Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenaza celo leto po pošti je4gold.40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija«
Tečaj. MMM.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 29. Sušca 1850.
Nu&naniMo.
S koncom tekočega mesca bo „Slov eni jv moji zalogi izhajati nehala. Ker se je pa več p. n. gospodov nanjo za pol ali za celo leto naročilo, stopim torej s ponižno prošnjo prednje, da bi se blagovolili na nov, politiški časopis „Ljubljanski Časnikkterega bo gospod fajmošter Bla £ Potočnik vredval in ki bo v moji zalogi prihodnji mesec izhajati začel, naročiti. Ker je celoletna cena „Ljubljanskega Časnika" s poštnino vred 7 gold.; toraj prosim, da bi mi tisti p. n. gospodi, ki so se za pol leta naročili, 35 krin listi, ki so za celo leto naročnino poslali, / gold. 45 kr. v pismih z opasko vnaročivni denarji" pred ko bo mogoče poslati blagovolili. Tisti gospodje pa, kteri ne mislijo na vLjub. Casniku naročiti, naj nam pervega, ki ga bodo dobili, po pošti retour pošljejo; to nam bo znamenje jim ostanek od naročivnega denarja za „Slovenijo" tudi nazaj poslati. — Ljubljana S. marca 1850.
•Mozef Mtlaznik, tiskar in založnik.
Austrijansko cesarstvo.
Iz Ivaple na Koroškem. Te dni so bila tukaj šolska spraševanja. V drugem razredu, kjer se slovenski jezik za posebni preilmet uči, so otroci lepo gladko brali, tudi slovenski lepopisi so se vi-dili, in tudi v slovnici g. Janežiča so nekoliko izurjeni. Otroci splob kažejo ljubav do materščine, tudi od učiteljev celega kroga se rečti mora, da so za slovenščino vneti, in da ji bočejo odločiti prostor, kteri se ji spodobi; ali žalibog, kakor drugod, tako bodo tudi tu zaverani, i narodno izobraženje bode sovražno gledano od vseh strani. Ministerialni i' konzistorialni razglasi kakoršnega koli zapopadka se vsi lepo podpišejo, potem pa v nemar puste. Tako se pri nas spoštujejo postave predpostavljenih, kterim smo pokoršino i spoštovanje obljubili! — Zavera jih tudi ljudstvo samo, ko pravi: „0troci slovenski že tako znajo, le nemški najseuče; potemtakem bi tudi nemči lehko rekli: Otroci nemški že tako znajo, le slovenski najseuče, inevočudo! Neki bebec je clo izustil: „Moji otroci so že tako dosta neumni, če se bodo še slovenski učili, potem bodo popolnoma zabiti". In to se od več strani čuje, tako da se zares sme potegnuti paralela med slovenskim ljudstvom in nekadanjim izraelskim po previdnosti božjej izvodjenim iz sužnosti Egiptja-nov, tode ove sužnosti tako navadjenim , da je bolj hrepenelo po njej kakor po deželi, kjer se mleko i med cedi. Žalostno do duše! — Kje paležiuzrok teh žalostnih perkazen? Kdor ga vediti hoče, naj bere peti zvezik od „Deutsche Monatschrift aus Karnten", ktero vredjuje znani g. Rizzi, in ktere bi v nobeni hiši menkati ne smelo, zraven se pa tudi prepričal bo, da le na praktični ne papirnijed-nakopravnosti vsih narodov leži obstoj i blagor Austrie, kakor posamezne kronovine; zadni čas je toraj za raztreti i razrušiti vse spone in verige nemš-kutarske.
Dragomili bratji Sloveni! kteri bivate v daljnih
krajih, čitajte „Carinthio" i „Klagenfurterco" i vi— dili boste, da v vsakem kotičku Koroške naj menj en nemškutar tiči, kteri nas tako perlizlivo zalez-vajo , kakor vragova kača v raju predstariše naše. Pisatelj v Carinthii je svoj odgovor že dobil, potem se je zopet en nemškutarček „Windischer Karnt-ner" — tako se kaj radi zovejo — oglasil v Kla-genlurterci, kteri vsakega svari, „Warnung" daje, kter „ein Spieler" je. Možiček dobro razumemo vas. — Bog daj, da bi več takih „ein Spieler"jev ali Svečanov bilo, potem bi bila Austrija stalna in svobodna. Kdor se tega prepričati hoče, naj bere druzega tečaja Slovenije krasne sostavke slavnega Svečana, i vidil bo, da je nas Slovenov mnenje i djanje dobro i pravično za Austrio, ktero razširiti želimo noter do Balkana. Ko bi pa kdo koji božji vaša djanja i mnenja razglasiti hotel od obljubljene i dane vstave do dones, tak bi vam lasi po konci stali. 0 svobodni Austrii sinovi! — O nemška Bie-derkeit i Bescheidenheit! — O deutsche Cerech-tigkeit und Treue !!! ■— Bolje bi nam bilo , ko bi ne bili vgledali belega dne. Ljubi moji nemškutarčki! to vam še povem v tolažbo, da takih „cin Spieler"-jev ni edin, temoč nas je več, ko jim jošic teče slavjanska kri po žilah, i tekla bode do zadnega zdihleja života; kratkoma, ljubi prijatelji moji! vi ste nam še za deset Jet zad, hitiii toraj z nami po-berati; kdor z nami ne pobera, raztresa. Ako to storete, potem vam bomo prav dali, i potem si še le hočemo bratovsko roko podati, se ogerliti i poljubiti, dokler se pa to ne zgodi, je vse pridgo-vanje vaše od miru zapstonj.
Žalostni zasledki železnega jarma silne Ger-manije se še le zdaj prav prikazujejo na dan. Otroci sredne starosti, namreč še iz šol tevtonskih demagogov, so pri velikonočni spovedi po nemški molili, po slovenski pa se spovedovali. Od začetka, ves osupnjen, nisem vedil, al je šala al resnica? Ker se pa ta zmešnjava večbart ponovi, vonder enega
vprašani, zakaj se tud po nemško ne i/-p o ve (lava ? Mi odgovori: „Ker neznani". Ga prašam dalje, če kaj zastopi od molitev, ktere je vs$#spačene in le n,i pol požebral ? Mi reče: „Nič". Toraj ga baram, kje se je tako naučil? Mi pravi: „V šoli". To je cel Babilon, ako bo še dolgo tako, bomo vse ver-toglavi. Kako mora taki srotlej sv. spoved prav opraviti? Kako mora grivenga serčna biti, če serdce ne zapopade, kar usta izrekajo? Tu nam grejo besede: „To ljudstvo me cesti z ustmi, njegovo serdce pak je daleč od mene". Toraj gg. kateheti! učite terdoslovenske otročiče po slovensko, storite majhen razloček, prosim, med božjimi in svetovnimi rečmi, ker tu ni govorjenje od same jednakopravnosti, temoč od časne i večne sreče. Takej v nebo vpijoči krivici se ne mora i ne sme tiho deti.
Prav v serce je nam koroškim Slovencom žal, da bo „SIovenija" izhajati nehala, ktera nam je bila s svojimi novimi —pravzaprav starimi oblikami, zakaj na Koroškem so povsod v navadi, — i s svojim približovanjem k ilirščini tako po godu, sladka i prijetna. Kako bi kaj bilo, ko bi v kakem drugem mestu izhajati jela, alj ko bi marljiva „Slovenska Čbela" svoj naslov spremenula, i pod naslovom „Slovenija" ali „llirija" izhajala? — Z Bogom mila Slovenija, ki te ljubili smo od tvojega začetka do zadnega zdihljeja kot zvesto prijatljico naroda i živo podpirateijico slovenščine. Počivaj v miru, dokler zopet najdeš rešitelja. —	A. S.
Iz Gorice. Slavjanskemu družtvu v Gorici je zadnja ura odbila. Ko je pred dvema letoma v Austrii svobode sonce zasijalo, in vse narode iz terd-nega spanja k novemu življenju obudilo, je nekoliko iskrenih domorodcev, od kterih dva, namreč gospoda Mažgona in doktorja Dolenca zali Bog! zdaj hladna zemlja krije, leto družtvo osnovalo. Od začetka scer majhno se je od dne do dne množilo tako, da je, kadar je češka stranka v Kromerižu oči cele Austrije na-se obračala, in Slovanom svitlo prihodnost obetala, blizo 170 udov štela. Čitav-nica je bila tačas od zjutrej do pozne ure zvečer polna liravcev, in vsaki dan se je med drugimi lepimi pesmi iz serca zapela. „Hej Slovenci! naša reč slovenska živo klije."
In zares je živo klila; ali so bili drugi časi, druge misli, drugi občuti. Pride 4. dan marca 1849, in vse je oplašeno obmolknilo. Smo začeli hoditi rakovo pot. Družtvina postava je podvergla družtva sumljivemu čuvanju gosposk, ter jim je odvezala poprejšnjo življenje. Eden za drugim našemu družtvu siovo da; čversta, radovoljna šolska mladost ji je še nar zvestejši. Kar na enkrat sred mesca Augusta, če se ne motim, pride na svitlo ukaz, ki učence iz vsakterega družtva izklene.
Odsihdob je naše družtvo splavalo. Na dan novega leta 1850 je ono zgubilo svojega voditelja, svojo nar močnejšo podporo, nepozabljivega doktorja Dolenca. Žalostni družbeniki so sklenili še skupej ostati, dokler bi bilo mogoče. Al zastonj, družtvo nima več živevnosti. Nar boljši časopise, ki so pravice Slovanov zagovarjali, smo zgubili, al jih v kratkem zgubimo; nihče zdaj ne vidi al noče viditi potrebe se slovanskega jezika učiti; čitavnica slovenskega družtva je scer celi dan odperta, al zastonj čaka, da bi jo kdo obiskal. H čemu je čitavnica brez bravcev ? Zaprimo jo raj. Od pervega Aprila ne bo več slavjanskega družtva v Gorici tudi po imenu ne.
Te besede zreči me žalost obide. Kako je bilo pred dvema letoma, kako je bilo lani, in kako je
danas! Pa zakaj hoče vse zaspati, zakaj taka cnak-šnost, taka merzlota, taka zanikernost, zakaj tako malo ljubezni do domovine? To je lahko odgovoriti: Slovani nimajo svojega jezika v uradih. Deržavna ustava, in ustava posamezne kronovine govori od enakopravnosti austrijanskih narodov in od nedotakljive pravice njih jezik izomikati. Kaj pa pomenijo te besede, morebiti da ministerstvo nobenemu ne krati se maternega jezika učiti ? Lepa pravica, tako je nam vstava zares zlate čase prinesla! Veseli se Slovene, zdaj smeš slovensko slovnico v roke vzeti! Se vidi vonder, da vladarstvo spozna, daje ono za ljudstvo tukej, in ne ljudstvo za vladarstvo!
Ljubljana. Eno leto in devet meseov je, kar je „Slovenija" pervikrat rodoljube ob Savi, Soči in Dravi pozdravila. In rodoljubi so jo z veseljem in radostjo sprejeli, ji podporno roko podali in gostna vrata odperli. O tistej dobi smo si s „SIovenijo" vred marsikaj nadjali, kar je vsakemu domorodcu serce navdahnulo, da je veselja vriskalo. Od hiše do hiše, od sela do sela, od mesta do mesta se je petje razlegalo. Zjedinjenje Slovencov v eno kronovino, vpeljanje narodnega jezika v šole, pisar-nice in javna opravila itd., to je bilo, kar je vsako rodoljubno serce tako močno navdahnulo. Al te naše mile nade, naše naj slajše želje so skopnele kakor spomladanski sneg, so zginule, kakor jutranja megla pred rumenim soncom. Baztergan in zapušen je slovenski naj svetejši narod; slovenski jezik za-ničvan se v svoji domovini tujemu uklanjati mora. Sovražna osoda je slovenski narod tepla. To je z grenko britkostjo vsakega rodoljuba napolnilo. ^Slovenija" je te žalostne in druge vesele novice na-znanovaie, se je za narodne pravice potegvala, rodoljube v podporo klicala, ki so ji tudi zvesto priskočili. Z današnjim dnevom je pa tudi njej, saj za nekoliko časa odklenkalo. Vsim, ki so jo podperati blagovolili, naj mati Slava trud obilo poverne; domovini pa naj zašije bolj prijazno sonce kakor ji je dozdaj sijalo. Naj nje sinovi na njenem polju pridno sejejo zlata zerna, in želi bodo hvaležni vnuki rumeno pšenico. Z Bogom !
Terst. Daljnopisno oznanilo iz Tersta pove da se na Gerškem nič ni spremenilo. 11 vjetih bark so Angleži Gerkom nazaj dali.
Štajarska. Pri Semeringu dela dan za dnevom 3000 delavcov na železnici.
Horvaška. Dr. Gaj je naznanil, da hoče slovansko občno knjigarnico in starinarnico napraviti.
Češka. Pražske Nov. povedo, daje na Češkem mesca januarja 71 oseb iz rimsko-katolške vere v evangelsko stopilo.
Moravska. V cnajmskem okrogu tri ure od Kro-mave se je strašna nesreča prigodila. V tamošnjem kraju se je namreč v poslopju, kjer smodnik pripravljajo, 27 stotov smodnika zažgalo, ki je bil že pripravljen, da bi ga bili drugo jutro v Berno peljali. V enem predelu so 4 vojaki delali. Strašno smert so storili, vsak kos trupia je bil v kakem drugem kraju najden. Puh je bil tako močen, daje iz hiše, ki je na bližnjem hribu stala vse opeke odnesel in okna v tisuče čepin razsul. Vozovi, ki so tri četert ure dalječ bili, je puh za en čevelj odnesel. V mestu Kromav, ki je tri ure preč, so se okna tresja in votlo gromenje se je čulo. Na kako vižo se je smodnik zažgal, se ne ve.
Slovaška. V „Union se piše:" Ako bi kdo menili, da od 25- do 30.000 Slovakov, ki so lansko leto za veliko edino Austrijo proti sovražniku
* t
— 103 —
stali, nobeden več ne živi, ki narodnega čuta v sercu ne nosi, bi bilo sicer njegovo mnenje krivo; za resnico je pa nezapopadljivo, kako je mogla v tako kratkej dobi na Slovaškem tako velika tihota postati. Hočemo poskusiti to vganjko vganuti: to je žalost zvestega, odkritoserčnega, osramotenega pri-jatla, ki svojib misel v globoko razžaljeni duši ne more zapopasti. Še smo zdravi, še dihamo, kterih divja vojska ni požerla, in gledamo kole, drevesa in poslopja, na ktere so bili naši brati obešeni in zadavljeni, še se spomnimo sladkih sanj, ki smo jih takrat sanjali, z tamnim očesom vidimo, kar se pri nas godi, in vonder le upa ne zgubimo, ker ne moremo dvomiti, ker je naša reč pravična, da bi slednjič ne zmagala, ker smo prepričani, da bo vlada, ktera se je zdaj, kakor se nam zdi, madjarskemu boljarstvu v naročje vergla, vonder le spregledala pri čim da je, in do naših možev zaupanje dobila. — Ona nam naših zadev noče zaupati in nam pošle Beniecz Kys-a, in Balogh-a, Pongracs-a in Nandorys-a za komisarje postavi. In vonder je jasno kot beli dan, da niso mesta, ne ljudstvo na deželi, ne slovanska narodna stranka punta zbudile. Stara aristokracija še te narodne može, ki so do zdaj službe imeli, iz služb podi, ker dobro ve, da vlada vsega ne more vediti, kako brezvestno in krivično ona ravna. Toliko moramo zagotoviti, da ljudstvo madjarski jezik za puntarski inia, in vonder ne ve ali je v cesarski ali v madjarski oblasti. Avstrija bo velika, ako bo edina, edina pa le takrat zamore postati, ako se na vse narode enako opera. Ljudstvu se lahko jezik zaveže in jarm naloži, pa s tem vlada ne bode terdniše stala, zdelo se bo, kakor da bi vojaki mir obderžali, al madjarski podpihovavci med tem nove zanjke nastavljajo.
Avguštin Beniecky je bil od ministra pravice na Slovaško poslan, da bi sodnije vredil. Ta mož sam pravi, da nemškega ne razumi, slovansko pa je pozabil. — Pri sodnijab je same goreče protiv-nike naše narodnosti in vstave postavil. Govorilo se je, da se bodo poslanci na Dunaj poslali, da bodo proti njemu govorilo. Pa tega ne bomo storili, tudi se mu ne bomo operli, ker vse naše prošnje pri vladi so bile le glas vpijočega v puščavi. Vse upanje še stavimo samo na višjega deržavnega zagovornika, ki je nam obstoj tirnavskega krožnega višjega sodništva obvarval. Da bi skorej v naše zidovje prišel!
Austrijanska. 22. marca je bilo na Dunaju sklenjeno spomladi 1852. leta veliko austrijansko obertniško razstavo napraviti.
$ „Reichszeitung" pravi, da minister notranjih zadev slovanskim vradnijam v slovanskem jeziku dopisuje. To mora vsakega vstavoljubega deržav-Ijana razveseliti; ker očitno dokaže, da gospod minister narodno enakopravnostpoštuje. Na to pa posebno tiste vradnike opomnemo, kterim dolga kita čez pleča maha, ki se le v staro Avstrijo nazaj ozerajo, ki od vpeljanja narodnega jezika v pisarnice in javna opravila nič nočejo vediti in slišati.
Ogerska. Slov. Nov. pišejo, da je v Košicah preiskovavna komisija nekega Is to k a po imenu, nekdajnega vradnega služabnika k smerti obsodila, kije bil tudi potem ustreljen, ker je z nabrano množico c. k. vojake napadval in pobijal. Ko mU je auditor sodbo bral, mu je dvakrat v besedo segel in očital, zakaj da se ni madjarskega jezika bolj naučil.
* Do zdaj je že 86.000 madjarskih honve-dov v austrijansko armado uverstenih.
Vu je dežele.
Bosna. Vstajniki so se namenuli te dni v Va-kup, in ak/Ae bodo tamošnji Turki z njimi ju^e -nuli, jih hou-jo z oboroženo desno prisiliti. j
Černcnfora. 151. marca je okrog 10001 mf-gorcev sosedne vasi pri Podgorici napadlo, nrse le o mrafu, ko so se celi dan bili, so se nazaj podali. Dva Turka sta bila mertva in 20 je bilo ranjenih; Černogorec pa nobeden ni padel.
Rusko. Nekteri časopisi pravijo, da ruska vlada Prusom z vojsko žuga.
Valahia. Rusi se ne bodo iz Valaškega na Rusko nazaj vernuli, kakor se je govorilo, temveč še več se jih v podunavske knezovine pričakuje. Čuje se, da so Angleži zavolj tega začeli Gerke stiskati, da bi Ruse primorali podunavske knezovine zapustiti. Al ravno zavolj te dogodbe bo toliko večja ruska armada knezovine posedla.
Turška. Iz Carigrada se v »Narodne Nov." piše, da se tam mnogo pripoveduje od neke zaveze, ruske, turške in francoske vlade. Od vojvoda Leuch-tenberga govore, da bo on srednik pri tej reči. Predlog te zaveze ni nov, ampak pravijo, da je tisti od carja Napaleona, ki je hotel svet v dve deržavi razdeliti. Čuje se, daje francoski kabinet turško vlado vprašal, ali bi ona hotla vse tiste begune v varstvo vzeti, ki so iz Švajcarskega prognani. Ze davno se je govorilo, da bo turška vlada kristjanom ravno tiste pravice podelila, kakor jih niuhamedani vživajo, ali za vresničenje tega se še ene stopnje ni storilo in vse se kaže, da bo vse še pri starem ostalo. Armada se bo za 70.000 pomnožila.
*	Iz Šumle se piše, da so se ogerski beguni 24. febr. ob desetih zjutraj v Varno podali. Bili so sledeči: Bem, Tabaczynski, Ivmety, Stein, Zar-zicki, Waroniecki, Grimm, Barety, Told, Fiala, HoIIan, Nemegyi, Albert, Orosdy, Šeibenberu, Šneider, Šopf, Ballogh (oče in sin).
Laška. Rim. Časopis »Vero Amico" pravi, da bo papeževa armada iz treh tujih kardel obstala: iz austrijanskega, francoskega in španskega.
*	Neapolitansko. Časopisi pripovedujejo, da angleška vlada od neapolitanske tirja, da naj Si-cilianom že davno obljubljeno vstavo podeli in od svoje prehude ojstrosti odstopi, ki je kriva, da toliko ljudi svojo domovino zapustiti mora; potem hoče tudi oškodvanje za škodo, ki se je Anglezom že pred Jetrni in posebno v zadnji sicilianski vojski zgodila. Vonder še ni znano, ali je vse to res ali ne.
*	Neapolitansko. Kako sebični in hudobni so nekteri ljudje, kako malo jim je mar, ako se narodu dobro ali slabo godi, pokaže dovolj prošnja, ktero so neapolitanske oblasti vladi predložili. Glasi se takole: Neapolitanski narod, ki želi, da bi se enkrat brez postav nost končala, ki dobro previdi, da še ni z rev za vstavno življenje, ki previdi, kako bogaboječ je kralj, prosi, da bi se spet samovladama vlada v kraljestvu vpeljala. S takim ravnanjem se bodo gosposke pri ljudstvu gotovo zlo prikupile , ki je tudi za Boga! zlo pripravno jim zaupanje naroda pridobiti. Slepci, ki ne vidijo, da naravnost proti prepadu koračijo, iz kterega ako vanj padejo, nikdar več ne bodo prišli.
Nemška. Dal jnopisno naznanilo iz Rrezlave naznani, dase je nemški zbor v Erfurtu 20. marca pričel.
Francoska. V francoski zbor je sedaj velika večina tako imenovanih »rudečih" zvoljenih. Ti bi znali Napoleonu kako grenko povedati in ga znabiti clo prisiliti od predsedništva odstopiti.
...
- 104
Lep<
Blagor pesni ha'
l	Pel bi rad!	^
Serce se zopet raduje Nedrije više dviguje Peti imam želje, Svoje veselje Hočem ljudem ra/.odeti Ino spet eno zapeti.
•Pel bi rad ! Naj mi pa tudi prilaga, Kterim kolj radost je draga, Zložne pesmice So veselice Dobrega serca na sveti Znalo da v raju bo peti.
Pejem rad ! Kader mi sončice sije Tudi če megla ga krije, Radost alj žala, Ktera se dala, Ktera mi serce zagneti Sleherna sili me peti.
Pejem rad! Ako mi ravno ne steče Kakor so želje goreče, Sej po vihari S lepšemi žari Sonce prijazno nam sveti Vabi veselo zapeti.
Pel bom rad ! Ce ovsenjak mene siti Vrelic le daja mi piti, Bivam na slami V revnemu hrami, Moram le pičlo živeti, Moje bogastvo je peti.
Pel bom rad! Dokler mi dani so glasi, Naj se preminajo časi, Starost me krivi Glavico sivi, Vedno rad hotel bom peti Dokler da moral bom umreti.
V Trebovlah 18. Sušca 1850.
uko polje.
Ilašnik.
F spomin Antona Hrempelja.
Gosta megla še je ležala po lepih slovenskih krajinah, ki je branila toplim žarom blagegasolnca posijati v temno noč narodnega spanja. Le malo
brez terdobe tudi nekaterih sadajnih; alj če se ozremo na krepkost, lehko odpustimo samouku nekdajnih dob, ki si je Ie skoz ternje ino koprive pot do slovenskih blagric iskati moral. Posebno nas je leto 1848 prepričalo od koristi, katero so Krempeljeve »Dogodivšine" donesle. Zamorem zagotoviti, da so veliko pripomogle proti volitvam v nemški Frankobrod. Lepo je bilo slišati ino serce je radosti v kipečih persih terkalo, kadar so prosti kmetovavci svoje protivenje po „Dogodivšinah" s primernimi razlogi izraževali. V tem letu so se marljivo prebirale, ker so tudi prav dober kup, po 36 kr. srebra se v Gradcu dobe.
Smešnico iz Krempeljeve mladosti mi je eden izmed njegovih součencev povedal; tukaj sem jo postavim, ker mislim, da našemu spisatelju nije v sramoto. A. Krempelj je bil učenec 4. latinske šole v Mariboru i u vsem deček že prav možkega obnašanja. Enkrat pa mu se otožnost razvedri ino za šolo si napravi baruse iz papirja ter si je na brado prilepi. Učitelj to viditi se od prevelike jeze togoti ino ne miruje, dokler naš Krempelj Maribora ne zapusti z drugim redom v zaderžanjuino s pri-stavkom: papircam sibi barbam fecit. On tedaj odrine v Gradec, kder tudi visoke šole z dobrim uspehom sverši. —
Krempelj je umeri, kakor je znano,leta 1844 v svoji župiji Mala Nedelja poleg Ljutomira, kder njegovo truplo počiva. Župljani ino tudi drugi iz okolice še se mnogokrat spomnijo svojega župnika ino njegove bistre zgovornosti v razskladanju božjih ino posvetnih reči. Lehka mu žemljica! — Preteklo leto pridem k ntalej Nedelji, se ozrem po pre-lepej okolici iz bližnjega cerkevnjaka, na katerem je Krempelj svoje žalostinke od nekdajne sreče ino slave Slovencev prepeval. Solze v očeh se podam na pokopališče. Ko k znanemu mestu njegovega pokoja pristopim, se nisem mogel otožnosti obraniti. Najdel sem samo mali kup žemljice s travo ob-raščen, leseni križ, ki mu je 4 leta na verhu stal, je strohnet ležal. Živa slika zemeljske zginljivosti! Alj Krempelju v sercih njegovih rojakov močen spominek stoji, ki klije in raste do boljše prihodnosti, ter obilno žlahtnega sadu na polju Slavjanstva obeta. Vendar pa bi se spodobilo, da se Krempelju tudi na grob kaki prost spominek postavi, da bi bližnji ino daljni obiskovavci vidili, kak se časti slaven rojak in nevlrudljiv delavec Slave. — Priporočim to reč posebno gradečkemu slovanskemu družtvu v prevdarek. —
Da se Prešernu spominik postaviti hoče, je misel vse hvale vredna, ker le nemaren narod , ki takih možev nije vreden bil, kaj takega za nepo-
korenjakov je v tem žalostnem, sramotepolnem času trebno derži. Naj slavneji narodi Greki in Rimljani svoj glas povzdignulo budivši k življenju nemarne ino drugi v dalnej Azii in Afriki so svojim velika-
zanikernike. Tudi A. Krempelj spada v versto per-	~ ' ' ' J *' '	-------"
vih borivcev za narodne pravice Slovencov. Slava jim! Oni so bili jasne zvezdice, predhodnice belega dneva, bili so narodni brambovci, ki so predstraže zvesto obskerbljevali, ino med njimi se vidi tudi A. Krempelj. Še učenec višjih naukov se je že čversto boril za narodne pravice. Kdo pa ne pozna njegovih spisov, izmed katerih naj imenitneji je njegovo slednje delo »Dogodivšine štajerske zemlje", iz ka
nom s neizmernimi stroški orjaške spomenike stavili, — mi pa bi se nehvaležne skazali? Tega ne dopusti slovensko rodoljubje, če ravno gluha sebičnost sadajnega časa se s svojimi načeli močno opira, ker iz tega ne vidi djanske koristi. Eno pa je, kar omenuti moram zastran Prešernovega spomenika: da bi se mu na grob prosto znamenje s potrebnim napisom postavilo; saj lepši, če ne velikanski spomenik, pa mu se naj v rodoljubnem slovenskem
terih vroča ljubezen do Slovencov skopčana s pra- mestu hrajnu postavi, kar se mi iz več uzrokov vičnim serdom na njihove tisučletne tlačitelje dije. primerneje ino koristneje zdi od pokopališča. Pre-Slog njegovih spisov še je sicer neopiljen, čeravno vdarite Slovenci! — V Gradcu 18. sušca 1850. 3
Odgovorni izdajatel in tiskarv^toBlaznik v Ljubljani.
siiNu