JList 22.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za pollcta 3 gold. in , za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Jfli Franc Jožef Pervi, po milosti božji cesar austrijanski, kralj Ogerski in Češki, kralj Lombarški in Beneški, Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije itd.
Ukažemo za naslednje dežele austrijanskiga cesarstva, namreč za nadvojvodstvo austrijansko nad in pod Anižo, za vojvodstvo solnograško, vojvodstvo štajersko, za kraljestvo ilirsko, obstoječe iz koroškiga in krajn-skiga vojvodstva, poknežene grofnije goriške ifl gradiškanske, mejne grofnije istrijanske in mesta teržaškiga z njegovo okolico — za po-kneženo grofnijo tiroljsko in forarlberško, za kraljestvo češko, za mejno grofnijo moravsko, za vojvodstvo zgornje in zdolnje sileško, za kraljestvo gališko in vladimirsko z vojvod-stvam osveškim in zatorskim in z velkim voj-vodstvam krakovskim, za vojvodstvo bukovin-sko, in poslednjič za kraljestvo dalmatinsko — v spoznanji in k varstvu politiških pravic prebivavcam teb dežel, ki so jim po prevze tim od nas vstavnim deržavnim vladarstvu zagotovljene, po nasvetovanju Svojih ministrov sledeče:
§. i. Popolna svobodnost vere in pravica domačiga izpolnovanja svoje vere je vsakimu zagotovljena. Vživanje deržavljanskib in politiških pravic je neodvisno od vere, vendar ne sme vera deržavljanskih dolžnost nikakor kratiti.
§. 2. Vsaka od postave spoznana cerkev in versko družtvo ima pravico, službo božjo očitno v družbi opravljati; ona vreduje in oskerbuje svoje zadeve samostojno; ostane v posestvu in vživanju naprav, ustanovitev in zalog, ki so za njene duhovske, šolske in dobrodelne namene odločene; vunder je, kakor vsako drugo družtvo, splošnim deržavnim postavam podložna.
§. 3. Znanstvo in njega učenje je svobodno. Učiliša in izrejiša napraviti in v njih učiti, ima vsak deržavljan pravico, kteri jc po postavi skazal, de je za to pripraven. DomaČe učenje ni podverženo enakimu omcjenju.
§. 4. Za občno omiko ljudstva se ima z očitnimi napravami, in sicer v deželah, v kterih so prebivavci razniga jezika, tako sker beti, de dobijo tudi narodi, kteri v manjšini ostanejo, potrebne pomočke za olikanje svojiga jezika in za omikanje v njem. Za uk vere v ljudskih šolah skerbi njih cerkev ali versko družtvo. Deržava (Staat) ima nad učiliši in izrejiši vikši oskerbništvo.
§. 5. Vsak ima pravico z besedo, pisanjem, natisko vanj eni ali s podobami svoje misli svobodno razodeti. Tiskarstvo nima cenzuri podverženo biti. Zoper napčno rabo tis karstva se bo odvračivna postava dala.
§. 6. Vsakimu gre pravica prošnje (pe ticije); prošnje pod občnim imenam smejo samo od gosposk in od postavno spoznanih druž-tev izhajati.
§. 7. Austrijanski deržavljani imajo pravico se zbirati in družtva napravljati, ako namen, pomočki ali način zbiranja ali zdru ževanja niso zoper pravico in deržavi nevarni Kabo te pravice, kakor tudi pogoje, s kterimi se družtvine pravice zadobe, vživajo ali zgu-be, odloči postava.
8. Svobodnost osebe je zagotovljena Oseba se sme, ako ni ravno pri hudodelstvu
zalezena, samo po povelji z uzroki previdje-nim, ki je od sodnika ali od gosposke sodniške dolžnosti postavno opravljajoče prišel, zapreti. Arsako tako povelje zapretja se ima berž pri prijetju, ali nar pozneje v štiri in dvajsetih urah potem tistimi!, ki je prijet, izročiti.
9. Gosposka za varnost mora vsaci-ga, kteriga je zaperla, v osem in šlirdesetih urah izpustiti, ali pa pristojni sodnici oddati.
10.	Hišna pravica je nedotakljiva. Prebivališe in pisma preiskovati ali pisma odvzeli jc samo v postavno odločenih primerle-jib in načinih pripušeno.
11.	Skrivnost pisem (listov) se ne sme dotakniti, in pisma (listi) se smejo samo v vojski ali na sodnikovo povelje odvzeti.
§. 12. O vojski ali o nepokojih v deželi se znajo odločbe od 5. do vjemama §. 11., kakor čas ali kraj donese, ob veljavnost djati.
Postava bo to bolj nalanjko odločila.
§. 13. Našimu ministerstvu je ukazano, de imajo za izpeljanje teli odločb do tistihmal, de se doveršene postave dajo, začasne postave osnovati in Nam v poterjenje predpo ložiti.
Dano v Našim kraljevim glavnim mestu Olomucu 4. Sušca 1849.
Franc Jožef, (li. S.)
Švarcenberg. Stadion. Kraus. Bach. Iiordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer.
Deržal n a ustava
za
austrijansko cesarstvo.
I. Oddelek.
Deržava.
1.	Austrijansko cesarstvo obstoji iz naslednjih kronskih dežel:
Iz nadvojvodstva austrijanskiga nad in )od Anižo, in vojvodstva solnograškiga, vojvodstva šlajarskiga, in kraljestva ilirskiga obsteječiga iz vojvodstva koroškiga, vojvodstva krajnskiga, poknežene grofnjine goriške in gradiškanske, mejne grofnjije istrianske in mesta teržaškiga z njegovo okolico — iz poknežene grofnjine tiroljske in forarlberške, iz <raljestva českiga, mejne grofnjije moravske vojvodstva zgornje in dolnje sileškiga, iz kraljestva gališkiga in vladimirskiga z voj-vodstvam osveskim in zatorskim in velikim vojvodstvam krakovskim, vojvodstvam buko-vinskim, iz kraljestva dalmatinskiga, hrovaš-kiga in slavonskiga, s hrovaškim primorjem reškim meslam in njegovo okolico, iz kralje stva ogerskiga, iz velike knežije erdeljske, saksonske dežele in z njo zopet zedinjeno krasnajsko, srcdnje-solnoško in zaranško sto-lico (županijo), s kevarško okrajno in žila škim meslam vred, in vojaške granice in iz Iombardo-beneškiga kraljestva.
