WM*t—, WL — ev Vaeindijdki kongres, grozi Indiji aedaj že Sloeenmc ; zadavil Na tajni aeji unij želenniikih detaooev jo bil vfiemj sprejet predlog na oAdicanje generalne železniške stavke v znak protesta prati vladnemu programa, Id j< odgovoren sa odalovitve M.ooo delavcev v zadnjem Čaaa Dn' m preprečijo nadaljnje redukcije pravijo voditelji, je stavka v pri- Taja« glasovnic* bode v kratkem randetjene med žekeničnrje. Pričakuje aa da m bo večina is rokta m generalno stavko. Voditelji ielearičarjev m nadejajo da jim bodo kmetje v severnem deta Indije šli na roko ta poma geti pri tevojevauju stavke. V tem delu Indije je v aad njem Aaeo prišlo do večjih nemirov ta Izgredov uaed policijo ta lometi, ki trdijo, dn ne davčnih bre-ta nizkih TI de krvelit ja kar je ie povečalo sovraštvo proti vladi. Uaijsid voditelji imajo mo6no oporo v^neinduhkere mamam- v poeetnoetjo/ Več 70 Nov Tati — (FP> kutivni odbor United Teatile Workers unije je na svoji konferenci v Ne* Yorku sklenil, dn organizira kampanjo, da ae uvede maksimalni delovni teden 4S ur v teknitai industriji Izvršni uradniki unije m soglašali. da bi ja veliko pridobita, če bi ta nažr v naši naselbini ae je dogodil pred enim tednoas, ki Je pa ostal skrit do zadnjega četrtka Frank Cankar aH Cankar je aa-davil S§4eftno vdovo Katarino «kfl W. atrani sneeta Po storjenem činu je Cankar pobegnil v Mii-toda tam je bil erotiko m je policiji sdal sumljiv pritepenec. Milwauška policija je aek> atroga a neznanimi u mu, ki pridejo ta Ckta*a bor sluti v njih gangsšr Toda Cankarja je tako zmedla razposlala aa prispevke aa aUvkajefts dar je v Peunarhaaiji nn detav-ake orgnnaadje žirom Amerike V apela navaja značilen rekord »ortalMčne stranke v rudarski stavki L I «27. ke je zbrala aklad limito v pomoč atev-kurjem v anpndnt Prti nay Ivani j vero, da ae strank dobili Stranka ki ji e včeraj nmmanil va reducirati stoj bu-an tri milijone mjebilv" " je k PREOUEIBflr 'Toda ntalikč4-lavat va ba ta aičeear aa odprave ; je dejnl Uaswell. M direktno akcijo se bo kajti prilika aa nje aklada tTuJtom12? drži delavna da ne ba pr^roAOa javne agitacije Videti We več lamsratmcU ljudi, ki ae ae bode andove^iU • samimi eMjnbami " Drugi Mkalki proton Dtrocžor ie dnM. da vos okorne kapitalietkata drugbo bode prej nedlabltls kot tabeljšala amlstaf 1 naloga", jo dajal Direetar. "je oekria 1 iobrolnit ljudi ta bead v«* (ff) — a c. m ŽO apommjajo ta porarirufilj. aUm, ki oa pn»ti ti O je cilje in Mjaja ba vidijo a rija voinih Tudi radikale! ta liiarakil aa m» dujeju, da ir bila čapmv poano Sat toda na eOtojaje aa da bi m povottžnvalo ta ata-vOe Hooverjeve Ima Siwn je imel tablratl mod finančnim po-lomom v Nemčiji In aMrtM!«10 civilno \ o mo, i m »leg toga pa mu je bfla dana priUka aa kovanje tonftnla m nje je veUka komedija ta dejst vf, dn jo hOa ajogova sugestija vesta aa ima je klavrn kompliment koga Iji ao v Aaaa vojne pobijali sheme kajeer*a ta ajo-gevih prijateljev, ki ao fovmfl dela v bat v Evropi Pomanjkanje aon ae laksiigiij je vzrok toj al loaciji. meta HniMMoon. (Norman Hiomaa je rokoi dn v kii iih^id I® Vi . stni aodnltandji. Mebtto otaltaocija je edina aoludja. Da mtodoaeia jo enk. ki ae Mata. fcuaija g mojim pdl^ss aa-ruženim dritavam je Žtoba detati. jo roksl __aa m vrnili nn delo v tovorno Mnmmoth Hoetavr Ca To ee je igodilo kmalu potem, ko je voUporota okraja Monroo Ctark HlSorja Kobort AmeMa ta Rarmoad Basa morltao delavka voake kriv. da Kljub oprostitvenemu taroka vetaporote. aa morilci obeevm-šeni med problvo»d v neki ptaeni dvorani In ee takoj nehali ptaaati In jih vrg II ta jo P pravdnika. dn je njegova ga. ker al pmaak mirni de jim nnroči. naj m drle proč od javnih , ki m ga o-H potrošili m H'Mter> Ca Zahtevajo pro takevo, ker m kemlmrji odrodi U ŠUrinnjat fepmijev. dn ne ščitili tovarn*, in atovkokam. Več kot dvnttaeč detar>ev je bilo ledonih v to namene, daal ni m bili ti tadatki nikdar o4ebre-ni Ljudje božeje aedaj vdHi. kde je dal homtaar|em pmvlee te stmwS| jateijstva. kar jo voludj v BnalKNemčUi ta Av-stre Ogrski. Potem ta UofdOeer na vojno vropaklh držev v toh letih ob e-~ ~ ko jnvll ovoj nnčrt, dn m roži POkojni senator LaFottette je Že l IM urgiml drtave red u<»rajo evropake I satžaajefn o- horoževanje ta aomlklk ropara-rfj Norrla. Wbootar ta Prnaler ao podpirali LaTollottov program ta pred enim meoaaom je senator Serah odšel v Bele hišo • deftti-vnlm prodlegom. da m vojni del govl ta nemške repnrm pandi rajo, da m tabo roži jO pred civilno vojne ta ne drla ve že