119. številka.
Ljubljana, v soboto 25. maja 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaia vsak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter velja po posti prejema* a* ev.tro-otr.lcs detelo savse»eto26K,«a pol leta 13K,«« Četrt tete 6 K 50 h, sa jeden meeec 2 K 30 h. Ze Ljubljena
Ure« pošiljanja na dom ss vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, sa jeden meeec 1 K 90 h.  Za poftujanje na dom računa se za vee leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko vefl, kolikor sna*. poBtaina. - Posamezne številke po 10 h. Na narocbo brez istodobne vposiljatvs naročnine se ne ozira. - Za oznsnlla plačuje ee od Itiriatopne petitrvrste po 12 h, Ce so oznanilo jedenkrat tiska, po 10 a, le bo dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj a« izvole" frankovci. - Rokopisi se ne »racajo. - Uredništvo in upravnletvo je na Kongresnem trgu St. 12.  Uprsvnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice it. 2, vhod t/ upravniltvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon 6t 34.     Jffarodns> TIskarna- telefon it 85.
Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek, 28. maja t. I.
Na napačnih potih.
(Organizacija kmetijstva na Kranjskem.)
Te dni so se nekateri kranjski poslanci oglasili v poljedelskem mini str s t v u in se predstavili tudi sekcij skemu Sefa Beckn, v čigar področje spada mej drugim tudi organizacija kmetijstva na Kranjskem.
Omenjeni poslanci so bili sicer vzpre-jeti jako prijazno in ljubeznivo, a vendar so zapustili poljedelsko ministrstvo z ne preveč veselimi čntili. . .
Razgovor s sekcijskim Seiom Dečkom snkal se je največ okoli gospodarske organizacije na Kranjskem in pri tej priliki se je pokazalo, da v kmetijskem ministrstvu še vedno verujejo samo in jedino v dra. ŠusteršiČa, mej tem, ko naša kmetijska družba kraj vseh svojih velikih uspehov ne more priti do kredita.
Poljedelsko ministrstvo — tako so iz vedeli rečeni kranjski poslanci povodom svojega obiska pri sekcijskem Sefa Becku — je opustilo misel na ustanovitev deželnega kulturnega sveta. V lanskem zasedanju kranjskega deželnega zbora je dobil vsakdo utis, da se vladi z ustanovitvijo deželnega kulturnega sveta zelo mudi, da vlada komaj čaka, kdaj uredi kmetijsko organizacijo in deželni zbor jej je pri tem šel na roko. Sklenil je zakon o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta in, kar je pač ob sebi umevno, postavil v središče kmetijske organizacije našo kmetijsko družbo.
Poljedelsko ministrstvo se pa ni sprijaznilo s sklepom deželnega zbora kranjskega. Mej tem, ko hoče deželni zbor kranjski, da naj bo kmetijska družba središče vse kmetijske organizacije, hoče poljedelsko ministrstvo, da naj se kranjsko kmetijstvo organizira okrog Ša-steršičeve .Gospodarske zveze". Vendar ima vlada pri tem hvalevreden namen. Vlada namreč hoče, naj bi gospodarska organizacija, ustvarjena okrog Šusteršičeve „Gospodarske zveze", bila taka, da bi ne postala torišče političnih bojev,
kakor je to postala kmetijska družba kranjska.
Poljedelsko ministrstvo pusti razmere .Gospodarske zveze" preiskati, da se prepriča, če je sploh mogoče, organizirati kranjsko kmetijstvo okrog tega društva. Mi bi želeli, da se ta preiskava izvrši po nepristranskih ljudeh in da se v dotično komisijo pokličejo zastopniki obeh strank, zakaj drugače se bo težko našla nepopačena resnica. Zlasti pa bi bilo pri taki preiskavi potrebno preiskati zvezo „Gospodarske zveze" z raznimi konsumnimidruštviinpasti8timi posojilnicami, ki so ves s voj denar naložile v konsumnih društvih.
Mi — to povemo odkritosrčno — želimo iskreno, da bi se vstvarila taka orga nizacija kranjskega kmetijstva, katera bi stala nad političnimi strankami, in bi ne bila predmet političnih bojev. Tudi akcijo poljedelskega ministrstva, ki, po izjavah sekcij skega šefa Becka na to meri, pozdravljamo z veseljem, odkrito pa povemo, da je vsaka organizacija, ki se ustvari v zvezi s Šusteršičevo .Gospodarsko zvezo" v naprej kompromitirana in podkopana.
V interesu kranjskega kmetijstva je, da se na tem polju ustvari organ, ki ne bo pristopen političnim bojem, organ, ki bo stal nad političnimi strankami, ali da bi se mogel vstvariti tak organ z .Gospodarsko zvezo" kot središčem, to je popolnoma izključeno, to je vseskoz nesrečna misel. Ako bi ministrstvo hotelo vstvariti organizacijo kmetijstva okrog .Gospodarske zveze" bi to boj, ki divja v naši ožji domovini, samo poostrilo. Miru, ki ga je želeti v interesu kmetijstva, s tem na noben način ni doseči.
Poljedelsko ministrstvo hodi po popolnoma napačnih potih, ako meni, da se razmere ublaže in da preneha boj, ako na razvalinah prezaslužne kmetijske družbe vstvari novo organizacijo s Šusteršičevo .Gospodarsko zvezo" v središči. S tem bi se nasprotja samo pomnožila in poglobila, in sedanji boj bi zadobil še veliko ostrejšo obliko.
Ako sodi ministrstvo, da je potrebna drugačna organizacija kranjskega kmetijstva, nego jo imamo sedaj s kmetijsko družbo kot središčem, ne bomo temu načeloma nasprotovali, ali, ako že hoče ministrstvo kaj tacega ustvariti, potem naj ustvari kaj novega, potem naj ustvari kaj tacega, kar bo od začetka stalo zunaj političnih bojev in česar se ne bo nobena politična stranka polastila.
Tako nad vsakdanjimi političnimi boji stoječo organizacijo bi mi z veseljem pozdravili in z vso vnemo podpirali. Storili bi to v zavesti, da s tem pospešujemo gospodarsko korist kranjskega kmetijstva. Z organizacijo pa, ki bi se osnovala okrog Šusteršičeve .Gospodarske zveze" bi se nikakor ne mogli sprijazniti. Taka organizacija bi bila v naprej kompromitirana, in če misli poljedelsko ministrstvo, da bi taka organizacija sploh mogla ostati zunaj političnih bojev in nad političnimi strankami, potem živi v veliki, obžalovanaja vredni zmoti. _
Pozdrav naprednemu učitelju!
Pijonirji narodne prosvete, naše vrlo napredno učiteljstvo, ki je združeno v Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zborujejo letošnje binkoštne praznike na Bledu. V soboto po 4. popoldne ima sejo upravni odbor, zvečer bodo pa zborovale delegacije pri Valtriniju. Na binkoštno nedeljo ob 9. uri dopoldne bo glavno zborovanje pri Valtriniju in popoldne ob 2. uri pa banket zbranega uči-teljstva in gostov v Lujizivem kopališču. Kdor je prisosteval že kedaj Zavezinim skupščinam, se je lahko prepričal, kako izvrstno je organizovano napredno jugoslovanske učiteljstvo in kako resno si prizadeva s pomočjo te organizacije zadušiti v narodu napačno mnenje, da je po izjavi dr. Žlindre nova šola prokletstvo za ljudstvo in da današnji učitelj ni navadni .mežnar", kakoršen je bil v stari šoli, ampak je popolnoma izobražen mož, ki ima vstop tudi v najbolj omikano družbo.   Razni zanimivi referati in debate
pri Zavezinih zborovanjih kažejo, da so v Zavezi zbrani najinteligentnejši, najpridnejši in najvestnejši učitelji in učiteljice, skratka: V Zavezi je zbran cvet jugoslovanskega učiteljstva.
Pa tudi za našo narodno organizacijo je napredno učiteljstvo velevažno- Ne moremo si misliti stranke brez narodnega, naprednega učiteljstva, nasprotno je pa tudi izgubljeno tisto učiteljstvo, ki se ne mara družiti a naprednimi strankami ter raje caplja za navideznimi prijatelji, za klerikalci, ki so v srcu zakleti sovražniki nove šole in svobodomiselnega učiteljstva Istina je, da mora napredno, svobodomiselno učiteljstvo mnogo prestati pred nahujskano neumnostjo in nezavednostjo, zato pa pozivljemo vse pristaše narodno-napredne stranke, da stoje v tem težavnem boju našemu vrlemu učiteljstvu v vsakem slučaju krepko na strani. Le tem potom si bomo najbolj navezali učiteljstvo naše, zakaj le tisti učitelj te bo brez skrbi izpostavil ter z navdušenjem zavzel za napredno idejo, kateri vidi, da ima v voditeljih in drugih pristaših napredne stranke v vsakem slučaju zanesljivo pomoč in trdno zaalombo.
Že nekaj časa zasledujemo, da šolska oblastva pri oddaji kake važnejše in boljše službe tudi najbolj kvalifikovane napredne in svobodomiselne učitelje in učiteljioe prav rada prezirajo, ker se boje zamere pri klerikalcih. Temu se mora narediti konec čim preje. Zato apelujemo na zastopnike narodno napredne stranke, da zastavijo pri merodajnih osebah v okrajnih šolskih svetih, v deželnem šolskem svetu, v deželnem in državnem zboru ves svoj vpliv, da se preprečijo in odpravijo te krivice, ki se gode naprednemu in svobodomiselnemu učiteljstvu. Poglejmo dunajskega Luegerja, kako je zavzet za tisto učiteljstvo, ki pripada njegovi stranki! Vsako sredstvo mu je dobro, da le spravi svojega privrženca na višje mesto ter uniči nasprotnika.
Bodimo torej vedno in povsod podporniki in zvesti prijatelji našega naprednega učiteljstva, ki je združeno v .Zavezi". Spominjajmo se jih tudi pri letošnji glavn
Med nami svobodno boš misel zatrl,
pregnal liberalstva megle-, in .dvignemo zopet ponosno kot kdaj ' r"*"* glaveV Iz nevere teme.
Pri žlindri ti nisi nmazal si rok, *"\ vsega je le Sajovic kriv, a tega ne maraš raztrobljati v svet, ker mož si res potrpežljiv.
Ti vsakemu, ki te razžali hudo*
iz srca globin odpustiš, ker praviš kot dober katoliški mož:
,Ti, Kristus, tako nam veliš".
Na tebi ne najde se madež nikjer . . .
Kot 8olnce svetal si in čist . . . Ostudni so obrekovalci ljudje
trdeči, da si egoist.
Ti katoličana, Slovenca si vzor,
za vero, za dom bi umrl, zato" po Sloveniji širni se vsej razlegaj iz tisočih grl:
.Pozdravljen naš dični krščanski vojščak,
značaj mu je čist kot kristal, ▼ priđ narodu našemu dolgo živi
naj Šuateršič, naš general.1
Aleš Komar.
listek;-
Šusteršičijada.
Vera bodi naše geslo, največ geslo to bo neslo!
Klerikalno geslo. Kaj v zbornici, dunajski takšen je vrišč,
ogorčenje, psovke, zasmeh? Nekega obsoja visoki ves zbor, ker velik zakrivil je greh.
Te trpke besede, katoliški bog,
naj ti zazvone* do ušes, spominjajo vedno naj te, da ne boš
povzdignil se še do nebes.
O, Pesehka in Stein in Derachatta in Wolf in Tavčar naš in naš Plantan
naj ti govorijo v življenji povsod: osvete zasinil je dan !
Osvete dan sinil je tebi strašan,
pred rodom si našim odkrit, ljubezen neznana ti je do rodu,
proslavljam eksminorit.
0, naj le verujejo slepo vsevprek v značaj tvoj krščanski možje,
v navdušenih pridigah župniki naj vsi tvojo pobožnost slavć!
A mi te poznamo, nas varal ne boš . . .
ošabnost, hinavstvo in strast, in čednosti druge nelepe že kdaj
dobile so tebe v oblast!
*st
O, Pesehka in Stein in Derschatta in "Vyolf in Tavčar naš in naš Plantan
naj ti govorijo v življenji,povsod; osvete zasinil je dan! „
Poslušal si jih in od jeze tresoč
z zobmi si srdu šklepetal, razkrinkan med narodom si za vsikdar
katoliški ti general.
Spoznalo pa bo se še bolje te skor,
ti živi slovenski svetnik, in naj pred Šenklavzem prijatelj Anton
postavi ti tudi pomnik.
Da, njemu v okrilje zateci se zdaj,
za prošnje ni nikdar on gluh, saj binkošti lepe se jutri prično,
ko sveti obišče nas Duh.
Temino razsvetli naj v naših glavah, ktr v tvoji je davno že svit . . .
oh, že nadnaraven in jasen sijaj krog glave je tvoje razlit!
Zatorej presrečna je Kranjska zares,
da tacega ima mož&, pred kterim se škofom duhovščina vsa
trepeta, strahu drgeta.
Katoliški silen diktator si ti, kaj Ev gen, Opeka in Krek!
Prikazni so to efemerne samo, a ti bodeš živel na vek.
Ti kmetu na zemlji otvoril boš raj,
v konsumih mu piti dajal, in delavcu našemu krasen bo zor
vseh tvojih dobrot zasijal.
Ljubljano oprostil ti vseh boš dolgov in kupil .Katoliški dom" . . .
da, kupil to sveto boš hišo miru predno završi še polom.
Okrajni blagajnici ves ekspenzar,
kar si ga računil nekoč povrnil šarmantno boš kot kavalir,
ker masten je res bil na moč.
Kmetijski boš družbi is svojega dal v darilo kar oel tisočak . . .
O, ti poštenjak si od glave do nog! Kedo js v Slovencih Se tak?
skupščini na Bledu ter pohitimo v čim večjem Številu v njih družbo, da se udeležimo glavnega zborovanja in banketa, ali pa, komur to mogoče ni, da brzojavno pozdravi na§e vrle prvoboritelje na polju narodne prosvete. _
„Štajarc" in „Naš dom".
Od Drave, 24. maja. Imamo torej sedaj dva kmetska lista; .Štajarc" kot glasilo ptujskih in sploh spod-njeStajerskih nemških in nemčurskih trgovcev in .Naš dom", kojega je izšla baš danes prva številka. Kdo izmed teh dveh bode zmagal in podlegel, se ne more reči. Gotovo je toliko, da je Vaš dopisnik iz Maribora pravo zadel, trdeč, da ni treba proti a S ta jar ca8 drugega sredstva, nego naselitev narodnih trgovcev v naših ponemčenib mestih in trgih, osobito v Ptuju, v Mariboru itd.
Naselitev sama pa ne zadostuje. Treba je te trgovce tudi izdatno podpirati. Toda kaj vidimo pri nas? Posojilnica v Ptuju ima lepo dvonadstropno hišo z lepima pro-dajalnicama v pritličju. Ali mislite, da sta ti prodajalnici oddani slovenskim trgovcem ? Kaj še! Najhujši nemčur jih ima v najemu že celih osem let; to je svak, oziroma svakinja, g. župana Josipa Ornigav Ptaju. Njegova tvrdka je še celo v črno-žolto rumenih barvah napisana.
Sedaj pa vprašamo dotične merodajne gospode pri posojilnioi: Kaj hočete s časniki k la .Naš Dom" ali s frazami kakor .Svoji k svojim0 doseči, če Vi z svojimi dejanji kažete, da je Vam vse jedno, ali nemški ali slovenski trgoveo ? Kaj hoče razsoden kmet, tržan in meščan v očigled takim dogodkom započeti? Ali ni to naravnost zakrito podpiranje .Štajarčevih " tendenc.
Gospod dvorni svetnik in državni poslanec dr. M. Ploj je baje kumoval pri novem listu Mi bi gospoda dvornega svetnika opozorili na to, da je v njegovi hiši v Ptuju kot najemnik nastanjen nemčurski trgovec Muhič, renegat pravega kalibra, ki na stotine .Štajarcev" razpečava in razdeljuje svojim strankam. Ali ne bi bilo umestno, če bi g. dvorni svetnik in slovenski državni poslanec z dejanjem pos vedo čil tista načela, katera hoče razširjati v novem listu?
Iz teh slučajev vidimo, da so grobo-kopi slovenskega ljudstva gotovi okameneli in odreveneli .voditelji" duhovniške in posvetne observancije, ki prisega na izrek: Po mojih besedah se morate ravnati, ne pa po mojih dejanjih.
Zares, tužna nam majka!
_ Kritikus.