2.	Te kronske dežele store svobodno samostojno, nerazdeljivo in nerazvezljivo au strijansko ustavno dedno samovladijo (mo narhio).
3.	Dunaj (Beč) je glavno mesto ce sarstva in sedež deržavne oblasti.
§. 4. Posameznim kronskim deželam se njihna samostojnost znotraj meja zagotovi, itere ta deržavna ustava postavi.
5. Vsi narodi imajo enake pravice, in vsak narod ima nerazžaljivo pravico, svojo narodnost in jezik varvati in omikovati.
§. 5. Meje deržave in posamesnih kronskih dežel se smejo samo z postavo premeniti. §. 7. Vsa deržava je ena sama coljna in upčijska obkrajna (celotina). Medmesne colj-nije (Binnenzolle) se ne smejo z nikakoršnim imenam vpeljati, in kjer take med posames-nimi deželami deržave zdaj obstoje, se imajo ierž ko je mogoče odpraviti. Posamesne kraje ali dežele iz coljne obkrajne izločiti in ptuje ežele v njo vzeti, ostane deržavni oblasti irihranjeno.
8.	Gerb (Wappen) in barve cesarstva in posamesnih kronskih dežel ostanejo pri starim.
II.	Oddelek.
C e s a r.
9.	Deržavna krona in krona vsake posamesne kronske dežele je po pragmatiški sankcii in po austrijanskim hišnim redu, na-sledljiva (dedna) v habsburgo -lotrinški ro-dovini.
10.	Odločbe rodovinskih postav, ka-daj je cesarjev naslednik polnoleten, potem kadaj se ima cesarjevimi! nasledniku varli ali namestnik postaviti, ostanejo v moči.
11.	Cesar vzame k svojim dosadanjim naslovam (Titeln) še naslov veliciga vojvoda krakovskiga in vojvoda bukovinskiga.
12.	Cesar se krona kakor austrijanski cesar. Posebna postava bo to bolj na-tanjko odločila.
13.	Cesar priseže pri kronanju na ustavo in to prisego storijo njegovi nasledniki pri kronanju, kakor cesarjevi namestovavci (regenti) pri nastopu namestništva.
11. Cesar je posvečen, nerazžaljiv in neodgovoren.
15. Cesar ima nar vikši povelje čez vesoljno armado ali sam ali pa po svojih vojskovodjih.
§. 16. Cesar sklepa mir in vojsko.
17.	Cesar sprejema in pošilja deržavne poslance in sklepa s ptujimi dcržavaini pogodbe (kontrakte).
Odločbe v tacib pogodbah, ktere deržavi nove davšine nalože, potrebujejo privoljenja deržavniga zbora.
18.	Cesar oznanujc postave in daje zadevne ukaze.
Vsaki naredbi je treba podpisa eniga od-
govorniga ministra.
19.	Cesar zvoli in spusti iz službe ministre, deli vse deržavne službe, in pleme-ništvo (žlahtništvo, Adel), rede in poveličevanja.
20.	V celi deržavi se sodi pravica v
cesarjevim imenu.
21.	Cesarju gre pravica milosti, olajšanja in prizanešenja kazni, razun posebnih
pravil zastran ministrov.
g. 22. Dnarji se kujejo v cesarjevim imenu.
III.	Oddelek.
Od pravic deržavljanstva.
23. Za vse narode deržave je le ena spložna austrijanska pravica deržavljanstva. Deržavna postava bo odločila, s kterimi po-
godbami se austrijansko deržavljanstvo zadobi,] vživa in zgubi.
24. V nobeni kronski deželi ne sme biti razloček med prebivavci ene in drugej kronske dežele zastran deržavljanske ali kaznovavne pravde, v sodniškim ravnanju alj v| razdeljenju očitnih davšin.
Pravnomočne razsodbe sodnic vseh au-strijanskih kronskih dežel imajo enako veljav-] nost in se enako izpeljujejo (izpolnujejo) v vseh teh deželah.
§. 25. Svobodno preselovanje oseb znotraj deržavnih mej ni v ničemur omejeno. Svo-I boda izselovanja iz cesarstva ni od deržave j omejena kakor z vojaško dolžnostjo.
§. 26. Vsaktero robstvo (Leibeigenschaft), vsaktera gruntna podložnost ali zavezanost je za vselej odpravljena.
Sužnik, ki stopi na austrijansko zemljo ali austrijansko ladjo, postane svoboden.
27. Vsi austrijanski deržavljani so pred postavo enaki in so enakimu osebnimu sod-j ništvu podverženi.
§. 28. Javne urade in deržavne službe zamore vsak enako dobiti, kdor ima lastnosti za-nje.
29. Lastnina je v deržavnim varstvu, samo zavoljo občniga prida se zna proti odškodovanju po postavi prikratiti ali odvzeti.
§. 30. Vsak austrijanski deržavljan sit zamore v vsih krajih deržave ležeče posestvo vsake baže pridobiti, in po postavah pripu-| šeno oberlnijo in življenje imeti.
g. 31. Svobodno premestovanje premo-] ženja znotraj deržavnih mej ni nikakor omejeno. Odhodnina (Abfahrtsgeld) od premoženja, ki gre v zvunajne dežele, se sme sa-
a) >0
<0 <0
3. zastran dajanja pripreg (liršpan, potem) Pravico volenja ima vsak austrijanski der-zastran hrane in vkvartirovanja vojakov;|žavljan, kteri je polnoleten, v popolnim vži-
vanju deržavljanskih in politiških pravic, in kteri ali po volitvini postavi odločeni letni naravni davk plačuje, ali pa brez plačila kakiga naravniga davka, po svoji osebni lastnosti v kaki občini austrijanske kronske dežele djanj-sko (aetiv) pravico volitve ima.