pred voljo ake krta© bet je danea preživljajo Winnipeg. Kanada. *? jna — Štirinajst policajev je bilo mnjo nlk v epoped« • humanisti, ki m jih napadli e konse ei)a ja akušota preprečiti monstracije. ki m jSi rali komunisti proti neeti. ta teko tasvnta bitka PONDELJEK, 29 l* se »poznali ao, da »njo o- pritia z ljudmi in ne s iMnf-Pokaže pe tukaj, kafco važna ja politika. Kakžno vlofo igrajo šerifi. ki pomagajo fcompanijsm. Zakaj al delavci ne'izvolimo delavskih šerifov, ki blvrmnfci skrbeli aa rad jn mir? Žanimal me je tudi dopia V E- nakopravnosti ia metropok z dne 2S» junija s Mi vemo, da so sklepali dehjKar-ji na delniških sejah *fT, da kdor kritizira ali polemizira, naj se podpiše a pravim imenom. 80 pa Um ljudje, ki imajo privilegij«, da lahko storijo kar se jim ljubi- Seve, oni ao direktorji. Napišejo dopis, pa ga nesejo kar stavcu: "Na. fant, natiakaj — to je zame, direktorja iz Shade av, Tako aem allšal, da je prišla v tlak "E" nekoč tudi neka harmonika. "Abudy" še ni amerikaniziran, pa mitili, če je žena enakopravna, da lahko priaoli klofute' ko-amr'hoČe. Ampak ae direktno moti. 2ena lahko priaoli klofuto svojemu možu, če ga ima, ne pe direktoriju na aeji. ln če to sto ri, potem ji ame direktor vrniti. In tako ae tudi lahko vrača za-kulisnikom, ki ae akrivajo za kulisami ali "prodanim dušam". F. Barbič. Enciklika na Angleškem Kakor ae vidi Iz dnevnega tlaka Anglije, je Pljevn "socialna enciklika" o delu ln kapitalu imela čuden sprejem na Angleškem. Ipdavaka atranka v Angliji, ki je nomi-ndbm v vladi (v zbornici nima absolutne večine); Ima socialističen program, dael ta pro-przm ni tako revolucionsren kot je primeroma drugod. Angleški Izboriti so večinoma evo-luclonsrji, to je. ds prisegajo prej na razvojne stopnje demokratičnega socializma kot na rusko formo. Kljub temu je cilj delavekc atran-ke tlšto, kar je papež preklel sa "poeeganje v atvamikov red, ki ae ne ame In ne more apre-mcniti." V angleški delavaki stranki Je mnogo katoličanov; nekaj teh je tudi na laborltskih klopeh v zbornici. Papež.Je izjavil v svoji end-kllki, da "nihče ne more biti obenem dober katoličan in dober socialist". Kaj so storili angleški katoličani v delavski stranki, ko so to črtali? AH so zapuetill atrariko, da pokažejo, da ao dobri katoličani? Ne, oetali ao v atranki in a tem pokazali, da ao — dobri eocialiatl. Stanje njihovega katoličanatva jih manj akrbl. Delavska atranka ima moč in vpliv na Angleškem, na drugi strani pa je katolicizem v Angliji slab in brez vpliva v političnem življenju. Angleška kstollška duhovščina to ve, zzto se kolikor mogoče ogiblje delavske politike in J zato se je takoj požurila, da rastolmači Pljevo encikllko v — pomlrjevzlnem, sprzvljlvem tonu. . J ^"''m&i t*~Mi "The Dzliy Herald", glazllo delavske stranke. Je citiral sledeče nenavadne izjave katoliških glasnikov: : Pather Day je dejal, da je bila enciklika vsekakor v naglici napačno prevedena! Mon-aignor Nugent je Pa rekel: "Sveti oče gotovo ne misli socialistov v Angliji!" Neki odlični »tollčan, ki je obenem delavski poslance, je tolaštl svojo pristaše, da enciklika nI obves-na, kajti papež nI govoril "ez cathedra" In valed tega ae je lahko — zmotili Ali nI to zznlmivo? Takih razlaganj enciklika nI bilo v drugih deželah, kjer se katoliška cerkev čuti močno. Najlnteresantnsjša je Izjzvs monslgnorja Nugenta: "Sveti oče gotovo ne misli socialistov v Angliji." Vprašanje zdaj nastane: ali veljajo papeževe beeede o dobrem katoličanu In dobrem eo- clallstu le sa one dežele, v katerih je socialistično gibanje še slabo? Ce verjamemo mon-aignorju Nugentu, je tako. Dejatvo Je tudi. da • katoliška cerkev rada kaže prijateljsko lice vladajočim atrankam — če ao versko nevtralne—v deželah, kjer Je alaba, na primer v Združenih drŽavah kakor v Angliji. V Ameriki je cerkev naklonjenn kapitalističnim stran-• kemrki so aa krmilu, dočtm Je v Angliji da-« nee"naklonjena delavaki stranki. Rimska cerkev se skuša povsod prilagoditi — je največji oportunlat pod soincom. la tega razloga je "socialna enciklika" epravila katoliško duhovščino v Angliji v veliko aadrego; ne ve, kako bi jo prilagodila svojim raameram. Najbrž pa niao angleški taboriti, pa naj ao dobri ali slabi katoličani, tako naivni, da bi ne videli kam pes moli taco. Kncildika ne dela nobenih Izjem. Saj niti krščanskega socializma ne omenja! Tudi krščanski soclallsem. ki ae Je razpaari po Nemčiji in Avstriji — tudi na Slo-venakem životari — ni Izvzet. Papež obaoja socializem sploh. To zadostuje dobrim socialistom, ki so slabi katoličani.