V ■ Jubljaiti. 25. maja.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je včeraj končala predbinkoštni del tekočega zasedanja. V dobi od Velike noči do Binkošti je poslanska zbornica dognala več jako važnih zadev. Rešila je načrt o davku na žganje, rešila je novelo k pristojbinskemu zakonu, potem zakon o izdelovanju margarina, zakon o deveturnem delavniku v premogo kopih in naposled velevažno investicijsko predlogo. Miadočehi so svojo zahtevo, da se mora   mej   investicijsko predlogo in
Slutnja.
Spisal M. Zych.
Jedno uro sem že zdehal na kolodvoru, pričakuje prihod vlaka. Iz dolzega časa sem si ogledaval dame po vrsti, katere so tudi zehale v različnih kotih dvorane. Doživel sem celo učinek svojega zaljubljenega obračanja oči; lepa, mlada plavolaska z belim noskom, ustnicami kakor rožni listi in očmi kakor vijolice mi je pokazala namreč svoj zvit jeziček. Nadalje nisem vedel kaj početi, da bi si skrajšal Čas.
K sreči sta stopila v čakalnico mlada dijaka, oblatena prav gori do svojih brad, trudna od potovanja in raztresena. Zlasti jeden izmed njiju, mlad plavolas človek s krasnim profilom, je bil videti čudno zamišljen in obupan. Sedel je v kot, snel čepico z glave ter zakril vsak trenotek glavo z rokama. Njegov spremljevalec je kupil vozni listek, uročil mu ga je, sedel je k njemu ter ga pocukal vsak hip za rokav.
.Čemu obupuješ? Vse se še lahko is-premeni. •, Anton, ali čuješ?"
,Ne .. . zaman je vse, umrl bo, to vem .. . morda je že .. ."
,Oh, molči vendar! Ali je tvoj oče že prestal jednak slučaj ? .. .*
predlogo o vodnih stavbah vatvariti junktim, umaknili, tako da se je drago branje investicijske predloge moglo dognati in preostaja samo Se povse formelno tretje branje izvršiti. Prihodnja seja poslanske zbornice bo dne 29. maja. Na dnevnem redu je prvo branje predloge o vodnih stavbah in prvo branje budgetnega provizorija.
Proračunski odsek avstrijske delegacije.
Sinoči je imel proračunski odsek avstrijske delegacije sejo, v kateri je bil odo bren proračun ministrstva zunanjih del. Dotično debato je otvoril dr. Kramar, kateri je izjavil, da Čehi nimajo ničesar zoper trozvezo, ako bi monarhija, naslanjaje ao na poraznmljenje z Rusijo vodila krepko in samozavestno zunanjo politiko. Uloga protektorja, ki jo igra Nemčija v Carigradu, ni v interesu Avstrije in tudi ne v interesu Rusije. Kramar je želel, da pojasni minister, če je res razmerje mej Avstrijo in Rusijo postalo napeto, kakor trde pruski listi. Zveza z Nemčijo zamore biti garancija miru, toda samo lojalna zveza, osnovana na pod« lagi jednakopravnosti. Sedaj pa se iz Nemčije iztiravajo avstrijski državljani in se podpira proti obstanku Avstrije naperjeno gibanje .Proč od Rima". Grof Dziedu-szvcki je Nemčiji očital, da dela na uničenje Poljakov v Nemčiji, vsled česar za-morejo Poljaki trozvezo odobravati samo z ozirom na ohranitev miru in na moč monarhije. Poraznmljenje z Rusijo je sicer velike važnosti, ali vzlic temu mora država biti v diplomatičnem in vojaškem oziru pripravljena za vse slučaje Pommer je dejal, da je gibanje .Proč od Rima* pač nastalo iz nemškonarodnih vzrokov, da pa mu Nemčija in oficijalni krogi evangeliške cerkve niso prijazni. Minister grof Golu-chovrski je rekel, da postopa Nemčija skrajno korektno. Porazumljenja z Rusijo se drži naša monarhija še sedaj in more le misliti, da se ga drži tudi Rusija. To poraznmljenje pa ne daje jamstev, da se na Balkanu ne zgode lokalni nemiri. Končno je Kramar konstatira!, da je ministrstvo pač nastopila z odločno izjavo v „Wiener Abendpost" zoper francosko časopisje, da pa se ne upa nastopiti proti iredencijoznemu nemškemu časopisju. Tu je bila prilika in potreba is-pregovoriti o postopanju Italije z ozirom na Primorje, a kaj, ko je jedini slovenski de legat .odklonil" volitev v proračunski odsek in prepustil mandat .svojemu prijatelju Barwinskemu", kateri o primorskih zadevah še pojma nima.
Važen sestanek.
.Jude pendance Belge" javlja, da pridejo v kratkem srbski kralj Aleksander, črnogorski knez Nikola in bolgarski knez Ferdinand v Petrograd in sicer vsi trije nakrat. Ta sestanek bi bil naj znamenite j šega političnega pomena.
Dopisi.
Z Rakeka 23. maja. Polegla se je razburjenost med občani in po hudih volilnih vznemirih vlada zopet, od marsikaterega občana uprav zaželjeni mir. Le po nekih zvitih in hinavsko nadarjenih glavah veje še vedno poželjenje po prepiru — češ
.Da .. . Trinajst let je že bolan na srcu... Le premisli, osem nas je, dekleta še prav majhna, mati bolehna. Da bo imel pravico do pokojnine, manjka še poldrugo leto! ... Kolika nesreča!"
.Videl bodeš, da preide, Anton!"
Zvonec je zapel V dvorani je nastal dirindaj; ljudje so si trgali zavitke iz rok, stopali so drug druzemu na kurja očesa, suvali so portirja od uhodnih vrat, bil je šum in vrišč ...
Vstopil sem v isti voz tretjega razreda kakor plavolaai, obupani dijak. Tovariš ga je pripeljal do kupeja, posadil ga je tja, kakor bolnika, v kot pri oknu ter ga skušal tolažiti, dasi mu to ni Slo prav lahko in so mu samemu zastale besede v grlu. Obraz plavolasca je od časa do časa nervozno zadrgetal, in veke so zakrile njegove motne oči.
.Anton, brat", je govoril drugi, .videl bodeš, na . . . kakor gotovo živim; prepričal se bodeš ... k vragu tudi !■
Zvonec je zadonel v drugič in tretjič, tolažnik je hitel is kupeja; in ko se je začel vlak pomikati naprej, je pošiljal prijatelju čudne pozdrave; zdelo se je, kakor da mu žuga s pestjo.
ker nimamo druzega posla — dajmo se še prepirati! Da prepirati, pa ne v korist občine — o Bog ne daj! — Kaj tacega se jim še nikdar sanjalo ni. Predobro je znano gospodarstvo iz prošlih par let, znano da ni občina nikakor napredovala, ampak zaostala v vsakem oziru. V volit-venih zadevah imamo posebno prebrisano glave, take, da so kos marsikateremu političnemu uradniku. — Proti zadnjim obč. volitvam vložil se je protest in ker te glavice prav dobro vedo — mogoče iz kacega zanesljivega vira — da se zgodi neki preobrat in da jim zmanjka bržkone kaj glasov, zgruntale so neko posebno zvijačo. Spravile so se na častne občane. V našej občini ni treba nikacih posebnih zaslug, da si pribori tako častno mesto. Lansko leto povzdignili so za častnega občana župnika Podboja iz Planine. Ta ima zasluge, daje hodil v sosedno faro maševat — sam prihajal je, v resnici le redkokdaj, največkrat poslal je kaplana Zupana — požuril se je le pred praznikom sv. treh kraljev, ko je bilo oznanjeno darovanje za »gospoda« a takrat prišel je in jo potem tudi odkuril zadovoljnega obraza, z denarjem in s častnim občan-stvom proti Planini. — V nedeljo 9. t. m. izvolili so pa častnim občanom Cerkniškega dekana Kunstelj-na. Kakšne zasluge ima ta gospod, — vprašalo se je pri obč. seji od naprednih mož, »i ti večkrat pridejo na Rakek« bil je odgovor, druzih zaslug pa niso »z glave« znali. Kdor si hoče pridobiti brez truda »častno občan-stvo« prihaja naj le pridno na Rakek! S tem pa stvar še ni končana. Izdali so glas, da bodejo »častnim občanom« v kratkem voljeni tudi dr. Žlindra in še neki »gospod« iz Ljubljane. O tem »Slovenec« ni še nič omenil. Sram vas bodi, da delate tako brezvestno in nepošteno — ali vas ne boli srce pri tacem počen-janju! Da nimate čuta, ne srca za splošno stvarno delovanje občini v korist, pokazali ste že, — posledice pripišite si pa sami.
S Celja, 23. maja. Ni ga menda le količkaj zavednega Slovenca, ki bi se ne zanimal na Celje oziroma za obče znane Celjske razmere. Kolikokrat se je že izrazila želja, da bi vendar že bilo enkrat mogoče vreči nasilnega nasprotnika ter dobiti mestno upravo v narodne roke! Vse to zanimanje, vse take i jednake želje so prav lepe, toda 8 pomočjo zdihovania in edinih želja je bore malo pomagano.
Ko bi tudi vsak zaveden Slovenec z ozirom na to lepo, tako ugodno ležeče mestece soril svojo narodno dolžnost ter svoje zanimanje v dejanji pokazal, bi v nekaterih letih vihrala raz mestno hišo Celjsko namesto frankfurtarice — slovenska trobojnica.
Kako bom pomagal, ko prebivam tako daleč od Celja preč, pripomnil bo ta aii oni! Toda tudi na to pripombo je prav lahek ogovor. Prebivaj že tu ali tam, pomagaš lahko! Imamo v Celji politično društvo .Naprej" in slovenske obrtnike in trgovce vsake vrste. — Če že ne moreš potrebovati teh poslednjih, pristopi kot ud k političnemu društvu, plačaj boro svotico po 2 gld. na leto in storil boš za pridobitev Celja primerno zelo veliko. Sicer je majhna svotica 2 gld, pa Če bi tacih vne
V vozu je sedelo jako veliko priprostih ljudi, židje, dame v salopah, ki so bile tako široke, kakor biskajski zaliv. Ljudje so se pogovarjali, pridobivali si 8 pestjo prostor ter kadili cigarete.
Dijak je stal pri oknu ter zrl neprestano vun . ..
Za zaroaelimi šipami so švigale vrste isker kakor rudeče žareče žice, kepe pare in dima, kakor ogromni kosmi volne, katere je trgal veter v cunje ter jih metal ob tla. Ti oblaki dima so se mešali v grmovje, katero je rastlo tam na tleh še vlažnih od dežja. Mračnost jesenskega dne je objela krajino s svitlo temoto, polno nepopisne, mrkle melanholije.
Ubogi, ubogi mladenič! . . .
Z ugaslim pogledom je zrl predse, kakor gleda le brezmejna, pusta, globoka žalost, ona žalost, ki se stopnjuje do modrosti Slutil sem, da je v tej samotni praznoti le jedno trdo jedro: nemir. Slutil sem, da se vije okrog tega jedra tanka nit nade, nit, ki se dviga iz globokih, skritih izmišljotin, katere leze pod mejami razsodnosti. Videl ni nikogar, slišal ničesar, opazoval je le kepe dima. Slutil sem, da trpi, da mu drdra vlak predolgo tja naprej, da je bil
tih narodnjakov bilo par tisoč, bi politično društvo lahko vse drugače agitacijo raz-vilo Agitacija pa je potrebna, ker je pro-tiagitacija, za katero od vseh strani denar dohaja, zelo razvita.
Še veliko večjega pomena za pridobitev Celja pa je, če moreš podpirati tukajšnje slovenske trgovce in obrtnike. Ti so namreč prvi faktor, s katerim moramo računiti.
Če le moreš, podpiraj taiste. Preračunaj stroške prevažanja natančno in prepričaj se, jeli ne dobiš iz Celja blago po isti ceni kakor od tam, kjer si zdaj blago nabavljaš? !
In če je morda zaradi prevažanje iz Celja za par gold. dražje, ne vstraši se tega, pogovori se s Celjskim slovenskim trgovcem ali obrtnikom, morda mu bo mogoče tisto malo diferenco popustiti. Če pa ne, položi mali dar za pridobitev Celja, stori svojo narodno dolžnost Imamo steklarja g. Strupija, kamnoseka g. Čamer-nika, kleparja g. Kobana, mizarje gg. S n-koveca, Stojana, pleskarja g. Makovca, obilo gg. krojačev i čevljarjev in drugih. Spomni se začetkom imenovanih posebno pri stavbah ! Vsaj vprašaj jih za cene, videl bo? da se sporazumeta in da ne boš nič dražje plačal!
Kadarkoli nameravaš si kaj naročiti, spomni se Celjskih Slovencev! Postrežea bodeš dobro, zraven pa boš imel še sladko zavest, da si mimogrede kaj storil za narodnost.
V odgovor na nepopisno surove napade Celjskih Nemcev in nemčurjev na Slovence in na brate Čehe ustanovili so Slovenci slovensko železno trgovino „Merkur".
Ni je večje in lepše slovenske železne trgovine kakor je ta! Dobiš vse, kar v tej stroki želiš. Oglej si pri priliki trgovino in ne boš več drugje kupoval. Merkur ima od zdaj zanaprej tudi pripravo za streljanje proti toči. Okrajni zastopi, občine in drugi slavni odbori, ne pozabite, zaradi česar je ustanovljen .Merkur".
Tudi narodno navdušenje, iz katerega se je porodil Merkur, bo prazna fraza, ako bi naše korporacije ne podpirale take slo venske trgovine, če si nabavite pripravo za streljanje zoper točo pri Merkurju, — ne podpirate samo slovenske tvrdke, marveč ob enem tudi navdušenega v narodr oziru zelo delavnega gospoda Ivana Rebeka, ključarskega mojstra v Celju, kateri je iznašel za imenovano streljanje posebno izvrstno in tako praktično pripravo, da prekosi vse druge in kateri ravno za tvrdko .Merkur" te priprave izdeluje.
Že pri lanski poskušnji v Krškem je bila njegova iznajdba najpripravnejšim priznana. Lotošnjo zimo pa je taisto popolni! in je sploh nemogoče, da bi znašel kdo novo tako pripravo, s katero bi se bolj hitro, bolj varno in bolj praktično streljalo, kakor s to njegovo. — Vsak fan tiček ti s taisto lahko brez skrbi strelja in sicer po 5—6krat v eni minuti. Oglejmo si pripravo, če je to ras mogoče. Na treh močnih železnih nog*h pritrjena je prav debela v sredi skozi in skoz prevrtana že-
(fcfjf Dali© v dHIosI. T^S
utrujen ter bi si rad olajšal s plakanjem srce, ko bi le mogel plakati. Nada ga j«j objemala: kdo ve, je šepetala, morda oče še ozdravi, morda se obrne še vse na dobro r* In mahoma — uganil sem — je izginila mladeniču kri iz obraza, ustnice so mu postale bele ter so se začele tresti, široko odprte oči so gledale prestrašeno, daleč, daleč predse. Na tem, zanj do sedaj praznem in pustem prostoru je postalo na krat živahno; roka s preteče dvignjenimi prsti se mu je iztegnila nasproti, in zdelo se mu je, kakor da mu kliče veter: Varuj se!
Nit nade se jepretrgala,in gola, neznosno skeleča resnica, kateri dosedaj ni veroval, mu je rezala srce.
Ko bi bil šel ta trenotek k njemu ter mu dejal, da sem duh, ki vse ve, da mu prinašam dobrih vesti, da njegov oče v tem hipu ni umrl — padel bi mi bil k nogam ter verjel! Izkazal bi mu bil velikansko dobroto ...
Toda šel nisem k njemu, stisnil mu nisem roke. Zdelo se mi je prav še opazovati ga z nenasitno radovednostjo in s sočutjem bližnjika.
j
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 119, dn6 25. maja 1901.