§, 44. Volitve za zdoljno zbornico se gode v kantonih (Bezirk), jn v krajih , ktere volitvina postava odloči; ta ustanovi tudi število poslancov po številu duš. Število se ima tako odločiti, de na vsacih sto tavžent duš nar manj en poslanec pride.
Volitvina postava bo v poprejšnjim razdelku imenovani letni naravni davek v vsaki kronski deželi s pogledam na lastne razmere dežele postavila in se pri tem pravila deržala, de ta davek za deželo in za mesta do deset tavžent duš ni manjši kot pet goldinarjev dobriga denarja, in za mesta z več kot desetimi tavženti duš ni manjši kot deset goldinarjev dobriga denarja; nikoli pa nima več kot dvajset goldinarjev dobriga denarja znesti.
45. De se kdo v zdoljno zbornico zvo-liti more, mora sam imeti pravico volenja^ popolnim vživanju deržavljanskih in politiških pravic, austrijanski deržavljan nar manj že pet let, in narmenj 30 let star biti.
§. 46. Vsako voljenje za zgornjo in zdoljno zbornico je ustno in očitno (javno).
§. 47. Izvoljencam, ki imajo kako deržavno službo, se začasno zapušenje službo ali urlaub ne sme odreči.
<sj. 48. Če kak ud deržavniga zbora kako
zadnič
III. Naprave zastran reči, ktere se po deržavnih postavah deželni oblasti odmerijo.
VI. Oddelek.
Deržavne zadeve. §. 36. Za deržavne zadeve se izreko vse cesarsko vladajočo rodovino in pravice krone zadevajoče reči; namestovanje cesarstva in vseh njegovih zadev po pravdi narodov; sosebno sklepanje pogodb z ptujimi deržavami; razmere deržave k cerkvi; vikši učeliša;
e)	vesoljna armada na deželi in na morju;
f)	deržavno gospodarstvo s premoženjem kro
g)
'O
i) «0
ne in deržavnimi posestvi vred, v kterih se doslej z imenam : „deržavno, kameralno ali fiškalno premoženje" zaznamovano premoženje ume; deržavne rudnije, potem deržavne samoprodajstva (monopoli), deržavno upanje in vsi davki in odrajtvila v deržavne namene; vse obertniške in kupčijske zadeve z brod-ništvam, coli in bankami, z denarstvam in rudništvam in vravnanjem mere in teže vred;
zvezbe deržavne po vodotokih in cestah, po železnicah, poštah in daljnopisih, sploh vse deržavne zidarije; vse naprave in naredbe, ki ohranjenje znotranje varnosti cesarstva zadevajo; vse zadeve, kterih deržavna ustava ali deržavne postave za deželne zadeve ne izreko.
prevzame, se mora
m o takrat tirjati, kadar vzajemnost (nasprot-1 nost, lleciprocitat) nastopi.
32. Vsaktera iz podložnosti ali zave-1
VII. Oddelek.
Postavodajavna oblast. zanosti, ali iz razdeljene lasti na ležeče po-l	37. Poslavodajavna oblast se zastran I
sestva vpisana dolžnost ali davšina je odkup-jderžavnih zadev od cesarja skupej z deržav-| Ijiva, in v prihodnje se ne sme pri deljenju lastnine na nikakoršno ležeče posestvo kaka neodkupljiva dolžnost upisati.
plačano deržavno službo novi volitvi podvreči.
49. Udje zgornje zbornice se volijo za deset, udje zdoljne pa za pet let zapore-dama. Po izteku svojiga pooblastenja se zamorejo zopet izbrati.
§. 50. Udje zgornje zbornice ne dobijo nim zboram, zastran deželnih zadev od ce-jnič povračila, uni zdoljne pa dobijo za celi
sarja skupej spolnuje.
z deželnim zboram (Landfag)
IV. Oddelek.
Občina.
§. 33. Občini se kot podstavne pravice zagotovijo:
a)	volitev svojih namestnikov;
b)	sprijetje novih udov v občino:
c)	samostalno oskerbovanje njenih reči;
njeniga gospo-
d)	očitno naznanjenje stana darstva in pravdama
e)	očitno (javno) ravnanje in posvetvanje njenih namestnikov.
Bolj natanjčno odločbo teh podstavnih pravic občin in sosebno pogoji za sprijetje udov v občinsko zavezo obsežejo občinske postave.
S. 34. Napravo kantonskih in kresijskih občin (Bezirks- und Kreisgemeinden) v oskerb-ijevanje njih skupnih notrajnih reči bo posebna postava odločila.
VIII. Oddelek.
Deržav n i z b o r. S- 38. Občni austrijanski deržavni zbor I ima iz dveh zbornic obstati; iz zgornje in zdoljne, in se vsako leto spomlad od cesarja I pokliče.
39.	Deržavni zbor |naju, cesar ga pa zna tudi sto poklicati.
40.	Zgornja zbornica obstoji iz poslancov, ki se za vsako kronsko deželo od j njeniga deželniga zbora izvolijo.
§. 41. Število poslancov za zgornjo zbornico znese polovico ustavniga števila poslan-j cov zdoljne.
se snide na Du-v kako dru£o me-
terpež vsaciga deržavniga zbora odškodovanje na čez.
51. Nihče ne more ob enim času ud zgornje in zdoljne zbornice biti.
§. 52. Vsak ud deržavniga zbora priseže, kadar v deržavni zbor slopi, cesarju in na deržavno ustavo.
§. 53. Poslanci ne smejo nobenih podukov (Instructionen) jemati, in samo v svoji osebi pravico glasovanja spolnovati.
54. Vsaka zbornica deržavniga zbora ima pravico, volilne pooblastenja svojih sou-dov pregledati in razločiti, ali se imajo dopustiti ali ne.
§. 55. Vsaka zbornica izvoli po popolni absolutni večini glasov svojiga predsednika in predsednikoviga namestnika za celi čas shoda. 56. Nobena zbornica ne more sklepa
Razdelitev tega števila razloči volitvina storiti, če ni večina ustavniga števila udov
postava tako, de ima vsaka kronska dežela I dva svojiga deželniga zbora kot poslanca poslati, in ostalo število se po razmeri prebi-
1.
