TUDI ZA PŠENICO
Murska Sobota, 6. julija 1989 • Leto XLI • Št. 26 • Cena 6500 din
Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in toplo vreme. V nedeljo so možne posamezne nevihte.
ZVEZNO ZDRUŽENJE ZA TRGOVINO PRI GZJ V MURSKI SOBOTI
PRAVIČNO PLAČILO
Trgovina — samostojen dejavnik na trgu
Odnos do trgovine se mora v celoti menjati. To več ne bo dejavnost posebnega družbenega pomena, ki ji bo lahko vsak zapovedoval in postavljal pogoje, ampak bo v novih razmerah gospodarjenja tudi trgovina podjetje, ki pa se bo moralo še bolj kot drugi obnašati podjetniško.
Tako izvršni odbor Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, ki se je minuli teden (29. junija 1989) sestal v Mur-. ski Soboti. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila namreč Položaj trgovine in naloge v razmerah tržnega gospodarjenja. Kar 12 odstotkov vseh zaposlenih v Jugoslaviji ali 860 tisoč državljanov je zaposlenih v 4600 trgovskih organizacijah. Trgovina je povsod po svetu zelo pomembna in mora biti med prvimi, ki se prilagaja gospodarskim spremembam. Tudi danes se mora hitro organizirati po novem zakonu o podjetjih, združenje za trgovino pa biti pobudnik za ustanavljanje mešanih in zasebnih podjetij, vlaganje tujih partnerjev, ukinjanje negospodarnih trgovin in oživljanje tistih, ki imajo ekonomsko osnovo za uspešno poslovanje.
Na sestanku v Murski Soboti so oblikovali teze za postopno reorganizacijo. Predsednik izvršnega odbora Jože Kovač (direktor Veletrgovine Potrošnik) je dejal: »Trgovina je bila do sedaj neracionalno organizirana, kar je le povečevalo stroške poslovanja. Zato je uvajanje zakona o podjetjih nujno, uporabili pa bomo vse možne oblike organiziranja tako družbenih kot zasebnih trgovin. Naslednja naloga je usposobitev trgovine za gospodarno poslovanje, nato pripraviti se na spremenjeno vlogo in položaj trgovine ter preučiti možne oblike sodelovanja družbenih z zasebnimi in mešanimi trgovinami.«
Pri nas trgovina še ni dovolj razvita. V povprečju pride trgovina na 283 prebivalcev, v Avstriji na 109 in v Italiji na 53. V razvitih državah so v razmerju s številom prebivalstva zaposleni v trgovini 4 odstotki ljudi, v Jugoslaviji le 1,7.
Trgovini bo torej potrebno dati proste roke, da se organizira in razvije, kot je potrebno. Ne le družbena, ampak tudi zasebna. Ustanavljanje zasebnih trgovin pa ni le finančno skoraj onemogočeno (ni nobenih posojil, spodbud), ampak so v marsikateri občini še vedno močne politične ovire. Povsod seveda ni tako, saj imajo v
CENA NI VEC CENA
Dan ni dan, če se kaj ne podraži. Slaba šala je tak stavek, vendar je porojen iz našega današnjega dne. Številke, ki naj označujejo vrednost blaga v dinarjih, nam povzročajo vrtoglavico in ne vemo, kdaj bo kaj drugače. Tudi pri Vestniku rastejo stroški z neverjetnim tempom, razlika med našim časnikom in druge vrste blagom, če upoštevamo le ceno, je v tem, da mi ne moremo vsak teden stroškom ustrezno povišati cene časnika. Naša skup-
Vojvodini že čez tisoč zasebnih trgovin.
Konkurenčnost do torej edino pravilo, po kateri se bo v prihodnje ravnala trgovina, družbena in zasebna. Vendar pa bodo potem morale imeti vse tudi enake dolžnosti (npr.: ne da bi samo družbene morale prodajati kruh in mleko), zato bodo tudi vse druge oblike organiziranih trgovin vključili v Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Jugoslavi-
je
Bernarda B. Peček
ščina se je odločila, da naj s ceno 6.500 za izvod (ali z 80.000 dinarji za tretje trimesečje) poskušamo plavati nad vodo. Prepričani smo, da nam bo težko, vendar računamo na vas, dragi naročniki! Računamo na vašo izpričano zvestobo in hiter odziv pri plačilu. Le tako nam bo uspelo izkoristiti resnično vrednost teh 80.000 dinarjev in časnik ohraniti tak, kot si ga želite.
Uredništvo
Niso za podaljšanje mandata
Z zadnjim dnem junija se je končalo enoletno obdobje prisilne uprave v bolnišnici m sodeč po poročilu, ki so ga pripravili za skupščinsko zasedanje, in po mnenju občinskega izvršnega sveta je kolegijski poslovodni organ dobro opravil svoje delo. Izboljšali in popravili so tisto, za kar so bili poklicani, niso pa uspeli rešiti velikih denarnih težav, ki so’ seveda posledica načina financiranja družbenih dejavnosti in omejevanja porabe. Magister Emerik Zver se je ob koncu svojega poročila še posebej zahvalil vsem štirim občinskim zdravstvenim skupnostim, ki so pomagale reševati denarne težave bolnišnice.
V nadaljevanju skupščinskega zasedanja so razpravljali o osnutku amandmajev k slovenski ustavi ter predlogih in mnenjih iz javne razprave. Uvodničar je bil Jože Stvarnik, ki je delegate seznanil z novim predlogom delovne skupine za pripravo sprememb volilne zakonodaje pri republiški Socialist.čn. zvezi »Članom delegacij m delegatom v zborih občinskih skupscin se mandat podaljša za šest oziroma devet mesecev. Časovna ločitev v občinskih in republiških volitvah je potrebna zato, ker je ne g če istočasno izvesti kandidaj ske in volilne postopke za z občinskih skupščin, za zbore republike in zvezne skupščine m člane predsedstva republike ter v družbenopolitičnih skupnostih « Govoril je tudi o Temeljni listini Slovenije in povedal, kako bodo
delegatom
organizirali podpisovanje, saj naj bi jo podpisala večina volilnih upravičencev, ter o predlogu, da se v ustavi opredeli status Romov.
K predlogu o podaljšanju mandata delegatom se je oglasil tovariš Perhavec, delegat iz krajevne skupnosti Partizan. »Ne vem, če je tak predlog, ki so ga dali v tej ustavni komisiji, najbolj modra rešitev. Prvič že zato, ker bomo imeli potem v enem letu dvoje volitev. Kaj to pomeni organizacijsko in stroškovno, vedo v občinah oziroma tisti, ki volitve organizirajo. Druga pripomba: predlog bo zelo neugodno vplival na funkcioniranje sistema v občinah, ki že tako težko funkcionira. Predlagam,' da o tem vprašanju resno razmislimo in na težave pravočasno opozorimo. Imam namreč vtis, da orga-
(STRAN)POTI SLOVENSKEGA REGIONALIZMA
»Kosovizacija« ob tromejniku
Nekateri pomurski »reprezentantje« so bili po nedavni izjavi predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja v Moravskih toplicah silno užaljeni; pa ne toliko zavoljo same izjave, kolikor zavoljo tega, ker je bila medijsko posredovana v javnost. Manira bi nas pravzaprav morala osupniti, saj vendar ne živimo več v prvi, drugi, tretji. .., ampak že v deveti povojni petletki, ko . . . No. pa kaj bi se pametovali! Prvi mož republiške vlade najbrž ni po naključju izjavil — po tem. ko je poslušal, kako in kaj je s tukajšnjimi razvojnimi vzponi in predvsem padci — naslednje: »Sem za vsak dialog, vendar sem dobil vtis kot na razgovorih v Beogradu, ko poslušam razpravljalce iz Črne gore, Kosova, Bosne in Hercegovine in Makedonije.« Šlo je za temo o mnogosrediščnem razvojnem modelu Slovenije, ki da se — po Šinigojevem mnenju — v glavnih smereh uresničuje, čeprav ne v celoti, kot se docela ne uresničujejo druga strateška razvojna vprašanja. Pomurci očitno niso na isti valovni dolžini, ker sicer ne bi kar naprej tožili, da so »prehramben rezervat s ceneno delovno silo« in »drobiž v slovenski megalomaniji«. Izrekanje z vidika yugoopcije bi se prav lahko izteklo v nalašč izostren pomislek, če nima Pomurje — seveda zgolj z gospodarsko-socialne plati — v združbi slovenskih pokrajin sorodnega položaja kot losovo v združbi jugoslovanskih republik in pokrajin. Bi torej mogli/smeli cikati na neke vrste »kosovi-zacijo« oh tromeji Jugoslavija—Avstrija—Madžarska? Nekaj možnih odgovorov posredujemo v tokratni temi, ki smo jo simbolno naslovili: Naj luknja velika Pomurje še mika?
Dva dni po Šinigojevi izjavi smo v ožjem krogu pomurskih »reprezentantov« slišali še nekaj namigov, ki zgodbi o manj razvitih območjih na Slovenskem dajejo nove poante. Vzemimo tisto o sposobnostih tukajšnjih poslancev (delegatov) za pogajanja in pritiske na republiške vrhove — ne z veščino obračanja besed (a tudi z njo!), ampak z močjo argumentov. In argumentov za to, da je murska krajina na repu slovenskega razvoja, je dovolj. Zanimivo, da začenjajo domači oblastniki in politiki spoznavati vrednost ekološke razvojne sestavine in tudi, da jim ni več nerodno na glas ugibati o mogočih posledicah tisočletne ločenosti Pomurja od matične domovine, ki da so še zdaj prepoznavne. Res zanimivo! Ali pa morda le ena od (stran)poti t. i. slovenskega regionalizma.
Branko Zunec
Na pomurskih poljih že brnijo kombajni. V minulem tednu so pridelovalci začeli pospravljati ječmen, ki je zdaj v glavnem že v kaščah, vse pa je nared že tudi za žetev pšenice. Ob koruzi je to najbolj razširjena poljščina na pomurskih njivah, kmetje in družbena kmetijska gospodarstva pa jo morajo tudi letos pospraviti z okrog 18 tisoč hektarjev njivskih površin. Ozimna žita so pridelovalcem to pomlad povzročala precej skrbi, saj so poleg redne zaščite pred pleveli imeli veliko dela tudi z varstvom pred boleznimi in škodljivci, tako da so morali posevke tudi večkrat škropiti. Marsikje je pšenica, ki se je zaradi blage zime močno razrasla, že spomladi začela pole-gati, zlasti tam, kjer so bili posevki nekoliko gostejši, tako da bodo imeli stroji precej težav pri žetvi.
Sicer pa smo tudi na letošnjo žetev v Pomurju dobro pripravljeni in zdaj tečejo še zadnji dogovori o odkupu. Kombajnov je dovolj, letos so pomurski pridelovalci kupili še nekaj novih, in če ne bo težav z vremenom, bi moral biti pridelek v slabih dveh tednih pospravljen. Tržni presežki pšenice v Pomurju v zadnjih letih naraščajo. Po napovedih poznavalcev bi letos pridelovalci lahko ponudili okrog 35 tisoč ton pšenice, te količine pa bodo v največji meri odvisne od pogo
ne na republiški ravni skrbijo le njihovi, republiški problemi, vprašanja občin in občinskih problemov pa pri tem nekoliko zanemarjajo.«
Delegati so sprejemali še predloge zazidalnih in lokacijskih odlokov, zaradi pripomb iz krajevne skupnosti Partizan in delovne organizacije Potrošnik pa niso sprejeli predloga odloka o ureditvi nekaterih vprašanj zasebne obrti.
Majda Horvat
M PRIHODNJEM VESTNIKU
ZA SPRAVO NA CERKVENEM PRAGU - Naj bo Račka Kaniza, Prekrižje ali Razkrižje, dejstvo je, da se v tej sloven-sko-hrvaški župniji v ljutomerski občini še vedno niso docela polegla verska navzkrižja na narodnostni osnovi. Poskušali smo priti do dna vzrokom in posledicam primera, s katerim se tačas ukvarja zgolj mešana medškofijska komisija s predstavniki iz Maribora in Zagreba.

jev odkupa. 3 tisoč dinarjev, kolikor znaša zaščitna cena, ne pokriva stroškov pridelave, zato zahtevajo višjo ceno. Kakšna bo ta, nam do sklepa redakcije ni uspelo zvedeti, saj imajo platno in škarje v rokah žitnopredelo-valne organizacije. Nezadovoljstvo pridelovalcev so povzročile tudi blagovne rezerve, iz katerih so pred žetvijo ponudili zaloge lanskega letnika, vendar tudi pri pšenici ne bi smele v celoti obveljati Zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Mnogi pridelovalci bodo prisiljeni prodati pšenico po kakršnikoli ceni že, saj večjih količin niso sposobni uskladiščiti, za prenekaterega kmeta pa je to tudi prvi večji letošnji dohodek.
Kakorkoli že, odkupa se je treba lotiti trezno in premišljeno. Pridelovalec mora tudi za pšenico dobiti pravično plačilo in ne bi se smel ponoviti položaj iz lanskega leta, ko se je pšenica podražila šele takrat, ko so jo pridelovalci v glavnem že prodali. Izkušnje v zadnjem času kažejo, da je zaradi neurejenega odnosa do kmetijstva kmetom že začelo prekipevati in kaj lahko se zgodi, da nam bo že prihodnje leto pšenice spet primanjkovalo. Hrana je že zdaj draga in še dražja bo, če je ne bo dovolj za vse. Bodo za to potem spet krivi kmetijci?!
Ludvik Kovač
Slovenska Zveza komunistov se je za radikalne reforme odločala lansko zimo, ko smo ugotovili, da smo zašli v slepo ulico in da izhoda brez tega, kar danes imenujemo prenovljen koncept socializma, do katerega vodi pot temeljitih gospodarskih in političnih reform, ni mogoče ohraniti ideje socializma med Slovenci. Rezultat teh spoznanj je bila lanska aprilska konferenca, ko ni bilo nobenih množičnih nezadovolj-stev in mitingov . . . Tako je med drugim govoril Milan Kučan pred dnevi v Veržeju pomurskim šolskim ravnateljem. Poročilo berite na 3. strani.

aktualno doma in po svetu
ŠE VEDNO DELAMO ZA BANANE
Če je verjeti zahodnonem-škemu Spieglu, smo Jugoslovani k nizu »uspešnih« poslovnih potez dodali še en biser: Liberiji smo dovolili, da tri pri nas kupljene ladje plača z — bananami! Ladje so vredne 60 milijono dolarjev. Morda to niti ne bi bilo povsem slabo, ampak s takim plačevanjem imamo slabe izkušnje, saj moramo vzeti blago, ki nam ga kupec hoče dati ali pa svojega računa tudi v obliki prazgodovinske menjave blaga sploh ne plača. Menda je kupil Sudan pred desetimi leti v Jugoslaviji šest ladij, pa jih še do danes ni plačal. Tudi Sudanu bomo dovolili, da nam plača — z bombažem. V uteho naj nam bo, da smo tudi mi Američanom nekoč plačali letalo DC 9 s pršutom.
KO JE GOSPODARJENJE HAZARD
Prof. Bruno, ki je obiskal Jugoslavijo na povabilo Narodne banke Jugoslavije, velja za očeta izraelskega koncepta stabilizacijske politike s katero so leta 1985 hiperinflacijo, ki je dosegla 445 odstotkov, v letu dni spravili na 37 odstotkov. Letos bo inflacija v Izraelu narastla za 16 odstotkov, za prihodnje leto pa napovedujejo le še deset odstotno inflacijo. Stabilizacijski načrt, ki si ga je zamislil prof. Michael Bruno in ga ob podpori vlade in državljanov tudi izpeljal, je sinteza treh teorij: dezinflacije z restriktivno ekonomsko politiko, postopne stabilizacije nominalnega deviznega tečaja in udarne terapije po znanih receptih nove klasične ekonomije. Temeljni kamni tako začrtane politike so bili: zelo kratko obdobje, v katerem naj bi uresničili načrtovano dezinflaci-jo (največji del tega so uresničili v treh mesecih), takojšnja uvedba zelo restriktivne makroekonomske politike. Pri tem so še posebno pazili na državni proračun in proračunski sistem, preko katerega se je prerazporejala približno polovica narodnega proizvoda, poleg tega pa so imeli še velikanski proračunski primanjkljaj. Država je takoj uvedla kontrolo cen, prav tako pa so sporazumno s sindikati in delo-
PRESEŽKI, PRESEŽKI...
Strokovni sodelavci gospodarske zbornice v Splitu sp s pomočjo ankete ugotovili, da kar 18.500 delavcev od 235.000 zaposlenih, gospodarstvo ne bi prav nič pogrešalo. V industriji imajo okrog I 1.100 nadštevilnih, trgovina jih ima 3.000, v turizmu in gostinstvu bi jih lahko pogrešali 2.500, v stanovanjski in komunalni dejavnosti 750, gradbeništvu 500, prometu in zvezah okrog 400 in v kmetijstvu 30, piše Privredni vjesnik.
Očitno je tehnološki presežek v Dalmaciji večji kot drugod, saj so avtorji te ankete stanje v Dalmaciji primerjali s podatki ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, kjer zatrjujejo, da je v Jugoslaviji od zaposlenih 20,8 odstotka takih, ki jih pri delu ne bi pogrešali. Se pravi, da dobiva plačo kar tako 1,400.000 zaposlenih. V Dalmaciji pa ocenjujejo da imajo najmanj 45.000 delavcev z delovnimi knjižicami, ki jih gospodarstvo ne bi pogrešalo.
Tako na primer v Industriji aluminija Boris Kidrič zatrjujejo, da je v tem kolektivu s prek 5000 zaposlenih kar 30 odstotkov odvečnih delavcev. Nič bolje ni drugje. Direktor Jadranske slobodne plovidbe meni, da imajo naši ladjarji v primerjavi s tujimi partnerji najmanj dvakrat več zaposlenih in da namesto ene posadke plačujejo tri ; eno, ki dela, drugo, ki počiva in tretjo, ki jp sestavljajo delovni invalidi. Se bolj vznemirjajo podatki o nadštevilmh na kopnem, saj na primer vodi finančne posle Jadranske slobodne plovidbe 75 ljudi, tuji ladjar pa ima za enako delo zaposlenih le kakih osem delavcev. Tudi pri Jugo-tankerju, tem najbolj vitalnem in najbolj akumulativnem ladjarju, ocenjujejo, da imajo preveč zaposlenih in komaj čakajo na nove predpise o delovnih razmerjih in na možnost, da bi si delavci lahko vnaprej kupili delovno dobo, da bi starejši lahko odhajali predčasno v pokoj. Jugotanker ima namreč najmlajšo floto v Jugoslaviji.
HRVAŠKA POTROŠNIŠKA TORBA V JUNIJU
V lanskem juniju je bil povprečni osebni dohodek večji od stroškov za prehrano štiričlanske družine, zdaj pa po naših računih, piše zagrebški Vjesnik, če je povprečje zadnjih mesecev nekaj več od dveh milijonov dinarjev, ena plača ne zadošča več za hrano, kaj šele za vse življenjske stroške. V primerjavi z lanskim letom je hrana v letošnjem juniju kar 7,7-krat dražja kot lani.
Kaj vse se ni podražilo ta mesec! Po podatkih, zbranih pri Slavija-prometu, v Poslovni skupnosti za sadje, zelenjavo in cvetje in v Plasmesu, po starih cenah prodajajo samo še sladkor, testenine, moko, solato, ohrovt in čebulo, cenejši pa je le paradižnik. Za sladkor se na žalost zanesljivo ve, da se je podražil na približno 17 tisoč dinarjev za kilogram, vendar bodo v Slaviji zaloge še nekaj časa prodajali po stari ceni, a ne dolgo, kot tudi vse drugo ne bo dolgo mirovalo. Svinjske zarebrnice so dražje od zrezkov, vendar to samo priča o težkem položaju v živinoreji. Ni izključeno, da je zarebrnica v kaki drugi mesnici vsaj za tretjino cenejša, hkrati pa so zrezki na tretjem kraju še precej dražji od Plasme-sovih. Podobno je z več sto drugimi cenami.
Cene se ne bodo kar tako umirile. Nasprotno! Če nič drugega, to napoveduje cena žitaric letošnjega pridelka. Tudi če bi spoštovali (a je nemogoče) neto določeno zaščitno ceno 3.000 dinarjev za kilogram (spomnite se najnovejših novosadskih demonstracij), bi odkupna cena litra mleka morala znašati najmanj 4.500 dinarjev, in je v maloprodaji zato težko pričakovati mleko, cenejše od 10.000 dinarjev. Pšenica je namreč paritetna osnova za določanje cen drugih kmetijskih pridelkov, odvisna pa je od cene nafte, ki je, kakor vemo, vedno višja, pač v skladu z ritmom zmanjševanja vrednosti dinarja ...
dajalci zamrznili tudi vse plače za tri mesece. Po devetnajstod-stotni devalvaciji so vpeljali nominalno trden devizni tečaj šeke-la do dolarja. V svežnju ukrepov je bilo še zmanjšanje proračuna za 7 odstotkov, zmanjševanje števila zaposlenih v državnih službah, nadzor nad trgom kapitala, selekcioniranje prošenj za kredite, spremembe obrestnih mer, ki so spodbujale le dolgoročnejšo vezavo denarja in vrsta drugih.
Uvedba stabilizacijskega programa je v Izraelu najprej izzvala ostre proteste in stavke, nato pa so ga ljudje vendarle sprejeli — saj ob hiperinflaciji skoraj niso imeli druge izbire. Posebno vroče so bile razprave o plačah in zahteve po pravični razporeditvi bremen stabilizacije. Vlada se je odločila za sistem delitve dohodka, ki je kar najmanj prizadel družine z najnižjimi dohodki, tem so pomagali tudi s socialno podporo oziroma kompenzacijami. Po drugi strani pa so uvedli davke na luksuzna stanovanja in druge luksuzne predmete.
»Kdo je potem plačal izraelsko stabilizacijo?« je bilo eno od vprašanj v pogovoru slovenskih ekonomistov s prof. Brunom.
»V glavnem kapital.« Stopnja donosnosti kapitala je bila v stabilizacijskih letih veliko nižja kot v obdobju inflacije. Pomagala pa
V zvezni skupščini pretekli teden niso obravnavali zakona o rokih za izplačilo akontacije plač; predlog je ostal v predalih pristojnega skupščinskega odbora. V zveznem zboru so se »zaskočili« okoli poročila o domnevnih napadih na JLA v Sloveniji. Takole pa sta se zaskočila potniški in tovorni vlak v ZR Nemčiji. Na srečo brez smrtnih žrtev.
je tudi izdatna pomoč ZDA. Leta 1985 in 1986 so ZDA odobrile Izraelu 1,5 milijarde dolarjev finančne pomoči kot podporo za uresničevanje protiinflacijskega programa. V naslednjih dveh letih je Izrael dobil od ZDA še okoli 3 milijarde pomoči. Temu je treba prišteti še izdatno pomoč mednarodne židovske skupnosti, ki je z darili ali nakupi obveznic prispevala nadaljnjo milijardo dolarjev.
V zadnjem času se v Jugoslaviji slišijo mnenja, češ da bi nas protiinflacijski programi stali preveč, posebno še, ker je življenjska raven zaposlenih že sedaj na tako nizki ravni, da delavci novega zategovanja pasu ne bi prenesli. Predlagajo, da bi se najprej lotili rekonstrukcije gospodarstva, šele nato bi začeli razmišljati o brzdanju inflacije.
Izraelski gost je menil, da je taka ali drugačna odločitev stvar tistih, ki jo sprejmejo. Dodal pa je, da zmerno inflacijo znamo krotiti, tudi tista dvoštevilčna je še nekako obvladljiva. V trenutku, ko inflacija postane trištevil-čna, pa postane gospodarjenje hazard, ki ga na koncu plačata proizvodnja in celotno gospodarstvo.
In kako prof. Bruno ocenjuje ukrepe Markovičeve vlade? Meni, da so ukrepi naravnani pravilno in strokovno dovolj dobro pripravljeni. Sedanja vlada vzbuja zaupanje s svojo strokovnostjo in tržno naravnanostjo, čaka pa jo še veliko dela.
Vile na licitaciji
Črnogorci so z odobravanjem sprejeli novico o zakupu oziroma prodaji reprezentativnih objektov, ki so v lasti republiških organov. Nihče sicer noče govoriti o privilegijih, ki so jih črnogorski funkcionarji imeli, je pa vsem znano, da so republiške vile na voljo peščici ljudi skoraj zastonj. Sedaj, ko je akcija stekla, pravijo, da je potrebno objekte razprodati, ker gre za visoke vzdrževalne stroške in negospodarno izrabo. In čemu se bodo črnogorski funkcionarji odrekli? Najprej kompleksu Bjelasica, ki ima bojda najlepšo plažo na Jadranu, vili Igalo, vilama v Miločeru in na Zabljaku, manjšemu letalu in enemu vagonu plavega vlaka. In kdo naj, bi vse to kupil? Najverjetneje se bodo odločili za javno dražbo in za načelo kdo več da, saj je za nakup veliko zanimanja, tudi med tujci. Nov lastnik Bjelasnice bo po vsej verjetnosti Montenegroturist, ker republiški izvršni svet meni. da bi morala ta turistična delovna organizacija imeti prednost na licitaciji. Pa še eno vprašanje je tu, kam bo šel izkupiček od prodanega. Črnogorci ga nameravajo porabiti za obnovo vile Gorica v Titogradu in za rekonstrukcijo ter dograditev hiše v Beogradu, mesta pogovorov o političnih in gospodarskih problemih Črne gore v Beogradu. Dokončna odločitev »vsem bo padla konec tega meseca, piše Večernji list.
SVETOSA VSTVO
globus
Ko bo popolnoma zgrajena, bo cerkev svetega Save lahko sprejela 12.000 ljudi. Notranjost bo pokrita z mozaikom. Beograd bo popolnoma spremenil svojo silhueto. In ostal bo evropska prestolnica. ki je poslednja dobila svojo katedralno cerkev. A nekega drugega vidovdana bo, skupaj z Notre-Damom, zvonilo 54 zvonov svetosavskega hrama. Kupolo (streho) hrama zdaj počasi dviga 16 hidravličnih dvigal, vse pa je pod računalniškim nadzorom, merjeno z natančnimi aparati inštituta Kirilo Savič, ki vse vidijo in zapisujejo. Streha se ne more zrušili niti teoretično.
Elementi, iz katerih je sestavljena cerkev, se avtomatsko zaklepajo in vsi vitalni elementi konstrukcije so dobro skriti in zavarovani pred atmosferskimi vplivi. »To bo naš prispevek prihodnjemu stoletju, ki bo. kot naš hram, iz kockic, montažno,« se hvali glavni projektant, Milutin-Miša Marjanovič, in pojasni: »Pravijo, da zidamo cerkev industrijsko, pa jo pravzaprav zidamo z opeko, le da so opeke težke od ene do štiri tisoč ton. Vsak tak element zase je betonski kip, vsi skupaj, ko bodo sestavljeni, bodo postali monolitni.
' Če bi to cerkev gradili na klasičen način, bi trajalo in stalo dvojno, bilo dvakrat težje, s toliko več vgrajenega materiala, brez varnosti pred potresom, ki bi cerkev zrušil kot hišo iz kart. V cerkev bo vgrajenih 15.000 ton betona in bo stala, ko bo čez dve leti končana. 15 milijonov dolarjev. Na vprašanja tujih dopisnikov, če kaj daje država, odgovarjajo, da dajejo delovne organizacije, kar je nazadnje isto. Samo RTB Bor daje sto starih milijard, polovico bakra, ki pokriva kupolo.
To so nekatere značilnosti največje pravoslavne cerkve na svetu, ki jo že tretje leto gradijo na Vračarski ploščadi, kjer so že pred vojno začeli s temelji, pa dlje niso prišli.
Dviganje kupole, ki traja tri tedne po 26. maju, je opazovalo na tisoče ljudi, ne samo Beograjčanov. Prvega dne smo mnogi pričakovali, da bo kupola šinila kvišku takoj po pritisku na gumb (kapa je težka 4 tisoč ton), a seveda ni bilo tako, saj je bilo potrebno 40 metrov višine premagovati centimeter za centimetrom. Zato so graditelji ostali v »obsednem stanju«, saj je vse več ljudi hotelo gledati vsaj del dviganja ogromne kupole.
Kot vsako nenavadno gradnjo so tudi to spremljale najrazličnejše alarmantne vesti, od pripravljanja diverzij (bomba je pod kupolo) do napovedovanja, da se bo ta nemogoča božja hiša zrušila že med zidanjem, pa seveda od vsega tega ni bilo nič.
Tako se je svetosavska cerkev v Beogradu z dviganjem kupo-le in prvo liturgijo konec junija vključila v velika praznovanja še-stostoletnice kosovske bitke, seveda v okviru srbske pravoslavne cerkve, ki je pripravila velike maše tudi drugod: v Gračanici in ob spomeniku kosovskim junakom na Gazi Mestanu.
।
V Politikini prilogi, ki je skupaj s Putnikom objavljala dnevni red proslav kosovske bitke na Kosovu, je zapisano: »Socialistična republika Srbija, na tlu katere je bila ta bitka, ki je najgrozljivejši in najbolj tragičen sinonim in simbol njene preteklosti, bo označila ta jubilej na visoki kulturni ravni. Na to jo, med drugim, obvezuje tudi srečna okoliščina, da je bila epoha kneza Lazarja, najbolj tragičnega srbskega vladarja v zgodovini umetnosti Balkana, zlasti pa Srbije, čas poslednjega velikega stila, po mnenju mnogih celo obdobje najbolj originalne srbske srednjeveške umetnosti. Za časa Lazarjevega življenja in oblasti se je začel tako imenovani moravski graditeljski stil, originalen po smelosti prostornih konstrukcijskih sklopov, ljubkosti oblik, slikovitosti fasad...«
»Če bi bil sveti Sava ta čas živ. bi svoj hram zidal prav tako, kot delamo zdaj mi,« trdi za svetosavska cerkev v Beogradu pro-
$ £ •S
© I a.
fesor Pešič.
BO KMETIJSTVO ZDRZALO?
Kmetijstvo je najšibkejši člen, kjer bo popustila gospodarska reforma v Jugoslaviji, na glas razmišljajo vodilni v številnih kmetijskih kombinatih. To so vsekakor opozorila zvezni vladi. Cene so ponorele in takih kmetijstvo ne prenese več, prav gotovo ne brez pomoči države. In zato kmetijstvo tudi ne more več ostati edini jez že tako močno osiromašenemu standardu. Vse je že prestopilo skrajne meje vzdržljivosti, pri proizvajalcih in kupcih. Kombinati napovedujejo, da se bo kruh prav kmalu podražil za 100 odstotkov. Štruca bo stala stari milijon. Pa ne dolgo, saj je iz Vojvodine slišati glasove, da bo jeseni treba zanjo odšteti že do dva milijona.
Cene kruha se ne oblikujejo po njivah, pač pa v pisarnah, kar kmetijski kombinati dokazujejo s številnimi argumenti. Polovica vrednosti od vsakega kilograma pšenice, ki jo pridelajo Vojvodinci, gre takoj za revalorizacijo obresti. Cene reprodukcijskega
Viktor Širec
materiala divjajo, da jih niti petkrat dražji kruh ne dohaja. Samo gnojila so se lani podražila za tisočkrat.
Vse mlinarske in pekarske organizacije je zajela velika nelikvidnost, ki je posledica neznosno izčrpajoče posojilno-denar-ne politike. Posojilni pogoji so tako ostri, da jim ni mogoče biti
ROMUNIJA
Močan tok proti zahodu
Leto 1973 je bilo prelomno. Do takrat se je nemškim družinam v Transsilvaniji rodilo še vedno več otrok kot pa je ljudi odšlo v ZRN. Potem pa jih je šlo iz leta v leto več na zahod.
»Pri Nemcih še najdeš kaj v kleti,« je slišati še vedno ponosni glas nekega transsilvanske-ga Nemca, ki pa se pripravlja na izselitev. V teh besedah se čuti nekakšna nadmoč nad Romuni, ki so se naselili prišli iz južnih revnih področij in.se naselili v treh praznih hišah v njegovi bližini.
Minilo je 800 let odkar s oprišli nemški priseljenci kot kolonisti, ki so se kaj kmalu pomešali s prebivalci Transsil-vanije. Pot, ki je pred tolikimi leti vodila proti jugovzhodu gre dandanes v nasprotno smer. »Dokler ne pridejo papirji,« so najbolj pogosto izrečene besede, če vprašaš ljudi kako dolgo bodo še ostali v domovini. Le redko katerega od 240.000 ne pritegne misel, da bo lahko v ZRN z manj dela bolje živel. Nekateri so zaradi tega tudi jezni na ZRN in njen trg svobodne delovne sile, ki na ta način marsikomu olajša zapuščanje domovine. Kdor se
ŠOPRON
Avstrijski in
madžarski zunanji minister Alois Mock in Gyula Horn sta prejšnjo sredo naredila simbolično politično potezo, ko sta na madžarsko-avstrijski meji presekala del žične ograje. Ministra sta ob tem izjavila, da je to dejanje velikega pomena za nadaljnji razvoj sodelovanja med državama in blokovskega popuščanja v Evropi ter v svetu. Horn je zbranim novinarjem dejal, da je bilo to dejanje volja madžarskega naroda.
RIM — Rimokatoliška Cerkev zahteva, da se duhovništvo ne vmešava v vsakodnevno konk-tretno politiko in da se ne opredeljuje do različnih svetovnonazorskih modelov, pač pa naj se posveti cerkvenim socialnim naukom. Dokument, ki sicer nima papeževega podpisa, so pripravljali sedem let, napisan pa je pod vtisom, da mnogi cerkveni predlagatelji preveč poudarjajo sociološka vprašanja ter tako imenovano teologijo osvoboditve, ki da je pod vplivom marksizma. Odmik od cerkvenih naukov je najbolj očiten v ZDA in v latinskoameriških državah.
MOSKVA — Dnevnik Izvjest-ja je objavil intervju s predsednikom komiteja za obrambo in državno varnost V. Lapiginom, ki trdi, da bi bila poklicna vojska veliko močnejša in uspešnejša kot pa je sedanja. Sodobna vrhunska tehnologija je toliko zapletena, da je mladi ljudje v dveh letih vojaščine ne morejo obvladati. Za postopni prehod na poklicno vojsko se v SZ že dalj časa zavzemajo tudi številni poklicni oficirji in publicisti, ki trdijo, da bi bila poklicna vojska tudi veliko cenejša.
BUDIMPEŠTA — Novoizvoljeni predsednik Madžarske socialistične delavske partije Rezso Nyers je »prvi med četverico enakih članov predsedstva«, je bilo pred dnevi rečeno na tiskovni konferenci. Gre za kolektivno vodstveno telo, v katerem je vsak od članov »šef« za določeno področje, vendar ima mnenje predsednika večjo težo od mnenja generalnega sekretarja partije K. Grosza, predsednika vlade M. Nemethyja ali državnega ministra L Poszgayja, ki so tudi člani partijskega predsedstva.
kos niti z visokimi cenami kruha in pšenice. Kmetijstvo je v zagati in kaj lahko se zgodi, da bo za sabo potegnilo tudi drugo gospodarstvo. V PIK-u, Halas Jožef razlagajo, da bremena stroškov, ki teži kmetijstvo, ne morejo pokriti s provizijo, pa čeprav imajo za 10 do 15 odstotkov večji pridelek od povprečja, piše Borba.
odloči, da bo šel, je seveda drugačnega mnenja.
Poleg gospodarske revščine se v zadnjem času čuti tudi obup: »Po vojni smo bili prav tako revni, toda takrat smo bili vsaj še vsi skupaj,« razlaga neka žena, katere otroci so že v ZRN. »Sedaj lahko samo še čakam, da dobim tudi jaz dovoljenje za izselitev.«
V 50-tih letih so se izseljevale cele družine; zdaj je potrebno dalj časa čakati, tudi 10 do 20 let, da dobiš dovoljenje za izselitev. Mnogi se v tem času poročijo in ostanejo kar tam kjer so. Vladi se res ne mudi, da bi pustila vse Nemce, toda učitelji in duhovniki so zlahka dobili dovoljenja in mnogo jih je že odšlo.
So pa še drugi problemi. Vasi, ki stoletja niso doživela kakšnih večjih sprememb, naj bi sedaj popolnoma spremenile svoj izgled, in sicer tako, da bi jih spremenili . v moderne »agroindustrijske centre«. »Vse skupaj naj bi se začelo že leta 1985, vendar pa se do zdaj še nič ni premaknilo in mogoče bodo načrte spremenili,« še vedno upajo nekateri. »To bo zajelo le male vasi s 7 do 10 hi-
STRAN 2
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
Na vprašanje Zdravka Zabukovca v zvezni skupščini, kaj meni zvezni izvršni svet o razvrednotenju dinarja, je bilo med drugim rečeno, da za razvrednotenje dinarja še ni pogojev. Predvsem je potrebno znižati inflacijo na kakšnih 15 odstotkov in šele takrat se lahko »udari po dinarju«. Razvrednotenje denarja, samo po sebi, kot kažejo izkušnje Argentine, Brazilije in Peruja, ne prispeva k zmanjševanju inflacije, je bilo rečeno v odgovoru na delegatsko vprašanje. Do razvrednotenja dinarja je potrebnih — računano od julija naprej — vsaj leto dni do 15 mesecev, da pa se iz prometa »potegnejo« sedanji kovanci in bankovci z nizko vrednostjo, so potrebna tri leta. Vlada pripravlja tudi predlog, po katerem bi se v gotovinskem in brezgotovinskem prometu upoštevalo 100 dinar-
ŽIVETI Z INFLACIJO
jev kot najnižja denarna vrednost.
Na sliki so trije »bratje« enake vrednosti 10 dinarjev, katerih se je še do nedavna držal vzdevek »jurij.« Tisti levi, naivečji. je bil pravi »labodji
spev« našega denarništva: za 12—13 škatljic vžigalic je potrebnih tisoč takih kovancev!
Kupiti kaj več z njimi pa je že prava nevarnost za ravnotežje tistega, ki jih nosi.
V Sloveniji živi 8,5 odstotka prebivalstva Jugoslavije, ustvarimo pa čez 20 odstotkov jugoslovanskega družbenega proizvoda. Naša republika je imela lani edina pri nas čisto akumulacijo, in sicer v višini 1.204 milijarde dinarjev. V letošnjih pr
KUČAN
MED POMURSKIMI RAVNATELJI
vih petih mesecih je v Sloveniji rast industrijske proizvodnje 5, jugoslovansko povprečje pa je nekaj čez 3 odstotke. Pokritost
mogoče ohraniti ideje socializma med Slovenci. Rezultat teh spoznanj je bila lanska aprilska konferenca, ko ni bilo nobenih množičnih nezadovoljstev in mitingov. Drugo je seveda, kaj se je od aprila naprej dogajalo v Slo
veniji in Jugoslaviji,« je nadaljeval Milan Kučan in se nato dotaknil tudi ustanavljanja raznih strank pri nas. Med dru-
jal kar naprej v konflikt z družbenimi normami in sistem je moral čedalje bolj represivno predpisovati, ukazovati in prepovedovati določena obnašanja. Stvari se na koncu niso izšle, in to je eden od razlogov, da smo
prišli v težave oziroma v to
14 let trajajočo krizo__
V Jugoslaviji se nismo združili zaradi skupne zgo-
Nekoliko zaskrbljena Praga
Po tistem, ko je uradna Praga izrazila zaskrbljenost glede dogodkov na Madžarskem, se je nekaj nemira in negotovosti oprijelo tudi državljanov ČSSR, kot javlja Tanjugov dopisnik Savo Bosanac iz Prage. To se da razbrati tudi iz pisem bralcev v raznih časopisih. Češkoslovaške bralce zanima na primer, ali vlada v Budimpešti uživa »simpatije delovnih ljudi«. Nadalje, bo Madžarska izstopila iz Varšavskega dogovora (vojaškega), bo prenehala biti članica SEV (sveta za gospodarsko sodelovanje vzhodnoevropskih držav), na kakšen način podpirajo Madžari zasebno pobudo, pa vse do tja: ali je pametno iti na letni dopust na Madžarsko. Bojazen pred »negativnimi vplivi« gre celo tako daleč, da se izraža v bojazni Slovakov (2 milijona) pred okoli 600 tisoč pripadniki madžarske narodnosti v južni Slovaški.
Kakšen je uradni odnos ČSSR do Madžarske, se da razbrati iz nedavnega govora enega od vodilnih češkoslovaških politikov, Jana Fojtika, ki je ob ponovnem pogrebu I. Nagya dejal, da so se pod zastavo obnove socializma na Madžarskem pod Nagyevo zastavo zbrali »tudi njegovi nasprotniki in sile kontrarevolucije.«
V praškem Rude pravu in v bratislavski Pravdi so na pisma bralcev odgovorili s trditvami, da ni nobenih razlogov za izstop Madžarske iz Varšavskega pakta in iz SEV. S tem so ponovili tisto, kar je pred tremi tedni novinarjem ob svojem obisku v ZR Nemčiji v Bonnu povedal prvi človek SZ Mihail Gorbačov.
USODA NEKE DEŽELE 2
sami,« meni nek kmet. V Bukarešti so tako sklenili, da naj bi se prebivalci majhnih naselij preselili v bivalne silose ob agramoindustrijskih centrih, njihove kmetije in zemljo pa naj bi zravnali in s tem pridobili okrog 300.000 hektarjev obdelovalne zemlje. Samo pomisliti je treba in človeka kar zgrozi ob misli kaj bo to pomenilo za kmete.
Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA
SLOVENIJE 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1.	Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom.
2.	Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3.	Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavljajo to skupno ljudsko voljo.
Socialistična zveza poziva državljane Slovenije, da se pridružijo zahtevam Temeljne listine, in s podpisom to potrdijo v krajevnih konferencah SZDL. V delovnih organizacijah vodi akcijo podpisovanja sindikat.
Mnogi pravijo, da stoji za vsem tem politika, ki si želi uničenje manjšin v Romuniji. Le-te naj bi bile iz leta v leto večji trn v oku romunskim nacionalistom. V mestih so že uspeli z asimilaciji, sedaj pa hočejo uničiti tudi korenine na podeželju. Predvsem Madžari, katerih 1,7 milijonska manjšina živi v Romuniji, vidijo v sistematizaciji kmetijstva generalni
napad na njihovo kulturno identiteto.
Po avstrijskem radiu, ki ga lahko v Romunijo sprejemajo po srednjem valu, smo zvedeli o uničenju neke madžarske vasi, kjer so živeli predvsem lončarji. Če pa so vas resnično zravnali z zemljo, pa se ni dalo ugotoviti, saj o tem časopisi tu ne pišejo.
(Se nadaljuje)
Saj bo še vse dobro, sta si morda rekla predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan in predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije Niko Žibret. Foto: J. G.
slovenskega uvoza z izvozom je 116, jugoslovansko povprečje pa znaša le 93 odstotkov pokritosti. Slabi strani našega gospodarstva pa sta predvsem zastarelost osnovnih sredstev in kar 37 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Ko smo se (pred krizo) Slovenci primerjali z našimi rojaki oziroma ljudmi v sosednji Koroški v Avstriji in Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, smo dosegali okrog 75 odstotkov njihove kupne moči.
Danes je to manj kot 40 odstotkov. Vendar nam nekateri v Jugoslaviji očitajo, da smo kljub vsemu na najboljšem in da se moramo primerjati znotraj, ne pa nazven. Očitajo nam tudi izkoriščanje, čeprav okrog 60 odstotkov slovenskega blaga prodamo doma, 20 ga izvozimo in le 20 prodamo na tržiščih v drugih republikah. Ker si Slovenija bolj kot večina drugih prizadeva za vključevanje v Evropo 92, nas krivijo tudi za razdruževanje Jugoslavije. Kaj malo pa je storjeno, da bi sprejeli standarde, pod katerimi posluje razviti svet, in da bi imeli uspešen projekt razvoja.
To je nekaj poudarkov iz uvodne ocene aktualnih družbenopolitičnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jo je preteklo sredo podal pomurskim ravnateljem in gostom na sklepnem sestanku v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Veržej predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan.
»Slovenska Zveza komunistov pa se je za radikalne reforme odločala lansko zimo, ko smo ugotovili, da smo zašli v slepo ulico in da izhoda brez tega, kar danes imenujemo prenovljen koncept socializma, do katerega vodi pot temeljitih gospodarskih in političnih reform, ni
gim je omenil, da je na slovenskem političnem trgu več ponudbe kot povpraševanja in da v novih zvezah obstajajo tudi razmišljanja, da prihodnost Slovencev sploh ni v socializmu in tudi ne v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije. Uradni predstavnik slovenskih socialnih demokratov celo govori, da sta socializem in demokracija nezdružljiva, čeprav ima ta zveza oba pojma v svojem nazivu in četudi se temu ne odreka sodobna evropska socialna demokracija. Kritizirajo se tudi stari programi Zveze komunistov in iščejo napake, kot je to običajno v strankarskem sistemu. Partija pa ni in ne more biti kriva za vse. Res pa se bomo morali posloviti od nekaterih stvari, ki so se, >navlekle< v socializem.
»Predvsem mislim, da bi se morali posloviti od izkoriščanja, ki ga imamo ohranjenega v posebni obliki, tudi človeka po človeku, čeprav formalno na tleh družbene lastnine, od represije, samovolje v političnem, kulturnem, gospodarskem in znanstvenem življenju, od politične kontrole, monisti-čnega monopola ene partije, ene ideologije, od težkega dela, zastrupljanja okolja itd. Rad bi povedal, da tudi socializem po meri človeka ni nikakršna idealna in ne-konfliktna družba, v kateri bi se ljudje kot posamezniki, kot ustvarjalci in družbena bitja obnašali bistveno drugače, kot nas je naredila vsa naša človeška zgodovina.
Ljudje smo takšni, kot smo, lahko bi rekli, krvavi pod kožo, in vsa modrost reforme gospodarskega in političnega sistema je, da računa s konkretnimi ljudmi. Naš sistem je imel eno veliko napako, da je računal z idealnim človekom. Takšnega človeka pa ni, zato je priha-
dovine in etnične sorodnosti, kar seveda so elementi združevanja, ampak zaradi uspešnega projekta, boljšega skupnega življenja. Če tega projekta ne bo, potem nobena sila Jugoslavije ne more integrirati — ne partija, ne revolucija, ne skupna zgodovina, ne del skupne kulture, ne etnična sorodnost, ne vojska in ne policija.«
Milan Kučan je omenil tudi nujnost povezovanja naših podjetij z velikimi sistemi v razvitem svetu, večje skrbi za stalno izobraževanje kadrov in osvoboditev države od partije, partije pa od države. Evropski delovni čas pa bi pri nas težko uvedli, ker se okrog 75 odstotkov Slovencev ukvarja s tako imenovano sivo ekonomijo (dodatnim zaslužkom).
