ANGELČEK f.
(Priloga Vrtcu.)
St. 12. Ljubljana, dné 1. decembra 1907. XV. tečaj.
Opolnoči.
Mlada se mamica prebudi, pomane si zaspane oči.
Vsa soba kakor razžarjena je, kot v lepo kapelo prestvarjena je.
Pomane si mamica trudne oči o pozni uri, opolnoči.
Glej, angelj iz neba se spušča zlat nad dete se sklonil je duh krilat —
In detetu, glej, peruti vzrastó
dva angelja vsplujeta spet pod nebo .. .
Pomane zaspane si mati oči v zibelki ji mrtvo dete leži . . .
/. Mohorov.
Deklica s tamburico.
Mladinska igra s petjem v treh dejanjih.
(SilVlD Sapdcnko.i
OSEBE:
RuiS, ! Bra'ski hCe"-
Štefanija,) deklici iz grajske Vera, I pristave. Jelica, gozdarjeva hčerka. Anica, služkinja.
Lucinka, popotna deklica s
tamburico. Maruška,| . ... Stluška, i tU]kK Druge deklice iz vasi.
Godi se v grajskem gozdu. - Čas sedanji.
1. dejanje.
Smrekov gozdtć Sredi večje drevo; pod njim gosto mahovje. Semtertam blesti kak sneg.
I. prizor.
Maruška in S i luška. (Oprezni, skoraj plašni.)
Siluška. (V roki skrinjico z zlatimi robovi.) Poglej, Maruška, spet, če sva na varnem že? Maruška.
Nikogar več nikjer! Siluška, varni sva. Siluška.
In vendar! Zdi se mi, da šepeta nekdo ... Maruška.
Le veter šelesti po drevju z vejami Siluška.
Pa veš. če naji ni opazil preje kdo? Maruška.
Ko ti si v sobi stala, jaz zrla sem pod oknom,
da ti zakličem : Pusti ! ko bi se bližal kdo. Siluška.
Pa ni nikogar bilo? Maruška.
Le neka deklica — sirota kakor medve s tamburico na rami prišla je proti gradu zabrenkat kako pesem, poprosit majhen dar. Siluška.
Ta torej ve? Maruška.	Ne ve !
Siluška.
Ohl da je morala prikazat se na dvor in ravno tisti čas. Maruška.
Še bolje bo za naji : Na gradu bodo njo prijeli za tatico. Siluška.
Nemara, da bo res? Poglejva v skrinjico I (Jo odpreta.)
Maruška.
Jej! Jej I Verižica od samega zlata.
S il uš ka.
In dve zapestnici od samega srebra. Maruška.
Svetinji drobni dve — in dva uhana - jojl Siluška.
Nikar ne vpij, nikar! Maruška.
To bo zlatar vesel! Siluška.
Pogovor slišim . .. Čuj ! Maruška.
Zakriva skrinjico pod mah! (Jo skrijeta.) Siluška. Steciva
za par trenotkov proč! 4
2.	prizor.
Milica in Anica (s sekirico). Milica.
Posekaj, Anica, Najz&ljšo !. . . Tisto tam ! Anica ^zapoje pesem po napevu :
Povejte, smreke ve, katera izmed vas bežično drevesce postane pri nas? Anica (poje in seka). Svetila «e bo vsa od samih biserov, od zlatih oréhov od zlatih trakov. Otroci rajali ji bodo kroginkrog, angelci godìi, poslušal pa Bog.
3.	prizor.
Prejšnji in Ružica.
Ružica.
Ne pojta več ! Nesreča !
Milica.
Nesreča? Kje? Ružica.	Doma!
Milica.
Govori vendar: kakšnal? Ružica.
Iz sobe, Milica, izginila je tvoja predraga skrinjica. Milica.
In vsi spominki moji izginili so z njo? Anica.
Kdo bil je tat? Ružica.	Kdo ve?
Milica.
Ne more daleč biti. Hitiva, Ružica, nemara zaslediva tatu in skrinjico. Anica.
A smreka, Milica? Milica.
Kar hočeš, stori z njo. Ružica.
Ponesi jo domov!
4.	prizor.
Anica.
Anica.