2.
3.
4.
V. Oddelek.
Deželne zadeve.
35. Za deželne zadeve se izreko: L Vse naprave zastran deželniga kmetijskiga obdelovanja, „ očitnih zidarij, ki se z deželnimi pomočki delajo;
zastran dobrodelnih naprav v deželi;
prevdarka stroškov in rajting
deželi:
Ivavcov med vse kronske dežele razdeli.
§• 42. Oba iz vsake kronske dežele [deržavni zbor zvoljena uda deželniga zbora morala bili v popolnim vživanju deržavljanskih in politiških pravic, austrijanska deržav-Ijana saj skozi pet let, in nar manj štirdesell I let stara.
Drugi udje zgornje zbornice se zamorejo lod deželniga zbora le izmed tistih deržavlja-|nov izvoliti, kteri imajo gori imenovane splo-l
šne osebne lastnosti, in v deržavi nar
a) in sicer zastran deželnih dohodkov iz gospodarjenja deželniga premoženja, iz naklade davkov za deželne namene, in iz porabljenja deželniga upanja, kakor] tudi
manj
zbrana.
57. Skrivaje se ne smejo glasi — razun pri volitvah —• v nobeni zbornici dajati.
§. 58. Zklep storiti se zamore samo po popolni večini glasov. Če je enako glasov, je v posvetovanje vzeti nasvet (predlog) ravno, kakor de bi bil zaveržen.
§. 59. Seje deržavniga zbora so javne; pa vunder ima vsaka zbornica pravico, če predsednik ali narmenj deset poslancov na-svetje, skrivno sejo imeti.
60.	Samo poslanci zamorejo v zbornici, v kteri so, prošnje predpolagati.
61.	Poslanstva ali deputacije se k
pet sto goldinarjev dobriga denarja naravniga deržavnimu zboru ne smejo pripušati.
(direete) davka plačajo.
V kronskih deželah, kjer število tacihl deržavljanov, kteri pet sto goldinarjev dobriga denarja naravniga davka plačajo, ni v laki I
§. 62. Noben ud deržavniga zbora se I ne sme zvunaj zbora na odgovor ali pred sodbo I klicati zato, kar je v sejah govoril.
§. 63. Ud deržavniga zbora se sme, doli) zastran deželnih izdavkov, rednih in razmeri, de bi en tak na šest tavžent duš pri-lkler je zbor, samo z dovoljenjem zbornice, v mimorednih.	I šel, se število s tacimi deržavljani kronske de-Ikteri je, zapreti ali zasledovati, razun če se
II. Natanjčniši naprave znotraj meja der- žele do te razmere dopolni, kteri so po davku[ravno pri hudodelstvu zaleze.
zavnih poslav
1.	zastran občinskih zadev:
2.
Inarbližniši.
43. Poslanci za zdoljno zbornico sel |volijo od ljudstva po naravni Cdirect) volitvi.
§. 64. Vsaka zbornica si ima svoj opravilni red po vodilih v ti ustavi danih ustanoviti. Opravilna vzajemnost med zgornjo in
doljno zbornico se vravna po dogovoru obeh zbornic.
§. 65. Cesar, kakor tudi vsaka zbornica, ima pravico, postave nasvetovati.
§. 66. Za vsako postavo je treba, de so cesar in obe zbornici ene volje. Nasveti ali predlogi postav, ki so bili od ene obeh zbornic ali od cesarja zaverženi, se ne mo rejo v tistočasnim zhodu več storiti.
67.	Deržavni zbor ima pravico, se postavodajavstva zastran tistih zadev vdele žiti, ki so v ti deržavni ustavi kot deržavne zadeve zaznamovane.
68.	Postavodajavstva zastran deržavnih zadev se vdeležijo poslanci iz vseh kronskih dežel. Ta vkupna deležnost velja tudi zastran postavodajavstva čez deržavljansko in kaznovavno pravdo, čez sodniško uredbo in ravnavo.
Ker pa na Ogerskim, Erdeljskim, Her-vaškim in Slavonskim, s Hervaškim priinor-jem in Reko vred za ravno imenovane strani postavodajavstva posebne, od unih za druge kronske dežele različne postave in naprave obstoje, ostanejo za ta del postavodajavstva deželni zbori imenovanih kronskih dežel v stari moči.
Naloga deželnih zborov teh kronskih dežel bo pa, dosadanje postavodajavstvo v imenovanih straneh pregledati, de se berž, ko bo moč poželjena enakost postavodajavstva v vseh delih deržave doseže.
Preden se to zgodi, se imajo poslanci tiste kronske dežele, v kterih kako od druzih kronskih dežel razločno postavodajavstvo v imenovih straneh obstoji, vdeleženje posvetb zastran njih v deržavnim zboru zderžati.
§. 69. Cesar odloži ali sklene deržavni zbor, in zna tudi razpušenje celiga deržavniga zbora ali pa ene zbornice ukazati.
Če se deržavni zbor odloži, ali pa tudi le ena zbornica razpusti, se imajo seje v obeh zbornicah berž vstaviti.
Ako se deržavni zbor razpusti, se mora nov zbor v treh mescih po razhodu zopet poklicati. —
(Dalje sledi.)
Zastran regrutiranja.
Že v 20. listu smo bili v kratkim povedali odgovor g. ministra grofa Stadiona na vprašanje Bilinskiga, zakaj ni ministervo pri tako močnim regruliranju za privoljenje deržavniga zbora skerbelo; tu ga podamo bolj obširno:
„Po naredbah v ustavnih deržavah je ustanovljenje števila armade ali vojašnje reč, ki postavodajavni, razpisanje nabere in na-beranje novakov (regrutov) pa reč, ki iz-peljavni (eksekutivni) oblasti gre. Število vojašnje je navada odločiti zraven prerajta deržavnih stroškov (izdavkov), to de iz-peljavna oblast iše privoljenje postavodajav-niga zbora. Po ti navadi v drugih deržavah je bilo tudi pri nas odločeno število vojašnje v naprejšnji prerajt (račun) deržavnih stroškov postavljeno, ki je tudi vis. zboru predložen. Ko je ne davno deržavni zbor čez ta naprejšni prerajt se posvetoval, je spoznal in poterdil, de ministerstvo 80 miljonov na posodo vzeti sme, ki se bodo pa tudi za vojaške potrebe obernili, in tako je tudi k nabe-ranju vojakov posredno privoljil. Ministerstvo je zato rekrutiranje razpisalo. — Odložiti se pa regrutiranje ni moglo, ker bi to bila izdaja cesarstva; zakaj ne samo pomirenje deržave, ne samo izpeljanje enakopravnosti vseh narodov zlasti na Ogerskim tirja veliko vojakov, ampak tudi zvunajne zadeve so take, de mora biti Austrija za vse primerleje dobro pripravljena."
Anstriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. V čast in pozdrav nove c. k. ustave je bilo Ljubljansko mesto večer 14.
t. m. razsvetljeno po ukazu mestne gosposke in srenjiga odbora od 7mih do litih. Dvoj muzik je po ulicah hodilo z veliko množico ljudi. Ena je bila horvatska, ki je ravno na poti iz Italije domu, in nji se je glasno „Ži vili" upilo. Zavolj vsiga tega je bilo mende sledeče varstvo oskerbljeno: Štuki v kasarni in v Ternovim, 60 mož horvatskih in krajn-skih vojšakov na velki straži, toliko, ali še več laških regimenta Zanini v njih stanova-Iišu, 20 mož in 1 oficir vsake kompanije narodne straže, pohodne straže (patrole) od 12 do 20 mož vojšakov, spred in zad nekaj mestne Cmunicipalne) straže vsakih 30 stopinj, patrole narodne straže na konjih, in patrole fi nančne straže z bajoneti na pušali. Poveril še je bil na vsako mestno ograjo (šrango) uradnik Ljubljanske kantonske gosposke na ogled poslan. V gledišu zlo praznimu in svitlo okin-čanimu so igravci pesem na Cesarja po nem ško in slovensko peli. — Drugi dan zgodej so pokali štuki, potlej velika peta maša, met ktero so po ukazu mestne gosposke vse šta-cune zaperte mogle biti, in snoči je bila večerna veselica pri gosp. dež. poglavarju.
Lozanje na Mirni. (6. Sušca 1849.) Žalostne prigodbe se slišijo, kako de so tu ali tam za vojašino poklicani fantje pri loza-nji 5. dne t. m. letaš razsajali, in se prav gerdo obnašali, ali pa de niso na poklic zraven peršli.
Pri nas na Mirni je bilo vse drugači. Velika množica za lozanje poklicanih fantov in veliko radovednih gledavcov se je bilo sošlo, tako de bi bi mislil, kdor uzroka tega shoda vedil ni, de je mirniski grad v stanu obsede. Vse je bilo prav „mirno", in redno; fantje so )o pozivu kroglice sreče svoje vzdigovali po tem pa po redu mirno se razšli. *) Terpelo je lozanje neprenehama od devetih zjutraj do letih popoldan.	Irkič.
Iz Gorice. Desiravno je bil sostavek nekiga mladiga pisatelja, kteriga imenovati nočem, v 9. listu Slovenije od prevdarno sodečih mož malo čislan, vender javnost tega sostavka ne pripusti, de bi jest k gerdimu ob-dolženju molčal, in tako hudosumljivost lali-kovernikov podpiral. — Skušnja nas mnogokrat vuči, de sleherna prememba v kakim posebnim opravilu jih pervabi, ki jo hvalijo, in druge, ki jo grajajo. Čas pa vuči, kaj de je hvale al graje vredno; in ker nezaslužena hvala malovredni naredbi prave vrednosti dati in nezaslužena graja dobri reči lastno vrednost vzeti ne more, so primorani zadnič hva-lenci al grajavci svojo pomoto spoznati in omolkniti.
Mladi pisatelj me naravnost izdajavca do movine imenuje, ker sim v pripravniški šoli nektere vednosti v taljanskim jeziku vučil. — V ti šoli se je letos, kar znabit še ni sploh znano, po načertu ministerstva, poduk veliko obširniši perčel, kakor druge leta, torej sim duhovne in druge vučene gospode, med njimi iskreniga slavjana, naprosil, mi pri tem poduku pomagati, kar so tudi z veseljam in brez nobeniga plačila začeli. Slava tem za prid mladosti v djanju skerbečim gospodam!
Znano pa je, de imamo tukaj slavjanske in taljanske šole, torej mora, kdor hoče tukaj pri šolah v službo priti, oba jezika razumeti
al pa počakati, dokler se bo samo v slovenskim jeziku vučilo. — Perpravljenci, večidel udje tukajšniga slavjanskiga bravniga družtva, tero za omikanje jezika skerbi, imajo nar lepši priložnost se v maternim jeziku izuriti, taljanskiga pa, ki jim tudi dan današni haz-niti vtegne, se vučiti take priložnosti nimajo, torej sim si v dolžnost prištel jih tudi v taljanskim nekaj podvučiti. Ko sim pa zapazil, de k temu veselja nimajo, sim ta poduk opustil. Vender menim, de ni prav če prihodni
*) Tudi v Krajnju, v Radolci in marsikje se je lozanje lepo in pošteno izšlo. Pa ne, ko bi tu in tam tudi neko ošabno in zaničljivo obnašanje gg. komisarjev nekoliko krivo bilo taciga šun-dranja in zoperstavljanja?	Vred.
učitelji prigovor: „Kolikor jezikov znaš toliko oseb veljaš" zanemarijo.
V malih nemških šolah so bili otroci do tekočiga šolskiga leta brez posebniga obzira na jezik enako podvučeni; meni se je pa za zdaj nar potrebniši reč zdela jih po njihovim maternim jeziku razdeliti in tako se zdaj slavjani in laljani boljši podučujejo, in še le po ti napravi sta se oba jezika enakopravno spoštovati jela. — V prihodno se bo pri tem v občno korist že še kaj več storiti dalo, al — Rim ni bil v enim dnevu sozidan! —
Kako me tedaj pisatelj more imenovati Slovenca, ki na nar gerši vižo domovino izdati ino ji mladost poptujčiti in odtegniti hoče.
