'i St. «73 Ljubljana, mda 2*. novembra 1*41XX Cena 40
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCTNUSVA UUCA. ft. —1
BKLJTCNO ZASTOPSTVO sa oglase 1* Krarjevtne Italije to I——alHl UNION« PUBBLICITA ITAUANA 8. A^ MILANO
11-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo: 15.20 I*.
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Aspri combattimenti per tutta la giornata
La „Arietc" e le divisione germaniche hanno i un'altra brigata corazzata nemica — Magnifiea della „Savona" — 2T7 aerei netnici abbattntl
al suolo
o distrutli
D Qnartiere Generale delle Forze Armate fomanica in data di 25 novemhrp il se^urn-te bollettino di guerra n. 541:
Stil rampo di battaglia della Marmarioa le Forze dell'Asse hanno aur?he ieri aspra-mente combattuto per rntta la giornata. XeHa zona di Bir el (»obi a conclusione di rma manovra di aceerchiamcnto iniziata il giorno 23 la divisione »Ariete« e le divi-sioni corazzate tedesrhe hanno annientato la 2Ha brigata corazzata. Jngle*»e: sono stati cattnrati altri prigionieri e si sa prooeden-do aU*ulteriore rastrellamento del terreno, disseminato di earri armati britanrtiči im-mobilizzati o incendiati.
Nnlla di variato nellinvestimento della piazzaforte di Tobruk, dalla qoale il nemi-co con appog-gio di artigtieria e aviazione, ha effetnato puntate di carri armati, tutte respinte dalle nostre tmppe. Sono stati di-strutti 12 carri armati e abbattuti 3 aerei.
Sol fronte di Sollnm tnippe italo-tede-sche hanno sostenuto fermamente gli at-taechi ohe 1'avversario ha incessantemcnte rinnovato con 1'impiego di nuove divisioni fatte affluire da oriente. E' da segnalare il magnifico coniportamonto della divisione »Savona« che combattc acrani tameirte e man t i ene il possesso dei princi pari capo-inlfli
Lre aviarioni alleato si sono prodigate rrella battaglia concorrendovi con intense azioni di bombardamcnto e mitragliamcnto. Ajbche la piazza ed fl porto di Tobruk sono stati riperutamene bombardati dallaria. In
combattimenti aerei la nostra aviazione ha fatto precipitare in fiamme o t to apparecchi nemici. Altri dodici sono stati abbattuti da quella germa niča, che ne ha anehe incendiati sei al suolo.
Nel complcsso della dura giornata sono state inflitte gravi perdite al nemico in uomini. mezzi motocorazzati e materiali. Anehe le nostre perdite sono scnsibUi.
Nel Sud Cirenaico. il piecolo presidio del-TOasi di CJialo re-siste con tenacia alla pressione dell'avversario. La nostra aviazione ha aneora not t o posto ad intensa of-fesa la formazione autocarrata che ha puntat o sull'oasi: numerosi altri automezzt della colonna nemica sono stati colpiti od incendiati.
Velivoii ingiesi hanno cffettoato inenr-sioni senza causare vittime e arrecando snltanto leggeri danni. su Trlpoli, Bongasi e qualche minore abitato della Libia. Nel cielo di Tripoli un nostro caccia ha abbat-tuto un »Blcnheim«.
In Sicilia nel pomeriggio di ieri, 1'arti-glieria contraerea ha abbattuto nn »Hur-rieane« il cui p;.lota e stato catturato.
NellAfrica Orientale il nemico ha preso contatto con le posizioni avanzate della piazza di Gondar ed ha effettuato azioni aeree e di artiglieria sulle nostre difese, che hrnno attivamente reagito. Sulla fronte settcntrionale della piazza, davanti al ca-posaldo di Chercher (Ualag) elementi av-versari sosio stati attaccati e dispersi dai nostri reparti.
Ves dan ostre fcor&e
„Ariete" in nemške divizije so uničile še drugo angleško oklopno brigado — Sijajen odpor „Savone" — 37 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih na tleh
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 25. novembra naslednje vojno poročilo Štev. 541:
Na marmariškem bojišču so se sile osi tudi včeraj trdo borile ves dan. Na področju Bir—El—Gobija so divizija »Arie-te« in nemške oklopne divizije po obKo-Btvetiem manevru, ki se je začel 23. t. m., uničile 22. angleško oklopno brigado: zajeti so bili nadaljnji ujetniki m sedaj «se nadaljuje razčiščevanje ozemlja, ki je posejano z onesposobljenimi ali zažganimi angleškim tanki.
Nobenih sprememb v obko! je vanju to-brnške trdnjave. Iz katere je sovražnik s podporo topništva m letalstva izvršil sunke s tar ki, Id pa so jih naše čete zavr«i.k>: uničenih je bilo 12 tankov in sestreljena trt letala.
Na bojišču pri Solumo so tta!i;ansko-nemške čete trdno zadržale napade, ki iih. je sovražnik neprestano obnavljal in se : ri tem posluževal novih divizij, ki so pr»*-"c od vzhoda. Opozoriti je treba na odlivu o zadržanje divizije »Savona«, Id se srdito bori in drži v rokah vse glavne postojanke. Zavezniški letalstvi sta se izkaza*i v borbi z močnim bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami. Tudi tobruška trdnjava rn pristanišče sta bili iz zraka ponovno bombardirani. V letalskih bitkah je naše letalstvo strmoglavilo v plam<*:iih osem sovražnih letal. Nadaljnjih 12 letal pa je sestrelilo nemško letalstvo, ki je šeM sovražnih letal zažgalo tudi na tleh.
V celoti so bile ta hudi dan prizadejane sovražniku velike izgube v ljudeh, motoriziranih sredstvih in gradivu. Tudi naše izgube so občutne.
Na Juga Clrenajke se mala posadka v oazi D jaJo trdoglavo upira sovražnemu pritisku. Naše letalstvo je srdito napadlo kolono sovražnih oklopnih avtomobilov, ki so napredovali proti oazi: mnogo avtomo-
bilov sovražne kolone je bilo zadetih in zažganih.
Angleška letala so izvršila polete na Tripolis, Bengazi in nekaj manjših krajev Libije, ne da bi povzročila žrtve, pač pa neznatno škodo. V zraku nad Tri polisom je naše lovsko letalo sestrelilo en »Blcnheim«.
Na Siciliji je protiletalsko topništvo včeraj popoldne sestrelilo letalo tipa »Hurri-cane«, katerega pilot je bil zajet.
V vzhodni Afriki je sovražnik prišel v stik s prednjimi položaji trdnjave v Gondar ju ter je izvršil letalske tn topniške akcije na naše obrambe, ki so r-stro reagirale. Na severnem bojišču tega pod: ^i-ja so naši oddelki pred postojanko Chercher (1'alag) napadli sovražne sile in jih razpršili.
Obkoijevatiie sovražnih oklopnih
Z bojišča v Marmariki, 26. nov. s. Predvčerajšnjim se je bitka v Marmariki nadaljevala z nespremenjeno srditostjo na vs"?j obsežni fronti. Sile osi so s spretnimi mi-nevri in odločnimi protinapadi prizadejale nove velike izgube Angležem, ki so na nekaterih odsekih izgubili iniciativo in se znašli v kočljivem položaju. Italijanske in nemške oklopne skupine še nadalje obko-liu ejo sovražne oklopne sile. Divizija »Sa-vona« se še nadalje hrabro bori in odbija neve silne napade številnih sovražnih čet. Italijansko in nemško letalstvo sodeluje učinkovito pri operacijah kopnih sil in uničuje sovražna mehanizirana sredstva m letala. Po naknadnih ugotovitvah so nemški lovci predvčerajšnjim sestrelili 12 sovražnih letal. Nadaljnjih še-st letal je bilo uničenih na nekem letališču. Neki naš lovec je sestrelil nad Tripolisom angleško izvidni-ško letalo vrste Blenheim.
Pakt proti kominterni podaljšan
Uspešni napadi na vzhodu
Izjalovljen angleški sunek čez Rokavski preliv — Ob severnoafriški obali torpedirana angleška vojna ladja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo:
Napadalni l>oji v srednjem odseku vzhodne fronte potekajo nadalje uspešno.
Pred angleško obalo so napadli brzi čolni pod vodstvom poveljnika brodovja kapetana fregate Baethgeja močno zavarovan sovražni konvoj ter so potopili v hudih bojih z angleškimi rušilci štiri težko natovorj4>ne trgovske ladje s skupno 16.500 br. reg. tonami, med njimi petrolejsko ladjo s 6500 br. reg. tonami. Vsi čolni so se vrnili nepoškodovani v svoja oporišča.
Bojna letala so poškodovala na morju ob Angliji z bombami dve večji trgovski ladji v konvojn. Ob angleški južnovzhodni obali so bile bombardirane pristaniške naprave. Na področju Rokavskega preliva so potopila letala angleški brzi čoln.
V noči na 24. novembra so skušali Angleži izkrcati se iz nekaj čolnov na francoski obali Kokavskega preliva, vendar pa jDi Je nemška obama obramba odbila s hudimi izgubami.
V severni Afriki se nadaljujejo v vseh odsekih fronte ogorčeni boji. Severno o«1 Siđi Baranija  je bila zadeta z letalskim
večja
Slabejše sile angleškega letalstva so skušale prodreti v Nemški zaliv in nad zasedena   zapadna ozemlja.   Sestreljena so
bila tri sovražna letala.
Prodor pri Kalininu
Budimpešta, 26. nov. s. V zadnjih dveh dneh se je povečal nemšlri pritisk" na obeh krilih fronte pri Moskvi pri Kalininu in Tuli. Nemško letalstvo in nemško topništvo neprestano bombardirata železniške proge, motorizirane kolone in sovražna zbirališča. Položaj rdečih čet pod poveljstvom generala Zukova je čedalje bolj kritičen. Nemški manever je v polnem zmagovitem razvoju na izredno obsežni fronti. Sib'irske divizije so doživele zadnje dni hudo preizkušnjo. Obupen in srdit odpor boljSeviskih sil ni zaustavil ofenzivnega vzgona nemških kolon.
Na odseku prt Kalininu je nemška pehota stri a odpor sovražnika ter dosegla neko važno prometno središče, dkoder vodi železnica proti Petrogradu. Sovražno poveljstvo še naprej kaže znake zmede zaradi brzine nemškega prodiranja. Ogromno število ujetnikov tn rnnožtna zaplenjenega vojnega materijala podajajo zgovoren do-o, ttMMnl sflu GD0E0đ&
^^^^K? s— ^^^^^^^^^ ^^^c^^^^^^^^^^^^ ^
Svečana proslava obletnice skupne borbe za skopni nevarnosti — Pristop sedmih
Berlin, 26. nov. s. 2e ob 10. uri dopoldne se je pričela zbirati pred novo kan-celarsko palačo velika množica ljudi, ki je prirejala delegacijam posameznih narodov navdušene ovacije. S posebno velikim navdušenjem je pozdravila grofa Ciana. Ljudje so vzkliKali »Heil Duce!«. Z ova-cijami sta bili sprejeti tudi španska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Serenna Sunerja in generala Moscarda, ter nazadnje romunska pod vodstvom začasnega predsednika vlade Mihaela Anto-nesca. Vmes so se pripeljale v palačo japonska, madžarska, mandžurska, bolgarska, danska, finska, hrvatska in slovaška delegadja.
Točno ob 12.25 so za delegacijami zaprli glavni vhod v palačo. Prvič po berlinskem kongresu se je zgodilo, da Se je v nemškem glavnem mestu zbralo tako
veliko število državnikov in diplomatov. V poslaniški dvorani so se medtem že zbrali povabljeni gostje. Med njimi so bili italijanski veleposlanik Dino Alfieri. vsi čla-in nemške vlade, državni namestniki iz raznih dežel, ves diplomatski zbor, vodilni prvaki narodnosocialistične stranke, glavni poveljniki oboroženih sil ter zastopniki tiska iz držav, ki jih veže pakt proti kominterni. Dvorana je bila sijajno okrašena. Točno ob 12.30 so se voditelji delegacij razvrstili ob veliki mi-s-.
Tedaj je otvoril svečanost zunanji minister von Robbentr^p. ki je delegacijam izrazil svojo dobrodošlico. Nato so zastopniki prvih šest delegaoij podpisali protokol, s katerim je bil pakt obnovljen. Protokol s katerim je bil objavljen pakt proti kominterni se glas.:
Protokol o podaljšanju p&!:ta
Italijanska Kraljevska vlada, nemška vlada, japonska imperialna vlada, kakor tudi vlade kraljevine Madžarske, mandžur-skega imperija in Španije ugotavljajo, da so mednarodni sporazumi, ki so jih sklenile v borbi proti mednarodnemu komunizmu, obrodili najboljšo rezultate. V prepričanju, da skladni interesi njihovih držav zahtevajo tudi v bodoče njihovo tesno sodelovanje perot: skupnemu sovražniku, so sklenile podaljšati omenjene sporazume in so se v ta namen dogovorile, kakor sledi:
ČL 1. Pakt preti komunistični interna-cionali, sklenjen v smislu sporazuma in dopolnilnega protokola z dne 25. novembra 1&36 ter protos/3 z dne 6 novembra ..337, h kateremu so pristopile Madžarska s protokolom z dne "J. februarja 1933, Man-džukuo s protokolom z dne 24. februarja 1939 in Španija s protokolom z dne 27. marca 1939, se podaljša za pet let od 25. novembra 1941. dalje.
Cl. 2. Države, ki so se na vabilo Kralje-
ve italijanske vlade, nemške in japonske imperialne vlade, ki so prve podpisale pakt proti komunistični internacionaii, odločile, da se pridružijo temu paktu, bodo predložile pismeno svoje pristopne izjave nemški vladi, ki bo o prejemu takih ir. obvestila ostale države, ki jih veže tu pakt. Pristop velja od dne, ko nemška vlada prejme pristopno izjavo.
CL 3. Ta protokol je sestavljen v italijanščini, nemščini in japonščini in vsako od teh besedil velja za original. Protokol se uveljavi na dan podpisa. Visoke stranke se bodo pravočasno pred potekom pakta v dobi pet let, kakor to določa člen l., dogovorile o nadaljnjih načinih svojega sodelo van ja.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili pravilno pooblaščeni od svojih vlad, podpisali ta protokol in stavili nanj svoje pečate. Sestavljeno v šestih izvodih v Berlinu 25. novembra 1941, XX. leta fašistične dobe, ki odgovarja 25. dnevu 11. meseca 16. leta dobe Siova.