Ti blaga Milica, da morali so ti odnesti skrinjico. A m«™ «rebrata, ne vzamejo zlatnin. Edini moj spomin v globokem srcu skrit, samó Bogu očit: spomin na mamico — na rajno mamico. (Obsekava smrečico.)
5.	prizor.
Anica in deklica s tamburico.
Deklica (prijazno).
Dekletce, dober dan!
Anica (zase)
A zate vsaj ne bo. Tatica morda?
(k deklici) Stoj: Odkod in kam? Deklica.
Od sela pa do sela za kruhom venomer. Anica.
Pa sama? Deklica.	Z otcem svojim
potujem dan za dnem. A davi, veš, je truden ostal v sosednji vasi; jaz šla sem skozi vas darov nabirat. Anica.	Kaži !
Kaj si darov nabrala? OdveŽi culico. Deldica (odvezava).
Par skorij suhih, glej! Pač zame! A za otca? Pretrde bodo zanj. Anica.
In tamkaj ? (pokaže proti žepu.) Deklica.	Sam drobiž
takó drobàn, da ne bi izmenjal krone bele. Anica.
Nič drugega? Deklica.	Ne več!
Ne veš, da je sirota z drobtino zadovoljna?
6. prizor.
Prejšnji in Jelica.
Jelica.
Le primi jo tatico! Anica.
Nemara vendar ni sirota še tatica? Deklica.
Sirota pač! Tatica pa nisem jaz nikdar.
Jelica.
Da! Ti si, ravno ti! Saj sem te videla: Od grada sem po vrtu po našem si hitela. Deklica.
Hitela sem k očetu. Anica.
Le tiho!
Jelica. Tisti čas prisopla Ružica iz grada k nam je pravit o žalostni tatvini Tatica pa si — ti! ! Deklica.
Le kar so izprosile, hvaležno so sprejele uboge roke moje — nikoli drugega. Jelica.
In skrinjico si tudi seveda izprosila? j Anica.
Te nima več pri sebi. ! Deklica.
O skrinjici ne vem ničesar o nobeni.
i Jelica.
Le molči! Jaz pa vem: Tatice ste hinavske! Ti skrila si jo nekam: in delaš se nevedno, nedolžno kakor jagnje. Le molči! Jaz poznam tatinske vas hinavke Anica.
Kam si jo skrila? Red! Deklica.
Nikamor, ah, nikamor! Jaz grem k očetu . .. Jelica.	Ne !
Ne pojdeš preje z mesta, da nama razodeneŠ: kje skrinjica leži?
Deklica.
Ne vem! Kako naj vem!? Jelica.
Le čakaj!
(k Anici) Anica, poberi srobot tam. Tako smo včasih sušje, a danes bomo tebe zvezali, suha veja.
Anica (pobere sroboti. Pri veži va jo semkaj — in pohitiva v selo povedat vse. Nemara tačas se spomni : kam je poskrila skrinjico? Deklica.
Moj Bog! Nikar! Nikar! Pustita me k očetu ! (Zaihti).
(Zastor pade.)
II. dejanje.
Kakor preje. Pri srednjem drevesu sloni deklica te privezana. Tamburica visi poleg nje na veji.
1. prizor.
Deklica (sama).
Deklica.
Od trudne žalosti oči zaprla sem in v sanjah angela vesela zrla sem. Odvezal me lahno od debla vitkega in rešil me ljubo trpljenja bridkega. Na glavi diadem, na prsih jasen križ, a v roki lilijo — in šla sva v paradiž. Oddaleč klicala Marija iz nebes:
Lucinka, blagor ti!---
Ah ! Lepe sanje res!
Prejšnja, Maruška in Siluška.
Maruška.
Ni varno vzeti še! Glej! ravno tam sloni dekle. Siluška. Privezano. Deklica.
Rešita me! Rešita! Trdó so me zvezali. Maruška.
A kdo? Lucinka.
Dve deklici.
Siluška.
Zakajr Lucinka.
Prav po nedol^em.
MaruŠka.
Le kanja golobico ugrabi po nedolžnem. Za kàko sta te krivdo zvezali deklici? Lucinka.
Sta rekli, da sem neko ukradla skrinjico. Maruška.
Gotovo ! Ti si jo ! Će ne — bi vjeli drugo. Lucinka.
Gotovo, da je nisem ! Rešita me ! Še predno seljanke priuejo. Maruška.