Iezna plošča velikosti 30 cm3 kot podstavek. Vse ima podobo Čevljarskega stola v primirili velikosti in v visokosti navadne mize. Na plošči pritrjena sta dva si nasproti stoječa pararelno navzgor moleča železna dre ga, katera nosita dimnik in na katerih je mej podstavkom in dimnikom obešen, kovan, skozi in skoz prevrtan topio' ali možnar na ta način kakor kaki zvon, da se namreč lahko zaziblje. Kadar je možnar v prvotni navpični legi, je z njim spe In jen prostor mej podstavkom in mej dimnikom tako, da je dno njegovo ravno na podstavka in gornja plošča ravno pod spodnjo luknje dimnikovo. Na iglici, na kateri visi možnar je železna kljuka ali držaj. Porineš nekoliko ta držaj od sebe, za ziblje se možnar tako, da je spodnji konec možnarjeve luknje proti tebi obrnjen in ti v tistem trenutku, ko se spodnji del možnarja proti tebi obrne, neka mehanična priprava poda iz možnarjeve luknje, naboj ali patron v tvojo desnico. Vzameš steklenico, ali kako drugo posodo, napoljeno s smodnikom, nasuješ v patron smodnika, natakneš na sredi dva patrona, vžigalec porineš s desnico patron v možnar, potegneš z levico omenjeni držaj, katerega si prej od sebe porinil, zopet k sebi, zaziblješ toraj možnar, da stoji po konci, pritisneš z desnico železni drog na katerem je pritrjeno železno kladivo in oboje skupaj na eni omenjenih nog visi in balansira, pride kladvo v dotiko z v sredi plo2Če ali podstavka se nahajajočo iglico, porine to iglo po luknji podstavka navzgor na pod patron se nahajajoči vžigalso in že si vstrelil. In samo en sunek s levico, imaš že zopet patron v desnil. To ponoviš lahko po Gkrat v eni minuti.
Je pa li vsa ta naprava varna ? Varna tako, da bolj biti ne more. Kajti ne potrebuješ ne ognja, ne vžigalic, ne vž'galne vrvi, sploh prav nič druzega ko aparat s smodnikom in kapselni.
Dokler ni patron popolnoma v mož-narju, ne moreš zazibati možaarja v normalno prvotno lego. Da ne vdariš pri zazi-banji možnarja na kapsel, skrbljeno je stem, da je patronovo dno izboknjeno tako, da je kapsel z robom patrona od vseh strani zavarovan. Kadar stoji možnar po konci (ravno navpik), pride kapsel nad luknjo plošče, v kateri se nahaja igla. Če bi tudi prej kladvo zamenjal, predno je možnar v navpični legi, bi ne mogla igla kapselna vbiti. Pri udarcu s kladvom ne moreš pokvariti patrona. Pred vdarcem gleda to likšen del igle izpod plošče (podstavka), kolikšen je potreben zgoraj, da doseže nad ploščo kapsel. — Če tudi preveč s kladvom udariš, ne škoduje, ker kar je preveč udarca oziroma moči, se taista razprši po plošči potem namreč, ko se je udarjena igla skrila oziroma porinila kviško. Z iznajdbo te igle in njenega fankcijoniranja je skrbljeno za to, da kapsel ne more biti vžgan pređno ni možnar v popolni navpični legi. Ker je po strelu patron razgret, bi sicer ne bilo lahko taistega potegniti iz možnarja. K temu pomaga že gori omenjena mehanična priprava, katera je z zazibanjem možnarja v taki zvezi, da opravi svoj posel, ko hitro z levico kluko od sebe porineš in se je možnar s spodnjim koncem proti tebi nagnil. Da se lahko patron ohladi, potrebno je, da imaš več patronov. Navadno jih je po pet pripravi priloženih. —
Če imaš več posodic, pripravnih za nasutje smodnika v patron, napolniš vsako teb posodio s toliko količino smodnika, kolikor ga je djati v patron, lahko streljaš po noči brez vsake luči Kajti na ta način lahko v temi napolniš patron in natakneš vžigalec. Ker je namreč luknja v možnarju navzgor vedno ožja, odpade seveda vsako nabijanje itd. in ni prav nič drugega potrebno, kakor da nasuješ v patron smodnik brez vsake druge ceremonije. Dasi mora vsak patron v eni in isti topič ravno prav priti, je vendar z ozirom na velikost votline patronove več vrst patronov. So namreč patroni, v katere gce do 140 gramov smodnika. Ti so največji in je strel s taistimi grozovit. Zadostuje pa pri normalnem streljanju patron z votlino za 70 gramov smodnika. Dobiš tudi patrone z votlino za 80, 90 do (kakor omenjeno) 140 gr. smodnika.
Če bi bila samo ena vrsta patronov, na pr. z votlino za 140 gramov, potem bi moral strelec pri nasutju vedno paziti, kfcdaj in koliko smodnika je dovelj za strel, kakoršnega želi. To pazenje pa bi že vpo viralo potrebno hitrost in jednakomernoat
streljanja. Nasul bi enkrat preveč, enkrat premalo smodnika. Zaradi tega je najboljše, da si že prej izvoli moč strela po vrsti patrona ter tega poslednjega do vrha nasuje.
Gosp. Rebek ima zunaj mesta vedno pripravljeno omenjeno pripravo in v pol ure si ogledaš lahko vso stvar. Cena ni višja kakor pri drugih tvrdkah. Glej torej, da za isto ceno kupiš boljšo, zdaj najboljšo stvar v Celjski narodni trgovini ter s tem podpiraš Celjskega obrtnika, moža, kateri v narodnem oziru toliko stori, kakor vsak drugi najboljši narodnjak. Dasi zaradi narodne odločnosti vpoviran od raznih strani, prospel se je s pomočjo nevstrašenosti in pridnosti. Naroden pa ni bil le zaradi tega in toliko časa, dokler se je vgnjezdil. S veljavo njegovo v privatnem oziru rastla je in raste veljava njegova v narodnem oziru in se razvija njegova narodna delavnost. Dasi s skrbmi in delom preobložen, deluje pri dramatičnih igrah, pri petju, v delavskem društvu kot predsednik, v političnem društvu, na shodih in je ravno on taisti, ki je v prvi vrsti zvabil celo vrsto slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celje ter taiste podpiral s dejanjem in svetom. Zasluži toraj, da se podpira in vsak narodnjak, kateri si namerava omisliti strelno pripravo, naj gleda, da ne pozabi na Merkurja, oziroma g. Rebeka in da ne zamudi mimogrede storiti kaj za Celje in stem prilično spolniti svojo narodno dolžnost.
Če hoče kdo še natančnejših pojasnil o popisani pripravi, oziroma če namerava kdo pripravo naroČiti, je najbolje, da se obrne naravnost na gospoda Ivana Rebeka, umotnega ključarja v Celji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. maja.
— Osebne vesti. Poštnim asistentom na Zidanem mostu je imenovan g. Fran Irgolič iz Celja. Poštni cficijal v Celju g. Josip Sivka je premeščen v Maribor. Na njegovo mesto priđe gosp. V. Winkler iz Ljubna.
— ,,Slovenec" in češki sgrarci. Našega pobožnega lažnika dohitela je huda nesreča. Razkrinkan je, in debela laž, kojo je bil razposlal med svet, udarila ga je po lastnem nosu. Klub čeških agrarcev doposlal mu je včeraj sledeči popravek:
»Dunaj, 23. maja. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevamo, da sprejmete sledeči popravek: 1. Ni res, da sta danes dobila ukor od lastnega kluba češka agrarca Rataj in Zazvorka, ki sta podpisala interpelacijo posl. dr. Tavčarja glede kazenskega preganjanja proti go-škemu kuratu Ferjančiču. 2. Dalje ni res, da se je ta ukor oficielno naznanil Slovanskemu centru. Na Dunaju 23. maja 1901. Za klub češke agrarne stranko: Jan. Rataj, predsednik, Anton Zazvorka, zapisnikar.
Hud udarec, in »Slovenec« se zvija kakor gad, če ga s šibico vsekaš po kri-žastem hrbtu. Popravku odgovarja tako-le: »Naš poročevalec z Dunaja nam je bil sporočil vest o ukoru kot gotovo. Pozve-deli bomo še natančneje, kako je s to stvarjo. Vsekako tiči za tem popravkom — dr. Tavčar«. Ta je izvrstna: če duhovni lonci okrog Slovenca lažejo, pa tiči menda tudi dr. Tavčar za tem! V isti zadevi pri-občuje »Slovenec« brzojavko z Dunaja:
»Glede na popravek čeških agrarcev Rataja in Zazvorke je to res: Dr. Šuster-šiču je češki agrarec Hubr rekel, da je agrarni klub opominjal Rataja in Za-zvorko, ko sta podpisala interpelacijo dr. Tavčarjevo proti kuratu Ferjančiču. Hubr je naprosil dr. Šusteršiča, da to sporoči članom Slovanskega centra. Oba, Rataj in Zazvorka, sta se izjavila, da sta pri tej interpelaciji čitala samo napis in da ne bosta nobene take interpelacije več podpisala.«
Nam je sedaj vse jasno! Nam ni treba ničesar natančnejšega poizvedeti. Sedaj vemo, da je »Slovenčevo« laž skuhal dr. Šusteršič sam. Prej kot ne je pošteni naš Žlindra zavil in pretvoril nedolžne besede Kubrove, po tem pa po svoje junaško lagal o »oficijalnem« obve-ščenju, dasi je moral vedeti, da Kubr ne zastopa kluba čeških agrarcev, in da ni poklican v imenu tega kluba izdajati oficijelnih izjav. No, dr. Šusteršič pa je vzlic temu izmislil si »oficijelno obvestilo«, ter tako dokazal, da v »slovanskem sre-
dišču« ne bo tako kmalu izmrl rod »častnih lažnjivcev«. Čestitamo!
— Ljubljansko gasilno društvo. •Slovenec" se je bolestno razjokal, ker se je odbor gasilnega društva končno vendar odločil na energičnejSe postopanje proti tistim razgrajačem, ki bi bili raje društvo razbili, kakor pripustili, da nastanejo zdrave razmere. Boj v gasilnem društvu je trajal že mesece. Prouzročili so ga nekateri ljudje deloma iz čestilakomnosti deloma, ker so bili v to od klerikalne in nemške strani najeti. Ščuvali so za denar in za pijačo. Mi smo se držali skrajno re servirano, ker nam ni bilo za osebe, ampak za društvo. Dočim je "Slovenec* neprestano hujskal, smo mi molčali. Vedeli smo pa, ko je bil na zadnjem občnem zboru voljen odbor, ki ni po volji tistih klerikalcev in Nemcev, ki bi se društva radi polastili, da se mora storiti energičen korak, ako naj nastane v društvu red in ako naj se uvede zopet tista disciplina, ki je pri takem društvu neizogibno potrebna. Gasilno društvo, v katerem ni discipline, ni vredno, da obstoji, tako društvo je občna nevarnost v slučaju kacega požara. Novi odbor je bil pripravljen vse pozabiti, kar se je prej zgodilo, samo, da se v društvo povrne soglasje in obnovi disciplina. Toda bili so v društvu nekateri elementi, ki se nobeni disciplini niso hoteli podvreči in ki so hoteli vse razbiti, ako ne obvelja njihova volja. Ti elementi so se na oni dan ko je bila običajna maša sv. Flo-rijana naravnost puntali in na predrzen način odrekli poveljniku pokorščino. Ob sebi se razume, da za take ljudi absolutno ne more biti več prostora v društvu, ki ni vstvarjeno za zabavo in v katerem je disciplina prvi pogoj. Zategadelj je odbor na podlagi §§ 9. in 10. službenega reda te uporne člane iz društva izključil. (§ 9. pravi.) V službi naj se bramboveo po vojaški disciplini obnaša ter naj ukaze šarž takoj in brez ugovora izpeljuje. § 10. pravi: .... upornost zoper predstojnike i. dr. kaznuje se neute-goma z izključbo). Odbor je storil samo svojo dolžnost, izvršil samo to, kar ukazuje službeni red, ko je izključil tistih 24 mož, ki so se v službi naravnost puntali. Društvu je to samo v korist, zakaj tako se povrne v društvo red in na stane zopet mir. Nekateri nezadovoljni člani so bili že prej odstopili in zdaj vlada v drufit?u zopet tisto soglasje, ki je potrebno za uspešno delo. Brez dvoma je mej izključenimi tudi več tacib, ki so bili po najetih hujskačih zapeljani. Glede teh ni nemogoče, da se svoj čas zopet sprejmejo v društvo, notorični hujskači pa gotovo ne več.
— Farovška agitacija za ..Vzajemno zavarovalnico". Poroča se nam z dežele: Kadar so volitve, drve se duhovni agitatorji po voliščih in za volilci, da jim frfotajo škrici v zraku, če ni volitev, pode" ob času največjega poljskega dela kmeta na daljna in draga .božja pota9 (reete „Bogu na pota", kakor je prav dejal pokojni župnik B— r), Če pa z .božjimi poči" ni .gšefta", se pa pehajo ti duhovni rogovileži ravni in kraljevi, kar jih je — okolu kmeta in mu s predrznim terorizmom odjemljejo zavarovalne knjižice drugih zavarovalnic. In kar pri moških ne opravijo, doseči znajo pri ženskah, le za svoje službene dolžnosti se ne brigajo! Čemu tudi, saj agenture več nesejo kot spovedi, obhajila i. dr.! To je dandanes na Kranjskem pod škofom dr. Jegličom duhovnom — glavni poklic!
— Ali je res magistrat podlegel. »Slovenec" je postal protektor krčmarja Dachsa. Mora pač vedeti zakaj. Nam je sicer tudi znano, kakošna zveza Je med krč-marjem Dachsom in uredništvom , Slo ven-čevim"; vendar bi se pa zato ne zmenili, ko bi ta katoliški list ne skušal izigravati Dachsa proti mestnemu magistratu. Pri tem seveda, kakor to že pri organu jednacega kalibra drugače ni mogoče, zavija in pači resnico. Neresnično je namreč, da bi mestni magistrat Ivanu Dacbsu zabranjeval gostil-nico sploh, temveč dovolil mu je izvrševanje te obrti v njegov hiši priGoriškuna Karlovski cesti na podlagi koncesije, ki jo je vzel v zakup. Ni mu pa mestni magistrat hotel dati lastne koncesije zato, ker se drži načela, da se gostilniške koncesije v Ljubljani ne smejo preveč množiti. Če deželni vladi ni do tega načela, zato seveda magistrat ne more.
— Otbršoek contra „Oorlct". Z Dunaja se nam piše 24. majnika. Pri ka-sacijskem dvoru vršila se je danes razprava v kazenski zadevi Andreja Gabrščeka proti Josipu MarušiČu odgovornemu re-dakterju klerikalnega lista .Gorica", ki je očitala Gabrščeku, da je bil kriv raznih blagajničnih nerodnosti pri goriški posojilnici. Porotno sodišče v Gorici je toženega MaruSiČa bilo na 200 K obsodilo radi pre-greška zoper varnost časti. Proti tej razpravi je toženec podal ničnostno pritožbo trdeč, da je glavno vprašanje sodni dvor napačno sestavil, da sploh toženi ni zakrivil kaznivega dejanja in zahteval je po svojem zastopniku dr. Šusteršiču, da se prva sodba uniči in obtoženi takoj oprosti. Zastopnik tožitelja državni poslaneh Plan-tan, predlagal je da se ničnostni pritožbi ne ugodi in da se sodba prve instance potrdi. Po daljšem posvetovanju spoznal je kasacijski sodni dvor, da se pritožbi ugodi iz formalnega uzroka, ker se ni po predlogu obeh pravdnih strank ves inkrimino-vani članek v glavno vprašanje sprejel. Stvar se je odkazala potem v novo razpravo okrožnega sodišča v Gorici.
— Odvetniška zbornica kranjska bo imela dne 30. t m. ob polu 12. uri do-poludne svoj redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo o preteklem letu. 2. Računsko poročilo, proračun in letni prispevek. 3. Volitev podpredsednika, enega odbornika in dveh namestnikov, dveh členov disciplinarnega sveta in enega namestnika. 4. Vprašanje zastran novega od vet niškega tarifa. 5. Eventu valni nasveti. — Zborovanje se bo vršilo v pisarni predsednika dra. Majarona.
— Pomoč pogorelcem v Oorenji-vasi. Doželni odbor dovolil je podporo 3000 kron. Ta znesek bodeta deželni glavar Detela in dež. odbornik Grasselli v torek, dne 28. t. m. v Gorenj i vasi razdelila.
— Ljudska predavanja. Kakor čitamo v zadnji številki .Slov. Pravnika", se je odbor društva .Pravnika" obrnil do „Slov. Matice" in zdravniške zbornice, naj bi se z združenimi močmi začela prirejati letošnjo jesen javna predavanja v raznih strokah. .Slov. Matice" odbor je že pritrdil temu in določil svoje zastopnike, ki se bodo z zastopniki drugih dveh društev posvetovali o načrtu bodočih prodavanj.
— Društvo „Pravnik" priredi letos svoj izlet v Prosek nad Trstom, in sioer dne 16. prih. meseca. Natančen program se objavi pozneje.
— I. društvo hišnih posestnikov. Hišni posestniki, katerim se je že dostavila rešitev njih prošenj oziroma rekurzov za olajšave pri vračevanju državnega potres-nega'posojila, blagovole naj to naznaniti v piaarni društva: Dvorni trg št. 1.