« In teh Je vsako leto več. Vest se gissi, da ao v Loe Angeleau v Kaliforniji odpravili prosti prigrizek m deco v javnih šofch. Prej je 10,000 šolarčkov dobivalo "lunch" opoldne. Ko eo to odpravili, ae Je na atotlne otrok pritožilo, da morajo idej b|t! brez Jedi opoldne; stsršl jim nimajo kaj dati, ker so revni. Otroei stoje pred zsprtlmi Je-dilnlcsml In žalostno čakajo ns prigrisek; ker ga ni več, gredo nazaj k pouku lačni. Meeto Us Angeles je po naše "meeto angelov", vae pa kaže, da tam vladajo hudiči. Toda stojmo! Al| nI veliki inženlh Hoover rekel, da dolžnost vlade Je le, da sagotovi poae-meznlkom svobodo In enakost do priložnosti? Vae drago Je posameznikova dolžnost! Yea, air! Br. Hren popravlja dopM WlHard. Wla. — V mojem po ročllu o uniji farmarjev Z 23. junija v Proaveti Je zapisano: "Je večletni Član socialistične stranke" itd. Imek> bi ae glasiti: "Bil Je večletni čka" itd Samo beeede "bil" Je izpuščena Je bila izpuščena v rokopisu dopisa. Br. dopianik naj dobro preči ta vaak svoj dopis, predrto ga od. pošlje, pa ae bo treba poprav- t ii.' sgv, aahtevaj moratorij1 p0spf.1JEK, 2>. JUNTJA fcSOBVSTl" V esti iz Jugoslavije (Poro^tTikU gUKAR TRATNIK ATA« 50 LET Ljubljana, 10. junija 1931 Danes dopolni naž znani slikar Tratnik BO let svojega živ-a, kar znači obenem 30 let vega umetniškega dela. jtodom je Tratnik is Potoka v PSki dolini ter je. po sred-,lskih študijah šel na pra-slikarsko akademijo. Potem hodil na dunajsko slikarko a-mijo. Z nastopom impresijo-m se je pojavilo tudi Trat-W0 ime. Ze leta 1900 je v iku "Slovanu" objavil dve boji sliki, leta 1904 pa ee je u-Irieiil prve slovenske umetnost-k razstave. Vedno pa je hodil Vatnik nekako svojo pot in j« idi svoje izrazitosti postal med plimi slikarji najbolj viden fetem je odiel Btudirat že v Mo-gkovo, leta 1912 pa ae je vrnil domovino'ter se nastanil v rinčni Gorici. Začetkom svetov-Ivojtfcse je preselil v Ljubi ja-9, kjer živi ie sedaj. Tratnik kot slikar, slasti kot raifik, je povsem samonikel med ovenskimi slikarji. Že dejstvo \ je mnogo sodeloval s slikam) raznih čeikih in nemških rejah, kaže, da slikarja Tratni-i ni zanimala aamo lepota kake (krajine, marveč, da je v avoje lite dal poleg lepote tudi vse-no, vsebino človeka v rasnih riožajih in utiakah. Njegove sli-i preveja zelo pogosto socialni stiv in najrajši je SliMd delav-, izgnance, begunce, ranjence rpce itd. Te njegove alike sc like vrednosti in teško je najti dobnih pri naa. V njegovih kah je vsebina tega čaaa, on stavlja pred naa ljudi is podredij in kleti, ia predmestij in brik in bolnic, nariie jih a ta-in sočutjem, da budi v človeku nt. Kar poglejte reprodukcije egovih slik v "Ameriškem dru-iskem koledarju" in v prvo-ijskih "Proletarcih," ki so pri-čili zadnja leta mnogo njego-j socialnih zpotivo^ Ob jpet-( letletnici njegovega življenja 30-letnici dela mu telimo, da ie dalje delal ln ustvarjal u-itnine, ki sicer res niao za aa* ie, a tem bolj nudijo tolažbe avcem s svojim proteatom. DROBNE VESTI Hiša ee je zrnštla Slizu Radovljice na Gradišču stala lična bela hišica, ki ae v .soboto opoldne lepo na le-n zruAila. Zidar Tiiler Anton bil zaposlen pri svinjaka po-hiše, ki ga Je podiral. Tedaj se je hiša začela rušiti na vo> u. Zidar Tišler Je komaj uteg-odftkočiti. da ae je umaknil Iki skali, ki ae je iztrgala iz la hiše in zdrvela navzdol. Pc gu se je zrušil vea vogal hiše » delavca ata naglo z hlodi prla hišo, da se ne bi rušila ialje. Skoda pa je vaeeno ve-- Vzrok zrušenja je Mk> to i e bila tista Stran zidu zidana nepravem temelju iz zmea; fla in kamenja, ki /e v teku preperela in Je zid popustil Dva poboja pijancev, rva skupina ze Je obdelovala "*i pri Kranju, druga pa v ičanah. Na tej in na oni stra-o bili ranjenci, žrtve nožev v nih rokah. Cerkljah pri Kranju ao M >rijell v nedeljo. Veleaovški Je no ae pripeljali popoldne v kije, kjer ao se ustavili v goli pri Kernu. Fantje ao že »a v Veleaovem pili v neki Oni, potem pa ao ae odpeljal! i'rklje po nekega poeeatnlka e ftel dopoldne v Cerklje t je so tega možaka ras dobili ernovi gostilni in ao ssčett Pili so lis vso moč in bili Teti. V gostilni pe Je bilo tu-ekaj cerkljanskih fantov, ki mogli gledati, da ao prišli aovftki fantje in pijani kri-v njihovi vaal. Izzivajo naa t ai mislili in kovali zaroto v gostilni so se glodali po ni in že tam bi se bIN stepH »e bi Jih gostilničar poeedi' esto, ker ae je Mižala že po-ska ura. Veleaovčani ao ae >11 odpeljati domov, pa ao cer-nalet fantje Ml sa njimi, kri-nanje in izzivali. M. da bo »J še nekdo crknil.** Nasad so velesovlkl fantje le moral riti avoj vos — kislo js le kamenje nanje — in stopili dol Tedaj ao pa "zahrepenell" (ta ko pravi nekje Milčineki) fantje drug v drugega in začeli so se obdelavnti s noči in pestmi Najbolj so zdelali nekega A. B iS Cešnjevka. Zlomili so mo roko in dobil je vbodljaje v hrbet, glavo in rane po nogah. Cerkljanski fantje so potem napadli tudi mirnega popotnika Jelarja s Visokega ter ga hoteli kar nožem, a je srečno ušel, nesrečno pa je izgubil pri begu denarnico s 150 Din in še nekaj drobiža in reči. Največji ranjenec je moral v ljubljansko bolnico, drugi pa se adravijo doma z ob-liži in poleševanjenu ; Drugi tak spopad je bil Cretniku pri Poljčanah. Tja Je prišlo v neki vinotoč več fantov, ki so pili in v vinjenosti začel! Sbadati drug drugega, dokler se niso stepli. Furman Ignac iz Ma-harske vasi je sunil Viljemu Dotiku Iz p. Poljčan nož v pleča. In tako se je začelo. Gostilničar je s pomočjo vse svoje družine posadil fi*nte čez prag. Potem ps so fantje složno navalili na vrata, saj jih je gostilničar razžalil tem, da jih najprej napoji in potem ko se vino v njih vname, posadi čez prag. Gostilničar Kračun jih je hotel preplašiti in je ustrelil z revolverjem v zrak. Fantje pa so planili nanj ter ga pretolkli in oklali z nožem. Zadnjo besedo so seveda imeli orožniki in za zaključek bodo rekli še sodniki avoje. dpijonaža na jugu... i Pred kratkim ata ae vršila kar dva procesa radi špijonaže. V prvem je bil obtožen špijonaže madžarski državljan Janoš Notaja, v drugem pa uradnik v ministrstvu vojske in mornarice Sveto-mir NovakoviČ. Prvi je bU obtožen, da je nagovarjal ljudi, naj mu preakrbl-jo materijal o atanju vojake itd. Te poizvedbe bi aporočil madžarski organizaciji "Prebujajoči se Madžari". V Apatinu jeobtože-rfempVčaif nekega Hofferja zs nekatere podatke. Hoffer je na videz pristsl ter ga povabil k sebi na dom, obenem pa poklical policijo, ki je poslala dva avoja uradnika, da sta v sosedni sobi poslušala, kako Notaja nagovarja Hofferja in mu raslags, kaj naj vae dobi in poizve. Potem ata ga oba prialuškujoča policista aretirala. Notaja priznava pred državnim sodiščem v Beogradu, da so ga podkupili na Madžarskem ter Izrabili njegov bedni gmotni položaj. Sodišče je ob-toženca obsodilo na dve leti ječe ln šest let izgube čaatnih pravic, i Drugi procea pa ae je vrftil proti uradniku v minlatratvu vojake in mornarice Svetomiru Novako-viču. Ta je izdajal razne akrlvno-sti in dokumente tega minlatrat-va neki tuji državi (Madžaraki ali Italiji?) in prejemal aafto nagrade. Zalotili ao ga pri tem ln ga aretirali. Moral ae je zagovar-Jati pred vojaškim sodiščem v Beogradu, ki Je dognalo, da jc svoj špijonaški posel opravljal le za denar in radi denarja. Hotel je pač alužltl, aaj je prejemal lope nagrade. Bfl Je pa£ aamo siromašen uradnik. Procea proti nJemu se je vršil pred vojaškim ao-diščem — ker Je bil vojaški u-radnik — in Je bil obsojen ns gMfc*- ' j* • ' ■ H 'V* k raj Ogenj v skladišču Kemiadu-atrije v Mariboru. — Včeraj dne S. junija je popoldne izbruhnil požar v skladišču tvrdke Kemln-dustrija v Melju, ki je last Karla Ooležs. Ogenj je nastal radi kratkega etika In tako Je akla-dišče nenadoma objel ogenj. O požaru so bili takoj obveščeni gaetlci. ki ao prihiteli v Melje gaait a trosil brlzgalnaroi in so gaatfl do poznega popoldnevi.1 Rešili ao vaaj stranake objekte, ftkode je baje akoro pol nHHjona. krita pa je z zavarovalnino v znesku 200,000 Din. M milijone asdet — V Cerajt Plrošid je arečs obiskala posestnika In mlinarja Jožeta Vergtjn. Zsdel je pol »111 Jena dinarjev v državni razredni loteriji. Denar So mu kar kmalu naŠtsH na roko Enajst let je plačeval državne srečke In zapravil zanje krog 80,. 000 Din. sdaj pa Je dobil 600,000 Din. Zdaj to bržkone aehal Igra tl v državni loteriji. Povrjen mu je zapravljeni kapital s bogatimi fctdsj mu peč ae t* treba več zapravlja« denar za srečke. Mar v novomeški okolici. — Na Tolstem vrhu ja polar uniči gospodarska poslopja posestnika Franceta Rajka,- Usodno sa tak "uspeh" požara je bilo, da stoj posestvo na samem In ni bilo požara opaziti ter je družina sama gasila, kolikor je mogla. A ukro-titi plamenov se ni dalo In go-spodaraka poslopja so pogorela prav do tal. Sumijo, da je nekdo sažgal, ker je na podoben način pogorela tudi domačija posestnika Janeza Skrbca v Leskovcu. Drsen vlom v zagrebški teater — .Dne 8. t. m. ajutraj ob štirih je Čuvaj zagrebškega gleda-lišča zalotfl vlomilca v blagajniški aobi. Čuvaji-ognjegaaci vršijo varnostno službo vso noč ter morajo vse hodnike in proatore gledališča večkrat pregledati. Tako je včeraj sjutraj čuvaj Prah prišel tudi do blagajniške sobe ln slučajno, Iz navade pokljuka! na vratih ter videl, da so vrata odprta, vržena s silo s tečajev Ko je stopil v sobo, kjer stojita dve želesni blagajni, je skočd pred en j neznani vlomilec ter planil v čuvaja. Oba sta sfe začela ruvatl, čuvaj je klical na pomoč in vlomilec je v strahu pobegnil Obkolili so teater stražniki, gs pnaglsdsll ln stikali ss vlomil-oem, ki pa je pobegnil skosi okno. Gledališka blagajna aicet vedno sproti daje svoj denar poštni hranilnici. Toda ker jo bi-la 7. nedelja ln niso mogli oddati denarja hranilnici, je bilo v blagajni krog 80,000 Din: Toda vlomilec ni imel arešo U» js bil asi* ten in prepoden. Upravnik gledališča je še dejal da js mogsl biti vlomilec kak diletant, aieer hi bil vendar moral vedeti da js gledališče v kriai U da bo tu težko našel denar. Pravi vlpmilef pa ne vdira tja, kjer denar ja ni. O Bsnovtevem nastopu v gledališču kot gost v operi 'fUgo-letto," ki Je bil njegov prvi na ►top pe vrnitvi Iz Ameriko, pilejc kritiki seIo pohvalno. Komponist Adamič piše v Jutru: *1Pe daljšem bivanju v Ameriki, kjer je priredil nebroj koncertov ter že mnoge najvišjega priznanja, ss je vrnil tenorist Svetoaar Bana* vee sopdt arettto v'domovino ter se je v aoboto ljubljanakemu ob-činatvu še predstavil kot vojvo. da mantovanakl v Rigolettu. Na mah je Mlo poznati, da Je g. Ba-novec v Ameriki poatal zelo sa* mesto jen, da sa giblje mnoge j avobodneje kot »nekdaj, da ss jf v vsakem osiru poAivei, daje ss« o zrssel tako kot pevec, s še bolj kot Igralec. Občinstvo ga ja sprejelo z odkritim veseljem ter m« prirejalo ves ča« predstave živahne-ovacije. Prisrčno gs po* adravljamo v domovini ter mw želimo velikih in dolgotrajnih n« apehov tako na opernih deskah kot v koncertni dvorani. Iskrene "dobrodošel 1" Tako Adam 16. Komponist Oatesc pa piš«v< Jugoslovanu: "Banovec je bil vedno dober pevec in tak je tudi o-atal. Gotovo bo odalaj atalni član naše opere." — Banovec ao js torej v Ameriki celo dvignil, poatal Je v gibanju ln petju še b^lj samostojen ln amsrilki tempe ti v I jen Ja ga je napravil gi^aegs in sigurnega. Banovec bb nastopil v četrtek e svojim drugim nastopom kot Hoffman v "Hoflma novih pripovedkah." * Ljubljanska tramvajsks mre ža postaja sdaj res mrsža. Imeli amo dolgo let le eno progo, od kolodvora do Most, od katera se Je odeeptta ena proga na dolsnj-akl kolodvor. Zdaj Js v prometu Že nova proga od pošte do Zjfor-nje Šiške, ki pa ja podaljšujejo do št. Vida. Proga do Šiške Je bila pred tednom ata vi j ena v promet ln ao novi tram va Jaki vagoni, ki vosi Jo po tej progi, rea ični in dsljši od atarih vagonov .-••veda pa se ne morejo meriti s velemestnimi. A napredek Je. De je M le proga do ftiške res potrebna, kale dejstvo, dna« prav«* f nakim tramvajem dnevne 6009 do 10,000 ljudi. (Za lastnike parcel ln hiš v fliškl Je tmm-vaj še uspeh zaee: parcele In hi še ao dobile ns vrednosti in so ee podrstiis). Ae večja ps bo U "Temperatura v valflnlku (In-Temperatura? ** Naj bol ji« M ds ss Hnh In drli prfišsdsn WS'A F, drugI 108^ In tretji leden 104% F. Vlaga pu mera biti« valllnlku vedno "PlMmmi niso mogli in lupin v valHntku.'' — Km nI bilo sa-v vaMIniku,. da bi zate m Js tako idosMira v valllnlku. imajo navadne vel rejei ki m Imenuje ms hydrometer. Tak hydrometer pokaže koliko vlage ae nahaja valilniku. i V valilnlku ae mora nahajati ¥)% vlage Uk apa^ rat mora vedno zaznamovati 80%. Ako pa nI sadoati vlage, as pa mora namočiti kaka krpa in položiti pod jajca, da as na ta način napravi sadosti vlage Ker so bila jajoa presuhth lupin, da ae niao mogla razpočlti ob čaau valenja, lato ao piščanci poginili v lupinah. Voda mora biti topla, kadar se krpo namoči ln podloži, ne pa mrala. "Jajca mehkih lupin." — Vaše kokoši neaejo jajoa mehkih lupin sato, ker nimajo kokofti Spnenega peska ali pa polževih lupin. Dajte jim nekaj polževih lupin (oyater ahella), pa bodo Imela jajca lupine. Kakor aem ie poročal, da aem plaal po Informacije o sajčjl reji in U. S. Agriculture departimm tu v Waahlngtonu, D. C. Dobil aem vae potrebne informacijo spiaane na piaalnem stroju, na 11 atraneh. Kar je bolj važnega, bom tukaj oplaal. Od drugih uradov ie pričakujem odgovorov. ZajČjereja ae Je iskasals dobičkonosna v Združenih državah. Postale js selo velike vsft-noStl, ker se lahko prodajo kolo ip poleg teh Imamo tudi sveže in slastno meso, ker ae sajci hitro ln poceni redijo. Rejcem saj-osv nI is ts psnoga V Ameriki posebno snsna, sate se j« pričel posebno zsnlmstl sanjo U. 8. agriculture dept. Izdal Js v to avrho tudi mnogo publikacij, katere navddem poznajo. (Daljo prihodnji«.) RAZNE mil Callfornla nI kraj ss svetovno v ollmpl jado , San Franciaoo. — Kur drŽava Callfornla še vedno drži sa o« rarežjem Mooneyja ln Billtngsa, nI kraj sa svstovno ollmpijado, ki ss ima vršiti 1. 1938. To mnenje ss širi med delavaklml a-tletsklml organizacijami v E-vropl, kot govori poročilo Moo-nsyjevemu obrambnemu odbora. Odbor j« Ml informiran, da delavske organizacije v kratkem formalno protentirajo proti obdrža vanju ollmpl Jede v Cali-fornijl, dokler drŽava ne osvobodi teh dveh delavskih vodita ljev ln Irtev reakcije. « RAZNE ZANIMIVOSTI . Odslovit ve delavcev kst St. ^lwiTcoJs U dnTod-aiovlls 110 dslavnsv, ki so bili uposisrd pri popravljanju prog. Prav ti dslavsi so nedavno naplavil rekord pri gradnji šelsn-niške proge. Delo, ki je bilo preračunano, da bo napravljeno v štiridesetih dn«tt, so končali v I dneh. / v Tezam 40c bnšelj VVashington. Zvssni farm« ski odbor poroča, da Je cena buš-IJu pšenic« v Tez asu 40 c4*ntSv, Ta cena velja sa-pisnim,'ki Js dostavljena do Želeanic. Ker ima i odbor ie okrog 808,000,-080 bušljev lanske 88«nW na rokah, s« prišaksje. da bo cena pšenici v Minnssoti In Dakotali Is okrog 88 ssntov. Delavka obsojene radi šal jen ja 88ttM Portland, Ors. •• Mag Olney j« Min obsojena na dva msssoa aapora radi ialjsnja aodlšča, ker nI skrhala sa avojega alna radi niake mezde pet dolarjev na teden, ki jo j« prejemal« ss svoje delo v neki tekdtllnl tovarni, u Konec Sodome ^ PapcAeva arheološka odprava, ki se mudi adaj v Trahajordsnl ji, je odkrila aledove, ki v celoti l>otrjujejo biblično povent o razdejanju ataraga mesta Sodome. Ameriški semljeplsec dr. John OUver Lugorco, ki je imel priliko govoriti g voditeljem ekapedkl je, jezuitakim patrom Nallo-mom, poroča v newyorških listih, da je prostor, na katerem je stala nekdanja Sodoma, docela odgrnjen. Pri odkopavanju ao zadeli rpglskovalcl na rasna se-lišča, ki,po bila zidana drugo nad druglni. Pater Nallom sodi, da ae br«s< pridržka lahko aprej-me domneva, da je Sodomo raa-dejal ogenj v dobi patriarhov. yišnjev krompir Najnov«jŠa delikatosa, ki jo slasti na>.Angleškem aelo čislaj« in tudi .kupujejo, js višnjev krompirt Ta krompir Imenujejc tudi "kongor" krompir, ker so ga prinssli v Evropa A siriške države Kongo. Višnjev krompir j( •kosi In skoal enako vlšnjovs barve, ki pa prahaja nekoliko v rdečkasto; sicer pa ae ne po obliki od našega krompirja prav nič ne ragločuje. Ta krompir Ima kakor pravijo, poaebno dober ln fin okus ln isto j« tudi primer-no drtfi! 1 * j leta I diplomati In Ua V aovjetak! Rualji as is prepirajo saradi modernih sov. Vlada js že od vsega počet-ka na staliMu, d« šolajo tango fostrot in drugI1 moderni plesi med "meščanske zabavo," ki so pravega sovjštakegn državljana nevredne. Moakovaki listi posvečajo cel« stvanl' dlakusijl o tej atvari. V ostalem ao m^iernl pisal v Rusiji dovoljeni ln "Prav-ds" ugotavlja i grozo, * jih u-vajajo celo v delavske klube. Ss-daj pa st jo komlsariat s« zunanje aadev odločil prapovedati ple-sanje ts|i plsaov vaaj svojim di- ematakim inatopnikom na — IJ ne m vfbodu. Tudi Slam ss modsrnlslra Is New Torka poročajo, da si namerava alamakl kralj Praja* dhlpok calroči prostovoljno svojs mu absolutnsmu vladanju ln da hočo dati alamakemu prebivalstvu volilno pravico. Slamakl kralj, je prepotoval Združene dr> ta ve; v *m,rlki ad js d«! operi-rstl ns &sk. V Ameriki js prlv pridno proučaval tamoinjs rsa mer« ln demokrstične uatsnove ker hoš« svoj« kraljestvo urediti več sli manj pš amerlkanakem vsorcu. Volilno pravic« hoče dati kralj tudi ženam, ki uživajo v Sismu |M»poln.» enakopravnost g molki' ml. Kino grl divjakih Newyorikl raziskovalci, M so prispeli rta majhen, aspuičen o-tok sredi Tihegd oceana, s« ss zanimati poteg drugega tudi za dulevnost domsčlnov. Imeli ao a alboj prenosni klnemstograf ln dlvjske povabili k brezplačni predstavi, da bl vjdetl, kako bodo dovzetni m umetnost otožnega Chajrllna fn zapeljiva Grete Oarbo. A glodalci ao ae bati ne-prilik In mnrlddt|, napada is sa-aede, ker se dolgo niso msrnll odzvati povabilu, Američani ao naposlsd obiskovalcem naklonili darila v tobaku In drugih dobrotah. Ms potem js priilo do predstave, ln so obsedli divjaki kakor ssčarsni. Široko ao odprli oči od zsčudenjs In pljuvali na tla, da bi a« obvarovali hudobnega duha, kj ao ga slutili v feMa BM«—i na jrnmvajs|M ves v Kaira. brenčečem aparatu. Prvi komični film nI narsdll nobenega vtisa. Komik v ženlnovl vlogi je pobegnil Iz cerkve, ko Je aagle- dal debelo atarko v beli kopre-ni. Neveata Je planila aa nJim. ženin je padel v reko — gledalci ao molčali, ne da bl ae namuznili. Zato Je nepričakovano izsval grohot drugi film s dramo is a-merlžkega Iivljenja. Ko je kljuboval Junak dvomljivim ponudbam boranega meletarja ln i roko na srou ohranil avojo pošta-noat, ae je to adelo nepopisno sa-bavno. Ko pe ao napadli zllkovcl preganjano junakinjo in js ts žaUaitno klicala na pomoč, so planili otočani na noga in v trenutku atrgali platno na kose ... fflrstjl aemljepitini film J« napravil neprimerno v«č vtisa. Ko s<> J« prikazal v filmu tlgsr sredi pragoada, ss Je predstava končala. Val gledalci ao v atrahu pobegnili ln iagintll v temi. Niso mogli ločiti allks od resničnosti. Raziskovalci sstrjujejo, ds so ss alično ponašali psi, ki ao Jim v Ameriki nskoč predvajal lovski fUm. Skakali io tli cvllUi.ko so začull rog In napoaled tudi ras-trgali platno, ko so glsdglt hrts pri asal^ovsnju zajca. Novi sv«t«fvnl rekordi i Tisi« ljudi, M noč In dan sanjajo aamo o novih rskordih In In katar« j« "r«kord" sačetek In konec vaaga njihovega dejanja ln nehanja, bodo bres dvoma zanimali ti-ls novi svstovni rekor dl: Sam Hart is Florido je svstovni prvsk v šrstju banan (Jeati ee nemreč to ne pravi, kar Js ta molnkar naredil, ampak Ireti). V eni trfjs a tlačil v sebe 188 velikih banan, "jedel" ps js osle banana In nI nobsns pregrlsnil. Uemaock Is Glsvslanda js po- ' pil v tf urah M velikih Skodelic kave. \ i & ■<> • Zamorec W. Harbom js po trdem boju zmagal v borbi o lom. kdo bo "pojedel" več omdet: sil aastopnlk New Vorka ali Phila- MMNk s: > ' #oki Dunajčan, ki pa noče po-vedeti avojega Imena, je "pn-Jedel" v oni url 80 debelih orno- • koV' i , Belgijec Meunier Je svstovni prvak v drobni pleavl: na običajno dopisnico js pravil 17,181 besed. Gospodična Ariin is Los Angelesa Js pomstla 8 metrov dolg in 1 meter Urok pas Bcntlje v 8M sekundah. Sodnik llitobine v Arknnsssu js v enem dopoldnevu ločil 88 sa-koneev, ln teko naprsj . . . PRAVE LJUDI NA PRAVA MRETA (Nadaljevanje a I. stresi.) Jeklo Ima mngnstične lastno-ati, ki Jih medenina nima, In pri vtikanju v predal sproži jeklo s svojim magnetizmom posebno itevno uro, ki bslsžl ItevUo prs-vllno vloženih kari Meki drug aperat je dv«|na ruleta t vrtašs ss pluščs, v kateri je vrezanih nekaj lukenj«, Vsak tondljlt mm* avtomatično nekaj krogel ki so ns pol sele-no, sa pol pe rdeče pobarvane. Oba morata hkrati polagati krogle na vrtečo se ploščo ln slssr eden tako, da je zgoraj sslsns barva, drugi |»s nsrobe. Pri Um ps js mogoče nsvldesno bres kontrole obrniti tudi krogla svojega drugs v lastan prid ln si ns U način pridoblU zmago. Ape-,a( pa ««N«^ia takoj snbeMll vea-ko goljufijo. Ta sistem so posneJe le znst-ho Izpopolnili posrečilo p« ss js tudi izumiti aparate, ki registri-ralot bojsčn^t, ,K)trpežlJlvost, odločnost, duševno In motori-čno InlrljstKo, radovednost domlšljsvost, trg#fMH» tsktlko ln še^nnogo drugegs. P« vsej pravici lahko napeto pričakujemo, kakšne sadove bo ie rodile moderne palhotehnlka. Toda la Miiminjl je V go»f» darakem življenju neprecenljive vrednoeti, zlasti v današnji splošni gospodarski krisl, ko js greh ssposlovsti ljudi v poklicih, kamor ne spadsjo Pravi ljudje ns prsvlh mestih, bl moral biti ldsel taega strega ln sorialnsgsJB njn. fn v tem atremljenju bl ss morali prav pov»<»*1 iM«.l.jievatl omenjenih urtnhmriNb' Sevalnih metad. v očesu. Iz tega pojava je sklepal deček tako: Če Ima vlomljena noga za posledico črno črto v očesu, zakaj ne bi tudi druge bolezni imele neldb snakov v o-čeeu? Ka tej podlagi ao "irido-ogi" razdelili celo #o na "cone" in vaak znak je ob enem znak za neko določeno bolezen. "Odologi" spoznavajo vae bolezni k krogov, ki jih dela nihalo nad človekom ali pa nad njegovo sliko. Na pol metra dolgo nit obesijo kakšen gumb in kakor kroži ta gumb okoli človeka V krogih, elipsah ali črtah, po tem določijo bolesen •.. Najbolj pa "delajo" mazači a kemičnimi sredstvi; a temi ae da ozdraviti sploh vsaka telesna ali ^Nič ni torej laijega kakor postati v Nemčiji zdravnik-mazač. Treba je imeti samo dar govora in primeren samozavesten nastop, pa človek lahko takoj odpre svoj aanatorij, če kna potrebni denar. ZA KRATEK ČAS U POTOVANJE