Potem bi vjeli naji. — odvedli kot tatici. Siluška.
Le 4rpi sama ti namesto, da bi dve trpeli. . . Maruška. Ali tukaj
na mahu bova mehkem medve si odpočili.
A zoprna bližina bi nama biia tvoja: priveževa te raje na drugo deblo kje (jo od-vežeta).
Lucinka.
Usmilita se me, in izpustita me! Siluška.
Ne moreva! Maruška. Ne smeva. Le kdor je ptico vjel, jo izpustiti sme. Lucinka.
Moj oče, borni oče, da ti bi vse to videl, v solzah bi oslepel. (Jo odvedetà).
3. prizor.
Vera in Štefanija (obe s košarico). Vera.
A kdo so tiste tam ? Štefanija.
Tri tujke. Vera.	Kam gredo ?
Štefanija.
Ej, kamorkoli že: nabiraj, Vera, mah — košari sta še prazni. Vera (zagleda pod drevesom gosto mahovje). Aj, Štefanija, glej, prelepega mahu, takoj bo zvrhana košarica, takoj. Štefanija.
To bodo jasli zale, Še zalše nego lani od grajske Milice. Vera.
Kako je danes tožna ! Štefanija.
Kak ne bi žalovala po zlati skrinjici I ?
Vera.
A ta-le mah je menda že naruvan napol? Štefanija.
Pa dvigni vso blazino zeléno màhovo ! Vera (dvigne).
O, čudo! Kak zaklad t Štefanija.
Prečudna najdba resi Vera (vzdigne skrinjico). Kaj ni to skrinjica od grajske Milice? Štefanija.
In drug noben je ni poskril kot one tri, ki so zbežale tam. Vera.
Nemudno Milici Nesiva drago reč. Štefanija.
Ne! Jaz počakam jih ! Gotovo zopet se tatice vrnejo. (Vera gre.)
4.	prizor.
Štefanija (sama).
Štefanija.
Stopinje čujem že. Blazino mahovo pokrijem spet nazaj. In za košati grm umaknem se molče — in slišala bom vse (se skrije).
5.	prizor.
Maruška in Siluška. Maruška.
Siluška, srečni sva: za delo najino se tretja pokori .. . Li še trepečeš kaj?
S Huška.
Ne več, Maruška I Maruška.	Dobro !
Le dvigniva brezskrbno pokrovec raahoviti! Siluška (odgrne mahovje). O nič, Maruška, niči Ukradeno je vnovič. Maruška.
Za prvim — drugi tat: za nama — tretji tati Siluška.
No, prav! Spet lažje diham. Maruška.
A meni je tesneje pri srcu nego preje.
6. prizor.
Prejšnji in Ružica z Anico ter felico.
Ružica.
No, kje je deklica? Anica.
Privezana ni več. J elica.
Samo tamburica visi na veji še. Ružica (Maruški in Siluški). Nemara sta jo vedve odvezali ? Povejta ! Maruška.
Tatico misliš — je-U? Jelica.
Nemara sta družici tatinske deklice? Maruška.
Družici v siromaštvu — drugače ne. Ružica.	A kje je?
Maruška.
Odvezali sva jo. privezali drugam, da naju ni motila na mehkem mahu tam.
Ružica.
Kaj to pomeni? Anica.	čudno !
7.	prizor.
Prejšnje in Štefanija.
Štefanija (pride izza ozadja).
Dovolj je teh ugank! Ružica.
Odkod prihajaš ti? Štefanija.
Ne vprašaj me : odkod ? Le vprašaj raje: kam odšla je deklica? Ružica (tujkama).
No ! Kam sta jo povedli ? Maruška.
Za nama pojdite. Tajila bo vam vse, verjeti pa nikar. (Gredo.) Štefanija.
Le pripeljite jo; in jaz jo naučim: katero pesem bo ubirala poslej na tej tamburici. Maruška (se zasmeja». He! Dekle, prav imaš!
8.	prizor.
Štefanija.
Štefanija.
Ne smej se, tujka, še! Ni dan Še tvoj zašel. I (Zapoje^:
Solnce z višave — sije v nižave, -gleda na vse stvari, kaj se godi.
Misli in skrivaj, kradi in vživaj-. enkrat resnice svit vsem bo razkrit.