— III. kongres čeških zdravnikov in naravoslovcev v Pragi otvori se danes 25. Zdravniško zbornico kranjsko zastopa primari] dr. E. Šlajmer.
— Politično in gospodarsko društvo „Zora" v Kamniku. Vlada je že potrdila pravila političnega in gospodarskega društva »Zora« v Kamniku. Društvo začne koj delovati, to je potrebno zlasti ker so občinske volitve pred durmi in mora biti vsemu meščanstvu v Kamniku na tem, da ne dobi zopet tako zanimiv odbor mestne uprave v roke, kakor je sedaj, ko se morajo gotovi »očetje« pobirati po cestah in domov spremljevati, ker so se »šnopca« preveč nalezli. Na delo torej, zavedni kamniški meščani, da nas zopet ne zagrne tema klerikalnega fanatizma. Saj je za nas vse sramotno, da nas vladajo ljudje, ki so vedno bolni na vodi. Kamnik zasluži in tudi ima najlepšo bodočnost, ako dobi občinski odbor, ki bo kos svoji nalogi.
— Katoliška eksekucijska gajžla. Piše se nam iz Trnovega pri Ilirski Bistrici: Naj Vam poročam kako spodbudno klerikalci s svojim Šusteršičem in Jegličem delajo. Tukaj se kaže najlepši izgled krščanske klerikalne ljubezni. Da je kaplan Rudolf v svoji preveliki gorečnosti žrtvoval sebe in vse svojo imetje za klerikalstvo, je predobro znano. Zidal je poslopja, v kojih je ustanovil gospodarsko društvo. Za vse to treba je bilo denarja. »Ljudska posojilnica" mu je tudi denar za zidanje posodila proti podpisu porokov. Ta denar se je vknjižil na Rudolfovo posestvo. Ali gorje! Noben oderuh, noben jud bi ne iztlrjeval dolga na tak na-
Čin kot ga sedaj iztrjuje ljudska posojilnica po dr. Šusteršiču. Ljudstvo strmi nad klerikalnim divjanjem. Postalo je to premo tenje prava molzna krava dr. Šusteršiča. Dan na dan prihajajo nove tozbene listine a ogromnimi tožbenimi stroški. Danes se napravi cenitev, čez par dni prodaja; zopet čez par dni se prodaja sistira. Kmalu potem se na premičnine vrZe in tako gre naprej, vsaki dan kaj novega. Imel sem v rokah tožbene lis.ine, kojih stroSki znašajo 338 kron, in vss te listine so bile popolnoma nepotrebne. Napravila se mu je zopet cenitev na posestvo, in dasi želi posestnik, da bi se prodalo, bodete videli, da bode zopet ustavljeno, le radi tega, da se kopičijo stroSki. Na grozen oderuški način počenjajo. Rudolfa gonijo kot lovski psi zverino. Kot tiger s svojim plenom igrajo se ž njim, in ne Čudite se, ako bi danes ali jutri tega človeka obšle obupne misli, kajti trpinčijo ga do pogina, in vse to besno ravnanje klerikalne stranke izvira od tod, da so se za Rudolfa potegnili pravični možje liberalne stranke, ko je v prijaznih Degu njah bival. Ako temu početju klerikalnega advokata glede iztirjavanja ne bo konec, se bodo stroSki Šasteršičevi tako nakopičili, da bodo pogoltnili vsa Rudolfovo prsmo ženje. Vse to početje pa mirno gleda Skof Jeglič in gospodje v škofijstvu, in vsa lepa, velikodušna, usmiljena klerikalna stranka v krščanski ljubezni. Sedaj vidimo, koliko je pričakovati kmetom pomoči od klerikalne stranke, ko uničujejo še duhovnika, ako jim kaj dolguje. Ako se postopa tako nečloveško s človekom, ki je vse žrtvoval za klerikalno stranko, sebe in svoje lepo premoženje, si je lahko misliti, kaj ima kmet pričakovati. Vidi se pa prejasno, da so Šu steršiču vse klerikalne naprave le tolste molzne krave, ki mu dajejo veliko mleka in smetane. V kratkem Vam poročam v tej zadevi še več.
— Farovške klobase pred sodiščem. Kazensko sodišče v Radovljici ima zdaj že nekaj tednov sem mnogo skrbi zaradi farovških klobas. Radovljiški dekan je namreč vložil tožbe proti trem osebam zaradi žaljenja časti. O teh tožbah so se vršile dolge obravnave. Samo vsled jedne teh tožb so bile tri obravnave in je bilo zaslišanih 10 prič in vse to zaradi — farovških klobas. Stvar je naslednja: Neki petek je prišel v župnišče neki dečko po dekanov podpis. Oglasil se je v kuhinji in prišedši domov povedal, da je videl na štedilniku v župnišču klobase. Gospodar je dečka posvaril, naj tega ne govori, češ, da se je morda zmotil. Dečko pa je na to izpovedal, da je zmota izključena. Videl je klobase prav natanko in zdelo se mu je takoj čudno, kako da v župnišču v petek klobase kuhajo. Njegovo začudenje je postalo še večje, ker je kuharica hitro stopila pred klobase in z dečkom govorila čez ramo, sicer so pa klobase tako »fajn dišale«, da dečku kar niso šle iz spomina. Dečkov gospodar je to, kar je bil slišal, povedal v gostilni in tako se je ta novica raznesla po Radovljici. Ko je bila že pozabljena in se nihče več ni zanjo zmenil, oglasil se je nakrat g. dekan s svojimi tožbami, češ, da se mu očita, da je v petek klobase jedel. Pri obravnavi je dekan odločno zatrjeval, da v petek ni klobas jedel, njegova kuharica je prisegla, da tisti dan, ko je bil omenjeni dečko v farovžu in je videl klobase, ni bil petek ampak ponedeljek, in tudi kaplan Čemažar se je pri tretji obravnavi natančo spominjal na neki detajl, katerega se pri prvi obravnavi ni spominjal in je prisegal na ta detajl, s katerim je hotel dokazati, da je bil takrat ponedeljek, ko so v farovžu klobase kuhali. To, kar sta pod prisego izpovedala kuharica in kaplan čemažar pa je ovrglo sedem popolnoma neprizadetih prič. Po teh zapriseženih pričah se je dokazalo, da je bil tisti dan, ko so v farovžu kuhali klobase, res petek. Sodišče je tudi res oprostilo toženega gospoda in obsodilo g. dekana v povrnitev stroškov. Ali so klobase teh stroškov vredne, je druga stvar.
— Klin s klinom. V „Soči" čitamo: Mi naprednjak}, kakor liberalci sploh, se nikdar ne hvalimo, da smo brez slabosti, brez greha, narobe: mi se niti ne vtikamo v take zasebnosti, pripoznavajoči, da ima Človek prosto voljo, a za lase ni treba nikogar vlačiti v nebesa. Klerikaloi pa nam kar odrekajo prosto voljo, ki nas, (po
krščanskem nauku) loči od Živalij, ter nas hočejo z bičem v roki poditi proti „nebe-som"; pri tem nas zmerjajo, psnjejo, kažejo na nas izpred altarja in s prižnic, ako je kaka pega na nas (po njihovi mislil)j hočejo nas že na tem svetu oni ločiti v ovce in kozle, to je v kandidate za pekel in nebesa, oni si poleg pastirstva v cerkvi prilaščajo tudi oblast — sodnikovo. Kaj nam naprednjakom preostaja drugega, nego da sa branimo proti tolikemu na-silstvu, ter da tudi mi malce stresemo za uho te nepoklicane nebeške priganjače, ter jim povemo, kaj so pa oni? — Ako Marko V a le s razsaja po občini in v cerkvi, da bo hudič hrustal vsakogar, ki dela greh s tem, da čita „Sočo" in „Primorca", ali ni dovoljeno nam, ako povemo tudi mi kaj o tem gospodu? Nastopno ljubavno pisemce govori o nekih ljubezenskih razmerah, ježeš, ježeš, prav g Marka z neko deklico. Vpra šamo: Kaj je večji greh, ali tisto, kar odseva iz onega pisma deklice, katera pravi, da je takorekoč „nase vzela njegovo meso in kri* — ali pa čitanje „Soče" in „Primorca", katera dva lista govorita resnico, ter se borita za blagor ljudstva izpod jarma črne politike? Ljubavno pisemce se glasi tako le:
„Karten-Brief. Zalepka. Znamka. Pečat 26./3. 1893. Visokočastiti gospod Marka Vales, župnik v Branici. P. Št. Daniel na Krasu. — (Znotraj.) Dne 21,3. 1896. Sladki ljubime! — Ker ni bilo pri meni neč kaj baznega Ti nesem že dolgo neč pisala, če tudi si mi Ti za sv. božične praznike tako ljubeznivo pismice poslal. Prosem mi li ne bos zameril za to. Pri meni je le po starem. Če bi se vdobil kak človek, da bi ga lahko poročila, to je, da bi ga zamogJa vsaj nekolko ljubiti, se znam še poročiti; če pa ne, tega storiti ne morem, naj si že bo kakor koli. — Serce imam od stare ljubezni vse ranjeno in jc postalo nezmožno za kaj drugega posesti, če tudi je ločeno in oddaljeno od svojega plena ali žertve (zaklada).
— Prašal si me v svojem ljubeznivem pismu zadnič, „čemu Te tolko ljubim, kaj se mi je pri Tebi dopadlo" ? Ali vedi ljublena duša, da na to Ti nevem pravega odgovora dati. Kaj neki? Le ne vzemi za zlo, kar Ti bom tukaj naštevala: Res da imaš 2. očca kot dve prijazni zvezdici, da imaš ustnice kot napol odperta cvetlica (nagelj), da imaš celo telo polno ljubeznivosti itd. Vendar to je le natuma stvar, ki bi človek z zdravim premiskom še premagal, če tudi človeka na se uleče in sili očarati! — Ali kar je pa čez natorniga: Plemenitost, lepo lastnosti Tvojga serca, Tvoje duša itd. so mi serce posedle, t. j. v serce si semi vsadil, in tam vzrastel, novena sila bi mi Te nemogla iz njega ztergat, ker sem tako rekoč vzela nase, Tvojo meso in kri. — ".
Tako, gospoda, vidite, tako je. Kaj rečete na to? Nam ni do škandalov, aii kdor išče, ta najde, in če ne bo miru posvetimo še raznim drugim gospođom s sličnim gradivom. Ga imamo še na raz polago. Ako razkričujejo naprednjake za brezverce, sleparje, ničvredneže, za prave hudiče na svetu, ali ni le prav, da se tudi od naše strani pokaže, kakšni so pa tisti možje, ki tako grdo rohnijo proti naprednjakom ? Ako ne bo miru, bomo nadaljevali
— da bo strmel svet!
— Prezgodnji konec zanimive pravde. Pred sedanj o poroto v Gorici se je imela vršiti tudi /elezanimiva razprava, katera bi bila posegla globoko v življenje in delo vanje goriških nuncev na deželi, ali raz pravo je preprečil — kardinal. Vikar Kodrom a c na Ponikvah v tolminskih hribih je bil naperil tožbo proti mlademu posestniku na Ponikvah, Mihi Laharnarju, ter proti uredništvu „Soče" radi nekih do pisov, o katerih je meni), da se tičejo njega. Na dan 24 t. m. bi se imela vršiti ta razprava, katero so pričakovali toženci prav željno, v nadi, da bo mogoče v sodni dvorani spregovoriti istinito besedo o politiku-jočih duhovnikih, o nerodnem življenju, kakor je razvito tu in tam med raznimi po svečenci, in dokazati, zakaj vera peša, in kako istinito je vse ono, kar je pisano v „Soči" na to stran. Vikar Kodromac bi bil služil v marsičem kot naravnost imeniten eksempelj! Dokaz resnice, za kateri je bil nabran ves potrebni materijal, z vsemi priveski bi bil tak, da bi strmel svet, Kodromaca onemogočil, razkrinkal pa marsikaj, kar drži v svojem varnem zavetju skrito tisti slavni „Vertuschungs system* v nadškofijski palači, ki je največ kriv, ako imamo v duhovskem stanu toliko garjevih ovc, ako se daje iz du hovskega stanu toliko pohujšanja in ako je že dolga desetja v našem ljudstvu dosegla globoke korenine prišlo vica: Vera po farjih gor, po farjih dol! Laharnar je priznal preiskovalnemu sod niku v Tolminu, kar je pisal o Kodromacu, nevstrašeno je to povedal, z dostavkom,
da tudi dokaže resničnost svojih trditev. Laharnar je preprost kmetic, ali nekaj bi strega, nekaj duhovitega, nekaj izvanrednega tiči v njem. Kodrmac je tožil, ker je La harnar s svojim podpisom povedal v .Soči*, kako se je nekoč v pijanosti valjal po robeh in gozdih. Povedal pa je Laharnar to potem, ko ga je bil Kodromac v cerkvi grdo napadel. Tožil je dalje radi neke notice, v kateri je bilo povedano, v kakem stanu je prišel k neki na smrt bolni ženi ter kaj je tam počel. Takoj nadaljevalno očitanje v istem odstavku, ker ako je vzel nase prvo, mora tudi drugo vzeti, v katerem se mu predbaciva grda nesramnost, izrečena nasproti neki deklici, pa je lepo pogoltnil, kakor tudi vse drago, kar je bilo Se pisano o njem. Ljudski g!a?, božji glas! Zato le obžalujemo, da ni dana prilika, doneti temu božjemu glasu po s:dni dvo rani, glasu, kateri bi bil odmeval po širni slovenski domovini, in iz katerega bi bili Čuli obsodbo politikujoče duhovščine, demoralizacije, ki se Širi med ljudstvo od posvečenih gospodov, zanemarjenja božje službe in zlorabe vere in cerkve itd. Toda do obravnave ni prišlo. Kodromac, katerega pač poznajo tudi v škofi.i, je dobil iz škofije naročilo, da naj nabira podpise po ob čini, da se v redu zadrži in da mu nikdo ne more nič slabega dokazati. Starešinstvo mu ni ugodilo! Veste, kaj se to pravi?! Potem pa je dobil, ker sta obupala Kodromac in šktfija, da bi bilo kaj za nju na razpravi, iz škofije ukaz, da naj odstopi od tožbe. Inmožje odstopil. S strankarskega stališča in v interesu ljudstva sploh, javne morale, neomadeže vane prave duhovščine in cerkve moramo naravnost obžalovati, da ni prišlo do razprave. Kardinal naj bo prepričan, da s tem, da je preprečil določeno porotno raz pravo, je le škodoval veri in cerkvi, ljudskega glasu pa ni zatrl, kajti ta se bo oglašal še dalje, dokler ne poruši tistega „VortU3chungssyjitema" v kardinalovi palači — in ljudski glas je prav v tem pogledu božji glas!
— Slov. pevsko društvo „Sloga" v Vevčah ima v ponedeljek, dne 27. majnika 1901 na vrtu papirniška restavracje ustanovno veselico z jako zanimivim vsporedom. Pri veselioi svira gjdba c in kr. peš polža št. 27. Po končanem vsporedu bo ples v notianjih prostorih restavrac je. Začetek ob 4. uri popoludus. Vstopnina 50 kr. za osebo, pri obitelji p!a3a vsaka nadaljna 0S8ba po 20 kr. Pri neugodnem vremenu vrši se veselica v notranjih prostorih.
— Okrajni cestni odbor mokronoški je izolil svojim načelnikom g. Frana Zupančiča iz Rakovnika, podnačelnikom pa g. Ludvika barona Bergi iz Mokronoga, vkljub temu, da je klerikalna banda tudi tukaj z vso silo naskočila, da bi dobila svojo žlindrasto moč.
— Na Hrvatsko in v Slavonijo od
šlo je ta mesec iz kočevskega in ćrnomelj-skega okraja okolu osemdeset delavcev v ondotne „5ume" in gozd«, sekat, tesat in Zagat les. Delo traja do jeseni; takrat vrnejo se ti ljudje s precejšnjim zaslužkom zopet domu.
— Mrtvega otroka so našli te dni na pokopališču v Stari Loki. Otrok jo bil zavit v dve ruti. Obraz je bil pokrit z rudečo ruto, ki je bila otroku okrog vrata tako trdo zavezana, da se je otrok moral vsled tega zadušiti. Zgodil se je torej detomor.
— Zavrnjena ničnostna pritožba. Vsled tožbe mestne hranilnice v Brežicah je bi nedavno tega urednik celjske „Domo vine", g. Ante Beg, obsojen na tri mesece. Kasacijski dvor je proti tej obsodbi podano ničnostno pritožbo odbil in obsodbo potrdil
— Nemški fanatizem. Nemški naci jonalci so v včerajšnji seji poslanske zbornice interpelirali vlado zaradi sklepa štajerskega deželnega šolskega sveta, s katerim se je ustavilo disciplinarno postopanje zoper učitelja g. Gostinčarja.