Grof Ciano o obrambi evropske civilizacije
Po podpisu so spregovorili zastopniki Italije, Japonske, Madžarske, Mandžukua in Španije. Prvi je zunanji minister grof Ciano
izjavil:
Ob peti obletnici podpisa pakta proti komunistični internacionaii smo se danes zbrali, da s svečanim aktom potrdimo sporazum med Nemčijo, Japonsko in Italijo skupno s Španijo. Madžarsko in Mandžuku-om, ki so se nam pridružile v odporu in borbi, za katera smo se odločili proti zlemu valu barbarstva, korupcije in sile, ki ga je bolj ševi ška Rusija sprožila proti Evropi. Ko smo sklenili prvotni pakt proti kominterni, je v tej borbi krvavela viteška španska zemlja, na kateri je bilo tedaj bojišče borbe med civilno tiadicijo Evrope in boljševizmom, v vzhodni Aziji pa si je Japonska junaško prizadevala v borbi proti istemu sovražniku in isti nevarnosti. Spoznali smo tedaj in pokazali na največjo nevarnost, ki je grozila vsemu svetu, čas in dogodki so pokazali obseg in globino te nevarnosti, nujnost odpora in potrebo borbe proti njej.
Danes obnavljamo svojo solidarnost. Zmagovite vojske Nemčije in zaveznikov, ki so prodrle globoko na sovjetsko ozemlje, pa prizadevajo svoje smrtne udarce nevarnemu stroju režima, ki se je leta in leta pripravljal, da pregazi in izkorenini naše civilno življenje. To i a sedaj nismo več sami. Vzdolž neskončnega bojišča, ki gre od Arktičnega do črnega morja se v bratstvu orožja, žrtev in smrti bore Nemci in Italijani, Finci in Rumuni, Madžari in Slovaki, španski legionarji in prostovoljci iz raznih dežel ter podajajo tako sijajni vzgied bodočega moralnega edinstva Evrope, kakor se bo pokazalo v novem redu, ki so ga napovedali in pripravili naši veliki voditelji za bodočnost civiliziranih narodov. V tem je najvišji pomen borbe proti boljševizmu. To je znamenje duhovne obnove Evrope.
S podfeo&oui se spcumij-flmo iuIsmJMi lrudn, ki žrtvujejo sedaj svoja življenja na neskončnih ruskih ra\Timah. Oni so dediči in nasledniki onrh pogumnih mladih ljudi, kri so prod 20 ki več leti sledili pobudi Benrra Mussolmija tn Adolfa Hitlerja v Nemčiji in Italiji ter prvi dvignili proif&omipnisrični prapor, prvi daili znamenje za borbo proti komun;zmu, prvi padli za zmago onih idealov, okrog katerih se danes spontano zbira toliko dežel in toliko narodov.
Ideali, ki smo jih morali v tisočletjih stalno braniti z vedno novimi žrtvama pred obnavljajočo se nevarnostjo barbarstva, so svetost domovine, oru ž ine, zakonov, vera, se orri kieafti. v katerih so našli crvJliAhatri naredi svoje cdmstvo. Temu ediastvM smo hoteli dati nov izraz v paktu oro*i konrin-tea-m. To ed.ims«rvo danes v Se večja meri potrjujemo, ker se paktu pridružuje nadaljnjih sedem držav, Bolgarija Kitajska, Hrvatska, Danska, Fmska, Rumunija m Slovaška, ki s svojim svečanim pristopom k paktu pričajo, v kako polni men se sklada borba proti boljševizmu z razpoloženjem njihovih narodov, hi ki kažejo tako glavno pot, ki pelje do miru, do solidarnosti in do civiliziranega sodefovan«* narodov. Ta pot je trd« in težka.
Nam se ni treba boriti le proti boljševizmu, marveč tudi proti njegovim zaveznikom in podpornikom ter pradvaem proti angleškemu rmperi ju, ki je izdal svoje dolžnosti do civilne solidarnosti ter se postavi na čelo fsefia onefli, lotr co svoj
sko tiranijo, kar se jih je kdaj pojavilo v zgodovini. Po tej poti pa bomo šli do kraja z železno voljo, z neomajno vero, z voljo do borbe, dela in zmage, da se zavaruje usoda civilizacije, ki je najvišje in najdražje premoženje naših narodov, ter da se bodočim generacijam preda oni red dola in življenja, kakor &-ta si ga zamislila in kakor ga bosta realizirala Duce in Vodja.
Nato je govoril japonski poslanik Ošima, ki je izrazil upanje, da si bodo države med seboj pomagale v skupni borbi proti boljševizmu. Zelo pomembne so bile izjave španskega zunanjega ministra Serrana Sunerja. Dejal je, da je Španija ponosna na to, da je znatno prispevala v borbi proti boljševizmu, ki je skušal ustvariti na Iber-skem polotoku eno svojih glavnih oporišč za svetovno revolucijo. Nato sta še zastopnika Madžarske in Mandžukua izrazila solidarnost v borbi proti komunistični nevarnosti.
Pristopna izjave novih članic
Nemški zunanji minister von Ribbentrcp je naznanil, da je sedem nadaljnjih držav izrazilo željo za pristop k paktu, in da so podpisniki pakta na to pristali. Na njegov
evropske ideale proti držav k paktu
poziv so tedaj spregovorili zunanji ministri Bolgarije, Danske, Finske, Hrvatska,
Rumunije in Slovaške.
Bolgarski zunanji minister se je zahvalil vladam Nemčije, Italije in Japonske, ki so dale bolgarskemu narodu priliko za sodelovanje v obrambi zapadne civilizacije pred boljševizmom. Bolgarska država je bila predmet posebnih namer prevratne Moskve, toda bolgarski narod vodi učinkovito borbo proti sovražniku. Se nedavno je moskovski boljševizem s padalci skušal pripraviti prevrat v državi, a tudi ta poskus se je izjalovil. Bolgarija ja danes popolnoma solidarna z vsemi, ki so se postavili proti Moskvi.
V imenu danske vlade je govoril zunanji minister Scavenius, ki je dejal, da sledi danski narod s simpatijami in čustvi solidarnosti borbi Finske, ki jo je Rusija napadla. Danska ni vojskujoča se država,
vendar spremlja v duhu globoke solidarnosti borbo, ki se vodi proti sovražniku zapadne civilizacije. Finski zunanji minister VVitting je izjavil, da je bila Moskva za Finsko vedno najhujša smrtna nevarnost. Finska je danes ponosna, da se njeni vojaki bore skupno z vojaki osi in drugih narodov. Enake izjave so podali delegati Hrvatske, Rumunije in Slovaške.
Ponovno je govoril nato von Ribbentrop in v imenu držav trojnega pakta je na>-prisrčneje pozdravil zastopnike sedmih novih članic pakta. Naznanil je, da je tudi nacionalistična Kitajska pristopila k protikominternskemu paktu. Prečrtal je brzojavko zunanjega ministra v Nankin-gu, s katero nacionalistična Kitajska naznanja svojo odločitev o vstoou v prot*-boljševiško fronto.
.Zaključne besede von Ritobentropa
Ob zaključku je von Ribbentrop omenil, da je pred petimi leti komunizem ogrožal razne države, le v Nemčiji m Italiji je bila nevarnost odpravljena. Von Ribbentrop je opozoril na pomen pristopa novih držav k paktu. Veliki dogodki tega leta kažejo današnji dogodek v posebni luči. Nemško in zavezniško orožje je preprečilo veliko nevarnost in zadalo Sovjetski zvezi udarec, od katerega si boljševizem ne bo mogel več opomoči. Treba je samo še uničiti in izkoreniniti ostanke boljševizma v vseh ostalih državah. Naše vlade ne bodo mirovale, dokler no bo komurristična nevarnost za vedno odstranjena.
S tem je bil zgodovinski sestanek zaključen, množica^,, ki je čakala zunaj, je zopet z navdušeajem pozdravila delegate nove Evrope, ko so zapuščali kancelarsko palačo.
Državniški razgovori
Berlin, 26. nov. s. Včeraj popoldne jo imel nemški zunanji minister von Ribbentrop prisrčen razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianam in španskim zunanjim ministrom Serrano Su-nerjem. Ribbentrop je sprejel tudi slovaškega ministrskega predsednika prof. Tuko ter finskega zunanjega ministra Rolfa Wittinga. Kasno popoldne je vem Ribbentrop imel razgovore še z japonskim poslanikom generalom Ošimo in mand^trrskim poslanikom Lite Wenom.
Aitteri&mi zasedli
nizozemsko Guafano
Ameriški imperlalisti so vdrli čez karaibs*co črto v Južno Ameriko in segajo sedaj že po Francoski Guajani
Run, 26. nov. s. Ameriški listi objavljajo poročila iz Bele hiše o zasedbi Nizozemske Guajane. Gre zopet za nasilno dejanje severnoameriške vlade, ki se je že dalj časa nameravala polastiti bogatih ležišč bavksita. Zasedena bo najbrže tudi Francoska Guajana. Senator Connallv je izjavil, da se bodo Zedmjene države polastile tudi Martiniquea. Listi so objavili končno predsednikovo odredbo, s katero se bo Izdajalec de Gaulle lahko okoriščal z zakonom o posojilih in zakupih. Obenem se naznanja takojšen preklic vseh izvoznih dovoljenj za Francoski Maroko, Tunis in Alžir ter ukinja izvoz petrolejskih proizvodov v Španijo ter v Tanger.
V komentarjih, o zasedbi Nizozemske Gvajane   pravijo v  berlinskih pristojnih
krogih, da je Roosevelt odvrgel masko in se usidral na južnoameriškem kontmentu. Uradni razlogi za zasedbo ne morejo biti bolj cinični, kajti navaja se zaščita ležišč bavksita, ker Amerika potrebuje aluminij za svojo vojno produkcijo. Predsednikovi cilji so jasni. Roosevelt potrebuje mosti ček med Južno Ameriko in obalami zapadne Afrike. V Braziliji bi bil odpor prehud. Zato je izvedel svojo vojaško akcijo severno od Brazilije.
Z zasedbo Nizozemske Gvajane je bHa dosežena nova etapa Rooseveltovega imperializma. Dejstvo samo ni važno, toda prvič se je zgodilo, da so severnoameriške oborožene sile prekoračile karaibsko črto m vdrle v Južno Ameriko. Naklonjenost namišljene nizozemske vlade jim je omogočila prekoračenje Rubikona. Nihče ni
hoče plutokracija s pristankom kraljice VI-ljemine polastiti ležišč bavksita in predsednik Roosevelt hoče ustanoviti izhodišče za morebitno vojaško zasedbo Francoske Gvajane. Ne ve se, ali hoče Roosevelt s svojimi načrti giede Francoske Gvajane izvajati pritisk na vlado v Vichvju, ali je pa to akcijo sprožil De Gaulle, ki poskuša dobiti med robijaši prostovoljce za francoske libijske bataljone.
zaplenili nadaljnjo francosko ladjo
Vichy, 26. nov. s. Iz Dakarja poročajo, da je neka anglekaš ladja ustavila in zaplenila francosko tovorno ladjo >TOle de Tamatave«.
Potres na Severnem Atlantiku
New Tork, 26. nov. s. Seizmografi fors-hamske univerze so zabeležili predvčerajšnjim doslej najsilnejši potres. Epicenter potresa je bil 2700 milj severno vzhodno od New Torka.
Lizbona, 26. nov. s. Včeraj popoldne so občutili v več krajih Portugalske močan potres.
Obsodba petih atentatorjev v Belgiji
Bterlin. 26. nov. d. Kakor poročajo is Bruslja je sodišče vojaškega poveljnJfltva v Liegeu obsodilo na smrt 5 Bđ$jjpm
' ' " ---- - i       ■   - -
RK deli revnim premog
Prošenj za premog je Mio kud približno dvakrat več kakor letos
Prvi betonski rudniški rov v Evropi
so igradin pod vodstvom inženjer ja Praprotnlka v Kisovca pri Zagorju
Ljubljana. 26. novembra.
Tudi letos niso pozabili na tiste najrevnejše družine v Ljubljani, ki si ne morejo priskrbeti kuriva za zimo. Vsako jesen številne družine vlagajo prošnje na mestnem uradu ali pri Rdečem križu, naj bi jim podariti nekaj premoga. Rdeči križ in mestna občina pomagata revnim ljudem vselej pozimi rudi s. kurivom, kolikor je rme moleče Zadnja leta mestna občina tudi nakupuje kurivo, drva in premog, za primer, da bi tre vci pozimi ie imeli dovolj blaga v zalogi. Tudi letos ie nakupila precej drv, ki jih bo prodajala po zmernih cenah družinam, ki sti ne morejo kupovati kuriva za 7\> go, da bi bi'le z njim založene -eč mesecev.
Toda pomagati je treba še revnejšim, »ci p _ * ■ ne m rejo kupon-ati kuriva rudi po najnižjih cenah. Vsako jesen se pokaže, da je tako revnih ljudi pri nas mne-gc. To ie najbolje razvidno iz overovi jenih proden i za premog, naslovljenih na Rdeči križ aii na mestni socialni urad. Čeprav ljudje letos D:t pričakovali, da bo RK delil premo« so vendar pisali prednje. Pač pa je bilo vloženih manj prošenj kakor navadno. D slei je bilo pri ljubljanskem odboru RK vloženi 663 prošenj za premog. Rok za vlaganie
prošenj je bil dciočen do 18. t. m., posamezniki pa še vedno prinašajo prošnje */ -no, v upanju, da bo rudi zanje se kaj ostalo. Prošnje motna potrditi mestni socialni urad. da prosilci ne prejemajo tudi pri njem premoga. V mnogih primerih bi sicer ne bilo preveč, če b; pri;«s:lci dobili premog tu in tam, saj so določene na posameznike majhne količine, toda pomagati je treba čim številnejšim prosilcem.
Lani je bilo naslovljenih na RK približno dvakrat več prošenj za premog kakor letos, in sicer 1257. Razdelili so 184 ton trbovelj-
skega premoga. Razumljivo je, da te iletoe
nabava premoga mnogo težja, ker premog dobivamo predvsem iz Kočevja in ker morajo ustreči številnim naročnikom rK> vrsti. Kljub temu se jim je posrečilo priskrbel 10 vagonov premoga po 15 ton za revne. V Ljubljano so prispeli že 4 vagoni premoga ki so ga prepeljali v skladišče na dvorišču cukrarne. Prihodnje mesece ali tedne bodo dobili j še 6 vagonov, tako da bodo v te i zimi razdelili 150 ton premoga. Tako je upanje, da bodo lahko ustregli vsem prosilcem. Morda bo razdelil nekaj premoga tudi mestni socialni urad. tako da bo pomagano .Se tistim, ki niso vložili prošenj pri Rdečem križu.