Jest sim se za pravico slavjanskiga jezika pri mestni gosposki potegoval*) in ga v šolah spoštovati velel, mu v djanju pomagal k enakopravnosti, ki jo pisatelj le na papirju ima, ter meni, de bi se na en hip vsim tal-jancam jezike porezati in jih s slavjan-skimi nadomestiti moglo. — De je pisatelj za slovenšino vnet to hvalim, de pa prederzno opravila, ki jih ne vumi, pretehtuje, in po javnih listih ljudi, ki mu nikoli nič žaliga niso storili, opravlja, mu gotovo ne bo obilo ivale pripravilo, tudi menim de opravlivec ne bo ne v tukajšnim ne v drugotnim slavjanskim družtvu njemu prijazno zavetje našel. — Velikokrat sim slišal, de kdor govori vse kar loče, mora slisati tudi kar noče. Naj bo za zdaj samo to mladimu pisatelju v svaritev.
Hervaška in slavonska dežela.
Podeljena ustava je Hervate, če se po časopisih kaj soditi sme, močno razžalila; za-caj zunaj novin „Agranier Zeitung" so se vse tri druge ojstro zoper le ta dar oglasile, in med drugim ministram, ki vedno od enako-iravnosti vseh narodov govore, tudi to očitajo, de je ustava sama le v nemškim jeziku na svitlo prišla. Uradno se še ni razglasila.
Odbor hervaško - slavonskiga deželniga zbora je sklenil brez pogleda na dano ustavo naprej delati, kakor in kar mu je zadnji deželni zbor naročil; pri tem se opira na okolj-šino, de je hervaško-slavonski zbor, ki ni razpušen, ampak le odložen bil, že pogoje odločil, pod kterimi Hervatje ožeji zedinenje z Austrijo žele; čez to zedinenje zamore le deželni zbor sam veljavno skleniti in ban se jo zaprosil, tega hitro skupej poklicati. Ker je v dani ustavi rečeno, de bo vojaška meja ali granica staro uredbo in vlado obderžala, tedej ločena ostala, se bo ojstro pri Cesarju za to govorilo, kakor tudi za deželno 800 letno samostalnost v domačih rečeh.
Serbska vojvodina.
Iz Zagreba se piše Nov. SI. L.: Jelačič ban je z dopisani na bansko svetovavstvo uka-al in ravno to mende od Rajačiča tirjal, de bi se v vojaški meji (granici) v šolah ne raki jezik pustil. — Serbski časopis Vestnik ia pove: Knez Vindišgrec je te dni Rajačiču in Todoroviču pisal in vkazal: narodne urade ali oblasti, ki so bile v vojvodini po odgnanju sovražnika sostavljene, naravnost razpustiti— in pri serbskih vojakih razun cesarskiga ni-akoršniga drugiga bandera ne terpeti. Patrijarh je odgovoril; Dokler sim jez opravnik v vojvodini — tega dopustil ne bom in rajši odstopim, kakor de bi se kaj taciga pod mojim vodstvam zgodilo. Ako pa ta ukaz le obstane, čisto in od vsega odstopim, pa tudi več za to ne morem, kar bo narod sklenil. Kavno tako je general Todorovič odgovoril, de ima on viiiši povelje čez vojake v vojvo-ini, in de se nima nihče v taisto vpletali.
*) Hvala Vam! Slovenska domovina pa tudi ravico ima, tirjati od svojih sinov, de se za-njo potegnejo.	Vred.
**) Naj nam g. dopisatcl ne zameri, če ga na sostavek v 9. listu Slovenije, kteriga ravno poprijeina, še enkrat zavernemo, zakaj pri vsi pazljivosti v njem od preganjanja Lahov nič ne najdemo. Le resnico čez vse!	Vred.
— 88 —
I e p o 1 i t i i k i del,
Odgovor, pogovor, zagovor ino nagovor
vilom je pervencu treba saj nekterih iz-1	S- 140.
gledov. Znamenk nad a, i, o, u celo ne V kateri veri se ima otrok izrediti, kogar —«=»	.	i spomenim, tako malo je cenim.	starši niso ene vere; in v kakšni starosti ima
na presojo moje slovnice v laniskih 1,10 /^jH Kako se e pred r s sledečoj tihnicoj zgo- otrok pravico k drugi veri, kot v kteri je bil Novicah na stran 125. i.29. 141. lol.	varja tudi ni treba Slovencu 'na tenko pra- rej en, prestopiti, odločijo politiški predpisi.
177. 218. 219. 223.	I viti 5 neti sem priporočil ga tam ne pisati, neti	g 141,
.. .	„„„0™ „»,,.nn hvalo p-osnodul®a	.....	• •	Za živež otrok skerbeti, dokler se sami
Pred vsem povem sercno nvaio gobpouu l)a t sem ter t kriy0 zgovavjajo, mu	,,, yft«0ri»io ie zlasti očetova dolž-
presojniku za njegov domorodni trud. - ^»veliko krivico ino neJčast delajo T- Vnožalo se	O ske rbS? niit te KSiTn^ tdrlSl
neobhodno potrebna ino močno zazeljena sloga mi j en krivi način spoinen.,ti, neti da še bi «ost'	J^f S"Jteti zavezana J
terja, da se odpertoserčno pogovarjamo. Za- vseJdruge, bo]j opa^ne razširoval! - Mi- Je sosebno niatl na	z{uezana-
kaj za naš narod ino za njegovo korist ino slim ? siovnica naj Ie „5: kar je pravilno ino
čast se poganjamo ne za se ino	| obče, kolikor več toliko bolše. Po takem vse|
nost. —
nadležno
142.
___,	_	____ _________ ,„„„„	_______________Ako se zakonska ločita ali popolno raz-
Narodu vstrežti ino nekaj zavernuti I krjvo zgjne jj se naj Vsigdar zgovarja po I vezeta, in nista v tem zedinjena, katera stran oponašanje, da imamo slovnice samoIpravjcj ko / barem enkrat v šoli ino od orni- naj izrejo oskerbljuje, ima sodnica, brez do-
_ _ ___ ..ln^in! >i ni./wl com numn vi! . ■ <• •. •	. , .,	.	I v___• _ _______1.......1____1.	.1 _ _ J.___T_ _ .. _ * i_ •
za tujce ne pa za vlastni narod, sem ročno v kanjh ljudi! Drugi slede nevedoma.
predlanjski neugodni dobi kratko slov- g g Tukaj Sfi presoja moti. nico za Slovence spisal. Po telescu je res stojj tako tan^ jno sicer 0vjtnQ slovničica ino sicer za lega volo tak drobno pa sie jc^ 1 j^ ino prjča žensk
pušenja pravde preskerbeti, de otroke možki-De klel ga spola do izpolneniga četertiga leta, zens-v 61. Da kiga spola pa do izpolneniga sedmiga leta, ženskega spola pove mati oskerbljuje in izreja; če težki, sosebno osnovana: 1. ker je p er vence 111 namenjena; perv; pr|ro|en ,* pri drugi obče znani po- iz ločitve ali razveze izhajajoči vzroki dru-2. ker se male pervenci ne vstrasijo; 3. ker men (razve končnice). Slovenec zamore rav- gačne naredbe ne terjajo. Stroške izreje mora mala cena kupce vabi ino hitrej znanost siri. no tako ma]o rečti: dober priča, kakor ne: oče nositi. Za tih uzrokov volo sem ji suknjo gladko pri- je dobra sluga vojvoda.	§• 143.
krožil, ino jo na svoje stroske na svetlo dal , j' § 11. Serčno hvalo g. presojniku za| če je oče brezpremožen, mora pred vsi-
ti za živež, in če očevmerje, za izrejo sploh skerbeti. Ako tudi matere več ni,
očeto-strani.
§. 144.
Starši imajo pravico djanja svojih otrok v edinosti voditi; otroci so jim spoštovanje in pokoršino dolžni.
§. 145.
Starši imajo pravico pogrešene otroke poiskati, pobegnence nazaj terjati, in begajoče z gosposkino pomočjo nazaj pripeljati; oni
-------j ---- ^	tf	11*1	v ■	• « » ■	k^ vi viiv 11 > uiu	J	J	— ----- I	V C
ali ji dušo vender nadehnul, kolikor mogoče |,vai0 polnoglasnic! Bi to vsi spoznali mi mati ino za pervence treba. Ti namen pred očmi ino vseli deri;ali; p0hioglasnice, zlasti pa otrok s,
pomaga v presoji.	. . pogosti a dajajo jeziku sladko miloglasnost inoLj; je brez premožna, gre ta skerb na
Prosim pospode bravce, naj presojo spel naj biagejš0 lepoto. Ali ravno na krajnskem ve dede, in po temi na dede materne v roke vzamejo ino ji odgovor od ft—pri- se začne proti temu tako silno grešiti, kakor	144
merjajo.
nekdaj na Ceskem. — Mesto e pišejo strasno
Resen je, da sem htel slovnico za vse Irac|; ^ niesto a pa e? ino p„gOSto popušajo Slovence spisati. Druga ne velja, bi bila ter- giasm-ce. p. ni„čin, lačin, bolezin, pivic itd. dovratna terma ino narodu bolj v kvar ko v inesto: močen, lačen, bolezen, pivec itd. de, prid. —Le složnost zida narodnosti doni—ali je kej5 sedej neke; nekdej, tukej, nej itd. glede na občnost mi ni trebalo domačih seg mesto . d -a k ^ sedaj, nekaj , nekdaj, zatajati. Pri nas veljajo ino zivijovseobce	naj itd.
slovničke pravila —skoro do zadnje čerke, ino pevic'? strelc * besedvati, napčno, napčnost,
kar je manje navadno, si bistri Slovenec hitro za_nj itd. mesto: pevec, strelec, opačno, opač-1 jmaj0 tudi oblast otroke, ki šo slabiga zader-d omisli ino ročno privadi. Mahckih posebno- nost rnaopačnost), za njega, za njo, zanje banja, nepekorni ali ki hišni red in mir motijo sti pa se tako lehko znebimo, da jih celo it(]	I rimeren in njih Z(iravju neškodljiv način
(najnc) ne pogrešimo. Mislim, da bode skoro Vse to tudi oddaluje od južnih bratov ino pokoriti.
povsodi taka.	vnuki bi se enkrat ravno tako tožili ko sedajni	8.146.
Slobodno rečem, da se smemo terdno za- £ehi nad poprejšnoj prebrušenoj učenostjo!	m . 7adobiio inie svoiiffa očeta nieeovi
našati na bistro razumnost našega naroda ino Dvobrojni rodivnik s končnico « ni pri nas <U.tro" s^ "Ifo^ebne pralicf fie-Če„-Se	I n^akor zgrbljen. Lastno sestro - terdS Slor||^ ^n^	J
§. 147.
Pravice, ki zlasti očetu ko glavi rodovine gredo, store očetovsko oblast.
§. 148.
v.	. Oče zamore svojiga še nedorašeniga otro-
druzivnikom ka za tisti stan jzrediti, kteriga za-nj priprav-visebrojnega|njga najde. po doseženi dorašenosti zamore pa otrok, če je svojo željo po drugim, svoji-- -i 1 - imu nagnenju in svojim zmožnostim bolj pri-
bratje! Pr5č lepo sčasoma s jednostranostjo.I--------*..... fT ~ 7d°J® P°Pravil°-	menim poklicu očetu zastonj oznanil, svojo
Občnost velia!	(Konec sledi.)	prošnjo pred redno sodnico položiti, katera ima
Tudi meni je pravilo kazalo rečti: čerka	taisto glede na stan, na premoženje in na u-
glasnica, čerka tihnica, ali ker so žalibog! posa- Knjiga splošnih deržavljanskih govore očeta uradno razsoditi, mesne čerke možkega spola ino to 25. krat se mi	postav«	§.149.
■ j—-----^	™	^	kar sj 0troci kakorkoli postavno
§• 135.	pridobe, je njih vlastnina; dokler so pa pod
-	, • ,	Ako je zakonska tovaršica prešeštvo do- očetovsko oblastjo, gre očetu opravništvo.
Pri zadnji pazki §. 1. sem sodil: kra,se \	, ^ ge dj . dokaž mož pra.	Samo ce je oee za opravništvo nezmozen, ali
pravilo, bolse za pervence, ce ravno ne ^	. dj Ju Jje vo]ji z'i0čitnim pismam	od tistih, ki so njegovim otrokam premoženje
očitno do zadnje pike, ako le pravo pot kaze. d	TJ-ba Jza razvez0 zakona	naklonili, od njega izločen bil, postavi sodni-
2. Presoja crez e n. na pravi poti,	ženi vzdignjena se mora deželni sodnici	ca drugiga opravnika.
je enostrana ino mi raztolmac. P^ozbo go- l^	^ y ktei^u imata zakonska svoje redno 150.
spoda Metelka	Večidei railoce čve- stanovališe, podati, in ž njo se tako ravna Z dohodkov premoženja se imajo, dokler
majo, kakor hitro se nje narod naci, ino ce venk0 sim sušal večkrat govoriti: d vuj bratu, se šolske knige verno po tem načelu spisujo, obu: S0Sedu. Beržčas še živi tudi takoršni smo v kratkih letih popolnoma složni. .v J" I mestnik. Žalibog, da ljudstvo ino nas enote! kaj vejo dnesni den Slovenci na široko strani slovničari zapeljujo ino okradujo! Vsi okoli mest ino tergov popačenih tujih besed! s svoj jezik grešimo, nekaj po neved-Nigdo jih ninavlas učil —ali Slovencu je pri-lnogti neka: po terdovratnosti. Gotovo ni prav rojeno, si hitro vse v glavo zabijati, kar mu dvobrojnega u,cstnika s dvobr. druživnikom ni znano, zlasti kakor gospodje govore. CeLamestovati, alj ni bolj prav si višebrojnega pa prihodnič vsi uceniki prav učijo, gospodje Uestnika posodovati, ker to celo broje ino prav govorijo, kako hitro bo nas narod vse zmisel sniega da se ne ve ali je od dvuj ali znal, kar je pravilno ino obce! Za tega volo od večjh r> Bi se oboje p0pravii0!
jc iz druge strani nekaj menša potika'zdela, se deržati inesto enojne složnosti raji ŽŽSterne. Ali vsigdar je krivo — zapušati pravilo'
;P Slovenci
imajo ino
teri e, t. j. e, e, e, e. e s navadnim glasom, brez znamenkc jc po stavim v Beč, peč, pet, šest, vdeb, svet itd.
e s ksebnoj znamenkoj ino s višjim glasom, kteri je na pol i (ali ie v enem izreku). P. vem, jem, menim, v temi svetimo, lepi svet itd.
e s odsebnoj znamenkoj ino nižjim glasom, kakor bi dvojni ee bil, P. ime, stoje, kle če, černe, prase itd. e skluko ino s črepečiin glasom, kakor nemški ae. P. bere, pere, dere, tele, žere itd. še pologlasen e imamo. P. bolezen bolez'n. Ali pravemu Slovencu bi dojšla samo jedna znamenka za vse <? = e ino bo po času obveljala. — Tih znamenk ne pišem navadno, ino ne povem, de bi se navadno pisati morale. Le, kjer razloč-nost terja , je stavimo. Ali ravno za pra
kakor z drugo pravdo
136.
taisti sežejo , izrejni potroški opravljati. ^ Ce je kaj ostanka, se mora taisti naložiti, in čez-nj letni obrajt dajati. Samo, ko bi ta ostanek
uzrokov razvezati zamore.
čanje prepustiti.	.	_
premoženje zadobi, očetu vžitek dovolji, so vender dohodki vsigdar za stanu primerni ži-Tretje poglavje.	I vež otroka zastavljeni, in očetovi upniki ne-
Od pravic med starši in otroci.	Umorejo v prikratenje taistiga na-nje seči.
§• 137.	2 tem, kar si čeravno maloleten, pa ne
Ako se v zakonu otroci rode, vstane nova od staršev rejen, otrok s svojim pridam per-pravna razmera: s tem se vstanovijo pravice dobi, kakor tudi z rečmi, ki so bile otroku po " . - • ■ ■ • • •	- -J-—- "doseženi dorasenosti v rabo dane, zamore
.	.taisti prosto ravnati,
s-	§. 152.
Za taiste otroke, ki jih zakonska žena v otroci, ki so pod očetovsko oblastjo, ne sedmini mescu po sklenjenim zakonu ali v lm0rejo brez izrečniga ali vsaj molčečiga do-
-i — -A?— —n! ««	»nnr/mri lmii 11	• . v	» _ —if«——« zaveze skic™
3loh to obra-
*) Častiti g-osp. Dr. M u r a e c mi je poslal I rodi, je predumljenje zakonskiga rodu.	Ičati, kar je v sledečim poglavju odločeno
pričijoč sostavek za Novice. Prav rad bi ga v	^ jjjcj	zastran vezavnih djanj maloletnih, ki so pod
Novicah natisniti dal, ko bi /»ra zavoljo obširnosti	varstvam. Očetova dolžnost je tudi svoje ma-
na preveč kosov raztergati ne mogel, kar bi gosp. Starši imajo sploh zavezo svoje zakonske |loietne otroke namestvati. P r j u. ljubo ne bilo. Bolj mu bo vstreženo, ako otroke zrediti, to je, za njih življenje in njih	^
ga draga „Slovenija" na enkrat alj saj v 2 delili zdravje skerbeti; jim spodobni živež zadobi-	!5' .'	. _atnn
celiga prinese, torej ga vam podam, nadjajoči se, vati, njih telesne in dušne moči razvijati, in Predpise, ki se morajo za veljavni zason de bo tako gosp Diju prav.	z podukam v veri in v koristnih vednostih pod- maloletne osebe izpolnovati, obseze poprejsno
Vrednik Novic.' Ilago njih prihodne blažnosti postaviti.	|poglavje. (§. 4y. 1. s.)