— Občinske volitve v Teharjih. Piše se nam iz Teharje v: Dne 28. t m. se bodo vršile pri nas občinske volitve. Volilci! Udeležite se volitve polne številno, kajti pritisk od nemške in nemčurske strani je že skrajni. Vsaki glas je važen. Značilno je, da se nam obeta obisk celjskih nemčur8kih barab pod vodstvom dolgega Janeza Stepišnika in njegovega adjutanta Oohsa. Pa teharski plemiči se bodo že znali takih napadov braniti 1
— Redka starost.   Mlinarica Marija
Kline na Bregu pri Konjicah obhajala je te dni svoj lOOletni rojstni dan. Stara majka gospodari na domu s svojim 70Ietnim sinom.
— Ulom. V župnišče pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je med službo božjo nlomil tat ter ukradel tamošnjemu župniku, 83 letnemu starčku, srebrno uro in ves denar.
— Gostovanje hrvatskih umetnikov v Opatiji. Gospa Ljerka pl. Šram in naš rojak, g Ignacij Borštnik, priredita 30 t. m. v Opatiji umetniški večer. Recitirala bosta dela iz hrvatske in slovenske literature. Iz Opatije gresta umetnika na Sušak, kjer bosta gostovala dne 1. junija. Iz Snšaka se napotila v Trst, Gorico in Ljubljano.
— Podporno društvo pomožnih In zasebnih uradnikov za Kranjsko šteje se daj 80 članov, ter ima promoženj8, nalo ženega v dveh hranilnicah 6900 kron.
— Kegljanje na dobitke povodom „Slavčeve" ljudske slavnosti na Koslerje vem vrtu, katera se vrši, dne 2. junija t. 1 Začne se jutri binkoštno nedeljo ob 9. uri zjutraj in traja do 10. ure zvečer ter binkoštni ponedeljek in nedeljo dne 2 junija t. 1. vsakokrat od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Serija treh lučajev 20 vin Dobitki so sledeči: I. dobitek 30 kron, II dobitek 12 kron, III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 8 kron, V. dobitek 6 kron za največ serij in VI dobitek (šaljiv) za največkrat vseh devet. Kegljanje se vrši pri Kozlerji.
— Udeležba pri predstavah v Bsr-num & Balevevem oirkusu obeta biti v četrtek ogromna, ker bo obiskovalcev prišlo obilo od vseh stiani. Ker sta pri tem podjetji vpeljana točnost in strog red, opozarjamo zunanje obiskovalce, da a i vstopnice kupijo takoj ali vsaj jedno uro pred predstavama, kajti naval bo kasneje neizogiben.
— Stavbna in javna dela. Valed ugodnega vremena in naraslega števila delavcev so pri novih stavbah zunanja kot notianja dela zadnja dva tedna znatno napredovala. Pričelo pa se je izvrševati jih tudi nekaj na novo — Na voglu šentpe-teiske in Miklošičeve ceste so pretekli teden pričeli podirati jedno ondotnih starih poslopij. V Tiut>arjevih ulicah dala je kranj-Bka hranilnica podreti ograjni zid pri vrta in sedaj se že gradi kamenita podlaga za žeiezao ograjo. V Komenskeg* ulicah je hiša pekovskega društva in na Realjevi cesti Aot. Reisnerjeva večinoma že osnaženi, ravno tako tudi poslopje mestne de- i khške šole in hiša Palusovih dedičev na šentjakobskem trga. Gradnja kanala se tu nadaljuje. V Špitalskih ulicah se je vsled zadnjega prekopavanja na treh mestih asfaltni tlak udri ter vsled tega počil in ga bo treba na novo zaliti. Na paslopji de želnega dvorca se postavljajo kameniti nastavki drug* dela pa nadaljujejo, iatjtafco snaženje pri justični palači. JuDiiejska ubožnica v Bohoričevih ulicah je do polovioe ometana in osnažena. Prešernove ulice dode ob straneh asfaltni po sredi pa kameniti tlak in so dotična dela do polovice že dovršena. V Fionjansfci ulici se je pričelo z regulacijo ceste od cerkve do polovice Khrluvske ceste, ki se mora zaradi valovitosti v prid električne železnice znižali in zravnati Tir je za to železnioo položen do vrb* teh ulic. Pri zgradbi mostu za električno žslezaico so do zdaj zaoih z motoijevo inocjo prve stebre v sirugo; pri Frai-c Jozefjvem mostu pa prično prihodnji teden nada Revati betonska dela pri novih objkib. H.šb: št. 15 na Dunajski cesti, št. 67 na Šentpeterskem nasipu in št. 75 na Sv. Petra časti, so bile te dni na novo prebarvane. Novih poslopij se gradi letos stoprav jedno v Prulah. Nezgoda se ni v tej dobi nobena pripetila. Djvažanje materijala je zadostno.
— Sleparlca. Na Stranski poti Št. 9 pri Mariji Urankarjevi nastanila ae je bila pred meseoi neka Marija Hinterschv/eiger, in je tamkaj dobivala tudi hrano. Plačala ni nič, pač pa je še svojo gospodarico .napumpala*. Sčasoma pa je Marija Urankar postala nejevoljna in je hotela imeti plačilo in povrnjen denar. Marija Hintersohweiger jo je tolažila, da bode denar dobila od svojih bogatih sorodnikov na Dunaju, in res je dajala Urankarci pisma na razne ljudi, da jih je nesla na pošto. Odgovora ni bilo. Pred nekaj dnevi, ko jo je spet Urankarca
(tir Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 119, dn6 25. maja 1901.
prijela za denar, dala je spet pismo na neko banko na Dnnajn, ćeš, da dobi denar od banke. Mariji Urankarjevi se je vse sumljivo zdele, in ko j« nesla pismo na poŠto, jo je odprla in dobila v njem nepopisan papir. Tak papir je bil v vsakem pismu, ki ga je nesla na poŠto. Marija Urankar je za večjo svoto ogoljufana, kajti Marija Hinter-schweiger nirua ničesar, in tudi tistih sorodnikov nima, ki bi zanjo dolgove plačevali. Marija Hmterscbvreiger je bila že večkrat zaradi gonufije kaznovana in bode tudi sedaj morala iti kašo pihat na Žabjek.
— „Glavna ljudska knjižnica", društvo za ustanavljanje ljudskih knjižnic po vsem Slovenskem se snuje, kakor smo izvedeli, v Ljubljani. Društvo ima namen pospeševati ljudsko omiko, in v ta namen ustanavljati in vzdrževati ljudske knjižnice in čitalnice, in prirejati poučna javna predavanja. Pri ustanavljanju in pri upravi ljudskih knjižnic in ljudskih čitalnic je izključeno vsako jednostransko versko ah politično strankarsko prizadevanje. Pravila so baje že sestavljena in se bodejo svoječasno objavila.
— Ogenj. Včeraj popoludne okoli pol 3. uri je nastal pri Milanu Kozaku, posestniku na sv. Petra cesti št. 78, v šupi na dvorišču ogenj. Ker je bilo takoj več ljudi na lici mesta, so ogenj takoj pogasili Tudi ognjegasci so bili takoj na gorišču. Kako je ogenj nastal, ni znano, sumi se pa, da je zlobna roka podžgala.
— Stepla sta se pri zgradbi novega mostu včeraj dopoludne dva delavca in se drug druzega tako biia, da sta bila oba krvava in poškodovana.
— Nepreviden voznik. Posestnik A. St. iz Kladeznih ulic je vozil danes dopoludne po Kolodvorskih ulicah navzdol proti sv. Petra cesti. Ker ni voza zavrl, je težak voz pognal konja naprej, da se je ta zaletel v Somničevo okno na sv. Petra cesti in ubil šipe. Tudi konj je poškodovan.
— Nove razglednice. V prav krasni, zares umetniško dovršeni obliki je izdala knjigarna Ig. p 1. K1 e i n m a y r & Fed. Bamberg serijo 16 novih razglednic, izdelanih po akvarelih domačega slikarja M. Ruppeja, ki so bili nedavno razstavljeni v filharmoničnem poslopji. Razglednice kažejo samo markantne točke z naše krasne Gorenjske, Bled (3 podobe), Bohinj (6 podob), Kamnik (4 podobe), Kranj (2 podobi), Vrata (1 podoba). Vse podobe delajo čast slikarju in tiskarni, ki jih je izdala ter tako zopet pripomogla, da tudi širši svet, po sedaj običajnem potu razglednic spoznava krasote naše domače zemlje, katere lepota se še vedno premalo vpošteva in ceni. Pri vsem tem je cena (10 vin. komad) prav zmerna. Več je razvideti iz oznanila, katero prijavljamo na drugem mestu.
— Meščanska godba igrala bo vsako nedeljo in vsak praznik na Kozlerjevem vrtu; binkoštni pondeliek pa bo svirala pod osobnim vodstvom kapelnika, g. Šterna, na Frlinčevem vrtu.
* Češka sodba o Gjalskem in Tre-siću. V 140. številki praških „Narodnih Listov8 izšel j s na prvi strani podlistek: 3Dva hrvatska profila* iz peresa znanega češkega književnika Paulika, izvrstnega prevajalca iz češke književnosti. V podlistku piše Paulik o delovanju slavnega pripovednika Šandorja Gjalskega m pesnika pra. Tres!ća Pavičića.
* Rajko Tajšič Pred kratkem pomi-loščeni radikalni kmetski voditelj Rajko Tajšič, pri katerem ao se že dlje časa opažali simptomi duševne bolezni, je zblaznel nei, ko je čul, da je pomiloščen.
* Kraljica Draga. V Belemgradu so aretirali več oseb, ki so se nedostojno izražale o kraljici Dragi. Pazi se tudi na višje dostojanstvenike, ki so na sumu, da ne simpatizujejo s kraljico. Tako se je vršila prav na tihem pri bivšem vojnem ministru generalu Atanazkovieu hišna preiskava. Generalovo ženo so povabili ponoči ua policijo, kjer so jo dlje časa zaslišavali.
* Vandaiizem. „Hrvatska6 poroča, da so pred nekaj dnevi neznani zlikovci precej poškdovali nagrobni spomenik umrlega hrvatskega pesnika Avgusta Šenoe.
* Žrtva nove šole ? Neka Ana Kaiser na Ogrskem je svoje nezakonsko dete na prav bestijalen način umorila. Vrgla je je v peč in je sežgala. Kaiser je prišla nekako pred letom dnij iz samostana, kjer
je živela tri leta. Kakor znano, klerikalci radi vse, kar se hudega pripeti na svetu, podtikajo novi Boli. Katera Bola pa je v tem slučaju kriva tega strašnega grozodejstva?
* Justifikacija Wanyekova. O zadnjih trenotkih dne 22. t. m. ob 7 uri zjutraj na Dunaju obešenega Štefana Wanyeka poročajo sledeče : Duhovnik Fuchs je opetovano poskušal, da bi pripravil obsojenca do ke-sanja, toda brezuspešno. Tudi oče ga je nagovarjal naj posluša duhovnikove opomine, toda Wanyek mu je odgovoril: „Vem, pri čem sem, pozabite to; toda obljubiti ne morem, da se spreobrnem", čimbolj se mu je bližala smrtna ura, tembolj je postajal hladnokrven in miren. Po deseti uri zvečer je duhovnik spet obiskal delikventa in ga vprašal, če bo zaspal na kar je odgovoril: „Dai, n prav dobro bom spal". Hodil je potem po celici, ne da bi se brigal za du hovnika Najedenkrat se je na peti obrnil in se začel slačiti, na kar je duhovnik odšel. Ob pol 2. uri ponoči je zopet prišel. Dotle je Wanyek mirno spal. Župnik je vprašal stražečega paznika, če Wanyek spi, toda v tem trenotku se je zbudil in zakli cal: , Takoj bom spet zaspal, jaz spim zelo dobro". Do jutra je potem spal. Ob 6- uri zjutraj je vstal, izpil črno kavo in dejal, da si mora še prižgati cigareto. Kadil je mirno in znova odklonil prišedšega duhovnika Ko sta vstopila kaznilniški ravnatelj in krvnik, s katerim sta se tikala, v njegovo celico, dal si je mirno roke zvezati, toda dejal je krvnikovim pomagačem, naj ga preveč ne stisnejo. Wanyek je bil črno oblečen, brez telovnika in kravate. Do zadnjega ni pokazal niti sledu kesanja. Justifikacija je trajala jedno minuto in sedem seknnd.
* Kronane glave v prognanstvu. Iz Alžira javljajo, da stanuje bivša kraljica madagarska, Ranavola, tamkaj v krasni vili, odkoder se ji odpira krasen pogled. Mlada je še in dajo ji vse, česar ji srce poželi. Igra na klavirji in Čita francoske romane. Zelo je želela, da bi enkrat obiskala Pariz, in francoska vlada ji je to končno dovolila. Kralj dahomejski, Behan-zin, in kralj beduinski, Samory, prvi na otoku Martini que, a drugi v Saint Louisu v srednji Afriki, se vsak dan napijeta in bosta skoro umrla od preveč zavžitega alkohola. Nekdanji sudanski kralj, Dinah-Salifa, živi s svojima sinovoma precej bedno v Senegaliji. Letne apanaže dobiva 4000 frankov.
* Kraljica Draga pojde po zdravniškem nasvetu baje v kratkem v Fran-cove vari.
* Papeževa osveta. Kdo bi mogel slutiti, da tudi papež Lev XIII. misli na osveto! In vendar je tako! Neki slikar je naslikal papeža tako starega in slabega, da izgleda kakor skelet brez življenja. Slikar je poslal sliko sv. Očetu, da se na njo podpiše. Lev XIII. je zapisa' na sliko: „Ne bojte se. to sem jaz! Va<>kan, 29. aprila 1901. Lev XIII." V papt^vem obližji se mnogo govori o tem dog( .ku, ki vzbuja občno veselje v vatikansk h krogih.
* Bresci. Bresci se ni obesil, kakor so poročali prvi telegrami, ampak s svojo žepno ruto zadavil. Patrola, ki je prišla ob polu 11. uri po noči mimo njegove celice, našla ga je v poslednjih zdihljajih. Oči so mu bile široko odprte, lasje razmršeni. Napravljal je strašen vtis. Na steno začrtal je z žeblom ime: »maščevanje". Če bi bili prišli stražniki 2 minuti poprej, bi bili lahko preprečili samomor. Poskusi, da bi ga oživili, so bili zaman. Brescijevo truplo se pošlje na neapelsko univerzo, da je medicinsko preiščejo.
* Ljubavna drama. Pred kratkim se je zaljubil v Otočcu na Hrvatskem častniški sluga Mijo Pavlovič v Fanico Kva-ternik, katera ga je očarala s svojo lepoto. Fanici je bil tudi sluga všeč in postala sta ljubaven par. Ker pa je bila Fanica jako temperamentno dekle, se je pošalila tudi včasih z drugimi moškimi, kar je PavloviČu vzbudilo silno ljubosumnje, ki je prikipelo 13. t. m. do take strasti, da jo je pozval na rendezvous. Ko je Fanika prišla na do ločeno mesto, jo je ljubosumni ljubimec zabodel in težko ranil. Boje se za njeno življenje.
* Poštna hranilnica na Danaju je imela za 1. 1900. čistega dobička 4,266.101 kron. Pač lepa svota!
* Nove železnice, ki jih namerja zidati vlada, stale bodo okoli 482 milijonov kron. Na Kranjsko pride 34,419100 K.
* Maščevalec svoje časti. V gali-škem meatu Radziwilowu je zalotil stotnik Gorkiw svojo soprogo na ljubavnem sestanku s poročnikom Romanovskim. Stotnik je potegnil revolver in ustrelil poročnika. Umirajoči Romano vski je prosil svojega predstojnika oproščenja. Stotnika so odvedli takoj v vojaški zapor.
* Ustava v Rusiji?   Iz Pariza poro čajo nekemu ogrskemu listu, da se je ondi razširila vest, da želi car uvesti ustavo, kakršno je svoj čas izdelal Loris Meli kov.
* Zabodel je v Sarajevem častniški sluga Jurij Bruner v kuhinji ženo svojega gospodarja, štabnega zdravnika, dra. Segla. Na to je zbežal morilec v salon, kjer se je obesil.
* Skrivnosten dogodek. Na želez niški progi Prosova Beresvica na Gališkem vozila se je v kupeji druzega razreda ele-gontno opravljena mlada in lepa gospa. V Tarnopoln zo zapazili železniški uslužbenci, da ni izstopila. Sli so gledat v kupej, v katerem so pa našli samo meno prtljago in molitvenik, v katerem je bila njena foto grafija 8 podpisom Irma Vojtovie" Drugi so našli nedaleč od Tarnova smrtno ranjeno ženo, v kateri so železniški uslužbenci spoznali elegantno potnico iz druzega razreda. Prenesli so jo v bolnico, kjer je kmalu umrla, ne da bi se bila še zavedla. Ne ve se, ali se gre tu za samomor ali za nesrečo. Najbrž pa je nesrečnica žrtva strašnega zločina.
* Razstava psov. V Pragi se otvori velika mejnarodna izložba psov, katoro se bo pohajalo dne 26., 27. in 28 maja t 1.
* Pozor na petrolejske svetilke I 6letna deklica Ivanka Bonaca v Trstu je v stanovanji prevrnila petrolejsko svetilko. Svetilka je padla na tla, in se razbila, vsled česar se je petrolej vnel. Plamen se je prijel dekletove obleke ter jo objel. Na njeno vpitje pritekli so sostanovalci ter pogasili gorečo obleko s tem, da so deklico zavili v rjuhe. Deklica, kateri je zgorela vsa obleka, je grozno opečena. Prenesli so jo v bolnico.
Književnost.
— „Slovenski Pravnik" prinaša v zvezku za majnik na prvem mestu študijo o »jamstvu za poškodovanje ob uporih« iz peresa vseučil. docenta drja. Ž o lg e r j a, ki je o tem predmetu z veliko pohvalo predaval v pravniški družbi na Dunaju. Prvo, sedaj priobčeno poglavje podaje sliko zgodovine odškodninskega prava, ki je veljalo za poškodbe vsled javnih nemirov na Francoskem, Angleškem, v raznih nemških državah, v Avstriji itd. Nadalje je spisal dr. Mohorič krajšo razpravo, v kateri dokazuje, da obresti, ki se niso vtožile in prisodile, niso zvršljive. Pod zaglavjem »alkoholizem s pravnega stališča« so kratki posnetki dveh predavanj z VIII. antialkoholskega kongresa, ki sta kazali zvezo med alkoholom in hudodelstvi. Mej »pravnimi slučaji« so vrhovnosodne odločbe, kojih prva se tiče pravic prisilnega upravnika do povračila izdatkov in do nagrade. V drugem slučaji je rešenih več vprašanj, glede uporabe ribarskoga zakona za Kranjsko. V tretjem slučaju je najvišje sodišče izreklo, da tožbe na plačilo odškodnine več ko 500 gld. iz najemnih pogodeb spadajo pred okrajno sodišče. Priobčena je tudi zadnja odločba upravnega sodišča glede uličnih napisov v Ljubljani. V sestavku »konflikt med odvetništvom in justičnim ministrstvom« je popisana akcija odvetniških zbornic proti načrtu novega tarifa. Mej »raznimi vestmi« se naznanja, da društvo »Pravnik« izda v kratkem priročno izdajo »zvršilnega reda« in da je uredništvo tega prepotrebnega dela prevzel g. sodni tajnik Kavč ni k.
—k.
— „Vienac" iuja v 21. številki nastopno vsebino: U jeseni. — Al vam praštam! — Tuba. — Život. — II rispetabi-lissimo. — Književno pismo. — A. Jensen: „Gundulić und sein Osman". — Tri koncerta. — Li8tak.
— Stara Kranjska. Ravnokar so izšli trije novi snopiči, 4., 5. in 6., veleza-nimivega ilustracijskega dela .Stara Kranjska", ki ga izdaja ugledni akademični slikar g Konrad Grefe. Reprodukcija Grefe-jevih finih akvarelov je jako natančna in lepa. 4 snopič prinaša slike žnžemberSkega gradu pri Sv. Duhu (Ajmov grad), potem
slike lesenega nizkega reliefa, smrt sv. Marije ter stranskega alta rja v Hosti-cab (oboje hrani knezoškofiski muzej) in končno sliko romarske cerkve črnega groba. 5. snopič prinaša sike mestne cerkve v Novem mestu, gradu Rakovnika, razvalin trdnjave Kamnik pri Begunjah in nagrobnega kamna Jurija barona Khisl. 6. snopič obsega slike skalnatega gradu „Pred Jamo" na Notranjskem, ovitka kupe kranjskega .Landschad^nbunda'', župne cerkve v Škof|i Loki in spominskih stebrov v gozdu poleg čnega groba in poleg Škofje Loke. Kar smo pisali dobrega in priznaval-nege o prvih treh snopičih tega umetniškega dela, to velja tudi za sedaj izdano nadaljevanje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Reka 25. maja. Od srbskega kralja te dni pomiloščeni vodja srbskih radikalnih kmetov Ranko Tajsić je prišel predvčerajšnjim iz Cetinja semkaj in se nastanil v hotelu „Lloyd". Obnašal se je jako čudno in naredil utis, da ni zdrave pameti. Ponoči ob dveh je zapustil hotel in hotel poskočiti v neko globoko jamo, a je obvisel na jopiču. Rešili so ga in ga prepeljali v hotel. Včeraj je dospel sem sin voditelja črnogorske državne policije in poiskal Tajsića, ki je bil že prej dobil obvestilo, naj počaka na Reki in naj še ne odide v Srbijo.
Rim 25. maja. Pri razpravi o učnem proračunu se je vnela velika debata o položaju ljudskega učiteljstva. Credaro je pojasnil, da dobivajo ljudski učitelji na deželi po 30 do 40 cente-zimov na dan, vsled česar se ni čuditi, da so se oklenili socijalne demokracije.
London 25. maja. Kapski guverner Milner je došel sem in imel dolgo avdijenco pri kralju, in takisto dolge konference z ministri. Gre se za mirovne pogoje z Buri.
London 25. maja. Listi poročajo, da so Angleži presenetili Bure pri Brandfortu in jih premagali.
* *
Popoludanska telefonična poročila so izostala, ker je telefon zopet pokvarjen, brzojavka pa nam ni došla pravočasno.
* Lekarnarja Brady-ja kapi Jim
za želodee, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže 2 njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6  (2—7)
Premočna  eltttlla  mo škodljiva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi inv krepi; imenuje se tir. Kose balzam za želodee iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a II (10)
Franc Jožefova
grenčica
(Iran/. Jofetef Bittert«aaser)
je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (.1016—3)
Gospodu Juliju Schaumannu, lekarnarju v §tockcrauu.
Poslužujem se Vaše želodčne soli že več let z najboljšim uspehom. Dobival se isto doslej iz Lipskega, nameravam pa jo odslej dobivati neposredno in Vas torej prosim, da mi takoj pošljete 8 poštnim povzetjem 12 škatljic.
Z velespoštovanjem (2517—4) a LouIh Mciiiet.
Bero lin, Oranienstrasse 107.
Dobiva se pri Iiedelovatelju, deželnem lekarnarja, Juliju Sehaumannu •v Stoekerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah ta- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj se pošiljati 2 škaUjici.
Prošnja.
Pred okoli dvema letoma izposodil si je nekdo od mene rokopis za manjši oder prirejene burke „Lumpacij Vagabund".
Ker sem popolnoma pozabil, kdo je bil dotičnik, obračam se do istega tem potom z uljudno prošnjo, da mi omenjeni rokopis vrne.
Zdravko Urbančič,
Dunaj, Hubergasse 17.
<t> Kopel Rogatec
"V. Slatina.
Južne železnic« postaja: PolCane
(Pčltschach).
Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni ¥ želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorna bolezen (diabetis), iolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti se dobe pri ravnatelja.
XLVII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 26866 K 12 Tin.
20 „ - m
Frančišek Eller v Marija Zilji nabral darovali so jih: Slovensko omizje v Beljaku 10 K, J. Wang, c. kr. prof. 4 K, Val. Kraut. župnik na Brnci 2 K, M. Lapaš, veleposestnica v Beljaku 2 K, J. PSeničnik, kaplan 1 K, L. Hrovat, nadučitelj 1 K......
Martin Žunkovič, c. in kr. stotnik
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice................
Neimenovan pod geslom sv. Matevža Ev. V. pogl. 6—39 ....
Upravništvo „Slov. Naroda" od neimenovanega položene dozdevne troške ...........
dr. Josip KuSar izročil je po uredništvu „Slovenca" plačano globo v tiskovni pravdi g. J. Cilenška
Mauer in Modic v Zagorji za Iv. Resmanove pesmi.........
J. Vrhovnik, župnik v Trnovem
Hribar Ivan, župan prispevek za mesec april.............
Minka Brinškova v II. Bistrici za Resmanove pesmi.........
Neimenovani Prešernovi čestilci .
Ivana Ličanova v Ilirski Bistrici
dr. Žnidarič..............
J. Rahne na Brdu za Iv. Resmanove pesmi. . . ,.........
Skupaj . .
60 „ -
100 „ -
10 „ -
200 „ -
40 „ -
20 „ -
60 „ —
30 738 2 1
61
30 „ -
28161 K 73 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
24. maja. Fran Kušar,  posestnika sin, 14 dni, sv. Petra cesta St. 71, življenske slabosti. V deželni bolnici: 21. maj a. Helena Košir, gostija, 72 let, rak.
Meieorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806-3 m. Srednji sračnl tlak 7S6-0 mm.
Maj I	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tompora-! tara v C.	Vetrovi	Si Nebo   |S J ° m H
24.	9. zvečer	738 4	145	brezvetr.	del. jasno q
25 ■	7. zjutraj 2. popoL	7371 736 8	13 0 sl.svzb.od 19 0 al. sever		oblačno 8 oblačno |J
Srednja včerajšnja temperatura 1649, nor-male: 151».
Dunajska borza
dne 24. maja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0   •   •   • «
Ogrska zlata renta 4%......
Ogrska kronska renta 4g/0   .  .  . . Avstro-ogrske bančne delnice   ,  .  . ,
Kreditne delnice .........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark ...........
90 frankov.........■
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
98 35 98 05 117 65 9715 117 25 92 75 1673 — 686 25 240 42 117'50 2350 1909 90 55 1133
alkafičfia kislina
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
VfLjubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—3)
Zahvala.
Moj pokojni soprog Frano Stampfel
je bil pri družbi za zavarovanje življenja The diregliam v liOndtnu z znatnim zneskom zavarovan za slučaj smrti.
Glavno zastopstvo v Ljubljani mi je najtočneje izplačalo zavarovani znesek.
čutim prijetno dolžnost, da istemu javno izrečem svojo srčno zahvalo ter da zavod The Gresham vsakomur priporočam najtopleje. (1130) V Ljubljani, dne 24. maja 1901.
Marija Stampfel.
AA UjŠT Izšla je brošura:
Žlindra * * * * v drž. zboru
ter se dobiva
v „]t4rodni Eiskarni".
Komad 20 vinarjev, 100 komadov 10 kron.
Izurjena
šivilja in učenka
se takoj sprejme. (1031—1) Gosposke ulice tO. II. nadstropje.
Gospodska kuharica
dobro izurjena, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika želi vstopiti v solidno hišo. '1132) Naslov pove upravn. »Slov. Naroda.
se sprejme takoj pri
JL, Singer <1123>
Gospodske ulice št. 4, I. nadstr.
Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—118,
Bdmund Kavčič
t LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Varuj hvoJo žen«!
rZ»tb»k rodbin« n»JT«i«ej4
"knjigo t t roških ia«UT*k s i
! tisoč   z» .inimi p
1 diskretno na  90 tj
poiilji »▼str i
B°      A. klupi,
2i0 lan.
Berilu S
uatraass
I (300—45)
LJUBUMSII
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD.
LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 28 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Uspeh
se doseže le, če so naznanila namenu prikladno spisana in tipografično primerno opremljena, in če se i z b e r e j o pravi in pripravni časniki. Da se to doseže, ■ obrniti se je na anončno ekspedicijo Rudolfa DO 3n0nC3n I**«^ l»uuaj, I.. *eller«tiilte 9, katera ■r tvrdka daje brezplačno potrebna pojasnila, da se doseže
uspeh, ter poSilja na ogled inseratne načrte. Zaračunajo se samo izvirne vrstne cene časnikov in se dovoljujejo največji popusti pri večjih naročilih, tako da se, porabljajoč ta zavod, poleg družin velikih prednosti doseže tudi to, da se prihrani na ^IZZ^I^IZ^ZIZIZZZ^I^IIZIZ   inseratnih stroških. i^ZZZ^T^ZZZZIZZZI^ZIIZZZ
Ljubljanska meščanska godba
priredi
binkoštni ponedeljek, dne 27. maja 1.1.
na vrtu pod velikim šotorom
restavracije „pri zvezdi"
g. P. Krisch-a (Ferlinz)
pod osebnim vodstvom novoangaževanega kapelnika g. mMm       tn- m«—a* „
(1125)
_ Izbrani vspored. _ Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 40 vin., otroci prosti.
Odbor.
Pekarija
v zelo živahnem obrtnijskem trgu, se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Prednost ima dvojica brez otrok.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1046—5)
Cl^lls-Ex^pakJ■
za Svjerlanje jest najbolje sredstvo za
8 vj e t Pa n j e k o v i h a
Puilee po lO, 16 In SO vin. se dobivajo
v vseh po lepakih razvidnih trgovinah. fk2T Vsak poskus vodi do trajne vporabe. "2£Q
Iznajditelj in jedini fabrikant: (996—1)
Fritz Schulz jun. Act. Ges. Leipzig, Eger.
Dnć 24. maja 1.1. izidejo:
razglednice
po akvarelih jVJ. Ruppe-ja v barvotisku. *■:■*■>::§- 4-
3(amnik: #> <#> #
Pogled na mesto, Jrfali grad, pogled na fcamn. planine, žaga pri Jfamniku.
Bled: ^t + f
Otok, Windischgrats-ova kapela, tihi kot ob jejeru. «g^> «Eg^> -*s§>
Bohinj:  + *
J3 srednje vasi, Srsc^nJa vaS, Triglav Ć jfohinja, turistovsko. hiša, bohinjsko jezero j lopo ja čolne, jezerska podoba. <cj#£»
Raznovrstnosti:
J^liv Jfokre pod pranjem, Sava Pod jfranjem, Vrata-dolina in Jfamenjak
Dobivajo se v vseh boljših trgovinah komad po i O vinarjev. <cjg£»-
«33 Preprodajalci dobe veli% popust.
(1107—3)
3g. pl. 3Cleinmayr * 4» «*> f ft Jed. B^mberg.
mam
(prej
€y7K<uvs Marijaceljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralju" Karla Brady-Ja na Dunajl, I., Flelaoh-markt l.
v obče izkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja ln okrepčnje želodeo, če Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena stelcleniel . . . . • 40 novč. Dvo|nu steklenica, ...   T'O >»
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec cS3£.,„
(prej Marij aoeljake kapljioe m želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis CiAho*V^
Deli so navedeni. (1739—24) K&pIJioe za ielodeo se pristne dobivajo = -v vseh. lelca.na.sula..--
Stanovanje
v I. nadstropju s 5 sobami in pritt-klinami na Turjaškem trgu št. H se odda s 1. avgustom t L
Več v ujtravništvu „Slov. Naroda** ali pa pri ravnateljstvu mestnega užitninskega zakupa na Dunajski cesti št. 31» (1067-3)
Kleti in skladišča
pri veliki cesti se takoj oddajo v najem
v Spodnji Šiški štev. 30 pri
Ivanu Jenko-tu. uuo-i)
Učenca
čvrstega zdravja, ne manj ko 14 let starega, lepega obnašanja, kateri ima veselje do trgovine, sprejmem takoj v svojo trgovino mešanega blaga. Pogoji po dogovoru.
Jakob Petrovcic, Trebnje.
(1105—2)
Lepa elegantna
mesečna s
odda se s 1. junijem t. 1. na Fran Josipovi cesti št. 3 (visoko pritličje na desni) jed-nemu ali dvema gospodoma. — Vpraša naj se istotam. (lili— l)
Odvetniškega _3) koncipijenta
veprejme
dr. Josip Furlan, advokat
v Ljubljani.
Firm. 59 1.
Kundmachiing.
Einz. I. 154| 1.
In diesgerichtlichen Register fiir Einzelfir-men \vurde die Eintragung der Firma
,,Josef Damisch, Cafetier in Rudolfswerth"
vollzogen.
Der Inhaber wird zeichnen: Josef Damisch.
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. 1., am 15. Mai 1901. (Razglas. V tusodnem registru za posamne firme se je izvršil vpis firme „Josef Damisch, Cafetier in Rudolfswerthtt (kavarnar v Novem mestu). Imetelj bode podpisaval: Josef Dami s h — C. kr. okrožno sodišče Novomesto, oddelek I , dne 15. maja 1901.) (1116)
Podpisanec si usojam naznaniti si. p n. občinstvu, da sem prevzel zaittop #.u
ogenj
kateri se izdeluje
v prvem slovenskem pyrotehničnem laboratoriju g. Ferd. Makuc-a
pooblaščenega in priznanega pvrotehnika
v Groricii
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj sprejemam po vsakovrstnih cenah, n. pr. za 50—500 K in več, pvrografična in arhitektonična dela ter prospektive po posebnih načrtih in po sporazum-tienju.
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj prosim 14 dnlj pred rabo. Navadni umetah.: ogenj je vselej na razpolago v moji zalogi.
Priporočujoč se, beležim
s posebnim spoštovanjem
„„o-d      Fr. Ševčih.
„Narodni dom".
V nedeljo, 26. maja 1901.
Dva koncerta
popolne vojaške godbe
pod osobnim vodstvom kapelnika gospoda Cni-lNtola.
L koncert na vrtu.
Začetek ob 4. uri. Vstopnina 25 kr.
Otroci prosti.
II. koncert y areni.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 25 kr.
pflp- Koncerta se vršita ob vsakem
vremenu. (iii3)
GU
48
Zelo dobra ln obiskovana
gostilna
na lepem in živahnem prostoru V 1„ Jubilant se pod ugodnimi pogoji takoj T najem odda. (1129) Kje pove upravništvo  »SI. Naroda«.
Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
c. kr. koncesionirana
pisarna za promet posestev
se priporoča za izvršitev nakupov in prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabli-sementov, mestnih, najemniških in rodbinskih hiš,
vil in realitet vsake vrste, stotam je tudi koncesionirana pisarna za informacije. (586—6)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (673-17)
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko :
iljnCon Ditrlcb LJubljana, ITIarlJe Terezije eesta 2.
(571-11)
Firm. 114.
Einz. II. 64/1
Bekanntmaclmng.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Firma ,,Giovannl Fontanoti'1
zum Betriebe des \Veingroshandels in Unterloitsch and des Giovanni Fontanoti, Weirgroshiindler in Capodi8tria als Inhabers dieser Firma in das Register fur Einzelfirmen vollzogen.
Laibach, am 20. Mai 1901.
(Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišča v Ljubljani se je izvršil vpis firme „Giovanni Fon-tanotiu za veletrgovino z vinom v Dolenjem Logatcu in Giovannija Fontanoti, veletrgovca z vinom v Kopru kot imetelja te firme v register za posamne firme. — V Ljubljani, dne 20. maja 1901.) (1121)
£ckerfova žlahtna kupa
(Edelraute)
(871-3)
—dij etični
naravni liker
iz   planinskih   zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč.  Na lovu aii pii izletih vodi primešan izborno okrepča-len.   Najbolje priporočeno domače sredstvo. .«•.
Ces. kralj. 0^ dež. priv.
tovarna za likerje
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 H.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z ;ednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih rob-oev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi oiseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, I garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-aov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, I večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih •7 hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 K ©O li.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka tllOO)
F<\ Windisch
Mrakom   Mo. «R ^*l.
Za   neugajajoče se vrne denar.
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v *eh\*anen-Apotheke, Frankfurt »./1.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ćez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri ti m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in r Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, |Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri Iti m dopoldne osobni vl«k z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariiinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregeuca, Inomosta, Zelia ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frauzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta hi Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 m zvečer, poslednji 1 lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi,  poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—8)
Južno Tirolsko,
postaja Talsuzanske železnice,
l1/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pr*.e vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tenni8. Senčnata izprehaiališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
Tovarna ustanovljena 1. 187©.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Horosbo
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
S>a»«c4alJ.#«a;« s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah.
W*mV    Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. (1963—36)
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domač« zavarovalne dražbe prve vrste. — Ponudbe pod „l.»e>8" Gradec, poste restante. (766—7)
S. Goldschmidt & sin
tovarna stelilnik ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
PrenoMllna atedllna og-njlaca v navadni
opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po; vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—18)
Stanovanje
z 2 sobama in pritiklino, v I. nadstropji, se odda s 1. avgustom t. I.
VpraSa naj se v Merosodnih ulicah štev. 1 (Žabjak). (1118-1)
Dobro obiskovana (1097-2)
s Štirimi, dobro opravljenimi sobami za goste, z lepim vrtom, pokritim, dobro napravljenim kegljiščem, vse z električno razsvetljavo, pred vojašnico, se po ceni proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar."-
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v« milijona tacih strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ •   Načrti   proračuni.   ■ ♦
(470)    Akcijska družba tm
Alf a-Separator
Dnnaj, XVI. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Karbolincj Patent Avenarluf*
Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R, Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, lil/1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—4)
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem
dolenjske železnice postaja Straža - Toplice.
Akratoterma 33—38° C, pitno in kopalno zdravljenje, izredno vplivajoče pri protinu, reuml, ischias in nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdnata okolica. — Dobre cenene restavracije. — Sezlja od 1. maja do 15. oktobra. Pospekti in razjasnila brez stroškov pri
(873—3) kopališkem ravnateljstvu.
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York,
Prihodnje odplutbei
30. maja  Maasdam   11*30 dopoldne. 6. junija Rotterdam 4*00 popoldne. 13. junija Amsterdam 10*oo dopoldne. 20. junija Statendam 4-oo popoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (759—7) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 228 K     „    j nišča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaj i: Za ka.iite: I., Kolowratring 10;
za HI. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
P   \y „JCarcdni ti$r\arni" je iz|la v dragem natisu ®j
j^^. v proslavo
Prcjernoue $t©Ietniec
deeemberjka Iteuilka
»Ljubljanskega Zuona"
posrečena pci^em
pe$ni!<ti prešerna
begate ilu^tretiana.
Posamezni izvodi te številke Jf 240.   Po pošti 12 vinarjev več.
Jtaročila vsprejema
Laueslau 5cbu>entncr, l^njigetržec v Ljubljani. q
Važno!   Za Važno!
gospodinie,trgovc8,živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografirale aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 21
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinore
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Dr°geriia Anton Kane
Ljubljana, Seienburgove ulice št. 3
Prej J. Zor
Prej
J. Zor
Alojzij Erjavec
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstva za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 22 Mere se ihranjujejo. — Vnanjim naročilom naj te prida« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar na Glincah št. 9* fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strucarHkih del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 22
MODERCE natančno po životni mari
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fazoni ®   ©   ®   Si   ®   priporoča   ®   @   ®   @ ®
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. m ® 22
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, čipke, avileno blago, perilo, a m a m e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, o e. m i m
aiaAjMta^e»»e»»e»»ee»a^eea>it>e4ta^M
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
ržen kruh
hlebekl po lO, 15 ln t& kr.
V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in 8 finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 23
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v ! vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-I pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Gsterrelcher,* VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (606-10)
2 spretni prodajalki
za špecerijsko trgovino, zmožni slovenskega in nemškega jezika, vsprejmeta se takoj. Plača 20-50 kron in hrana.
Natančneje se izve v mestni posredovalnici služeb. (1042—3)
•eeeeeeeea
eeose
•t
!Veliko denarja!
do lOOO kron na mesec
S lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Keell 118" po anonenl pisarni E. KrlstofKlk, lnnsbruek. Poštno predalo 36. (847-10)
teeeeeeeeeee—eeeeeeeeeeeeeen
Redkost.
Imam samo še 25 llfet. vina izvrstnega dalmatinca v kleti. Dam ga za gotov denar po samih 1-4 i; ]ik.t.. jedino zato, da čim preje odidem domu. Sedaj je v Dalmaciji vino po 18, 20 in 24 gld. hkt
Imam tudi Jako dober sod, za 30 hkt. za kojega sem dal pred nekolikimi meseci 80 gld., a danes ga dam za samih 40 gld. (1127)
Bohoričeva ulica št. 5.
(1060)
Na prodaj je
(2)
novo postavljena hiša
2/.
pod zelo ugodnimi pogoji, kupne svote se lahko vknjiži, takoj
pa samo ena tretjina plača. Kje, pove uredništvo tega lista.
TJ"xatđJ3.o đ-o-voljena-a.
(1126)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
ic-«~ nu|not
Z penzljgkt hlšlnt za Opatijo: «'«KO za hotel v Lovrano pri Opatiji, plača in mnogo napojnine: nekaj natakarie. toeajnik in bufetnlh kaslrk: perleo v grofov-sko hišo na Koroško: dobro kuharico v jako fino hišo na Bled: bono na Ojterttko; pestunjo k novorojenemu detetu; vee zasobnih hiš In j in kuharle za Ljubljano: gospodinjo k 2 gospodoma v Ljubno: plačilnega uatakar|a za železniško restavracijo itd. itd. Več v pisarni.
^vu«iiy»^
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih ''laDu^5 malinovih jagod v srebr-nem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresezne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K T30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—33)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
L. LuserjfiT otliz za turiste.
Priznano najboljše eredstvo proti kurjim oče-====== som, žuljem itd. itd.
OkiviM zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidiing-.
obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (627—10
Zahtevajte
Luser-jev
Preobleke..
Popravila,
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Fhiladel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, ffkfaer Giirtel, na Dnnaji
ali (1115—1)
Ant. Rebejk, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
restitucijski fluid.
C. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Cena steklenice K 2 80.
Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za Izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj
okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju,   i. (1363—15)
Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejši in najokusnejši kis.
Mala steklenica Velika
Dobiva   se v špeeerljsklh, delikatesnih In ilroa;erlJ. skih prodajalnah.
5 do 10 litrov kisa 20 „ 40 .
Pazi naj se na varstveno znamko.
(711-8)
Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (839—7)  maju in septembru še ceneje.
Zdravilišče
Krapinske Toplice
na HrvalMkeni od zagorjanske železniške po staje „Zabok-Krapinske-Topllce" oddaljene za jedno uro vožnie. so odprte od 15. aprila u konca oktobra. 30■ do 35° R. gorke akrototerme ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični ir členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pr iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kro nični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najraz ličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnico (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna g mnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in M drage restavracije; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zvezi po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brc šure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte is pojasnila pošilja   kopajmo ravnateljstvo.
St. 15 428.
(1117)
Stanovanje v najem.
V mestni hiši št. 18 v Sv. Florijana ulicah je za 1. avgust 1901 oddati jedno stanovanje, obstoječe iz sobe, kuhinje, drvarnice in podstrešja v najem.
Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski
dne" 21. maja 1901.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah ( Ferlaeh) na Koroškem
se _ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pro-deluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(2692) vani caniki zattonj. (20) •
X>GCC0£KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»;
Naznanjam, da sem  prevzel od  »Narodne Tiskarne0  v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne šte- "fii vllke „Ljubljanskoga Zvona   m vse one knjige, katere so izšle v je. založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: v:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
„ljubljanski Zvon", letniki n., HI., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I.  Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan
a 2 gld. 80 kr. Zaralkovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.4000 '.   Povest,  broš. a 50 kr. erc
X X X X
.X
„•„ A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam
Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne duie. Roman,
broširan a 70 kr. L ef e b v r e: Pariz ▼ Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: časnikarstvo in
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   TJndina.  Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko g-ledalliče, broširan izvod a. 1 gld.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. h 30 kr. Avstrijski patrijot: ,,Parteiweaen der
Slaven", broširano a 5t
kr. 12
Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj samt) 30 ltr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse do- fc mače in tuje časnike ter knjige. 1fi£Q
g HL.- Sch."wentner
X knjigotržec
cL V Ljubjani, Dvorni trg štev. .
X
i.
X
X
S
XXXXXXXXXXXXXXXTCXXXXXXXXK«X"XXXXX:«:
o—
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 23 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih.
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, itedilneg-a mazila za hrastove pode, k&rbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstTu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
Eobnih tal pod imenom „RapldolL. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
WSm Pa Zajec 3
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih HiIrarMklh žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. 1*90. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ a*—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m izvršujejo natančno in i jamstvom.
Anton Presker
krojač
I Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 j
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 23 jopic in plaščev za gospe,
uepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovijajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno
Klobuke
najnovejši facone
priporočam js«
J. S. Benedikt
23
Ljubljana, Stari trg, tik moje javne prodajalne na voglu.
r
Častitim podjetnikom mizarstva, trgovcem fornirja ter mizarjem, kolarjem naznanjam, da sem pričel z rezanjem fornirja, katerega imam veliko množino v zalogi vseh vrst in različne (1124-1) kakovosti lesa. Tzrezavam tudi dopeljane hlode na fornir po nizki ceni.
Ob jednem izdelujem gladke fino izdelane — profilirane lašte vseh vrst
in oblik.
prvo
delovanj?.
fornlr]»i
Priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem.
S spoštovanjem
tesarski mojster v Ljubljani.
Žrebanje. Glavni dobitek.
Promese držav, srečk iz leta 1864 (. \ \\'? j L jun. K 300.000'-Državne dobrodelne srečke a K 4. — 28. junija K 150.000'-K 50.000 -, K 20.000'- in 7688 družin denarnih dobitkov
se dob6 pri (957 - 5)
ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
********** ********************** *
* * * * *
* * *
*
* * *
*
a
*********************************
dovoljuje si čast. gostom uljudno naznaniti, da je prevzel na novo urejeno gostilno
na vogalu Slomškove ulice in Resljeve ceste št. 16
,pri Štajercu"
iww»*pjva (1128-1)
in prosi za obilen obisk.
Za gorka in mrzla jedila skrbelo se bode opoludne in zvečer, ter se sprejemajo naročila na obed.
Točila se bodo naravna doienjska (cviček) in druga bela in rudeča vina  ter vedno sveže marčno pivo.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
O lavna slovenska
in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. u, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln izplačuje Hranilne vloge ln
obrestuje po 41|2°|o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka i 11 brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—G popoldne«
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot go tovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (40-21) .    D** M. Hudnlk7 predsednik.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten I"ortland-cement v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadltrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: m-m Z= Dunaj, I., IVIaxixnilianstrasse 9. ZZZZZI
Samo malo časa v Ljub ^ani g v Lattermannovem drevoredu razstavljen: L % Cif ka veliki historični mehanični
muzej in panoptikum
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiških voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj se niso kazale.
Vsak dan odprto od 9. ure naprej.
Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr.
Naznanilo.
Surovinska zadruga črcvljarjev za Kranjsko v LJubljani
obvešča s tem vse, zunaj Ljubljane bivajoče črevljarje, kateri želo k zadrugi pristopiti, da je zadružna prodajalna na Sv. Petra nasipu št. 1. v kateri se gospodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrste po najnižji ceni in stro-kovnjaški vedi postreže.
Ob enem se tudi naznani, da se vrši mesečni shod v nedeljo, dne '£1. junija 1901 ob uri popoludne v gostilni ..pri Kroni". Gradišče, pri katerem se vsa pojasnila in zadeve zadruge vsem z dežele došlim razlože.
Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. (1122 -1)
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko.
ravnatelj.
nadzorovalni predsednik.
m
i-i Prev^etj& gostilne.
«=, Usojava si p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sva preji H vzela arostilno Auer-Jevili dedičev na Dunajski o eo cesti Št. — Točilo se bo dolenjsko, istrsko in dalmatinsko "tš H pristno vino, in tudi priljubljeno marčno pivo iz pivovarne G. Auer-co S jevih dedičev ter postreglo vsaki čas z mrzlimi in gorkimi jedili. — ~_3 Najlepši senčnati vrt za balinanje.
(1047-3)
F. in J. Vodišek.
Žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1901.	Glavni dobitek kron 2Q 000 vrednosti
f*A**A**Ai*    «*aX1»A                              prtporo«« (1083-3) Concordia-srečke J# 0. mayer a 1 krono             v Ljnt>ijani.	
1 Na drobno. § Ivail N. Ad&EliČ^  I Na debelo. § \
vrvarstyo
v Ljubi Jani, Sv. Petra cesta 33
priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga kakor:   Mtrange, ujzde, spasjo, vrilce, mre/e za seno, vrv t za seno, transmisije i. t. d.
Vsa druga v to stroko spadajoča dela se solidno in po  najnižjih eenali £
j izđel
Oeuilii in vzorci brezplačno.
(866-6)
Fran Zeman
Poljanska cesta 24.