Na prvi pogled se zdi 10 vagonov premoga mnogo, če pa pomislimo, da je preme-g treba razdeliti na tako številne dto-snlce. se bodo morali pač posamezniki zadovoljiti z manjšimi količinami. Da bi bila delitev čim pravičnejša, so določili ldjuč glede na število družinskih članov. Podobno so razdeljevali premog tudi prejšnja leta Letos je bil določen naslednji ključ: družina do dveh članov prejme 100 kg; od treh do štirih članov 150 kg: od petih do šestih članov 200 kg rn od sedmih in već članov 250 kg.
Premog so začeli razdeljevati včeraj. Zopet je na delu požrtvovalni in preizkušeni delavec Rdečega križa g. ravnatelj A. Jagodic, ki ga še vedno ne ovirajo ne visoka starost in ne napori. Razdeljevanje gre hitro od rok. Ob tej priliki seveda nc bodo mogii prejeti premoga že vsi prosilci. Sčasoma bodo prišli na vrsto vsi. ko pridejo še druge pošiljke. Niso mogli ugotavljati, kdo ;e bolj potreben in kdo naj bi prišel najprej na vrsto, zato dobe zdaj premog orosilcu ki se bodo zvrstili najprej po abecednem redu.
Resnica o prehrani naše pokrajine
Ljubljana, 26. novembra. Še v prejšnjih letih, ko je bila na Ljubljano naslonjena vsa precej plodna Gorenj ska in ko so k nam prihajali redno in r
izdatnih količinah poljski pridelki iz dosti bolj plodne Štajerske, smo zmerom poudarjali, da je Stcn-enija pasivna pokrajina, ki se nikakor ne more sama preživeti. Imeli smo sicer nekaj :ndustrtje, ki nam je da jala denarja, da smo lahko od drugod uva zali manjkajoče količine živil, kljub skrbni negi in najracionalnejši obdela\ri na. s zemlje pa jih v zado&tni količini nismo mogli pridelati sami in nikakor nismo mogli kriii s\*oje lastne potrebe*
To je bilo splošno znano. Tembolj čudno je torej, da so se med >\ami čisto iznenada pojavile govorice, da izvaža Italija iz naie pokrBjine ogromne količine živil, nas pa pušča v pomanjkanju. Nespametnost teh govoric je tembolj otipljiva, ker je Ljubljani in njeni pokrajiii pripadel naj pasivnejši del prejšnje Slovenije — Dolenjska, ki že od nekdaj slovi do svojem siromaštvu in po velikem pomanjkanju plodne zemlje. Dolenjska preživlja komaj sebe in ostane nekaj njenih pridelkov komaj za njene v Ljubljani bivajoče rojake in za njene najožje prijatelje. Več Dolenjska ne zmore. Tega se Italija dobro zaveda in je zaradi tega morala doslej v Ljubljansko pokra fino uvoziti ogromne količine živil, ker je hotela preživiti naše prebivalstvo in ker ie hotela do nas izpolniti svojo obljubo in svojo dolžnost
Če bi pogledali podat'ce na glavni ljubljanski železniški postaji bi lahko ugotovili, da je Italija od prvega dne zasedbe naše pokrajine do l. oktobra uvozila k nam tele količine živil:
pšenične moke		m	B	10,644.800 kg
ržene  moke .		_	m	162.200 m
testenin     , .		•	#	1.748.000
moke za testenine				304.200 „
riža ....		•	m	1,666.100 „
sladkorja   . •	•	•	•	1,140.000 „
masti     .   a -m	•	•	•	69.911 „
slanine .  • .	•	•	•	77.345 „
olja   ... .	•	•	•	/32.352 „
surovega masla		■	•	106.550 „
		•	•	10.108 „
				240.000 „
				270.000 „
Uradnih številk re more nihče izpodbijati, saj so na naši glavni železniški postaji zaposleni skoraj samo naši ljudje, ki so biti priče tega velikega uvoza in ki dobro vedo, kako velik je bil uvoz iz Italije v Ljubljano in kako preskromen iz Dolenjske v naše mesto, medtem ko o kakem izvozu, če izvzamemo izvoz lesa, iz Ljubljane odnosno Ljubljanske pokrajine v Italijo sploh ne moremo govoriti.
Uradni podatki o uvozu živil v Ljubljansko pokrajino iz ostalih predelov Italije so dovolj zgovorno dejstvo, kako zelo skrbi Italija za prehrano naše pokrajine in kako v poini meri izpolnjuje dano besedo o skrbi za svojo najmlajšo pro\*inco. Te številke tudi enako zgovorno izpodbijajo govorice, ki so se razširile o izvozu živil \z naše v vsakem pogledu pasivne dežele.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 26.: Dom. Red Sreda. Začetek ob 17.30.
Četrtek, 27.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.30 Danes bodo imeli abonenti reda Sreda izvirno dramo: Jalno v «D o m». V tej štiri-dejanski igri je orisal avtor ljudi, ki žive na kmečkem gruntu in so ga privedli do propada. Velika ljubezen matere nehote zakrivi sebičnost otrok, ki hočejo hoditi vsak zase svojo življenjsko pot in streme v mesto. Zapuščajoči dom, pripomorejo k njegovemu propadu. Sele grozeča nevarnost jim odpre oči, da se zlružijo v skupnem delu za režite v posestva. Dobro opazovani značaji in jedrnati jezik odlikujejo to delo. IgTali bodo: Mater — Valeria Vera, Mirka
— Gregorin, Tineta — Presetnik, Angelo
— M. Danilova, Tončko — Simčičeva, Stanka — Tiran, Toneja — Bratlna, Ivanko
— Boltar-TJkmarjeva, Lojzeta — Drenovec, krčmarja — M. Skrbinšek, škerjanca — Nakrst, Jožo — Plut, Franceta — Brezigar, Janeza — Orel, Milico — Remčeva, Jerico
— J. Boltarjeva. Režiser M. Skrbinšek, inscenator ing. Franz.
OPERA     ~——
Sreda, 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelc znižane cene. Začetek ob 16.30.
Cetrtek, 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17.
Petek, 28.: Zaključena predstava za Dopo-lavoro Začetek ob 17.30 Velik uspeh Valerije Hevbalove v naslovni partiji Verdijeve »Aide«, Radev-Koge-jeve kot Amneride, Francla — Radamesa, Primožiča — Amonasra, Betetta — Ram-fisa in Lupše kot egiptovskega kralja, je izpričala kritika, kaJtor tudi navdušenje občinstva. Z letošnjo uprizoritvijo tega dela je dobila naša Opera na svoj repertoar zopet mogočno stvaritev, pri kateri se odlikujejo tudi zbor, balet in orkester pod muzikalnim vodstvom A. Neffata in v režiji C. Debevca. Zborovodja R. Simoniti, koreograf ing. Golovin.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 19 ti/XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert tenorista Angela Fariggia. 12.40: Koncert klasičnega tria. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. dijanca: orkestralna glasba. 14: Poročila v itahjanščinL 14.15: Koncert violinistke Francke Roj, pri ^avtrju
Marta Osterc-Valjalo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove lik mezzosp rani stke Mile Kcge-je-Radev. pri klavirju Marijan Ldpovšek. 19.50: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Strapese: Kvartet na harmoniko. 21.10: Orkes*nr Ce-tra pod vodstvom mojstra Barzizze. 21.50: Slovensko predavanje. 22: Operetna glasba — plošče. 22.45: Poročila v itanjangei-| ni.
Graška »Tagespost* poroča, da je zgradila TPD v svojem obratu v Kisovcu pri Zagorju ob Savi prvi betonski rov v Evropi. Graški list pripominja, da je ubrala TPD v novih razmerah nova pota v pridobivanju premoga. Trbovlje so bile glavni sedež leta 1873 ustanovljene premogovne družbe, ki je krila v bivši Jugoslaviji dobro polovico konzuma rjavega premoga in je bila znana že v bivši monarhiji. Takoj po priključitvi Spodnje Štajerske Nemčiji so začeli v zagorskem revirju graditi najmodernejše betoniran rov, ki so ga te dni s primerno svečanostjo izročili njegovemu namenu.
Ob vhodu v rov, okrašenem z nemškimi zastavami, je izpregovoril gradbeni vodja ing. Praprotnlk. ki je ustvaril tu pravo mojstrovino moderne gradnje rudniških rovov. Nagovoril je zbrane rudarje, zastopnike štajerskega Heimatbunda in TPD Govoril je o gradnji prvega betonskega rova v Evropi. Rov je globok 180 m In je ves iz betona, tako da je povsem zavaro-
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
v torek, dne 2. decembra v Ved. Laščah; v torek, dne 2. decembra v Mokronogu; v sredo, dne 3. decembra na Vrhniki; v sredo, dne 3. decembra v Ljubljani.
Rdeči križ poroča
V Ljubljani, 18. nov 1941.
Pošto naj dvignejo na TvrŠevi 11-I: Aplenc Boža. Knafljeva 9, Ham Karlo, Valvazorjeva 4, Lavrač Marija, Linhartova 20, Miklavc Breda, Linhartova 18, Ro-co Anton, Bleiwedsova 35a, Poljanšek Ivanka, Gradišče 10, Novak Štefan, Seme-niška 4, Dejak Henrik, Tomislav, trg 19. Gregorc Metod, Kurilnica. Meglen Francka, Detelova 3, Jenko Marica, Zabjak, gostilna, Mislej Tina. Dolenjska 23, Mer-genthaler, tovarna Indus, Melik Anten, univ. prof., Plesničar Tatjana, Rožna dol c. VIII, Rus Sonja, Cankarjevo nabr. 7, dr. Vrhovec Stane, zobozdravnik, Selan Franc, Potočnikova ul., dr. Senčar Drago, Senčar Mirko, poštni ur.. Traven Janko, uradnik TOI, Zdešar Angela, Vič 31, Zupančič Alojz, tehn. sekcija, Kristan Ivana, Linhartova, Kolina Mirko, dr. Zenko Franc, Korotanska 18; Ahčin Marija, Medvedova 5; Andrin Nikola, pismo nazaj iz Bdd; Bon cel j Janez, Pavšičeva; Bregant Sonja, Jarška 36; Burger Zrna, soproga notarja; Cizerle Josipina, Dijaška 13; Furlan Vitomir, dijak, G rum Mira. uradn. fin. dir.; Hrastelj Joža, Jarnikova, Hrašovec Marta, Sv. Roka 4; Inkret Dora, Koruno-va 10; Kovalski Julija, Prebil ova; Kodre dr. Anton; Haszlakiewicz Valdemar; Koc-jančič M., Učiteljska samopomoč; Košeni-na Franc, dijak; Lokar Dušan, Prijateljeva 8; Lipovšek Karel, Prijateljeva 8; Lovšin Kristina, Matičič Franc, Celovška 72: Orožen Rezi, Pirkovič Jelka, Podporno društvo žeL usl., Remše Dani, Jeglgičev dom; Rott Ana, Šiška; Repanšek Marija, splošna bolnica; Rudolf Mirni; dr. Sbiroj Teodor, odvetnik; Stritih Fani, Devova 5; Strman Božo, Mandeljčeva 1; Sušnik Marjan; Svarc Ivo; Sraj Josip; Trontelj Alojzij; Mrdjen Danica, Cegnajeva 12; Vidmar Franc, Slomškova 12; Vidic dr. Igor; Zida-rič Dušan; Zamejc Ema; Zupančič Alojz, tehnična sekcija, Žemljic Jožko, Del. zbor., Zmavc Olga.
Dalje naj dvignejo pisma še: Bežan Marija Ljubljanska 29; Brozovič Franc, Kopališka 2; Baje Frančiška, Zavetišče sv. Jožefa; Greif Ivan, Poljanska 20; Jančar Lizika, Za gradom 2; Jordan Vinko, Smar-tinska 15; Križnik Angela, Mivka 11; Ka-var Janez, Resi jeva 4; Kolenc Marica, Ga-ljevica 9; Požar Majda, Oso je 3, Semič Viktor, Privoz 13, Tesič Dob rila, Hradec-kega 46; Zlokarnik Marija, Moste; Albreht Tone, Bleiweisova 52, Grbec Franc, Vodo-vodjna 84; Mrak Marica, Povšetova 44; Kladnik Tilda, Tvrševa; Mešič Franc, Sat-ler Pavel, Dolnice 10; Sajn Matko; Šuster Janez, glavn, carin.; Zupančič Božena, Tyr-ševa 121.
Po vrnjeno pošto naj pridejo pošiljalci na: Ante Ljubičič, Pilarjevo, dalje Pirih Milko, Trpin Rihard, cand. iur., Novak Milka, gostilna Kajfež, Kolar Gabrijela, Rojic Vida, pri Florjančič, Ludvik Znida-rič. Vitek Gvido, Oflag VI-B, Spetič Marija, pošt. ur., Kranj c Andrej, Vuhred, Franc in Marija Gregorij, SI. Bistrica, o Gorazd Dekleva, Visoki Dečani.
V tajništvu naj se javijo: Skofljanc Anton iz Vel. Doline; po spričevala naj pridejo Kuhar Frančiška, Furlan Marija, Primar Alojz; po dokumente naj pride: inž. Ahačič Marija, Gledališka 7. inž. Ahačič Marija, Gledališka 121. V naj-ništvu naj se javijo: Petrič Alojz, Suvo-borska 14; Stangelj Frančiška, Zvokelj Marija, Ribniška 4.
Iz Spodnje Štajerske
— Veliko zanimanje za razstavo nemške knjige v Mariboru, V nedeljo je bila otvor-jena v prostorih mariborskega gradu razstava nemške knjige, ki vzbuja med prebivalstvom veliko pozornost. Ljudje se zlasti zanimajo za razstavo spodnještajerskih knjig in listin. Razstava bo odprta do 30. t. m. in vstop je prost.
— Obrtniški tečaji v celjskem okrožju. Delovno politični urad okrožnega vodstva Celje štajerskega Heimatbunda prireja več tečajev za obrtniške mojstre, da se seznanijo z novimi delovnimi metodami. Tečaji naj omogočijo obrtnikom vseh strok kulturno in gospodarsko naslonitev na obrtništvo Nemčije.
— Nov grob. v Mariboru je umrla vdova poštnega uradnika Marija Krepek.
— Svečana otvoritev glasbene šole v Celja. V nedeljo je bila v Celju svečano otvor-jena glasbena Šola. Svečanost je bila v veliki dvorani Nemškega doma. To je že 22. glasbena šola, otvorjena na Spodnjem štajerskem. Vodil jo bo Gustav Muter. Največ zaslug za ustanovitev te šole. v kateri je bilo treba premagati velike težkoče, sta si pridobila okrožni vodja in politični komisar Celja Dortmeister ter celjski župan Himmler. Solo je ©tvoril ▼ zastopstvu okrožnega vodje vladni svetnik dr. Hecke.
van proti ognju. Omeniti je treba zlasti pri tem storjeni poskus zgraditi iz betona tudi ves spodnji ustroj, torej vse stranske rove za prevažanje premoga, za dovajanje zraka in vode in za kabelj ter tudi vse vmesne stene. Notranji premer rova znaša 5.5 m. Ko bodo dovršene v rovu tudi vse strojne naprave, bodo lahko prevažali odnosno dvigali po njem istočasno 4 hunte s tovorom 5 ton premoga. Prihodnje leto nameravajo zgraditi nad tem rovom še 20 metrov visok pospeševalni stolp tudi iz betona.