zagrinjalom je nekdo pridušeno krlknil. Moje čelo se je poroeiio, noge So se mi pričele tresti.. Ne poznam nobene šeneke! mislim razjedeno. Se nikoli nisem imel nobene ... Tako lepo aem al to predetavljal, nekaj velikega ... In eem mialil, mislil . . . Fuj, hudič proUetl, aedaj je vae umazano, vse, vse . . "Da, Olfert je na listi," jo dejal tolsti rit. maj »ter. Nič nisem poadravil. Zletel sem na hodnik in ae znova preril skozi čakajoče. "Sa-krament, gre to nagle r je nekdo vzkliknil nevoščljivo. V sadnjl vrati je stal poročnik 01-fsrt Zgrabil sem ga sa roko in gs potegnil is kasarne. "Olfert, pojdite s menoj r* Gledal je v tla. "Sem ie plačal!" je dejsl trmasto. "'Če bi Jas ... Cs bi vi . . sem vskipel Potem ps sem vprašal hladno: "Greste, ali ne?" Obotavljal ss js. "Ali ste že čffi ka J o azijatskem alfiltau?" aem ga vprašal šepetajo. "Usta, nos, oči —- vas rasjedenoT Ali si hočete ... Sicer pa šoli dr. Berger s vsmi govoriti. In sicer takoj, alušbena Strgal ae ml Ja is rok. "Pojdival* ja sa-škrtal. |el aem pred njim. Sledil ml je kakor pee. Odpri sem vrata in ga potianil v aobo. "Tu Ja, gospod doktor!" aem dajal. Berger Je naju fiedal dolgo časa. Njegove ustnice so trepetale. "Pojdite spat, prijatelja , i Je dajal hripavo. e Čet rte gs dne so ionske izsledili. Neki oficir, ki nI mogel priti na vrsto, ker se je pre-posno javil, jih Je Is nevoščljivoeti izdal. Bil sem aa dvorišču, ko so jih peljali iz tabora. Levo ln desno ob nji* so šli Kozaki in so si oblisovall svoje gobce. Bile so tri lepe, skoro otroške mladenke Is mosta. Dvs črni ia nežni, ena pa je bila močna v telo In je imela svetle lase. Bile so strašno blede. , V njihovih očeh je čepel smrtni stvah. •Te ao aapiaane vragu," je dejal Windt euho. "Veroniki jih bo isročil strsšnl kompa-nlji, ki šteje 600 mo*. Lahko bodo napravili a njimi kar se jim bo poljubilo. To je njihovs kazen 1 8trsšds, ali ne r Molčal je nekaj «aaa. "Toda če človek prav premleli, preeneto draga je bila ta sadeva. ... Veliko podjetje je vedno rlskantno . . . Koliko so dekleta neki saaluilla? Več tisoč rublje* . Sedaj jim je Veroniki vae to pobral—'' "Saj bi bila ie to sadoeti velika kasen P jo dejal Mflller. "Toda prepustiti jih Kozakom; katerih je dve tretjina alfllitlčnlh ... Ne, ta Verenlkl Je v resnici pravcata zveri" "Od obeh črnik ne bo nobena vzdržala," pravi Merkel. "Kvečjemu blondlnka .. » Naslednje jutro ml je pravil Seydlits: "Ne razumem tegs! Drug sa drugim ... Ali jim ja ženska res samo sa to potrebo? Da bi Imeli, .potem vaaj pol leta mir . . . Toda po osmih dneh je že sopet... Ah, včssih se ml že gabi ta moškoet, kl Je v naa ... In te večne seksualnosti me jo vedno bolj strsh! "Tudi mene I" je vskllknll Olfert. "Toda kaj hočemo f To Je problem vsakega ujetništva!" "Samo trije la naše eobe ao bili Um, Seydllts. Trije Izmed dvajaetih — to je le majhen procent Val drugI pa mialijo kakor Jo aMgaše vatavljea, ksr ri M Evrope I1.TI mm Sta • leto $1.20. UpnmiiitTo 'TROSVKtr tU7 s. Lawadals Ave« ttksg Za vodnim naaipom aa Je zbirala atotnUs. Poveljstvo Je Imelo praoai' varno zatočišče v naal-pu. Moštvo pa Je čakalo v vratah ob nasipu. NI bilo povelja, ne da se zakopljemo ne da gremo naprej. Granate ao premetavala zemljo na ravnini, na kateri amo •tali. V zraku med nami Je rezko pela Jeklena toča šrapnelaklh Izatrelkov. Kaj mlall poveljstvo? Pol polks Je uničenega. OsUll a<« napol kleče, napol leže v nemi grozi oprlmljemo ruše in grabimo s prati ilovico. Oči sro tope usta ao trdo stisnjena. Od povsod klicanje ranjenoev. bele obveze se pojavljajo na vaeh krajih. i »a kmalu Jih pordtVi kri, kl se je sproatUa žil. nabreklih od groze. Te belordeče obveze ac nekaj »votlega aredl nas. Tedaj zabučl. zalaja ln ssžvižira prav med nami, kakor da Je kdo za-mshnil z oatro nevidno sekiro nad našimi trepetajočimi teleai. Val amo v tem trenutku še bolj tihi, kakor obsojenci, ki vedo, da ne m<»re nič apremenltl njih položaja. 'Ta ja naia," šepeta Zlatoper, moj aošolec in prijatelj. Granata udari ln as raztrešči a Milnim pokom nekaj korakov od nas. V tistem hipu zaaledam Nlaetto, kako as mi neamehne prav od bltzu, akoro la lisa v lica, kakor v najnsš-aejšem trenutke. Puh eksplosl->e ase vržs aakoUko aaprej po IMkb .vbhfla Bi ^tatlta la bKoBb, visltnios, čabnik% knjigi, koMaf-ja, lataka ttd. y slovanskem, hrratgkem, alovtikem, češkem, rtemikom» ^ i IM| m Kl, m M m M|Laa ^^ JLhm^JIS UkImuid lezuni in (uruffiii SODSTVO nSKABNB *wri»i NA ČLANSTVO S*M DA IBKOZma NABOCA J, SVOJI TfflZAKNI