Ljubljana
(lno-i) W"  Velika zaloga
najnovejših in splošno poboljšanih poljedelskih strojev, kakor gepeinov, katere stroje lahko samo jedna živina goni, mlatilnice, z mesingastimi, jeklenimi ali krogljinimi tečaji, slamoreznice z jako velikimi kolesi in močno napetimi noži, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, ter drugih vrst stroji. Sesalke za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne rjave in tudi vodi ne dajejo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi, roman in portland cement,  opeke  in  strešni  papir po najnižjih cenah.
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatel] ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih ;oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 22
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
virar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. 2To*veati v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 22 Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vss v to stroko spadajoča poprsvlls In vnsnjs naročila točno In osno.
Sutnenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in t poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in^manufak-xxx turnim blagom x ex x
Hugo Ihl
xxxv Ljubljanixxx všpitalskih ulicah it. 4.
T
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
13^1
29
S) •  TJstaja.ovlj#)aa.o 1. 1S70.  • •»
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrdk II. Seliroll, firaomann in Sigi.
Nikako malovreino tovarniško, marveč najskrbnejio domače delo.
Za bi'ezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trg št. 8.        (2686—li)
Dobaritelj perila Teč c. in kr. častniških oskrboTaliSž.
Istotam se dobi Uvirno dr. C-umIhv Jager-ja volneno perilo vsake vrste, kppeljsko perilo, potem klobuke iz loilna in kož tvrdk Plesa, Hlekl in Plehler, najboljševmoške in ženske nogovire, kravate, moti ree, žepne robee, razno drugo modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurence.
Ako bi imel kupec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade
zamenja ali pa denar povrne.
volje
ajboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutaio ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendf čreveijsko črnilo
za svetla obntala samo (24—21)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr. priv. povsod!.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- BtT" C*A T7awi rti on At ""B sti pazi na; sa netančnc na moje ime fgmV MW. * erUUAcUUU. ~^a§
-r    r r- c i IWi  1  i  i 1 r-
znamka
mier Cycle Co. Ltd
<
Coventrv (Angleško)
ca >
o.
IIcb( Kgpr) (Češko).
m
If u naj. VI.
VVindmuhlgasse 38.
£0
Zastopnik: (658"8)
SPs?, Čudenj trgovina s kolesi, v Ljubljani.
s:
Prva
i
znamka
N 3
01
3
01
Ustanovljeno 1872.
Ustanovljeno 1872.
Zoset z zlato kolajno 1900 odlikovano.
Hermana Janke
svetovnoslovit
obnovilec barve las
je najboljše sredstvo sveti, za ■^jiS^^^LS^ barvanje las.
Brez svlnra in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti igodnejša in jednostavnejša, kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno pretiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaZeno vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno
,o-j<^ pfeaovil©© bas;Te -aWE
Cena za karton Riđ. 2*— in jsld. «•—. Slersss. ^UstanJk e9 Berlin ]* W., JVIlttelstrasse Ol.
Spričevalo: Gosp. dr. med. Brc do w, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen.
Zc* ViY»c*r1o f Po Herm- »Janke-jevi ,,nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke (X   UI dtltJ I tudi brez obveze v trajni najboljši legi.  1 steklenica gld. r—.
Poševna B*sal«&i«5a vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani aess. l»«*li£J5.Kies obveze cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. MJttelbach, Dunaj, I., lloher Markt 8. — V ljubi Jani ima Oton Fetilcta-Franklieim, kongresni trg st. 19. (853—10)
Patentirani
ročni in nahrbtni )fc žveplalni pristroji
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji) proti trtni ufii
pristroji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
se dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (196—14)
,, Dunaj, II., Praterstrasse 49.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
obrestuje hranilne vloge po 4*
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
ki«
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik.c plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2893-21)
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
>
S > > >.
3van 3(ordik v Cjubljani
U&5T 'fesgoviaa s galaaterif^feim, blagom ~£
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
zzz iz alpakc in alpn-lfa-srel^rn. zzzzz.—
Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: (1043-4
1 tuc. žlic, navadnih gld. 440, težkih gld. 550 1   »      »    za kavo      »    220,      »       >>   2 C0 1   »   nožev ali vilic   »   C*—, Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2.—.
Noži   in   vilice  z  roženim, koščenim  ali trdo-
lesenim ročajem: 12 parov navadnih .   .   od gld. 1.80 do gld. 3*— 12    »    boljših ...    »    »   350  »    » 750 Svečniki iz alpake visoki    21     24 2yacm
gld. 2-—   2^30 ^fK) Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore* skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic.
I ^^^SS^SŽ^Ss SI
S tem se otvarja XXII. kralj. ogr.
psr državna blagotvorna loterija tsui
katere čisti dobiček, se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi
za dobrodelne in splošno koristne namene. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo 365.000 kron. in sicer:
1 glavni dobitek	— 150.000	kron	10	dobitkov	—   — a	1000	kron
1     » »	— 50.000	»	20	»	—   — »	500	»
1     » »	— 20.000	»	50	»	—  — »	100	»
1     » »	— 10.000	»	100	»	—   — »	50	
2 dobitka — —	— a 5.000	»	1000	»	—   — »	20	»
5 dobitkov —	— » 2.000		6500	»	—   — »	10	s
Žrebanje bo nepreklicno dne 28. junija 1901. — Vsaka srečka velja 4 krone
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepelrakpart, carinsko poslopje) proti prej vposlanemu kupnemu znesku a poštno nakaznico ter pri vseh poštnih, davčnih, carinskih merosodnih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, pri večini tobačnih trafik ter menjalnic, kakor tudi v loterijskih kolekturah.
Budimpešta, dne 2. januvarja 1901. (9H-4) Mralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo.
Pristen oknsen jetrni tran a 70 h. — a 1 K.
Jelkino FrancoTo žganje a 1 K 20 h.
Pulcherin-Creme
dela kožo lepo, Ci- J? & v> ^
sto, gladko in ^ j#J* + ^
fino; a 1 K.I^N* J?
stekleničica^o*    «fjT&mF 'JT-za poskus / & *v    ^M^rS* v5> aaoh.   - - " ' - : r
a&uir jr JE*
21
Jedini IzdelatelJ
Mr. Ph. Mardetschlaegcr
lekarnar ln kemik.
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 22
Mehanik
i™ m
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni atrojt pa najnižjih eenah. Blelhle in v to stroko spadajoča popra-
_ vtln izvršuje dobra In eeno._22
WtT Vnanja naročila se točno izvrSđ. "W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 22
različnih vrat za polovico eene*
Vzorce pošilja na zahl^ania onštoloa prosto.
priporoča
J. Soklič.
JES- *S t? ooub-U. P°d Jgg  —<
Dragotin ICošak j
Ljubljana, Sv. Pstra cesta št. 4,
Velika zaloga
razne zlatnine I
iii |ii'M(anuv.
Popravila in vsa v mojo | i stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše", i 12
iimitiiMuti
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naroČila izvršujejo 86 točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 23
4 4
4
i i 4 4
i
Josip Reich >
likanje sukna, barvarija in * kemična spiralnica * Poljanski nasip — Ozki ulice št, 4 £
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 23 dela.
Postrežba točna. — Osne nizke
Fran De.ti.er I
L JUBLJAIVA, Stari trg št. 1. !
23 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svojo izvrstne slamoreznic« in mlatilnico, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
f Avgust Repič, sodar ?
f Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 f
* (tt Trnove m)
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne T
I p^ST ^ode TSfl f
po najnižjih eenah. 23 £
I Znpnje in prodaja staro vinsko posodo. £
m   tm     m,  i     »m     Sh     f\\      i i ii "l h ■ rsTL i mWk\ ■ JBfc i ■'Bh~i"ifaTi~i i^ftil'iiari sU
i
Ign. Fasching-a vdove
23 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
Prva kranjska tovarna
sadnih destilat o v in pristnega žganja
priporoča svoie edino pristne Izdelke kakor : «1«-Iz B»«JZfjrsa9 fl«i»tllat iz efix»m-BaI f. to le v buteljkah: dalje I* slivov«*« Iz domačih eslf in la brinjevec v sodei4.il« in manjših množinah in druge destilate.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez .špirita. 0__SŠT Preknpcem ?ecjih množin ugodni pogoji in popust. ~_53Q Išče se xastopni!c za jugoslovanske dežele v LJubljani,
0> m   JPogojM. ugodni.   • #>
(6i6-10)        LastDik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku.
Andro pogon*
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i*, zajamčeno neškodljiva tekočina, hl zabrani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—35)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K.. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
JP. H «3r*x^JtxaOlrxrx
Zgornja Polj s kava.
IF'reprod.aja.lci popust
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričic-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
:i A iX H IX iH
Gostilna ,pri novem svetu1
Marije Terezije cesta št. 14.
V ponedeljek, dne 27. maja 1901
Koxci2 re
vojaške godbe
z2l£i Izdatno olepšanem T7rt"lx_
aSa^e*ob 4. nri. Vstopnina pro<
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna priMtna vina in I4oslerJevo  marčno  pi    - ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1062-4) Valentin IVI rak, gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
5«
WQT Pozoi!  -f- -f- -f- -f-  Pozor I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
slavnim gasilnim drnštvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgal n i ee najnovejše sestave, kakor s patentom proti z mrzli ni, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje in meee vodo: „un i verzal ko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brizgalnlee. vodonoše, sesnlke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekiri «•«*, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno i in lepo izdelano. Motor-vozove , in priprave za neet? len-lue. y Dalje kmetijsko orodje vsake
_______:___;____'_-_______ '    vrste. — Gasilna društva, občine in
. . pošteni kmetovalci-gospodarji plaču-
jejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—9) Oezii-lce posiljena.© "toresLpla.caa.0 in. poštzaizie prosto. ~W
Podružnica R. A.
v Zagrebu.
prua ^trojna im wk m. pletilniea
priporoča /j najfinejšega flora in 13 Jtfacco - preje lastno izdelane obujfce, Ženske in otroške nogovice in vsa v to strogo spadajoča dela.
Tam se tudi pripletejo stare no-govice.
j prua l^enf«l<eija za otrese m
priporoča svoje lastno izdelane otroške oblekice, jopice, pelerine, obleke ja dečke, avbice, čepice, ki SO v največji O beri vedno na skladišču. : Jmenovani predmeti se izdelujejo ! tudi po meri. (632—10)
Jna Ijaring
t)i»emi trg $t. 1, nasproti „^(oredne [(livarne".
_. Velika zaloga        <101-39) lir
|!Styria
! tj
Velika zaloga (101"39)
fronon ~— pristnih Jos. Reit-
, lldillU" .puch-^F—^srTRa*   hoffer sinov
skih Peugeot-, Austria-koles.
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni. kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne are, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo !
Z vsem spoštovanjem
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
o <-*
Hrvatski tamburaški klub „Zora"
priredi
v nedeljo 26. in v ponedeljek 27. t. m.
,,pri Kankrtu^
v Spodnji Šiški št. 20
KONCERT S PLESOM.
Začetek ob 2. uri popoludne. Vstopnina prosta.
S spoštovanjem
(1108_2) Ignacij Kozjek.
_žj| Založena 1847.^| Založena 1847. frg.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
Zaloga in pisarna Turjaški trg š
v Ljubljani
23
Tovarna s stroji: Trnovski pristan št.
msmm
spalne
salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
11^--v-	
V 'Cxj\^	
V Ljubljani.        Četrtek, 30. maja.       Samo 1 dan.
garnnm & gailev*
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalašč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 vosov. Vsa nedelj ena sku pina razstavljena bode v 12 velikanskih paviljon. »fcLh šotorih, največji mej njimi ima dovolj prostora
za skoro 12000 ljudij. Vsak dan 2 veliki predstavi: Popoludne ob 2. url in zvečer oh 7. uri. Otvorjeno l1/« ure pred pri-četkom vsake predstave, da se ogleda živeče človeške abnormitete, troje čred slonov in dvojne menažerije redkih živalij.
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predstave vratolomnih, neustrašljivih izvajanj Vsak nastopajočih je moj ster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda. Vsako izvajanje vse v areni se nudeče je pravo presenečenje. Vse dejanj
ski in gotovo novo in nikdar tu vidljivo! Največja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili. V treh velikih, za jezdna predstav ljanja namenjenih manežah, na dveh velikanskih odrih na neizmernem dirkališči in prostranem prostora zt zračne predstave.
Celotne menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke za stavo vseh vrst, akrobatska izvajanja, zraoc-umetnosti, telovadba na zemlji in v zraku in nova pr-senečenja. Vroči napori močij šampijonov in rekorde
uničujoči poskusi ročnosti 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 40C z darili odlikovanih konj v konjski razstavi. 3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti], cirkus, hipodrom, menažerija, razstava
dresiranih živalij.
1000 mož9 žensk, konj,
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vredne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
Cene po kakovosti prostorov:
s sedežem vred K 1-20 in K 2-50, zaklopni sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostoi
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 2'50 ne, in se dobe* ob otvoritveni uri pri vhoda.   Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, iavzemši prostore po K 120 in K 2 60.   Prostori pc
5 in 6 K dobe" se na dan razstave pri:
Otonu Flscher-ju, trgovina.
Vstopnina velfa arsi
uzikmlij, Kongresni trg št. 9. (Tonhalle).
v/oati in m^&ožr,-
(K»8-4
Učenec
sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1104—21
. A A A Tarst.znamka: Sidro.
iz Rlenterjeve lekarne v Pragi
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (2498—26) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne  steklenice  v  zaklepnicah  z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan da je da je dobil originalni izdelek Rtenterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete centa 5.
>I4
Dr. Friderika Leng-iel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsied tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—10)
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-MIMr
NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se V LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema vV. Henn, Dunaj, X.
Goji polt!
Ta zapoved pouka za zdravje se izvrši racionelno ter s čudesnim učinkom, ako se pri umivanju vporablja najboljše, najmilejše ter tolšce najbogatejše milo, in sicer slavnoznano Doeringovo milo s sovo. Z Doeringovim milom naj se vsakdo umiva, ki hoče svojo polt imeti iepo ter nežno. Doeringovo milo naj vporabljajo vsi oni, ki imajo prhko ter občutljivo polt. Z Doeringovim milom naj umivajo brez izjeme vse matere svoje otroke ter dojence. Polt ostane lepa, nežna ter sveža. Doeringovo milo s sovo se dobiva po 60 vinarjev povsod. Generalna zaloga: A. Motsch A Co., Wien, X. Glavno zalogo imata: Vaso Petričič in Anton Krisper v Ljubljani. (591—2)
Kupuj pa „le v.steklenicah".
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek
V ljubljani pri gospodih
A. Lilleg
A. Kane, drog. I Adolf Kopriva C. Karinger Jožef Kordin Mihael Kastner | Anton Krisper Edmund Kavčič Peter Lassnik Kham & Murnik I Kari Lexander Krško: F. H.
Bled: Oton W61fling, P. Homan.
Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Miiller. B. Schweiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Tark.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar.
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. Rothel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici
Ivana Perdana
nasledniki Rudolf Petrič Karol Planinšek
Aumana sin, R. Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Škofu.
Novo mesto: Kiissel & Končan,
Adolf Panser. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno
radeško konsumno društvo, J.
Haller. (836—6)
j J. C. Roger A. Šarabon Viktor Schiffer Anton Stacul Fran Stupica
J M. E. Supan iFerd. Terdina 'J. Touich , Uradniško - kon-! sumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik j   Homan, Oton Homau.
Sodražica: Jean Levstik.
Škofja  Loka:  E. Burdvch M. Žigon.
Slška: J. C. Juvančič. 'Travnik: G. Bartol.
Trebnje: Jakob Petrovčič.
Tržič: Fr. Raitharek.
Velike Lašče: Frd. M. Doganoc.
Vipava, Vrpolje. Fran Kobal.
Vrhnika: M. Briley.
Zagorje: R. E. Mihelčič. Jan. Muller sen.
Žužemberk: Jakob Dereani.
>ll5iii<**>-at
trgovskega pomočnika
vsprejme do 15. junija 1901
(1091—3)
Anton Sadnek
trgovec v Senožečah.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin VIoHt (BrUx) Češko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec..........., 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2611—46)
pT<T* Ilutttrovani kntaloy zastonj in jmstnine prosto
Dr. Bose balzam
M _ _i
aselotlec 'Vffl
iz lekarne H
B.FRAG\KK-javPraKi f:
je že več kakor 30 let občno znano do- M" mače zdravilo slast vzbujajočega, pre- H bavljanje pospešujočega in milo odvaja- ■ jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
S
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga:
ekarna B. Fragnerja v Pragi,01 a&SBC*
..pri rrnrm orlu** Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja se vsak dan. = Proti vpošiljatti K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-20)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.