Ko bo zgrajen še stolp, bo ta naprava ena najmodernejših svoje vrste v Evropi. Potem bodo lahko v območju Zagorja hitreje in z večjim uspehom izkoriščali bogata ležišča premoga. Pri teh najmodernejših napravah so v prvi vrsti upoštevali varnost v rovih zaposlenih rudarjev. Na svečanosti so bili trboveljski rudarji v znak priznanja za njihovo vestno delo tudi primerno obdarovani.
— Smrtna nesreča. V ponedeljek se je pripetila na cestnem križišču v Dobrovi smrtna nesreča. 17-letni Stanislav Petek od Sv. Janeza na Dravskem polju se je vozil vsak dan v Tezno delat. V ponedeljek pa je vozilo za njim pet kolesarjev. Na cestnem križišču je privozil za njim avtobus, ki je Petka povozil Nesrečni mladenič je udaril tako močno z glavo ob žaromet avtobusa, da si je prebil lobanjo in je obležal mrtev. Petkovo družino sploh zasleduje nesreča. Pred štirimi leti se je v Teznu smrtno ponesrečil oče, ki ga je ubil električni tok. lani je pa izgubila vdova pri regulaciji Drave svojega najstarejšega sina.
Z Gorenjskega
— Zborovanje smučarjev. V soboto zvečer je bilo v Kranju zborovanje smučarjev, ki so se posvetovali o letošnji zimski sezoni, v kateri nameravajo prirediti več tekem.
— Novo poštno poslopje v Kranju. Poštni urad v Kranju se je preselil te dni v novo poštno poslopje nasproti hotela »Evropa«. V novem poslopju je več prostora, tako da se lahko razvija poštni promet v njem nemoteno.
— Kanalizacija Jesenic. Poleg raznih cestnih popravil so se lotili na Jesenicah tudi večjih kanalizacijskih del. Zdaj grade kanal v Brauchitschevi in Adolfa Hitlerja ulici.
K O L B D A B Danes: sreda, 26. novembra: Janez Berh, Silvester, opat.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Dekle z jastrebom
Kino Union: Slabo v vedenju
Kino Sloga: Jurij, pogum!
Veseli teater: Predstave ob pol 19. v Delavski zbornici
Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. bo predaval g. Ivan Briceljnik o »Sadnem izboru za mesto Ljubljano in okolico ter o izkušnjah v zadnjih dveh zimah.« Kemijska predavalnica realne gimnazije v Vegovi ulici, začetek točno ob 18. (6. uri).
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Le listek. Resi jeva c 1, mr. Ba-hovec. Kongresni trg 12, mr. Komo tar, Vič - Tržaška cesta 48.
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg Sergij Vilfan, Janko Clgoj, oba iz Trsta, Franc Dolinšek, Ernest Frumen iz Ljubljane in g. Alojzij Pezdir iz Vnanjih goric pri Brezovici, čestitamo!
Športni pregled
Nogometno prvenstvo Ostmarke
V nogometnem prvenstvu spodnještajer-skega okrožja so v nedeljo odigrali zadnje jesensko kolo. Jesenski prvak je postal s precejšnjim naskokom pred svojimi tekmeci SK Kapfenberg. Mariborski Rapid je trenutno z devetimi točkami toda z boljšo razliko golov, kakor jo ima GAK, ki je prav tako zbral 9 točk, na četrtem mestu. Lahko ga prehiti še Rosenthal, ki je odigral dve tekmi manj. Rapid je v nedeljo nastopil proti Rosenthalu in na tujih tleh izgubil bitko 1 : 3. Celjani so sprejeli doma LSV Zeltweg in zmagali 6 : 3. Trenutno so na osmem mestu ter morajo igrati še eno tekmo, vendar si svojega položaja v jesenskem delu prvenstva najbrže ne bodo zboljšali.
Tudi v prvenstvu Ostmarke je bilo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Prvi poraz je tokrat doletel FC Wien, ki ga je vodeča Austrija premagala gladko 0 : 4. Austrija je imela v prvem polčasu precej težav s svojim dobrim nasprotnikom, kasneje pa ni bilo mogoče več njenega napada zdržati in FC Wien je klonil z visokim porazom. V predtekmi je z mnogo sreče premagala Vienna "VVackra 3 : 2. Dvojni spored so imeli še na drugem igrišču, kjer je prav tako deževalo golov.
V prvi tekmi je FAC premagal s tesno razliko Post 6 : 5. Graški Sturm pa je podlegel razpoloženemu Rapidu 1 : 8. Dunajski športni klub je premagal Admiro 3 : 2.
V vodstvu je sedaj Austria in ima vse izglede, da bo postala jesenski prvak. Odigrati mora samo še eno tekmo. Sledi ji Vienna z dvema točkama manj, vendar tudi še z eno neodigrano tekmo. Jesensko prvenstvo bo odločil spored prihodnje nedelje, ko bosta odigrani tekmi med Admi-
ro ln Austrio in Vienno in FC Wien. Rapid je odigral že vse tekme in je v jesenskem prvenstvu definitivno zasedel peto mesto. Graški Sturm je na predzadnjem mestu.
Nogometno prvenstvo Madžarske
Po daljšem presledku je preteklo nedeljo zmagal Ferencvaros, ki je nastopil proti Salgotarjanu Tekma se je končala 6 : 0. Ostale tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Elektromos - Szegedinski železničarji 6 : 0, Gamma : FC Szeged 2 : 1, NAC Kluž - Mavag 1:1. WMF Csepel -Klspest 7 : 3. Ujpest - Veliki Varadln 4 : 0, Lampart - Ujvideki Novi Sad 3:0 in FC Szolnok - Dimavag 3 : 2.
Andrej šarabon
na zadnji poti
Ob odprtem grobu se je poslovil od njega zaslužni predsednik trgovskega društva „Merkur" gospod dr. Fran Windischer
Ljubljana. 26. novembra
Včeraj popoldne je Ljubljana spremila na za'nji poti veletrgovca Andreja sarabona iz hiše na Hrvatskem trgu, kjer je nad 50 let snoval in ustvarjal ter iz majhnih začetkov zgradil mogočno trgovsko hišo, ki je eden i;..ned temeljev ljubljanskega in slo-venskega trgovsko-gospodarskega življenja. Množica pokojnikovih prijateljev in znancev ter občudovalcev in spoštovalcev se je zbrala pred hišo žalosti. Prišli so številni zastopniki iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, zlasti pa odlični zastopniki trgovskega, industrijskega in obrtniškega sveta.
Brez \*ečjih svečanosti je nastopil svojo zadnjo pot Andrej šarabon z doma do Sv. Križa, šentpetrski župnik Košmerl je ob asistenci treh duhovnikov opravil blagoslov in molitve v hiši žalosti, kjer je pokojn k ležal na mrtvaškem odru, obsut s cvetjem in venci. Pred odholom na pokopališče se je od njega poslovil njegov iskreni tovariš, prijatelj predsednik dr. Fran VVindischer.
Poslovilne besede dr. Frana WIndischerja
Ljubi prijatelj Andrej Šarabon!
Tako se je po božji previdnosti dogodilo, da si tudi Ti, ljubi Andrej, ki si stal vse do poslednjega kakor skala v ogrodju našega gospodarskega občestva, stopil na završno pot, ki jo mora iti ves smrtni svet, nam vsem, ki smo te poznali in spoštovali mnogo prezgodaj, dasi so se tvoja leta vzpela do zavidne višine. Ko smo v srečnih in mračnih dneh prihajali na prijateljski posvet k tebi. smo pogosto morali zvedeti, da te ni doma. ker te je — velikega gospodarja — mnogovrstno delo neusmiljeno klicalo od doma ob vsakem času od rane ure do trudnega večera. Danes smo prišli pred tvoj žalujoči dom, Andrej, od katerega jemlješ v tem trenutku za vedno slovo, da ti sredi tvojih ljubih, obdanih od tvojih prijateljev, sosedov in spoštovalcev izkažemo zadnjo vidno prijateljsko Čast, predno zapustiš to hišo nad polsto-letnega dela. Ali ta dom tvoje zveste prizadevnosti, kakor je iep in ponosen, je vendar mogel biti samo prehoden in začasen, ker je nam vsem pod Božjim soncem sojeno od početka drugo bivališče, prostrano, vsem enako, stanovitno in večno. Ti, ljubi Andrej, od Boga bogato obdarjen si se z vzgledno marljivostjo trudil celo življenje in si dosegel velike uspehe v svojem vsebinepolnem življenju, S polno pravico te štejemo med prvake v redu naših gospodarskih veljakov že od tvojih moških let. Z velikim spošto\-anjem smo radi slušali tvoj preudarjeni svet in tvojo modro sodbo. Tihoten in skromen, malozahteven, brez nečimernosti, raje komaj opazen nego viden v ospredju, si celo svoje dolgo življenje razumno ukrepal in modro delal, sprva na malo in drobno, da si se potem v zgodnjih letih že razširil in razmaknil do mogočne obsežnosti. Ti si vztrajno in dosledno v istem domu od ponižne pričetne prodaialnice pri našem sv. Petru na nekdanji mitnici z zgoščeno pridnostjo dvigal mlado trgovinico do reda najmogočnejšega kupčijskega podjetja na naših tleh. ki uživa odličen sloves in zaupanje brez pridržka. Od početka si ravnal po tehtnem vodilu od zrna do zrna. od kamna do kamna in si z našo potrpežljivostjo prišel do vrha. Brez zapisanega poočitenja si utisnil z neoporečnim delom svoji tr-grovskj hiši izrazito osebno marko gospodarja Andreja Sarabona. Sebe celega si dosledno vlagal v stvarano delo. Sam si si pomagal in te je podprl Bog in ti dal srečo na dolgem življenjskem potu rudi tedaj ob prevažnem trenutku, ko si si izbiral odlično in zvesto sotrudnico za celo življenje. Modro in srečno si zbiral svoje sotrudnike in sodelavce Pe? mojstrska je bila šola v tvenem kunčHskem podjetju za naš naraščaj. č,-gar Dri d in blaginja ti je bila zvesto pri srcu kakor dobremu očetu. Cela gosta vrsta mladih trgovcev je prišla iz svoje trgovske hiše. vsi izvrstno pripravljeni za kupčijo in za gospodarsko sa-
mostojnost Skrben učni mojster in dobrosrčen gospodar si bil svojemu osebju, ki te je visoko spoštovalo. Gospodar Andrej Šarabon ni svojega znanja in svojega izkustva samopridno držal zase in za svoje pride. Z lastnim delom čez glavo zagrnjen, se je rad odzival zaupanju svojih tovarišev ter je koristno sodeloval v upravah številnih dobrotvornih in stanovskih organizacijah tako v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, Trgovskem društvu »Merkur«, Združenju trgovcev, v Zvezi trgovskih gremije v, v Zbornici za TOI, na Ljubljanski borzL Ljubi Andrej, tvoje dragocene izkušnje, tvoj preudaren način gledanja in presojanja, snovanja in ukrepanja, tvoje vedno mirno, ubrano tekoče delo te je v zgodnjih letih klicalo na vodilna mesta v naših denarnih zavodih in indu-strialnih podjetjih. Povsod si se izkazal, pravi mož na pravem mestu. Dr brega in blagega srca si bil ter velikopotezno darežljive roke za dela usmiljenja posameznikom, mnogoštevilnim in neimenovanim, ter za velikodušne podpore človekoljubnim ustanovam tako zlasti Zavetišču za onemogle trgovce v okrilju Združenja trgovcev v Ljubljani, Društvu za gluhonemo mladino, ki si mu stal pokroviteljsko na čelu.
Ko se sedaj pod pezo bridke izgube ljubega prijatelja, zvestega tovariša, odličnega gospodarja ter plemenitega moža poslavljamo strtega srca za vedno od tebe: ljubi Andrej, je naše žalovanje tem večje, ker odhajaš od nas v tako hudih časih. Mnogo sveta si videl, Andrej. Spoznaval si tuje načine dela, ali ti si ostal, hvala Bogu, celo svoje življenje nas človek, samorasel in domačega kova. Neodjenljivo si vztrajal tudi po dopolnjenem 80 letu na svojem vodećem mestu vse do kraja, dokler nisi v soboto zvečer ob res zasluženem de-lop ust u v lepi ubranosti duše in blaženem miru prestopil rahlo mejo tega sveta. Ko nocoj prvič ležeš pri Sv. Križu za večno na Božjo njivo, na kateri ni razlike stanov, ti bo ostalo od vseh dobrin božje plačilo, ljubezen svojcev, hvaležen spomin za obilna blaga dela usmiljenja in dobrote, veliko priznanje za opravljeno gospodarsko delo v ponos in Čast našega imena ter sloves odličnega slovenskega gospodarja. Blagoslovljen mir Tvoji plemeniti duši, prijatelj Andrej, in z Bogom,
Besede žalnega govora so močno ganile vse poslušalce. Moški pevski zbor >Slavca«, katerega član je bil veliki pokojnik, je zapel »Človek glej .. .< Truplo pokojnika v težki kovinasti krsti sta odpeljala dva para vran-cev s Hrvatskega trga k Sv. Križu. Razvil se je žalni sprevod in najbolj ganljivo je bilo spremstvo onih nesrečnih sirot, za katere je pokojnik mnogo žrtvoval in jih nad vse ljubil. Za križem so se uvrstili v pogreb gojenci ljubljanske gluhonemnice z učitelji. Za krsto je stopala globoko užaloščena soproga M:nka ob spremstvu nečakov ln sorodstva. Za temi pa so se razvrstili Številni pokojnikovi uslužbenci, ki so v teku dolgoletnega sodelovanja z izgubljenim Sefom spoznali njegovo zlato srce.
Dolga je bila vrsta najodlicnejSih zastopnikov iz trgovskih, industrijskih ter obrtniških krogov, ter predstavnikov trgovskih in industrijskih podjetij, ustanov in zavodov, ki jih je poživljala ustvarjajoča sila pokojnega Andreja Sarabona za časa dolgoletnega njegovega udejstvovanja v slovenskem gospodarskem življenju.