— 1&4 —
Prejšnja in Milica. Milica.
Le pevaj, Štefanija: Tatico smo prijeli ! Štefanija.
In vendarle je nismo. Milica.
Je-li ušla ? Povej ! Štefanija.
Da pač bi jim ušla. Milica.
Tako ? ! Brez kazni misliš ? Štefanija.
Dolg plačaj, kdor je kriv. 1 Milica.
Ni kriva deklica?... Štefanija
Ni kriva, nil
(Zastor pade.)
III. dejanje.
Gozd kakor preie. Na srednjem drevesu visi tamburica,
1. prizor.
Maruška in Siluška.
Maruška.
Na grad so deklice odvedle deklico; a nama so — juhe! izrekle hvalo še: Bog vama vrni vse! Siluška.
O tega naj nikar ne vrača nama Bog! Navdala me je groza: Razkrilo se bo skoraj, da ni dekletce krivo; obrazek prenedolžen. oči so prepohievne. kot nima jih tatica.
Maruška.
A kadar se izve, kje bova takrat že. Siluška.
Pred ječo. Maruška. Pusti strah ! Potujva spet naprej; a to tamburico vzemiva za spomin rešitve najine. (Sname tamburico z veje.) Siluška.
Ne jemlji! Maruška (ogleda tamburico).
Čedna teč. Nemara pride prav? (Dene jo na rame.) SiluUa
Nemara v novo stisko? Maruška (pevajoč odhaja, Siluška pa molči). Deklica bo pesmi pela, 0 tamburica tamburala; o, lé zapój, o, le zapoj — lep večer bo spet nocoj.
(Napev: BarČica po morju...)
2. prizor.
Štefanija in jnjgp- dfiklir' iz vasi, Vera.
Štefanija.
Odšli sta ravnokar. Deklice.
Za .njima- Le za_njii»a Štefanija.
Ne, sile treba ni : zbežali bi pred nami. Deklici
PflLgajji vjamemo. Štefanija.
' Zajamemo ji tiho kot ptico v gajbico. Deklice.
Kako? Povej! Kako?
i V U » U •V J — i/
Štefanija.	|
Nazaj ji zvabim jaz; ve rajajte tačas, da ne bi onidve kaj zlega slutili. In ko se vrnem z njima, storite, kar porečem. (Odide .
3.	prizor.
Deklice (se sprimejo v kolo in Jt <• <\ pevajoč zaplešejo). - s/v - v*u Dajmo si, dajmo si —v/u"—u róko na róko,
pevajmo, pevajmo -dan je visoko. Čistost kot lilija sredi med nami, dajte držimo jo tesno z rokami. Delajmo, delajmo bela kolesa, da jo popeljemo v sveta^ nebesa !
4.	prizor.
Prejšnje ter Štefanija z Maru' ško in Silaško.
Štefanija.
Dovolj je rajanja I jgrajmo „Trden most*; in tudi tujki dve igrali bosta z nami. Maruška.
Ne! Morava naprej. Štefanija.
A morata Čez most. Maruška.
Pa kakšen bo ta most? Štefanija.
Olej I Jaz in Vera ta storiva ga z rokami ; Tako' (.Prime Vero za roko).
Ve druge greste počasi skozi most : Vedve pa zadnji ! vesta?
Siluška (boječe).
Maruška, ali greva? Maruška.
Le pojdiva, Siluška. Štefanija ipoda Veri roke in jih skleneta). Hoj ! Vojska križarska, otroška vojska ti, sedaj se sprimite — poglejte, most stoji!
(Deklice se sprimejo in stopajo v vrsti druga za drugo pod niost, ki sta ga napravili Štefanija in Vera t rokami.)
Prva izmed deklic (pred mostom).
Je li kaj trden most? Vera.
Prav kakor kamen - kost. Prva_deklica.
Sme vojska naša skozi Naprej po senčni lozi?
Štefanija.
Če zadnji dve, se vpraša, ■mostnina bosta naša ? Prva deklica.
Lei Če ji vjameta, ji lahko vzameta.
(Štefanija in Vera dvigneta roke, da morejo deklice akt»), a ?adn)i dve vjameta.)
Vera.
Sedaj je most zaprtT pod mostom čaka smrt.
Štefanija.