Ob koncu se je dotaknil tudi urejanja razmer na Kosovu. To je res naš skupni problem, vendar ne more obstajati le skupna odgovornost, ampak tudi možnost lastnega videnja razmer. Srbi in Črnogorci so res izpostavljeni nasilju večine, toda z represijo ne bomo rešili problemov, temveč predvsem z odpravo gospodarske krize, pa tudi s preseganjem nasprotij med moralo in normo.
Na sklepnem sestanku pomurskih ravnateljev v Veržeju so se s priložnostno slovesnostjo poslovili od Cilke Žerdin-Dimec, ki je orala ledino pri vzgoji in izobraževanju lažje duševno in telesno motenih mladostnikov v radgonski občini, ter Milice Kolenc, ki je opravljala podobno poslanstvo pri razvijanju dvojezičnega šolstva v občini Lendava.
Ob koncu pa so gostitelji seznanili udeležence tega delovnega srečanja z razvojem in delom Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej.
Jože Graj
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
STRAN 3
Če si drobiž v slovenski megalomaniji
Za srčnejši vstop v naslovno temo troje pomislekov: kaj ve običajni smrtnik o Razdevškovi komisiji, Florjančičevi razvojni banki, Knezovih možeh za indeksiranje? Koga še zanima do popolnosti zapleten denar-no-posojilni sistem z nenasitno inflacijo, ko vzemimo za bankovec z Maršalovo podobo ni mogoče dobiti niti kile krompirja? Komu je do tega, da bi se spuščal v ugibanja, če bo Pomurje leta 1992 še v Sloveniji, Slovenija v Jugoslaviji, Jugoslavija na Balkanu, Balkan v Evropi in tako naprej?
Stranka je prva, ena firma in vrhunska kakovost — so osnovna pravila svetovnega, predvsem zahodnega podjetništva s skupnim imenovalcem: kvišku ali ven (up or out).
Sicer pa smo še vedno med pomurskimi podjetniki onkraj velike luže v ZDA in Kanadi. Zadnjič smo ostali v Toronu, kjer je kar okrog 50 prekmurskih podjetnikov.
»Kam je vsa ta ustvarjalnost v globinah usmerjena? Kamorkoli je ali bo, nikoli več ne bo podrejena. Njihovi sogovorniki jo bodo morali upoštevati ali pa ne bodo vzpostavili pravih stikov. H gospodje so, hvala bogu, prebrihtni, da bi jih lahko kdo izigraval. V globini pa so iskreno pošteni in zato z velikim razumevanjem prisluhnejo pobudam, ki bi tako ali drugače odprle možnosti novim oblikam ustvarjalnosti v danih okoliščinah.«
Povzetki so seveda iz knjižnega dela bratov Sraka z Melinec Prekmurci in Prekmurje, ki ga toplo priporočamo v branje, četudi še zdaleč ni in ne more biti popolno. »Najbrž že lahko govorimo o novi človeški in duhovni podobi prekmurskega podjetnika. Nekatere poteze že lahko razberemo. Stvarstvo in svet sta kraj, kjer se njegova duša poigrava. Upošteva temeljne zakonitosti materije, vendar med njimi vidi tisoče možnosti, kako narediti nekaj, česar še ni bilo. Zakoni rasti in življenja so ostali sveti in nedotakljivi. V preteklosti razbira razigranost dedov in babic, da bi sam ostal, in če je le mogoče, postal še bolj prožen danes in bil v areni življenja, kjer zmagujejo le tisti, ki sprostijo največ življenjskih silnic. Ima dober zgodovinski spomin in iskreno spoštuje posameznike in ustanove, ki so prednikom stale ob strani v težkih zgodovinskih preskušnjah in tudi danes računa z njimi. Od dedov in pradedov je sprejel življenjsko modrost, da vse velike stvari nastajajo iz želje po svobodi in so velike, če omogočajo nove načine svobode. Veliko že vlaga v vzgojo in razvijanje človeškega potencijala pri lastnih otrocih, ker se zaveda, da je tukaj prihodnost. Dela se ne boji. Nasprotno! Rad dela in tako vnaša v stvarstvo nove oblike popolnosti.« Pregovorna o pridnosti se torej uresničuje tudi v tujini. Avtorji omenjene knjige ugotavljajo, da bi bila lista lastnikov in imen podjetij predolga oz. da je sploh ni bilo mogoče sestaviti. (Delo Prekmurci in Prekmurje je izšlo leta 1984 — op. pis.) »Z veseljem pa zapišemo, da so podjetniki gospodarsko učinkoviti in, kar je še lepše, posrečilo se jim je dati lasten pečat tej tako pomembni in ne povsod dovolj cenjeni dejavnosti. V tem so prekmurski podjetniki res nekaj posebnega in povsem novega.«
Mrzla prha spoznanja iz današnjih dni: »Demokratično podnebje je kot nalašč za zasebni biznis. Zato vidijo mnogi strokovnjaki v lastni državi priložnost, da zasedejo najvišja, vodilna mesta ter s tem zadovoljijo svoje poklicne in tudi človeške ambicije, medtem ko so igrali v ameriških družbah in inštitutih drugo ali tretjo violino. Naj bo plača še tako visoka in življenje še tako udobno. Tujcu ni nikoli lahko, pa tudi kot človek bo vselej nosil v sebi domotožje.«
Iz Toronta gremo v Montreal, kjer »praktično ni prekmurskih podjetnikov. Razlogov in vzrokov je več. Življenje v Montrealu je zelo drago celo za kanadske razmere. Napetost med francosko in angleško govorečim prebivalstvom prav gotovo ni ustvarila sproščenega ozračja, ki je osnova za večja vlaganja in odpiranje novih podjetij. Na francoskem izročilu zasnovana zakonodaja je veliko natančnejša pri urejanju pravnih in finančnih plati podjetij. Sistem torej ne spodbuja novih dejavnikov v gospodarstvu. Mala podjetja nadzira francosko govoreči del prebivalstva. Prekmurci pa so se odločili za angleščino. In dva jezika se je težko naučiti v kratkem času. Veliki kapital je bil usmerjen drugam. V Montrealu je držal le pridobljene pozicije. Razvoj mesta ni bil zamišljen na načelu svobodnega tekmovanja, ampak na osnovi narodne zavesti (frankofonske), organiziranja velikih mednarodnih prireditev — svetovna razstava in olimpijske igre. Slednji sta simbol in vrhunec dosežkov človeštva v znanosti, tehniki in telesnih zmožnostih. Ekonomska in denarna sredstva so bila usmerjena za dosego teh ciljev.«
Čeprav ni popoln oz. je že spremenjen, je smiselno pogledati na seznam prekmurskih študentov in študentk v Torontu in Motrea-lu, pri čemer se jih gotovo že velik del uveljavlja na svojem strokovnem področju:
Cvetka Antolin, ekonomija in računovodstvo, Edvard Benko, ni točnih podatkov, Leopold Benko, ni točnih podatkov, Robert Benko, ni točnih podatkov, Jože Balažič, ni točnih podatkov, Ana Carr, umetnostna kritika,
Anica Čontaia, študira eno od znanosti, Ivan Doma, družbeno knjigovodstvo, Klaus Doma, inženir,
Olivera Doma, trgovsko aranžerstvo, Debby Donko, trgovina, Janez Donko, arhitektura, Drago Goričanec, računalništvo, Božidar Filip, inženir kemije, Vladimir Filip, umetnost in znanosti, Matija Forjan, politične vede, Danijel Gjerkeš, že inženir, Dion Horvat, že inženir, Stanko Kolenko, inženir rudarstva, Katarina Kvas, zdravnica
Andrej Lebar, teologija in psihologija, Jože Lončar, računovodstvo, Štefan Lončar, gozdarstvo,
Milan Marič, kapitan civilnega letalstva (boeing 747), Pavel Mikolič, družbeno knjigovodstvo, Ivan Nerad, pravo
Ludvik Novak, ni točnih podatkov, Rudi Penkarski, arhitektura, Eva Pušavec, ni točnih podatkov, Mihael Rajnar, inženir kemije, Štefan Ritiop, profesor telesne vzgoje na univerzi v Torontu, Jože Šerbec, računalništvo, Jože Serec, inženir,
Janez Srebot, pravo,
Marjan Tkalec, elektrotehnika,
Terezija Tkalec, modno kreatorstvo, Rosemary Vinčec, trgovina in finance, Jožko Žoldoš, inženir,
Stanko Žoldoš, družbeno knjigovodstvo.
Takole pravijo Srakovi: »Potomci staronaseljencev so od staršev prejeli svojevrsten ponos in razigranost, ki sta bila tako značilna za rod, ki je odraščal v prvih treh desetletjih našega stoletja. Takrat je bilo življenje borba in borba je bila svoboda, ki je bila enkrat za vselej priborjena. Izkušnja poznejših rodov je že skoraj tragična, ker je bila svoboda življenjsko ogrožena, si jo je bilo težko priboriti in enako težko ohraniti. Ta zavest je dokaj močna in od tod najbrž drugačno hrepenenje po svobodi, ki pa hodi nova pota in se uresničuje kot odgovor na nove izkušnje.«
Branko Žunec
__________________________________________________________________I
Prvi mož slovenske vlade Dušan Šinigoj je v torek zvečer, 27. junija, na dan samoupravljalcev, v Belem salonu hotela v Moravskih Toplicah, izrekel tako rekoč zgodovinske besede: »Sem za vsak dialog, vendar, ko vas poslušam, imam vtis, kot da bi bil na razgovoru v Beogradu in poslušal razpravljalce s Kosova, iz Črne gore, Bosne in Hercegovine in Makedonije.« S tem je predsednik republiškega izvršnega sveta(ne)hote zadel v jedro zadreg, ki že leta in desetletja tarejo širši prostor ob tromejniku Jugoslavija—Avstrija— Madžarska. Sam je namreč kasneje povzdignil glas: »Priznam, da vpijem nad tovariši v cestnem gospodarstvu, kajti vaše območje je najbolj odtrgano od Slovenije; je najbolj zanemarjeno. Čemu ne bi letno zgradili vsaj deset ali morda dvajset kilometrov sodobne cestne povezave? Nekoč bi že prišli do konca. (Koloman Cigiit, šef območne gospodarske zbornice, je ob temle predsednikovem priznanju šepetaje vzdihnil: »Ja, seveda!« — op. pis.) Ni sprejemljivo, da bi se iz Lendave v Ljubljano vozili štiri ure — če se držite predpisov, če pa se jih ne, je vprašanje, če pridete živi.« Na to se je slišal pomenljiv hehet med poslušalstvom.
UDAR NA UDAR IN BREZ PREMORA - IN ZAMAN — DOKLEJ?
Recimo, da si skušamo izprašati vest za zadnjo petletko, čeprav je zgodba o slovenskih manj razvitih stara že dobro poldrugo desetletje. Preberimo podatek: »Skupščina SR Slovenije je 29. decembra 1975. leta sprejela zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75, 25. decembra 1980 pa zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 30/80).« Septembra 1984 se naš časnik na naslovnici velikopotezno (domišljavo!) razpiše; o pomurskih »prerokbah«, češ, naj ne bi bili samo žitnica Slovenije, marveč sorazmerno samostojno se razvijajoče območje, saj »smo med redkimi pokrajinami v republiki, kjer premorejo srednjeročna idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja z izvedbenim aktom: družbenim dogovorom o skupnih temeljih načrtov razvoja za to petletko za vse štiri občine.« Dandanes nam naivnost, ki se je sklicevala celo na leto 1954 oz. 1955, ko so v t. i. Obmurju »snovali regionalni načrt, prvi te vrste v Sloveniji«, najraje izvabi pomilovalni nasmešek; ob pojasnilu (opravičilu!?), da so se tudi drugi — pristojni, odgovorni — dali speljati na tanek led.
Leto kasneje lahkovernost začenja kopneti, četudi jo še spremljajo: napoved, da bo Pomurje izstopilo iz »kluba manj razvitih« (Bo beseda o policen-trizmu meso postala?), pojasnilo o več straneh razvitosti (Primerjave s skrbjo za manj razvite v državi, zlasti za SAP Kosovo, nenehno v zraku) ter pripomba o razglašenem orkestru v prehrambenem »rezervatu«. Dokaj stvarno se tedaj sliši resda obrabljena presoja: enim zrno, drugim po
Dušan Šinigoj o »hibridnem« razvojnem dinarju, republiškem skladu in regionalizmu:
•	V Izvršnem svetu smo vedeli, da s sistemom, kakršnega imamo za razvoj, ne moremo uspeti in da moramo priti do sredstev v republiki, s katerimi bomo odločilno vplivali na nadaljnji razvoj določenih področij in območij. Našli smo hibridno rešitev v obliki razvojnega dinarja, ki nam je doslej dal 150 projektov, ki so v izvajanju, in sto takih, ki so v obdelavi. Gre za nepovratna, vendar nikakor ne »šenkana« sredstva, na katera lahko kdorkoli računa. To je pravzaprav rizični kapital, s katerim vstopa republika v določene projekte.
* Nikdar ni bilo dogovorjeno ali sprejeto, da bi v Sloveniji oblikovali sklad za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Tudi zdaj nisem zanj. Ob hkratnih zahtevah po transformaciji zveznega sklada terjamo lastnega, republiškega, ki ne bo imel nič drugačnih slabosti kot zvezni; s to razliko, da se bomo spopadali v Sloveniji.
•	Vzpostaviti moramo sistem, ki bo v okviru mnogosrediš-čnega razvoja Slovenije spodbujal odpiranje novih delovnih mest, kar bo središčno vprašanje prihodnosti. Treba je uveljavljati beneficirano politiko obrestnih mer, drugačen davčni sistem — vse v smislu preobrazbe za pospešen, uravnotežen razvoj republike. Končno smo ravnali prav, če smo se pred leti odločili za regionalizem, pri čemer sta najbolj relevantni področji delovna mesta in infrastruktura.
gača oz. po sizifovskih mukah Pirova zmaga. Kocka je padla? — se sprašujemo pred koncem leta 1985, ko »imajo status manj razvitega območja občine Lenart, Ormož, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah ter zemljepisna območja Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Suha Krajina in Pokolpje ter obmejna območja v občinah Lendava, Murska Sobota, Gornja Radgona, Maribor Pesnica, del Radelj ob Dravi in Mozirje. V t. i. triletnem prehodnem obdobju pa so se znašla ge-
ografska območja Brkini, Bloška planota, obmejno območje v občinah Tolmin, Dravograd, del Radelj ob Dravi, Maribor Ruše in Maribor Rotovž ter del občin Lendava in Ljutomer.«
V bistvu se šele ta čas vlije na domala tretjino Slovenije, ki sodi med manj razvite, mrzla prha zakonskih določil z omejitvami (dopolnitve oz. spremembe zakona za to področje s krčenjem območij, določitev mejnih vrednosti za »članstvo v klubu manj razvitih« in podobno). Večerov poročevalec s srečanja predstavnikov Pomurja in Podravja na Ptuju je opozoril: »Prav ta mejna vrednost pa je v marsičem vprašljiva. Pomeni namreč, da še vedno sprejemamo občutne razlike v razvitosti, poleg tega pa 50 odstotkov pri denimo narodnem dohodku 1000 ali 4000 dolarjev na prebivalca pomeni nekaj povsem drugega.« Dodal je: »V podravskem in pomurskem prostoru pri tem postavljajo v ospredje probleme z nezaposlenostjo, krizne razmere v kmetijstvu, slab ustroj gospodarstva, neučinkovite spodbujevalne ukrepe za skladnejši regionalni razvoj in praznjenje predvsem obmejnega prostora.« Na tej točki se srečata pomurska in podravska pokrajina, katerih sodelovanje in povezovanje naj bi bili tema zase. V letu 1985 sta se pred zasedanjem republiškega parlamenta, kjer so dali na tapeto izpeljavo mnogo-središčnega razvoja lepe naše domovine, skušali domeniti, kako z močjo argumentov prepričati zlasti »močvirnike«, naj se končno nehajo sprenevedati nad očitnim zaostajanjem severovzhodnega dela slovenske republike. V kolikšni meri sta uspeli ali ne, ne bi ugibali, vsekakor pa se je poslej
vidno povečalo število delovnih obiskov Razdevškove komisije v prostoru med Panonskim morjem in Murskimi Alpami. (Ce se že prepoznavamo, dodajmo, da je mišljen Franc Razdevšek, predsednik komisije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, njegov svetovalec Andrej Briški, tajnik komisije Lojze Ratajc, in drugi.)
Julija 1987 pomurski delegati sprožijo v slovenskem parlamentu pobudo, da bi oblikovali republiški sklad za manj razvita območja, kot ga že imamo na zvezni ravni za manj razvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo! Kako naj jo razumemo? »Predvsem je ta samo logična posledica skromnega uveljavljanja politike skladnejšega, mno-gosrediščnega razvoja slovenske
ga prostora. Toliko logična posledica, kolikor so tukajšnjemu prebivalstvu razvidna pravila igre solidarnosti in vzajemnosti, zlati pa, v kolikšni meri je poskrbljeno, da bi bile tiste redke gospodarske enote iz razvite Slovenije, ki so pripravljene vlagati sredstva, prenašati tehnologijo in znanje v obliki zanimivih programov ali projektov na pomurska tla, ustrezno spodbujevane. Mislimo na ugodnejša posojila, beneficirano obrestno mero, prila-godljivejše načine združevanja sredstev, določene druge olajšave in ugodnosti.« V tem smislu smo tedaj še previdno pripomnili: »Bolj ali manj znano pa je, da so recimo denar zveznega sklada na posameznih območjih manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo uporabljali za izplačila osebnih dohodkov, kritje izgub, negospodarske naložbe, infrastrukturo, družbene službe in podobno. Tu bi se tudi mogla zgodba o skladu končati.« Vseeno se nam je zdelo vredno povzeti spoznanje znanega slovenskega ekonomista pomurskega rodu, dr. Ota Norčiča: »Na videz ali v resnici je tako: nerazvita bomočja — in to ne le pri nas — se zavzemajo za čim bolj širokogruden dotok sredstev za razvoj, s hkrati za njihovo čim bolj nekontrolirano porabo.« Novembra istega leta smo objavili daljši prispevek pod naslovom (Vse bolj) zelena je murska krajina in vprašanjem Kako iz primeža manj razvitosti? Šlo je pravzaprav za povzetek razprave na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, »ko so še enkrat skušali ugotoviti, kako naj bi na slovenskem zemljevidu razvitosti zbledele močno zelene liste — zelena barva v tem primeru ni ekološka, marveč pomeni razvojno nazadovanje — ki označujejo Pomurje kot eno najmanj razvitih območij v naši republiki.« Takrat je bilo slišati ironičen pomislek, če se slovenski prostor res končuje na trojanskem klancu.
KAJ PA OKLIC MURSKE REPUBLIKE? NE, HVALA, RAJE TAKOJ V EVROPO! A RES?
Pred nami je najbolj sveže zbornično poročilo o učinkih ukrepov za pospeševanje mnogo-središčnega razvoja SR Slovenije v Pomurju za obdobje 1986—1988 s podatkom: »Po določilih zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (prečiščeno besedilo, Ur. list SRS, štev. 16/86) in odloka o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1986 do 1990 (Ur. list. SRS, štev. 43/85) spada večji del Pomurja med manj razvita območja.« Po-murci so predsedniku slovenske vlade Dušanu Šinigoju med ne
davno izmenjavo mnenj v Moravskih Toplicah dali vedeti, da jih v tem času tarejo predvsem velika nezaposlenost, ki se povečuje (kakih 3000 iskalcev zaposlitve, tehnološki presežek okrog 1100 delavcev), neugodna kadrovska sestava, povezana z možnostjo zaposlovanja v preteklosti, izjemno dotrajana oz. nerazvita gospodarska infrastruktura (ceste, železnica, ptt omrežje) ter povprečno nizka akumulativ-nost tukajšnjega gospodarstva. Dodali so lastno videnje možnosti, kako z razvojnega zastoja preiti na začetek rasti; ob splošnih (živahneje, pogumneje, podjetneje pri naložbah, tehnologiji, novih programih in projektih, zlasti v kmetijstvu in turizmu, vlaganja v kadre) je omembe vredna tista o preustroju pokrajinske ekonomije, povezana z
razmahom drobnega gospodarstva ali podjetništva, česar si ni mogoče zamisliti brez ustreznih finančnih sredstev oz. začetnega, spodbujevalnega kapitala. Med take vire s pospeševalnim delovanjem lahko štejemo: republiški razvojni sklad (razvojni dinar), občinske sklade za razvoj drobnega gospodarstva (oblikovani so v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru) in sredstva iz »naslova« skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. »Pomursko gospodarstvo je lani izdatno posegalo po navedenih virih — tudi bančnih — čeprav še vedno zelo malo za razvoj drobnega gospodarstva. Najpomembnejše učinke na razmah pokrajinske ekonomije pa so vsekakor imele uveljavljene olajšave pri vplačilu obveznega posojila v sklad za manj razvite republike in pokrajino Kosovo. Takole so se stopnjevale: v letu 1986 so znašale 354 milijonov dinarjev ali 34 odstotkov, v letu 1987 že 5081 milijonov dinarjev ali 52 odstotkov in v letu 1988 kar 13792 milijonov dinarjev ali 72 odstotkov,« smo slišali. A prišel je 31. marec 1989 in z njim dopolnitev zakonodaje v tem smislu, da se je možnost olajšav zmanjšala na vsega 0,6 odstotka od skupnih 2,8 odstotka prispevka. Zdaj tudi pogoji za uveljavljanje teh olajšav odvračajo morebitne vlagatelje od njihovih namer. To bo nedvomno imelo posledice; bistvena se glasi: še bolj neskladen oz. upočasnjen razvoj. »Tudi solidarno prelivanje sredstev v sisih materialne proizvodnje ni doseglo cilja, najbolj pri pospeševanju zaposlovanja, posodabljanju cest in ptt dejavnosti, izjemoma pa pri stanovanski gradnji, vodnem gospodarstvu in solidarnostnem prelivanju sred-sev v družbenih dejavnostih (zdravstvo, socialno skrbstvo). Bliža se leto 1990 in čedalje bolj zaskrbljeni se sprašujemo, kaj bo ukrenil republiški izvršni svet, da bodo sprejeti cilji za odpravo neskladnega razvoja uresničeni,« je bilo rečeno.
Morda bi pa tvegali z oklicem Murske republike, si dovolimo dovtip na rovaš dejstva, da je tukajšnja pokrajina še vedno neke vrste drobiž v slovenski megalomaniji. Prav ima Janez Lanščak iz Ljubljanske banke, ko pravi, da Pomurja razvita Slovenija ne jemlje kot partnerja in da s pritrjevanjem t. i. razvojnemu dinarju v bistvu speljujemo vodo na mlin mage-lomanskim projektom (Anhovo, IMV, Djuro Salaj), za nas pa ostajajo drobtinice. Ce nismo za oklic republike, bi morda poskušali z neposrednim vstopom v srednje— ali zahodnoevropsko skupnost — kot pomursko ljudstvo; saj naj bi bila združena Evropa menda Evropa ljudstev. A to verjetno zveni preveč radikal(istič)no za tukajšnje pravoverne sestave; torej nam ostaja alternativa iz naslova: da luknja velika Pomurje še mika!?
Branko ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK. 6. JULIJ 1989
Pomurski kmetje na gornjesavinjskih turističnih kmetijah
Francozi imajo radi samoto in preprostost
Vera Atelšek: »Srce me boli, ker ne moremo sprejeti več gostov. Toda verjemite, da sama, kljub pomoči moža in sinov, ne zmorem še več gospodinjskega dela.«
Z odprtimi očmi (še bolj pa ušesi) so pomurski izletniki poslušali lastnike turističnih kmetij gornjesavinjske regije. Zanimalo jih je prav vse:
kako so uredili kmetije, sobe za goste, kako sodelujejo s kmetijsko zadrugo, kakšni so predpisi, kakšen jedilnik, kakšne vrste gostov imajo...
Kako jih tudi ne bi zanimalo, ko pa so bili pomurski izletniki tudi sami lastniki turističnih kmetij ali pa se še niso mogli — odločiti: bi ali ne bi. Mogoče pa bomo že čez nekaj mesecev lahko obiskali turistično kmetijo Kos ob Ledav-skem jezeru na Goričkem in Šo-najevo v Veržeju, kjer bodo gostje lahko tudi jahali konje.
Za razvoj turističnih kmetij v občini Mozirje je pospeševalka pri tamkajšnji kmetijski zadrugi Marija Bezovšek. Sama je dejala, da prihaja iz stare šole gospodinjskih učiteljic, ki jih dandanes ni več, bi jih pa še kako potrebovali. Zadnja desetletja smo se nekako sramovali govoriti o gospodinjskem delu in o tem, da je tudi tukaj potrebno učenje in pomoč. Mislili smo, da bo ženska enakopravna že, če ne bo nič vedela o gospodinjskem delu.
Prav na turističnih kmetijah pa je znanje (ne le tisto, ki ga nasledi od matere) o osnovah gospodinjenja, čistoče in dela z ljudmi še kako potrebno. Brez trdne in
razumevajoče družine, katere vsi člani radi poprimejo za delo, ni mogoče imeti dobre turistične kmetije, je večkrat dejala Marija.
Z eno oceno: kmečki turizem v gornjesavinjskih hribih (kmetije so na višini od 600 do 900 metrov nadmorske višine) je dosti bolje razvit kot v Pomurju. Če smo še bolj samokritični: naše turistične kmetije se s tamkajšnjimi ne morejo primerjati. Medtem ko so na-
še v glavnem kmečke gostilne (in so si napis »kmečki turizem« lastniki sami obesili nad vrata) ali pa se kmetije, ki sicer nimajo znak razpolovljenega jabolka, ukvarjajo v glavnem z izletniškim turizmom, so povsem drugačne turistične kmetije v Šmihelu. Videli smo le tri, toda po besedah Marije Bezovšek tudi drugih trideset (za tako majhno občino je to veliko) ni nič slabših. Vse so trdne
Kako se da stara hiša prijetno urediti v turistično kmetijo, so Pomurci lahko videli na Napotnikov! domačiji. Zakaj bi odvrgli stare kredence, komode, postelje in mize? Očistiti in premazati jih je potrebno, pa bodo še kako prijetni za bivanje turistov.
Nova hiša Atelškovih je kot iz škatlice. V njej stanujejo domači in gostje — njim so namenili šest sob s tušem in sanitarijami visoke kakovosti. V stari stavbi imajo veliko kuhinjo in sobano za sprejem izletniških gostov
kmetije, na katerih se že stoletja menjavajo generacije z istim priimkom, ukvarjajo pa se z živinorejo, gozdarstvom in seveda — turizmom.
Za goste so sezidali novo stavbo ali preuredili staro, v sobah so tuši in sanitarije, jedilnice so urejene z okusom kot prave kmečke sobe.
60 odstotkov gostov si sami pridobijo (vsi imajo telefon), 40 pa prek turistične agancije Kompas.
Turistične kmetije nosijo zastavo turizma v občini Mozirje. To je tudi ena od razlik v primerjavi s pomurskimi. Njihovi gostje prihajajo iz Italije, Francije, Nemčije, so v glavnem višje in visoko izobraženi in zadovoljni s samoto in preprostostjo.
Pri nas ne bi mogli trditi, da imajo turistične kmetije — čeprav imajo znak razpolovljenega jabolka — podporo in pomoč pri kmetijski zadrugi. V Pomurju je še vedno najpomembnejši zdraviliški turizem, ki še vedno ni ugotovil, da lahko uporabi turistične kmetije v svoji ponudbi kot zanimiv dodatek.
(Dalje prihodnjič) Bernarda B. Peček
MNOŽICA AVTOPREVOZNIKOV IN GOSTINCEV
Namen tega sestavka ni v tem, da bi pel hvalospeve osebnemu delu (obrtništvu), pa tudi ne, da bi skušal koga odvrniti s poti, na katero se je podal ali pa to še namerava. Rad bi le nanizal konkretne podatke o številu posameznih obratovalnic in prek tega paleto dejavnosti, ki jih opravljajo občani soboške občine. Morda pa bo informacija komu pomagala, da bo odkril dejavnost, za katero ni vedel, pa bo še sam poskusil. Takoj naj dodamo, da je po določilih sedanjega obrtnega zakona treba imeti za pridobitev obrtnega dovoljenja za nekatere dejavnosti redno srednjo šolo, za druge je dovolj preskus znanja pred komisijo, so pa tudi dejavnosti, kjer ni treba predložiti nobenega dokaza o formalni šolski izobrazbi. Slednje pa sploh ni ovira, pa naj se nameravaš ukvarjati s čemerkoli, če se zasebnik organizira po določilih zakona o podjetjih, torej ustanovi zasebno podjetje. Več o tem smo pisali v 22. številki Vestnika.
V občini Murska Sobota so najštevilnejši zasebni gostinci, ki jih je 130, od tega 94 zasebnih gostiln in 36 bifejev oziroma okrepčevalnic. Če k tem številkam dodamo še družbene gostinske obrate, ki pa jih je prav tako veliko, ugotovimo, da je lokalov več kot dovolj, kar pa ne pomeni, da m območij, kjer bi bilo kako gostišče (še) dobrodošlo, posebno če bi ponujalo tipične prekmurske specialitete.
V občini so dobro »zasedeni« tudi avtoprevozniki, saj jih je 118, poleg teh pa je še 7 taksistov. Ne eni ne drugi nimajo dovolj dela, zato nekateri od njih opravljajo še dodatne dejavnosti. Konkurenca je pač huda, zato morajo često voziti (zlasti pri podjetjih) poceni.
Na tretjem mestu so zidarji in urejevalci pročelij. Teh je 32.
Svojčas, ko je bila zlata doba za graditelje (tako investitorje kot izvajalce), jih je bilo seveda več. Enako bi lahko rekli za mizarje, ki jih je 29. Takoj za njimi so frizerski saloni (28). Dalje: v občini je uradno 19 avtomehanikov, neuradno (šušmarstvo) pa najbrž še toliko. Naslednje številnejše skupine so: izdelovalci drobnih kovinskih predmetov (18), žensko krojaštvo-šiviljstvo (16), storitve z gradbenimi stroji (15), so-boslikarsvo in pleskarstvo (II), slaščičarstvo (11), kleparstvo (10), ključavničarstvo (10), izdelovanje tehničnega blaga in plastičnih mas (10), tesarstvo (9), trgovina na drobno (9), izdelovanje blaga za široko porabo iz plastičnih mas (9), inštaliranje vodovoda in plina (9), napeljava električnih inštalacij (7), napeljava centralne kurjave (7), strojno
ključavničarstvo (6), popravila televizorjev in radia (6), elektro-mehanika (6), kemično čiščenje (6), izdelava drobnih predmetov iz usnja (6), kovaštvo (5), popravilo poljedelskih in živinorejskih strojev (5), izdelava sodov, škafov in bokalov (5), mletje žitaric (5), vulkanizerstvo (4), peka kruha in peciva (4), tiskanje in grafično oblikovanje (4), cvetličarstvo (4), fotografstvo (4), keramika in pečarstvo (4), kamnoseštvo (4), izolaterstvo (3), lončarstvo (3), zlatarstvo (3), strojno pletilstvo (3), popravljanje, vzdrževanje in postavljanje gospodinjskih aparatov (3).. . V soboški občini imajo po 2 obrtnika za teracer-stvo, kamnoseštvo, avtoličarstvo, urarstvo, orodjarstvo, izdelovanje električnih naprav, izdelovanje drobnih predmetov tekstilne galanterije, tapetništvo in deko-
raterstvo, moško krojaštvo, izdelovanje medicinske opreme, drobne embalaže ... pa po 1 za mavčarstvo in štukaturo, parke-tarstvo, pranje avtomobilov, fi-nomehanikov, popravilo pisarniških aparatov, žaganje lesa, krznarstvo, izdelavo brezalkoholnih pijač, stiskanje jedilnega olja, knjigoveštvo ... Bodi dovolj!
Na koncu pa še tole: zasebniki opravljajo tudi nove dejavnosti. Tako imajo »obrtnika«, ki projektira gradbene objekte, dva ponujata tehnološke, dva tako imenovane svetovalne storitve. Te pa bodo prišle prav tudi tistim, ki se za obrt šele odločajo, saj, kot je razvidno iz tega pregleda, nekatera področja še niso povsem zasedena.
Š. Sobočan
IZ LENDAVSKE OBČINE
Spremenili družbeni plan
Načrtovalci razvoja pravijo, da je v sedanjih razmerah težko načrtovati razvoj za kraje, kaj šele za pet- in večletno obdobje. Dokaz, da je tako, je tudi družbeni plan razvoja občine Lendave ja obdobje 19X6—1990, saj razvoj ne gre tako, kot so predvideli v začetku planskega obdobja, zato so ta dokument spremenili, oziroma ga v določenih delih prilagodili dejanskemu stanju ali pa zdaj, skoraj že pri izteku, bolj realnim pričakovanjem.
Pa poglejmo nekatere nove razvojne načrte! V družbenem planu so zdaj gradnja tovarne lives v Petišovcih, gradnja manjšega obrata »biovina« iz. tropin grozdja (verjetno v Čentibi) ter obrat za M&ela-v« nogavic v Dobrovniku. Bolj kot prej je zdaj poudarjeno tudi prizadevanje Ine Nafte, da bi zgradila novo rafinerijo, na izčrpanem petišovskem polju pa naj bi uredili podzemno skladišče plina. Spremenjeni družbeni plan tudi predvideva napeljavo plina v industrijsko cono v Lendavi. Zelo konkretne so tudi naložbe v usposobitev kmetijskih zemljišč, in sicer kar 3100 hektarjev. Uredili naj bi tudi namakalne sisteme pri Turnišču (namakali bi 250 hektarjev). V' spremenjenem družbenem planu je zdaj tudi ureditev osrednjega odlagališča komunalnih odpadkov v Redičkem gozdu pri Dolgi vasi na območju 2,5 hektarja. Tudi program modernizacije cest so dopolnili in vanj vnesli tudi »ojačitev« ceste med Umdavo in Trimli-ni ter Petišovci v dolžini 2 200 metrov, enako velja za del ceste med Radmožanci in Turniščem in za cesto na Dolnji Bistrici.
Spisek aktualribsti dopolnjenega družbenega plana občine bi bil predolg, zato ga prekinimo. Žal pa so tudi naložbe, ki so jih črtali in prenesli v boljše čase, na primer gradnjo železnice do rudnika v Be-nici.
S. Sobočan
Jem renesančni grad iz 16. stoletja?^ meni so gospodarili Szecsenvi in Zsaparif v zadnjih desetletjih pa dajem svojo pušča jočo streho Kulturnemu centru. Zvezi kul turnih organizacij in Klubu mladih.
Sem star in bolan.
i. Potrebno me je
uzuiauu a n poKopaig i Poskusite enkrat tali
izruge možnosti m. 'i v Soboti, v naspro-
tju s tradicijo, vključi* obnovo vsebine. Po--magajte me ozdravitilsamo tako boste lahko otrokom, vnukom, prijateljem in znancem povedali, kdo ste, od kod prihajate in kam greste.
Imeli boste razlog več. da živite v tem mestu. Vem, da so časi taki, da si moraš pomagati predvsem sam. saj je tistega »sistemskega denarja« vedno manj; prav zato va sprosim. da se za mojo obuditev potrudite Sami — s prispevki vas in delovnih organizacij. od prireditev, pa še česa, se boste že spomnili.
Moja številka žiroračuna je: g 1900-743-73099.
’ Pripišite še: Za obnovo gradu. Hvala!
Vaš gra

MINERALNA VODA PRODALA ZA 13 ODSTOTKOV MANJ
SLATINE V STEKLENICAH
ODŽEJA DO DNA!
Ker o denarju, cenah in številkah v današnjem »jugoslovanskem času« nima smisla govoriti, je še najbolj resničen podatek o fizičnem obsegu proizvodnje in prodaji. V največjem tozdu Radenske, Mineralni vodi, v prvih petih mesecih letošnjega leta ti podatki niso preveč spodbudni. Prodaja izdelkov je manjša za 10 odstotkov, programa mineralne
Branko Ficko, zadolžen za prodajo na domačem trgu
vode v steklenicah pa kar za 13 odstotkov. Je to skrb zbujajoče ali ne?
VPLIV SPLOŠNEGA POLOŽAJA JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA
»Letošnje poslovanje v petih mesecih je pod vplivom splošnega položaja jugoslovanskega gospodarstva, in to v Radenski in Mineralni vodi dobro občutimo,« je dejal generalni direktor Radenske Herbert Šefer, »za manjšo prodajo naših izdelkov pa so krivi višje cene in manjši realni dohodki. Strahotno se je povečal tudi transportni strošek, ki pa zelo vpliva na naše poslovanje. Težko je v tem trenutku povedati, kakšni bodo rezultati ob polletju. Kljub vsem težavam pa smo se dobro pripravili, tako da bomo lahko Jadran nemoteno oskrbovali. Tradicija je že, da Mineralna voda v prvem polletju slabše posluje in daje glavni dobiček prav v turistični sezoni.«
Podobnega mnenja je pomočnik direktorja Marketinga Radenske Branko Ficko, ki skrbi za prodajo na domačem trgu. Meni, da je manjša prodaja v prvem polletju povsem normalna, skrbi pa jih nekaj drugega: »Problem, ki je novejši, upam pa, da ga bomo uspešno rešili, je embalaža. Zaradi njene vrednosti smo je kupovali manj kot prej, poleg tega pa so jo slabše vračali s terena. Tako je to edini problem, s katerim se bomo mogoče srečevali poleti. Zalog imamo dovolj tako v Boračevi kot v prodajnih centrih, nekje okrog 10 milijonov enot, in upamo, da bomo s tem prebrodili prvi šok, za katerega mislimo, da bo nastal tako kot vedno.«
MANJ STILA NA DOMAČEM TRGU
V prvih petih mesecih so v Radenski prodali 10 odstotkov
manj mineralne vode in brezalkoholnih pijač, kot so načrtovali. Pri mineralni vodi v steklenicah je ta padec kar 13-odstoten (ta še vedno pomeni največji delež dohodka), pri brezalkoholnih pijačah pa so načrte presegli za en odstotek.
V primerjavi z lanskim letom so število napolnjenih plastenk povečali za 36 odstotkov. Lani so polnili le miral, ki je bil ob jadranski obali, na letališčih in v pristaniščih zelo dobro sprejet, letos pa so začeli polniti v plastično embalažo tudi radin, ki je nizko mineralizirana voda brez ogljikovega dioksida. Precej se je zmanjšala prodaja stila (brezalkoholne pijače, ki je nadomestila sporni deit), kar pa je le nadaljevanje padanja prodaje v minulih letih. Lahko bi ga povezali z uveljavljanjem drugih brezalkoholnih pijač Radenske. Pri swingu odstopajo od načrtov za 5 odstotkov, močno pa se je povečala prodaja šuma (diabetične pijače v treh okusih), in sicer za 36 odstotkov.
Podobno usodo doživljajo tudi polnilci slatin in brezalkoholnih pijač, in tudi zaradi tega si v Radenski ne delajo prevelikih skrbi. Še huje je s polnilci sadnih sokov, in če soje izdelovalci sadnih sirupov lahko lani še pohvalili z večjo prodajo, letos tudi njihovi izdelki ne gredo v prodajo.
Ugodnejši pa so podatki o izvozu. Le-ta je večji v primerjavi z lani za 8 odstotkov. Mineralno vodo pijejo v dvanajstih državah, od 3,7 milijona steklenic pa je gre največ v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. V nekaterih deželah je plastična embalaža bolj uveljavljena kot steklena. Tako je v Singapurju, Avstraliji in Nizozemski, kjer so zelo dobro sprejeli plastenko z miralom.
NA TRGU KMALU NOV OKUS - BITTER
Kupce je potrebno vedno znova presenečati in jim ponuditi vsako leto kaj novega. Tega načela se v Radenski držijo. Pohvalijo se lahko s kar pestro izbiro brezalkoholnih pijač in zadnje leto tudi mineralne vode (štirje vrelci mineralne vode — štirje okusi, večja razlika pa je med mineralno vodo v steklenicah in vodo v plastični embalaži). In letošnja novost?
Začeli so polniti brezalkoholne pijače v steklenice 0,25 litra, in sicer okuse, ki so domačim kupcem najljubši. To so stil oranža, swing bana-na-kivi in eksotik.
Poleg tega so take steklenice za gostinstvo sprejemljivejše kot litrske (gostinska ponudba je na višji kakovostnejši ravni, če prinese natakar brezalkoholno pijačo v steklenički na mizo in jo odpre pred gostom, kot pa če za pultom natoči v kozarec naročeno pijačo).
Ali pomenijo manjše steklenice in plastična embalaža večji dohodek? Branko Ficko je odgovoril: »Radenska gotovo ne more ostati pri masovnosti, ki jo je imela v preteklosti — samo čista mineralna voda in velike količine, ampak mora iti v pestrost. Raznovrstnost količinsko ni velika, je pa dodatna ponudba in v gostinstvu nujno potrebna.«
Se pred sezono bodo v Mineralni vodi v Radenski začeli polniti nov okus mineralne vode — bitter, kmalu pa tudi znano svetovno znamko.
Bernarda B. Peček
VESTNIK, 6. JULIJ 1989	 ......................................................................STRAN 5
Za trezen dogovor vseh zainteresiranih
»Ker gre za širši problem mesta, občine in regije, predlagam, da sedemo za skupno mizo vsi zainteresirani za soboški grad in njegovo usodo, da ne bi propadel. Zato se moramo trezno določiti za najboljšo rešitev.« S temi besedami je predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer na sestanku občinskega izvršnega sveta v Murski Soboti pozval navzoče k spravljivi razpravi, v kateri so se seznanili s pripravljalnimi deli za obnovo dvorane in drugih prostorov v soboškem gradu. Predsednik iniciativnega odbora za obnovo grajske dvorane Ivan Obal jih je uvodoma seznanil, da že razpolagajo z idejnim projektom in izvedbenimi dokumenti, predračunska vrednost te naložbe pa je čez 6,8 milijarde dinarjev. Z javno razgrnitvijo projekta v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti so se začele številne
aktivnosti, ki se bodo nadaljevale julija in avgusta, kar naj bi omogočilo jesenski začetek del.
Se prej pa bodo morali zagotoviti dovolj denarja, ki je povezan z načrtovanim povečanjem prispevne stopnje v kulturi in uvedbo krajevnega samoprispevka, poiskati pa bo treba tudi ustrezne prostore za preselitev Kluba mladih. Ker sedanje krizne gospodarske razmere niso naklonjene posegom družbenih dejavnosti, bo očitno treba še veliko časa, predvsem pa denarja, da bi uresničili celotni projekt obnove soboškega gradu.
V nadaljevanju seje so člani soboškega izvršnega sveta obravnavali poročili o delu sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1988. Kot so ugotovili, med spornimi zadevami še vedno prevladujejo delovna razmerja, predvsem glede denarnih ter-
jatev, narašča pa tudi število kooperantskih sporov v kmetijstvu ter med obrtniki in pri njih zaposlenih delavcev. Ob sprejemu nove normativne ureditve pa ie pričakovati še večje število spornih zadev. To seje pokazalo tudi pri delovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki se je poleg preventivnega delovanja precej ukvarjal z delovnimi razmerji, statusnimi spremembami ter odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka.
Na seji so se seznanili tudi z informacijo o uskladitvi samoupravne organiziranosti Radenske z zakonom o podjetjih. Statut o prenovi Radenske namreč predvideva organiziranje enovitega podjetja z možnostjo dograjevanja posebnih organizacijskih oblik, zlasti pri kooperacijskih odnosih in zunanjetrgovinskem poslovanju.
Milan Jerše
Če se približujete Bakov-cem, že od daleč zagledate dvigalo, kakršna stojijo le na velikih gradbiščih. In res gradijo doslej največjo stavbo v kraju — novo šolo. V njej bo-
OBČNI ZBOR ZVEZE ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO
Družbena vloga organizacije se krepi
Na rednem letnem občnem zboru Zveze organizacij za tehnično kulturo so ugotovili, da se družbena vloga organizacija krepi in da postaja vse pomembnejši dejavnik družbenega razvoja v občini M. Sobota. V vseh osnovnih šolah imajo ustanovljene klube mladih tehnikov, poleg teh pa na šolah delujejo tudi zadruge. Letos in prihodnje leto bodo mladinske tehnične klube ustanovili tudi na srednjih šolah. Pred dvema letoma so uredili dom tehnične kulture in v njem opremili računalniško učilnico, v kateri se bodo lahko usposabljali mladi strokovnjaki. Dom naj bi postal tudi mesto, kjer bi se srečevalo čim več ljubiteljev tehnične kulture. V minulem letu je Zveza organizacij za tehnično kulturo organizirala več regijskih, republiških, pa tudi zveznih srečanj, to pa bodo delali tudi v prihodnje. V programu dela, ki so ga sprejeli na občnem zboru, so dali poseben poudarek razvoju inovativno-raziskovalne dejavnosti, tehnični vzgoji mladine, razvoju računalništva, radioamaterstvu, modelarstvu, kmetijsko-tehnični dejavnosti. Dom tehnične kulture naj bi dojel pobude za razvoj novih gospodarskih dejavnosti.
Na občnem zboru so sprejeli tudi sporazum o ustanovitvi sklada za razvoj nadarjenih učencev. V sklad naj bi prispevali sredstva organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti.
Jani D.
SIRJENJE	
VODOVODNEGA	I
OMREŽJA IN OKOLJE |
Na skupščini samoupravne komunalne interesne skupno-  sti Murska Sobota so delegati najprej potrdili dva dokumenta, ki sta se nanašala na minulo leto: finančni načrt in program  dela. Ugotovili so, da je večina nalog uresničena, zato ni bilo  ovir, da jih ne bi potrdili.
Tudi za letošnje leto sta finančni načrt in program dela do- I kaj realna, zato se je razprava o obeh dokumentih v glavnem  vrtela okoli nekaterih podrobnosti, ki so nakazovale usmeritev | tega sisa za prihodnje srednjeročno obdobje. V njem naj bi dali glavni poudarek širitvi vodovodnega omrežja na območju m Goričkega, več denarja pa bi morali vlagati v čistilne naprave, I saj bo zdrava pitna voda v bližnji prihodnosti eden največjih I problemov naše družbe.	*
Spregovorili so tudi o tem, da bi na ravni Pomurja morali začeti razmišljati o skupni organizaciji, ki bi skrbela za vodo- B vodno omrežje in pitno vodo, približno tkao, kot imajo to ure- B jeno v obalnih občinah. Napeljava vodovodnega omrežja je iz H dneva v dan dražja, zato bi se teh problemov morali lotiti enotno in strokovno.	S
D. L.
do imeli svoj delček vsi tisti, ki plačujejo samoprispevek, saj gre za skupno občinsko naložbo.
V Bakovcih so morali na ta dogodek čakati vse od leta 1958, ko so za potrebe šole tam postavili paviljon in predvideli, da bodo v nekaj naslednjih letih dogradili še druge manjkajoče prostore.
Pa je od takrat minilo že 31 let. Ves ta čas je bilo vzgoj-no-izobraževalno delo v mnogočem okrnjeno zaradi prostorske stiske. In kaj se jim končno obeta?
»Z zidavo bomo pridobili 2.274 kvadratnih metrov novih prostorov, obenem pa bomo obnovili paviljon, ki meri okrog 450 kvadratnih metrov. Žal spet gradimo le I. fazo, torej ne tudi telovadnice s pripadajočimi prostori. Na to smo zelo težko pristali, toda zaradi pomanjkanja denarja smo se tej pridobitvi morali odreči. Upamo, da se ne bo zgodilo tako kot v Bogojini, pri Gradu in drugih šolah, ki že 20 in več let čaka-
jo na novo telovadnico,« nam je ob obisku na gradbišču povedal ravnatelj domačih krajevnih skupnosti Bakovci in Dokležovje, ki sta zagotovili 300 milijonov dinarjev, občani pa so pripravljeni s prostovoljnim delom sodelovati tudi pri urejanju okolice šole. To je doslej največji delež kakšne krajevne skupnosti pri tovrstnih gradnjah s samoprispevkom. Ravnatelj je pohvalil tudi skrb občinske izobraževalne skupnosti pri zagotavljanju naložbenih sredstev in tudi izvajalca — SGP Pomurje —, ki namerava z deli končati do 6. novembra (začeli pa so 24. februarja letos). Dobra poteza je bila tudi nakup opreme, ki se je medtem podražila za več kot 100 odstotkov.
Kljub težkim gospodarskim razmeram torej ni zastala skrb za izboljševanje materialnega položaja šolstva v občini. Medtem se tudi v Kuzmi pripravljajo na dograditev šole (tudi telovadnice).
Jože Graj
O SAMOUPRAVLJANJU V PODJETJU
SINDIKAT JE ZA VEČ PRAVIC
Ob 27. juniju — dnevu samoupravljalcev je bila v Murski Soboti razširjena seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, na katero so povabili člane klubov samoupravljalcev, predsednike konferenc, sindikalnih konferenc in delavskih svetov, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in druge. Osnovna tema pogovora — sodelovala je tudi slovenska delegatka na 18. srečanju samoupravljalcev Jugoslavije v Kragujevcu Anica Sapač — je bila samoupravljanje v podjetju.
Od uveljavljanja samoupravljanja v naši dražbi je minilo že 39 let, torej gre za razmeroma dolgo in zrelo obdobje, kije nedvomno rodilo številne pozitivne rezultate. Toda, žal so bile na tej poti tudi razne ovire zaradi družbenih razmer. Pravimo, da delavci danes nimajo velikega vpliva na marsikatero zadevo, ki je že vnaprej predpisana. Tako samoupravljanje ne moremo pojmovati kot potrjevanje in izpolnjevanje čedalje večjega kupa najrazličnejših predpisov ter manjše možnosti pri odločanju o razdelitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bodo rezultat dela. Na ta način na pragu 21. stoletja
gotovo ne bodo ustvarili razmer za svobodno uveljavljanje delavskega samoupravljanja.
Pri vsem tem seveda ne moremo mimo današnje vloge samoupravljanja v podjetjih, s čimer je povezan cel splet določil iz zakona o podjetjih. Mislimo predvsem na vlogo in naloge sindikata kot najširše organizacije delavcev v podjetju. V omenjenem zakonu je zapisano le, da delavski svet podjetja obravnava predloge sindikata v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev in njihovega gmotnega položaja ter da se v statutu podjetja določi način sodelovanja s sindikatom. Zveza sindikatov razumljivo terja več pravic. Zavze-
O vnovični podražitvi komunale in kolesarski stezi
S 1. julijem je cena vode v soboški občini višja za 86 odstotkov, kanališčine za 84 in odvoza smeti za 88,5 odstotka. Le podražitve so za tretje trimesečje letošnjega leta. To so sklenili na seji soboškega izvršnega sveta, ko so sprejeli predlog komunalne organizacije o povečanju cen osnovnih komunalnih storitev. To je letos če četrta podražitev, v primerjavi z lanskim decembrom pa so indeksi od 700 do 900-odstotni. Tako bodo gospodinjstva poslej plačevala za kubični meter vode 2.090 dinarjev, za enako količino odpadne vode 500 in za odvoz smeti, glede na kvadratni meter stanovanjske površine, 392 dinarjev.
Na seji pa so člani soboškega izvršnega sveta precej pozornosti namenili tudi obravnavi osnutka zazidalnega načrta za območje med ulicami Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo v Murski Soboti, kjer je veliko blokovsko naselje. Ob novih objektih je predvidena ureditev novih parkirišč, tudi podzemnih, osrednje zelenice s stezami za pešce, novih nasadov in otroških igrišč. Precejšen poseg pa bo na severni strani ulice Štefana Kovača, kjer bodo uredili novo kolesarsko stez.o ter pločnik in parkirišče. Ker načrtujejo tudi primerno ureditev križišč in dovoznih poti, so se odločili za manjšo študijo, ki bo pokazala. kako potekajo prometni tokovi v Murski Soboti. O tej problematiki bodo razpravljali še v občinskih skupščinskih zborih. omenjeni zazidalni načrt pa bo javno razgrnjen. Na seji so sprejeli tudi sklep o valorizaciji turistične takse v soboški občini.
M. Jerše
majo se, da sindikat v podjetju deluje samostojno in svobodno, upoštevajoč sindikalne listine, ko gre za pomembna vprašanja uresničevanja in varstva gospodarskega, gmotnega in socialnega položaja članov sindikata. Poleg tega terjajo, da se o teh vprašanjih pred končnim sprejemom opredelijo do mnenj in predlogov sindikata v delavskem svetu, izvršilnem in poslovodnem organu. Da ne govorimo posebej o zagotavljanju vseh podatkov in informacij o delu, poslovanju in razvoju podjetja, obveščanju, prostorskih in drugih možnostih za nemoteno delo sindikalnih aktivistov med delovnim časom in plačilu za tako opravljeno delo, za kar ne bi smeli biti klicani na odgovornost in postavljeni v
manj ugoden položaj kot drugi delavci. To velja tudi za organiziranje in vodenje stavk, kar je jasno opredeljeno s sindikalnimi stavkovnimi pravili.
Očitno je, kar je jasno pokazala tudi tokratna razprava ob dnevu samoupravljalcev, da se v tem delu našega političnega sistema ne smemo več ukvarjati z mlini na veter in se donkihotovsko igrati z raznimi predpostavkami, ki imajo malo skupnega z odgovornim obnašanjem do celotnega-sklopa samoupravljanja. Če bomo to čimprej uvideli, se nam ni bati za dosledno uresničevanje zgodovinske ideje o uveljavljanju delavskega samoupravljanja pri nas.
Milan Jerše
Zdravstveni delavci in sodelovanje z Madžarsko
Madžarsko ministrstvo je doktorju lanosu Palancsaiu iz soboškega zdravstvenega doma in Ivanu Ivaniču, višjemu rentgenskemu tehniku soboške bolnišnice, ob petnajstletnici sodelovanja zdravstvenih delavcev sosednjih držav izročilo državno odlikovanje, prvo v vsem obdobju sodelovanja med zdravstvenimi organizacijami Žalske in Železne županije in Pomurskega zdravstvenega centra oziroma soboške bolnišnice in bolnišnice Markasovszki v Szombathelyu.
Doktor Janos Palancsai pa pravi, da se je sodelovanje začelo že mnogo prej.
»Leta 1963 so me kolegi, pulmologi, člani Slovenskega zdravniškega društva, pooblastili, da navežemo stike s kolegi iz sosednje Madžarske. In takrat so nastali stiki med nekaterimi našimi ustanovami, kot sta Golnik in mariborska bolnišnica, in ustreznimi zavodi v Budimpešti, kot je klinika za pljučne bolezni, in državnim Koralnim institutom. Sele pozneje so nas spodbudili, da vzpostavimo stike z obmejnimi županijami, kot sta Žalska in Železna.«
Začelo seje z medsebojnim spoznavanjem in vpogledom v strokovno delo. S szombathelysko bolnišnico pa so se vzpostavili širši stiki med zdravstvenimi delavci v okviru sindikalnih organizacij, pripravljajo vsakoletna srečanja in se pomerijo v športnih igrah. Njihovi delavci tudi letujejo na morju in pomurci ob Blatnem jezeru.
»Poleg tega obstaja še ena oblika sodelovanja. To je Panonski simpozij, vsakoletno srečanje zdravnikov z obmejnih območij Avstrije, Madžarske in Pomurja. Na njih obravnavamo dogovorjeno strokovno temo. Letošnje srečanje bo v Radencih, tema pogovora pa prehrana, od dojenčka do predšolskega otroka.«
Sodelovanje je skorajda samodejno, saj ni posebnega organa, da bi stike določal, jih urejal in evidentiral. In prav zato so toliko pomembnejši.
Majda Horvat
MURSKA SOBOTA
Predlagali enkratno odplačilo stanovanjskega posojila
Drugič sklicana skupščina stanovanjske skupnosti je bila sklepčna, tako da so delegati lahko sprejeli finančni načrt za lani in letos ter poročilo o delu skupnosti. V slednjem je zapisano, da je lani 253 stanovalcev prejemalo nadomestilo za stanarino, kar je za 30 odstotkov več, kot leto poprej, kar 250 pa so izločili odločbo oziroma terjatev neplačevanja najemnine. Strokovna služba pa o subvencijah pripravlja tudi posebno analizo, ki jo bodo delegatom predstavili v jeseni.
Na seji je predsedujoči delegate seznanil tudi z novimi stanarinami, ki jih je odobril izvršni svet, ter o tem, daje le 58 odstotkov delovnih organizacij podpisalo spremembe in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine do leta devetdeset. Zato so sprejeli predlog, da za ostale občinska skupščina sprejme odlok.
Prav tako še vedno nekatere delovne organizacije svojih aktov niso uskladile z novim pravilnikom o pogojih in me-
rilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti — seveda bodo lahko oškodovani le njihovi delavci.
Ob koncu so sprejeli še prednostno listo za solidarnostna stanovanja. Zanj je zaprosilo 166 družin ali posameznikov, vendar so lahko razdelili le 45 stanovanj. Tako so mnogi, ki izpolnjujejo vse pogoje za solidarnostno stanovanje ostali brez, saj so upoštevali število zbranih točk.
Rekli so še, da bi tisti, ki so dobili posojilo brez revalorizacijskih obresti in stanovanjski skupnosti dolgujejo manjšo vsoto denarja le tega vrnili v enem znesku, saj sedaj velikokrat zaračunavanje in delo več stane, kot pa je vrednost anuitete. Pri tem seveda računajo na zavest in dobro voljo posojilojemalcev, saj jih z ničimer ne morejo prisiliti, da bi dolg poravnali v enkratnem znesku.
Majda Horvat
OGLAS
V VESTNIKU -POSLOVNI
USPEH!
STRAN 6
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
kmetijska panorama
Mladi raziskovalci o melioracijah
Dvanajst mladih raziskovalcev, študentov biotehniške fakultete iz Ljubljane in VAŠ Maribor ter dijakov srednje kmetijske šole iz Rakičana se je zbralo v študentskem taboru v Šalovcih, kjer pod strokovnim vodstvom dipl. inž. Zi-te Flisar-Novak in drugih strokovnjakov ugotavljajo, kakšno je vzdrževanje melioracijskih sistemov. To je prvi tovrstni tabor v Sloveniji, pobudo zanj pa je dal soboški občinski izvršni svet, ki že dalj časa spremlja to problematiko in ugotavlja, da so ti sistemi slabo vzdrževani. Za svoje raziskave so mladi izbrali dva sistema, starejšega, ki je bil zgrajen pred osmimi leti na območju Ho-doš-Krplivnik in novejši objekt ob Peskovskem potoku na območju Peskovci—Šalovci. Vse objekte so inventarizirali, zdaj pa ugotavljajo, kakšno je stanje in potrebe po vzdrževanju teh sistemov.
Poleg raziskovalnega dela pripravljajo tudi strokovna srečanja in za njimi je že okrogla miza na temo melioracij in izrabe tal, na katero so povabili vse, ki gospoda-
Na obisku pri kmetijcih Bosne in Hercegovine (1)
Beseda je o delovni organizaciji Plantaže v okviru sozda AIPK Bosanska krajina Banja Luka. Je največja tovrstna delovna organizacija v Bosni in Hercegovini, saj gospodari z 995 hektarji intenzivnih plantažnih nasadov, v glavnem jablan in hrušk ter breskev. Najprej se ustavimo v nasadu hrušk v Jurkovcu, kjer že obirajo najzgodnejše sorte, kot je junijska lepotica, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje, prav tako pa tudi po breskvah, ki jih od tu razvažajo v različne konce države. Po sadju iz njihovih nasadov povprašujejo zlasti ob Jadranu, pa tudi v osrednjih delih države, saj je zaradi značilne mikroklime to sadje prijetne arome in še prijetnejših barv. Za okolico Bosanske Gradiške, kjer se
nahajajo ti plantažni nasadi, je znači volj sonca, tako, da se plodovi lepo barvo, pripoveduje Miladin Stojnič, pomočnik direktorja za proizvodnjo '
Če se mnogi sadjarski obrati pri nas srečujejo s težavami in tudi z rdečimi številkami, ta delovna organizacija ves čas svojega delovanja ne pozna izgub. In kakšen je recept za tako uspešno poslovanje? »Smo delovna orga-
Posebno skrb posvečajo izbiri sort in podlag. Sadijo taksne jablane, ki hitro zarodijo, izbirajo pa sorte, po katerih je največje povpraševanje na tržišču.
nizacija, ki se ukvarja izključno s sadjarstvom, saj druge proizvodnje v naši delovni organizaciji nimamo,« pravi Miladin Stojnič. »In ker živimo izključno od sadja, natančno vemo, kam in kako vložimo vsak dinar. Za vsak kilogram sadja vemo, kam in kako ga prodamo, zato si prizadevamo, da ustvarimo takšne pogoje gospodarjenja, ki nam bodo zagotavljali kar največji dohodek. Druge delovne organizacije v naši okolici se ob sadjarstvu ukvarjajo še z drugimi proizvodnjami, zato sadjarstvu ne namenjajo takšne skrbi, saj morebitni izpad v sadjarstvu pokrivajo z drugimi kulturami.«
560 delavcev zaposluje ta delovna organizacija, med njimi je 26 agronomov, vsi ti pa skrbijo za 600 hektarjev nasadov, ki so že v polni rodnosti, medtem ko bo okrog 400 hektarjev nasadov polno zarodilo v prihodnjih letih. Zdaj pridelajo letno okrog
rijo s prostorom in so poklicani za ohranjanje okolja, hkrati pa tudi za večjo pridelavo hrane. Same melioracije pa ne dosežejo svojega cilja, če ti sistemi niso ustrezno vzdrževani, zato je prav temu potrebno nameniti posebno pozornost. Dosedanje ugotovitve kažejo, da za vzdrževanje premalo skrbimo, melioracijski jarki so poraščeni, zamuljeni in zablateni, iz-livke so potopljene, zato je neob-
Plantaže, ki ne poznajo izgub
na nočna megla, podnevi pa je do-obarvajo in dobijo prijetno rdečo diplomirani inženir sadjarstva in K delovni organizaciji Plantaže.
15 tisoč ton jabolk in hrušk, načrtujejo pa, da bodo leta 1992 dosegli pridelek od 20 do 25 tisoč ton. Kot že rečeno, s prodajo težav nimajo, tudi na račun ugodne lokacije, saj ni daleč do tržišč ob Jadranu ali v osrednjih
delih države. Sadje prodajajo od Hercegnovega do Kopra, v vseh večjih mestih Bosne in Hercegovine, v Zagrebu, imajo pa tudi dva velika odjemalca v Sloveniji. Fructal Alko kupuje pri njih predvsem industrijsko viljamovko Kmetijski kombinat Vipava pa je velik kupec jedilnih jabolk in hrušk. Tudi za izvoz so možnosti, žal pa je komercialna služba sozda na tem področju premalo učinkovita. Tako nekaj sadja izvozijo preko drugih, kot je Voče Zagreb, ABC Pomurka in Aprohercegovina, lani pa so precejšnjo količino hrušk izvozih celo s posredovanjem Tankerko-merca iz Zadra in splitske Dal-me.
Le pet hektarjev jim manjka, da bi svoje površine s plantažnimi nasadi zaokrožili na tisoč hektarjev, vendar pravijo, da nasadov ne mislijo več širiti Dosegli so optimalno proizvodnjo, ki jo lahko obvladujejo in prodaja
hodno redno vzdrževanje in čiščenje. Prikaz vzdrževanja so praktično prikazali konec minulega tedna in nanj povabili vse, ki so za to odgovorni, žal pa je bil odziv izredno slab, kar je še en dokaz, da temu v Pomurju ne namenjajo dovolj pozornosti.
Več o študentskem taboru v prihodnji številki.
Tekst in foto: Ludvik Kovač
jo, zato zdaj največjo skrb namenjajo sortnemu izboru. Njihov cilj je modernizacija pridelave, krčenje starih nasadov in naprava novih, takšnih, ki bodo že v drugi in tretji vegetaciji dajali soliden pridelek. To je v glavnem sadno drevje na šibkih podlagah, ki hitro zarodi, izbirajo pa sorte, po katerih je na tržišču povpraševanje. V jablanovih nasadih zdaj že prevladujejo sorte elstar, jona-gold, melrose, idared in zlati de-lišes klon B, pri hruškah pa vilja-mova, fetelova in passa crassana.
V delovni organizaciji Plantaže imajo tudi lastno drevesnico, ob lastni proizvodnji pa razvijajo tudi kooperacijsko. Res, da v nekoliko manjšem obsegu, saj imajo 96 kooperantov s 136 hektarji nasadov, ti pa pridelajo letno od 100 do 150 ton sadja. Tudi z lastno hladilnico v Bosanski Gradiški se radi pohvalijo, njene zmogljivosti pa so 8 tisoč ton sadja.
Če proizvodnjo v tej delovni organizaciji dobro obvladujejo, jim vsako leto največ nevšečnosti povzročajo vremenske neprilike. Imajo sicer organizirano obrambo pred točo, ki pa je premalo učinkovita, saj je nad tem ob
V delovni organizaciji Plantaže posebej skrbijo za standard zaposlenih. Na vseh delovnih enotah so uredili obrate družbene prehrane, kjer nudijo delavcem topel obrok hrane.
močjem letalski koridor Zagreb—Dubrovnik in raketna obramba često ne more delovati. V nasadu hrušk v Jurkovcu so imeli lani kar dvakrat točo, 18. in 26. maja, in v obeh primerih raketna obramba zaradi letal ni mogla delovati. Obramba pred točo je zdaj organizirana v samostojni delovni organizaciji, s 60 odstotki potrebnih sredstev jo financirata delovni organizaciji Plantaže in Poljedelstvo, 20 odstotkov prispeva samoupravna interesna skupnost za pridelovanje hrane, preostalih 20 odsto-
Potrjena složnost pomurskih kmetov
Četrtkov bojkot oddaje mleka je tudi med pomurskimi rejci naletel na ugoden odziv. Zagate, v katerih so se znašli, je tudi nje združil k puntu in takorekoč složno so se odzvali pozivu obeh slovenskih kmečkih zvez, da v sredo zvečer in v četrtek zjutraj mleka ne odnesejo v zbiralnice. In tudi podatki kažejo, da je bojkot uspel, saj so v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti zbrali tokrat le nekaj čez 3 tisoč litrov mleka, ki ga sicer dnevno odkupijo okrog I 15 tisoč litrov, v ljutomerskem Mlekoprometu, ki del mleka odkupuje tudi na Hrvaškem, pa so vsega skupaj zbrali le okrog deset odstotkov običajnih dnevnih količin mleka.
In proti komu je bil uperjen ta bojkot? Proti potrošnikom, ki morajo že zdaj drago plačevati mleko in mlečne izdelke, gotovo ne. To so rejci jasno in glasno povedali že med pripravami nanj, zato so v četrtek tudi zastonj delili mleko, pa še kruh so marsikje ponudili zraven. Vse tiste, ki krojijo politiko usode kmetijstva, so skušali javno opozoriti na svoje težave in dokazali, da znajo biti složni, ko zahtevajo svoje pravice. Pa ne zahtevajo nič drugega kot le pravično plačilo za svoje delo. Preveč odpo-
tkov pa predstavljajo prostovoljni prispevki drugih organizacij združenega dela. Delovno organizacijo Plantaže bo letos ta obramba veljala okrog 200 milijonov dinarjev.
Ta 560-članski delovni kolektiv pa se srečuje tudi s kadrovskimi težavami. Kaže, daje kmetijstvo še vedno premalo privlačno za mlade, saj delo poteka na prostem in se zato raje zaposlujejo v drugih dejavnostih. Mladi, ki končajo srednjo kmetijsko šolo, se zaposlujejo v trgovinah ali tovarnah in le redki so, ki se odločijo za sadjarstvo. Pred kratkim so razpisali 30 prostih delovnih mest in prijavili so se le trije. Pa za tamkajšnje razmere osebni dohodki niti niso tako slabi, saj je v juniju kvalificirani sadjar zaslužil od 180 do 200 starih milijonov, pa tudi sicer v delovni organizaciji standardu njihovih delavcev namenjajo posebno skrb. Na vseh delovnih enotah imajo zgrajene objekte družbenega standarda, tu so družbene prehrane, kjer dobijo delavci topel obrok, delno imajo urejene prevoze na delo in z dela, ostalim pa v celoti povrnejo prevozne stroške. Veliko vlagajo tudi v reševanje stanovanjskih problemov,
predvsem delavcev z višjo in visoko izobrazbo, saj se zavedajo, da brez strokovnjakov in znanja ni pravih rezultatov. Glavna skrb v prihodnje pa jim ostaja, kako zagotoviti delavcem še boljše osebne dohodke. S sedanjih 200 do 250 mark mesečno morajo priti vsaj na 400, 500 ali celo 600 mark povprečnega osebnega dohodka, pravijo, saj bo potem z zaposlovanjem novih delavcev manj težav. Zdaj si pomagajo s sezonskimi delavci, ki prihajajo iz drugih krajev te republike.
Ludvik Kovač
vedovanja je bilo pri kmetih že v preteklosti in tako naprej ne bo šlo. Zdaj so opozorili na težave pri mleku in pri živini, kjer prav tako velja bojkot oddaje, dokler jim ne bodo zagotovili takšnih cen, ki bodo pokrivale stroške prireje, morda pa bodo že jutri tudi pri drugih proizvodih. Zdaj
Za mleko, oddano v juniju, bodo rejci dobili v povprečju 3.300 dinarjev za liter mleka s 3.6 odstotka maščobe (vštete so vše premije in spodbude), kupec pa je moral za konzumno mleko plačati v juniju 6.930 dinarjev. Deset odstotkov te cene pobere trgovina, kakšen je delež posameznih udeležencev, pa ni težko izračunati.
so še močnejši in še bolj samozavestni.
Pa še beseda o samem bojkotu oddaje mleka. Vsaj izzvenelo je tako, da je ta uperjen tudi proti monopolistom, ki da si režejo prevelik kos pogače, ki jo morajo drago plačevati potrošniki, rejcem pa pri tem ostajajo le »drobtinice«. Morda pa so prav pri tem napravili spodrsljaj, ki ne bo
NA PIUENJL SEJEMSKEGA SCENARIJA
Za prodor v Alpe-Jadran
Radgonski mednarodni Kme-tijsko-živilski sejem se bo v 27. letu starosti skušal še razvidneje uvrstiti med tiste evropsko prifi-lirane tržne medije, kjer je na enem mestu možen prerez nad vsem vrednim, kar se tisti hip dogaja v stroki. Je namreč na poti v prostor delovne skupnosti Alpe-Jadran in sledi razvojnim tokovom sejemskih središč, kakršna so posejana po ZR Nemčiji in drugih državah Zahodne Evrope. Tako bi lahko povzeli nit nedavne (28. junija) razširjene seje programskega sveta Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, kjer so govorili o strokovnem programu sejemske prireditve med 19. in 27. avgustom.
Mirne duše smemo ponoviti domislico stanovskega sotrudni-ka izpred dveh, treh let, češ da je radgonski sejem zrasel v »malega«, a prilagodljiva »velikana«, pisanega na dušo vrhunskemu agroživilskemu strokovnjaku in najbolj preprostemu kmetu. Sestanek štaba ljudi za vodenje, upravljanje, razvoj in organizacijo sejma je — čeprav v okleščenem sestavu — dodal še nekatere določnejše razsežnosti. Najprej o poudarjeni strokovnosti in večji selektivnosti, da se pač privlačnejši, tehtnejši prikazi, razstave, posvetovanja, predavanja, okro-
Zložbe na 4300 hektarjih
... V letošnji zložbeni program v soboški občini se vedno bolj vključujejo tudi manj razvita in obmejna območja, zato je treba za prostorsko ureditev nameniti vedno več denarja. Znano je, da 90 odstotkov nepovratnih sredstev za izvajanje zložb zagotavlja Zveza vodnih skupnosti Slovenije, preostalih 10 pa kmetijska zemljiška skupnost in sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. V letu 1989 so predvidene zložbe na 4300 hektarjih površin. In kje jih načrtujejo?
V Dolencih (150 ha), na območju Velike Krke, Adrijanec, Ce-pinec in Markovec na 810, v Domanjševcih in Križevcih na 600, v Beltincih na 480, v Gančanih na 580, v Lipovcih na 300, v Braton-cih pa na 190 hektarjih. Poleg tega predvidevajo, da bodo po opravljenih melioracijah izvedli zložbe na 700 hektarjih ob potoku Lukaj in na 500 hektarjih ob Ledavskem jezeru ter Večeslavcih in Sotini. Delež sofinanciranja sisa za pospeševanje proizvodnje hrane v soboški občini je blizu 423 milijonov dinarjev.
.	M. Jeršej
SOBOŠKA MESNA INDUSTRIJA SE PRILAGAJA ŽELJAM REJCEV ŽIVINE
Živino lahko rejci sami pripeljejo v klavnico
V Mesni industriji iz Murske Sobote že dlje časa ugotavljajo, da vse manj kmetov redi živino. Vzroki so gospodarski in preobrazba vasi.
V posameznih pomurskih vaseh je vse manj aktivnega kmečkega prebivalstva, skrb pa vzbuja tudi starostna sestava. Velja ugotovitev, da je med tistimi, ki še redijo živino, veliko dobrih in, da se reje koncentrirajo na usmerjenih kmetijah
V Kmetijski zadrugi Panonka so se že v letu 1988 odločili, da organizirajo svojo odkupno mrežo, zato so se novemu položaju morali prilagoditi tudi v Mesni industriji. Organizirali so kooperacijsko rejo mlado pitanih goved, pri katerih plačujejo prirast, živino pa rejcu kupi Mesna industrija. Pri tovrstni reji sodelujejo predvsem večji rejci.
Ob tem pa niso pozabili na male kmete, ki so zaposleni. Zanje so organizirali odkup v depo
prispeval k hitrejšemu razreševanju njihovih problemov. Kmet, zadruga in mlekarna bi se morali pri tem povezati in nastopiti skupaj. Tudi proti nesmiselnemu uvozu mleka in mlečnih izdelkov, ki spravlja slovensko mlekarstvo v še težavnejši položaj. Rejci in mlekarji eden brez dru
gega ne morejo, zato je medsebojna vojna nesmiselna in ne vodi k pravim rešitvam. Kaj se bo zgodilo jutri, ko mlekarne ne bodo več mogle prodajati svojih izdelkov? Bodo takrat spet one bojkotirale rejce? Tega ne bi smeli dovoliti, zato je potrebno v prihodnje več skupnega dogovarjanja in strpnega dialoga!
Ludvik Kovač
gle mize, revije in ocenjevanja ne bi prekrivala; pa naj gre za živinorejski del z govedorejo, prašičerejo, konjerejo, perutninarstvo in drobnico, ali za kmetijsko mehanizacijo z inovacijskimi vložki in ustvarjalnostjo domače pameti, ali za katerokoli spremljajočo prireditev s tradicionalno parado kmečkih opravil in običajev. Pri govedorejskemu delu smo slišali, naj bi Radgončani sledili zgledu iz sejemskega Rieda, kjer znajo izvesti tudi revijo plemenskih krav, čeprav je to povezano z večjo skrbjo, redno molžo, prostorom za karanteno, nižjo mlečnostjo, skratka s tveganjem in stroški. Še letos bo treba poskrbeti za veterinarsko-sanitarni red, da se ne bi ponovile določene napake iz preteklosti. Podobno velja za predstavljanje in prodajo domačih dobrot s kmečkih turizmov in kmetij, kajti minimalno zdravstveno-higiensko varstvo porabnika mora biti zagotovljeno; tudi to namreč daje ime radgonskemu sejmu. Dodajmo, da so na dan seje opravili degustacijo in ocenjevanje sirov ter navzočim pokazali nov podaljšek pokritega razstavnega prostora s hladilnico za meso in mesne izdelke.
B. Žunec
ju Mesne industrije. Tako po novi odločitvi rejec lahko živino pripelje vsak ponedeljek in četrtek od 12. do 19. ure. Postopek odkupa so tudi poenostavili, saj prodajelec živine rabi le veljaven potni list za živino in osebno izkaznico, da mu izplačajo kupnino.
Rejci, ki se odločijo za prodajo v depoju Mesne industrije, imajo tudi možnost, da kupnino prejmejo preko zadruge oziroma TZO, s katero sodelujejo.
Takšen način odkupa je pri kmetih naletel na ugoden odmev, pozitivno ga je ocenila tudi Kmečka zveza. Seveda pa se ne strinjajo v KZ Panonki, ki z direktno prodajo živine Mesni industriji izgubljajo del dohodka, čeprav so kmetje njeni kooperanti. V Mesni industriji bnodo izdelali analizo odkupa in prevzema živine od vseh dobaviteljev. Analiza bo osnova za nadalnje poslovne odločitve. Boris Hegeduš
VESTNIK. 6. JULIJ 1989
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Večji poudarek izobraževanju v naši severni regiji Pomurja
NASE OGLEDALO
Do začetka 20. stoletja je bilo izobraževanje v svetu osredotočeno na mladostnika. Po končani osnovni šoli ali poklicni šoli, ko je človek postal mizar, krojač, advokat in podobno, ni bilo več zanj potrebno dodatno znanje. Takratna pedagogika se je posvečala otroku v smislu odraščanja in ko je odrasel, se s posameznikom ni več ukvarjala, ker je bil za osnovno življenje izobražen.
Vse, kar koristi naprednemu razvoju družbe in ni v nasprotju z napori delovnega človeka, da dobi za ustvarjeno delo ustrezno plačilo, ne sme v državnem merilu škodovati mednacionalnim odnosom niti v taki državi, kot je Jugoslavija, če pravilno in dosledno spoštujemo zakonitost pravne države, osebno svobodo in dostojanstvo človeka. Tako imenovna ekonomska in kulturna recipročnost bi nas morala pri tem celo združevati, ne pa postati zavora za medsebojno sodelovanje. Toda mi te »male logike« gospodarjenja nismo upoštevali in tako so nastala še večja socialna nasprotja na liniji sever—jug. Mednarodnemu gospodarjenju vse bolj prilagojen sever se popolnoma upravičeno brani sadove svojega razvoja še naprej brezkoristno in v lastno škodo odstopati vse bolj zahtevnemu jugu.
In kje je konec?
Nujno in boleče vprašanje je to, ker je v njem nagomilano ogromno, da ne rečem preogromno vzporednosti, ki jih je povojni čas kot deroča reka naplavil v ogromno bariero. Popolnoma upravičena je tukaj bojazen, če bomo sposobni in na kakšen način brez težkih posledic za vse narode Jugoslavije in celo za Evropo posekati ta gordijski vozel (!), ki grozi zadrgniti vrat Jugoslaviji kot pravni skupnosti njenih narodov. Razen zdravih sil, ki se borijo za perspektivno pot, so se pri nas pojavili apostoli, ki »vejo, da pri nas ni socializma... Dokler bo obstojala Jugoslavija, bo socializem le na jeziku in papirju, ker je (Jugoslavija) le zmoten konglomerat neenakopravnih narodov ... itd«. (J. Urankar, Noršinci, VESTNIK, št. 23, 15. 6. 1989) — Tovariš URANKAR, pišite na naslov: Casilla de Correo 2959 — 1000 Buenos Aires. Radi vam bodo dali navodila za nadaljnje uspešno delo v korist in blagor slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov.
Ne smete pa biti užaljeni, če imajo o Majniški deklaraciji 1989 nekateri ljudje pripombe, ker ničesar ni, kar je samo sebi namen; to pa seveda vse v duhu pluralizma, in tega podpirate menda tudi vi. Demokracija sama ne more biti pečat ali celo privesek kakšne deklaracije, ker le-teh lahko napišemo poljubno število za poljubne ideje. Kot poznavalec marksizma bi pa tudi morali vedeti, da je smatral za zločin nuditi delavcem nekaj, kar bi bilo vredno manj od vsega najboljšega! Brez zamere.
Takratni družbeni razvoj 2 ekonomskim razvojem je zahte val razliko med vladajočo elito, ki je mislila in upravljala nad preprosto delovno silo. Znanje, razum, nadarjenost, niso bili v ospredju, ker je stara šolska dogmatska pedagogika težila samo za tem, da je človek dobil toliko znanja, kolikor mu je bilo potrebno za vlogo, ki jo je imel predvideno v takratnem družbenem sloju.
Šele razvoj moderne ekonomije z napredkom tehnike, ki je težila za večjo produktivnostjo,
je v 20. stoletju zamenjala miselnost z vedno večjim darkom na izobrazbi. Svet znašel v hitrih in globokih
staro pou-se je spre-
Evropa odpravlja meddržavne meje, ustvarja skupne tržne odnose, plačilno vrednost, delovni trg, urejuje temu primemo carinske in konvertabilne omejitve ali ugodnosti itd.
In mi?!
Nočemo zaostajati! Iz ene suverene države »si želimo« (kdo?!) oblikovati 3—4 države pogojne oblike vseh mogočih interesov, ki komaj čakajo na svojo »RE« priložnost. Naša zgodovinska preteklost je meglena zabloda, in kar druge narode združuje, je za nas vzrok razdora. — Svoje medijske organe in instrumente smo spremenili v pravi vzorec žaljenja etičnih vrednosti sodržavljana, ki je drugačnega mnenja. Vse to pa v imenu demokracije in »novega« pluralizma, za katerega si pa sicer še nismo na jasnem, naj bo strankarski ali nestrankarski. Kdor nam ne ugaja ali nam ni ugajal, smo se ga znali rešiti tudi ».. . V imenu ljudstva!«.
Trdimo, da socializma nimamo, na drugi strani pa ga ponujamo kar »po meri človeka«!? — Pa naj nas svet razume!
Slišal sem trditve (v kar docela ne verjamem, vsaj polovico ne drži); Če bi natančno izračunali efektivno vrednost izgubljenega časa v proizvodnji, v tej ali oni obliki, samo za čas koledarskega leta, bi dobili polovično vrednost zveznega družbenega dohodka!!
Pri izračunu tako imenovanih skritih rezerv pa upoštevajmo še vse druge elemente: odnos do družbene lastnine, agrar, cele gozdove predpisov, zakonov in dopolnilnih zakonov, njihovih sprememb itd. na nepravilnem mestu ali celo nepotrebnih, birokracijo, ki se v takih razmerah razcveta in še in še, kar ravno ne koristi gospodarstvu in zdravim odnosom v družbi, pa bomo videli in razumeli, da si nas Evropa v tej »formi« ne želi in tudi ne more privoščiti.
Samo ob strani pa nekaj, kar velja posebej še za naše Pomurce. Verjamite mi, da naši »nestrankarski« ljudje v tujini uživajo večji ugled kot skregani rojaki domovine. Zaradi tega v svojem in njihovem imenu opozarjam: »Ne trgajte nam domovine. To je zločin, ki ga prej ali slej kaznuje — zgodovina!«.
IVAN KRAMAR, ZRN
membah, ki zahtevajo znanje in1 začenjajo upoštevati posameznika z njegovimi sposobnostmi, ne glede na to kateremu družbenemu okolju pripada.
Tudi pri nas, v Jugoslaviji, se z začetkom 21. stoletja postavljajo vse večje zahteve po vsestranskem razvoju osebnosti, ki obenem zahteva vse večjo duhovno in fizično moč, ustvarjalno sposobnost, individualno nadarjenost človeka kot delavca proizvajalca, ki neprestano teži za večjo produktivnostjo, in nosilca vse višjih etičnih vrednot.
Usmerjeno izobraževanje v Sloveniji stalno izpopolnjujemo in iščemo nove oblike dela in metod, da bi lahko ustvarili povezavo vzgojno-izobraževalnega dela v učenju in delu v šoli, pri zunajšolskem delu in v prostem času. Napredne vzgojno-izobra-ževalne ustanove so s tako obliko dela že začele. Nova miselnost o stalnem in sprotnem izobraževanju človeške osebnosti, ki je v nekaterih državah obvezna zahteva, je dosegla korenito spremembo tudi v naših organizacijah.
V nekaterih večjih delovnih organizacijah so si postavili zahtevo, da bodo svoje delavce stalno izpopolnjevali z dodatnim izobraževanjem. Večje delovne organizacije ustanavljajo izobraževalne centre z nastavitvijo različnih strokovnih profilov izobrazbe, ki prevzemajo odgovorno nalogo. Delovne organizacije se zavedajo, da je njihova naloga ta, da mlado generacijo, ki konča usmerjeno izobraževanje, usposabljajo za nadaljnje izpopolnjevanje. Kajti rezultati v posameznih delovnih organizacijah že kažejo na to, da lahko sposobni ljudje, svoje znanje izpopolnjujejo in s svojimi raziskavami ter inovacijami koristijo.
Delovne organizacije se zavedajo, da sta večja produktivnost in uspeh organizacije odvisna od združevanja fizičnega in umskega dela, kajti niti tehnika niti avtomatizacija ne bosta povečali proizvodnje, če ljudje ne bodo znali rokovati s stroji, jih popravljati in z inovacijami izpopolnjevati.
Z ustanovitvijo inovacij-skih-izobraževalnih centrov moramo omeniti vzgojno-izobraže-valni vidik, ki ga taki centri lahko dosegajo z naslednjega stališča:
L V mnogih delovnih organizacijah danes pozabljamo na pristne delovne odnose. Z organiziranimi predavanji medsebojnih človeških in delovnih odnosih bi lahko odnose med delavci izboljšali. Pri tem se vprašajmo, zakaj? Odgovorimo lahko, da zato, ker naš človek ob vsakodnevnem režimu dela nima več časa misliti na sodelavca in na moralne dolžnosti, ker jih ob naglici za večjim materialnim zaslužkom rad pozablja.
2.	Za delavce starše bi lahko z organizacijo seminarskih oblik ali s predavanji, kako pomagati reševati vzgojno problematiko v družini in vzgajati otroke, veliko pridobili. Starši-delavci se večkrat ne udeležujejo takih predavanj ali podobnih oblik dela v šoli. Izgovarjajo se na utrujenost in na delovno izmeno. Vsi pa se dobro zavedamo, da delavec, ki ga tarejo družinski-vzgojni problemi, ne more biti uspešen, kot bi si želel v ozdu na svojem delovnem mestu.
3.	Organiziranje različnih oblik raziskovalnega dela bi posameznike pritegnilo in mnogi bi s svojimi idejami lahko pripomogli k izboljšanju postopkov dela v ozdih.
Pri tem bi lahko rekli, da bi se tudi na našem področju začel sistematično uvajati režim stalnega izobraževanja. Tisti, ki poznajo izobraževalni sistem v Japonski, vedo, zakaj ta dežela zavzemal vodilno vlogo v svetu.
4.	Z uvedbo takih centrov moramo pomisliti še na pridobitev dokvalifikacij in prekvalifikacij delavcev, ki bi se lahko izvajale v kombinaciji z delavskimi univerzami.
O še mnogih oblikah, ki se dajo organizirati v takih centrih, bi lahko govorili, a to bo delo organiziranosti zaposlenih v takih centrih.
Da naša severna regija v Sloveniji ni zaspala na tem področju, je dokaz ustanovitev podjetniško inovacijskega centra. Njegova ustanovitev (ustano-
vitelj sozda ABC POMURKA) — s svojo raziskovalno dejavnostjo, svetovalno službo o delovanju podjetij, organiziranostjo izobraževanja delavcev v ozdih ter z mnogimi drugimi oblikami dela — bo gotovo veliko pomenila in koristila v naši regiji.
Delovanje podjetniško inovacijskega centra v Pomurju bo pomenil nov, lahko bi rekli zgodovinski razvoj za delovanje teh-nično-znanstvenega napredka v naši severni regiji. Pomursko gospodarstvo želi pokopati staro preteklost in z novo obliko svojega delovanja kaže luč razvoja na
znanstveno-izobraževalnem področju. Začetek 21. stoletja kaže na premik in na to, da želi tudi Pomurje imeti svoje strokovnjake in njih »pamet« doma na svojem domačem terenu.
Reči moramo še to, da rezultati, ki se bodo pokazali s tako obliko dela, ne bodo zaman, ker znanje, ki smo ga šele sedaj začeli ceniti, prinaša povsod v svetu ugodne rezultate.
Z večjim poudarkom, ki ga bomo v naši severni regiji dali izobraževanju, bo v OZDIH obrodilo začetne upajoče sado-
ve.
OTILIJA KREFT
MJUDSM ELk
GLRSILO OSUO8O&ILUC PROMTS OBIOURSHIH CURMEV
5 - Ufo L

fiSXi
mn
AVTOBUSNA LINIJA SAMO ZA TURISTE
POMURCE?
Tudi letos je s 15. junijem uvedena v nočnem času sezonska avtobusna linija v Primorje iz Lendave do Pirana. Linijo izpopolnjujeta AP Murska Sobota in Certus Maribor. Takšno sodelovanje je hvale vredno, čeprav je znano, da je na tej liniji vozil avtobus tudi v prejšnjih sezonah. Razlika je le v tem, da je na tej progi ob povratku nekaj »lepotnih« napak. Prav je, da si prizadevamo za čim hitrejšo progo, pri tem pa potniki v Ljubljani in Celju sploh niso pomembni. Avtobus namreč od Pirana naprej nima postanka, razen v Trojanah, da
se šoferji odžejajo, in nato od Maribora dalje. Potniki, ki so se razveselili te linije, so ostali razočarani. Pričakovati je bilo, da bo imel avtobus postanek vsaj v Ljubljani in Celju. Že večkrat so bile pritožbe, da ni v nočnem času iz Ljubljane nobenega prevoza, vemo pa, da je prav v poletnemčasu veliko prireditev v Ljubljani v večernem času (poletne prireditve) in bi si jih prav na ta način lahko ogledali. Pa tudi sicer bi se verjetno marsikdo odločil, da bo raje potoval iz Ljubljane v nočnem času kot po dnevni vročini. Dvomim, da iz Pirana potu-
je vsakodnevno toliko potnikov, daje avtobus v celoti zaseden.
Sestavljale! voznega reda iz AP M. Sobota so imel pred očmi samo to, da avtobus čimprej pripelje iz Pirana, na potnike pa so očitno pozabili.
Verjetno pa se še da kaj popraviti in z ustreznimi obvestili obvestiti javnost o prilagoditvi avtobusne linije za vse uporabnike, in ne samo za tiste, ki letujejo v Piranu.
Roman SLUGA, GORNJA RADGONA
V Radencih
najmanj radenske slatine?
Ustanovitelj tednika TV-15 je RO ZZB NOV Slovenije, vendar mislim, da je to časopis vseh slovenskih borcev za svobodo in samobitnost slovenskega naroda, torej tudi tistih pre letom 1941. Borci pa so bili: slovenski vojni dobrovoljci 1917/18, borci prostovoljci zaseverno mejo 1918/19, španski borci 1937/39, vsi preživeli in sposobni iz teh generacij pa so bili tudi borci NOB 1941/45. Prav tako imajo preporodovci 1911/14 svoj delež. Podatki so z vso potrebno dokumentacijo opisani v številnih knjižnih izdajah in jih je mogoče najti v vseh večjih knjižnicah.
Zelo me čudi, da se v »oceni glasila slovenskih borcev« na 18. seji predsedstva svela nihče ni spomnil.
KDO SO
BORCI?
da hi bilo končno le potrebno, ob raznih pomembnih obletnicah, napisati kaj o teh borcih. Ne mislim, kot o »kultih osebnosti«, ampak kol o skupini s skupnim ciljem, namenom, uspehom in podobno.
lo seznanjena o prednodnikih. Mislim, da to spada k temeljem poznavanja zgodovine našega naroda. Vedno je bilo premalo' posluha (večkrat celo omaloževanje!) za te zgodovinske zadeve. Tega ne more nihče zanikati.
Pišem dobronamerno; da bi se zamujeno popravilo. Menim, daje moja moralna dolžnost opozoriti na to.
Bil sem organizator, opravljal sem razne dolžnosti v vseh organizacijah, dolga leta sem aktivno sodeloval v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Omenjam še, da sem med redkimi še živimi najstarejšimi borci — najmlajši (star sem dvaindevetdeset let).
Najmanj slatine popijejo v Radencih radenski kmetovalci, čeprav so njihovi predniki odstopili za razvoj Radencev prva zemljišča. Že vrsto let si prizadevamo, da bi dobili slatino iz pogodbe naših prednikov, ki naj bi bila veljavna neomejeno. Mnogokrat smo zaprosili, naj jo upoštevajo, vendar nas je uprava Radenske vedno zavrnila. Nismo prosili za slatino, ki ne gre v prodajo in jo dobivajo delavci Radenske ob blizu in daleč. Mi, stari domačini pa je ne dobimo niti litra.
K nedeljo bodo odkrili spominsko ploščo dr. Avgustu Pavlu — Dr. Avstust Pavel in njegova znanstvena dejavnost — Zadnji stavek iz poročila, objavljenega v Pomurskem Vestniku, štev. 37 od 20. septembra 1956: »Spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Cankovi (od koder se je pozneje družina Pavlovih preselila v bližnjo Potmo na avstrijski strani) bo vsekakor vidno znamenje počastitve njegovega spomina in skromno priznanje za njegovo nesebično ustvarjalno delo!« V isti številki beremo o tobaku, rastlini bodočnosti tudi v Pomurju in podatek: letos na štirih hektarjih.
Melioracije v Pomurju v perspektivnem programu — »Strokovnjaki za vodno gospodarstvo so te dni izdelali desetletni perspektivni program za izvedbo melioracijskih del v naši deželi. Izvajanje programa naj bi se začelo že prihodnje leto. / Vse predvidene melioracije so razvrščene v tri kategorije. Na dela v žitorodnih predelih (AP Vojvodina itd.), na dela v subtropskih področjih in na ostala dela. Največja melioracijska dela so, kot je že znano, predvidena v Vojvodini. kjer že gradijo kanal Donava—Tisa—Donava. / Slovenija je v perspektivnem programu predvidena z manjšimi melioracijami. Izmed teh zavzemajo prvo mesto melioracije v izvedbi Soboške vodne skupnosti, ki bi naj po programu obsegale 30.000 ha površine; manjši objekt (okrog 8.000 ha) predstavlja ureditev pesniške' doline, ki je prav tako zajeta v perspektivnem programu. / Kljub planiranemu desetletnemu obdobju se lahko melioracije v Pomurju — ob količkaj ugodnih investicijskih možnostih —- končajo že dokaj pred tem rokom. Sicer pa bo o celotnem programu melioracijskih del prav gotovo slišati v naši javnosti še marsikatero pripombo in kritično oceno, kar bi naj prispevalo k načrtni in smotrni dejavnosti na tem, za naše kmetijstvo tako pomembnem področju.« (Pomurski Vestnik, štev. 40/56 od II. oktobra 1956)
Tudi to se je nekoč dogajalo, bi pripomnili k naslednjemu pod naslovom Dva primera v oktobrski številki PVpred 33 leti. »Prvo se je zgodilo že v soboto, drugo ta torek. Oba primera pa sta taka, da je vredno o njima napisati nekaj vrstic, ki naj ne veljajo samo tistim, ki so s tem neposredno prizadeti, temveč našim množičnim organizacijam, tako društvom prijateljev mladine kot RK in na zadnje tudi SZDL. / Pri posestniku Cartlu v Iljašev-cih je služilo mlado dekletce, komaj nekaj čez deset let staro. Vprašanje je. kaj se je zgodilo.
da je to dekle prejšnjo soboto pobegnilo od doma in prespalo noč od sobote na nedeljo zunaj, na njivi v koruzinju. (sedaj je dekle v Mladinskem domu v Veržeju.) / In drugi primer. V ponedeljek, dogajalo se je v Murski Soboti v ulici Štefana Kovača. Aleksander Ferenc iz Kupšinec je kričal sredi ceste nad svojo ženo, jo suval in pretepal. Mar ne nosijo krivde za to tudi tisti, ki so opazovali to početje in jim je vse skupaj ugajalo kot izredna cirkuška atrakcija?/ Samo dva na kratko opisana primera. Ob koncu še samo ponovljeno vprašanje. kje so vsi tisti, ki organizirani v različnih organizacijah, odgovarjajo pred družbo za vse take primere?« Pa še nekaj z go-VESTNIK vornejših naslovov iz osmega letnika PV.
Tudi v Pomurju ima sleherni državljan mnogo možnosti za izobraževanje. Letos je v načrtu veliko zanimivih tečajev.
Pomurje mora dobiti gledališče. Ob naslovu še podatek: »Na Goričkem so namreč zbrali 108 borov in po šolah okrog 40.000 dinarjev.«
V murskosoboški Panoniji se ne boje družbenih obveznosti. Kaj bodo dali zanimivi tereni, ki jih raziskujejo — slano vodo ali pa nafto? Se vedno: prevelike kmetijske zadruge.
Ob koncu razgovora o organizaciji oblasti in uprave r Pomurju: Bliže k delovnemu človeku — važen smoter naše ljudske samouprave. Zapiski iz zadruge pri Gradu: »Uslužbenci so prikrivali resnico!«
Posvetovanje o borki proti TBC v Murski Soboti: Odločno proti temu socialnemu zlu. Ali so traktorji res nerentabilni? — V lendavski zadrugi pravijo: ni vedno pravilo!
Misel ljudi pri Gradu: Tudi promet lahko vpliva na utrditev komune. Na dan republike so v M. Soboti odprli pomursko študijsko knjižnico. V podjetju, v katerem ostane sindikat izven življenja ne more biti pravih socialističnih odnosov.
Še nekaj energetskih naslovov: Dvojno življenje v osrčju Prlekije. (O rudarjih r osrčju Prlekije — Presiki). Reporterjevi zapiski o milijonih r valovih Mure. V radgonski opekarni štirikrat več opeke. Svinjske kože prinašajo lepe dohodke.
In tudi danes aktualna zahteva: »Spremenimo naše gmajne v sodobne čredinske pašnike!«
B. Ž.
I^MURSlZl\ /_--• /
MBVESTIJIk
Sedanju generacija borcev in članov ZRVS, ki berejo TV-15, je prema-
Na naše prošnje nam nihče ne odgovarja, vendar mislimo, da bi bilo prav, ko bi nas, stare Radenčane spoštovali.
Jože Rožman
VESTNIK
MURSKA W8OIA, 6 Jme<arp UMA
(Po TV-15) Rudolf Fajgelj
STRAN 8
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
kulturna obzorja
Med radovednostjo in čudenjem
Nedavno izšla druga pesniška zbirka Milana Skledarja z vznemirljivim, a hkrati neumljivim naslovom Klasiva (samozal., TDS SKD Gu-tiver, 1989), ki ga pesnik zapiše tudi kot Klas-iva, razkrije že v samem naslovu svojo dvojnost, ki pa jo zameji v uvodnem in zaključnem Epitafu, pravzaprav eni in isti pesmi, brani obenem navzdol in navzgor. In prav v tej dvojnosti — RADOVEDNOSTI in ČUDENJU — gradi Milan Skledar svoj izraz, čestokrat obarvan z lokalnim koloritom, z elipti-čnostjo in antitetičnostjo ter nedorečenostjo, ki pa že včasih diši po apo-strofičnosti.
Troje ciklov Vrnitev, Svečava besed in Čudenje pravzaprav že na zunaj nakazuje dramaturgijo zbirke: če je v prvem ciklu Vrnitev še RADOVEDEN in obotavljajoč /Ko me ni/me mika (Ponavadi); tonem v pesem prod (Ljubim); mrko obstopijen na smrt začuden (Tam)/, se v osrednjem, vrhnjem delu izbirke zgosti v ČUDENJE nad KRAJINO /Zlizan kolnik /preobleči v spomenik (Prekmurje)/, PESMIJO kot de-miurgom /Tudi besedam se gubajo obrazi /Verzi se starajo kot vrbe v košari (Premišljevanje)/ in ČASOM, ki pa se ne odslikava kot idilični lirski refleks, temveč kot ekspresija grozljivosti in usojenosti /V takih časih/so ljudje ribe (Časi)/.
Kljub temu, da nosi tretji razdelek naslov Čudenje, se v svojem notranjem bistvu bolj nagiba k RADOVEDNOSTI, vendar ne več obotavljivi in naivni, temveč usodni in neumljivi. Gre torej za klasično piramidalno (trikotno) dramaturško konstrukcijo, ki se na koncu, v zaključnem Epitafu, katarzično izpoje. V pesmi Klas-iva zapiše:
V misli zori
Sebe ubija
da spet zaživi
Že znani zadnji miselni preobrat dobi tokrat z naslovom novo dimenzijo, beseda Klas-iva dobi nenadoma več podpomenov: lahko MIDVA KLASIVA (postajava klas), drugič je klasiva spet to, kar je KLASNO, IZ KLASU, tretjič, morda na videz absurdna kombinacija nam da KLAS plus IVA (vrba), torej mitološko drevo (?). V svojem bistvu pa gre bolj za zvočno kot semantično sliko, ki naj bralca za-pelje v možnosti Skledarjevega izraza.
Kljub temu, da si je pesnik želel, mestoma celo trudil, izogniti panonskemu koloritu, pa se mu le-ta vedno znova (ne)zavedno vsiljuje ali kot tradicionalni simbol (Lastovke, Prakmurje, Iva, V prvi rajdi...) ali kot navidezni zamik v lastno notranjo podobo, zamejeno z (romantičnim) resignativnim podtonom (Ponavadi, Tam, Drugi vrt...).
Najnovejša pesniška zbirka Milana Skledarja Klasiva je brez dvoma velik korak tako v izraznem kot izpovednem smislu od njegovega prvenca Kot orgazem pričakovanja (1983), to so drobni, že izčiščeni lirski drobci, ki brez dvoma kažejo na talent in pogum mladega obetajočega pesnika, ki mu je pesem, kot zapiše dr. Denis Poniž, »samo ena od možnosti razumevanja jedra in sredice skrivnosti«. Jaz bi na koncu le dodal, da je pesnik marsikatero ponujeno možnost, žal, tudi prezrl.
MILAN VINCETIČ
VEC SVETLOBE IN LONČEVINE V SOBOŠKEM
GRADU
Torkova okrogla miza o obnovi soboškega gradu v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, kjer so že deset dni na ogled izvedbeni načrti za gledališko dvorano in idejni načrti za obnovo gradu v pomurskem središču, je bila priložnost za pogovor z avtorjema po natečaju izbranega projekta Desa. Arhitekta Vesna in Matej Vozlič sta po uvodni besedi predsednika iniciativnega odbora za obnovo soboškega gradu, ki je podal kronologijo petnajstih sej in akcij odbora, predstavila svoj projekt.
Vesna Vozlič je bistvene značilnosti prenove strnila z besedami: »Gre za prenovo grajske dvorane, ki pa jo je nemogoče izvzeti iz celote grajskega kompleksa. Ob načrtovanju smo začeli torej kar s celoto — vsemi uporabniki, ki so danes v gradu, in smo pripravili tako funkcionalno zasnovo, ki vse funkcije v gradu prepleta in jih združuje na ključnih točkah. Tako pri vhodu v dvorano, skupnih sanitarijah, spremljajočih prostorih. Dosegli smo določeno racionalizacijo funkcionalne sheme, kar je dandanes posebej pomembno. V arhitekturnem smislu pa sva želela ohraniti vse tisto lepo, kar grad ima, nadgraditi tisto, kar je že izgubil (zimski vrt na južni tasadi na primer, ki je tu nekoč bil) kot eden redkih primerov madžarske grajske arhitekture in bi želeli to ob obnovi fasade spet narediti. Eden pomembnejših elementov je tudi grajska kapela, ki bo v novem konceptu zaživela kot vhodna avla za ves grad.
V prvi etapi tako za obnovljeno grajsko dvorano, za muzej, ki zavzema četrtino celotne zgrad-
N. .p« " — .
zhč: »Grad je koncipiran tako, da spost j ričana sva, da ni potrebno kaj so prekrasni prostori, obokani1 slr°P 	kapela, ki je danes torzo (v
dosti dodati. Kot nova kvaliteta se po J g ka „|oSča’) in šele zgoraj je kape-pritličju je garaža, prvem nadstropju p	£odstranila in bo kapela
la takšna, kot je bila. Zato bova ploščo neusmuje.	naprimer
vhodna avla. Na podoben načini sva	Nasploh bova dala značilni prek-
pri štirih lončenih stebrih v prvem nad PJ obliki štirih velikih lončenih murski lončevini več poudarkov. ko< J°
vaz,ki nosijo križni obok in prav to J J na :e |e sprememba odra v gle-Ničesar posebej dragega	‘vcr;ikalnc in servisne komunikacije, pa
dahški dvorani zaradi funkcionaln . , sve(lobe Najprej v grajski dvora-tudi to, da bo dobil grad s prenovo . .. stojceih svetil v foajejih. Dvorana ni s posebno osvetlitvijo stropov ter P<>s . „|e<ja|jjkih predstav tudi kino in vi je lahko večnamenska, v njej so la P 4jruRega.
deoprojekcije ter modne revije ali	pritličja v nadstropje, druga bo
Prva luč bo prihajala ^oz. vh^ na ?	v apsidi in tretja |uč bo
osvetlila višino kapele z razposl^ o bo |ahko osvetljevala dnevna svetloba osvetljevala oboke in stropove. _ bojc prj večernih predstavah pa pose-iz velikih južnih oken in atnjsKiu m(^tovža j režiranim prižiganjem in ugaša-bej s projekti razdelana sveti -mere gvojo funkcijo pa imajo tudi posebne njem ter servisna luč za nujn p posebno vzdušje. Brigita Bavčar keramične luči s sekundarno svetu
be, in za programe posameznih uporabnikov, ki se vključujejo v ponudbo. Predvsem v pritličju, kjer so še velike možnosti.«
Na okrogli mizi je bila izražena bojazen pred možnimi presenečenji zaradi posegov v častitljivo stavbo v obliki prebojev, na katero je arhitektka tako reagirala: »Ko se lotiš tako zahtevne naloge, kot je prenova grajskega kompleksa, moraš biti pripravljen na presenečenja, čeprav bomo preboje vnaprej zavarovali z armiranimi sklopi, ki prav gotovo ne bodo odveč. Res pa je, da sva v konceptu poiskala tisto rešitev, ki ima kar najmanj posegov v konstruktivni del gradu.« Tako v podstrešje nista veliko posegala?
»Ostrešje pojmujeva za tako pomemben arhitekturni element, da sva ga tudi zato pustila v stanju, v kakršnem je; čeprav je po statični ter drugi presoji les
zdrav in dovolj močan, da bi ostrešje preneslo predelavo, vendar le za pisarniške prostore, ne pa tudi depoje. Ti bi zahtevali armirano betonsko ploščo, kar pa bi pomenilo veliko finančno postavko.«
Tudi odstranitev prizidka, ki je zdaj nekak »grdi raček« kulturnozgodovinskega spomenika, katerega naj bi pri obnovi zunanjščine »polepšali«, predvsem pa gradu vrnili prvotno podobo z ureditvijo zimskega vrta na južni strani. »Danes toliko aktualna pasivna energija — v tem primeru sončna — bi bila dobrodošla in bi jo lahko na izviren način spet aktivirali,« je menila Vesna Vozlič, naravovarstvenica Stanka Dešnik pa je z vprašanjem uporabe geotermalne vode za ogrevanje graščine nakazala tudi to možnost.
Po poteh kulturne dediščine
MALOŠTEVILNO A TOLIKO BOLJ SPOŠTLJIVO
Niti vreme (še manj pa maloštevilnost) ni ustavilo pohodnikov letošnjega 2. spominskega pohoda po poteh kulturne dediščine občine Ljutomer. Zanimivo, da je bilo med pohodniki več tistih, ki so prišli od daleč, recimo s Ptuja ali iz Maribora, kot pa zavednih, kulturnih domačinov iz Ljutomera in okolice. Seveda so pri tem izvzeti tisti vztrajni organizatorji, ki bodo še organizirali to enkratno kulturno-turistično-rekreativno manifestacijo. Mednje pa vsekakor štejemo prizadevne člane Turističnega društva Železne Dveri.
Da ne gre zgolj za kulturno prireditev, potrjuje tudi trasa pohoda: z Miklošičevega trga prek Kamenščaka v Radomerje in Rado-merščak do Cerovca in nato v Jeruzalem. Pot se konča v Radomerju. Pohodniki si lahko ogledajo vinograde v Jeruzalemu, pot jih vodi skozi gozdove in mimo polj, skratka — prava paša za oči. Torej gre tudi za pomembno rekreativno-turistično prireditev.
D. L.
MILAN VINCETIČ: ZGODBE IZ CIKLA LUNA NA MESECU
LČI
— In zdaj mi lepo reci, moj M Uči, kdo je odkril največ sveta ?
Dvignil sem preplašen in zbegan pogled, sedel sem namreč na kah-lici z rdečim robom in mu segel komaj do popka. Više si nisem upal, kajti njegov kot britev oster pogled bi mi do konca odvrnil zajčka.
— No. reci mi, Milči, reci, če veš, mi je prigovarjal.
— Lči, setp izdavil.
— Lči? je izdavil od presenečenja. da mu je zaprlo sapo. Pa sploh veš. kaj je ta tvoj lči?
— Lči, lči, lči. sem se veselil prve besede in stiskal zajčka, ki je že kazal uhlje.
— Če že končno pokažeš svojega zajčka slončku, se je delal sladkega. ti povem, moj Milči...
Postavil se je predme z rokama, oprtima v bok. izgledal je kot velikan, celo z očmi sem ga stežka premeril, se zibal in brkljal po žepih, iz katerih je izvlekel zdaj tobačnico zdaj šibice, le kovanec se ni nikoli zasveti! na njegovi dlani.
— No, bo že kaj, Milči. je postajal vznejevoljen.
— Lči, lči, mi je ušlo.
— Ne lči, lči, Milči, temveč mi: železničarji. A sploh vidiš, kakšni korenjaki smo. Ne le zajčka, pravega velikega zajca bi stisnili slonu in ne slončku, ti pa se držiš, kot bi ne imel lulčka . ..
Trmoglavo sem upiral oči v tla in zadrževal zajčka, kajti za nič na svetu ne bi pokakal rdečkastega, že na prvi pogled prikupnega slončka na dnu kahlice, na katero so me po dolgem prerekanju posadili po vsakem kosilu. Oče je ponavadi le zamahnil z roko, češ. z zajčki pa se že ne bom šel, mama je odhitela v kuhinjo, tako da je ostal samo še stari oče Mirko, ki me je skušal na vse načine prelisičiti. Pripovedoval mi je krasne zgodbe o lovcu in zajcu Hopu, pa o volku in zlatojere-bu, pa o železnem možu, ki je bil iz železa, ki je železo tudi jedel, pa o
Štrajungi, ki pobira otroke v svinjski mehur, a ko se mu je posebej razvezal jezik, ni mogel mimo svojih železničarjev, ki da so pomorščaki na suhem, kajti tudi on je železniški kapetan, dovolil mi je celo otipati nekakšno zlato značko, in če je bil posebno pri volji, mi je posadil svojo kapo na glavo, izpod katere sem kukal kot miš iz moke.
— Ti meni zajčka — jaz tebi tole, Milči, se mi je dobrikal in mi pomolil kapo, da sem iztegnil roke.
— Lči, lči, sem zaploskal.
— Kaj lči, lči, se je nenadoma razhudil in povišal glas, da se mi je zazdelo, da prihaja iz votlega soda, ali zajčka ali šiba ... Ne, nobena šiba me ne bi prisilila, kajti rdečkast slonček na dnu kahlice, ki si jo izbral na nekem kramarskem sejmu pri stanjevski kapelici, me je dobesedno obsedel. Včasih se mi je celo zazdelo, da mi maha z rilcem, da mi bo vsak hip ponagajal po ritki, ki se mi je dobesedno prilepila na rob, da, celo oči sem mu videl: neki večer, ko sem nanj izpustil le dve, tri kapljice, nisem mogel zaspati, kajti vedno znova se mi je prikazoval slonček, ležeč na hrbtu, kako toči ogromne slonje solze, ki bodo kmalu napolnile kahlico in se razlile po sobi kot poplava. Nazadnje bo izjokal še samega sebe, me je tlačilo, spremenil se bo v velikansko solzo, ki se bo odkotalila iz sobe kot snežna kepa
— Pa nič. ti jo bom pa kar zvezal na ritko. Milči, me je ošvrknil z belim pogledom, izvlekel iz svojih hlač jermen, da je napeljal skozi ročaj kahlice in me trdno prepasal.
— Lči, lči, sem se davil od bolečine.
— Zdaj pa imaš svoj lči, lči. zdaj ti slonček ne uide, se je krohotal. da so mu zlezle hlače pod popek, bo slonček pokakan bonbonček ...
V Radomerščaku je rojstna hiša dr. Frana Miklošiča. Okrog tega kulturno-jezikoslovno-zgodo-vinskega pomnika je veliko razprav. Danes je ta hiša namreč v zasebni lasti. Ker bi ključ spominske sobe — in seveda ustrezna vodniška služba — moral biti na razpolago ob vsakem trenutku, in če k temu prištejemo še urejevanje okolice in spominsko zaščito pomnikov, potem vemo, da zasebnik tega ne zmore sam, še posebno zato ne, ker ne stanuje v bližini Miklošičevine.
Na rojstni hiši pa je spominska tabla, na kateri piše: »V tej hiši se je narodil 20. novembra 1813. dr. Fran Miklošič, jezikoslovec svetovnega slovesa. Postavila radomerska občina 1926.«
— Lči, lči, sem se začel cmeriti.
— Zdaj pa boš se še cmeril, kajne? Kakšen železničar pa boš? A veš, da železničar ne sme nikoli niti pomisliti na jok, kaj šele spustiti vsaj eno ptičjo solzo. A ti sploh veš, kaj je to ptičja solza? Ne, ne veš, pa ti povem, ko mi pokažeš zajčka. A si me ti, Milči, kdaj videl jokati? Ej, ej. me je pogladil z roko po glavi, noben Milči več nisi...
Poskušal sem vstati: res, kahli-ca se me je držala. Skoraj bi me bila potegnila na ritko, da sem se zavrtel in komajda ujel za rob stola, kahlica pa se je začuda prirasla kot kapica k želodu.
— Lči, lči, sem se zadrl na vso grlo.
— Nič ne pomaga, Milči, nič ne pomaga, kracal boš za mano kot žabon in vsi se ti bodo smejali in kazali nate, češ, ti si ritkakahla, zajčka noče slončku podariti, ker ga skriva v svoji ritki...
— Lči. lči, sem naglas hlipat, lči, lči. . .
Pustil mi je. da sem se do kraja izemerik Zmeraj je potrpežljivo počakal. da mi zmanjka lulanja. kot mi je večkrat govoril, potem pa se molče dvignil in me povlekel skozi vrata.
Takrat so se mu po čelu nabrale gube, kajti neznani ropot, ki je prihajal z mačkovske strani, je prihajal vse bližje, moj stari oče pa je pogledoval na svojo žepno uro z vgravirano lokomotivo na pokrovčku. pregriznil cigaret na dvoje. krehnil in nekaj potihoma zaklel. Ko si je prižgal drugo cigareto. so se na obrazu pokazale prve sence skrbi, kajti nenadoma se mi je zazdelo, da je ta neznani hrup čisto blizu, da bo zdaj zdaj lopnil v steno in jo podrl kot hišico iz vžigalic.
— Pa ne ob lej uri, Milči, se je pokrižal.
— Lči. lči. sem zakvakal.
kulturni koledar
SOBOTA, 8. JULIJA
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19.00 otvoritev razstave likovnih del umetnikov iz Ingoistadta s kulturnim programom. Razstava, ki bo odprta do 23. julija, sodi v okvir prireditev v počastitev jubileja (desetletnice) partnerstva z zahodnonemškim mestom, v katerem je veliko pomurskih zdomcev.
razstave
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja do 16. tega meseca svoja dela akademski slikar Dušan Lipovec, ki se predstavlja z akvareli, gvaši in temperami.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je razstava slik Marjana Jakubina iz Zagreba, za katerega je kustos tamkajšnjega Umetniškega paviljona med drugim zapisal v zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave: »Redki so primeri sinteze (jasne likovne izvedbe in občutka za eksistencialna vprašanja in dvome človeka), ki jih Jakubin tako zrelo ustvarja vsa leta. Brez hrupa in paradnih izpadov, naravnost sa-mozatajevalno zgrajuje delo moderno, osebno in univerzalno. Ustvarja iskreno umetnost vprašanja, a nas ne pušča popolnoma brez odgovorov. Vendar si moramo tudi sami pomagati v odkrivanju le-teh.«
RETROSPEKTIVA FILMOV
Naslednji petek bodo v Moravskih Toplicah ob 2030 na ogled filmi kino-kluba Maribor, ki so jih v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Gornja Radgona februarja predvajali tudi v Radencih. Njihovi avtorji so Elza Ban, Vili Klemenčič, Rudi Jaki, Ervin Kralj, Božo Kunstelj, Franc Moge, Drago Pelci in Uroš Smasek; naslovi filmov pa: Živeti je dar, Akrobatsko smučanje, Iguassu, Razbite sanje, Tetiva, Ko bodo ognji dogoreli, Ekoimperializem, Skrivnostni tiktak in Brat moj, umetnik in sestra Trenta.
bb
BO, NE BO, JE!
Poletni kulturni tabor ob Bu-kotniškem jezeru pri Dobrotniku je. Tako je sporočil sis madžarske narodnosti iz Lendave, ki je poskrbel za mentorje in strokovne delat-ce. Delo poteka na štirih področjih: gledališka delavnica, moderator-reporter, foto-ddee sekcija in moderni plesi (jazz, balet, disco).
— K vragu pa tvoj lči, lči, stopi no z mano, pa podvizaj se, da vidim, kaj se dogaja.
Ko sem se vdrugič pobral, čez pragmeje namreč dobesedno povlekel, da je kahlica zaropotala ob podboj, sem ga zagledal: stal je na peronu pod hruško, ki je le dvakrat v svojem življenju rodila, malce razkrečen, živčno vlekel svojo dravo, in ko sije zakril oči, da sem zakričal lči, lči, sem tudi jaz zamižal: izza ovinka je čez nekaj trenutkov priropotalo dvoje koles potniškega vagona: drčali sta in poskakovali, da sem z grozo opazoval, kdaj ju bo vrglo iz tirov, tik pred našo postajico sta malce poskočili in se zavrteli, a sta se k sreči hitro vtirili. in še preden sem upal odpreti oči, sta se že z nezmanjšano hitrostjo kotalili proti Petrovcem.
— Kako sta se lahko sploh odpeli, kako le, je mrmra! sam zase, kako je mogel vlak izgubiti dvoje koles, ne da bi to sploh opazili. .. kdo neki ju je morda hote zakotali! iz Sobote, da se bosta morda znašli celo na Madžarskem .. .
Zamišljeno je strmel proti Petrovcem, pljunil čik na tla, vlekel na uho oddaljen odmev koles, nabiral čelo in odkima val. Ne da bi me opazil, sem postal za njegovim hrbtom, kahlica se me je seveda še vedno držala, in ga pocukal za rokav.
— Lči, lči, sem pokazal proti Petrovcem, stari oče pa me je le namrgoden ošinil in mi požugal s kazalcem, s katerim mi je včasih robil ušesa.
— Zdaj pa imaš svoj lči, lči, je nekam poklapano dejal in mi odpel kahlico. Ali dobro vidiš: na slončku je čisto pravi zajček, ne zajček, cel zajčkon je, Milči...
— Lči, lči, sem nakrivil ustnice, stari oče pa me je popeljal k luži, v kateri sem si ogledal rdečkast rob kahlice na moji ritki, ki ga je stari oče Mirko odslej imenoval kar lči, lči.
VESTNIK, 6. JUUJjMfl
STRAN 9
naši kraji in ljudje
------------SREČANJE------------
»Za dunkelkamero san prestari«
V APAŠKI DOLINI SE VESELIJO VSAKEGA KILOMETRA CESTE -IN KAKO DOBITI DENAR ZA TELEFONIJO IN POSLOVNE PROSTORE KRAJEVNE SKUPNOSTI?
Brezarjevega Lujza poznam že od nekdaj. Malo zaradi obujanja spominov, predvsem pa iz radovednosti sem se odločila, da ga obiščem. Ob prebiranju starih fotograjlj je stekla beseda.
Alojz ob obujanju spominov.
»Rojen sem bil leta 1899 v Serdici. je začel svojo zgodbo Alojz Šbull iz Sotine. Še danes znan »fotografist«, si na zečetku niti mislil ni, da bo kdaj fotografiral.
»Leta 1928 sem v bolnici v Gradcu prebiral časopis in našel reklamo za fotografske aparate, s katerimi lahko fotografira vsak.
Alojz je leta 1945 fotografiral ruskega generala. Možje, naslonjeni na džip lesene karoserije, ponosno gledajo v objektiv.
TAŠČA IN SNAHA STA SE LEPO UJELI
Nekako v kri nam je prišlo spoznanje, da se tast in zet ne razumeta, da se tašča in snaha ne moreta videti. K sreči pa so domačije, kjer je drugače. Tako je zagotovo pri Heričevih v Radoslavcih, kjer sta se tašča Angela in snaha Nada lepo ujeli. K temu so, verjeli ali ne, prispevale tudi rože.
»Rože! O ja, te pa imam izredno rada. Z njimi se ukvarjam najmanj eno uro na dan. Kot vidite, so na vseh oknih, torej tudi na tistih, ki ne gledajo na cesto; tam jih imam zložene v nadstropje... Imam vse vrste rož, tudi fuksije, od katerih je ena visoka poldrugi meter.«
Snahe Nade nismo vprašali, ali je tudi doma živela med rožami, nekako pa nam je dala vedeti, da jih ima rada in sčasoma bo tudi ona vedela, kako jih negovati, se z njimi pogovarjati. Najbrž bo tudi ona, kot zdaj tašča, nestrpno pričakovala, kakšen cvet bo prikukal iz popka. Obe skupaj pa zdaj skrbita za urejenost okolice domačije, saj, kot je pravilno ugotavljala Angela, rože sicer pripomorejo k lepši podobi, vsega, kar je okrog hiše odveč ali pa ni pospravljeno, pa seveda ne zakrijejo.
Mati Angela pa je zelo ponosna tudi na svojega sina Stanka, saj je ni zapustil, ampak se je pred tremi meseci poročil na
Cena je bila takrat le 10 šilingov, kar zveni danes smešno. Kupil sem ga iz poskušal fotografirati. Kasneje sem kupil novejšega, ki pa je bil tudi dražji. Začel sem množično fotografirati za legitimacije. Pozimi sem fotografiral, poleti pa sem bil na začasnem delu v Avstriji. V30. letih sem odšel v
grunt. Heričeva kmetija je lepo urejena; pitajo govedo, imajo plemenske telice in molznice. V hlevu je 39 glav živine. Na dvorišču oziroma v strojni lopi pa je več kmetijskih strojev, med njimi
Rože ima Heričeva Angela nadvse rada. Tudi snaha Nada se z njimi vedno bolj ukvarja. Foto: Š. S.
tudi žitni kombajn. Vrednost imetja je kar precejšnja, za kar je bilo treba trdo delati. Angela je, preden je podedovala posestvo, nekaj let delala v gradbeništvu, saj je stregla zidarjem ljutomerskega Komgrada.
Francijo. Takrat je veliko ljudi, zlasti naših, odšlo v svet. Zaposlil sem se na posestvu in sčasoma kupil lesen aparat (format 13 x 18). Ta je bil s sistemom plošč. Fotografiral sem različne dogodke in tudi sam izdeloval fotografije.
Plošče sem razvijal pet minut, več ur pa so se sušile. Zgodilo se je, da sem jo pustil na oknu, pa je sonce občutljivo snov raztopilo in potem fotografij ni nihče videl. Po vrnitvi iz Francije sem se začel s fotografijo resno ukvarjati. Toda brez konkurence ni šlo. V Soboti sta bila najpopularnejša fotografa Pu-rač in Reš. Leta 1933 sem izdeloval »farbaste slike«, ime so dobile po tem, da sem jih ročno barval.
Barve so bile iz Avstrije, kasneje so mi pomagale hčerke. Marsikateri graničar je presenečeno gledal rumeno svetlikajoče se čine na uniformi. Danes fotografi ne vedo veliko o tem. Kdo bi takrat pomislil na povečevalnih. Na polknah sem imel majhno lino, skozi katero sem osvetljeval papir z dnevno svetlobo. Sušil sem na platnu, z obeh strani pa sem ga spel z doma narejeno pripravo. Imeli smo zelo natančne tehtnice, kajti kemikalije je bilo treba natančno odmeriti.
Po vojni nisem več barval. Material se je dobil tudi že v Zagrebu. Povedati moram, da sem se vse življenje vozil le s kolesom. Kar nekaj sem jih zamenjal do danes, že nekaj let pa se udeležujem kole-
Starojugoslovanski »soldak«.
sorskega maratona v Radencih. Lanski je bil dolg 100 kilometrov, pa je šlo. Letos bom dopolnil 90 let, v »dunkelkameri« (temnici) ne delam več. Filme nosim v izdelavo k fotografom in tako mirno preživljam zaslužena leta.«
Tako je Alojz končal svojo zgodbo; kljub letom ima dober spomin in mirno roko, ko pritisne na fotografski sprožilec.
Nataša Juhnov
Čeprav je bil temeljni namen obiska zvedeti kar največ o kmetovanju, se je naša sogovornica nenehno vračala k rožam. Kot prava Štajerka je bila zelo zgovorna, snaha Nada pa je v glav
nem molčala. Trije meseci, odkar je na novem domu, so najbrž premalo, da bi se človek povsem vživel. Morda pa smo bili vzrok za sramežljivost mi, obiskovalci, s »provokativnimi« vprašanji. Samo šalili smo se in bili na ra-
Apačani in njihova srečna zvezda
Lahko bi dejali, da so Apačani rojeni pod srečno zvezdo, saj sta edina izžrebanca nagradne igre 3x3 iz radgonske občine prav iz Apaške doline. Oba zidata hišo, zato jima verjetno denar pride zelo prav. Predlagamo pa, da začne igrati na srečo, pa naj bo to 3 x 3 ali loto, tudi Krajevna skupnost Apače. Le kako bodo namreč drugače zbrali potrebni denar za uresničitev vseh želja, ki niso zapisane v referendumski program. Na prvem mestu je vsekakor pridobitev novih prostorov krajevne skupnosti. Če jih je več, ki so rojeni pod srečno zvezdo, bodo mogoče imeli kaj sreče, drugače pa_
Sedanji program, ki ga financirajo s sredstvi krajevnega samoprispevka, uresničujejo sproti, kakor je bilo načrtovano. Nekoliko slabše je bilo s prejšnjim referendumskim programom, saj je ostala nedokončana mrliška veža. Sedaj je končana do tretje etape, v njej pa so poleg dveh prostorov, ki so namenjeni za slovo od pokojnikov, še posebna soba, sanitarije in pokriti terasni del za poslovilne obrede. Zavod za ekonomiko in urbanizem je 1987. leta naredil ureditveni načrt pokopališča, po katerem bodo posebej razvrščeni družinski, posamezni in neznani grobovi.
»Kar je zapisano v programu, bo tudi narejeno,« je odločno dejal tajnik Krajevne skupnosti Apače—Stogovci Janko Kuzma, ki je zaslužen za marsikatero uspelo akcijo. Za ljudi v tej odmaknjeni dolini je pomemben vsak kilometer asfalta in v zadnjih letih je bilo asfaltiranih kar precej kilometrov.
Bolje bo, da zapišemo, kaj Apačane jezi. Na prvem mestu je, tako kot marsikje, telefonija. V Apaški dolini so šele pred kratkim dobili prve telefonske priključke, na pragu 21. stoletja pa je v tej dolinici še vedno nekaj vasi, kjer nimajo prav nobenega telefona. Saj ga lahko dobijo, pravijo na PTT, toda zbrati mojo najmanj 300 naročnikov in položiti milijardo 250 'milijonov dinarjev. To pa je le preveč.
»To je vsekakor pretiravanje. Danes bi morali plačati 250 milijonov, ne da bi vedeli, kdaj bodo začeli delati,« je menil predsednik KK SZDL Stogovci in vaški odbornik Jože Čuček. V tej krajevni skupnosti so brez telefonov še vasi Grabe, Pogled, Novi Vrh in Vratji Vrh, v apaški krajevni skupšnosti pa Lešani, Nasova in Plitvica. In še nekaj je dodal: dovolj jim je stalnega gramozenja cest v hribovitih vaseh, saj prvi močnejši naliv gramoz odnese v dolino. Potrebujejo asfaltirane ceste, zato upajo, da jih bodo vključili v naslednji referendumski program. Podobno je z oskrbo z vodo, ki je in ni problem, kljub temu pa je nujno urediti enotno in varnejše vodovodno omrežje.
Če bi se tajnik, ki skrbi za dve krajevni skupnosti — Stogovci in Apače — pri svojem delu oziral na delovne razmere, bi se Apača-nom bolj slabo pisalo. Vse kaže,
vni Angele, za katero smo brž ugotovili, da se da z njo lepo shajati.
Rože! Ne le, da skrbi zanje, da imajo dovolj vode, hranilnih snovi, da ne ovenejo ..., ampak jih tudi razmnožuje in sadike, ki jih ne porabi sama, daje še drugim, ki imajo radi cvetoč vrt.
Delo na kmetiji je naporno, čeprav ima kmet pomočnike. V mislih imamo stroje. Delo na polju opravi sin, čeprav kmetija obsega 10 hekatrjev zemlje. Največ (5,5 hektarja) sejejo koruze, nato pšenico (3 hektarje), peso (1 hektar), buče-golice (0,5 hektarja)... Heričevi pa so ena od redkih kmetij, kjer še pasejo krave. Škoda, da ni treba pastirice, kajti to vlogo zdaj opravlja električni pastir.
Ni kaj, Heričeva kmetija je zdaj povsem nekaj drugega, kot je bilo pred leti. Mama Angela, sin Stanko in snaha Nada so odločeni, da razvoj mora iti naprej. Morda bodo sčasoma še bolj napolnili tudi hlev s »prese-čnicami« (plemenske svinje), ki jih je zdaj 10, letno pa dajo do 150 pujskov.
Poslovili smo se. Med vožnjo z dvorišča smo se še enkrat ozrli po sogovornicah. In veste, kaj sta počeli? Zalivali sta rože.
Š. Sobočan
Stara osnovna šola in višja gimnazija že dolga leta propada. V njej je sedaj sedem stanovanj, z obnovo pa bi jih lahko bilo več.
da bodo prostori apaške krajevne skupnosti še naprej v stari stavbi nekdanje osnovne šole in nižje gimnazije. In zakaj ne v Toplakovi vili, ki jo ta čas obnavljajo in bi bila zelo primerna, da bi v njej poleg krajevnega urada dobila boljše prostore tudi krajevna skupnost?
Janko Kuzma je pripovedoval: »Najprej je bilo rečeno, da bodo v obnovljeni Toplakovi vili 4 stanovanja, prostori krajevnega urada in krajevne skupnosti. Vendar so postavili pogoj, da mora krajevna skupnost sofinancirati obnovo in plačati 40 starih milijard, ali pa plačevati najemnino. In so že kar vnaprej določili, da prostori krajevne skupnosti odpadejo, čeprav smo pristali, da bomo plačevali najemnino. Krajani Apač se ob tem zgražajo, saj so si že dolgo prizadevali, da bi dobili ustrezne prostore krajevne
Prostori v Toplakovi vili bodo po temeljiti obnovi bolj funkcionalno izrabljeni, v njej bo pet stanovanj in prostori krajevnega urada.
skupnosti. Stavba je družbena lastnina, stanovanjska skupnost jo je le dobila v upravljanje. Že 1963 leta so nameravali v njej urediti prostore krajevne skupnosti in milice. Po dolgoročnih načrtih naj bi bila v bližini te zgradbe tudi avtobusna postaja.«
Bolj kot Toplakova vila je po
Bakovci in 60 let godbe na pihala
Ob 9. krajevnem prazniku je bila v vaškem domu v Bakov-cih v nedeljo popoldan slovesnost, ki so jo povezali s 60-letnico tamkajšnje godbe na pihala. Na.prireditvi, ki jo je organiziralo kulturnoumetniško društvo, je nastopila tudi godba na pihala iz Ljutomera. Ob tej priložnosti so v Bakovcih slovesno odprli tudi novo avtobusno postajo. Te in druge uspehe je v svojem govoru omenil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Lukač. Letošnja največja naložba pa je nedvomno gradnja novega šolskega poslopja, kjer so se izkazali krajani Bakovec. Ob tej priložnosti so podelili tudi 5 priznanj krajevne skupnosti, med dobitniki je tudi KZ Panonka za uspešno sodelovanje na kmetijskem področju.
Nato je vodja sekcije godbe na pihala pri Kudu Bakovci Alojz Smodiš prebral kroniko. Ravno godba na pihala, za katero je šest desetletij uspešnega delovanja, je pravi nosilec kulturne dejavnosti v kraju. Pred dvema letoma so prejeli tudi občinsko priznanje OF, vidne rezultate pa dosegajo tudi sedaj, ko jim je v člansko skupino uspelo pritegniti nekaj mlajših godbenikov, ki so že opravili več samostojnih nastopov. Pisni priznanji sta med drugimi dobila tudi ustanovitelj bakovske godbe na pihala Imre Buzeti in sedanji kapelnik Stevo Marušič. Po koncertu godbe na pihala je bilo še družabno srečanje.	M. Jerše
trebna obnove nekdanja osnovna šola in nižja gimnazija. V tej ogromni stavbi je sedaj le sedem stanovanj, ki so za bivanje skoraj neprimerna. Če bi jo obnovili, bi v Apačah dobili tudi več stanovanj. V uradnih zapisih lahko preberemo, da je bil v Apačah že od 1804. leta pouk v mežnariji, ko je ta pogorela, so 1835 leta zgradili šolsko poslopje, ki so ga 1884/85 dozidali in prezidali. Leta 1929 so postavili drugo šolsko stavbo, od 1969 leta pa poteka pouk v novi šoli. Poleg tega je bil v Apačah do 1947. leta tudi samostan šolskih sester, ki so 1879. leta ustanovile dekliško osnovno šolo ter vodile gospodinjske in druge tečaje. Na prostoru, kjer je bila dekliška šola, je danes samopostrežna trgovina.
Pa se vrnimo v sedanji čas. Šole (nekdanje) torej ne obnavljajo, zato pa bo na novo zablestela Toplakova vila. Za to bodo zaslužni delavci PGP Ljutomer (vodja gradbišča je Danijel Gre-gorinčič), financer pa Stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona. Njen predstavnik Ivo Holc je dejal: »Obnova objekta je načrtovana po srednjeročnem načrtu, in sicer s sredstvi solidarnosti po spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ko so ta sredstva namenjena tudi za prenovo stanovanjskih objektov. Delno se bo financirala tudi s sredstvi amortizacije, ki jih pridobimo s stanarinami. Izhodiščna cena je bila 7 milijonov za kvadratni meter, skupna vrednost obnove pa okrog 240 starih milijard. Ko smo sestavljali program, smo povabili k sodelovanju tudi krajevno skupnost, vendar nimajo potrebnih sredstev. Poslovnih prostorov pa ne moremo financirati s sredstvi stano
vanjske solidarnosti.«
V Toplakovi vili bo torej odslej namesto štirih pet stanovanj. In prostori krajevne skupnosti? Verjetno jih bodo lahko dobili le, če bodo sredstva prihodnjega krajevnega samoprispevka v celoti namenili za to.
Bernarda B. Peček
STRAN 10
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
LJUDJE MED SEBOJ
ROJSTVO NI SOCIALNO DEJANJE IN SKRB ZA OTROKA NE SME BITI LE FRAZA, DRUŽINA PA ZANEMARJENA ZARADI TRŽNOST1 IN PAPIRNATIH SPREMEMB
V času, ko Združeni narodi sprejemajo novo konvencijo o pravicah otroka in ko namerava k njej pristopiti tudi Jugoslavija, spreminjanje ustave pri nas ne bi smelo zaobiti dogajanja, še manj pa dopustiti razče-pitev dosedanjega celostno zasnovanega (četudi ne povsem učinkovito — op. p.) družbenega pristopa k zadovoljevanju potreb otroka. Ko je njegov položaj v družbi zaradi kriznih razmer dodatno ogrožen, sočasno pa zaradi izrazitega padca natalitete ogrožen tudi družbeni razvoj z vidika ohranjanja in obnavljanja prebivalstva, je toliko pomembnejše, da tudi pri nas posebej opredelimo otrokove pravice kot sestavni del splošnih človekovih pravic. Posebej pa, da opredelimo obveznosti družbe pri zagotavljanju možnosti za njihovo uresničevanje v razmerju individualne: kolektivne pravice.
To po našem mnenju (so menili delegati in predsedstvo skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije) pomeni nujnost ohranitve tako pomembnega področja družbenih dejavnosti oziroma skupnega zadovoljevanja potreb na nacionalni ravni, kot je posebna organizirana skrb za otroka. Pri tem naj bi veljala posebna pozornost tudi družini kot tisti primarni celici, v kateri otrok živi in se razvija. Otroško varstvo in družinska politika bi tako morala biti v ospredju, če hočemo slediti vzorom Evrope, ki poudarja njun razvojni pomen.
Racionalizacija družbenih dejavnosti je nujna, vendar je potrebno vsebinsko opredeljevanje področjih ločiti od oblike njihovega organiziranja. Pri re-
organizaciji je namreč upravičena bojazen, »da bomo zaradi gozda spregledali drevesa«, to je srečevanje in usklajevanje interesov in potreb ljudi, njihovo participativno odločanje in nadzor nad izvajanjem posameznih dejavnih dejavnosti. Če se bomo lotili spreminjanja le zaradi sprememb in omejili
nje potreb naj so prostovoljne in svobodne. »Da bi zagotovili temeljne možnosti za rojevanje in razvoj otrok ter kakovost njihovega primarnega okolja — družine, ustanovijo delavci in drugi delovni ljudje samoupo-rabne interesne skupnosti otroškega varstva in družinske politike ali druge oblike samoupravnega organiziranja. V njih enakopravno in skupno odločajo o zadovoljevanju in ures-
V TEŽNJI ZA PODMLADEK DRUŽBE
možnosti ter z novo ustavo zacementirali stvari pri organiziranju in upravljanju družbenih dejavnosti, to ne bo korak naprej v razvoju. Zato se v prvi varianti ločita vsebina in oblika s spremembo: Potrebe in interese ljudi na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in otroškega varstva ter družinske politike naj se rešujejo tudi kot potrebe in interesi družbe — kot nacionalni interes. Oblike organiziranja za zadovoljeva-
SREČANJE
Kovač nič
več konja ne kuje
Pregovor Kovač konja kuje ne drži več za kovača Jožeta Škraba-na in najbrž še za marsikaterega drugega kovača ne. kolikor jih je pač še ostalo.
»V Dokležovju, kjer imam delavnico, ki sem jo podedoval po očetu, konj nikoli ni bilo veliko, pozneje, ko so prišli traktorji, pa so povsem izginili,« nas je poučil 50-letni Jože, ki smo ga srečali pred kovaško delavnico, kjer si je dal opravka z velikim jeklenim zobnikom.
»Ne le da zdaj več ne podkava-mo konj, pa tudi krav ne. saj so zdaj le-te bolj ali manj v hlevih, za prevoze in oranje pa uporabljamo traktorje, ampak tudi kmečkih voz ne izdelujemo več. Prej, pred kakimi desetimi leti, smo v naši kovačnici naredili po nekaj deset kovinskih kmečkih vozov, pred tem pa smo lesene vozove okavali. Očitno je, da imajo vse kmetije ze take vozove. Pa še nekaj je: pri skoraj vsaki hiši je varilni aparat, ponekod imajo tudi brusilne aparate, pa marsikaj naredijo sami, na primer tudi prikolico za prevoz živine in sveže krme.«
Jože živi na kmetiji in seveda dobro ve, kako je zdaj. Če bi hotel imeti pravo »kovačijo«, potem se mu ne bi bilo treba veliko mučiti, saj takih specialnih kovaških del, vsekakor pa ne načinov, zdaj skoraj ni več. Le kdo bi zdaj, na primer. varil z ognjem (s stopljenim železom), ko pa je na voljo varilni aparat. Z njim zna delati tudi naš pripovedovalec. Še več: z njim se loteva del, ki jih lahko opravi le profesionalec: na močno izrabljeno kolo gradbenega stroja buldožerja je z električnim varilnim aparatom nanašal vare (»železo«) vse dotlej, dokler tega nanosa ni bilo dovolj, da bi se gosenica lepo prilegla. Novo kolo, premera kakih 80 centimetrov, stane menda 10 milijonov, kovač Jože pa ga bo naredil kot novega za četrtino te vsote. Morda bo kdo pomitlli- “a bo odlično zaslužil! Kje pa! Obdelava enega kolesa r~ zobnika traja kar nekaj dni. potrebno je veliko debelih - posebnih - elektrod porabi veliko brusilnih plosc. lahko pa se zgodi še. da pregori motor v brusilnem stroju.
Čeprav Jože opravlja pretežno nekovaška dela, pa po nazivu še naprej ostaja kovač. Nadaljuje pač tradicijo, ki jo je začel njegov oče Martin. Morda pa se bo to nadaljevalo še v tretji rod, saj se najmlajši sin, sicer je še obiskovalec osnovne šole, zelo zanima za delo, pa tudi ob našem kramljanju se je sukal okrog kovačnice. Da pa tej obrti ne bije zadnja ura. sklepamo tudi po Jožetovi napovedi, da bo zgradil novo delavnico. Gotovo bo v njej tudi kovaško ognjišče, čeprav ne bo žarelo zaradi pihanja zraka iz kovaškega meha. Tega je namreč že zdavnaj nadomestil električni ventilator. Se bo pa iz delavnice-kovačnice slišalo udarjanje kladiva po lemežih in nakovalu, saj pluga ne bo še tako kmalu nadomestil kak drug pripomoček za rahljanje zemlje. In prav je tako! Če že kovač ne kuje konjev, naj vsaj lemeže.
Š. Sobočan
Že 28. junija so nas kmetje v Apaški dolini opozarjali, da bomo 29. junija zjutraj ob 8.00 lahko dobili mleko zastonj. S tem je namreč Kmečka zveza Slovenije hotela opozoriti na nepravilne cene pri odkupu mleka. V Apaški dolini so se bojkotu zbiranja mleka pridružili vsi kmetovalci. Izjema je bil le čisti kmet iz Janhove tov.

ničevanju osebnih in skupnih potreb ter interesov na tem področju, določajo politiko razvoja dejavnosti, združujejo v ta namen sredstva ter opredeljujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti skupne in posamične obveznosti in pravice, ki jih v njih uresničujejo.« Tako je zapisano v obliki dodatka — druge različice — z obrazložitvijo, »da različni formalni status, ki izhaja iz ustavne opredelitve ali neopredelitve področja, vodi v neenakopraven de-
janski status oziroma družbeni tretma, ne glede na vsebinski pomen posameznih segmentov družbenega življenja.«
Predlagatelji sprememb očitno niso ponudili dovolj strokovno podprtih argumentov, in tako izzvali reakcijo, dejstvo pa je tudi, da posebna družbena skrb za otroka in' družino ni področje, ki bi ga lahko prepustili prostovoljnemu združenju ter zagotavljanju sredstev prek delovanja ekonomskih zakonitosti oziroma trgu in prostemu povpraševanju. Se manj pa je otroško varstvo tisto, ki sodi pod okrilje socialnega. Le-to danes deluje kot področje zagotavljanja socialne zaščite tistim, ki jo potrebujejo. Deluje za zagotavljanje družbenega minimuma ljudem, ki si z lastnim delom ne morejo zagotoviti ali pa niso sposobni, da se vključijo v delo. To je socialno-zaščitniška in ne razvojna funkcija, med njene osnovne elemente se mora uvrščati organizirana družbena skrb za otroka in družino. Vsi programi otroškega varstva (z izjemo programa družbenih pomoči otrokom) so namreč širši ter predstavljajo nadgradnjo soci-alnozaščitniške funkcije in niso usmerjeni le v socialno ogrožene skupine. Rojstvo gotovo ni socialno dejanje in zato je prav, da odgovorni v skupnosti otroškega varstva zahtevajo, da se družbeno varstvo in družinska politika opredelita v ustavnih amandmajih kot avtonomno področje. Hkrati pa je tudi skrajni čas, da v naši družbi prevladujočo »gerontokracij-sko« usmerjenost presežemo in jo dopolnimo z enakovredno mlade generacije. Kajti ona bo nosilec razvoja, brez njenega sodelovanja in brez podmladka pa nam kot družbi grozi »sa-moukinitev«.
Brigita Bavčar
Ko je Marko končal osnovno šolo, je bil na razpotju. Ponujali sta se mu dve možnosti: nadaljevanje izobraževanja na poklicni šoli ali pa zaposlitev.
»Velik si in močan, pridi delat k meni,« mu je predlagal vaški zidarski mojster Gyula. »Nekaj časa boš delal malto, potem pa boš postal zidar. Plača bo dobra, hrano in pijačo boš dobil na gradbišču. Kmalu si boš lahko kupil moped, potem pa, če boš dobro delal, ti dam denar vnaprej, pa si boš lahko omislil kak rabljen avto.«
Nikoli ni prepozno
Marko je bil ves iz sebe. Kaj bi se mučil s knjigami! Morda šolanja niti ne bi končal, saj mu je matematika delala težave. Po krajšem premisleku o mojstrovem predlogu se je odločil: »Dobro, pridem delat k vam.«
Že čez nekaj dni se je pokazal na gradbišču. Sprva je mešal malto, potem je stregel priučenim zidarjem, čez dva meseca pa so stregli drugi njemu, saj je napredoval v zidarja.
»Kar dobro ti gre,« ga je pohvalil mojster Gyula. »Vidim, da mopeda še nimaš. Ali pa ga morda niti nočeš in bi rad kar avto?«
Marko se je nasmehnil in dejal: »Le katera pa bo šla na moped?«
»A. tako, avto bi rad. pa še dekline bi vozil. Dobro, dam ti denar, vendar boš moral za to trdo delati, tudi ob ponedeljkih!«
Marko je obljubil, da se nobeno nedeljo ne bo napil, da zaradi tega v ponedeljek ne bi prišel na delo, mojster pa mu je dal denar in mladenič je že naslednjo nedeljo kupil dotrajanega ficka in že popoldne se je zapeljal k Roziki. Seveda ni imel izpita.
Mojstrov varovanec se je nekaj tednov držal delovne discipline, potem pa ne več, saj se je ob nedeljah, ko so bile zabave, dolgo zadržal na njih in — napil. Nič čudnega, da ga zato dekle ni več maralo in je odšlo k Štefanu, ki ni ne pil ne kadil, imel pa je tudi boljši avto.
Ker Marko ni redno prihajal na delo, je bila plača slaba, poleg tega pa je mojster vsak mesec odtegnil določen znesek za predujem. Pa tudi na gradbišču, kjer so ta čas delali, ni bilo več pojedin, ampak le pijača, hrano pa so si morali priskrbeti sami. Ponavadi so si delavci in priučeni zidarji — mojster je imel pač samo take — kupovali najcenejše klobase.
»Naj gre k vragu tako življenje: nimam dekleta, pijem in vse zapravim, imam umazano delo, jem >pasjo< salamo. . . Ne bom več delal pri Gyuli, ampak pojdem v tujino,« je Marko povedal sodelavcem, ti pa so to prenesli mojstru.
»A tako: zaposlil sem te, dal sem ti denar za avto, zdaj pa me zapuščaš, ko imam toliko naročil,« se je upravičeno razburjal delodajalec, ko je Marko prišel k njemu na obračun.
»Denar bi rad? Ti bi ga moral dati meni, saj še nisi odplačal posojila: vsako soboto sem ti dal več, kot si zaslužil.«
Marko je rad trošil denar in dejansko ga je od mojstra zvabil več, kot pa ga je zaslužil, zato se je poslovil, ne da bi ga še dobil. Pač pa je stopil do vdove Juliške, za katero so v vasi vedeli povedati ne le to, da je bogata, ampak da rada sprejema mlade fante. Denar je torej dobil, kupil si je novo obleko in se pridružil skupini zidarjev, ki je v tujini delala na črno.
»Tam je zaslužek. En dan zaslužim več kot doma mesec dni,« se je Marko pohvalil v vaški gostilni. »Denarja imam toliko, da lahko z njim plačam vse, kar bom takoj razbil. Še več: celo gostilno lahko kupim.«
Kozarci so leteli na vse strani, zagrozil pa je tudi, da bo z motorno žago razpolovil točilno mizo.
Natakarica Micka ga je z nenehnim prigovarjanjem od tega odvrnila.
»Daj vsem pijačo na moj račun; otrokom, ki se zunaj igrajo, pa daj bonbone in žvečilni gumi!« je velel Marko in poslušna natakarica je ubogala.
Leta so minevala. Marko je poleti delal, pozimi pa počival in ves denar potrošil. Vsakokrat je težko čakal pomlad, saj je kmalu po novem letu že bil brez denarja. Takega ga ni marala ne vdova Juliška, saj je imela rada mlajše, ne prva ljubezen Rozika, saj se je srečno poročila s Štefanom, pa tudi ne nobena druga. Le kaj pa bi z njim — alkoholikom, čeprav tega ni priznaval, saj je vselej trdil, da pije le grozdni sok.
Močno seje približal štiridesetim letom. Tedaj pa se je k sreči začel trezniti. Ko je bil brez prebite pare, so se mu pred očmi vrstili nekdanji sošolci: Jože si je sezidal hišo, Marjan se je dobro poročil in ima veliko denarja, Martin si je uredil sodobno kmetijo in redi bike; Janez, ki je nadaljeval šolanje, je postal inženir. . . Marko je zdaj začel spoznavati, da je svoja mladostna leta nekoristno izrabil, nič ni privarčeval, je na slabem glasu, poleg tega pa ni kake večje možnosti, da bi se v krajšem času poročil. Le katera bo vzela takega?
Dolgo je razmišljal o sebi in svoji prihodnosti. Nekajkrat ga je prešinila misel, da bi naredil samomor, potem pa se je takih zli misli nekako otresel, saj se je spomnil svoje prve ljubezni. Življenje je lahko tudi lepo, čeprav so to le spomini.
V tujino se ni več vračal, ampak je začel iskati delo doma. Javljal se je na naslove, ki jih je dobil na zavodu za zaposlovanje, tudi samoiniciativno je potrkal na marsikatera vrata in vselej je dobil odgovor:
»Sprejeli smo mlajšega. Sami vidite, koliko je nezaposlenih.«
»Najbrž mi ne ostane drugega, kot da znova poskusim pri mojstru Gyuli,« se je nekega dne zdrznil Marko. »Pa me bo sprejel?«
Sprejel ga je, saj se je Marko zdaj umiril. Nekdanji »črni« zdomec, ki je živel na veliki nogi, je zdaj poslušna ovčica: vse naredi, kar mu kdo veli, redno prihaja na delo pije le brezalkoholno pivo in razmišlja o zidavi hiške.
»Če bo šlo tako naprej, potem se bo še poročil,« je ugotovil
^predsednik vaškega odbora Matija.
ŠTEFANy
Žagovec. On je zbral 115 I mleka, kar je cisterna tudi odpeljala. Običajno pa iz naše doline odpe-
TOKRAT
Avgust Hamer, Jože Sinic, Jožica Šijanec in Elica Jančar. Slednja je lepo opravljena in z nasmehom mleko tudi delila. Ljudje so prišli s kanglicami, litrskimi steklenicami in tudi z vedri. Nihče ni šel praznih rok domov. Veseli
pa bi se nas vsaj sedaj lahko spomnili. Delavci v tovarnah lahko dvignejo ceno izdelku, da krijejo izgubo, mi kmetje pa ne moremo . ..
Če ne bo nič pomagalo, so de-
Ije 3000 I. Edino Žagovec torej ni bil s kmeti solidaren, ali kakor so mu rekli, ni bil solidaren samemu sebi.
V četrtek je torej bilo pred trgovino v Apačah zelo živahno. Prvi je prišel predstavnik Kmečke zveze tov. Stanko Korunič iz Žiberc. Prinesel je lične plakate in pripravil mizo, ob kateri so kmetje razpostavili mleko. Največ mleka je pripeljal Franc Senekovič, in to 40 1. Pa ga je eden od čakajočih na mleko vprašal, če mu ni žal, da bo mleko dalza-stonj. »Kaj mi bo žal za teh 40 I! Dal sem ga sovaščanom. Ti me rajši vprašaj, če mi je žal za tistih nekaj 1001, ki sem jih prav tako dal zastonj, pa še danes ne vem, komu ...«
Veliko mleka so pripeljali še: Lovrenc Kovač, Ludvik Kučan,
MLEKO
»odjemalci« so prineseno mleko razgrabili v pičlih pol ure. »Si bom po dolgem času vsaj skuto privoščila,« je dejala starejša ženica, ki si je litrske steklenice izposodila kar v trgovini.
Veliko kmetov pa je ostalo kar doma, kjer so na veliko delili mleko zastonj svojim stalnim odjemalcem.
Kmetje so nam mleko resnično z veseljem delili, videl pa si lahko na njihovim zgaranih obrazih tudi skrb. Slišal si lahko resnične pogovore: Samo 18% dobimo glede na alpsko mleko. Gubec se je boril proti desetini, kaj pa naj po tolikem času rečemo mi. Po osvoboditvi so nam vzeli vse iz hlevov in svinjakov, da smo stradali bolj kot delavci,
ZASTONJ
jali, bomo v bodoče šli na mejo, mleko pa polivali po cestah. Saj vendar ni mogoče, da bi toliko ljudi živelo na račun njihovega mleka.
Med množico pa se je k sreči našel le en človek, ki bi raje kupoval ceneno uvoženo mleko.
Č. M.
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
KAKO Si ZEMLJA?
Nobenega dvoma ni: svet je močno ogrožen zaradi človekovega delovanja. Ko se astronavti vračajo s potovanj v bližnje vesolje in ko znanstveniki pregledujejo njihova poročila ter jih primerjajo s podatki, ki jih po vsem svetu zbirajo in beležijo številni sateliti, zgroženi ugotavljajo, da se je usodno propadanje globalnega okolja že začelo. Prenaseljenost, onesnaževanje in prevelika poraba energije so zasekali nepopravljive rane v naš rodni planet. Najbolj očitne so: uniče-
Žarki povečujejo obrambno sposobnost organizma
Desetletni učenec Yves Koch ima že šest let naduho. Skoraj vsako noč ima napad in zdravniki so že obupali nad njim. Celo najmočnejša zdravila so komaj kaj pomagala. Vse dokler mu ni zdravnica dr. Sigrid Flade predpisala obsevanja z aparatom eic-hotherm. Mali Yves nima zdaj skoraj nobenih težav več. Mati ga dvakrat na teden iz 120 kilometrov oddaljenega Burghausna pripelje na munchensko kliniko. Aparat odda v 40 minutah toliko žarkov, kot bi jih deček dobil, če bi se ves dan sončil v tropskih krajih. Vroči sončni žarki ob ekvatorju imajo namreč ugodno svetlobno sestavo. Največ imajo ultra vijoličnihžarkov B in C. Pospešujejo zdravljenje in presnove procesa tudi v najglobljih plasteh kože. Dodatna svetlo oranžna svetloba skrbi za ustrezno ogrevanje. Kombinirano obsevanje z ultravijoličnimi žarki B in C ter s svetlo oranžno svetlobo pa ne deluje zdravilno le pri naduhi. Koristno se je izkazalo tudi pri zdravljenju kroničnih infekcij in nevrodermitisa. Obsevanje spodbuja k delovanju tudi notranje organe, na primer jetra, ledvice in črevesje. Žarki pa krepijo tudi splošno odpornost organizma. Zato uporabljajo aparat eic-hotherm za dodatno zdravljenje rakavih bolnikov. Po kemoterapiji odstranjuje strupe in pospeši delovanje organizma.
MANJ STRUPOV Nobena skrivnost ni, da pesticidi škodljivo delujejo na okolje in da so nevarni zdravju ljudi tudi kot onesnaževalci podtalnice in tekočih voda. Toda ker so v sodobnem kmetijstvu in sadjarstvu nepogrešljivi za večji in zanesljivejši pridelek, jih še vedno na veliko uporabljajo, kljub temu, da se ve, kaj dejansko pomenijo za okolje. Brez njih enostavno ne gre.
Nekaj tisoč farmarjev ameriške zvezne države New York je v triletnem poskusu iskalo kompromis in ga, kot sledi iz poročila comellske univerze, tudi našlo. Uporabo pesticidov so močno omejili in jih uporabili samo tedaj, ko je bilo to zares potrebno. Pri tem so jim pomagali računalniško obdelani podatki o vlažnosti in temperaturi, na osnovi katerih so strokovnjaki predvideli možnosti za razplod škodljivcev, in šele v takih primerih so farmarji uporabili pesticide. Torej ne več kar avtomatsko ob določenih obdobjih leta kot doslej.
Tak je pravla naša šeka. ka neae davala več mlejka. Zatou ka mlejki. smetani in siri, zdigajo cejne kak zmorejo paperi.
Pri ton pa je najbole smejšno, kričanje na ves glas grejsno. ka vsij>ač od zgube zivejo, koudisi pa furt več kraj jemljejo.
Meni je seedno najbole krivo, strašno jiodrakšalo se je pijvo. Za glaz de trebalo odšteti miljon, nikaa je za te pejnez bil vagon.
Mi pa hajd li kurajžno v krčme, če bole je drago več se pije.
Pajdaš ne ogijbaj vesele se družbe, vej vse tou ide v tvoj rok službe.
vanje gozdnih površin, onesnaževanje voda in zraka, uničevanje plodne zemlje, luknje v varovalnem ozonskem plašču in splošno pregrevanje ozračja. Kako ti pojavi medsebojno učinkujejo in v kakšni povezavi so z naravnimi katastrofami, kot so izbruhi vulkanov in orkani, znanstveniki ne vedo. Slutijo pa, da povezave so.
Nove podatke za iskanje pravih odgovorov bodo morda dobili, ko bo končan velik projekt Odprava na planet Zemlja. Gre za projekt raziskav, ki jih načrtuje NAŠA. Izstrelili naj bi več satelitov, ki bodo premerili dogajanje na Zemlji in v njenem okolju, od temperaturnih sprememb, se-
TRICIKEL NA SONCE
Švicarski konstruktor Paul Plattner je v Zahodnem Berlinu pred kratkim predstavil svoj novi izum, ki ga že serijsko izdelujejo. Gre za mestni tricikel, ki ga poganjajo sončne celice. Če ga boste kupili v Italiji, vas bo stal 6 milijonov lir.
TUDI ŽIVALI SANJAJO
Profesor Adrian R. Morrison s pensilvanske univerze je s posebno kemikalijo »izključil« živčne sklope v možganih, ki preprečujejo telesu, da bi aktivno sodelovalo v sanjah. Le redko so sanje tako žive, da »prebijejo« zaporo. Tedaj ljudje v snu govorijo, ma-
Papež pride tudi na dom
Verniki z vseh celin, razen iz Evrope, imajo po novem velik privilegij. Zavrtijo telefonsko številko in že se jim oglasi sam papež Pavel II. s priložnostno pridigo, dolgo kaki dve minuti. Govori jim lahko v angleščini, španščini ali italijanščini, kmalu pa ga bodo lahko slišali tudi v papeževem maternem jeziku — poljščini.
Tega najnovejšega prijema, da vzdržujejo stike z verniki, se menda ni domislil papež, a ga ni niti odklonil, ko mu je radio Vatikan to predlagal. Iz arhiva, v katerem hranijo tonske posnetke vseh papeževih javnih nastopov, so izbrali odlomke njegovih najpomembnejših govorov, posebno tistih, ki so povezani s posameznimi pomembnimi verskimi dogodki in datumi. Vsak dan jih sproti vlagajo v računalnik na radijski postaji svetega sedeža. Tako so papeževi telefonski nagovori sveži, vsakič drugačni od prejšnjih. Po prvem poskusnem obdobju so namreč ugotovili, da želi veliko vernikov imeti vsak dan stik s poglavarjem rimske Cerkve. Verniki lahko pokličejo v Vatikan, kadarkoli želijo, saj telefonska zveza deluje 24 ur na dan. Novost so objavili prav po tihem šele v enih od redkih poročil radia Vatikan, da bi tako preprečili naval, ki bi lahko onesposobil centralo. Kljub temu pa je že v prvem mesecu poskusnega obdobja papežev glas po telefonu poslušalo okrog pet tisoč ljudi. Največ klicev je bilo iz Amerike. Evropejci te milosti za zdaj še niso deležni, kajti telefonsko omrežje in računalnik v Vatikanu ne bi bila kos povpraševanju, ki bi se spričo poceni »osebnega stika« s papežem sprožilo na stari celini. Papežev nagovor namreč stane le toliko kot navaden telefonski pogovor.
Ogroženi afriški sloni
Čeprav je Kenija lov na slone prepovedala že pred dvanajstimi leti, se je število slonov v tem času zmanjšalo s 130 tisoč na manj kot 20 tisoč. Oblasti v Nairobiju so za usodo slonov hudo zaskrbljene, zato se zavzemajo, da bi po vsem svetu prepovedali trgovanje s slonovino. Skrb za slone seveda ni izraz dobrosrčnosti, temveč trden ekonomski račun —
sloni so namreč velika privlačnost kenijskih naravnih parkov. Če ne bo več slonov, ne bo več turistov, ali pa jih bo veliko manj. In brez turistov ne bo tuje valute, ki jo Kenija tako krvavo potrebuje.
Kenija je že druga afriška država, ki skuša doseči, da bi bili sloni uradno razglašeni za ogroženo živalsko vrsto. Za to si prizadeva tudi njena soseda Tanzanija, ki je samo v zadnjih desetih letih izgubila polovico svoje slonje črede.
Toda poziv Kenije in Tanzanije ima tudi nasprotnike, ki trdijo, da bo status ogrožene vrste slonom samo škodoval. Ker bodo sloni zaščiteni, bo to
povečalo ceno slonovine, to pa bo spodbodlo že tako zelo aktivne divje lovce. Poleg tega bi zaradi lukenj v že obstoječih zakonih obdelovalci slonovine na Daljnem vzhodu prepoved trgovanja s slonovino lahko mirno ignorirali. Toda zakonska zaščita slonov je zdaj edina rešitev, ki se ponuja. In med tem ko se odgovorni prepirajo, je slonov vsak dan manj.
Vojaški sateliti za civilno rabo
Združene države Amerike in Sovjetska zveza bi rade mednarodnemu civilnemu letalstvu podarili zanesljiv navigacijski pripomoček. Od srede devetdesetih let bosta dve omrežji, ki združujeta
stave ozračja do vetrov. Zbrani podatki naj bi jim omogočili bolje razumeti dinamiko Zemlje in tako predvideti in se obvarovati katastrofalnih posledic človekove dejavnosti na globalno okolje.
Za projekt so namenili 20 milijonov dolarjev. Z njim naj bi začeli leta 1996, ko bodo izstrelili prvi dve vesoljski opazovalnici.
hajo z rokami ali brcajo z nogami, kot bi tekli. Profesorjeva kemikalija je tudi živali pripravila do tega, da z gibi pripovedujejo o svojih sanjah. Nobenega dvoma ni več: sanjajo tudi živali.
Njegove ugotovitve so potrdili poskusi profesorja Clinta Vaugh-
skupaj 48 vojaških satelitov in zdaj velesilama služita za usmerjanje vojaških ladij, letal in raket, na voljo tudi pilotom potniških letal. Sateliti obeh navigacijskih sistemov jim bodo omogočili, da bodo lahko v vsakem trenutku kjerkoli natančno določili svoj položaj. Letalske družbe bodo tako lahko privarčevale znatne količine goriva, saj bodo lahko natančno načrtovale proge. Seveda pa se bo povečala tudi varnost poletov. Nadzorniki poletov bodo lahko na zaslon priklicali natančne podat-
ČASTILCI SONCA
Sovjetski arheologi so v Južnem Uralu odkrili prazgodovinsko mesto Arkaim in ga poimenovali po bližnjem hribu. Časopis Sovjetska zveza sporoča, da so izkopavanja v Arkaimu pomembna za poznavanje zgodovine v stepah Urala in Kazahstana živečih starih ljudstev. Arkaim je imel 20 tisoč kvadratnih metrov površine. Njegovi prebivalci so bili predvsem poljedelci, kar dokazujejo stari namakalni prekopi. Spominjajo na tiste, ki so jih našli v bližini starih majevskih mest v Srednji Ameriki.
Prebivalci Arkaima so častili sonce. O tem pričajo znaki, ki so jih našli na keramični posodi, samo mesto pa je bilo oblikovano v krogu. Našli so precej ostankov konjske oprave, ograd za konje, pa tudi vozov. Na podlagi tega sklepajo, da so tu udomačili divjega konja.
Pred petdesetimi leti (17. junija 1939) so z giljotino javno usmrtili zadnjega zločinca: 31-letnega Eu-gena Weidmanna, obsojenega na smrt zaradi uboja šestih ljudi. To je bilo v Versaillesu in obglavljanje tega mladega Nemca, silnega zapeljivca, ki so ga ženske še v ječi obsipale s pismi z ženitnimi ponudbami, je povzročilo nepopisno histerične napade in izpade. Menda so ženske namakale robčke v
na s pittsburške univerze. Opico Rezus je zaprl v belo prepleskano sobo, v kateri je stal samo televizor. Kadar se je na zaslonu pojavila določena slika, je morala žival pritisniti na gumb in dobila je hrano. Ponoči, ko je opica spala in je bil televizor izključen, je kar naprej stegovala roko h gumbu. Možganski tokovi pa so kazali, da je prav takrat prišlo do prehoda iz globokega spanja v sen. Torej tudi opice sanjajo.
Ce pes v snu mljaska in požira, kot bi jedel kak priboljšek, zdaj vemo, da res sanja o dobri jedi. Če z nogami maha po zraku v »sanjskem kinu«, pravkar doživlja lov. Jasno nam je lahko tudi, zakaj je naš kužek zjutraj brez razloga globoko užaljen. Sanjalo se mu je, da mu je bila storjena velika krivica. Kot pri ljudeh se tudi pri živalih prepletata sen in resničnost. Če hočemo, lahko vplivamo na sanje svojega psa. Če opazimo, da sanja, se z roko rahlo dotaknemo njegovega smrčka in šavsnil bo po njej, kot bi hotel zgrabiti zajca.
Za vojaške konje so bila doživetja v vojni prava strahota. Živali, ki so bile v bojih ranjene, so se kasneje mučile v sanjah. Rezgetale so, brcale in se valjale po tleh, kot bi umirale. Prav mogoče je, da je večina sanjskih prividov pri živalih morečih. Včasih vidimo papagaja ali kanarčka, kako ima zaprte oči, spi, kljun pa ima rahlo odprt in tiho žvrgoli. Tudi ptiči sanjajo.
Znanstveniki so zadnja leta ugotovili, katere živali sanjajo in katere ne. Mnogo sanjajo psi, mačke, miši, podgane, zajci, ovce, koze, osli, konji, nekatere opice in nekaj ptičev. Pri želvah, kačah, martinčkih in krokodilih so ugotovili, da plazilci nikoli ne sanjajo. Poznajo samo globoko spanje. Dvoživk še niso raziskali in ničesar še ne vemo o ribah.
Verjetno so sanje dar bogov, ki so ga v razvoju življenja na Zemlji dobili samo sesalci in ptiči.
Prvič po 40 letih je v Moskvi izšel neodvisni židovski časopis v ruščini. Imenuje se Vestnik in ima naklado 25.000 izvodov. Uvodnik v prvi številki ima naslov Šalom (kar v hebrejščini pomeni mir, sicer pa je to židovski pozdrav, kr ustreza našemu »dober dan«) in bralcem pojasnjuje.
ke o položaju vsakega letala. Ce bo to zašlo s prave poti, bodo lahko pilota opozorili in ga napotili v ustrezen zračni prostor. Satelitska pomoč pri navigaciji bo brezplačna, letalske družbe bodo morale v letala namestiti le ustrezne sprejemnike. Za pomoč obeh velesil potniškim letalom si je prizadevala zlasti mednarodna organizacija za civilno letalstvo, potem ko je bilo leta 1983 nad Sovjetsko zvezo sestreljeno južnokorejsko potniško letalo, ki se je oddaljilo od svoje običajne poti.
GILJOTINA RJAVI
kri, ki je stekla po tleh, ko so obsojencu odrezali glavo. Zato je takratni predsednik vlade Edouard Daladier nekaj dni za tem z dekretom prepovedal javne usmrtitve.
Naslednjih štirideset let so obsojence usmrčevali na notranjih jetniških dvoriščih, daleč od oči občinstva. Kazen je izvedel rabelj s tremi pomočniki pred maloštevilnimi pričami: upravnikom ječe,
NENAVADNA HIŠICA
Angležinja Debbie Smith ima pri osemnajstih pomladih prav gotovo najbolj nenavadno hišico na svetu, »zgrajeno« iz vešče gojenega in pristriženega grmičevja in drevja v velikanskem družinskem parku v Tayntonu. Kajpak je zelena hišica Debbyjino najljubše pribežališče, zahteva pa veliko dela in skrbi, da od časa do časa ne »podivja«.
NEVAREN ALUMINIJ
Aluminij lahko zelo neugodno vpliva na človeške kosti. Švedski ortoped Mjoberg iz Lunda je ugotovil, da so čedalje pogostejši kostni zlomi posledica kroničnih zastrupitev z aluminijem, ki se kopiči v podtalnici, zelenjavi in sadju. S kemičnimi analizami so namreč ugotovili visoke koncentracije tega elementa v kosteh. Tudi nemška znanstvenika Klute in Treirer z univerze v Freiburgu sta se ukvarjala s tem pojavom, vendar sta ugotovila, da v ZRN še ne pomeni zdravstvene nevarnosti. Kljub temu pa menita, da je treba opozorilo s Švedskega vzeti zelo resno in pregledati vsa živila, za katera obstaja sum, da vsebujejo preveč aluminija.
RACE ZA MELONE
Libijski vodja revolucije Moa-mer el Gadafi, ki se mu ni posrečilo zasebnih trgovin nadomestiti z državnimi, se zdaj ukvarja z zamislijo, da bi popolnoma odpravil denar. Zato bodo v Tripoliju v kratkem odprli tržnico, kjer bodo Libijci lahko menjavali blago za blago. Časopis El džamahirija je bralcem natančno pojasnil, kako bo tržnica poslovala: »Menja
Zidovski časopis v ruščini
da nameravajo sodelavci časopisa pisati v nadnacionalnem duhu. Glavni urednik Viktor Magidson zatrjuje, da želijo razkrivati in 'Ohranjati korenine židovske kulture. S tem bi radi dosegli, da bi Židom priznali njihovo mesto v družbi. Poleg kulturnih novic o židovskem otroškem
ASPIRIN
Tabletka je okrogla, snežno bela in grenkljata. Že 70 let je povezana z glavobolom. Tovarna zdravil Bayer je leta 1915 poslala v lekarne prve aspirine, ljudje pa so se kmalu navadili na njegov blagodejni učinek. Včasih kar prepogosto segajo po njem.
Ljubi strupeno
Triindvajsetletni Anglež, apo-tekar Peter Cooke, je čuden tič. Nedavno je potoval po Združenih državah Amerike in od tam na svoj domači naslov poslal štiri pakete — v vsakem pa je bil zelo strupen kuščar. Na pošti je seveda nastala panika, ko se je v ovojnici pred prestrašenimi uslužbenci začel premikati tride-setcentimetrski strupeni kuščar. Ko so Petra Cooka pripeljali na sodišče, je priznal, da je doslej pretihotapil v Anglijo kar nekaj strupenih živalic. Med drugimi tudi sedem zelo strupenih na-očark, ki jih je prinesel v domovino kar v kovčku.
odvetniki obsojencev in državnim tožilcem.
Zadnjo smrtno kazen so v Franciji izvršili 10. septembra 1977 v Marseillu: Hamido Djandoubija so usmrtili zaradi umora, trpinčenja, posilstva in premišljenega nasilja. Jeseni 1981 so smrtno kazen dokončno odpravili in odtlej »vdova«, kot pravijo giljotini, rjavi v neki zapuščeni trdnjavi na obrobju Pariza.
vajte race za melone, mandlje za ključavnice.« Da ne bi obiskovalci tržnice le morda skrivaj plačevali z denarjem, jim bodo pri vhodu pregledovali torbe. Tudi v zunanji trgovini bo Libija uvajala blagovno menjavo. Države, ki bodo izvažale v Libijo, ne bodo mogle več računati na dolarje. Zadovoljiti se bodo morale z libijskim blagom.
zboru v Moskvi, literarnih kritik in pesmi je v prvi številki tudi članek o odnosih med Moskvo in Tel Avivom. Pisec v njem poziva Izrael k večji pripravljenosti za pogovore. Časopis se mora sam financirati, zato je njegova cena dokaj visoka: 75 kopejk. Pravda stane le 4 kopejke.
STRAN 12
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
za vsakogar nekaj
Poglejmo tumorju v dušo
Pred nekaj leti se je zdravljenje raka na dojki začelo spreminjati. Zdravniki so se vse redkeje odločali za radikalno mastektomijo, se pravi za kirurško odstranitev cele dojke. Pri tumorjih, manjših od dveh centimetrov, so odstranili samo tisti del dojke, kjer je bil tumor. Zdaj je na pohodu nova revolucija: tudi ženskam, ki imajo večje tumorje in bi bile še pred časom izgubile dojko, danes lahko pomagajo s kvadrantektomi-jo, se pravi s kirurškim posegom, ki odstrani samo oboleli del dojke. Dr. Umberto Veronesi iz Milana tem ženskam pomaga tako, da spremeni čas kemoterapije: s kemoterapijo začnejo že pred posegom in ne šele po njem. S tem dosežejo, da se tumor zmanjša, nato pa ga lahko izrežejo, ne da bi žensko pohabili.
To pa še ni vse. Ameriški zdravniki po posegu priporočajo zdravila proti tumorjem, tudi če se rak še ni razširil na limfne žleze.
Zdravniki pravijo, da možni toksični učinki niso nič v primeri s tveganjem, da se preostale rakave celice spet razdivjajo. To pa tvega kar 30 odstotkov žensk, pri katerih niso ugotovili metastaz na limfnih žlezah. Vsi se seveda s tem ne strinjajo. Če bi imeli primerne teste, bi lahko ugotovili, katere ženske so najbolj ogrožene, in bi samo njim predpisali kemoterapijo. Take teste bo morda že kmalu omogočil razvoj molekularne biologije. »Zdaj bomo vse obrnili na glavo,« napoveduje dr. Veronesi. »Z biološkim ovrednotenjem tumorja je mogoče razumeti njegovo dušo in ga zdraviti na najbolj primeren način.«
NOSITE PRSTAN?
Ženski je hudo, ko opazi, da si njen dragi sname obroček, ki ga je bil tako skrbno izbral pred poroko. Takoj pomisli, če ni vzela za moža Casanove, ki si želi, da bi imel pri drugih ženskah še kakšne možnosti. Ni rečeno, da se najdejo takšni metulji, ki na prstu rajši
ZAKAJ MAČKA JE
TRAVO?
Mačka si oblizuje kožušček in ga s tem čisti. Vsakokrat poje tudi precej dlake. Dlaka ji zdrsi skozi črevesje samo, če s hrano dobi maščobo, lahko jedilno olje. Kadar tega ni, se loti trave. Mačke so na travo čisto divje. Ko pridejo na prosto, se s tekom vržejo na najostrejše in najbolj žilave trave. Pomagajo jim potisniti kosme dlake skozi črevesje. Mačke, ki morajo biti v stanovanjih in jim ljubitelji ne dajejo maščobe, se spravijo na lončnice. To pa je nevarno, ker je večina rastlin zanje strupena. Na primer: usambarska vijolica, škrni-celj, difenbahija, hijacinta, božična zvezda in druge.
nimajo obročka, večinoma pa je vzrok drugje. Če namreč moški ne mara, da bi veljal za oženjenega, si pač lahko potegne prstan s prsta, kadarkoli je potrebno.
Moški in ženske imajo_ glede prstana različno mnenje. Ženske jim pripisujejo tudi simboličen pomen. Podobno je s cvetjem. Žensko izredno razveseli še tako droben šopek, marsikdaj jo bolj osreči, kot če bi ji dali drugo darilo. Podobno je s prstanom. Ženski pomeni znamenje zvestobe in ljubezni, moškemu pa predmet, ki ga samo ovira. Po njegovem se zvestoba in ljubezen razodevata bolj konkretno, na primer, ženi pokaže, kako rad jo ima, če ji pri vsem pomaga. Za moškega je poročni prstan predmet, od katerega ni prav nič odvisna njegova ljubezen do žene.
NASVET
POPRAVILO ČIPK
Če morate čipko popraviti, si boste delo olajšali, če boste pod svetlo čipko podložili temen, pod temno čipko pa svetel papir. Zaradi barvnih kontrastov bo vsak del čipke dobro viden.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
1.	Nikši si nej — Magnet
2.	Rock me — Riva
3.	Rdečo rožo utrgal bom zate — Don Juan
4.	Like a Prayer — Madonna
5.	Twist in my Sobriety — Tanita Tikaram
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00.
NAŠA RISBA
VAS PRIPIS
KOMARJI - KORISTNI V NARAVI
Komarji so starejši od ljudi. Človek jih v pravem pomenu besede »privlači«, zato se proti njim neprestano in vztrajno bori. Toda komarji opravljajo tudi zelo važno ekološko funkcijo. Njihove ličinke se hranijo z bakterijami in strupenimi snovmi v vodi, kjer se hitro razmnožujejo. Tudi če ste še tako velik ljubitelj živali, komarjev in podobnih insektov prav gotovo ne ljubite.
Zaradi komarjev in klopov pa se ne bomo odpovedali užitkom, ki jih imamo ob nabiranju gozdnih sadežev, pa tudi sprehodi po
gozdu niso samo prijetni, temveč tudi koristni. Pri nas že izdelujejo zaščitna sredstva, ki nas varujejo pred piki komarjev, brencljev in celo pred nevarnimi klopi, in sicer tako, da se namažemo po odkritih delih telesa, pri tem pa pazimo, da ne pride v stik s sluznico. Najbolj učinkovito sredstvo je autan, njegov vonj je nam prijeten, mrčesu pa tako neprijeten, da beži pred njim. Autan lahko kupite v trgovini, postal pa je naš stalni spremljevalec med počitnicami, pri lovu, taborjenju in sploh povsod v-naravi.
Pravila za boljše spanje
I.	Odpovedati seje treba popoldanskemu spanju.
2.	Zvečer ne smemo piti alkohola, črne kave in pravega čaja. Tudi nikotin je škodljiv.
3.	Zvečer ne kaže naložiti želodcu pretežkega dela. Večerja naj bo zgodnja in skromna, predvsem pa lahko prebavljiva.
4.	Po možnosti je treba vsak večer k počitku ob isti uri.
5.	Uspavalo ali pomirjevalo naj vzame prizadeti samo v dogovoru z zdravnikom.
6.	Zvečer naj človek odvrže skrbi in se sproščeno odpravi k počitku. To je seveda lahko reči, teže pa uresničiti, — toda zdravo spanje je veliko vredno, zato se je treba potruditi.
V kakih 80 odstotkih primerov ženske same odkrijejo sumljivo zatrdlino v dojki. Mnoge se prav tega zelo bojijo, zato si dojk rajši ne pretipajo. Nujno je, da se ženske otresejo strahu pred rednim mesečnim pretipavanjem dojk, opozarjajo zdravniki. Samo tako bo-do zaznale, ali se bo tkivo prsi spremenilo tako, kakor niso vajene. Na slikah prikazujemo, kako si pravilno pretipate dojke.
Stopite pred oglodalo in počasi dvignite roke. Se Levo roko si položite ob telo, z desnico pa si preb sprerneni oblika? Se kožo ugrezne?	pajte zunanjo stran dojke.
L&ite na hrbet, levo roko si položite nad glavo. Pretipajte notranjo stran dojke od zunaj navznoter.
Za konec pretipajte bezgavke pod pazduho. Preo stane vam še desna dojka, prehpajte jo v enoken zaporedju kot levo.
MARELIČNI CMOKI
Marelice ali slive, kuhane v krompirjevem testu, so pri nas dokaj razširjena in priljubljena jed. Za spremembo pripravimo cmoke iz kuhanega testa — so rahli, sočni in okusni.
Za testo potrebujemo: 1/2 1 mleka, 1/2 kg ostre bele moke, 5 dag margarine, 3 jajca, sol.
Za nadev uporabimo: približno 1/2 kg drobnih marelic in sladkor v kockah.
Kuhane zabelimo z drobtinami, popraženimi na maščobi, in potresemo s sladkorjem.
Priprava: Mleko zavremo, dodamo margarino in sol ter med stalnim mešanjem vkuhamo moko. Mešamo, da se zgosti. Odstavimo in v mlačno maso postopoma umešamo jajca. Oprane marelice izkoščičimo in damo v vsako namesto koščice kocko sladkorja. Od testa vzamemo primeren kos, ga med dlanmi sploščimo, vložimo marelico in oblikujemo cmoke. Zakuhamo jih v rahlo slano vrelo vodo, kjer naj pokriti počasi vrejo 5 minut. Ko splavajo na površino, jih poberemo iz kropa in povaljamo v ocvrtih drobtinah. Takoj ponudimo s sladkorjem.
Namesto marelic pa lahko damo v cmoke slive, ki jih prej izkoščičimo. Če niso dovolj sladke, jih z notranjo stranjo pomočimo v sladkor, pomešan s cimetom.
Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka. 13. julija.
na naslov: MK, 29/1.69000
v.
VEST-Titova MUR-
SKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Aha, to pa so oni z vrha, ki čakajo na odločitev: ali še leto dni plače ali penzija. (Rituper)
— To so dopustniki, ki so prišli s počitnic na morju. (Kavčič)
— Škoda, da smo brezposelni. Bi vsaj lahko delavskemu razredu pomagali štrajkati. (Vomer)
— Še vedno ne razumem, zakaj vi ne razumete, da pri nas nihče več ničesar ne razume. (Ja Ma)
—NAREDI SAM
VESELI ŽEPKI
Včasih zadostuje majhna ideja, da spremenimo dolgočasno stanovanje v veselo in prijazno bivališče. Takšno pisano in praktično idejo vam ponujamo za vrata otroške sobe. Na kosu platna so našiti pisani žepi različnih oblik in velikosti, ki bodo poskrbeli za red v sobi in za veselo bivanje v njej. V žepih bo prostor za knjige, zvezke, svinčnike, revije, teniški lopar in še za drobne skrivnosti.
Če vam ideja ugaja, zmerite vrata po dolžini in širini in urežite iz debelejšega pralnega blaga podlogo, na katerega našijte žepe. Na vogale podlage vtisnemo kovinske obročke, da jo lahko nataknemo na kaveljčke. Na zgornjem in spodnjem robu pa lahko naredimo tudi širši rob, v katerega vpeljemo kovinsko ali leseno okroglo palico, ki jo nataknemo na kaveljce, zabite v vogalih vrat.
PRAVNI NASVET
Kako napraviti oporoko?
Najbolj enostaven način sestave oporoke je dejansko ta, da zapustnik lastnoročno napiše in tudi podpiše oporoko. Takšna oporoka je polnoveljavna in jo je težko spodbijati. Drugi način je sestava oporoke pred pričami. V tem primeru lahko napiše oporoko kdo drug, potrebni pa sta vsaj dve priči, ki morata biti hkrati navzoči, da podpišeta oporoko z zapustnikom, ki mora izrecno izjaviti, da je to njegova poslednja volja. Pripomniti je treba, da priče ne morejo biti zapustnikovi potomci, niti njegovi predniki in
ne posvojitelji, pa tudi ne sorodniki v stranski vrsti do vključno tretjega kolena in zakonci teh oseb ter zakonec zapustnika. Če je zapustnik bolan, se priporoča, da se obme na sodišče in napravi oporoko tam, da bi se izognil morebitnim poskusom, da bi oporoko zaradi nezmožnosti zapustnika sicer izpodbijali. Sodnik bo tudi najbolje presodil, ali je zapustnik zmožen napraviti oporoko. In končno: hramba oporoke na sodišču je najbolj zanesljiva, posebno če zapustnik ne zaupa odvetniku.
SESTAVU. MARKO NAPAST	IMITATOR	BEBAVOST	PRIPADNIK INDIJANSKEGA PLEMENA	MUČILNO ORODJE	SAMICA GOVEDA JAKA	HRVAŠKA IGRALKA PETRI	BELA BOMBAŽNA TKANINA
TOVARNA IGRALNIH KART NA DUNAJU							
EKSPEDL CUA							
MESTO V INDIJSKI DRŽAVI PANOŽAB							
TEMNI DELI DNEVOV					HEOA UKRADEN EVROPSKA DRŽAVA		
LATINSKI VEZNIK (IN)			STRUPEN PUH HČERIN MOŽ				
OBRTNIK LESNE STROKE						IZ TRDIH DEŠČIC ZLOŽEN POD	DRŽAVICA V PIRENEJIH
PREDNJI oa VOZA				KOPALIŠČE VBaGUl Da KMEČKE PEČI			
PAPEŠKA DRŽAVA V RIMU							
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		VZDEVEK. NAZIV	RDEČKAST KALCEDON LEVI PRITOK DONA				
oa KNJIGE					KOTOR LJUDSKA SKUPŠČINA		
DELAVEC V EMAJLIH NICI							
HARMONIJU PODOBNO TOLKALO							
							
PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Nemčija, Eleanor, Nordidi, Aba, cic, VE, Aids, zibka, odlitek, č, aroma, Nazaret, Oti, Ta, sončnik, tratina.
VESTNIK. 6. JULIJ 1989
STRAN 13

Porabska pravljica
ptički so proso sproti pozobali in tako nista vedela domov. Bila sta v gozdu. Deklica je vzela blato, ga kot testo omesi-la in spekla v pepelu.
Tedaj je prišel mimo neki mož in vprašal:
»Kaj pa delata, otroka?«
»Oh, ojej, ojej, oče naju je pripeljal sem v ta veliki gozd in naju pustil in sedaj ne veva
»Če ste ga vrgli proč, ste ga pač vrgli!«
Še vedno je bila pri njem kot žena, a ni govorila nič. Nekoč sta se šla sprehajat k morju. Ko sta bila na veliki skali, jo je sunil v morje. Tedaj je priplavala velika riba in jo odnesla.
Ovčar je naslednje jutro opazil, da ovca, ki je prišla z
RIŠE:ŠTEFAN ČERVEK
V neki vasi je živel vdovec, ki je imel hčerko in sina. Ko je hotel umesiti kruh, je vedno poslal deklico k sosedu, ker ni imel korita.
Sosedova pa je bila vdova. In nekoč je deklici dejala:
»Oče se naj z menoj lepo poroči, pa bo imel ženo, korito in še tega, ki mu bo umesil kruh.«
domov,« je potožila deklica. Vzela je potico, jo razlomila in ponudila tudi možakarju. Toda potica se je spremenila v pravo potico in deklica je imela poln predpasnik dobrih potic. Možakar jima je obljubil:
»Pomagal vama bom, da bosta prišla iz tega gozda. Tam je pristava, pojdita tja in bosta že dobila kaj za pod zob. Samo vode ne smeta piti, pa če bosta še tako žejna.«
Lepo sta se mu zahvalila in šla. Ker pa je bil deček zelo žejen in ni mogel več strpeti, je srknil malo vode z ovčje stopinje. Pri priči se je spremenil v ovco.
Deklica se je tako z ovco napotila naprej. Spredaj je šla ona, za njo pa ovca. Prišla sta na pristavo in tam je zaprosila za delo. Seveda niso vedeli, da je ovca deček.
»Seveda ti bomo dali delo, saj vidimo, da si sirota,« so ji rekli.
Bila je zelo lepa in tudi čedno se je oblačila. Grofu je bila všeč in vzel si jo je za ženo. Postala je noseča, grof pa je moral k vojakom. Otrok se je rodil. Bili so ji nevoščljivi, zato so ji vrgli otroka v svinjak, da bi ga svinje raztrgale. Otrokova mati je to opazila in ga nekako rešila. Skrila ga je pod jasli in ga skrivaj dojila.
Ko je bil otrok star dva ali tri tedne, se je grof vrnil. Povedali so mu, da je žena rodila prašička in so ga vrgli proč. Postalo ga je sram in je rekel:
BRATIN SESTRA
Deklica je to doma očetu povedala.
Nekega dne je oče res stopil k tej sosedi in nato sta se poročila. Dva meseca je bilo dobro. Ona je imela enega otroka, on dva. Toda njegovih otrok ni spoštovala. Baje mu je celo rekla:
»Svoja otroka nekam odpelji. če ne, lahko greš ti!«
Zbal se je, da ga prežene. Pristal je, da bo oba otroka odstranil. Deklica je to slišala in si tkaoj nasipala v predpasnik žagovino. Oče ju je res popeljal od hiše. Med potjo je deklica za seboj trosila žagovino.
Prispeli so v velik gozd. Povedal jima je, da bo nekaj sekal, ona pa naj sedeta in ga počakata. Nikamor ne smeta, ker bo prišel in bodo šli takoj domov.
Ko se je zvečerilo, očeta še ni bilo. Sama sta ostala pod veliko bukvijo.
Oče je prišel domov in ženi pripovedoval, kako je bilo in žalostno zavzdihnil: »Kje sta zdaj moja otroka? Oh, kako uboga in nesrečna sta!«
Otroka sta prišla domov, še preden je misel končal. Deklica se je oglasila: »Saj sva tukaj! Domov sva prišla!« Mačeha je bila vsa iz sebe, ker je ukazala, da ju odpelje nekam, od koder ne bosta našla poti.
Oče ju je moral naslednjega
nekdanjo deklico, nosi na hrbtu otroka.
»Kam le neseš tega otroka?« si misli.
Nesla ga je k morju in vpila: »Sestrica, pridi ven in nado-ji otroka!«
Nato je priplavala iz morja ta velika riba, nadojila otroka in spet izginila v morje.
Ovčar in kočijaž sta gledala. Tedaj je kočijaž spregovoril: »Res, jutri navsezgodaj bom šel gledat!«
»Ne ti, jaz bom šel, kaj neki je to!« je odvrnil ovčar.
Naslednje jutro navsezgodaj je ovčar šel in se skril. Ko je prišla določena ura, je ovca spet nesla otroka. Spet je poklicala ribo: »Pridi in nadoji otroka!«
Ovčar je kočijažu predlagal: »Ti se nastavi tako, da ko pride, jo zgrabiš in je več ne spustiš. Karkoli bi govorila, grdi ali neumni, ali kaj drugega, otroka ne smeš pustiti. Jaz bom pa ovco ujel. Potem bova vse tri odvedla domov.
Naslednjega dne navsezgodaj sta tako tudi naredila. Kočijaž je ujel ribo in iz nje je prišla žena. Ovčar je. ujel ovco in otroka. Iz ovce je postal fant, iz ribe grofova žena. Žena je bila vesela, da je dobila nazaj otroka in brata.
Tudi grof je bil vesel. Hotel je ubiti ženo, sedaj pa spet živi, in tudi otrok.
(Priredil Franc Kuzmič)
‘•Zgodilo se je ... Ma... Marija, reši me bolečin ...«
Skozi meglo je komajda videl Katikin obraz, obraz bolečine, ljubezni gorja in prošnje:
»Ljubi, ljubi Bog... rešim reši mi Franca!«
In Krajnčev hlapec je priganja! konja kolikor je mogel. Skoraj so se pripeljali do mariborske bolnišnice in Franc je spet rekel zadaj na vozu:
»Pomaga!... pomaga! mi je... tisti Tirzek... Ketišev iz Zibot.. . Dober človek je ...« Še je hotel govoriti, a mlada žena je slišala te še besede:
»Katika .. Katika ... rad, rad... sem te imel! Sinku... ki se bo rodi!... Najinemu sineku daj ime Franc ... in mlinar naj bo ...«
Čvrsto je stisnil Franc Katikino desnico in zazrl, zazrl se je nepremično v sinje poletno nebo.
ANSAMBEL ANTONA BIRTICA BENEŠKI FANTJE PONOVNO V PREKMURJU
Prekmurje in Beneška Slovenija imata skupno bridko usodo v tem, da se iz obeh pokrajin ljudje že na veke izseljujejo. To dejstvo je pri beneških Slovencih in Prekmurcih vplivalo na njihovo kulturo in glasbo. Zato imamo v ljudski glasbeni zapuščini Prekmurja in Benečije trpeč, otožen melos, saj so naša pokolenja na ta način izražala tesno bolečino, ko so se očetje, bratje in možovi poslavljali od svojih družin, velikokrat nepreskrbljenih in tudi zadolženih.
Številni taki izseljenci pri nas na Beneškem in v Prekmurju se
niso nikdar več vrnili na svoje domove. Ostali so daleč v svetu, kjer jih morda svojci ne morejo niti obiskati na grobovih.
Ravno zato je razumljivo izredno navdušenje prekmurskega občinstva nad našo milo, bolečo beneško pesmijo.
Kot avtor mnogih uspelih pesmi in napevov, ki smo jih z javnimi nastopi, ploščami, kasetami, radijskimi in televizijskimi valovi (z našim ansamblom Beneški fantje) ponesli v širni svet, morem trditi, da je ta bridka problematika mojega malega slovenskega ljudstva tudi moj osebni problem v polni meri. To se izrazito čuti v vsaki moji pesmi, saj sem sestavni del mojega ljudstva, iz katerega črpam za svoja dela njegovo srečo, veselje in bolečino naših rodov.
Sprejem našega ansambla v Prekmurju je bil nadvse topel že leta 1963, ko smo priredili prve turneje v Pomurje. Tako globoko so se tamkajšnji poslušalci vživeli v vsebino naše izvirne beneške napeve in pesmi, da smo jim
ostali trajno vraščeni v njihove duše.
Ko smo tokrat spet gostovali tamkaj, so nas živo prepričali, da ljubijo našo izvirno pesem toliko kot mi sami, da nas imajo jekleno radi. Tudi letos smo med dragimi Pomurci doživeli tako toplino, da boljša nikoli ni mogoča. Zato sem kot jim ustanovitelj in vodja našega že 37-letnega narodnozabavnega ansambla Beneški fantje, neomejeno hvaležen za nepozabna kulturna doživetja med njimi. V krajši obliki o tej stvarnosti sem podal svoje kristalno čisto mnenje tudi v intervjuju za radio Murska Sobota, ki bo na sporedu v četrtek, 6. julija.
To je preteklost in sedanjost pod Matajurjem in v Prekmurju, zaradi katerih globoko čutimo drugi z drugimi. Taki, nerazdru-žljivi, bomo ostali — veliki prijatelji v pesmi in življenju.
Hvala Pomurci, hvala vam za vso dobrotno naklonjenost nam, Beneškim Slovencem!
Anton Birtič
O nesreči Franca Frasa na Dvoršakovem klancu v Oseku tiste nedeljske noči so govorili ljudje vse mogoče in vsi so se zaklinjali:
••Bog me kaštigaj, če ni bilo tako!«
In komu naj zdaj človek verjame, ko pa je bilo resnic toliko, kot je prstov na obeh rokah. Zdi se mi, da je prava tista, ki jo je neštetokrat pripovedoval moj stric Matija Ketiš ali Tirzek, kot so ga vsi klicali. On je šel tisto noč peš sem do! po poti, ki je vodila od hiše njegovega brata in mojega strica Kalista Ketiša. Bližal se je deželni cesti, ki vodi tam od Gornje Radgone in naprej proti zahodu, proti Sveti Trojici. Na Dvoršakovem klancu je mislil prečkati cesto in iti po bližnjici prek Vaneti-ne domov v Brengovo ali v Zibote, če že hočete, tako so namreč tudi praviti tistemu delu vasi, kjer so bili doma Ketiševi, in to je bito tam doli na koncu, kjer se je Ročica izlivala v Pesnico.
Mislil je stopiti čez cesto in korak mu je zastal, ko je videl, da je bolje, če prej odpelje mimo voz, ki se je hitro bližal s spodnje strani, dol po klancu oa se je nekdo peljal s kolesom.
»Noč je bila svetla in vse se je lepo videlo!« je ob pripovedi vedno poudarjal stric. In potem se je zgodilo.
••Kolesar se je hitro pripeljal sem dol, tu spodaj je bita cesta na novo posuta z gramozom in zaneslo ga je naravnost med konja ... Grozno je bilo... Revež se je nasadit na oje. Konja sta se splašila, da ju je voznik Vrbnjak s težavo zaustavil in nesrečni Franc je vise! z razparanim trebuhom med konjema, ki sta hrzata, da me je bita groza ...« je pripovedoval stric Tirzek. In nadaljeval je, da je skočil po ženske k bližnji hiši in prinesle so čisto rjuho, porinite Francu črevesje nazaj v trebuh in povite nesrečnika okoli in okoli. Voznik Vrbnjak je obrni! voz proti Trojici in s stricem sta odpeljala nesrečnika v dolino Ročice.
Katika se je zgrudila, ko sta moška sredi noči prinesla v hišo moža. Stric je šel po zdravnika in duhovnika in doktor Weiksl, novi okrajni zdravnik pri Trojici, je dal vedeti, da bo nesrečnik izdihnit, ker je bit preveč razparan. In duhovnik je molil ob Francu, da bi rešil njegovo dušo božje kazni in opravi! je maziljenje, tn Franc je ležal kot mrtev na postelji v prednji hiši, kjer sta vedno spala s Kati-ko, in le tu in tam je nerazločno šepetat.
Neža, Mica, Gustika in Krajnčeva so ponoči tolažite Katiko, motite in brisale Francu potno četo in proti jutru, ko je prišla Katika toliko k sebi, da se je pričela z vso razumnostjo zavedati, kaj se je zgodilo njenemu Francu, je zaprosila Krajnčevo:
»Prosim vas, pomagajte mi... Odpeljimo ga v bolnico v Maribor... Hitro!... Pravijo, da so tam dobri zdravniki, in če bo da! Bog, ga bodo rešili. ..«
Kakšnih pet mesecev so živete pri hiši tri ženske same. Pravilno zapisano bi bilo: ženska in deklici. Težko je bilo za nosečo Katiko, za mlado vdovo, ki je imela na skrbi mlin, deco in še vse drugo. Res je, da so ji pomagali Nantl Žel, sosedje, a vseeno je bito hudo. Zadnje čase se je največ motal po mlinu, v štali in še kje moj stric Tirzek Ketiš. Resnično! Katika se mu je smilila in občudoval je njeno potrpežljivost in dobroto.
Ženske, vaške klepetulje in celo nekateri moški so naklepali, da diši Tirzeku mlin. Lagal bi, če bi trdit, da ni bito nekaj resnice tudi v tem. Mar se ni bolje oženiti na grunt kot vzeti viničarko, viničarsko revo, in ostati brez strehe nad glavo —- in še s praznimi lonci povrhu. In stric Tirzek se je pravkar izučil za kolarja pri starejšem bratu Kalistu v Oseku. Znat je delati velike in majhne kmečke vozove, brane, lesene tolige, kankule in spet se bo kdo vprašat:
»Kotar pa mlinar? V mlinu se melje in ne struži les...«
Da, da, govorili so in govorili in držalo je tudi to, da Tirzek ni mogel ostati vse življenje doma v Zi-botah. Za njim so bile še neporočene sestre Mičika, Trezika in Rozika, zadnja je bita moja mama, bodoča seveda. Čas je torej bit, da se oženi za svojim bratom Kalistom Tirzek in glasno se je govorilo, da se bo poročila tudi Mičika.
“Čas je že, da se oženi, saj že predolgo zahaja k tisti hiši Želov Nantl. ..« je rada rekla Lisjanova Lujzika, ki je živeta nekaj hiš od Ketiševih.
Življenje je pač takšno, da ljudje govorimo eden o drugem o dobrih ati slabih dejanjih. Obsojamo ali hvalimo. Strica Tirzeka so začeti nadvse hvaliti. Zetečka, žena spodnjega mlinarja, je vsevedno hitela z novico:
»Tirzek je pripeljal h Katiki babico, tn Šprinzar-ca je pravila, da je segreva! vodo. . pomagat ji je pri porodu... In vse je šlo hitro in srečno . . Katika je rodila mlinarčka, Frančeka, kot si jb želel
oče . .. Pravijo, da je močan otrok in da se je vrgel po pokojnem očetu. Bog mu daj večni mir in pokoj...«
Vsi so pripovedovali in brali so v pratiki, da bo marec leta 1923 brez snega in topel. In tako se je zgodilo.
Takšnega veselja, kot je bilo pri Ketiševih v Zi-botah tisti dve noči in dneva, ni bilo še nikoli. Resda je bilo veselo, ko se je pred leti oženit najstarejši sin pri hiši, Katist, toda zdaj sta se ženita dva, in to Mičika, ki je pripeljala k hiši novega gospodarja, Nantla, in je s tem postala Ketiševa domačija naenkrat Žetova, od hiše pa je odhajal sin Tirzek, ki se je priženil na Frasov mlin ali kako bi ga že imenovali. Lastnike je menjal tako hitro, da so nekateri pravili Korenov, drugi Strnišev, tretji pa Frasov in sedaj je prišlo k hiši še četrto ime in so ljudje odslej praviti:
»H Ketiševemu mlinu bomo peljali mlet!«
Stric Tirzek se je torej oženit s Katiko Tonitz oziroma Fras, kot se je pisala po svojem prvem možu, samo da je bilo to zelo malo časa. In na hudobne jezike ne smemo pozabiti. Vrteli so se tiste dni kot grebenjaki na mlinih v dolinah Ročice, Pesnice in še Ščavnice povrhu.
Škaf vina je nekdo prinesel na večer pred poroko v prednjo hišo pri Ketiševih v Brengovi in fantje, da, predvsem fantje, so ga zajemati s šaticami in piti in vriskati in peti. Lagat bi, če ne bi zapisat, da so to storite tudi nekatere ženske. So, vendar bolj na skrivaj, ker se to za njih ne spodobi in čudno zgleda ženska, ko je pijana.
Prijatelji in prijateljice nevest in ženinov so se zbrati in krandpint so rekli temu večeru, saj so poteg pitja tudi delali. Navest H so pisanih trakov po hiši iz krep papirja in okoli vrat, ki so vodita v hišo, so pribiti smrečje, prepleteno s trakovi.
... Katlin Anzek je veselo raztegnil meh harmonike.
Ta druščina na poroko ni bita povabljena, ker po tukajšnjem običaju sodijo tja v glavnem sorodniki, najbližji sosedje in zares, zares dobri prijatelji, in še kakšnega znanca iz mesta ali trga povabijo, da zgleda poroka bolj gosposko. In tako je bilo potrebno to noč izkoristiti do konca in je bilo pitje in petje toliko silovitejše. In znašli so se še povrhu in ukradli kuharicam, ki so pripravljale jedi za gostijo, da niso vedele, kje se jih glava drži, da, ukradli so dišečo pečenko, potico in kar je še bito mogoče doseči ali izmakniti. In letale so kuharice, med katerimi je bila glavna Perkova Gustika, jezne, za pijano sodrgo in mahate, grozite s kuhalnicami in se smejale povrhu.
Opletli so prednjo hišo, vhodna vrata in še zadnjo hiško. Mize, stote in klopi so postaviti; nove, stare in že čisto črvive, da je Golobov Pepek iz Spodnjih Verjan dejal:
»To bi bito smešno, če bi sedla sem debela Rojkovca iz Trojice ... In če bi se klop zlomila, ko bi se basala z mastno juhico...«
Smejati so se, mladi so bili — In kdaj bi se, če ne zdaj. In po krancljanju je Katlin Anzek raztegnit harmoniko in plesalo se je do jutra, fantovščina in dekliščina obenem, bito je tako veselo, da so o tem pripovedovali po dolinah Ročice in Pesnice še celo večnost. In tudi jokali so proti jutru, tega ne smem pozabiti zapisati. Naenkrat se je začelo kaditi iz črne kuhinje, tako silovito, da se ni nikamor videlo. Fantje so to izkoristili za šlatanje babnic in veselo je bilo, dokler niso vsi jokali in pobegniti so iz hiše v noč. tn kuharice so potem skakale naokoli z dolgimi 'palicami in drezale iz dimnika cunje, ki so jih poredni fantje namašiH v dimnik na strehi.
Za Katikino poroko so hitro, prehitro izvedeli Frasovi v Očestavcih; odšli so h Katiki in Francova mati je rekla:
»Sin te je prosil Katika, pred svojo smrtjo, da daj Frančiko k nam v Očeslavce . . . Sama si mi to pripovedovala ... In ženiti se nameravaš Katika, najbolje bo, da izpolniš željo pokojnega ... Malega Frančeka še imaš, Kristiniko, in v novem zakonu se ti bodo rodili otroci...«
Hudo je bilo Katiki, ko so ji odnesli dekletce, njeno lastno hčerkico, zdelo se ji je, da je prišla poroka prehitro in sram jo je bito, da sama ni vedela, pred kom vse, in že v naprej ji je bito nerodno iti pred trojiški oltar. Perkova Gustika in njen mož nista odnehala in sta silila v njo:
»Katika, le oženi se s Tirzekom, dober človek je... tn zakaj se ne bi ženila dva para naenkrat ... To bodo zijali pri Trojici... Katika, večno ne moreš žalovati za Francem ... Ne izpusti Tirzeka iz rok... Le kako boš živela sama, brez moškega, z malo deco, mlinom ... Le kje bi si našla
drugega...«
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
šport
PREDSTAVLJAMO VAM
Beltinka v zaželeni družbi
Nogomet ima v Beltincih dolgoletno tradicijo in tudi številne privržence. Nogometaši Beltinke že vrsto let sodijo med najboljša moštva v pomurski nogometni ligi. nekaj let pa so tekmovali tudi r conski nogometni ligi vzhod, vse do njene ukinitve. V zadnjih šestih letih je Beltinka osvojila kar štiri naslove v pomurski ligi in si s kvalifikacijami prizadevala za vstop v območno nogometno ligo, kar pa ji žal ni uspelo. Šele letos so izšli nogometaši Beltinke v kvalifikacijah z Ojstrico iz Dravograda kot zmagovalec in se uvrstili r območno nogometno ligo vzhod. S tem se je izpolnila večletna želja tako vodstva kluba kot številnih gledalcev. To jim je uspelo po dolgih trinajstih letih, zato so tem bolj veseli. Toda uspeha ne gre dolgo slaviti. temveč je potrebno misliti naprej, na novo tekmovalno sezono v območni nogometni ligi vzhod, ki bo zahtevnejša in ki bo terjala več naporov tako vodstva kluba kol igralcev. Tega se menda pri klubu dobro zavedajo, saj je potrebno do prvenstva marsikaj postoriti, če želijo, da se obdržijo v željenem okolju, kar so si težko priborili. Moštvo bo potrebno okrepiti z boljšimi igralci, ki jih je v moštvu tačas premalo, in se pravočasno lotiti priprav za tekmovanje. Beltinčani se dogovarjajo z nekaterimi igralci iz sosednjih klubov, ki jih nameravajo pritegniti v tem prestopnem
Nogometaši Beltinke iz Beltinec, ki so si priborili vstop v območno nogometno ligo vzhod. Stojijo od leve: Maučec (maser), Balažič, Škafar, Hartman, Baša, Tratnjek, Bruškovnjak, Černjavič, Markovič in Jerebic (trener). Čepijo: Luk, Jaklin, Čemela, Karajica, Zver, Dugar, Sušeč in Jona.
Foto: F. Maučec
roku. Toda pri tem so težave, kajti klubi ne želijo pustiti svojih igralcev, ker bi to lahko vplivalo na njihov uspeh. Kot nam je povedal predsednik kluba Jože Jakob pa vseeno računajo, da se bodo okrepili z nekaterimi igralci iz sosednjih klubov, dva nadarjena igralca pa se jim vračata od vojakov. Prav tako v klubu računajo na večjo materialno podporo TKS Murska Sobota in delovnih organizacij, zavedajo
SPIDVEJ--------------------------------------
---TENIS-
Horvat drugi, Lazar tretji
V Petišovcih pri Lendavi je bila pred 1000 gledalci druga letošnja dirka za državno prvenstvo v spidveju na 400-metrski stezi v posamični konkurenci. Sodelovalo je 12 tekmovalcev iz Osijeka, Ljubljane, Krškega in Lendave. Zaradi poškodb nista sodelovala letošnji slovenski prvak Peterca (Ljubljana) in lanski državni prvak Pavlic (Krško). Tako seje ponujala priložnost za popoln uspeh domačinoma Horvatu in Lazarju, a sta v neposrednem dvoboju s Pintarjem izgubila in tako sta se morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom. To je sicer majhen neuspeh ob sposobnostih, ki ju imata Lendavčana, kar sta že večkrat dokazala pred gledalci v Petišovcih.
Lendavčani bodo naslednjo dirko pripravili 10. septembra, ko se bodo spet pomerili za državno prvenstvo v Petišovcih, takrat pa bodo pripravili za gledalce tudi bogat srečelov.
Rezultati druge dirke: I. Pintar (Ljubljana) 12 točk, 2. Horvat 11, 3. Lazar 10, 4. Hoblaj (vsi Lendava), 9. Šimonka je osvojil 4 točke.
Po dveh dirkah za državno prvenstvo vodi Pintar (Ljubljana) s 26 točkami pred Horvatom, 23, Lazarjem (oba Lendava), 21, Tomincem (Osijek), 17, in Hoblajem (lendava), 15 točk. Šimonka je s 6 točkami na enajstem mestu.
tg
--------JUBILEJI
Deset let NK Filovci
V Filovcih so preteklo nedeljo proslavili 10-letnico nogometnega kluba. Na proslavi je o delovanja kluba govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Bogojina Jože Horvat, v kulturnem programu pa so sodelovali domači šolarji in mladina. Ob tej priložnosti so zaslužnim posameznikom podelili priznanja. Po proslavi pa je bila prijateljska tekma med reprezentanco Pomurja in Filovci.
Med mladimi v Filovcih, ki so se navduševali za nogomet, je bila želja po ustanovitvi kluba že dalj časa, saj so organizirano igrali nogomet v okviru mladinske organizacije na raznih turnirjih. Veliko mladih pa je igralo tudi za druge klube, naj-
več v Bogojini. Naposled pa so se odločili ustanoviti svoj nogometni klub in v začetku so nastopali v najmzjem razredu občinske lige Murska Sobota. Ker niso imel! lastnega ignsča s_o tekme igrali v Bogojini. Potem so naredili ignsce in prvo tekmo na svojem terenu odigrali z moštvom Turnišča le torej pred desetimi leti. Leta 1982 seje moštvo Filovec uvrstho v prvo medobčinsko nogometno ligo, kjer je tekmovale, vse do lanskega leta, ko je bilo kaznovano z enoletno’Prepovedjo igranja Prizadevni Filovčam so si v tem času sezidali lepe klubske prostore slačilnice s sanitarijami. V preteklem tednu pa sourcdili še fasado. Večino del so
pri tem so jim pomagali vaščani m krajevna skupnost. Ponosni so na lepo urejene prostore, v novi tekmovalm sezoni pa se bodo zopet vključili v ligaško tekmovanje.	Maučec
pa se, da bodo pretežni del sredstev za tekmovanje morali zbrati sami, tako kot je to bilo doslej. Pri tem računajo tudi na obrtnike, zlasti pa na številne ljubitelje nogometa. Dokaz je kvalifikacijska tekma za vstop v območno nogometno ligo vzhod z Ojstrico, ko so prodali okrog 1.300 vstopnic.
1. SOL	I	člani
KONČNA LESTVICA Brezovica	22 21		1 63:14 43
Granit	22 18	4 59:23 40
Fužinar	22 13	9 47:37 35
Šempeter	22 13	9 46:38 35
A. LJUTOMER	22 11	11 45:40 33
Narodni dom	22 11	11 44:44 33
Mislinja	22 10	12 38:41 32
Topolšica	22 10	12 38:43 32
Stavbar II	22 9	13 35:47 31
Kočevje	22 6	16 30:57 28
Železar	22 3	19 19:57 25
Celje	22 3	19 19:59 24
II. SOL	—	vzhod
— člani KONČNA LESTVICA Mežica	14 13 1 41:8 27		
Hoče	14 12	2 36:11 26
Turbina	14 10	4 30:18 24
POMURJE	14 8	6 29:24 22
Str. reka	14 6	8 21:25 20
Vuzenica	14 5	9 20:31 19
Črna	14 2	12 11:38 16
Fužinar II	14 0	14 4:42 14
II. SOL — vzhod — članice
KONČNA LESTVICA
Paloma Branik	14	14	0	42:4	28
Prevalje	14	12	2	37:10	26
Mežica	14	8	6	31:22	22
POMURJE	14	8	6	28:26	22
Granit	14	5	9	20:29	19
Ruše	14	6	8	21:32	19
Črna	14	2	12	15:38	16
Fužmar II	14	1	13	10:41	15
— INVALIDSKI ŠPORT
---MOTOKROS-----------------------------
Feri Maučec
Kumer pomurski prvak
V Lendavi je bilo prvenstvo posameznikov in dvojic pomurske teniške lige, ki ga je pripravil domači teniški klub. Sodelovalo je 25 tekmovalcev. Pri posameznikih je zmagal Kumer iz Radgone, ki je v finalu premagal Starčiča iz Radenec s 7:5 in 6:2. V polfinalu je Kumer premagal Kiralya z 9:3, Starčič pa Čiuvreja, prav tako z 9:3. Tako je Kumer postal pomurski prvak. V tekmovanju dvojic sta zmagala Kumer—Vrzel (Radgona) pred paroma Ferenc—Starčič (Radenci) in Bračko—Strah (Radgona).
M. S.
---KASAŠKE DIRKE-------
Zmagal Aško
Na hipodromu Brege na Krškem polju so bile kasaške dirke, na katerih so sodelovali tudi nekateri ljutomerski kasači. V dirki za uvrščene dveletnike je na 1400 m dolgi progi zmagal Aško (F. Jureš) s kilometrskim časom 1:28,9. Perzej (S. Jureš) je bil tretji, Letja (Kukolj) pa četrta. V dirki za neuvrščene dveletnike, prva skupina, je Ringo Star (M. Slavič) zasedel drugo mesto s kilometrskim časom 1:41,5. Lerbi (Z. Osterc) je bil tretji, Arijan (J. Sagaj) pa četrti. V drugi skupini pa je bila Fela (M. Sršen) četrta. V dirki s temeljem 1:26 do 1:29 . na 1600 m dolgi progi je Fru Fru (B. Slana) zasedel drugo mesto.
---STRELSTVO-----------
Markoja in Planika
Ob otvoritvi novega strelišča za zračno orožje v Črenšovcih je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki ga je pripravila Občinska strelska zveza Lendava. V ekipni konkurenci je zmagala SD Planika Turnišče s 524 krogi pred SD Jezero Dobrovnik, 512, SD Varstroj Lendava, 505, SD Lendava, 476, in SD Ina Nafta, 471 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Robi Markoja s 184 krogi pred Avgustom Maučecem, 178, Tiborjem Nagy-em (vsi Planika), 177, Stanislavom Zverom (Varstroj), 174, De-ziderjem Cimermanom (Dobrovnik) in Alojzom Zverom (Varstroj), po 172 krogov.
A. Zver
Sobočani na Madžarskem
V Szombathelyu na Madžarskem je bilo tradicionalno športno srečanje članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota in Vašakarata. Pomerili so se v sedeči odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Tokrat so bili uspešnejši gostitelji, ki so zmagali s 3:1. Povratno srečanje bo 5. avgusta v Murski Soboti.
--ŠAH----------------
Zanatlija pred Sobočani
V počastitev praznika lendavske občine je bilo hitropotezno tekmovanje. Med 6 ekipami je zmagala Zanatlija iz Čakovca s 16,5 točke pred Radensko Pomurjem iz Murske Sobote, 13,5, in Lendavo, 12 točk.
Šahovsko društvo Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Ligeti z 9 točkami pred Žilavcem, 8, ter Gruškovnjakom, Cofkom, Gaberjem in Vido, po 7,5 točke.
J. G.
—NOGOMET
Pomurje: Filovci 9:2
Ob praznovanju 10-letnice NK Filovci je bila prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Pomurja in Filovci. Zmagalo je Pomurje. Gole so dosegli: Tkalec 4, Rous 2 ter Šabjan, Donko in Somi za Pomurje ter Kokaš in Berden za Filovce. Sodil je Obal iz Rankovec.
--MALI NOGOMET-------
Zmagali domačini
Nogometni klub Ižakovci je pripravil turnir v malem nogometu za memorial Ignaca Smodiša. Sodelovalo je 22 ekip. Zmagala je ekipa Teksasa iz Ižakovec pred Dokležovjem in Avtoprevo-zom Lendava. Zmago so si gostitelji priborili šele po streljanju kazenskih strelov.
MNL - kadeti
KONČNA LESTVICA
Tišina Mura Bakovci
Veržej Beltinka Cankova
Lipa 14
Dokležovje 14
14 13 0
14 10 2
14 6 4
14 7 0
14 5 2
14 3 2
3 2
1 79:17 26
2 74:27 22
4 25:36 16
7 4245 14
1 49:45 12
9 40:71 8
9 18:62 8
2 2 10 17:41 6
PRIDOBITVE 
Novo strelišče v
v Črenšovcih
V Črenšovcih so ob koncu minulega tedna predali namenu novo strelišče za zračno orožje, ki so ga uredili v prostorih športnega društva ob nogometnem in rokometnem igrišču. Na krajši slovesnosti sta o pomembni pridobitvi za Črenšovce in širšo okolico govorila predsednik Občinske strelske zveze Lendava Franc Balantič in predsednik Športnega društva Črenšovci Štefan Fti-čar. Zatem pa je bilo tudi prvo tekmovanje.
Potreba po strelišču za zračno orožje se je v Črenšovcih kazala že vrsto let tako za potrebe učno-vzgojnega procesa na osnovni šoli kot za tekmovalni šport in priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Priložnost so v Črenšovcih izkoristili ob gradnjo klubskih prostorov za potrebe nogometnega in rokometnega kluba. Kljub nekaterim pomislekom, da se bo precej podražila in zavlekla, je vendarle prišlo do gradnje strelišča. Vse do letos je sredstva v glavnem zagotavljalo športno društvo, veliko pa so opravili tudi prostovoljnega dela. Pri dokončni ureditvi strelišča pa so pomagali krajevna in občinska organizacija ZRVS, teritorialna obramba, občinska strelska zveza, šola, največji delež pa sta prispevala sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Lendava in TKS. Tako so v Črenšovcih dobili 6-stezno avtomatsko strelišče za zračno orožje, ki omogoča še razširitev za dve stezi. Novo strelišče pomeni za Črenšovce in okolico pomembno pridobitev za razvoj strelskega športa, koristili pa ga bodo lahko občani tudi za obrambne in rekreacijske namene. Z ureditvijo strelišča so v Črenšovcih tudi ustvarili možnosti za delovanje strelske družine, ki jo nameravajo ustanoviti v
kratkem.
F. Maučec
Kampuš zmagal, Valpotič četrti
V Slovenskih Konjicah je bila letošnja četna dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 in 125 ccm. V razredu do 80 ccm je Valpotič iz Radenec v drugi vožnji zasedel drugo, v skupni uvrstitvi pa četrto mesto z 32 točkami. Po četrti dirki je Valpotič na četrtem mestu z 99 točkami. Ekipno pa so Radenci tretji z 42 točkami.
V razredu do 125 ccm pa je bil uspešen Kampuš (Lenart), ki je zmagal v drugi in tretji vožnji, v prvi pa je bil tretji ter postal skupni zmagovalec s 40 točkami. Tako je Kampuš po štirih dirkah v vodstvu skupaj z Juhantom s po 129 točkami.
40 let hokeja na travi v Sloveniji
V Ljubljani je bila osrednja proslava s priložnostnim turnirjem ob 40-letnici igranja hokeja na travi v Sloveniji. Pomurje ima v tej dejavnosti lep delež, saj je že od leta 1957, ko je to panogo uvedel prof. Titan, najbolj množična v naši republiki. Ob tej priložnosti so 8 posameznikom in 7 organizacijam iz Pomurja podelili diplome. Plakete so prejeli: Evgen Titan, Štefan Petkovič, Štefan Vučak, Martin Glavač, Ludvik Zelko, Alojz Forjan, Štefan Forjan, Janez Fuie, Miran Mesarič, Jože Korpič in Stanko Kerman.
Pred turnirjem so se pomerili veterani Slovenije in Hrvaške. Slednji »mlajši« so bili boljši in zmagali s 7:1. Časten zadetek za Slovenijo je dal Titan.
Na turnirju so sodelovale štiri ekipe. ABC Pomurka je odigrala dve tekmi. Premagala ie Italo iz Trsta z 2:0 (Forjan, Časar) in PIC Maribor z 1:0 (Črnko).
Mlada ekipa ABC Pomurke pa je gostovala v Jičinu v ČSSR in odigrala dve tekmi s tamkajšnjim klubom ter izgubila z 0:6 in 0:2.	
---LJUTOMER--------------—----------_-------
Plavalni tečaji
V okviru akcije Naučimo se plavati organizira ZTKO Ljutomer plavalne tečaje za otroke in odrasle. Prvi plavalni tečaj se bo začel 10. (ponedeljek) in bo trajal do 15. julija, vsak dan od 10.00 do 13.00, za odrasle pa od 18.00 do 19.30. Naslednji plavalni tečaj bo od 17. do 22. julija, zadnji pa od 24. do 29. julija. Prvi in tretji tečaj bo na kopališču v Ljutomeru, drugi pa v Banovcih.
---KEGLJANJE —---------------------------------
Zmaga Radenske v Avstriji
V Furstenfeidu v Avstriji je bilo v okviru tromejnega pokala tekmovanje v kegljanju. Sodelovala so tri moštva. Zmagala je Radenska z 2.666 podrtimi keglji pred Fiirstenfeldom, 2.639, in Monoštrom iz Madžarske, 2.466 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: R. Smodiš 408, Marinič 402, Horvat 428, Drvarič 469, Kučan 478 in Š. Smodiš 481 podrtih kegljev.
---KAJAKAŠTVO--------------------------------
Dvodnevno tekmovanje na reki Muri
Brodarsko društvo Mura iz Kroga organizira v soboto in nedeljo na reki Muri tradicionalno kajakaško tekmovanje Mura 89. Gre za dve prireditvi — tekmovanje za pionirski pokal Slovenije in mednarodno kajakaško tekmovanje. Organizatorji pričakujejo, da se bo pionirskega pokala udeležilo sto tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi bodo tudi tekmovalci iz Bistrice in Kroga. Dobre rezultate je zlasti pričakovati od mladih kajakašev iz Bistrice, ki so se uveljavili že na dosedanjih tekmah za pionirski pokal. BD Mura iz Kroga namerava po prireditvi tudi pripraviti pionirsko kajakaško šolo in vključiti čimveč mladih.
Poleg pionirjev pa bodo na kajakaškem tekmovanju Mura 89 sodelovali tudi mladinci in člani ter ženske. Pričakujejo, da bo na tekmovanju sodelovalo okrog 180 kajakašev in kanuistov iz Jugoslavije in Avstrije. Med njimi bodo v središču zanimanja obiskovalcev domači tek-movalo Varga, brata Kovačič, Marič in Vereš, od katerih tudi naivec pričakujejo. I rava poslastica za ljubitelje kajakaštva pa bo vsekakor napovedan nastop nosilcev zlatih medalj z nedavnega svetovnega prven-stva v Ameriki — Masleta in Jelenca. Po prireditvi pa se bodo obiskovalci tekmovanja lahko tudi razvedrili na Brodarski noči, za kar bodo poskrbeli Magneti z Vinkom Šimkom.
F. M.
VESTNIK, 6. JULIJI 1989
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
Predzadnje eedHje » » Nedefki pripravili veliko gasilska slovesnost. Domače dnršrio je namreč proslavilo l»-ietnko na boso ustanovljenega gasilskega dni-šria. razvilo društveni prapor m prevzela gasilski avto tam 8# T 35.Le-ta je stal 90 960 90» dinarjev. od katerih so dali dve tretjini iz sklada občinske skapnosti za požarne varnost, eno tretjino pa so zbrali v gasilskem društvu Nedefica. Na sknesaosti so podelili več gasilskih odlikovanj in priznanj, v kul-taroem programe pa so nastopili naroči, oktet Planika in domači mešani pevski zbor. Gasilci iz Nedetice so rodi drngače dobro tehnično opremljeni (bri-zgaina). pa rodi izurjeni so za posredovanje- Na nedeljski slovesnosti pa je bilo nekajkrat slišan, da bodo gasilsko varilo rajši nporabljaii za slovesnosti.
Š.S.
HOTEL AGATA DOBIVA KONČNO PODOBO
V Črnem lesu pri Lenartu na prostoru bivšega gostišča Črni les gradijo hotel Agata, ki ga bodo predali namenu že to jesen. V hotelu visoke B kategorije bo več kot 100 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah ter dveh apartmajih. V restavraciji, na terasi.
kmečki sobi, sejni dvorani in nočnem lokalu pa bo na voljo 500 sedežev. V sklopu hotela bodo še točilna soba, trim kabinet, frizerski in pedikerski salon, savna in trgovina s spominki, zunanje spremljevalne površine pa bodo zajemale sprehajalne poti, igriš-
Mednarodna razstava psov bo septembra
Na nedavnem občnem zboru kinološkega društva v Lendavi so ocenili minulo delo in ugotovili, da je bilo kljub težavam uspešno.Lendavsko kinološko društvo je eno njmlajših v občini, vendar jim je že uspelo organizirati nekaj večjih, tudi mednarodnih razstav psov. Prizadevnost članov so podprli tudi občinski možje in delovne organizacije. V zadnjih nekaj letih so v društvo pritegnili nekaj novih članov, želeli pa bi, da bi delali v njem vsi, ki so lastniki psov. Novo vodstvo, ki so ga izbrali, naj bi letos spet pripravilo mednarodno razstavo psov raznih pasem. Dogovorili so se, da bo razstava v septembru, k organizaciji tega, za Lendavo pomembnega dogodka pa bodo pritegnili tudi druga društva in organizacije. V jesenskem času bodo pripravili tudi več predavanj o vzgoji in reji psov. Enkrat mesečno bodo pripravili klubske večera in na njih razpravljali o kinoloških problemih.
Jani D.
ča za tenis, dva ribnika za športni ribolov in steze za jahanje. Kot pravijo pri lenarškem Agrokombinatu, investitorju hotela Agata, bodo gostom na razpolago številne dodatne dejavnosti.
Franc Bratkovič
Albert Halas - mladi ustvarjalec
Albert Halas je doma v Gaberju, zdaj je pri vojakih, sicer pa se v prostem času ukvarja s številni-
škega tekmovanja srednješolcev in za svoje pesmi prejel posebno nagrado žirije. Lani je sodeloval
Albertov nastop s čarodejskim programom na prireditvi Mladinsko srečanje v Petišovcih.
mi ljubiteljskimi dejavnostmi. Pred petimi leti — v osnovni šoli — je začel pisati pesmi, v srednji šoli pa ga je spodbujal Lajos Bence, profesor madžarskega jezika. Albert piše kratke pesmi, večinoma psihološke in ekološke v madžarksem jeziku. Predlani se je v Bečeju udeležil umetni-
ODPRTA VRATA V DOMU OSKRBOVANCEV V RAKIČANU
Kot vsako leto bomo tudi letos odprli vrata za vse znance, prijatelje in vse tiste, ki imajo sočutje do nas, ki smo morali na jesen življenja od doma.
v Bečeju s svojimi slikami in osvojil prvo nagrado. Svoja dela je že razstavljal na TAKT-u v Te-merinu, v Bečeju, Novem Sadu, Turnišču, Gaberju in na SŠKPEU v Lendavi. Med drugim se ukvarja tudi z umetniško fotografijo in s čarodejstvom.
L Pavšič
Tudi mi se radi poveselimo in poklepetamo, zato vas vabimo, da pridete k nam 18. julija. Pripravljamo srečelov in razstavo ročnih del oskrbovancev, ki si s
šivanjem krajšajo čas. Poskrbeli bomo tudi za glasbo — imamo nekaj zelo dobrih pevcev, najbolj
Upokojenci na Rogli
Duštvo upokojencev Beltinci je 17. junija pripravilo za svoje člane izlet na Roglo. Izlet je bil povezan s tovariškim srečanjem upokojencev Slovenije na Rogli. 80 avtobusov in precej osebnih avtomobilov je na Roglo pripeljalo več kot 6000 upokojencev. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so med drugim sodelovali upokojenci iz Ljutomera s svojo folklorno skupino in tamburaškim orkestrom. Udeležencem srečanja sta spregovorila predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije in predstavnik DO Unior Zreče, ki je bilo pokrovitelj. Sekretar republiške konference SZDL Slovenije pa je spregovoril o družbenopolitičnih nalogah.
A. H.
ubrano zapojeta Helena Gumilar in Slavko Tompa — in seveda za jedila in pijačo po zmernih cenah.
Prisrčno vabljeni vsi, ki spo
štujete stare ljudi!
Marija Kuhar
Dom oskrbovancev Rakičan
Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja
N0I9I0MVHI
GASILSKA SLOVESNOST V GERLINCIH — Gasilsko društvo je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost ob prevzemu avtocisterne, ki je stala 180 milijonov dinarjev. Društvo je prispevalo 40 odstotkov sredstev, preostalo pa Sis za varstvo pred požari občine Murska Sobota. GD Gerlinci je eno najdelavnejših, kar je dokazalo tudi ob tej priložnosti. Na slovesnosti se je zbralo 80 avstrijskih in 180 gasilcev iz soboške občine. Slavnostni govornik je bil predsednik IS SO Murska Sobota Janez Štotl, ki je posebej poudaril pomembnost združevanja ljudi in dela za vsestranski razvoj. Ob tej priložnosti so tudi pripravili prikaz avtocistern in najnovejšo gasilsko tehniko.
FM in NJ
Mladi sozda Gorenje v Gornji Radgoni
Od 23. do 25. junija je v Gornji Radgoni potekalo 16. srečanje mladih delavcev sozda Gorenje. Prenočili so v domu učencev v Radencih, prehranjevali pa so se v tamkajšnji restavraciji Vikend. V petek ob 17. so se skupaj z gostitelji, mladimi delavci Elrada, in predstavniki družbenopolitičnih organizacij sozda srečali na programski konferenci v kulturnem domu v Gornji Radgoni. Podelili so tudi priznanja najboljšim mladim delavcem samoupravljalcem iz sozda Gorenje, Elrada je prispeval praktične nagrade (sobne antene). Priznanja so prejeli Momir Djurič iz Bire, Darinka Balant iz Commerca, Majda Jančič iz Eka, Barbara Bezovnak iz Glina, Darko Fijavz iz Gospodinjskih aparatov, Martin Holcman iz Ima, Milena Urnaut iz Mute, Anica Zamernik iz Malih gospodinjskih aparatov, Arif Sulejmani iz Mi-va, Bojan Pustoslemšek iz Notranje opreme, Zvone Koželjnik iz Procesne opreme, Marjana Šivic iz Tikija, Franc Laj iz Varstroja in Branko Domanjko iz Elrada.
Mladi so tudi izvedeli, kakšne načrte ima Gorenje z Evropo 92 in povezovanjem na mednarodnem trgu.
V soboto so se udeleženci srečanja pomerili v športnih igrah z delavci Elrada ter se popoldne udeležili praznovanja DO Elrad na sejmišču v Gornji Radgoni.
Srečanje se je končalo v nedeljo opoldne.	bbp
Srečanje pevskih zborov
KUD Arnay Janos iz Gornjega Lakoša že vrsto let sodeluje s kulturnimi društvi občine Lendava in iz sosednje Madžarske. Pred kratkim je priredilo srečanje pevskih zborov. V programu so nastopili: mešani pevski zbor iz Čentibe ob spremljavi citrašev, moški pevski zbor iz Gutorfolda z Madžarske, mešani pevski zbor iz Petišovec s citraši, ženski pevski zbor iz Dolnjega Lakoša in domači ženski pevski zbor. Pevsko srečanje je popestrila domača folklorna skupina z ljudskimi plesi. Ob koncu so se gostitlji zahvalili vsem nastopajočim, posebno pa Karolyju Horvatu, glasbenemu profesorju iz Lenti-ja, ki že nekaj let vodi omenjene pevske zbore. Ob slovesu so vsi zapeli in se razšli z željo, da bi tudi v prihodnje sodelovali na vseh kulturnih področjih.
L Pavšič
Marija in Ivan Čeh iz Nedeli-ce sta slavila zlato poroko. Ivan, rojen leta 1915, je bil 21 let cestar na cesti Turnišče— Genterovci. Z ženo Marijo, rojeno leta 1920, sta si v Ne-delici zgradila majhno kmetijo, kjer še danes pridno kmetujeta. Pravita, da sta v teh 50 letih skupnega življenja marsikaj okusila, vendar jima je bilo tudi lepo. V zakonu sta se rodila dva otroka, imata pa pet vnukov.
Besedilo in foto: Jože Žerdin
STRAN 18
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 6. julija 1989	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
128.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava —Lipovci (preko Dobrovnika) na območju občine Murska Sobota.
129.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo regionalnega vodovoda Moravske toplice—Bogojina
130.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica 11
131.	Odredba o spremembi odredbe o podaljšanju veljavnosti odredbe o
določitvi najvišjih cen v občini Gor. Radgona
132.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota
133.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota.
128
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 6. 1989, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava—Lipovci (preko Dobrovnika) na območju občine Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava—Lipovci (preko Dobrovnika) za območje občine M. Sobota, katerega je pod št. 9/88-LN/LE v juniju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del:
1, Izjave:
— o opravljeni notranji kontroli,
— o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
— o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom;
2. Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskega načrta;
B)	Tekstovni del?
1.	Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 oz. 1986—1990,
2.	Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev,
3.	Ureditev po posameznih področjih,
4.	Osnove za parcelacijo,
5.	Ocena stroškov za izvedbo načrta,
6.	Etapnost izvajanja,
7.	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
C)	Grafični del:
1.	Prikaz širšega območja v
2.	Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Karta 2.a—Lipovci—Crenšovci) v
3.	Kopija katastrstega načrta (Karta 3.a—Lipovci— Crenšovci) v
4.	Zakoličbena situacija (Karta 4.a—Lipovci—Cren-šovci) v
5.	Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav (Karta
5.a—Lipovci—Crenšovci)
M 1 :50000
Ml :
Ml :
M 1 :
M 1 :
5000,
5000,
5000,
5000.
II.	POTEK TRASE
.3. člen
Trasa voda poteka od občinske meje ob severozahodni strani magistralne ceste Lendava—M. Sobota—Maribor (MIO—1) vse do naselja Beltinci, kjer zaobide naselje ob severovzhodni strani predvidene obvoznice na naselje Beltinci, za naseljem prečka mag. cesto MIO—1 in poteka naprej ob jugozahodnem robu te ceste do obstoječega jaška v Lipovcih.
III.	PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
4.	člen
Teren za polaganje voda se pripravi v širini 3 do 5 m, odvisno od globine polaganja.	..
Na kmetijsko obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj _ humus, katerega se v času gradnje deponira in se ga uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
5.	člen
Po dograditvi se morajo zemljišča, po katerih bo vod potekal, uporabiti v iste namene kot so se uporabljala pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače.
6.	člen
Investitor mora okolico gradnje primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v enem mesecu po položitvi voda.
7.	člen
Do izgradnje voda se zamljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo koaksialnega telefonskega voda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
8.	člen
Koaksialni telefonski vod mora biti položen tako, da bo njegovo teme minimalno 0,80 m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
Koaksialni telefonski vod mora biti ustrezno zaščiten v skladu s tovrstnimi predpisi.
9.	člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljalcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po jihovih navodilih.
10.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave tal, še posebej v območjih labilnega terena, da se s primernimi tehničnimi ukrepi v projektni dokumentaciji zagotovi kvalitetna izvedba ter da se prepreči eventuelne poškodbe voda.
11.	člen
Gradbena dela se naj po možnosti izvedejo izven vegetacijske sezone.
Investitor mora lastnike zemljišča pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del.
12.	člen
Sočasno s položitvijo koaksialnega telefonskega voda se položijo tudi sekundarni vodi za posamezna naselja na območjih, kjer trasi glavnega in sekundarnega voda sovpadata.
V. TOLERANCE
13.	člen
Trasa koaksialnega voda, ki je razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka, se lahko korigira z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb oz. organov in organizacij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
14.	člen
Izgradnja voda je predvidena v dveh fazah in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnega voda, druga faza pa gradnjo priključkov in drugih spremljajočih objektov in naprav.
VII. KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-4/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
129
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. .12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 6. 1989, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo regionalnega vodovoda Moravske Toplice—Bogojina
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za vodovod Moravske Toplice—Bogojina, katerega je pod št. 22/88-LN/S v juniju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del:
2.
B)
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Izjave:
—	o opravljeni notranji kontroli,
-	- o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom,
Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskega načrta;
Tekstualni del:
Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 — 2000 oz. 1986—1990,
Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev, Ureditev po posameznih področjih,
Osnove za parcelacijo,
Ocena stroškov za izvedbo načrta,
Etapnost izvajanja,
Soglasja pristojnih organov in organizacij; C) Grafični del:
2.
3.
Pregledna situacija trase v
Kopija katastrskega načrta v
Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 v
4.	Zakoličbena situacija trase vodovoda v
5.	Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav v
M 1	: 50000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000.
II.	POTEK TRASE
3.	člen
Trasa vodovoda poteka od odcepnega mesta obstoječega črpališča v M. Toplicah, prečka dovozno pot za gospodarski del zdravilišča v M. Toplicah, se v oddaljenosti cca 80,00 m od črpališča lomi v smeri rastlinjakov in poteka na južni strani rastlinjakov v oddaljenosti cca 5,00 m (pod predvidenimi parkirišči), prečka regulirano strugo Titanovega potoka, se lomi in poteka po njegovem levem bregu z odmikom 5,00 m do regionalne ceste M. Sobota—Dobrovnik (R-357), se lomi proti vzhodu in poteka ob južnem robu te ceste z 2,00 m odmikom od roba cestnega sveta do naselja Tešanovci, kjer prečka vodotok Mostec, zaobide naselje Tešanovci na južni strani in se nadaljuje ob južni strani reg. ceste M. Sobota—Dobrovnik, prečka Sukičev potok in Brezovico ter v nadaljevanju reg. cesto, v nadaljevanju poteka ob asfaltirani dovozni cesti za Bogojino do naselja, kjer jo prečka in zaobide stanovanjske objekte ter se nadaljuje do predvidenega vodo-hrama.
III.	PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
4.	člen
Teren za polaganje vodovoda se pripravi v širini 8 do 10 m, odvisno od dimenzije vodovoda ter globine polaganja.
Na kmetijsko obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj — humus, katerega se v času gradnje deponira in se ga uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
5.	člen
Po dograditvi vodovoda se morajo zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabiti v iste namene kot so se uporabljala pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače.
6.	člen
Investitor mora okolico gradnje vodovoda primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v dveh mesecih po položitvi cevi na posameznem odseku.
7.	člen
Do izgradnje vodovoda se zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo vodovoda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
8.	člen
Vododovne cevi morajo biti položene tako, da bo teme cevi minimalno 1,00 m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
9.	člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljavcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po njihovih navodilih.
10.	člen
Kjer se trasa vodovoda približa obstoječim vodnjakom ali izvirom pitne vode, je potrebno predhodno v projektni dokumentaciji obdelati vplive in primerno temu podati ustrezne rešitve.
Če se objekti in naprave iz prejšnjega odstavka kakorkoli poškodujejo, ali se ugotovijo negativne posledice zaradi gradnje vodovoda, mora le-te investitor sanirati ali na drug način zagotoviti preskrbo z vodo.
11.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave tal, še posebej v območjih labilnega terena, da se s primernimi tehničnimi ukrepi v projektni dokumentaciji zagotovi kvalitetna izvedba ter, da se prepreči eventuelne zlome in poke cevovoda.
12.	člen
Gradbena dela se naj po možnosti izvedejo izven vegetacijske sezone.
Investitor mora lastnike zemljišča pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del.
13.	člen
Na zgrajene lokalne vodovodne sisteme v posameznih naseljih se dovoli navezava primarnih vodov le v primeru, če se s tlačnim preizkusom ugotovi, da so ustrezni.
14.	člen
V vsakem naselju, skozi katerega poteka vodovod, je potrebno zagotoviti zadostne količine požarne vode.
V ta namen je potrebno namestiti ustrezno število zunanjih nadzemnih hidrantov v skladu s tovrstnimi predpisi.
V. TOLERANCE
15.	člen
Trasa vodovoda, ki je razvidna iz grafične podloge, navedena v
2. členu tega odloka, se lahko korigira z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb oz. organov in organizacij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
16.	člen
Izgradnja vodovoda je predvidena v dveh fazah in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnega voda, druga faza pa gradnjo priključkov in drugih spremljajočih objektov.
VII. KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Na območjih, kjer se z ustreznimi analizami vode pristojne organizacije ali zavoda ugotovi, da je voda iz obstoječih vodnih virov oporečna in s tem neprimerna za pitje ali drugo uporabo, je obvezna priključitev vseh javnih objektov, objektov družbenega standarda, kakor tudi individualnih porabnikov, če takšno odločitev sprejme pristojni organ KS.
18.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
19.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-3/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
And	rej Gerenčer, 1. r.
'	130
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. I. SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave, št. 11/85) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 22. 6. 1989 sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembi odredbe o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen
I.	člen
V 2. členu Odrebe o podaljšanju veljavnosti odredbe o določilih najvišjih cen (Ur. objave, št. 15/89) se črtata besedi »in stanarin«.
2.	člen
V I. členu Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave št. 31/88, 33/88, 7/89, 15/89), se spremeni zadnji odstavek in glasi: »Ne glede na določilo prvega odstavka 1. člena smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, cene stanarin, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na dan uveljavitve te odredbe, povečati z dne 1. 7. 1989 za 69 %, z dne I. 8. 1989 za 33% in z dne 1. 9. 1989 za 33 %.
3.	člen
Dovoljeno povečanje cen se nanaša na veljavne cene iz odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 7/89).
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 7. 1989.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 22. 6. 1989
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
131
Skupščina občine Gornja Radgona izdaja na podlagi 206. člena Statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86, 2/87 in 9/89) 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št.
17/86), na podlagi Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 29/86) in 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), na predlog Kmetijske zadru,-ge Gor. Radgona, je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 6. 1989 sprejela naslednjo
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju Spodnji Ivanci —Spodnja Ščavnica II, ki obsega del k. o. Spodnja Ščavnica, del k. o. Lastomerci, del k. o. Radvenci in del k. o. Ivanjše-ci. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka v k. o. Spodnja Ščavnica po severovzhodni meji parcele 1260 — cesta, 1243/3 — cesta, seka parcelo 1248 — cesta, se nadaljuje po zahodni meji parcele 1165/1, po južni meji parcele 1251 — pot in se obrne proti jugu tako, da seka parcele 1182/1, 1182/11, 1079/1, 1083, 1190/1, gre naprej po vzhodnih mejah parcel 1191/1, 1191/2, 1248 — pot do meje s k. o. Lastomerci. V k. o. Lastomerci poteka meja po severni in zahodni meji parcele 448/1, seka 450/2 in se nadaljuje po severnih mejah parcel 454, 455, 456, 459, 460/3, 461 /2, 471 468/1, seka parcelo 490 — pot in se nadaljuje po vzhodni meji parcel 490 — pot, 486 — pot, 487 — pot in po severni meji parcel 1199 — pot, ki jo seka pri parceli 944, se nadaljuje po severni meji parcele 1198 — pot do parcele 954, kjer se obrne meja proti jugu, tako, da seka parcele 954, 953, 859, gre po gornji meji parcele 1207/2 — pot in po vzhodni meji parcele 1195 — pot. seka parcele 653, 659, 658, 651,650, 646, 644, 643/2, 643/1 in se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 463/1, 1195 — pot, po zahodni meji parcele 1183 — pot, po južni meji parcele 1196 — pot, seka potok Ščavnico in se nadaljuje po južni meji parcele 1210 — pot do meje s k. o. Radvenci. V k. o. Radvenci poteka meja komasacijskega območja po poti pare. št. 709 tako, da je pot v komasacijskem območju, do parcele 618, in seka parcele 618, 617, 616. gre po južni meji parcele 612, seka parcele 610, 601, 599/1, 596, 591/1, 588, obide parcele 591/2, 583 in gre naprej po spodnji meji parcele 717 — pot do meje s k. o. Ihova. Od tu naprej gre meja po katastrski meji med k. o. Ihova in k. o. Radvenci in k. o. Ihova in k. o. Spodnja Ščavnica do parcele 1257 — pot, seka parcele 763/2 in 759/2, gre po Vzhodni meji parcel 712/1, seka 710/2, 710/1, 171/1, se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 690 9n 1241/1, seka potok Ščavnico — pare. št. 1258, se nadaljuje po zahodni meji parcel 878 in 1260 — cesta do točke, kjer se je opis meje začel.
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, seznam katerih bo razgrnjen na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gornja Radgona v času od 1.7. 1989 do 15. 7. 1989.
3.	Seznam zemljišč v komasacijskem območju, ki se ne urejajo v komasacijskem postopku, ampak so predmet nove izmere, ki se izvaja po določilih Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74) je razgrnjen in na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
4.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu komite) imenuje komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija).
5.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev, sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastnikov deležev, za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda komite.
6.	Komite določi rok in način razgrnitve:
a.	idejne zasnove ureditve komasacijskega območja.
Komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakonsko upravičen pravni interes, pozivamo, da v času razgrnitve podajo pisne pripombe na idejno zasnovo. Pripombe obravnava komisija. Komite lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do 5 %.
b.	elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku. Komite o njih odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
c.	elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Stranke v postopku imajo v času razgrnitve možnost podati pripombe in predloge na ta elaborat. Komisija obravnava pisne pripombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe projekta razdelitve zemljišč. Komite o spremembah odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
7.	Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti melioracijskih jarkov in drugih objektov, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu, rarazmerno z vloženim zemljiščem, manjša oziroma večja površina zemljišča,
8.	Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada se bodo poleg določil 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih za območja, za kate-
; raje več, oziroma ni interesentov, upoštevala naslednja načela: — ... na zemljiščih ob gospodarskih objektih imajo prednost lastniki teh ' objektov ...
* — ... v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča ...
7 — ... za komasacijske udeležence, ki prejmejo zemljišče v določeni tabli, se upošteva vrstni red lastnikov v tej tabli pred uvedbo komasacijskega postopka ...
Načela se bodo upoštevala po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odločbi, če to ne bo v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom.
9.	Melioracijska dela na komasacijskem območju ter dolžnosti in pravice strank v zvezi s temi deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
10.	Podatki o parcelah komasacijskega območja so prevzeti iz katastrskega operata geodetske uprave pri Skupščini občine Gornja Radgona, podatki o lastništvu parcel pa iz zemljiške knjige Temeljnega sodišča Murska Sobota enota Gornja Radgona. Navedeni podatki so na vpogled pri teh dveh organih.
11.	Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati (12. člen Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74).
12.	Meje med katastrskimi občinami Spodnja Ščavnica, Lasto-merci, Radvenci in Ivanjševci se na komasacijskem območju spremenijo zaradi urejanj zemljišč z melioracijo in komasacijo. Obstoječe in predvidene meje katastrskih občin so vrisane na idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja.
13.	Skupščina občine Gornja Radgona pooblašča Geodetski za-'vod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
14.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka brez druge (in tretje) točke izreka se objavi v uradnem glasilu občine Gornja Radgona. Celotna odločba je na vpogled pri komiteju. Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca.
POUK O PRAVEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten je upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30. dneh od dneva vročitve odločbe. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 464-4/89-11/K
Datum: 15/6-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
132
Na podlagi 4. odstavka 43. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), 4. odstavka 13. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 31/78) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M, Sobota, na seji dne 29. 6. 1989, sprejela
SKLEP o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu Murska Sobota
I.
Stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča, določeni z merili za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota (Ur, objave, št. 8/79) in valorizacija navedenih meril
(Ur. objave, št. 26/88), valorizirani na osnovi povprečnega povečanja gradbenih stroškov na dan 31. 5. 1989 znašajo:
a) STROŠKI PRIPRAVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
1.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic 6.850,— din/m2 stavbnega zemljišča.
2.	Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov 369.980,— din/m2 stavbnega zemljišča.
b) STROŠKI KOMUNALNE OPREME
1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic:
— kanalizacija	92.380,—	din/m;
— vodovod	70.330,—	din/m:
— elektro omrežje	16.160,—	din/m;
— ceste	127.750,—	din/m;
— telefonsko omrežje	19.600,-	din/m;
Skupaj:	326.220.— din/m2
2. Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov:
— kanalizacija	115.330,—	din/m2
— vodovod	87.830,—	din/m2
— elektro omrežje	200.350,—	din/m2
— ceste	159.580,—	din/m2
— telefonsko omrežje	24.520,-	din/m2
587.610,- din/m2.
Skupaj:
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, se preneha uporabljati sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za neusmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota, objavljen v Uradnih objavah, št. 26 z dne 6. 10. 1988.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 466—5/89—1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
133
Na podlagi 4. odstavka 43. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), 4. odstavka 13. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 31/78) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 29. 6. 1989, sprejela
SKLEP o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota
1.
Stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča, določeni s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 10/81) in valorizacijo prej navedenih stroškov (Ur. objave, št, 26/88) valorizirani na osnovi povprečnega povečanja gradbenih stroškov na dan 31. 5. 1989 znašajo: — za I m2 koristne stanovanjske površine	959.910,— din,
— za I m2 koristne poslovne površine	1,605.470,— din.
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, se preneha uporabljati sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota, objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 26 z dne 6. 10. 1988.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urandih objavah pomurskih občin.
Številka: 466-4/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.
samozaščita, varnost, obramba
Problem zlorabe mamil je po vsem svetu vedno bolj pereči Pridobivanje, prodaja ter razpečevanje mamil pa je zelo donosen posel, ki prinaša bajne zaslužke, saj je po nekaterih ugotovitvah policij drugih držav drobnoprodajna cena večja od proizvodne tudi za 100-krat.
Kaj je to mamilo, določa poseben seznam, objavljen v mednarodni konvenciji, katero je sprejela in ratificirala tudi naša država. Zaradi hudih posledic, ki nastanejo z zlorabo mamil, je to področje urejeno po kazenskem zakonu SFRJ, kjer sta opisani dve obliki kaznivih dejanj v členih 245 in 246. Področje zlorabe mamil oziroma promet in proizvodnjo mamil pa ureja zakon o proizvodnji in prometu mamil, objavljen v Ur. list SFRJ št. 55/78. V navedenem zakonu je določeno, kdo sme proizvajati mamila, pod kakšnimi pogoji, promet z mamili, itd. Vse to pa ima namen, da se obvaruje zdravje ljudi, preprečijo socialni problemi in pa seveda, da se prepreči zloraba mamil.
Tudi na območju UNZ Murska Sobota se srečujemo s problematiko zlorabe mamil. Obravnavali smo nekaj primerov pridelave mamil, predvsem gojenje konoplje (CANABIS — SATIVA), ki vsebuje poleg mnogih drugih tudi aktivno komponento TETRAHIDROKANABINOL, zaradi česar je rastlina mamilo. Če rastlina vsebuje aktivne sestavine, je to navadna konoplja, ki se uporablja za izdelovanje vrvi ali pa se semena uporabljajo za hrano za ptiče. Iz zdrobljenih cvetličnih vrhov in listov CANABIS SATIVE se pridobiva marihuana, ki jo imenujejo tudi Bl-ANG, GANJA itd, pri nas pa največkrat »trava«. Uživa se s kajenjem, povzroča pa evforijo, disociacijo misli, iluzije, lahko pa tudi halucinacije. Vse pa je odvisno od kakovosti »trave«. Iz iste rastline se pridobivata tudi hašiš in hašiševo olje, ki pa sta mnogo močnejši mamili kot marihuana.
V Pomurju je pereč drug problem, in sicer pridobivanje surovega opija iz nedozorelih makovih glavic. Iz dosedaj narejenih analiz je prekmurski mak primeren za surovi opij. Znano je, da ima v Pomurju skoraj vsaka hiša manjši nasad maka, ki ga uporabljajo za lastne potrebe (pecivo, potice, itd.). Zakon o proizvodnji in prometu z mamili določa, da
Pogovor s pomurskim gasilskim poveljnikom Frančkom Gombocem
Prometna varnost
Slovenski gasilci proslavili
12O-letni jubilej
Slovenski gasilci so preteklo nedeljo v Metliki, kjer je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo, proslavili 120-letnico delovanja. Ob tein jubileju smo se pogovarjali o vlogi gasilstva v Pomurju s pomurskim gasilskim poveljnikom Frančkom Gombocem.
— Gasilstvo je v Pomurju množična ljudska organizacija, ki je v preteklem obdobju opravila pomembno poslanstvo ne le pri požarnem varstvu, temveč še marsikje. Kaj bi lahko dejali ob slovenskem gasilskem jubileju?
se mora vsak nasad maka, ki se ne uporablja za proizvodnjo, torej tudi nasadi za domače potrebe, prijaviti pristojnemu organu v tem primeru je to občinski komite za zdravstvo in socialno varstvo. Opustitev prijave je sankcionirana.
Iz nedozorelih makovih glavic narkomani pridobivajo surovi opij z zarezovanjem. Tako dobljen opij razredčijo z vodo in nato mamilo vbrizgavajo v žilo. Učinek tako konzumiranega mamila je takojšen, povzroča pa zmanjšanje napetosti in daje trenutne občutke moči in velike volje.
Pogosta oblika uživanja opija je tudi kajenje, kar pa je značilno predvsem za Kitajsko in Turčijo, kjer pridobivajo največ opija. Opij se kadi z vodnimi pipami, kakršne poznamo tudi pri nas na območju naše UNZ, saj smo take primere že obravnavali. Kot posebnost naj povemo še to, da so opijati dosti hujše mamilo kot marihuana in povzročajo psihično in fizično odvisnost, medtem ko marihuana povzroča samo psi-hočno odvisnost.
Za naše območje sta torej najbolj značilni mamili marihuana in opij, zaradi tega smo ju tudi omenili. Seveda pa je še cela vrsta drugih mamil, najbolj znana so kokain in LSD, pa tudi heroin. Vsa ta mamila pa so zelo draga. Po nekaterih podatkih tujih policij se giblje cena grama heroina med 200 in 300 DEM, uživalcu pa zadostuje za 2—3-kratno doziranje.
Značilnost za našo zakonodajo je, da uživanje mamila pri nas ni kaznivo in da se uživalci tretirajo kot bolniki. Kaznivo pa je vsako preprodajanje, prodobivanje ali druga zloraba mamila. Narkomani so v družbi pereč problem, saj sčasoma socialno, psihično in fizično povsem propadejo, lahko bi dejali, da živijo samo še za to, da pridejo do mamila. Zato pa uporabljajo najrazličnejše načine, največkrat s kaznivimi dejanji (vlomi, ropi, ponarejanje receptov itd).
Delavci organov za notranje zadeve se trudimo, da bi predvsem s preprečevanjem zlorabe mamil že takoj ob zaznavi preprečili fizično ali psihično odvisnost od mamil (narkoman), saj s tem preprečujemo ne samo kazniva dejanja s področja zlorabe mamil, temveč v poznejši etapi tudi druga kazniva dejanja, s katerimi poskušajo zasvojene osebe pridobiti mamilo.
Janez Rumež
»Gasilstvo je v Pomurju ena pomembnih družbenih organizacij, ki vključuje veliko ljudi, v zadnjem času tudi mladine. Čeprav je naloga gasilcev predvsem skrb za požarno varstvo in vzgoja članstva, to so uspešno opravljali, se gasilci ves čas delovanja aktivno vključujejo tudi v vsa dogajanja v svojem kraju in širše. Gasilci so sezidali številne gasilske domove, ki ne rabijo le njim, teveč vsemu kraju. Poleg tega se vključujejo v sleherno družbenopolitično akcijo v kraju.«
— Omenili ste, da se v zadnjem času v gasilsko organizacijo vključuje vedno več mladih. Sestava članstva se torej spreminja?
»V preteklosti, pred nekaj desetletji, je bilo res tako, da so imeli mesto v gasilski organizaciji v glavnem starejši in za naraščaj ni toliko skrbelo. Po osvoboditvi pa so se razmere zelo spremenile in v vsakem gasilskem društvu v Pomurju je vedno večje vključevanje mladih v gasilsko organizacijo. To se začenja že v šoli, kjer imamo pionirske enote. Danes gasilska organizacija tudi vključuje ženske, česar včasih ni bilo, kar je zelo pomembno za
požarno preventivo tako v gospodinjstvu kot na delovnem mestu. V tem duhu tudi vzgaja svoje otroke in tako imamo prav po zaslugi ženskega članstva v Sloveniji čedalje manj požarov, ki bi jih povzročili otroci, ali požarov, ki bi nastali v gospodinjstvu. V gasilsko organizacijo imamo tako danes vključenih polovico mladih članov od sedmega do tridesetega leta. To je zelo pomembno, saj mladi lažje prenašajo napore pri obvladovanju požarne nevarnosti in tehnike, ki zahteva mlade, vitalne in sposobne ljudi.«
— Koliko gasilskih društev pa deluje v Pomurju oziroma koliko članov vključuje vaša organizacija?
»V Pomurju, zlasti pa v soboški občini imamo v vsakem kraju gasilsko društvo, razen v treh naseljih. V Pomurju deluje 239 prostovoljnih teritorialnih enot in 15 industrijskih enot. To je skupaj 254 gasilskih enot. Vanje je vključenih okrog 9.800 aktivnih članov. Moram tudi povedati, da v zadnjih letih ni zmanjševanja članov, temveč jih je vedno več, zlasti v novoustanovljenih industrijskih gasilskih društvih. Razveseljivo je tudi to, da v zadnjem času vključujemo tudi pripadnike JLA.«
Tudi pri požarnem varstvu je nagel tehnični razvoj. Kako v Pomurju sledite temu razvoju?
»V Pomurju nismo ustvarjali posebnega regijskega centra, ki bi bil odgovoren za intervencije v vsem Pomurju, ampak imamo urejeno tako, da se vsak občinski center opremlja glede na potrebe, vsi skupaj pa se dogovarjamo za tisto opremo, ki je potrebna na določenem območju in tako vsi štirje pomurski centri tvorijo neko celoto, udarni pomurski center, in z vsemi dosedanjimi preskusi smo ugotovili, da se v zelo kratkem času na katerem koli koncu Pomurja zberejo gasilci z vso svojo najsodobnejšo opremo. V zadnjem času namenjamo posebno skrb stalnemu dežurstvu v občinskih centrih V zadnjem času kupujemo sodobnejšo opremo za odpravo posledic nesreč z nevarnimi snovmi, saj je po Pomurju veliko prevozov teh snovi. V Pomurju imamo tudi 29 krajevnih centrov, ki so prav tako dobro opremljeni.«
— V Metliki ste v nedeljo slovenski gasilci proslavili 120-letnico prvega društva. Kaj bi lahko rekli ob tem jubileju?
Tudi čez dan prižgane luči?
Nemalokrat se zgodi da srečate sredi belega dne osebni avtomobil s prižganimi lučmi. Mislite si, da je voznik pozabil ugasniti luči in ga zaradi tega opozarjate iz vašega avtomobila. Večkrat gre res za pozabljivost voznika, še zlasti je to hudo v zimskem času, ko takšna pozabljivost veliko stane, saj se izprazni akumulator. Nekateri vozniki, tudi pri nas, pa imajo že danes luči urejene tako, da svetijo tudi po dnevi, vse dokler ne ugasnete motorja. Takrat se ugasnejo tudi luči. Tako se lahko izognete nevarnostim, da bi izpraznili akumulator. V nekaterih evropskih državah imajo to zadevo urejeno s predpisi. Ti določajo, da mora imeti voznik osebnega avtomobila tudi podnevi prižgane avtomobilske luči. Pravijo, da je to dobro tudi za varnost prometa. Kaj pa pri nas? Predpisa, ki bi obvezoval voznike osebnih avtomobilov, da bi imeli tudi čez dan prižgane luči, pri nas nimamo. Je pa to obvezno za kolesa z motorjem in motorna kolesa.
Jani D.
IMP BLISK, Montaža in obdelava kovin, M. Sobota, p. o.
IMP BLISK, MONTAŽA IN OBDELAVA KOVIN, P. O. MURSKA SOBOTA, BJEDIČEVA 3
OBJAVLJA prosta dela in naloge
samostojni referent ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Pogoji:
— VI. stopnja šolske izobrazbe tehničnovarnostne smeri,
— tri leta delovnih izkušenj,'
— strokovni izpit s področja varstva pri delu.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na zgornji naslov v 8 dneh od dneva objave.
OBJAVLJA
javno dražbo RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV:
1.	Osebni avtomobil ZASTAVA 850 AP, letnik 1983, z izklicno ceno 8.000.000 din;
2.	osebni avtomobil RENAULT R 4 TLS, letnik 1979, z izklicno ceno 5.000.000 din;
3.	stabilni vrtalni stroj z izklicno ceno	2.500.000 din;
4.	stabilni brusilni stroj z izklicno ceno	400.000 din.
Dražba bo v sredo, 12. 7. 1989, s pričetkom ob 8. uri na dvorišču IMP Blisk v Murski Soboti, Bjedičeva 3. Zainteresirani morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 20 % od izklicne cene pri blagajni IMP Blisk. V ceno ni vračunan prometni davek; tega mora kupec plačati za kupljeno blago.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Ob žetvi se hitro zgodijo nesreče
Žetev je že potrkala na vrata, padli so prvi snopi ječmena. Z žetvijo pa kaj hitro pridejo tudi delovne nesreče, če ljudje niso dovolj pazljivi. Pri vsakem delu bi kazalo ravnati previdno, saj so nesreče pri strojih vedno hude.
Cigaretni ogorek povzročil požar
26. junija je izbruhnil požar v baraki jadralnega kluba Blaja iz Ljutomera v bližini akumulacijskega jezera pri naselju Grabe. Odvržen cigaretni ogorek je zanetil požar, zgorela je baraka, v njej pa nekaj jadralnih desk in druge opreme. Škoda znaša 100 milijonov dinarjev/
Vozil traktor brez kabine in loka
26. junija se je zgodila prometna nezgoda pri Vučji Gomili. Traktorist Geza Lancog iz Vučje Gomile je vozil traktor brez kabine in varnostnega loka, brez izpita in povrhu še vinjen, proti domu. Zapeljal je na bankino, ta se je vdrla, traktor pa prevrnil. Na blatniku je sedel Ludvig Taljan iz Vučje Gomile, ob padcu pa se je hudo poškodoval.
Strela zanetila požar
27. junija j.e strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Kocmuta iz Brezja in zanetila požar. Zgorelo je ostrešje in precej sena, orodje pa so rešili gasilci. Škode je za 240 milijonov dinarjev.
Ni prijavil nesreče
29.	junija se je zgodila prometna nesreča na avtobusni postaji v M. Soboti.
Ervin Šinko še je peljal s kolesom z motorjem po Titovi cesti proti Cankarjevi ulici. Ko je pripeljal do avtobusne postaje, je zavil v desno, vozil mimo avtobusnih peronov, pri 14. pa je pred njega nenadoma stopila peška S. B. iz Veščice pri Ljutomeru. Pri trčenju se je peška hudo poškodovala. Šinko jo je odnesel do vozila avtošo-le, od koder so jo odpeljali v bolnišnico, sam pa nesreče ni prijavil.
Padel pod kombajn
30.	junija seje zgodila delovna nezgoda v Ba-kovcih. Viktor Novak iz Bakovec je žel ječmen. Pri obračanju kombajna na koncu njive Novak ni bil pozoren in je padel pod kombajn. Voznik le-tega ni opazil in mu zapeljal čez noge ter ga hudo poškodoval.
Trčil v osebni avto
I. julija se je zgodila prometna nezgoda v Ce-zanjevcih. Voznik kolesa z motorjem Branko Babič iz Cezanjevec se je peljal po sredi cestišča proti Ljutomeru. V Cezanjevcih je nameraval zaviti v levo, pri tem pa je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je pravilno vozil Franc Gregorinčič iz Cezanjevec. Pri trčenju se je Babič hudo poškodoval.
»Kmalu po ustanovitvi prvega gasilskega društva na slovenskem so se tudi v Pomurju začela ustanavljati gasilska društva. Tudi pri nas imamo že več stoletnikov, kmalu bodo slavili 110-le-tnico tudi v Murski Soboti. Na shodu v Metliki gasilci nismo sprejemali nekih posebnih sklepov, temveč je bil to prikaz stanja naše gasilske organizacije, ki je na slovenskem močno zakoreninjena. Lahko rečem: dokler bo živel slovenski narod, bo živelo tudi gasilstvo.«
Feri Maučec
Za memorijal Danijela Slaviča
V Branoslavcih so pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje za memorial Danijela Slaviča. Udeležilo se ga je 12 gasilskih enot, najboljše ekipe pa so bile: IGD Impol iz Slovenske Bistrice z 892 točkami, GD Slovenske Konjice, 882 točk, in GD Gresovčak, z 878,5 točke.
agrotehnika - gruda
n.soLo., Ijubljana, titova 38-40
PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI
TOZD AGROTEHNIKA-TRGOVINA
n. sol. o.
LJUBLJANA, T ržaSka c. 132
Telefon (061) 268-341 Telex 31106
Komisija za delovna razmerja tozd Lovec, n. sol. o., Ljubljana, Tržaška c. 132
objavlja prosta dela in naloge
vodenje poslovalnice tozda Lovec,
Murska Sobota
Pogoj: V. stopnja strokovne izobrazbe smeri trgovinski poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj, zaželena znanja s področja lovstva.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poseben pogoj je 90-dnevno poskusno delo.
Pisne vloge sprejema DSSS, kadrovska služba, Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v desetih dneh po izbiri.
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
Prosta dela in naloge:
1.	HUNGARISTA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—- da imajo višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in dve leti delovnih izkušenj.
Posebne zahteve: aktivno znanje madžarskega jezika.
Poskusno delo 3 mesece.
2.	ČISTILCA
— da ima končano I. stopnjo usmerjenega izobraževanja in en mesec delovnih izkušenj Poskusno delo 1 mesec.
Delovno razmerje za obe prosti delovni mesti se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov:
KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA TRUBARJEV DREVORED 4.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po razpisnem roku.
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
STRAN 19
S
§ to
£
£ | ? / .a/ 
b° > <§>
DENARNO BLAGOVNA LOTERIJA
£
•x rt £ to
S #
J * O A' A' ? ,*° / b° /
1BANSOCEANSKO regatno društvo
1100
DOBITKOV
CENA SREČKE: 50 000 din
ŽREBANJE 26. AVGUSTA 1989 V PORTOROŽU	SREČKE BODO V PRODAJI OD 1.JULIJA DALJE
SPONZORJI:	*
gorenje ^CIMOS KOPER
YACOMa
riSAK -VAHTEKS- HO HSKARA. VARAŽDIN
Radijski in televizijski spored od 7. do 13. julija
PETEK________SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	t RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA ; MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami’. (Še boljše pa bo. če sle že prebudilile tako boste namreč lahko vklopili radijski sprejemnik in ga naravnati na valovno dolžino domačega radia. Ponujamo vam jutranjo dobro voljo in se veselimo snidenja z vami). 8. (Ki Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba). 18.00 21-232
TV LJUBLJANA
1635 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. ;9.05 Risanka. ;9.30 Tv dnevnik 2. 20.15 V hribih se dela dan: Od gora k morju, zadnji del dok. oddaje. 20.55 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika,
nadaljevanka.
nemška
24.00 Kako se znajti, ameriški film.
Program LJ 2:
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.50 En avtor, en film. 21.15 Rožnata, ameriški film. 22.45 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli in ponovitve,’17.40 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 21.00 Zabavna oddaja, 21.30 Dnevnik, 21.50 Na samem z vsemi, 22.55 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Knight Rider, 1930 Čas v sliki, 20.15 Akti XY, — nerešeni, 21.20 Ljubimec Kreuzberg, 22.05 Filmske novitete, 22.45 Osedlani veter (film), 0.15 Oddelek S.
Pomurska banka Murska Sobota
Drugi program
15.00 Šport, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki,
Božji kralji Tibeta,
20.15
21.20
____ Vsakdanja zgodba, 22.00 Čas v sliki, 22.20
Šport, 23.00 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.50 Lutka, poljska serija. 1735 Jan na barki, vzh. nemški film. 19.10 Večerna pravljica. 1930 TV dnevnik. 20.05 Panika na prvi strani, ameriški kriminalistični TV film. 22.25 Rock na odru; Peti rock-randevu vzhod-zahod, Wunsiedel, 1989. 23.15 TV dnevnik.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00)
TV LJUBLJANA
15.40 Poletna noč, ponovitev. 17.10 Tednik, ponovitev. 18.10 Tv dnevnik I. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.30 Zasledovalci, ameriški film. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Poletna noč: Schwarzwaldska klinika, nemška nadaljevanka; Samo bedaki in konji, angleška nanizanka.
Program LJ 2:
15.30 Otroška oddaja TV NS. 16.30 Jugoslavija, dober dan, oddaja TV Zg. 17.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Poročila. 21.50 Oddaja iz kulture. 22.20 Športna sobota. 22.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
9.20 Poletni spored, 12.55 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Beg (Film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Mišo Kovač, 22.45 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 1430
Mladinski spored, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer,
22.05 Luč in igra (film), 23.40 Šah -(film).
senc mat
Drugi program
15.00 Šport, 17.00 Iz parlamenta, 18.00 Dogodivščina v Vancouverju, 1830
Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bastard (film), 21.45 Šport, 22.20 Kraljevski dragulj.
TV MADŽARSKA
9.10 Donavski ladjar, TV film. 10.05 Klinika, pon. 10.50 Vyhonky, v slovašči-ni. 14.55 Tenis, prenos iz Wimbledona. 18.10 Priporočamo filme. 18.30 Delta. 18.55 Kviz ob 200-letnici francoske revolucije. 19.10 Povesti o kralju Matjažu. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Celovečerni film. 21.55 Portreti iz XX. stoletja: Jean Cocteau. 22.55 TV dnevnik.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21—232 od 9.00 do 13.00).
TV LJUBLJANA
1130 Alpski večer, 4. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja TV NS. 13.00 San Remo 89, zabavnoglasbena oddaja. 15.10 Ohcet v Ljubljani 89. 15.55 Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Postal sem senzacija, ameriški film (ČB). 18.40 Pesem je ... Greentown Jazz Band. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Miodrag Kara-dič: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, 3. del. 21.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 21.25 Zdravo.
Program LJ 2:
10.00 Danes za jutri in Odpisani, nadaljevanka. 14.30 Športno popoldne. 19.Q0 Da ne bi bolelo: Zdravje je vrednota. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Bellamy na vrhu sveta, dokumentarna serija. 20.35 Dolga iskanja, ponovitev dokumentarne oddaje. 21.25 Športni pregled.
TV ZAGREB
9.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Tv v šoli, 12.30 Potopis, 13.00 Ro-sowski, 13.50 Ob nedeljah, 16.30 Potopis, 17.05 Sedmerica lačnih (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tako se je kalilo jeklo (drama), 20.55 Drakula (film), 23.30 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.05 Mladinski spored, 1830 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moskva — šalom (film), 22.30 Lepa Helena (opera), 0.15 Oddelek S.
Drugi program 9.00 Matineja,
14.30
Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 22.05 Vittorio — lomilec src (film).
TV MADŽARSKA
8.55 Za otroke. 10.30 Glasbeni butik. 11.20 TV kviz. 14.15 Svetovno mladinsko srečanje. 14.55 Tenis, prenos iz Wimbledona. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 PlSmen se ne sme ugasniti. 20.35 Nekaj imenitnosti, filmska komedija. 22.20 Telešport, Formula I. za veliko nagrado Francije, posnetek. 23.50 Video strani.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja ekipa z murskega vala vstaja zgodaj tudi zaradi vas! Pomagajte in sodelujte na telefon 21-232 — ponujamo vam sveže vremenske in cestne informacije, zdravniški nasvet. ..). 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Sotočje
TV LJUBLJANA
16.15 Poletna noč, ponovitev. 17.40 Zrcalo tedna. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Utrip. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Čedo Priča: Razprodaja, drama TV Zg. 21.10 Osmi dan. 21.50 TV dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Schwarzwaldska klinika, nemška nadaljevanka; Alo, alo, angl, humor, serija.
Program LJ 2:
18.10 Nad Novo Zelandijo, dokum. serija. 19.00 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopisna reportaža. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Kozjansko, dokum. oddaja. 21.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.40 Poletni spored, 17.40 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21,00 Dubrovniške poletne igre 89, 22.00 Dnevnik, 22.25 Program plus.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 TV v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 1930 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.10 Čarovnik (film).
Drugi program
17.00 Mikronezija, 17.30 Lipova esta, 18.00 Dogodivščina v Vancouverju, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 De-dalus — mit o ljudeh, mišicah in letih.
TV MADŽARSKA
9.10 Teden, pon. 10.10 Delta, pon. 16.45 Video novice. 16.55 Poročila v romunščini. 17.05 Ob prazniku LR Mongolije. 17.25 Fantje, za menoj! Otroška serija. 17.35 Jezikovne uganke. 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Trdni alibi, češka kriminalka. 21.10 Panorama, svetovna politika. 22.00 Granitna dežela; Finska. 22.35 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami’ (Torkova oddaja vam ponuja poleg standardne vsebine še nagradno igro, recept Cilke Sukičeve in še posebej izbrano glasbo. Poslušajte nas!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del. pogovor r živo. reklame, glasba). 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
16.35 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik. 18.30 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 C. Barma: Klan, franc, nadaljevanka. 21.05 Dinar. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Schwarzwaldska klinika, nemška nadaljevanka; Nenavadne zgodbe, angl, nanizanka.
Program LJ 2:
18.00 Berlin; Vaterpolo — Jugoslavija:Avstraiija, prenos. 19.00 Naša pesem: Niš 88, 2. oddaja. 1930 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.50 Dokumentarna serija. 21.40 Dubrovniške poletne igre 89 — Ludvig van Beethoven: IX. simfonija. 23.10 Poročila. 23.15 Zabavni torek.
TV ZAGREB
9.00 Poletni program, 17.40 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Družinski sestanek (film), 21.50 Dnevnik, 22.10 Teme in dvomi (kontaktna oddaja), 23.20 Program plus.
9.00 Ponovitve in tv v šoli, 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Dallas, 22.00 Vrnitev v Eden (film), 0.15 Oddelek S.
Drugi program 17.00 Potopis,
I7.3O
Usmeritev, 18.00 Dogodivščina v Vancouverju, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbena oddaja, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v siki, 22.20 Šport, 22.40 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Zlato, dokumentarna serija. 9.45 Panorama, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 16.10 Panonska kronika. 16.20 Poročila v nemščini. 16.25 Naš ekran, narodnostna oddaja v slovaščini. 17.00 Vaterpolo, Madžarska—ZR Nemčija. 18.05 Hello, Einstein, 2. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Svet brez tebe, francoska serija. 21.05 Študio ’89. 21.50 Razglašen za pogrešanega, dokumentarni film. 22.30 TV dnevnik.

5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna smo z vami in za vas — poskušali vas bomo razvedriti, da boste lažje in bolj veselo preživeli delovni teden. Ali tudi dopust, počitnice!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba). 18.00 Poslušamo vas (pripombe in vprašanja na telefon 21-232). 1830 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV LJUBLJANA
1635 Poletna noč, ponovitev. 18.10 Mozaik: Mostovi. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Poletje revolucije, francoski film, 2. del. 21.25 Mali koncert: P. Mlinarič — flavta, V. Mlinarič — klavir, 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Schwarzwaldska klinika,
Program LJ 2:
15.45 Berlin: Vaterpolo — Jugoslavija:Španija, prenos. 16.45 Satelitski progra-
mi
poskusni prenosi.
19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Slovenski oktet v Postojnski jami. 21.05 Svet poroča.
TV ZAGREB
830 Poletni program, 17.40 Mladinski spored, 1930 Dnevnik. 20.00 Modemi časi (oddaja o filmu), 2235 Dnevnik. 23.00 l*ro gram plus.
Fbmurska banka Murska Sobota
ijubljansKaDanKa
TV AVSTRIJA
t
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 1830 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 1930 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik (film), 21.50 Vrnitev v Eden (film). Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja.
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodivščine v Vancouverju, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podrti mostovi (film), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.40 Teleskop, 23.25 Sanje o svobodni domovini.
TV MADŽARSKA
I
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.15 Junak zgodbe, pon. 10.50 Studio ’89, pon. 16.55 Vaterpolo, Madžarska—ZDA. 18.00 Video novice. 18.10 Poročila v slovaščini. 18.15 Poljudnoznanstveni film. 18.30 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.10 Večerna pravljica. 1930 TV dnevnik. 20.05 Cyrano De Bergerac, TV variacija drame E. Rostan -da. 22.20 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Tokrat se boste prebujali ob zvokih prijetne glasbe, sporočili vam bomo, kakšen je tečaj dinarja, koliko novih Po-murcev se je rodilo v Rakičanu. ne bo manjkal humor Džoužija in kmetijski nasvet .. J. 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
18.10 Mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka- 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 C. Dickens: Povest o dveh mestih, angL-franc. nadaljevanka. 21.00 Tednik. 2130 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Sch warzwaldska klinika.
Program LJ 2:
18.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio
Vražji vrtec. 1930 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče.. 20.35 Mali koncert: Volodja Bai-žalorskv, Igor Saje. 20.45 Oči kritike. 21.15 Slovenci v zamejstvu. 21.45 Vaterpolo — Jugoslavijo :SZ, posnetek iz Berlina.
TV ZAGREB
830 Poletni program, 17.40 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 7? 20 Dnevnik. 22,45 Program plus.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve in tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Knight Rider, 1930 Čas v sliki, 20.15 Skeči. 21-25 Videoteka, 22.40 Človek gagov, 23.10 Oddelek S.
Dragi program
17-15 Francija, 18.00 Dogodivščina v Vancouverju, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kri za svobodo, 22.15 Čas 'v sliki, 2? 15 Šport, 22.45 Spektrum.
TV MADŽARSKA
9.10 Človeško telo, pon. 935 Lutka, poljska serija. 1030 Telovadba za invalide. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v srbohrvaščini. 17.05 7 čudežev tehnike, petmetrski teleskop Hale. 17.40 Kviz ob 200-ietnici francoske revolucije. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 58. poglavje TV romana. 20.40 Videoklipi. 21.10 Gost oddaje: Minister za finance. 21.55 Vaterpolo. 2235 TV dnevnik.
TOREK, 11. julij, 1J 1
Sreda, 12. julij, LJ I
SPORED ZA OTROKE IN MLADE:
LJUBLJENCI,
oddaja za otroke
scenarij in režija: Miro Pribela
Ljutomer in okolica sta že dobrih sto let središče kasaškega športa v naši republiki. Nekaj tamkajšnjih trdmh kmečkih družin (Slaviči, Galunderji, Slane) iz generacije v generacijo prenaša izkušnje in ljubezen do vzreje konj. Pomembno vlogo pri tem ima tradicija, živa kmečka ljubezen do konj, ki so v primerjavi z eleganco lipicancev nekaj posebnega, predvsem pa nekaj tako zelo različnega od dovršenih vaj dresiranih konj, ki gledalce hočeš nočeš spominjajo na zdavnaj minule čase dunajskega dvora.
FILM TEDNA:
POLETJE REVOLUCIJE,
2. del francoskega barvnega filma, 1989
(L’ete de la revolution)
V drugem delu filma spremljamo prizadevanja kralja in njegove vlade, da bi z vsemi mogočimi sredstvi zadušila vrenje množic proti fevdalni monarhiji, da bi preprečila delovanje ustavodajne skupščine, za katero so se oklicali poslanci tretjega stanu. Nezadovoljstvo množic je zajelo tudi francosko podeželje, v samem Parizu pa je prišlo do vstaje, katere vrhunec predstavlja zavzetje in porušenje simbola fev-dalističnega in monarhističnega zatiranja — zlovešče Bastilje.
Poslej so dogodki povsem ušli nadzoru kralja in njegovih somišljenikov. Pariška vstaja se je razširila tudi na podeželje, kjer so kmetje požigali gradove in si skušali prisvojiti zemljo. V Parizu so meščani ustanovili prvo oboroženo silo nove meščanske oblasti — nacionalno gardo. Fevdalne, monarhistične sile so bile povsem brez moči in Narodna skupščina je 6. avgusta 1789 sprejela odlok o pravicah človeka in državljana.
VESTNIK. 6. JULIJ 1989
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 7. do 13. Julija 1989
7.	julija ob 18. uri danska komedija DRUŽINA FLODDER
7.	julija ob 20. uri amer. erot. film ZGODBA O JOANNI TRDA EROTIKA — gledalcem do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
9.	julija ob 16. in 18. uri danska komedija DRUŽINA FLODDER
9.	julija ob 20. uri amer. erot. film ZGODBA O JOANNI — trda erotika
10.	julija ob 18. in 20. uri amer. kom. SMEH V VESOLJU. Režija: Mel Broocks ODLIČNA PARODIJA NA »VESOLJSKE« FILME!
11.	julija ob 18. in 20. uri ame-ri. kom.— parodija SMEH V VESOLJU
12.	julija ob 18. in 20. uri franc, kriminalka PARIZ PONOČI
13.	julija ob 18. uri amer, film KOBILICA. Režija: Kosta Ga-vras, vloge: Debra Winger, Tom Bernger. FILMU DAJETA OBE VLOGI NEVERJETNO MOČ — LJUBEZENSKA ZGODBA AGENTKE FBI IN MLADEGA VDOVCA — FILM SI ZASLUŽI POZORNOST
KOLO ROG z motorjem prodam. Čemelavci, Gajeva 11, telefon: 22 957. M- 2783
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Murska Sobota, Mladinska 19 a. M- 2786
JUGO 45 a, star dve leti, 13.000 km. prodam za 5 milijard, Stavešinski Vrh 49, p. Spodnji Ivanjci. GR-18859 ŠKODO 110 L in 100, CITROEN (žaba), meterska drva in nov zapakiran hladilnik, 1701, prodam. Simon Kocbek, Ivanjševski Vrh 56, p. Spodnji Ivanjci. GR-18860
ZASTAVO 1218 SKALA, letnik 1988, avgust, prodam. Hotiza 42, telefon: 069 75 090, od 6. do 14. ure, interna 27. M-2788
GS PALACE, letnik 1976, registriran do novembra, motor pokvarjen, poceni prodam. Naslov v upravi lista. ]N-17405
ZASTAVO 10! (za rezervne dele) prodam. Franc Slana, Radoslavci 69. IN-17404
KOMBI BUS IMV 2200 D, podaljšan, registriran do maja 1990, prodam. Ivan Gaube, Stara cesta 28, Ljutomer. IN-17403
OSEBNI AVTO FORD TAU.NLS 1600, registriran do 9. junija 1990, prodam: Sobočan, Žižki 74, telefon: 70 830. M-2789
BMW 1502, letnik 1975, prodam. Telefon: 25 338. M-2791
MOPED APN ugodno prodam. Dolina 21 c. M-2796
ZASTAVO 101, konfort, letnik 1979, obnovljeno, registrirano do maja 1990, ugodno prodam. Informacije popoldne po telefonu: 24 772. M-2799xs
LADO 1600, letnik 1979, in kravo, brejo šest mesecev, prodam. Gornja Bistrica 21, telefon: 70 266. M-2808
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh veliko sli. zelo ugodne cene, dobava tako Večjo količino dostavimo na dor brezplačno, cena zajamčena. Infos macije: Željko P., Novo Selo Rok. R Končana 16, 42200 Čakovec, telefon (042) 811 685
GRADBENO PARCELO OB GLAVNI CESTI NA HOTIZI, primerno za gostinski lokal, prodam. Informacije: telefon: 71 212. M-2778 ENOSOBNO STANOVANJE NA LENDAVSKI ULICI naprodaj. Ponudbe na upravo pod NUJNO. M-2800
NESNICE, MLADE JARČI-CE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Verban, gostilna Tropovci, Jordan 44, telefon: (069) 46 015.
Pohitite z naročilom, ker bomo v kratkem končali prodajo!
PRODAM
Prodam
MOTORNA VOZILA
PRODAM
AUDI 60 prodam. Budja. Staneta Rozmana 4, Murska Sobota, ali tel.: 22 056. M-3694
ASCONO 1.6, letnik 1975, serija A, karamboiirano, prodam. Informacije pri Branku Kranjcu, Selo, p. Prosenjakovci. M-2702
MOTOR BT 50 prodam. Tel.: 23 256. M-2706
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 70 429 ali Odranci, Mladinska 25. M-2710 MOTOR JAVA 350 in šotor za 4 osebe ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2711
FIAT 125 P, letnik 1976, ugodno prodam. Janko Sukič, Podgrad 33 M-222713
GOLF JX B2. letnik 1987, rdeče barve, prodam. Tel.: (071)437 157 po 16. uri. M-27223
KAM NA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO V OSMICO’
KOMBI IMV 1611 prodam. Roman Šafarič. Dragotinci 2, Videm ob Ščavnici. M-2732
ZASTAVO 101, letnik 1982, ugodno prodam. Železen, Beznovci 36, ali tel.: 76 825. M-2735
ZASTAVO 101, letnik 1981, prevoženih 51.000 km (obnovljeno), in usnjeno moško jopo prodam. Gregorčičeva 32, M. Sobota (Bogomir). M-2736 ORODNO VOZILO DODGE, vozno prodamo za 20.000.000.— din. Gasilsko društvo Šulinci. p. Gomji Petrovci. M-2045
FIAT 125 P, izruvalnik pese, prikolico za živino in videorekorder GRUNDIG prodam. Gomilica 83 a. M-2746 FIAT 126 P in JAVO 350 ccm’ s prikolico prodam. Partizanska 6, Rakičan. M-2747
FIAT 125, letnik 1982, prevoženih 52.000 km, prodam. Tel.: 76 632. M-2753
FIAT 132, 1800. delno karamboliran, prodam. Dokležovje 2 a. M-2756 GOLF 1600, bencin, star 2 leti, prodam. Lipovci 131. M-27260
MOPED AVTOMATIC A 3 KLS prodam. Tropovci, Šolska ulica 6, telefon 46 355. M-2762
OSEBNI AVTO FORD ORION 1,6 CL, leto izdelave 1987, prevoženih 24.000 km, prodam. Anton Hajdinjak, Čemelavci. Ledavska 18. M-2681
CITROEN GS CLUB, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Arzenak, Murska Sobota. Titova 1, telefon zvečer: 23 637. M-2580
OPEL ASCOSA 16 D, letnik 1986. nujno naprodaj. Telefon: 60 516. M-2776
RENAULT 4, letnik 1977 december, prodam. Murska Sobota, Mladinska 28. M-2781
TOMOS AVTOMATIC A3 KLS pro dam. Telefon: 21 114 — zvečer. M-2782
VESTNIK
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
KOMBANJ MASER FERGUSON prodam. Kuštanovci 74, p. Mačkovci. M-2719
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS prodam. Tel.: 78 275. M-2741 TRAKTOR IMT 560 s 420 delovnimi urami prodam. Franc Črešnar, Zbi-aovci 40 pri Gornji Radgoni. M-2750 VISOKOTLAČNO STISKALNICO KLAS prodam. Kuštanovci 45 ali telefon: 70 751. M-2767
KOSILNICO BCS prodam. Gaberje 142. Le- 19773
TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Telefon: 24 233. M-2779
NAKLADALNO PRIKOLICO, 19 nr, prodam. Drago Šeruga, Žerovinci 49, p. Ivanjkovci. M-17001 TRAKTOR IMT 560, star tri leta, 150 delovnih ur, prodam ali menjam za avto. Ogled možen v soboto in nedeljo. Gaberje 59. M-2792
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI ugodno prodam. Trstenjakova 42, telefon 23 619. M-2807
DVOREDM IZKOPALNIK KROMPIRJA, nov, uvožen iz Poljske, in enoredni kombajn za krompir hassia (zabojnik) prodam. Informacije po telefonu: 042 816 217, vsak dan po 14. uri. M-2809
Kravo, visoko brejo, prodam. Trnje 158. M-2714
BREJO TELICO prodam. Plečnikova 1, Krog, M. Sobota. M-2716
BREJO KRAVO prodam. Križevci v Prekmurju 18. M-2739
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 2. M-FH
MALE PUJSKE prodam. Tišina 48. M-2755
STELNO KRAVO prodam. Krog, Brodarska 15. M-2757
KRAVO (po izbiri) prodam. Baiek. Neradnovci 28, p. Gornji Petrovci. M-2758
BREJI SVINJI PRODAM. Dolnja Bistrica 15 a. M-2766
10 ČEBELJIH DRUŽIN s panji in manjši čebelnjak prodam. Telefon: 26 051. M-2805
MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 7. M-2806
600 kosov opeke MODUL in 25 nosilcev, 4.40 m, prodam. Dolnja Bistrica. 43. M-2709
SUHE BOROVE IN HRASTOVE PLOHE, 5 cm, in deske prodam. Tel: 72 5I2. M-27I7
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI (veliki ali mali) prodam. Bakovci, Kraška 4. M-2722
BTV GRUNDIG (daljinsko upravljanje) prodam. Telefon: 21 445. M-2724 OJAČEVALEC ČAJEVEC bas 150 W prodam. Tel.: 71 571. M-2728 OTROŠKO POSTELJO in kombinirani voziček prodam. Jančar, Ob kanalu 7, M. Sobota. M-2730
ŠOTOR za 4 osebe, jadralno desko in čebelnjak prodam. Tel.: 21 596. M-2734
PŠENIČNO SLAMO v balah z njive prodam. Berglez, Puževci 4. M-2737 KOMBI PEČ nerabljeno prodam. Pod Logom 17, Turnišče. M-2738 DVA NOVA CILINDRA Z BATOM za traktor steyr po ugodni ceni prodam. Ladislav Gal, Pince 38. LE-19767
PROSO ZA SEME PRODAM. Kup-šinci 6, telefon: 23 091. M-2761 POHIŠTVO ZA KUHINJO (s hladilnikom in štedilnikom), rabljeno, prodam. Telefon: 24 690. M-2763 TRIDELNO OMARO ZA DNEVNO SOBO in kavč za otroško sobo ugodno prodam. Murska Sobota, Južna ulica 4 telefon: 22 233. M-2775 PLOŠČICE KLINKER-LJUBEČNA ter okna in vrata marles prodam. Telefon: 25 153. M-2784
ELEKTRIČNI BOJLER, star dve leti, prodam za 1,5 M. Lendavska 19 b, stanovanje 40. M-2785
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 4101, pralni stroj, barvni in črno-beli televizor, videorekorder orion, parcelo na Kukeču, 92 arov, in talni ladijski pod prodam. Murska Sobota, Mladinska 19 a. M-2788
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM prodam. Molnar, Murska Sobota. Lendavska 57. Ogled po 18. uri. M-2790
LEŽIŠČE z vzmetnico jogi prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 67, od 19. do 20. ure. M-2793
PRALNI STROJ in električni štedilnik prodam. Čemelavci, Avnojska 10, telefon: 22 358. M-2794
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, RADIATORJE IN ČRPALKO PRODAM. Stanko Novak, Nunska graba 23, Ljutomer. IN-17408 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Informacije po telefonu: 23 238. M-2797
SEME RDEČE DETELJE prodam. Vanča vas 16. M-2798
B A LIR ANO SLAMO (pšenično) prodam z njive. Slavi, Puconci 47. M-2801
KAVČ IN DVA FOTELJA ugodno prodam. Telefon: 23 930. M-203
IZOLACIJSKI SERVIS MIRAN KOSI, PTUJ, ČUFARJEVA ULICA 2,
telefon: 062 36 829. GARANCIJA 5 let.
Menjavam izolacije na vseh znamkah zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo ali ledenijo z zunanje strani. Popravila v najkrajšem roku in z uvoženim materialom. Servisiramo ne glede na oddaljenost, po želji dopoldne ali popoldne. Vaša naročila sprejemamo vsak dan od 7. do 21. ure.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA, izdanega na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu v šol. 1. 1987/88 na ime Branka Balažič, Drobtinci 21, Apače. M-2751
GOSTILNA ŠTOUS IZ DOKLE-ŽOVJA obvešča, da bo zaprto do 18. julija zaradi letnega dopusta. Po tem datumu se spet toplo priporočajo M-2742
KRISTALNE SLIKE - tekoče — primerne tudi za darila, prodam. Cena 20 SM s poštnino. Tel.: 81 829 od [2. do 15. ure ali tel.: 81 763 zvečer — Žerdin. IN-17395
Morda pogrešate PSICO RJAVE BARVE? Pokličite po telefonu 22 678, Markišavci 27. M-2787
OPRAVLJAM VSA AVTOMEHANIČNA, kleparska in ličarska dela na osebnih in tovornih vozilih ter traktorjih in motornih kolesih — hitro in ugodno. Avtomehanik Milan Kolmanič, Rožički Vrh 84.
Motor JAWA 350 TS, letnik 1988, 400 km, registriran, avtomobilsko prikolico in zastavo 101 prodam po delih. M-2765
OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščam, da bo steklarska delavnica Daniela Zelka ZAPRTA zaradi dopusta od 10. do 24. julija 1989.
Z okvirjenjem slik in s steklarskimi deli se še naprej priporočamo. Steklarstvo Daniel Zelko, Ljutomer, telefon: 17409. IN-17409 OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica AVTOMEHANIKA IN OPTIKA zaprta zaradi dopusta od 24. julija do 5. avgusta. Priporoča se avtomehanik Franc Makoter, Ljutomer. IN-17407 '
NOVO V MARIBORU!
Hitro in poceni izdelujem vse vrste porcelanastih fotografij za spomenike. Vukašin Durovič, Borova vas 24, Maribor, telefon: 062 306 854. M-2802
posesti
PRODAM
NESNICE, MLADE JARČI-CE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednoz, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci 38, telefon (069) 24 393.
Pohitite z naročilom, ker bomo v kratkem končali prodajo.
Zaposlitve
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mimo spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
SPOMIN
7. julija bo minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
Jurij Slamar
od Grada
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
DVE PARCELI MEŠANEGA GOZDA po 14 arov, videorekorder OSKAR in vrtno kosilnico panonija, prodam. Telefon: 48 653. M-2699 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-2720
POSLOVNI PROSTOR v Murski Soboti prodam. Telefon: 23 462. M-2725
1 ha SADOVNJAKA ugodno prodam v Bokračih. Telefon: 25 537. M-2726 HIŠO v Černelavcih na 952 m2 veliki parceli, komunalno urejeno (mestni vodovod in kanalizacija), centralno ogrevano, prodam. Jurčičeva 17, Čer-nelavci. M-273I
6 AROV RODNEGA VINOGRADA prodam. Informacije Dobrovnik 98 — zjutraj do 8. ure. M-2743
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ob glavni cesti v Gaberju prodam. Tibor Sarjaš, Gaberje 4. IN-19769
NEDOGRAJENO HIŠO v Murskih Črnih prodam. Vili Poldauf, Murski Črnci n. h., ali tel.: 21 339 dopoldan. M-2754
GRADBENO PARCELO v Fokovcih približno 30 arov, prodam. Fokovci 79. M-2771
30 AROV GOZDA NA GORIČKEM prodam. Naslov v upravi lista. M-2772
GRADBENO PARCELO v Lemerjih, 38 arov, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Bela Banfi, Murska Sobota, Staneta Rozmana 15, ali po 20. uri: telefon 24 664. M -2/01
RAZNO_______
PRODAM
LES STARE hiše prodam. Stanjevci 85. M-2695
ZAKONSKO POSTELJO PRO-
DAM. Kopitarjeva 4, Murska Sobota. M-2698
AVTORADIO prodam. Bratonci 126.
M-2700
RAČUNALNIK COMMODORE
AMIGA 500 z monitorjem, motor za čoln TOMOS 4,8 in omarico za hi-fi stolp, novo, prodam. Tel.: 21 495. M-2705
MERKANTILNO PŠENICO, letnik 1988, približno 12 ton, prodam. Informacije po tel.: 022 752 842 od 16. do 22. ure. M-2707
ZAPOSLIM DVA KUHARJA IN KUHARICO. Tel.: 87 394. M-2697 ŽENSKO ZA POMIVANJE POSODE in čiščenje gospod, prostorov zaposlimo za stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna Marte Hull, Črnivec 11, 64243 Brezje na Gorenjskem. M .2759 MLADO, DINAMIČNO TRGOVKO za delo v butiku takoj zaposlimo. Telefon: 23 464. M-2770
DEKLE z veseljem do dela v gostinstvu zaposlim. Gostilna Slava Maučec. Gančani. M-2778
FRIZERKO Z ZNANJEM OBEH STROK takoj zaposlim. Informacije po 20. uri: 062 631 715. GR-18861 NARODNOZABAVNI ANSAMBEL IŠČE IZKUŠENEGA BOBNARJA z lastno opremo. Telefon: (069) 75 700. IN-I7402
SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA sprejmem za nedoločen čas. Telefon: (069) 73 137. M-2653 HONORARNO DELO Z NAJVIŠJO URNO POSTAVKO (1.000.000.— na uro), ponujamo. Ponudbe oddajte na upravi lista. M-OP
ZAHVALA
26. junija 1989 je v 75. letu prenehalo biti plemenito srce skrbne mame in stare mame
Kupim
MOTOR ZA GS PALACE, le tnik 1976 do 1980, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. IN-17406
Sobe
ODPRT NOV
FRIZERSKI SALON
PICOLO
v ulici Prežihovega Voranca 5 v Murski Soboti.
Pridite, za vaš lepši videz bomo poskrbeli v PICOLU!
ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Habacht, Lendavska 53. M-2729
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Plačilo v devizah. Naslov v upravi lista. M-2769
Razno
^tSTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jarti Dominko. Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost plačilnega listka od prodaje mleka za mesec maj, izdano pri KŽ Panonka Murska Sobota. Franc Rogan, Nuskova 26. M-2708
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA št. 61046535, izdanega na Pedagoški fakulteti v Mariboru na naslov: Bernarda Ozvatič, Matije Gubca 24, M. Sobota. M-2715 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA, izdanega na SC TPU v Murski Soboti v šol. i. 1987/88 smer tekstilni kon-fekcionar na ime Marija Požgai, Potočna ulica 1, Petišovci. M-2718 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis v hranilno knjižico 20495-8, izdano pri H KS Panonka Murska Sobota na naslov Janko Julij, Motvarjevci 63. M-N-33/89
Karoline Čahuk
roj. Kučan iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali’ darovali vence, cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Kiršnerju za večletno zdravljenje njene bolezni, g. duhovniku, predstavniku KS, pevcem žalostink, gasilcem ter kolektivoma OŠ Gornji Petrovci in Gornja Radgona.
ŽALUJOČI: Sidika in Milika z družino
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem!
Med nami je krsta lesena ... in grob je med nami. . . tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. julij, ko bo minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, če in dedi
Jože Gjergjek
iz Murske Sobote
Usoda je hotela, da si zapustil svoje drage in topel dom, ki si ga ljubil in se zanj žrtvoval.
Kaj nam pomeniš, kako te pogrešamo, čutimo le mi. Prihajamo in postojimo pred tvojim grobom žalostni — vendar polni lepih spominov na naša skupna, srečna leta.
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njegovem grobu — iskrena hvala.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
STRAN 22
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena.
Vzame ti. kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 7. julij, ko bo minilo leto dni bridke žalosti in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi nikoli pozabljeni mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Jože Sadi
iz Rakičana
Ob izgubi čutimo, kako velik in dragocen je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoč, da bi doumeli — zakaj?!
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njegovem grobu, prižigate sveče ali pa prinesete cvetje — iskrena hvala.
NJEGOVI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
9. julija 1989 mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustila naša draga
Hedvika Kreft
iz Boračeve
Radi smo te imeli in zelo te pogrešamo. Čeprav si odšla, v naših mislih in srcih ostajaš za vedno.
Vsem, ki z dobro mislijo nanjo postojijo ob njenem grobu, iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
DOBRO SODELAVKO IN TOVARIŠICO
ZAHVALA
Izteklo se je življenje našemu dragemu možu, očetu, dedku, tastu in bratu
Ivanu Horvatu
iz Žižkov
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala č. g. duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi, ki smo ga imeli radi
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem!
Med nami je krsta lesena . .. in grob je med nami. . . tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V SPOMIN
11. julija bo minilo boleče in žalostno leto, odkar smo izgubili našega komaj 15-letnega najdražjega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca
Branka Nedeljka
iz Stare Nove vasi
Ob izgubi čutimo, kako dragocen in lep je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Usoda je hotela, da si zapustil svoje drage, ki si jih imel tako rad. Žalostno, boleče in tiho je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Kako te pogrešamo, čutimo le mi — ne-potolaženi.
Neizmerno smo nesrečni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Glejte, moj srčni dar, ne pozabite me nikdar.
E. Kocbek
ZAHVALA
7. 7. 1989 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša najdražja žena, mama in stara mama
Terezija Lainšček
rojena 13. 2. 1920,
v Dolencih
Spomin nanjo in na njeno neizmerno dobroto bo večno živel v naših srcih. Hvaležni smo vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in ki kdaj obstanete ob njenem tihem grobu.
VSI NJENI NAJDRAŽJI
Nad tvojim grobom burja brije, a v njem miruje vsak vihar.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 51. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi mož in oče
Koloman Voroš
iz Prosenjakovce 84
Neizmerna je bolečina ko P0T'^hy ^^VrcThpa'globoka bc>C-ne bo. Za teboj je ostala praznina, v naših srcin pa g
lečina.	.... ._
Najlepše se zahvaljujemo za veAtrud 'n- sk^
šu, direktorju KZ Panonka, vascano obred pevcem za njakovec, botrini, g. duhovniku za P°g £ prosenjakovec, tova-odpete žalostinke sektorskirn gasdc tn pjrošnjku5 tozd rišici in učencem 4. razreda osnovne .
Preskrba Murska Sobota.
Vsem še enkrat hvala. Hvala vsem ki so ga posprem.h na njegovi zadnji poti, daroval, vence in cvetje.
Prosenjakovci, Maribor, 20. 6. 1989
ŽALUJOČI: žena Magda, mama, sestra Ida ter drugo sorodst o
Dragemu atku
\ SLOVO
ROMAN
Anico Novak
BOMO OHRANILI V LEPEM IN TRAJNEM SPOMINU.
KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA LENDAVA
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči le tvoj nasmeh še v srcu nam živi, in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se. da več te ni.
V SPOMIN
5. julija minevata dve leti polne žalosti in bolečine odkar si nas zapustil dragi mož in dobri očka
Janez Ambrus
iz Bokrač
Ne moremo dojeti resnice, da si odšel in da se nikoli več ne vrneš. Ostali so lepi spomini nate, ki so nam vtisnjeni v naša boleča srca. Vsem, ki prihajate na njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, nam pa pomagate pri delu — prisrčna hvala.
TVOJA LJUBEČA DRUŽINA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tete
Zaspala mamica si zlata, naj Bog odpre ti rajska vrata, to iz srca želimo vsi.
Ane Cipot
roj. Balaško iz Mlajtinec
izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, vsem darovalcem vencev in cvetja ter darovalcem za svete maše.
Posebna hvala gospodu patru za opravljen obred, pevcem za ganljive odpete žalostinke, govornici za slovo in vsemu medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Oh. kelih našega življenja je kelih žrtev in trpljenja, bridkosti poln je čez in čez, sladkosti kaplja le redko vmes.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas Je zapustil dragi mož dedek
Vendel Gerenčer
iz Petišovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem,- ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu za poslovilne besede in za pogrebni obred ter pevkam za odpete žalostinke.
Še posebna hvala Lukmanovima, Budjevima in Kalanovima, ki so mi nesebično’pomagali v težkih trenutkih.
ŽALUJOČI: žena Marija in otroci z družino
V SPOMIN
9. julija bo minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, bratranec in nečak
Bojan Novak
s Petanjec
Boleč in nepozaben je spomin nate. V naših srcih kraljuje velika bolečina, ki ne bo nikdar ozdravljena.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Z vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt.
(Marko Pavček)
ZAHVALA
V 88. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica
Ida Malačič
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje in pripomogli k svečanemu slovesu.
^xala M- Kiršnerju za vso njegovo pomoč med po-k	duhovniku Balažiču za pogrebni obred,
pevcem zalost.nk in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — lepa hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ko fivel sem. ljubil sem vas vse. zdaj, ko mene več med vami ni. ljubite me v spominu vsi.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Štefan Kelenc
iz Gornje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku tov. Žižku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: žena Ana, sin Štefan z ženo Treziko, vnuka Braien in Kristofer iz Kanade, sin Gusti iz Kanade, sin Anton, brat Ignac m sestra Terezija z družinama, sestra Marija z družino iz Kanade ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 6. JULIJ 1989
STRAN 23
v besedi in sliki

ZA NOVO PRAVDO
dokazovanja,
kdo si reže večji kos pogače, ki
Kaj že pomeni PIC?
Četrtek, 29. junija 1989, bo ostal zapisan v zgodovini slovenskega kmetijstva z drugačnimi črkami. To ni bil dan, ko naj bi sprejeli kakšen pomemben dokument, ki bi kmetijstvu zagotovil svetlo prihodnost. Takšnih dokumentov je bilo v preteklosti že veliko, vendar so ostali zgolj zapisani na papirju in kmalu pozabljeni. In prav zato je kmetom zdaj prekipelo.
potrdili. Ne zahtevamo nemogoče, želimo pa, da dobimo za svoje delo tudi pošteno plačilo ali vsaj enakomerno porazdelitev bremen. Takšno mnenje smo slišali od prenekaterega kmeta, ki še vztraja v tem poklicu zaradi tradicije in navezanosti na zemljo ali pa tudi zato, ker druge izbire pač nima.
Čeprav je to bil le opozorilni bojkot, saj ni imel namena ni-
prepričevanja in
jo mora drago plačevati kupec z vedno plitvejšim žepom. Družba se bo morala prej ali slej zavesti, da za najosnovnejše življenjske potrebščine ne morejo v celoti veljati zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Tako ni nikjer v svetu in ne more biti tudi pri nas. Zato bo treba najti ustrezno nadomestilo, da
Naj gre v anale pokrajinskega dogodkarstva, si mislimo, ko se pred tednom dni na medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti ponovi 15. junij. Vsi drugi so prišli, le tisti za sklepčnost ne, čeprav so dali na dnevni red velepomembno zadevo: poročilo o učinkih ukrepov za pospeševanje mnogosrediščnega razvoja SR Slovenije z vidika Pomurja v obdobju 1986—88.
I Zaman so bila vsa njihova opozorila, obljube, ki so jih dobivali, se niso izpolnjevale, zato so se spuntali. Bil je to zares pravi, vseslovenski kmečki punt, saj je segel v vsako vas, v sleherni še tako zakoten kotiček, kjer še diši po hlevskem gnoju. Tudi tam, kjer mladih ni več na kmetijah, kjer že desetletje in več na dvorišču ni slišati otroškega živžava, so se kmetje zavedli svoje biti. Pa ne le zaradi sebe, pač pa bolj v svarilo in opozorilo, da nobena še tako razvita in sodobna družba brez kmeta ne more preživeti.
Enodnevni bojkot oddaje mleka je še bolj povezal slovenske kmete, z njim so pokazali svojo pripadnost stanu, ki je bil vedno zapostavljan, ter potrdili enotnost, ki je v teh težkih časih še toliko bolj potrebna. Že ob pripravah na bojkot so opozorili, da le-ta ni naperjen zoper porabnike, da to ni pritisk na ceno, ki bi jo moral nositi kupec, ki že zdaj drago plačuje mleko. In v četrtek, pred tednom dni, ko so zastonj delili mleko v vseh večjih slovenskih mestih, so to ponovno
kogar prizadeti, je dodobra vzdramil slovensko javnost in dokazal, da kmetje mislijo resno. Najbolj je prizadel prav
bo vsak dobil za svoje delo pravično plačilo. Ko bomo znali urediti to, bo manj hude krvi in medsebojnega obtože-
Zgodila naj bi se namreč seja 22-članskega zborničnega izvršnega odbora, kjer bi prevetrili, kako se veliki brat (razviti del republike Slovenije) obnaša do malega brata (proklamirano manj razvite pokrajine Pomurja).
Zapisnikarsko videno je bila udeležba takale: Koloman Cigiit, predsednik zbornice, in sekretar Stefan Merklin — po delovni dolžnosti — zbornični svetovalci: dr. Štefan Špilak, mag. Andrej Janc in Štefan Dravec, Etel-ka Korpič-Horvat, direktorica SDK, iz vrste »ta pravih« članov pa: namesto Jožeta Kovača iz Potrošnika njegov namestnik, Pavel Pongrac iz Pomurja, Janez Lanščak iz Ljubljanske banke in
Janez Rozman iz Avtoradgone. Abstinirali so: Jože Lenarčič (Agroservis), Jože Karba (Kmetijski kombinat Gornja Radgona), Franc Roudi (nekdanja Sobota), Štefan Ošlaj (Mura), Franc Huber (Radenska), Štefan Sobočan (Gorenje IMO), Oskar Likar (Mura Ljutomer), Anton Kapun (Krka Ljutomer), Darko Pejnovič (ABC Pomurka), Jože Vidič (KZ Lendava), Stanko Ška-lič (Murales Ljutomer), Miro Steržaj (Mlekopromet), Bela Pavlič (Pomurski tisk), Ivo Vuk (Gorenje EIrad) in Milan Bratkovič (Ina Nafta). 22. člana bodo morali šele najti, saj sestav ni popoln oz. se iz različnih razlogov menjuje. Zakaj tako množična abstinenca, pa vedo pojasni-
ti v zborničnem tajništvu, čeprav je tista o dopustih ta čas vsestransko uporabna. Škoda le, ker ne moremo — ne smemo izdati vsebine tistega, o čemer se je debeli dve uri besedovalo na seji, ki je uradno ni bilo. Lahko pa smo se vnovič prepričali, da zbornica zdaleč ni več nekakšno odlagališče kadrov — kot s(m)o jo svojčas po krivici krstili — in tudi ne slonokoščen stolp svetnikov in svetnikov, ampak ustanova iskrivih, tako rekoč ustvarjalnih duhov. Eden od njih nas je vprašal, če vemo, kaj pomeni PIC. Odvrnili smo: »Saj to je poslovno informacijski center, ki so ga pred nedavnim odprli na soboškem obrtnem združenju!« On pa na to: »Kje neki! Pomeni — pridi in crkni.« Res domiselno, le da je ta reč zgolj v posredni zvezi z že drugo nesklepčnostjo zborničnega izvršnega odbora za Pomurje.
B. Žunec
kmete, ki so ta dan ostali brez dohodka od mleka, vendar, če so se doslej morali odpovedati že marsičemu, so se zdaj znali tudi temu. In to mirno in dostojanstveno. Tokrat se je zapletlo pri mleku, prav nič ugodneje pa ni tudi pri drugem. Vendar so zaman zgolj
vanja med kmeti, predelovalno industrijo in trgovino. Pa se da urediti in morda bo tudi bojkot kmetov prispeval k hitrejšemu urejanju. Le več dobre volje je potrebno, zato ne čakajmo, da bi se morali kmetje ponovno spuntati!
SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA 89 KLANJEC (HRVAŠKA)
SAMOUPRAVLJANJE SOUPRAVLJANJE?
»INDAŠNJE ŠPRICKANCE«
Letnice 1891, 1924 in 1933 so bile zapisane na veteranskih ročnih brizgalnah, razstavljenih minulo nedeljo v Vadarcih. Vaško gasilsko društvo je priredilo ogled in tekmovanje veteranov gasilcev s starinsko gasilsko opremo. Zbranih je bilo precej veteranov, pa tudi gledalcev, ki so spodbujali spretne gasilce. Tudi »trube« ni manjkalo in vse je bilo kot v dobrih starih časih; ob »kupici« pa je bilo slišati marsikatero gasilsko »štorijo«.
N. Juhnov
»Trabač« je naznanil zbor
Pred tekmovanjem je bilo treba še enkrat preveriti, če je vse v reda
Zbralo se je veliko gledalcev in nekateri so se spomnili svojih gasilskih izkušenj
Romi v ustavo
Prejšnji teden so prišli v Mursko Soboto strokovni delavci iz Novega mesta in nekaterih republiških organov, ki delajo za reševanje problematike Romov.
Najprej so si ogledali Puščo in njen vrtec, nato pa sedli k pogovorom. Predstavili so prizadevanja, da bi tudi Romi dobili mesto v novi slovenski ustavi, a so izvedeli, da so bili nekateri republiški organi po telefonu obveščeni, da predloga o tem, da bi Romi dobili status narodnosti, niso sprejeli. Zbrani so bili ogorčeni in so rekli, da se bodo vrnili skozi zadnja vrata, če so jih vrgli skozi prednja, saj je sedaj zadnji, a primeren trenutek, da Romi dobijo svoj status v ustavi, ter da se o njihovih problemih začne zanimati in z njimi ukvarjati še kdo drug kot pa samo v tistih občinah, kjer Romi tudi žive.
Predlagali so, da ustanovijo koordinacijski odbor, čeprav nezakonito, saj morajo skupno in enotno nastopiti — torej vse občine, kjer Romi žive, skupaj z njimi — da izbojujejo sprejem predloga.	mh
S tem ko uvajamo več vrst lastnine, se bodo pravice delavcev do samoupravljanja skrčile, je te dni slišati na več mestih. To je tudi res, saj, na primer v mešanih in zasebnih podjetjih, kjer ne bo družbene lastnine, biznismeni prav gotovo ne bodo imeli veliko posluha za zdaj že klasično samoupravljanje, kvečjemu le za soupravljanje, kot ga imajo v zahodnih državah in za katero večkrat slišimo, da je bolj delavsko kot naša pogruntacija — samoupravljanje. V sindikatih, ki se poslej nočejo več ukvarjati z vsem, kar je tudi pametno, in ki se hočejo predvsem osredotočiti na socialno (gmotno) področje delavstva, seveda ne morejo biti brezbrižni. Pravilno namreč ugotavljajo, da osebni dohodek, pa naj je še tako visok (žal so pri nas v Jugoslaviji nizki!), ne odtehta določenih samoumevnih
pravic delavskega razreda, med katerimi je tudi samoupravljanje oziroma soupravljanje. Poudarjajo in to smo slišali tudi na srečanju sindikalnih delavcev iz obmejnih pobratenih občin Slovenije in Hrvaške, ki so se sestali v Lendavi, da je bil sindikat dolgo časa na robu dogajanj in razlagalec tistega, kar so sprejeli drugi (ve se seveda, da je bila to partija). Cilj je: samostojen, neodvisen sindikat, ki se mora identificirati (prepoznati, poistovetiti) z delavci. Navsezadnje drugače biti ne more tudi zaradi tega, ker sindikalni funkcionarji živijo od članarin. Sindikat pa ima (med drugim) tudi pomembno poslanstvo pri uresničevanja zakona o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe itd., kar pa ne pomeni, da bo zaščitnik tistih, ki jim delo ne diši.	Š. Sobočan
LJUTOMER
Postajamo organizacija veteranov
To je bila le ena od misli in ugotovitev na nedavni seji medobčinskega sveta ZZB NOV za Pomurje. Kljub temu pa borčevska organizacija še vedno enakovredna družbenopolitična organizacija, ki skuša s svojimi izkušnjami in (žal) vedno manjšim vplivom, enakovredno prispevati k razvoju naše družbe. Ko so razpravljali o političnem pluralizmu in aktualnih družbenopolitičnih razmerah v Pomurju, Sloveniji in Jugoslaviji, so ugotovili, da so razmere v Po-
murju razmeroma ugodne, kljub temu pa pogrešajo strpnega dialoga s tistimi, ki se sicer z drugih stališč borijo za iste cilje.
Na dosedanjih občinskih konferencah ZZB NOV so ugotovili, da je ZZB navzoča v prostoru in času. Ugotavljajo pa, da jih vedno bolj potiskajo v ozadje — kot organizacijo veteranov. Tako se ob svojih problemih — zdravstveno varstvo, skrb za borce_srečujejo še s tem problemom.
Borci v današnjem času podpi-
rajo vse napredne ideje, tudi tiste, o sodobnejšem gospodarjenju, to pa je predvsem tržnost, ugotavljajo pa, da kljub temu sedi v samem republiškem središču nekaj birokratov, ki zavirajo razvoj oz. nasprotujejo sedanjemu konceptu rešitve iz krize.
Izhajajoč iz teh (najpomembnejših) ugotovitev, so sprejeli nekaj programskih usmeritev za delo občinskih in medobčinskih borčevskih organov.
D. L.
Mladinci ne dajo Kluba mladih
Osrednja točka zadnje seje predsedstva soboške mladinske organizacije je bil Klub mladih, tako njegova dejavnost kot prostorski problemi. Mladi ne pristajajo na to, da se ignorirajo njihova stališča. Ze pred meseci so sprejeli sklep, da ne bodo prostovoljno zapustili prostorov kluba v soboškem gradu. Preselitev bi prišla v poštev le, če bi jim zagotovili enakovredne ali boljše prostore. (Tako niso pristali na nekatere ponujene rešitve, kot je bilo recimo zaklonišče.)
»Horuk, ali bo stekla voda?«
MURSKA SOBOTA
So tirnice uglajene
Pomurski železničarji in njihovi kolegi vse do Ormoža so minuli petek proslavili pomembno delovno zmago — končali so z obnovo 40 kilometrov dolge proge Ormož—Murska Sobota, ki poslej omogoča povečanje hitrosti s 60 na 80 kilometrov na uro, še pomembneje pa je, da se je povečal tudi osni pritisk s 160 na 200 kilonewto-nov. Obnovitvena dela so trajala v presledkih od leta 1985. Pri obnovi so porabili okrog 3.900 ton tirnic, 6.400 kosov lesenih impregniranih pragov in 2.400 vagonov tolčenca. Kot je na priložnostni proslavi na železniški postaji v Murski Soboti dejal direktor Tozda za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Boris Štifter, je izdelana tudi študija, po kateri je na tej progi predvidena hitrost 120 kilometrov na uro, kot je to načrtovano tudi pri zgraditvi železniške povezave iz Murske Sobote do Monoštra (Szentgott-harda) na Madžarskem. In to možnost je na krajši slovesnosti posebej pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Murska Sobota, Andrej Gerenčer, ki je železničarjem tudi čestital za novo delovno zmago.
Jože Graj
Mladi nočejo biti tisti, ki bodo ovirali obnovo soboškega gradu, saj se zavedajo, da je zaprtje dvorane najbolj prizadelo nje, saj so to dvorano največ rabili. Toda obenem ne morejo pristati na takšne načrte, ki jim v bistvu jemljejo njihov klub. Pripravljeni so na določene kompromise. Tako so pripravljeni knjižnici začasno odstopiti prostore sedanje pisarne in male dvorane, ampak le pod določenimi pogoji. Gre predvsem za to, da se primerno preuredijo prostori, ki še ostajajo, in da bodo ti prostori ostali tudi v upravljanju mladih.
Izguba prostorov v soboškem gradu bi imela številne negativne posledice. Poleg kluba, katerega delo je pod vodstvom novega upravnika ponovno zaživelo, so zadaj tudi prostori mladinskega servisa. Le-ta je našel v slabega pol leta kljub konkurenci študentskega servisa svoj prostor pod pomurskim soncem. Tačas je vanj včlanjenih nekaj čez 200 mladih, seveda pa se z začetkom počitnic prava sezona šele začenja.
Vodja servisa Darko Kutoš je zadovoljen tudi s sodelovanjem z OK ZSMS v Lendavi in Gornji Radgoni. Tudi s podjetji so navezali dobre poslovne stike.
Na podlagi tega so se na predsedstvu odločili, da podaljšajo delovanje servisa, saj rezultati
kažejo, da je mladinski servis sposoben samostojno obstajati in tudi pozitivno poslovati. V teh zaostrenih razmerah pa je tudi pomemben, ker omogoča pomoč in dvig materialnega položaja študentov, dijakov in tudi nezaposlenih mladincev.
Klub mladih bo letos odprt tudi v počitnicah. V njegovih prostorih bo mogoče igrati namizni tenis, biljard, šah in druge družabne igre. Pripravljali bodo tudi videoprojekcije, disco večer in še kaj. Vse bo odvisno od obiskovalcev. Da bi se izognili poletnemu mrtvilu, pa pripravljajo tudi delovanje likovne in foto sekcije, kratke tečaje kitare in še kaj. Vsi, ki bi jih te reči zanimale, pa naj se samo oglasijo v prostorih kluba ali po telefonu 21 038.
S. Edry
Vode več kot dovolj
Ne le v sušnih obdobjih, ampak tudi ob konicah, na primer ob trgatvi grozdja, v lendavskem vodovodnem omrežju če-sto ni bilo dovolj vode. Vzrok za to je bilo vodno zajetje, v katero je dotekalo premalo vode. Pred časom so zato začeli urejati nov vodnjak, in sicer v bližini Gaberja. Črpališče, ki so ga povezali s prejšnjim in od koder ga tudi upravljajo, so odprli prejšnji teden. Stalo je 1 246 000 000 dinarjev, ki sojih zbrali iz več virov, med drugim tudi z združevanjem v organizacijah združenega dela. Zmogljivost lendavskega vodovoda je dvakrat večja (50 litrov vode na sekundo), kot pa so sedanje potrebe (okrog 20 litrov na skeundo), zato se bodo lahko na omrežje priključevala nova gospodinjstva, tudi v Radmožancih, kjer še nimajo vodovoda.
Morda še tole! Zdaj se je izboljšala tudi kakovost vode, saj je novo zajetje na mestu, kjer je najboljša voda. Seveda pa se tudi razkuževanju ni mogoče izogniti in so v ta namen uredili kloriranje s plinom. Na črpališču so postavili še akvarij, v katerem se pretaka voda iz tega vodovoda, v njem pa seveda plavajo ribice. Te so neke vrste »preskusni kunci«, kajti če bi jih nekaj poginilo, bi se izključile črpalke vodovoda. To bi bil znak, da je z vodo nekaj narobe. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, saj je dokaz za to, da je voda res kakovostna, tudi uspešna poskušnja ob otvoritvi. Celo predsednik občine je spil kozarec. Je pa nekdo pripomnil, da so brizganci vseeno boljši.
S. Sobočan /
STRAN 24
VESTNIK, 6. JULIJ 1989