V cerkvi pri Sv. Križu je duhovščina spet opravila molitve is je pevski zbor »Slavca« zapel pretresljivo žalostinko »UalisH nas gospode. Od tod so nesli pokojnikovo krsto v grobnico na pokopališče. Poslednji dom velikega pokojnika je takoj ob vhodu pokopališča na levo ob zidu. Pred grobnico v dragocenem črnem mramor ju so se zbrali vsi, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Zemlja je vzela, kar je njenega. Strta soproga je vrgla grudo na krsto svojega pokojnega moža in njej so sledili sorodniki in pokojnikovi prijatelji. Po molitvah je pevski zbor »Slavca« zapel žalostinko »Blagor mu, U se spočije .. .c
fiter. 2/3
»SLOVENSKI NAROD«,«đa, 26. novembra 1»41-XX.
Stran 3
Nova cesta na Grad
Potreba po primerne}!!, polofri
Ljubljana. 26. novembra. Zdi se, da smo med ljubljanskimi znamenitostmi in lepotami začeli odkrivati Sele zdaj tudi Grad. Dolga leta Gradu nismo hcteli priznati večje vrednosti za tujski promet, a tudi za mesto samo je bil skoraj brez cene. Grad je velj'ai sicer tudi kot sprehajališče, toda reči smemo, da so Ljub ljančani celo bolj obiskovali Šmarno goro. Dohodi na Grad nikakor niso bili vzorm Pozimi je bil Grad zaradi tega navadno brez obiskovalcev, kajti hoja po strmih In poledenelih poteh ni bila prijetna in ne alti varna. Ce se je kdo kdaj zavzemal H ureditev poti na Grad in naj bi jih bolje vzdrževali, so se nekateri celo norčevali z njega. Smešno se nam je zdelo tudi razpravljanje o regulaciji Gradu, načrt o restavracij: grajskega poslopja pa je veljal celo za utopijo.
LICE GRADU PO REGULACIJI ?
Kakšna bo celotna ureditev Gradu, to se pravi hriba s posiopem vred, Se o: povsem jasno. Težko je napovedovati, kd«*j bodo končana vsa dela. Razumljivo je pa tudi, da ni mogoče z enim samim načrtom dolcčiti vseh ureditev in preureditev, ne da bi prišio med delom do večjih ali manjSm sprememb. Za to nam služijo kot prime! >šance«. Načrti za sedanjo ureditev, ki 1e končna, so dozorevali med delom. Prejšn ^ ureditev, popravilo zidovja. pa ni bila dovolj solidna, da bi sedanja ne bila upravičena tudi iz samih gospodarskih razlogov. Bilo se je treba odločiti za temeljito popravilo ter hkrati preureditev starega utrdbenega zidovja ali da ga prepus~e razpadanju, će so se pa že odločili za regulacijo Gradu, je bilo treba v regulacijska dela vkijučiti tudi ?šance«. Kamenje razpadajočega zidovja se je valilo na hiše ob Karlovški cesti in že zaradi tega je bilo treba nekaj ukreniti. — Kakšen obseg pa naj zavzame celotna regulacija Gradu, koliko novih sprehajalnih poti naj še narede in kakšnih, dalje, kako bi kazalo urediti okolico poslopja itd., vsega tega ni bilo še določeno z načrtom. Pri regulacijskih delih se pojavljajo nekatere težave, ki se iih ni mogoče tako lahko izogniti. Grad namreč ni v celoti last mestne občine.
DOVOZNA CESTA NE USTREZA Vse poti na Grad so precej strme. Toda pri poti strmina ni največja pomanjkljivost, če je pa strma cesta, ki služi celo edina dovozu na Grad, vsekakor moraio pri regulacijskih delih misliti tudi na to, kako bi uredili primernejšo cesto. Kako pomanjkljiva je cesta na Grad, se je dovolj izkazalo zdaj, ko so dovažali kamen za prezidavo grajskega poslopja. Grajsko poslopje je doslej imelo pod streho številne stanovalce, ki seveda niso mogli prenesti na Grad vseh življenjskih potrebščin. Treba je bilo dovažati vsaj kurivo. Zgodilo se je pa že pozimi, da je na zasneženi, strmi cesti obtičal rešilni avtomobil. Tako je bil včasih Grad v prvem pomenu besede odrezan od mesta.
VEČ RAZGLEDNIH POTI Zdaj. ko Grad spreminja svoje purto lice
pod ustvarjalno roko arhitekta, bo postal nedvomno v več'i meri privlačen za domačine kakor za tujce. K temu bo pripomogla med drugim zlasti moderna restavracija, ki jo zidajo na severno vzhodni strani. S terase restavracije se bo nudil čaroben razgled na mesto in planine. Treba pa bo poskrbeti tudi za boljše in lepše dostope na Grad. Vse poti. ki drže na Grad, imajo napako, da so prestrme in da ne nudijo dovolj razgleda. To pa velja, kakor rečeno, tudi za edino dovozno cesto, ki drži na Grad od Karlovške ceste. Zato bo treba najti prej ali pozneje, ugodnejše trase, oo-nosno sedanje popraviti.
PREDLOG ZA NOVO CESTO Program za izdelavo idejne regulacijske skice za Ljubljano sicer ni zahr.eval od natečajnikov, naj predlože tudi zamisli o ureditvi novih poti in ceste na Grad. Kljub temu se je dotaknil tega vprašanja načr', predložen pod geslom »Emona 2000* (inž. H. Pa;!er in inž. Murko). V tem načrtu je predložena nova cesta na Grad. Začela bi se ob Gruberjevem prekopu, približno sredi ceste Za gradom. Držala bi v lepih vijugah po valovitem in slikovitem južnem pobočju grajskega hriba, mimo Oso j in ob grajski terasi, tako, da bi se vzpela na planoto pred vhodom v grajsko poslopje, približno tam, kjer se konča pot, ki drži Iz študentovske ulice.
STARA CESTA BI OSTALA Za preureditev »šanc« je bila uporabljena oblika kroga, zato bi bilo priporočlji-
vo, da bi nasuli tudi okrog Gradu novo večjo teraso, in sicer v obliki polkroga od glavnega grajskega vhoda do vhoda as stolp. Nova cesta bi služila, ker bi bila selo položna, za vožnje navzgor, stara cesta, ki je strma in ki drži na severno vzhodni strani, po manj slikovitem pobočju, bi pa naj bila izključno namenjena za vožnje navzdol. V spodnjem delu, tik nad cesto Za gradom, bi se nova in stara cesta križali, toda ne v isti ravnini, tako da bi ena držala pod drugo. Tako bi ne bilo nevarno sti prometnih nesreč. Seveda bi pa bik) tre ba cesto tudi primerno preurediti. Traso l-1 morali zravnati tako, da bi bila strmina čim bolj enakomerna. To Je potrebno zlasti ob vznožju hriba, kjer je cesta posebno strma
Nova cesta bi blia velika pridobitev za tujski   promet. Gost, ki bi si rad hitro
ogledal nase lepo mesto s ptičje perspeku ve, bi to storil lahko, ne da bi mu bilo treba stopiti iz avtomobila. Z nove ceste bi se mu nudila med vožnjo celotna panoram-* mesta in okolice. Peljal bi se po Strelišk ulici, zavil na cesto Za gradom, petem pa na novo cesto na Grad. Pripeljal bi se okrog Gradu na grajsko planoto, tik pred gradom; od tam bi se vračal po stari cesti navzdol in bi lahko nadaljeval pot po Karlovški cesti. Tako bi se nam z nove ceste odprli krasni pogledi na Ljubljano. Razen predora skoZi Grad ki je tudi predložen v omenjenem načrtu, da bi bile razbremenjene ceste okrog Gradu in da bi dobil Šentjakobski okraj neposredno zvezo s Poljanami, bi nova cesta na Grad bodoči Ljubljani mnogo koristila
DNEVNE VESTI
Sobarica
V hotelu Colonel je bila zaposlena sobarica Beulah Huberjeva po imenu. Beulah je bila malone še otrok. Prišla je bila iz Red Arrowa, mesta, oddaljenega kakih enajst milj. Njen oče je imel tam trgovino z živili. Beulah je odšla z doma, kjer je bil stari tako strog z njo. Prišla je v naše mesto in postiljala je v Colonelu postelje ter pomiv.ila posode.
Kubist, ki bi bil sanjal o Beulah, bi bil lahko preživel razburljivo noč. Taka je bila njena postava. Drugače je pa bile to pošteno dekle. Ni spadala v tkto vrsto deklin, kakršne bi človek v takem hotelu iskal.
Če sem dejal, da je bila Beulah pošteno dekle, sem mislil s tem, da je bilo drugače z njo vse v redu. Ne morda, da bi bila kakšna putka. Če je kdo siiil za njo je znala zakleti kakor star izvošček.
Ves dan je likala Beulah v hotelu Colonel perilo, zvečer je pa hodila v plesno dvora.io v I ouvru na North Broadvvavu. kjer je preplesala mnogo ur z E!m.*rjem Duttonom; to je bilo njeno resnn poznanstvo Imela je mnogo temperamenta in veselja do življenja.
Eimcr Dutton je bil elektrotehnik. Pozneje sta se poročila.
Nekega večera je bila zavila Beulah v drugem nadstropju hotela za vogal. Prepevala je popevko o Jacku, ki se je neprestano vrtel in poskakoval, dokler mu ni na hrbtu zrasla grba.
V trenutku, ko je zavila za vogal, je pa opazila na stopnicah častivrednega Alberta Sweasya Brat Sweasy je bil novi pridigar baptistov in začasno je stanoval v hotelu, dokler bi ne prispela za njim rodbina Bil je mož resne zunanjosti.
Beulah je rahlo zardela, ko je tako nepričakovano zagledala pridigarja. Obstala je kakor prikovana.
Častivredni Sweasy jo je ošinil s hladnim pogledom.
— Ne smehljajte se mi tako ženska, saj nimam denarja.
In odšel je po stopnicah doli v jedilnico.
Beulah je stala še nekaj časa, ne da bi mogla razumeti, kaj je mislil pridigar. Ko je pa končno uganila, je za-šepetala sama pri sebi: No, tak ne-sramnež, — in odhitela je po stopnicah v jedilnico.
Pognala se je skozi vrata in stopila pred mizo, za katero je sedel Sweasy. Ni se oz**l na njo, temveč je mirno jedel naprej, oči uprte na svoj krožnik
Beulah je stala pred mizo. si grizla ustnice in požirala psovke, ki so se jI nabirale v grlu. Končno je pa dejala s hripavim glasom:
— Čujte, kaj pa prav za prav mislite o meni?
Častivredni Sweasy se pa sploh ni zmenil za njo. Nepremično je ari na svoj krožnik. Beulah je zaihtela. Potem se je pa obrnila in planila is jedilnice. In vsi so jedli naprej, kakor da se ni nič zgodilo.
— Nova radarska iola v Zenici. V ne- !
deljo so v Zenici v Bosni, kjer so največje bosenske nidustrije, svečano odprli posebno rudarsko Solo. Poleg že prej ustanovljene rudarske šole v Varaždinu, je zeniška druga v neodvisni hrvatski državi. Kakor za varaždinsko, se je tudj za novo rudarsko šolo v Zenici javilo veliko Število učencev.
— Matica Hrvatska proslavlja lOOletni-co svojega obstoja. Te dni so se v Zagrebu sestali vodilni hvatski književniki, da bi se posvetovali, kako bi kar najbolj dostojno proslavili lOOletnico obstoja Matice Hrvatske. Zagrebški listi ob tej priliki poudarjajo, da je Matica Hrvatska delovala tudi tedaj, ko so bivša jugoslovenska ob-lastva ostalim hrvatskim društvom delo onemogočala ah vsaj poizkušala preprečiti, ni pa mogla delovati v Času, ko je bivši ban dr. Subašič tudi v tej važni hrvatski prosvetni ustanovi uvedel jugoslovensko poverjeniStvo in s tem onemogočil delo Matice Hrvatske v prid hrvatski stvari in hrvatskim narodnim interesom. Za zdaj so sklenili, da bodo prihodnje leto priredili v Zagrebu razstavo hrvatske knjige, ki bo najbolj zgovorno izpričala, kako mogočno so Hrvati v zadnjih 100 letih posegli v evropsko književnost.
— Nemški vojaki za hrvatsko zimsko pomoč. Za hrvatsko >zimsko pomoč«, ta čije predsednika je bil te dni izvoljen zagrebški župan Ivan Werner, so v ponedeljek v hrvatskem državnem gledališču nemški vojaki organizirali posebno prireditev, da bi tako tudi s svoje strani podprli bedne Hrvate. Obisk je bil iz razumljivih razlogov prav dober in je bil tuc!i cisti dobiček precejšen, tako da je prireditev v vsakem pogledu dosegla svoj namen.
— Stavilo slušateljev na zafrrebškcii« vseučilišču. Kakor poroča zagrebški »Hrvatski Nrrod«, se je na hrvatsko vseučilišče v Zagrebu vpisalo 6442 slušateljev. Največ se jih je vpisalo na pravno fakulteto, in sicer 1556. Na tehnično tc'i alteio se jih je vpisalo 1505. na filozofsko 1335, na medicinsko 1330. na agronomsko V2, na veterinarsko 298. na teološko pa 275.
— Velik uspeh prve razstave hrvatskih likovnih umetnikov. Poročali smo že o prvi razstavi hrvatskih likovnih umetnikov v neodvisni državi Hrvatski, ki so jo priredili v Zagrebu. Hrvatski listi poročajo, da je razstava dosegla velik uspeh in da so umetniki precej svojih del tudi prodali. Dosti del so kupili visoki državni funkcionarji za državne urade, več slik in kipov pa je bilo kupljenih tudi za razna hrvatska ministrstva.
— Lepo in poceni Miklavževo darilo bodo letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo te dni. Za 8 Ur boste prejeli krasno M. Jarčevo povest »Jalov dom« in obširno, bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1942. Ker se založnica na zamudnike žal ne bo mogla ozirati, opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige naj se takoj prijavijo poznanim krajevnim poverjenikom Vodnikove družbe, v Ljubljani pa v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3, ali pa v pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5 I, v poslopju Narodne tiskarne.