Kaj sta storili, dejte, odkrito nam povejte!? Vera in vse druge. Ukradli prebogato nam skrinjico sta zlato. Maruška.
O ne! O, ne! O. ne! Štefanija.
Ne taji ! Vemo vse 1 Siluška.
Vaš most je neprijazen l
Štefanija.
Za sodbo in za kazen. Vera.
Kdo naj tatici sodi? Povejte ! Vse deklice. Milica ! Štefanija
Poglejte, tamkaj gre !
5. prizor.
Prejšnje in Milica. Milica.
Prav, ptici - roparici, da šli sta v kletko našo! Štefanija i Milici1.
Sedaj ji sodi samal Milica (Maruški).
Zabrenkaj kakšno pesem. Siluška.
Ne znava brenkati. Maruška (Siluški).
No, molči — ti ne znaš. Milica.
Odkod tamburica ? Maruška.
Kaj? Milica.
Jadrno povej !
Maruška.
Na veji sva jo našli. Milica.
Ukradli! Priča nova, da sta tatici res. (Vzame ji tamburico z rame In jo obesi ni vejo.)
Siluška.
O, sva! Gorjé, da sva!
Prejšnje in Ružica z Lucinko.
(Ružica v roki skrinjico z zlatimi robovi ; Lucinko so v gradu preoblekli v belo krilo, ker so jo spoznali za nedolino.)
Milica (Lucinki).
Le pridi, jagnje belo, nedolžna golobica! Milica (Maruški kazajoČ na Lucinko .
Poznaš? Maruška. Ne vem ! Milica (SiluSki •.
in
Siluška.
Pač v lice — v krilo ne! Milica (vzame Ružici skrinjico iz rok).
To skrinjico poznaš? Maruška.
Ne več! Milica (Siluški).
In ti?
Siluška.	O še!
Da né bi je nikdar! Milica.
Na grad ji odvedite: Naš oče ji kaznuje. A za SiluŠko, veste, prosite milosti I (Ji odpeljejo.) Siluška.
Maruška, ah, zakaj hodila sem s teboj?
7.	prizor.
Milica, Ružica, Lucinka. Milica (Lucinki'».
Kako naj vendar tebi krivico poravnam ?. Lucinka.
Vse dobro! Mati tvoja glej ! kaj so darovali.
(Pokaže novo obleko in košarico, v kateri so jestvine za očeta.t
Ružica.
Oj, naša bodi, naša! Lucinka.
Jaz moram spet k očetu k ubogemu. Milica (jo odiči s spominki iz skrinjice).
In vendar! Verižico na prsih, svetinjico za vratom, uhana dva pod lasci, zapestnici na roki -tako se vrni k njemu! Lucinka.
In če me ne spozna? Ružica.
Pa k nam se vrneš spet!
8. prizor.
Prejšnji in Štefanija s Siluško.
Štefanija.
Lucinka, čuj, Siluško! Siluška (Lucinki s sklenjenimi
Lucinka-
Odpusti vama Bog! Odpuščam tebi, sestri... Siluška.
Ni sestra moja, ni! Brez starišev obe po svetu prosiva; a danes je Maruška, zavedla mene, ah! (zajoče). Lucinka.
Ne joči! Tvoj je kes izbrisal madež ves. Sedaj pa grem k očetu. Milica in druge.
Lucinka, z Bogom hodil Lucinka.
Nebo vas Čuvaj ! Z Bogom !
(Si sežejo v roke, Siluško poljubi, odbijajo.)
Lucinka (sname tamburico in pe-vajoč odhaja). Sem deklica s tamburico imela grenko uHco; . .	pa ljubi oče, veTHi Bog,
r0Kam1'*	ne žabi svojto »a& otrok.
Odpusti, deklica.
krivico najino.	^r^» «Konec).
«stL^ r *: ■ •
Sedaj je drugače.
Drevje poka, led se dela, mesec pada na ravan.
Pa mude se nad vasico v gorkem kotu sred gozdov.
Tam, kjer draga, zlata mati kuri v hudi zimi peč.
Moje misli kot meglice plavajo čez belo plan.
Tam se lahno, pozvedavo, plazijo pod vodni krov.
Tam se greje pač najbolje. — Tistih časov zdaj ni več I
Mokriški.
— 188 — Betlehemski pastirci.