— Italijanski Usti o sodelovanju med Italijo in Hrvatsko. Italijanski listi ob vsaki priložnosti poudarjajo prijateljsko sodelovanje med Italijo in neodvisno hrvatsko državo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Zadnje dni so italijanski listi spet objavili obširna poročila o svečanem podpisu pogodbe, ki je z njo Zveza
hrvatskih obrtnikov pristopila k Mednarodni obrtni zvezi. »Ta pogodba«, pravi >La Vedetta d'Italia«, »je tudi pogoj za čim tesnejše sodelovanje med italijansko in hrvatsko obrtjo, ki je prepotrebno, če hočemo gospodarske vezi med obema prijateljskima državama Se bolj utrditi «
— Po dva romana z nadaljevanji bo prinašal tednik »Domovina«. Zraven tega pa še mladinski roman. »Domovina« se bo splošno izpopolnila, da bo čim bolj ustrezala željam bralcev in bralk. Novi naročnik, ki plača zdaj vsaj četrtletno naročnino za »Domovino« od novega leta naprej, bo dobival list v decembru zastonj Uprava »Domovine« je- Puccinijeva 5, Ljubljana. Četrtletna naročnina znaša le 4.50 Ure.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah in  praznikih  ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
KINO SLOGA
TELEFON 37-30
Samo le danes vesela io zabavna filmska komedija
Jurij, pogum ?
V glavni vlogi: George Formbr.
tvLNO UNION TELEFON £2-2i
'abavfn   fitir   «»   brezskrbnih   rl't^ikin le1
Slabo v vedenju
Robert«    Vi)la    Vera   Benrman.    V i torto đe Sira
ItLcr *J.\ iZ-4J
eiefilni visokih planin! Mogočna povesi o  clonoki   Mubczni   drzneca dekleta
Dekle i jastrebom
rlatheiei   Sepp ki-t
— »Viteški red Hrvatskega zmaja«. Poglavnik dr. Ante Favelić je podpisal posebno zakonsko odredbo, ki določa ustanovitev in delovanje »Viteškega reda Hrvatskega zrnajac v vsej neodvisni hrvatski državi Namen tega društva je ohraniti hrvatsko izročilo in spomine na slavno zgodovino hrvatskega naroda, varovati in obnavljati spomenike hrvatske prošlosti, čuvati in oživljati spomin na zaslužne Hrvate, zbirati hrvatske duševne delavce ln podpirati kulturno delo celokupnega hrvatskega naroda. Zakonska odredba, ki sledi že omenjeni, določa člane upravnega odbora »Viteškega reda Hrvatskega zmaja«, ki so med njimi vojskovodja Slavko Kvaternik, vseučiliški profesor dr. Milan Ivšič in drugi.
Dane« ,Veseli teater* ob M? lq.
— Gimnazijske spremembe na Hrvatskem. Poglavnik dr. Ante Pavellč je podpisal več zakonskih odredb, ki določajo razne izpremembe pri hrvatskih gimnazijah. Frančiškanski klasični gimnaziji v Sinju je priznana pravica javnosti, v Koprivnici pa bo prav tako spravico javnosti odprta popolna ženska realna gimnazija, ki jo bo vodila »Družba hčera božje ljubezni«. Tretja zakonska odredba določa, da se Ima državna mešana realna gimnazija v Zemunu izp remeni ti v državno žensko realno gimnazijo.
— Racionlranje življenjskih potrebščin na Hrvatskem. Nove živilske in oblačilne nakaznice bodo razdeljene v hrvatskih mestih za prvo polovico leta 1942 v decembru. Pripravljene so tudi nakaznice za take življenjske potrebščine, ki letos še niso bile racionlrane. ki bo pa treba njih uporabo v bodoče omejiti.
— Hrvatski parobrodni monopol. S po-glavnikovim odlokom je bila ustanovljena delniška družba »Hribrod«, ki naj organizira na hrvatskih rekah promet. Država ima predpravico do nakupa delnic, glase-čih se na ime. Večino delniške glavnice vplača država, ostanek pa hrvatski denarni zavodi ln zasebniki v sporazumu z državo. Družba bo Imela na vseh hrvatskih rekah Izključno pravico do parobrodnega prometa, lahko pa bo dajala koncesije poedl-nim lastnikom ladij.
— Polltlčno-npravna Izpremetnba na Hrvatskem. Na predlog hrvatskega ministra za notranje zadeve je bil politični okraj Vrginmost odcepljen od velike hrvatske župe Gora, ki ima svoj sedež v Petrinji, ln pripojen veliki hrvatski župi Pokupje, ki ima svoj sedež v Karlovcu.
— Slavonske Potege nI več. S posebnim odlokom poglavnika dr. Paveliča je določeno, da se bo Slavonska Požega odslej imenovala samo se Požega. Dodatek »Slavonska« je imela doslej zaradi tega, ker je bila poleg nje v bivši Jugoslaviji še tudi Užička Požega, s prestankom Jugoslavija pa je tudi dodatek »Slavonska« postal nepotreben.
—, Zvišanje poštnih pristojbin na Hrvatskem. S 16. novembrom so se poštne brzojavne in telefonske pristojbine na Hrvatskem občutno zvišale. Navadno pismo se mora odslej frankirati v tuzemstvu z znamko za S kune. dopisnica 1.50. za reko-mandirana in ekspresna pisma se je zvišala pristojbina od 5 na 7 kun. Pristojbina za telefonske pogovore izvzemši Zagreb m Osijek se je pssps/sla za polovico. Pristojbina za pogovor v javni telefonski
govorilnici je znašala 1 kuno, odslej bo pa HsaJala 2 kuni. Pristojbina za vsako besedo v brzojavnem prometu znaša odslej 1.50 kune.
— Poštna oprava je izdala opozorilo, da naj se za pošiljanje v inozemstvo uporabljajo pisma brez podloge. Sedaj je knjigarna Tiskovne zadruge v LJubljani, ftelentrar-gova ulica S založila pisemski papir brez podloge, v ličnem navadnem in amer kan-skem standard formatu. 547, n
— Oprostitev v prostozidarskem procesu. V Zagrebu je vzbujal zadnje čase veliko pozornost prostozidarski proces V središču tega procesa je stal znani hrvatski publicist Glojnarič. Sodišče je izreklo v tem zanimivem procesu oprostilno razsodbo, ker se je prepričalo, da je doprinesel Glojnarič dokaz resnice v toliko, da so bile v njegovi knjigi omenjene osebe res člani prostozidarske lože. Glojnariča so tožili vsi, ki jih omenja v svoji knjigi kot prostozidarje in so se čutili prizadete in razžaljene.
— Nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali naslednje ponesrečence. Alojz Glač. 44letni posestnik iz Zagradca, je padel pod voz Ranjen je precej po telesu. — Ana Mohorič, gostilničarka iz Slivnice, se je nevarno obrezala s kozarcem po rokah. — Pavla Debeljakova. delavka pri lesni industriji Rudež v Ribnici, si je pri delu zlomila desnico. — Luciji Brezovšek, 3Uetnl natakarici, so v bolnici izprali želodec in ji rešiU življenje.
Iz Ljubljane
— Seja   mestnega   sveta ljubljanskega.
Jutri ob 17. se prične v sejni dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega, trošarinskega. gradbenega, o J bora za upravo mestne imovine, upravnega odbora mestne plinarne in personalno-pravnega odbora. Referent finančnega odbora je pripravil med drugim poročilo o računskem zaključku mestne občine ljubljanske za leto 1940,41, o prodaji mestnega zemljišča italijanski radiofonski družbi EIAR, o pozivu Državne hipotekarne banke glede plačila zapadlih anuitet kaldr-minskih posojil, ustanovitvi obnovitvenega fonda pri mestni pripregi, predlogu za zvišanje vdovskih podpor mestne delavske zavarovalnice, odločitvi o predlogu glede izrednega prispevka rentnikom mestne delavske zavarovalnice, o kreditih socialnega skrbstva, o kreditu za obvezni prispevek upravi internata in gospodinjske šole Mladika, določitvi naknadnega kredita v svrho likvidacije računov večje porabe vode v mestnih hišah in do lelitvi naknadnega kredita predsedstvenemu tajništvu za avtomobilske vožnje. Odbor za upravo mestne imovine bo razpravljal o odpovedi stanovanj strankam v mestnih hišah, ki imajo svoje hiše. Referent upravnega odbora mestne plinarne je pripravil poročilo o pravilniku za oddajo plina iz mestne plinarne. Poročila personalno-pravnega odbora obravnavajo ostavko nekaterih Članov mestnega sveta, volitve v razne odbore, izvolitev zastopnikov mestne občine v bolniško podporno zadrugo nameščencev mestne občine, izvolitev člana in njegovega namestnika iz vrst trgovcev s kurivom v preskrboval ni odbor,
pravilnik o organizaciji in zaposlitvi delavcev pri javnih delih m račun zimske akcije in v ustroj zaščitnega oidelka. Javni bo sledila tajna seja na kateri se bodo obravnavale razne personalne zadeve.
—lj Živilski trg. Dovoz zelenjave je bil tudi zadnje dni zadovoljiv. Trg je bil danes založen z zelenjavo še tem bolj, ker je bilo suho vreme. Precej blaga je bilo že ob 8., a posamezne prodajalke so ga še vedno dovažale. Pač pa zjutraj še ni bilo sadja na kmečkem sadnem trgu. Zadnje čase imamo na trgu namestu razstave gob razstavo jabolk. Tako se lahko gospodinje pouče, da bodo vedele vsaj, kaj kupujejo. Razstavljena so jabolka, ki so najbolj pogosto naprodaj na našem trgu: dolenjska voščenka, kanadka, rožmarinček, kosmač, carjevič in renete. Tudi danes so bile naprodaj gobe, a zjutraj ni bilo sivk (zimska kolobarnica), ki jih naše gospodinje najraje kupujejo. Naprodaj je bilo nekaj če-bularjev, maslenk, rjavega in rumenega ježka. Nekateri gobarji pravijo, da so zadnje dni zaman iskali sivke.
—lj Pojasnilo o predpisih za preskrbovali je z mlekom za prehrano: Radi nepravilnega tolmačenja »Predpisov za oskrbovanje z mlekom za prehrano«, ki dobijo obvezno meč 1. XII. t. 1. odpovedujejo nekateri dovaževald mleko svojim strankam. Ta postopek nI v duhu in smislu omenjenih predpisov ln proizvajalci odnosno dovaževald mleka (mlekarice) ne smejo do nadaljnjega nobeni stranki odpovedati ali prenehati dostavljati mleka. Ce se dnevna količina mleka pri proizvajalcu zmanjša mora dostavljalec znižati dobavo sorazmerno vsem dosedanjim strankam in ne sme enim odpovedati, drugim pa dobavljati neomejeno količino. Predpisane dovolilnice bodo proizvajalci prejeli pri pristojnem občinskem uradu. Podrobne informacije o razdelitvi in dobavi mleka dobe stranke v pisarni »Prevoda«, Maistrova ul. 10.
—lj Koncert violinista Karta Rupla. Objavili smo že spored koncerta, ki ga bo izvajal prihodnji torek v veliki Unionski dvorani odlični naš violinist Karlo Rupel. Ta spored je sila obsežen ter obsega poleg Bachove g-mol Fuge še dve Paganinijevi Kaprici XTTT. In XX. Vse te tri skladbe so pisane za violino solo. Paganinijeve Kaprice spadajo priznano med najtežje tehnične probleme violinske literature. Nadaljne skladbe se izvajajo vse za violino m klavir in na prvem mestu sporeda je tehnično in interpretacijsko zelo težka Vražja sonata, ki jo je napisal Tartini, virtuoz in komponist iz Pirana. Kadenca ki se bo v tej sonati izvajala je Ruplova. Ker Se je violinist Karlo Rupel šolal tudi pri romanskih peiagogih in se pri njih navzel svojega elegantnega igralnega sloga je popolnoma razumljivo, da bo izvajal tudi Debussvjevo Sonato za violino in klavir. Koncert zaključi Ples škratov, klasično delo milanskega virtuoza in skladatelja Bazzinlja, ki Je potno violinskih podvigov najtežje vrste, vendar ob sočni spevni liniji polne elegantnega zanosa lahko razumljivo in tudi izredno priljubljeno. Koncert bo v veliki Unionski dvorani v torek 2. decembra ob pol 7. url zvečer. Pred-prodaja v knjigarni Glasbene Matice. 548 n
—1 j V počastitev spomina g. Andreja «a-rabona sta darovala g. Tone Mladic, višji sodni svetnik in njegova sestra ga. Marija Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, kateremu Je bil pokojnik predsednik, znesek lir 100. Iskrena hvala!
Lo lampada di qualita prodotta nello stobilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA (TALI AN A S. A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke
TUNGSRAM ELETTRICA IT ALI AN A S A.
TUNGSRAM
—lj SmeiSJce sredi mesta. Nezazidana parcela med čekovnim uradom in humanistično gimnazijo, torej v strogem centra mesta, služi že dolgo za odlaganje vsakovrstnih smeti in odpadkov. Treba bo poskrbeti, d8 to smetišče izgine iz našega mesta.
—lj Sopran i stka Maria Fiorenza Ciampelli
bo nastopila v petek dne 28. t. m. na solističnem koncertu v veliki Filharmonični dvorani in bo izvajala celo vrsto italijanskih pesmi in arij. Podrobni spored njenega koncerta je našle Inji: Monteverdi: Tožba Ariane; Rossini: Beneška regata; Pizzetti: iz treh pesmi: Bile so tri sestre, Respeghi: Ce bi se vrnil; Davico: Toskanske pesmi: O luna, in Voda iz Rija; Mortari: Pastirice. Nato sledijo tri operne arije in sicer iz Verdijevega Otella, Boitovega Mefistofela in Puccinijevo Toske. Umetnico sopranistko Ciampelli bo spremljala pri klavirju gospodična Cesar.na Buonerba. Začetek koncerta bo točno ob pol sedmi uri zvečer v veliki Filharmočni dvorani. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice. 549/n
—lj Tudi dogodek za Ljubljano. Opozarjali smo že nekajkrat, kako »krasi« okolico našega nebotičnika, odnosno »nebotičnikov« na travniku Dukičevega bloka zapuščeno stavbno skladišče z razno navlako in barakami ter ostankom starega dvoriščnega postopa. Okrog in okrog so bila končana vsa stavbna dela in ni bilo več nobenega upravičila, da je tam še skladišče gradiva. Zdaj je lastnik skladišča to sprevidel tudi sam in delavci so začeli polirati ostanke starih kolib. Upanje je, da bodo kmalu odstranili z zemljišča, ki je namenjeno za park, vso šaro ter da se bodo spomladi lotili dela tudi vrtnarji. Da so se spomnili na to že dolgo potrebno ureditev sredi mesta, je za Ljubljano tudi dogodek.
—lj Ribarnico pokrivajo. Vreme je bilo zadnje čase toliko prizanesljivo, da so delavci lahko končali zunanja dela pri ribarnici. Danes bo ribarnica že pokrita. Del hodnika med stebri, med trimostjem in novo tržnico, je bil pokrit že včeraj. Streha je precej položna. Krita je s sivim, valovitim salonitom.
—lj V počastitev spomina pok. g. unlv. prof. dr. Stanka Lapajneta sta poklonila socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani go-spol rektor dr. M. Kos znesek 300 lir, profesorski zbor juridične fakultete znesek 384 lir. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala.
—lj Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je poklonil Kreditni zavod za trgovino in industrijo znesek 5000 lir v počastitev spomina pok. g. Andreja sarabona, veletrgovca v Ljubljani. Za velikodušen dar najlepša hvala!
—lj Pri Sadjarski in vrtnarski pckružnici LJubljana I. bo v kemijski predavalnici na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici predaval v sredo dne 26. t. m. upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Breceljnik Ivan o sadnem izboru za mesto Ljubljano ln okolico ter o izkušnjah v zadnjih dveh zimah. Začetek točno ob 18. (šesti) uri. Vstop prost.
—lj Rdečemu križu so darovali: namesto venca na grob pok. Ivana Remica uradništvo Pokrajinskega namestitvenega urada v Ljubljani Lir 100; Gregorc Ivan, veletrgovec v Ljubljani, v počastitev spomina pok. ge. Tonejčeve Lir 200; dr. Bogdan Žužek v Ljubljani mesto venca na grob pok. prof. dr. Stanka Lapajneta Lir 200; nameščenci Pokojninskega zavoda mesto venca na grob dr. Bohinjca Lir 268; Zveza gospodinj mesto cvetja na grob dr. Stanka Lapajneta Lir 100; družina Gorkičeva v počastitev spomina pok. Marije Sarabonove Lir 60; g. Hinko Logar mesto venca na grob pok. Andreja Sarabona Lir 100. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
Obnovite naročnino!
OREHOVA JEDRCA popolnoma IzčiSčena. dobite naceneje v ME-DARN1 — Ljubljana, Židovska ulica 6. 1850
ZIMSKA JABOLKA la oddaja od 20 kg naprej po najnižji ceni — Medarna, Ljubljana, 2idovska ulica št. 6. 1902
NE BOSTE SE
UMRLI če boste redno uživali klice ugonablja-jočo In zdravilno Ambroževo medico. Pristno dobite le v Medarni, L jubl jan a. Židovska ul. 6. 1835
ODEJE od vate ln puha - nove !n stare — vam zašije. — LJubljana Marijin trg 2/IL 1668
MODRO CE,
otomane, kauče, fotele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po Želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Ljubljana. Igriška ul. št. 10. 57 T
POZOR!
Rabljene čevlje, ga-loše, snežke in obleke kupujem. Otroške snežke zamenjam za večje številke. Klavžer, Voš-njakova ul. 4. 1922
MRE2E
za   postelje dobite najceneje,  in sprejmem v popravilo v Komenskega ul. 34. 1909
»SLOVENSKI NAROD«,««*. ncimnUm
Preureditvena dela v opernem gledališču
Prezidave in pri zidave, deljene na več etap — Prva prezidava v gla
Ljubljana, 26. novembia. Med vsemi kulturnimi ustanovami so ljudje pri nas nedvomno v najbolj prisrčnem odnosu do gledališča. Vendar ne moremo reči. da se dovolj živo zanimajo za vse, kar je v zvezi z gledališčem, z njego-. vim notranjim življenjem in razvojem. Tako se zanimamo predvsem za to. kar nam gledališče daje. mnogo premalo pa. kako zore ti sadevi dovolj napornega dela ler pod kakšnimi pogoji gledališče sploh obratuje. Gledališčo je precej velik produkci]-slu obrat — da se poslužimo tehničnega izrazoslovja — in izpolnjen bi moral biti prvi pogoi. da po tur1 rrimerni obratni prostori. N"e smete mi.-Iiti. da je pri gledališkem poslopju glavno gledališka dvorana; večjega pomena je odrišče z vsemi sv-jimi stranskimi prostori, lahko bi rekli: kuhinja ticte duševne hrane, ki jo uživamo v avditoriju. Jedilnica je na brez kuhinje brez pomena. Naj vas ne motijo te prozaične primere: gledališče ie za kulisami v resnici mnogo boli prozaično kakor se zdi z gledalčevega sedeža.
In kako je za kulisami?
Delo v našem opernem gledališču ni lahko. To veija tudi za dramsko gledališke. tcd<". pripravljanje opernih nredstav zahteva še mnogo več truda, dela in pripomočkov. Operno gledališče je večji obrat kakor dramsko. Obe gledališči pa ima'a razne pomanjkljivosti: poslopji ne ustrezata, ker str. pretesni, zastareli in primanjkuje zlasti primernih prostorov za delo gledališkega
" osebja. Kako huda stiska je za prostore v opernem gfledaUšču. smo že pisali, ko smo omenili načrt za preureditev gledališča. Gledališko osebje dela pod neugodnimi pogoji, saj ni piimemih prostorov za vaje, ne ustrezajočih delavnic, garderobnih sob itd. Zato je bil velik uspeh, da se jim je posrečilo vsaj primerno povečati in urediti oder opernega gledališča, kajti poslopje je že tako tesno in izrabljeno, da moraš biti res umetnik, ee se ti posreči kakšna razširitev.
»
Operno gledališče smo dobili pred 50 leti
Operno gledališče je bilo sezidano L 1892. Povedati je treba, da najbrž v Ljubljani
ni b*lj solidnega starejšega poslopja. Gledališče ima solidne temelje in zelo močne, debele nosilne zidove. Vsi stropovi so obokani, osrednji del ostrešja nad gledališko dvorano je pa močna železna konstrukcija. Ob potresu se je najbolje izkazalo, kake trdno je gledališče, saj je menda trpelo najmanj mfd vsemi poslopji v Ljubljani; raz-pokalo je le malo zgornje zidovje. tako da ni bilo nobenih posebnih popravil. 2al. gledališče ne ustreza tako dobro tudi po svoji notranji ureditvi. Morda prejšnja desetletja te pomanjkljivosti niso bile tako občutne, ko gledališču ni bilo treba delati še tako pospešeno: zdaj pa zahtevamo od opernega gledališča, kakor da živimo v največjem mestu. V tistih ^zlatih časih« so lahko zazidali v gledališče precej zlata v pravem pomenu bessde — le pomislite, stavbni stroški so znašali okrog 700.000 gld! Projektant pa ni mogel gledati dovolj daleč v prihodnost, ko bi bilo mnogo lažje dati gledališču dovolj stranskih prostorov.
Za izpopolnitev gledališča že mnogo storjenega
Za izpopolnitev našega gledališča, dramskega kakor operno era, je bilo doslej že mnogo storjenega. Ena največjih pridobitev je bila nova kulisama. Za izpopolnitev našega gledališča se je zavzel z vso ljubeznijo višji stavbni svetnik ing. arh. I. Cer-nivec. Priznati je treba, da smo dobili Ku-llsarno predvsem po njegovih prizadevanjih m iznajdljivosti. Kot dober poznavalec gledaliških razmer, ve najbolje, kaj gledališče potrebuje in katere težave bi bilo treba odstraniti. Zelo se je poglobil v vprašanje izpopolnitev obeh gledaliških poslopij. Tako je ustvaril načrt za smotrno prezidavo, povečanje v etapah. Posamezna dela, ki v primeri z vrednostjo pridobljenih prostorov niso draga, je mogoče sčasotn financirati. Te preureditve niso krpanje, začasna preureditev, ki izgubi svojo vred-' nost. ko začno prezidavati zopet kdaj pozneje in podirati, kar je bilo narejenega prejšnjega leta; vsa dela so v okviru celotne izpopolnitve gledališča. Tako je bila tudi preureditev odra prejšnja leta končna. V splošnem je bilo že doslej storjenega mnogo za izpopolnitev gledališča, toda dosedanje delo bo dobilo pravo vrednost šele, ko bo uresničen celotni načrt.
Sedanja stavbna dela
V tej jeseni so začeli prezidavati operno gledališče po načrtih, ki jih je izdelal pod vodstvom ing. arh. J. Cernivca ing. arh. O. Gaspari. To je le začetek večjih
del, ki so vsa več ali manj v tesni zvezi. Da so lahko začeli uresničevati načrt, je seveda treba pripisovati razumevanju oblasti za naše kulturne potrebe. Sedanja prezidava poslopja zunaj ne spreminja. Prezidali so podstrešje srednjega nižjega dela poslopja ob Puccinijevi ulici in Cesti 3. maja. Ob kapu so streho dvignili za 90 cm, da so tako pridobili primerno višino prostorov in nazidek z okni. Spodnje nosilne dele ostrešja so odstranili in jih nadomestili z betonsko konstrukcijo. Tako so preuredili podstrešje na obeh straneh in pridobili dva precej velika prostora, ki imata približno po 75 m2 površine. Služila bosta za skladišči garderobe. Tam bodo hranili obleke, ki jih potrebujejo za tekoči program. Zdaj zavzemajo že tako tesen prostor omare za obleke v dvoranah, ki služijo drugim namenom. Sedanja stavbna dela so v glavnem že končana Postavili pa bodo še stopnice, ki bodo vodile v nova prostora iz dvoran za skušnje, iz drugega nadstropja ob odrišču. Druga dela spadajo že v naslednje etape.
Prizidek za odriščem
Za odriščem. na zahodni bodo se-
zidali do sosednega zemlji-oa pr rej velik prizidek, ob vsej širini odriSča < okrocr 19 m >. Prizidek bo dvonadstropen V pritli^iu bo shramba kulis za tekočI programi. V k\li bo skladišče premoga m delavnic*.
V prvem nadstropju oo.st.-i dva lepa prosi-nra. 'iker. bo služil za ku .r.nk:> igralcev. Znano jc. da je na odrj prepovedano kaditi, tako da bi igralec ne smel nikjer med odmorom prižgati cigarete. Drugi prostor je namenjen za garderobo ženskega baleta.
V drugem nadstropju bo baletna dvorana in prostor za ženski pomožni zbor. ProstOT za pomožni zbor bo ločen od b?letne dvorane z zložljivimi vrati, tako da bo mogoče dvorano po potrebi povečati.
Nazidava nad drugim nadstropjem
Razen tega bodo poslopje še nazidali na južni in severni strani  ob  odrišču. Tako
bodo pridobili v tretjem nadstropju dve lepi dvorani, ki bosta služili za skušnje Temu namenu zdaj služita dvorani v dru-gem nadstropju. Iz njiju pa bodo, kakor rečeno, držale stopnice k skladiščem oblek v podstrešje in prezidani bosta v garderobne sobe igralcev. Zdaj imajo vsi umetniki skupaj le nekaj sobic, ki so zelo tesne in zasilno opremljene ter je delo v njih res težavno. Vidimo torej, da bo s prizidavo in nadzidavo pridobljenih mnogo prostorov, in sicer prav tistih, ki jih zdaj najbolj pogrešajo.
Novo stanovanjsko poslopje
Ob Puccinijevi ulici stoji zdaj malo pritlično poslopje, ki ga bodo podrli. Sezidali bodo novo stanovanjsko poslopje, ki bo prl-zioano h gledališču, tako da bo vhod skupen in gledališki mojster, ki bo stanoval v novem poslopju, bo lahko nadziral, kdo prihaja. Stanovanjsko poslopje bo nadstropno in bo imelo tri sobe.
Zdaj še ni mogoče napovedati, katero delo po prišlo najprej na vrsto. Upanje pa je, da bodo dela postopno redno nadaljevali.
Ureditev centralne kurjave
Gledališče bo moralo dobiti tudi nove kurilnic in menda morajo ogrevati vse pojava je zastarela in neracionalna. Potrebna je nova kotlarna z novimi kurilmmi in ventilacijskimi instalacijami. Zdaj je več kurilnic in menda marajo ogrevati vse poslopje s štirimi pečmi. Ureditev centralne kurjave bo veliko, precej zamudno delo. Takšne prezidave so še tem težje, ker mora
gledališče medtem obratovati. Predelave ne smejo ovirati rednega g-ledaUškeg-a dela.
Tako smo v <rlavnem našteli vsa preureditvena dela pri opernem gledališču, ne da bi se spuščali v podrobnosti. Ce pojde vse brez posebnih zadržkov, bo preureditev končana v nekaj letih.
Težave
tramvajskega prometa
Liudie se pogosto pritožujejo nad tramvajem, čeravno bi
se morali hudo vati sami nase
Ljubljana, 26. novembra.
Tramvaj je za Ljubljančane že od nekdaj kamen spodtike. Karkoli se zgodi v zvezi s tramvajskim prometom, naprtijo Ljubljančani zmerom le upravi naše cestne električne železnice, nikoli pa sebi, čeravno povzročajo največ nereda v tramvajskem prometu Ljubljančani sami.
Precej let je že minilo, ko je bila izdana zelo umestna in za naše razmere res pre-potrebna odredba, da morajo ljudje v tramvajske vozove vstopati zadaj, izstopati pa iz njih spiedaj. Kljub temu. da so uslužbenci cestne električne železnice neštetokrat poizkušali ljudi pripraviti do tega, aa bi v njihovem lastnem interesu in zaradi tega, da bi se promet nemoteno in hitro razvijal, upoštevali odredbo o vstopanju in izstopanju, se jim to kljub pogosto hudim prepirom s potniki ni posrečilo. V zadnjem Času so ponovno hoteli oživeti to odredbo, vendar pa tudi to pot brezuspešno, ker ljubljanska trma pač nima meje.
Potniki, ki so tako nedisciplinirani, da nočejo upoštevati odredb o vstopanju in izstopanju iz tramvajskih voz, ki se morali zavedati, da s tem povzročajo zamude in sploh nered v prometu. Namestu, da bi na vseh postajah potniki izstopali spredaj in vstopali zadaj, da bi voz čimprej lahko nadaljeval vožnjo, se gneto okoli obeh vrat m silijo tudi pri sprednjih v voz, še preden so potniki, ki morajo izstopiti, izstopili. Ce se to v opoldanskih ali večernih urah, ko so tramvajski vozovi najbolj zasedeni, zgodi na vsaki postaji, ni nič čudnega, če imajo nekateri vozovi kar po 10 ali celo več minut zamude. Največjo zamudo ima po navadi tramvaj, ki vozi v opoldanskih in večernih urah od splošne bolnice proti Šiški. Pogosto niti četrtuma zamuda ni redka. Ko voz pripelje do Marijinega trga, glavne pošte ali Ajdovščine, planejo ljudje vanj skozi oboja vrata in se takoj začno hudo vati na tramvajskega voznika in sprevodnika, češ da sta ona kriva zamude. Da so jo s svojo nediscipliniranostjo zakrivili potniki sami. ne pomisli nihče. Po mnenju Ljubljančanov je — kakor zmerom — tudi v takšnih primerih zamude kriva uprava cestne električne železnice.
Velika ovira za normalno obratovanje tramvajskih voz so tudi potniki, ki se najraje gneto okoli izhodnih vrat in tako onemogočajo naglo vstopanje ali izstopanje.
Obveljati mora načelo, da mora biti vstop ali izstop pri tramvajskih vozovih zmerom prost. To načelo mora obveljati tudi zaradi tega. ker je uprava cestne električne železnice pri vseh vozovih pri sprednjih vratih, kjer potniki izstopajo, uredila posebne skrinjice za odpadke in vozne karte, ki jih potniki po navadi mečejo po tleh ali pa z njimi prekrijejo postajališča. Ce je prostor pri vratih zaseden, postanejo skrinjice neuporabne, ker potniki ne morejo do njih. če bi tramvajski uslužbenci postopali malo odločneje, bi se ljudje čisto zanesljivo odvadili te grde razvade in bi prostor pri izhodnih vratih zmerom puščali prost. Tako bi se izstopanje lahko vrSilo hitreje, poleg tega pa bi potniki uporabljene vozne karte lahko odlagali v za ta namen vgrajene skrinjice, ne pa jih metali po tleh in tako onesnaževali postajališča in ceste.
Med nedisciplinirane potnike našega tramvaja moramo šteti tudi tiste, ki zahtevajo od sprevodnikov, da jim menjajo sto ali celo petstolirske bankovce. Kakor pri železnici, bi tudi pri tramvaju moralo obveljati načelo, da potnik pripravi vozno karto drobiž ali pa vsaj enolirski bankovec. Ljudje naj upoštevajo težavna delo ter naporno in odgovorno službo tramvajskih sprevodnikov, pa jim delo olajšajo, ne pa čimbolj zamotajo.
Pri ljubljanskem tramvaju je omembe vreden še en nedostatek. V opoldanskih urah obratujejo namreč na nekaterih progah tudi rezervni vozovi, ker normalni povečanega prometa sami ne bi zmogli. Rezervni vozovi vozijo po mestu brez številk in brez napisnih kartonov, ki označujejo smer, tako da ljudje nikoli ne vedo namembne smeri. Bilo bi dobro in potrebno, da bi tudi rezervni vozovi imeli številke ir. označbe smeri, ker bi se tako potniki najlaže orientirali in bi odpadlo nepotrebno izpraševanje sprevodnikov in voznikov, v katero smer je voz namenjen. Pogosto se zgodi, da pred pošto v vozove, ki so namenjeni v Šiško, pa nimajo potrebne označbe, vstopajo potniki, ki so namenjeni na železniško postajo. Med vožnjo do Ajdovščine ali na Ajdovščini šele izvedo, da je voz namenjen proti Šiški in morajo seveda spet izstopati. Gneča na Ajdovščini bi bila čisto zanesljivo manjša, če bi se ne pojavljali takšni primeri, prepričani smo, da bo uprava naše   cestne lektrične   železnice, ki je
* -i- f   '      .,   '   < ■:"
Taborišče oddelka etiopske konjenice (slika je bila z letalom pripeljana
u Vzhodne Afrike)
zmerom pokazala dovolj uvidevnosti *io potnikov, uredila tudi to vprašanje in opremila tudi rezervne vozove s potrebnimi napisi.
Poljub v retorti
V Ameriki imajo nedosegljive računane in statistike. Prof. Gregorv Donegan z univerze v Cincinatti spada tudi med nje. Mož se je lotil kemične analize poljuba in ugotovil je, da je v 100 gramih »odpadkov poljuba« 61 gramov vode. 0.7 g beljakovin in globulina, 0.05 g elastina, 33.2 g kolla-gena, 0.032 g fosfata, 6.761 g maščobe, 0.04 g klora in kalija, 0.45 g kuhinjske soli, 0.06 g apnenca ter neznatne količine magnezija, železa, aluminija in žvepla. Praktičnega pomena seveda ta kemija poljuba nima.
Za bodočnost angleške valute se boje
Angleški kancelar državne zakladnice Wood je moral priznati, da so uspehi varčevanja zlasti med širokimi sloji prebivalstva v zadnjih mesecih v primeri z začetkom tekočega leta znatno nazadovah. To ugotovitev je združil z nujnim pozivom, da se morajo prihranki znova povečati, sicer ne bo mogoče financirati v potreb-
nem obsegu angleškega oboroževanja s pomočjo prištedenega kapitala. Težke skrbi kancelar j a državne zakladnice Wooda so
razvidne tudi iz njegove izjave, da namerava vlada v okviru varčevanja močno poživiti tudi dolgoročno nalaganje kapitala v oboroževalna posojila. Iz tega bi se dalo sklepati, da Angleži zelo neradi nalagajo denar v kratkoročna oboroževalna posojila, čeprav se obrestujejo slabo. Angleže ee pač boje za bodočnost svoje valute med vojno, še bolj pa po nji.
Bolgarski starostni rekord
Iz bolgarske revije »Zdravje in življenje« posnemamo, da živi zdaj v Bolgariji 159 nad 100 let starih ljudi. V tem je menda Bolgarija dosegla svojevrstni starostni rekord, kajti v drugih evropskih državah še od daleč ni toliko nad  100 let starih
ljudi. V Italiji jih imajo samo 31, Portugalska in Litva sta pa za Bolgarijo na drugem in tretjem mestu. Med 158. sto-letniki v Bolgariji je 85 mož in 75 žensk. Po drugih državah pa dočakajo navadno ženske višjo starost kakor moški. 121 bolgarskih stoletnikov živi na kmetih, 37 pa v mestih. Skoraj vsi so trdnega zdravja. Šest je mod njimi takih, ki tehtajo komaj še po 35 kg, kot posebnost omenja revija, da je dobilo 15 stoletnikov tretje zobe.
Arizacija
francoskega gospodarstva
Razširjena je bila tudi na maroško mandatno ozemlje
Generalni komisar francoske vlade za židovska vprašanja Xavier Vallat se je mudil nedavno v Tunisu, kjer je storil prve ukrepe za izvajanje raznih zakonov Francije. V Francoskem Maroku je zda] prepovedano Zidom vsako delovanje v bančni stroki, dalje na polju tiska, radija in v vseh panogah filmske industrije. Maroškim Židom je bilo tudi prepovedano sklepati posle v zadevi privatnih posojil. Iz tega je razvidno, da je francoska vlada sklenila razširiti protižidovske zakone postopoma tudi na severno afriško protekto-ratno ozemlje. Po prvih ukrepih bo treba nekaj časa počakati preden bo dosežena popolna arizacija gospodarstva te dežeie toda jasne smernice so v tem pogledu že dane.
Znano je, da je arizacija gospodarstva že močno napredovala tudi v nezasedenem delu Francije. V Marseillesu, Lyonu, Tou-lousu, Limcgesu in dermont-Ferrandu ^o bih ustanovljeni posebni uradi za arizacijo pod imenom Servis regionaux d'arvanlsa-tion economique, ki so podrejeni generalnemu komisarijatu. On nadzira vse važne upravne posle na polju arizacije in jih po potrebi vodi sam. Potom svojih uradov. Tako je mogoče razpolagati z židovskim imetjem samo v sporazumu z njim, podrejeni uradi morajo paziti na to, da gre prenos židovskega premoženja v korist vsega francoskega gospodarstva. Zato skuša generalni komisarijat izločiti vse verižniške činitelje iz vsega procesa arizacije.
Na zasedenem ozemlju posluje generalni komisar sporazumno z nemškimi okupacijskimi oblastmi. V Parizu je bila ne-
davno ustanovljena nova delniška družba, ki naj prevzame od židovskega premoženja vse tvrdke čevljarske in usnjarska stroke. Kapital nove delniške družbe hoče preskrbeti zvezam pariških Izdelovalcev obutve od vseh svojih članov. Na merodaj-nih mestih upajo, da bo služil ta korak pariških izdelovalcev obutve za zgled. Posebne težkoče povzroča široh razmah m rastresenost delniškega imetja v židovskih rokah. Kjer gre za celotno delniško imetje ali sploh za arizacijo podjetja prevzame njegovo upravo komisar, podrejen pristojnemu uradu.
Zaradi raztresenega premoŽenja poertl-nih delnic ali razmeroma neznatne premoženjske udeležbe, je pa nasprotno pristojno ravnateljstvo za upravo državnih posestev. Iz podrobnih pravilnikov o izvajanju naredb je zanimiva določba, da se mora prevzemnik židovskega premoženja, če ne gre za borzne papirje, zavezati, da v treh letih ne bo odtujil pridobljenih objektov. S tem hočejo oblasti očividno preprečiti posredovalne kupčije z židovskim premoženjem, ki ga je treba pravilnon" a plačati v gotovini. Pri znatni udeležbi Židov v nekaterih važnih panogah francoskega gospodarstva, imajo francoski nradi za arizacijo vedno več dela. Vse ka?.e, da ta aparat že dobro deluje in da pojde zdaj arizacija hitreje od rok kakor je sla v začetku, ko je bilo treba premagali znatne zaščitne ovire.
j Inseriraj v „Slov. Narodu"
PROKLETSTVO
85
DEMANTA
Roma«.
— Da, kapitan.
— Dobro, — toda opozoriti vas moram, da se z moje ladje nihče ne sme izkrcati tam, kjer se ustavi.
— To mi je vseeno.
— Kazen je pri nas zelo stroga. Ker sem gospodar edini gospodar na krovu »Morskega galeba«, vztrajam na tem, da bi bile ohranjene stare tradicije jadranja po morju. Sicer vam pa izročam pisan red, veljaven na moji ladji. Torej sva domenjena, kaj ne?
— Da, kapitan.
— Dobro torej ste naši. Od danes se pišete Co-lombo. Vsak mornar »Morskega galeba« ima namreč ime tega ali onega primorskega mesta. Pojdite, da vas predstavim svojemu pomočniku Cardiffii.
Kapitan je odšel po stopnicah doli, jaz sem mu pa sledil. Po ozkem hodniku sva prišla v tesno ka-juto.
Na zaboju sedeči orjak se je napol obrnil, ko sva vstopila, še svoj živ dan nisem videl takega orjaka. Cardiffa bi bil najlažje primerjal z gorilo. Njegova orjaška glava z nizkim čelom, njegove živahne in srepe sive oči, nad katerimi so visele košate obrvi,
njegove široke in kosmate prsi, njegove izredno dolge roke, kriva meča in stegna na velikih ploskih nogah — vse to je spominjalo na gorilo iz centralne Afrike.
— Cardiff, — je dejal kapitan, — to je nov jam-borski čuvaj. Manjkajo nam samo še trije možje. Čim jih najamem, krenemo na pot.
— Hm„ — je zamrmral gorila-človek.
— Zaenkrat ga obdržite pri sebi in dajte mu prečita ti naš red.
— Hm.
— Potlej naj pa zakuri v kuhinji.
— Hm.
— Ko bo opravljeno to delo, naj malo popravi jadra.
Hm.
Ko je kapitan odšel,, je sedel Cardiff na svoj kovčeg, si prižgal pipo, potegnil iz žepa umazan zvezek in mi ga pomolil, rekoč:
— Naš red.
Ta red je bil strog. Toda kaj sem hotel. Bil sem pripravljen sprejeti vse, samo da bi ušel Billu Shar-perju in Manzani. Vedel sem, da ne bom miren, dokler ne zapustimo Southamptona. Moja sovražnika bi me mogla še najti. V ta namen bi jima bilo zadostovalo, če bi vprašala nekatere mornarje v pristanišču.
Čeprav Bili Sharper in Manzana nista bila posebno bistroumna, bi ne bila pozabila priti v pristanišče vprašat, če nisem član posadke sumljive ladje, za-
sidrane v njem. Na katero ladjo bi se pa mogel zateči, če ne na sumljivo?
Bal sem se, da bom zdaj zdaj zagledal ta dva lopova.
Ko sem prečital na ladji veljavni red, sem vprašal Cardiffa, da-li ima zame kaj dela.
Skoraj celo uro sva molče sedela in se gledala.
Odkimal je z glavo. Cardiff na svojem kovčegu,, jaz pa na zaboju. Cardiff je bil ves zatopljen vase in zdelo se mi je, da mimogrede malo dremlje.
Kako čuden je bil ta mož, ki naj bi izpolnjeval njegova povelja! Najprej sem ga smatral za Irca, toda nekaj besed iz njegovih ust je zadostovalo, da sem spoznal v njem Škota.
Ko je bil pokadil dve pipi tobaka, je vstal. Bil je tako velik, da se je moral pripogibati, kajti kajuta, kjer sva sedela, je bila visoka največ 1.75 cm, Cardiff je bil pa znatno večji. Ko se je nekajkrat obrnil v kajuti, je vzel iz omare veliko zeleno steklenico, jo odmašil in si jo nastavil na usta. Ko jo je odma-šil, je zadišalo po kajuti po žganju. Cardiff se je ozrl name. Njegove sive oči so žarele kakor dva reflektorja in njegov obraz je imel zdaj čuden izraz.
Znova si je prižgal pipo in sedel nazaj na svoj kovčeg, kjer je nepremično obsedel.
Začel sem se dolgočasiti v družbi tega redkobesednega mornarja. Kar se je oglasila na krovu piščalka.
Cardiff je vstal, pretegnil svoje orjaške ude in vstal, rekoč:
— Pojdiva, tovariš!
In lahno me je potisnil naprej. Čudil sem se, da me naziva Cardiff tovariš. Tako se kličejo med seboj samo mornarji iste stopnje ali pa dobri prijatelji. Zelo redko pa kliče tako svojega podrejenega kapitanov pomočnik.
Iz tega sem sklepal, da Cardiff pri vsej svoji robati zunanjosti ni slab človek. Bil je pač medved, toda živeti se bo že dalo z njim, sem si mislil.
Na krovu »Morskega galeba« sva našla zbrano vso posadko. V nji so bili zamorci, Malajci, Indijci, Kitajci in ljudje neopredeljenega plemena.
Evropa je bila zastopana po kapitanu, Cardiffu, treh mornarjih in meni
Vsi ti mornarji so se mi zdeli zelo resni in disciplinirani. Delo okrog jader so opravljali z združenimi močmi, povelja izpolnjevali s čudovito točnostjo in brez najmanjše besedice. Človek bi bil mislil, da prisostvuje enemu izmed prizorov tistih mojstrsko pripravljenih iger, kakršne so bile včasih v londonski »01ympii«.
Pomagal sem svojim novim tovarišem odvijati velika jadra, dočim so drugi privezovali in dvigali manjša.
Kapitan se je v polni meri zanašal na svoj manever in odklonil je krmar je vo pomoč.
Na obali se je bila zbrala gruča radovednežev, da bi videli, kako se bo »Morski galeb« izmotal iz pristanišča mimo mnogih v njem zasidranih ladij.