Pastirci betlehemski so k Jezusu prišli: osupli so na Deté upirali oči.
Zibel so Njemu jasli, in hlevec mu je dom; ob njem bdi božja Mati z rednikom Jožefom.
Pred Dete na kolena pokleknejo plaSnò. Pred včlovečenim Bogom zamolijo srčno.
V višavi zvezda sveti, in angelci pojo Zveličarju, ki združil je zemljo in nebo.
Sa turnin.
Basni.
Spisal Janko Poldh.
IV.
Volk je srečal lisico, ki je nesla kokoš.
„Teta, odkodi?"
„Iz vasi, striček !"
„Kaj ste delali tam?"
„„Pri kmetici sem predla in si zaslužila kokoš!""
„Imajo še kaj dela?"
„O, da!. . . Kmet rabi ravno hlapca, ki bi mu razsekal drva. Striček, vi ste močni in lehko si zaslužite do večera pujska. Le urno v vas !" . ..
In razstala sta se.
Volk jo je mahnil proti vasi, lisica pa proti domu.
Ni minulo dosti časa, že je začula lisica pred svojim domom milo ječanje.
„Hu! . Hu! . . . Hu!" . . .
„Striček, ste li vi?* —
„Hu!. . . Teta, da!... Hu!".. .
„Kaj vam pa je, striček?"
„Hu ! ... Kmet mi je razklal glavo !. . . Hu !"...
„Kako to?"
„Hu! ... Ko sem prišel do njega in sem se mu ponudil, da mu razsekam drva, prinesel je sekiro in mi dejal, da mi bode pokazal, kako moram sekati. Hu! . . . Toda mesto po polenu je zamahnil po moji glavi. Hu ! . . . Jutrišnjega dne ne dočakam. Hu ! . . . Vse se mi vrti po glavi. Hu!. . . Teta, kaj naj storim?"
„Striček, izpokorite se in potem umrite. Pogreb in sedmino oskrbim jaz. Pa smilite se mi vendarle, da ste jo izkupili za tuj greh."
Volk jo je umel in je bridko zatulil.
Lisico pa je rešil samo ozki uhod v njen dom in pa pogin volkov.	•
Pogreba in sedmine pa lisica res ni pozabila.
<23frS&
Miklavž prihaja . . .
Pri Balkovih so pospravili po hiši. Vse so odstranili, kar se jim je zdelo, da bi delalo napotje Miklavževemu večeru. Pred hišo je dekla čedno pometla. Otroci so se veselili na vso moč. To je bilo govorjenja med njimi tisto popoldne!
V šoli so bili vsi raztreseni. Na učiteljeve besede niso skoro nič pazili. Njih misli so bile pri Miklavžu in — pri parkljih. Tako zaspano je bilo videti po šoU-r a vendar se je natihem v svoji dušici vsak veselil Miklavževih daril. . .
„Pri Balkovih bo danes Miklavžev večer za otroke cele vasi I K Balkovim bo prišel Miklavž s svojim spremstvom!* Tako so se razgovarjali dečki in deklice medseboj ter ugibali, katerega bo vzel parkelj, in kateri bo obdarovan. Nestrpno so čakali večera. Zdelo se jim je. da v njihovem kratkem življenju ni bilo še nobenega popoldneva tako dolgega, kot ravno današnji, ko čakajo na Miklavža.
Večer se je približal. Cerkovnik je odzvonil „Ave-Marijo". Po vasi je legel mir. Vse je bilo tiho in skrivnostno. Kmalu pa se začuje krik in vpitje otrok, prihajajočih k Balkovim, da vidijo Miklavža. Pri Balkovih je bilo že vse pripravljeno. Otroci so sedli okrog velike mize. Vsak je dobil svoj prostor. Začelo se je njih veselje, rekel bi, pravo otroško življenje. Zapela jey piščai svojo milodonečo pesem, in verige parkljev so zarožljale. Mali so se stresli okrog mize in stiskali skupaj, boječi se strašnih pošasti
Pred hišo so skakali in divjali parklji. Rožljanje verig se je čulo po celi vasi. A Miklavža z angeli še
vedno ni bilo--Ah, kako je bilo otrokom
težko čakati nanj! Pa kaj so hoteli?
KaT se vrata odpro. Po sobi nastane tišina. Med vratmi se prikaže Miklavž, na vsaki strani njega pa lep angel. Angel, ki je stal na Miklavževi desnici, je nosil oprtan koš. Angel na levici pa zvonček in košarico. Za mizo so se tresli otroci ter preplašeno gledali Miklavža in angela. Miklavž je držal v eni roki palico,
v drugi pa zlate bukve, v katerih je imel zapisane vse pridne in lene učence. Tako vsaj je trdil Mačkov Andrejče.
„Bog vas pozdravi, moji mali," reče Miklavž. Potem odpre knjigo ter pokliče: „Joško Govedar, povej, koliko je bogovi" In Joško vstane in ponosno zavpije: „Deset". Njegov glas je odmeval po sobi. Vsi navzoči se zasmejejo neumnemu odgovoru Joško-vemu. Miklavž pa vzame angelu na levici zvonec in pozvoni. Nerodno se privali parkelj v hišo. Zakadi se pod mizo po Joška. Nekateri otroci se ojunačijo in naložč porednemu parklju z nogami nekaj krepkih brc; a drugi plaho vstanejo in stopijo na mizo. To je bil čaren prizori Parkelj pa pograbi Jožeta Govedarja, in ga tira vun na dvorišče, kjer ga namaže s sajami in ga potem izpusti. Medlem pa Miklavž izprašuje druge otroke in jim deli bogate darove.
Parkelj pa se še enkrat vrne v sobo in pograbi raz peč domačega pastirja. Vrže ga čez hrbet in hajdi ž njim v sneg! Kot mokra miš se stresa ubogi pastir, ko se s trudom izkobaca iz mokrote. Drugi dan so se mu pa posmehovali tovariši.
Prav so imeli! Saj tudi ni znal, kakor bi bilo v čast fantinu, ki je hodil šest let — in še čez — v šolo.
Vukovoj.
iS«SSSK5ššSi
Sveti Miklavž.
Sveti Miklavž po zemlji hodi,	S palico in zlato mitro
roj Jrrilatcev s sabo vodi,	pot ubira svojo hitro,-
v mesto trg in vas	lepih z njim daril
hodi slušat dece glas.	nosi angel srebrokril.
Ej, peklenšček pa rožljaje se za njim po snegu maje, v košu pa — oj stok! — roj porednih je otrok.
Ljudmila Modičeva.
Kratkočasnice.
1.	Pozimi. „Če me v osmih dneh ne plačate, vas moram tožiti." — Dolžnik: „Kaj, že v osmih dneh? Pomislite vendar, kako so zdaj dnevi kratki!"
2.	Beraška smola. Berač pozvoni pri vratih in dolgo čaka, potlej ga pa še zapode. „Oh," pravi, „kako mora človek dolgo čakati, da nične dobi.
3.	Vzdihi jej črevljarskega učenca: „Oh, zakaj človeku lasje ne zrasto šele potlej, ko se je izučil!"
Odgonetka zastavice št. 11.:
Pri telečji glavi je tele najboljše.
Prav so uganili: Meglič Sabina, učenka na'Vranskem, Štelcar Josip, sluga kn.-škof. pisarne v Mariboru, in VraCko Edvard, učenec 4. razreda na C. kr. vadnici v Ljubljani.
Vabilo na naročbo.
Z današnjo številko konča „Angelček" že petnajsti tečaj. Mnogo lepega, poučnega in kratkočasnega je že priobčil ljubi mladini. A kakor doslej, enako želi še dalje učiti in razvedrovati mladi svet. Zato se priporoča vsem dosedanjim odjemalcem, da naj mu ostanejo sami zvesto naklonjeni, pa naj mu izkušajo pridobiti še novih, prijateljev.
„Angelček" izhaja kot brezplačna priloga „ Vrtcu", a se lahko naroča tudi posebej za 1 K 20 v na leto. (Kdor naroči 10 iztisov skupno, dobi 1 izvod povrhu. Prodajajo se tudi še poprejšnji tečaji, in sicer //.—XI//. vezan po 80 vin., XIV. in XV. pa po 1 K. Naročnina se pošilja z naslovom: Anton Krž/i, c. in kr. profesor, ali pa upravništvo „ Vrtca" v Ljubljani, Sv. Petra cesta 78.)
Odgovorni nrednik Anton KrfiiS.	Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani.