Leto LXVIII Naročnina mesečno 29 Din, za inozem« itro 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI 6/111 PoSfnlna plahuta V Ljubljani, v torek, dne 29. oktobra 1940 Stev. 249 i Gena Z din Z) VENEC Cefc. nična i Ljak-Ijana M. 10.650 ta 10.549 ia i mera te; Sarajevo »tv. 7563. Zagreb »t*. 59.011, Praga-Du naj 24.797 U prava i Kopitar* Jeva alica štev. 6. ■prave i «VM, ««-01, 48-N, N-M, —" lakaj« ink daa sjatraj razea ponedeljka ia daeva p* praznika na med Italijo in Grčijo Hitler in Mussolini sta se včeraj v Fi-renči sestala h zelo važnemu posvetu V ponedeljek ob 3 zjutraj je Italija izročila Grčiji triurni ultimat in ob 6 so italijanske čete že prekoračile grško mejo, dopoldne pa so italijanska letala že bombardirala razna grška mesta Grčija je prosila Anglijo za nujno pomoč, ki ji je bila takoj obljubljena Včeraj ob 6 zjutraj so se začele sovražnosti med Italijo in Grčijo. Zaradi incidentov, hi so se pripetili v Albaniji blizu grške meje v nedeljo, je Italija v ponedeljek ob 3 zjutraj poslala gršhi vladi hrathoročni ultimat, hi je potehel v treh urah, torej ob 3 zjutraj. Gršha vlada, hi je zasedala že od objave omenjenih incidentov dalje neprestano, je ultimat odklonila, odredila tahoj mobilizacijo in so bili objavljeni ohlici kralja Jurija II. in predsednika vlade Metahsasa na narod. Ob G zjutraj so bile javljene prve borbe z grško-albanske meje, dopoldne so italijanska letala že bombardirala številne cilje v Grčiji. Italijanski ultimat Metaksas: »Vi prinašate vojno napoved« Besedilo italijanske note grški vladi Rim, 28. oktobra. A A. Štefani: Italijanski poslanik v Atenah Grazi je davi ob 3 izročil grški vladi tole noto: Italijanska vlada je morala večkrat ugotoviti, da je grška vlada zavzemala v sedanjem sporu stališče, ki je v navzkrižju ne samo z normalnimi odnošaji miru in dobre soseščine med dvema državama, ampak tudi v navzkrižju z natančnimi nalogami, ki jih grški vladi nalaga njen položaj nevtralne države. Večkrat je italijanska vlada smatrala za potrebno, da pozove grško vlado, da upošteva te naloge m da protestira proti njihovi načrtni kršitvi, ki je posebno resna, ker je grška vlada dovolila da angleško brodovje izrablja za svoje vojne operacije njene teritorialne vode, njene obale in pristanišča, ter je podpirala oskrbo angleških letal in dovolila, da se na grškem otočju organizira vojaško-poročevalska služba proti Italiji. Grška vlada je popolnoma poučena o teh dejstvih, ki so bila večkrat predmet diplomatskih de-marš Italije in na katere grška vlada, čeprav bi bila morala upoštevati resne posledice tega svojega stališča, ni odgovorila z nikakršnim ukrepom za zavarovanje lastne nevtralnosti, temveč je prav nasprotno še okrepila svojo akcijo s tem, da je podpirala angleške oborožene sile in njihovo sodelovanje s sovražniki Italije. Italijanska vlada razpolaga z dokazi, da je grška vlada s tem sodelovanjem računala in ga uredila z zvezami vojaškega, pomorskega in letalskega značaja. Italijanska vlada se ne sklicuje samo na angleško poroštvo, ki ga je Grčija sprejela, in ki pomeni del programa akcije, naperjene proti varnosti Italije, temveč tudi na izrečne in precizne obveznosti, ki jih je prevzela grška vlada, ko je dala na razpolago sovražnim silam, ki so v vojni z Italijo, važne strateške postojanke na grškem ozemlju, vštevši letalska oporišča v Tesaliji in Makedoniji, namenjene za napad na albansko ozemlje. Pri tej priložnosti mora italijanska vlada spomniti grško vlado na izzivalno akcijo nasproti albanskemu narodu, akcijo, ki jo je vršila s teroristično politiko, ki je nanjo pristala sama grška vlada, nasproti prebivalstvu Camurije in na stalne težnje, da se to delovanje prenese še na drugo stran njenih mej4. Zaradi teh dejstev se je italijanski vladi, čeprav brez uspeha, zdelo potrebno, da grško vlado opozori na neizogibne posledice, ki bi jih ta poli- Italijanska vlada zahteva od grške vlade, da dS takoj vojaškim oblastvom potreben nalog, da se bo to zasedanje moglo izvesti na miren način. Ce bodo italijanske čete zadele na odpor, bodo odgovorile z orožjem, a grška vlada bo nosila odgovornost za nastale posledice. Atene, 28. okt. A A. Atenska agencija: Davi ob 3. je italijanski poslanik Grazi izročil predsedniku grške vlade Metaxasu noto italijanske vlade, ki zahteva, da za dobo, dokler bo trajala vojna z Anglijo, italijanske oborožene sile zasedejo nekatere vojaško važne točke na grškem ozemlju. Italijanski poslanik je še ustme-110 pripomnil, da bodo italijanske čete, v primeru če Grčija ne sprejme te zahteve, vkorakale na grško ozemlje danes zjutraj ob 6. Predsednik vlade je odgovoril, da takšen postopek pomeni isto kot napoved vojne. Grški narod zaupa v Vsemogočnega in je zbran okoli svojega vladarja in predsednika vlade Metaxasa sklenil braniti svojo čast, neodvisnost in nedotakljivost. Grki bodo, če treba, izginili, toda izginili bodo kot možje. Proglas grškega kraha Juri a Atene 28. oktobra t (A. A.) Atenska agencija poroča: Kralj Jurij je naslovil na grški narod naslednji proglas: Grki! Predsednik vlade vam je pred kratkim sporočil, pod kakšnimi pogoji smo prisiljeni iti v vojno proti Italiji, ki ogroža neodvisnost Grčije. V tem velikem trenutku sem prepričan, da bodo vsi Grki, moški in ženske, storili svojo dolžnost do domovine in da se bodo skazali vredne našo slavne zgodovine. Z vero v Boga in v usodo našega naroda se bomo disciplinirano in splošno kot en mož borili za svoje oltarje, za svoja ognjišča do končne zmage. — V kraljevskem dvorcu v Atenah dne 28. okt. 1940 — Jurij II. Proglas predsednika vlade Atene, 28. okt. AA. Atenska agencija poroča, da je predsednik ministrskega sveta Metaxas objavim na grški narod proglas. V proglasu pravi, da je prišel čas, ko se je treba boriti za neodvisnost Grčije, za njeno nedotakljivost in čast. Dalje pravi proglas, da jo Italija zahtevala davi ob treh od grške vlade, da ji izroči nekatere predele grškega ozemlja na svobodno razpolago, diugače bodo pa italijanske čete danes obe šestih krenile čez mejo. da same zasedejo to predele. Metaxas pravi v proglasu, da je odgovoril italijanskemu poslaniku, da vidi v takšni zahtevi spričo načina, kako je bila postavljena, vojno napoved Italije Grčiji. Predsednik vlade pravi daljo v proglasu, da bo ves grški narod nastopil kakor en sam mož za obrambo grške svobode in neodvisnosti, Metaxov proglas se konča s poslednjim stihom pesmi o pomorski bitki pri Salamini: t. j. končni in najbolj vzvišeni boj. Mladinske manifestacije v Atenah Atene, 28. okt. A A. Atenska agencija: V Atenah je prišlo do velikih mladinskih manifestacij zlasti pred dvorom in je mladina navdušeno pozdravljala kralja. Kralj Jurij in predsednik vlade Metaxas sta popoldne obiskala atenska predmestja. Povsod ju je ljudstvo sprejemalo z velikim navdušenjem. tika imela za Italijo. Vsega tega Italija ne more dalje prenašati. Nevtralnost Grčije je postajala čimdalje bolj navadna krinka. Odgovornost za to gre predvsem Angliji in njeni nameri, da čim več drugih držav potegne v vojno. Toda odslej je očitno, da je politika grške vlade stremila in da stremi za tem, da se omogoči izpremenitev grškega ozemlja v izhodišče vojne akcije proti Italiji. To bi moglo pripeljati do oboroženega spopada med Italijo in Grčijo, spopada, ki ga italijanska vlada želi na vsak način preprečiti. Zato je italijanska vlada sklenila zahtevati od grške vlade kot poroštvo nevtralnosti in kot poroštvo varnosti Italije, da sme zasesti s svojimi oboroženimi silami, dokler bo trajala sedanja vojna z Anglijo, nekatere strateške točke na grških tleh. Italijanska vlada zahteva od grške vlade, da je ne ovira pri tem zasedanju in da ne ovira svobodnega prehoda čet, ki naj zasedbo izvedejo. Te čete ne prihajajo kot sovražnice grškega naroda in italijanska vlada ne misli s to začasno zasedbo nekaterih strateških točk, zasedbo, ki so jo narekovale okoliščine in ki je sicer čisto obrambnega značaja, kršiti suverenosti in neodvisnosti Grčije. Zemljevid k grškim dogodkom. Zemljevid je angleškega izvora in predstavlja razmerje moči v vzhodnem delu Sredozemskega morja (»Mediterannean«), Dobro so označene vse postojanke Italije (v črni barvi), angleške postojanke v Egiptu, Palestini in na otoku Cipru (Syprus), ter položaj Grčije in njenega otočia. Krogi na zemljevidu pomenijo razdalje od važnega italijanskega oporišča na Dodekaneških otokih, in sicer v miljah (ena milja nekaj več kakor „Giornale dltalia" Na grškem ozemlju so Angleži imeli že 30 oporišč... Rim, 28. oktobra t. Štefani. >Giornale d' Italia« objavlja članek o dogodkih v Grčiji in pravi, da so med Grčijo m Anglijo obstojali sporazumi in sodelovanje, ki so bila naperjena proti varnosti Italijo in proti svobodi italijanskih pomorskih zvez. Vir-ginio Gayda pravi, da se nahaja trenutno že 30 angleških vojaških misij na grškem ozemlju, številna pomorska oporišča so bila od Grčije dana Angliji na razpolago, med nji mi otoka Cerigo in Kreta, od koder ogrožajo italijanske pomorske zveze. Število oporišč je bilo, kot je ugotovljeno, zadnje čase povišano na trideset. V zadnjem sporazumu r- tudi to je ugotovljeno — jo Grčija dovolila Angliji, da zasedo ves otok Kreto. Anglija ima v Egiptu pripravljene že čete, med katerimi se nahaja izvrstno opremljena letalska skupina, da zasedejo otok Kreto. Končno jo ugotovljeno, pravi Virginio Gayda, da se je Grčija pripravljala na številno ofenzive in prevratno poskuse v notranjosti Albanije, ki naj bi se začele v odseku pri K o r i c i. Grčija je svoje čete na albanski meji povišala na vojno stanje. Vsa našteta dejstva, zaključuje Virginio Gayda, so bila ugotovljena v zadnjih 4 mesecih. Rim 28. oktobra t. Rimski radio je danes po« poldne sporočil, da jo italijanska vlada davi ob ranih urah izročila grški vladi noto s kratkim rokom za odgovor. Poročevalec radia ni omenil, kakšno zahteve je Italija stavila grški vladi, marveč jo samo povedal, da je italijanska nota obdolžila grško vlado, da je dovolila Angliji uporabo nekaterih pomorskih in letalskih oporišč v grški Macedoniji in na grških otokih, ter da je grško vlado svarila, naj ima pred očmi nevarnost takšne politike. Prvo grško vojno poročilo Atene, 27. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: Vrhovno poveljstvo grške vojske javlja: Oborožene italijanske sile so davi ob 5.30 napadlo grške |X)stojanke ob grško-albanski meji. Grške čete se upirajo. V drugem poročilu vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil govorijo, da so italijansko letalske sile bombardirale nekatere položaje na področju Korintskega kanala. Nekaj bomb je padlo na mesto Iliuses in na Tatoi. Grško vojno brodovje pred Solunom Atene, 28. okt. b. Uradno poročajo, da je izvršeno zbiranje grškega vojnega brodovja okrog Soluna, kjer so bili že poprej napovedani manevri vojne mornarice med 28. oktobrom in la novembrom. Pomorska bitka pri Kreti Newyork, 28. oktobra, b. Reuter poroča: V bli* žini Krete je bila davi prva pomorska bitka med italijanskim in grškim brodovjem. Izid te bitke še ni znan. Letalski napadi poldrugi km). Na zemljevidu I. iz Albanije ob obali proti je mogoče slediti smerem italijanskega prodiranja v Grčijo, in sicer I. jugu ter 2. iz Albanije naravnost *->doravno čez grško ozemlje proti Solunu,' ki leži južno' od Bolgarije in Jugoslavije. Atene, 28. okt. b. Atenska agencija. Grška prestolnica je imela danes dva alarma, prvega ob 7, drugega pa ob 9 dopoldne. Pri drugem alarmu je bilo slišati močno grmenje protiletalskih topov. Ni še znano, če so Italijani mesto bombardirali. Italijanska letala so popoldne bombardirala atensko letališče, ki je oddaljeno 18 kilometrov od grške prestolnice. Istočasno poročajo, da se je opoldne grški kralj z generalom Metaxasom vozil v odprtem avtomobilu po erških ulicah in mu je narod priredil viharne ovacijo. Sofija, 28 okt. m. Ob 5.40 so italijanske četa na dveh krajih prekoračile grško mejo, in sicer na jugu v smeri proti Janini ter na severu proti Ca-storiji. Istočasno so bili v številnih grških mestih dani znaki, da se bližajo sovražna letala. Italijanska letala so res bombardirala letališče Tatoi pri Atenah in pristanišče Patras. Nad Patrasom so so pojavili ob 10 dopoldne italijanski bombniki v treh skupinah po pet leta! in občutno poškodovali telefonsko ravnateljstvo, več pristaniških poslopij in zasebne hiše Eskadra italijanskih bombnikov je napadla most, ki vodi čoz Korintski kanal in združuje Peloponez s kopnim Dve italijanski letali sta se približali tudi Atenam. Italijanska letala so se pojavila nad Atenami vprav v trenutku, ko sta kralj Jurij in general Motaxas prisostvovala manifestacijam mladine. V Atenah računajo, Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s 1. strani) da jo na albanski meji zbranih 11 do 12 italijanskih divizij, 1 alpska divizija in 1 motorizirana divizija. Grčija ima na albanski iueji zbranih okrog 14 divizij in konjeniško divizijo. Atene, 28. oktobra. A A. Atenska agencija: Po poročilu okrožnega načelnika v Patrasu so italijanska letala petkrat letela nad mestom. Vrgla so več bomb na pristaniške napravo in stanovanjske hiše. 4 oseb« go bile ubito, 17 pa ranjenih. Grško trgovinsko brodovje Solun, 28. okt. ni. Kuropa Press. Grška vla-/a je danes po radiu sporočila vsem grškim trgovskim ladjam na odprtem morju smer poli, po katerem morajo odslej pluti. Ladje, ki so na poli v Ameriko, lahko nadaljujejo svojo plovbo. Ladje, ki plujejo proti Aziji, se morajo takoj podati v najbližje angleške luke, ki so pod ameriškim nadzorstvom. Ladje na Atlantskem oceanu, ako plujejo proti zahodu, lahko nadaljujejo pot, ladje pa, ki plujejo proti vzhodu, se morajo takoj podati v Anglijo. Vsem grškim ladjam je najstrožje prepovedan pristanek v italijanskih, španskih ali francoskih pristaniščih. Italijanske čete so se že izkrcale na raznih otokih London, 28. okt. b. Reuter poroča, da bo angleške vojne ladje že na poti v Grčijo, ni pa še novic o tem, če so že prišle v zvezo z italijanskim brodovjcm. Po še nepotrjenih novicah so se italijanske čete danes dopoldne izkrcalo na nekaterih južnih otokih Gr čij ev Proti Solunu Solun, 28. oktobra m. Italijansko topništvo obstreljuje področje med Florido in Castorio, da bi na ta način očistilo pot, po kateri naj bi italijanske čete začele prodirati proti Solunu. Po zadnjih poročilih so italijanske čete prodrle 10 km v Grčijo in zavzele vas Kotur. Grška vlada je objavila vojaško in gospodarsko mobilizacijo, tako da je vsa industrija stavljena pod upravo državne oblasti. V katerih smereh napada Italija Atene, 28. oktobra, t. Reuter: Italijanska armada, ki se nahaja v Albaniji, šteje okrog 10 do 12 divizij in nekaj pomožnih čet. Skupno okrog 250 do 300 tisoč mož. živežne in municijske zaloge so bile skrbno pripravljene. Italijanska oblast je v Albaniji zgradita tudi mnogo cest, tako da prometno vprašanje ne postavlja nobenih ovir za oskrbovanje vojske. Glavne italijanske čete so zbrane pri Argyrocastro, druga skupina pa stoji pri K o r i c i. Potemtakem imajo italijanske armade namen prodirati v Grčijo v dveh ločenih smereh. Ena skupina bi šla v južni smeri ob obali proti grškemu mestu Janina, medtem ko je druga smer iz Korice naperjena proti Solunu. Pot proti Janini je precej odprta in ne predstavlja nobenih naravnih ovir in je tudi mnogo mani utrjena na grški strani. Tudi ni verjetno, da bi bila tukaj obramba velika. Nasprotno pa stojijo med Korico in Solunom verige gorovja, kjer je grška armada postavila svoje utrjene čr^. /Ca grško obrambo je drugo bojišče tudi mnogo bolj važno in napredovanje Italije v tej smeri tudj mnogo bolj nevarno za odpor Grčije sploh. Grška armada je dobra, toda manjka ji moderno orožje. Grška vojska je tako rekoč brez motoriziranega orožja in grško letalstvo je po številu zelo slabo. Angleška pomoč Grčiji London, 28. okt. t. Reuter. Službeno potrjujejo, da je angleška vlada sprejela od grške vlade poziv, naj ji pride na pomoč v smislu jamstva, ki ga je Anglija lani dala Grčiji za primer napada na njeno neodvisnost in neokrnjenost. Vlada njegovega Veličanstva je sklonila, da takoj pride Grčiji na pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na morodajnih mestih izjavljajo, da vlada sedaj proučuje načine in možnosti, kako bi mogla Grčiji najbolj učinkovito pomagati v smislu jamstev ponujenih in od Grčije sprejetih dno 17. marca 1939, kakor jih je objavil takratni predsednik angleške vlado Chamberlain v spodnji zbornici. London, 28. oktobra, t. Reuter poroča: Na mero-dajnih mestih ne poročajo ničesar o načinu in ob- segu pomoči, ki jo bo Anglija nudila Grčiji. Izjavljajo pa, da bo pomoč učinkovita z ozirom na dejstvo, da Je grško otočje takorekoč nepremagljivo iu oblast nad tem otočjem ima angleško vojno brodovje. Četudi bi Italija zasedla del grške celino, bi na otokih prevladala Anglija. Poročila o tem, da so se italijanske vojne ladje pojavile v Egejskem morju, še niso potrjena, toda četudi bi bila resnična, bi angleškim pomorskim oblastem ne povzročala nobene zaskrbljenosti. Angleški kralj grškemu kralju London, 28. oktobru, t. Reuter. Angleški kralj Jurij je ob pričetku sovražnosti Grčije z Italijo poslal grškemu kralju Juriju II. pismo, v katerem izraža občudovanje junaškemu grškemu narodu, da so je odločil boriti se za neodvisnost svoje domovine. Med drugim omenja pismo tudi, da se razvoj vojnih dogodkov bliža preokretnici. ko bodo angleški imperij in njegovi zavezniki mogli odločilneje kakor doslej poseči v boj za svobodo in neodvisnost narodov. Konča z vzklikom: Živel grški narod, živel grški kralj. Stališče drugih držav Turčija Atene, 28. oktobra, t. Associated Press: Grški ministrski predsednik je danes dopoldne sprejel celo vrsto diplomatičnih predstavnikov inozemskih držav, med njimi tudi poslanika Turčije. Nato je imel po telefonu četrt ure trajajoči telefonski razgovor turške vlade v Ankari. O vsebini tega razgovora ni ničesar znano. Tudi turški poslanik je po odhodu iz predsednikovega urada molčal in časnikarjem ni dal nobene izjave. Ker so se v popoldanskih urah raznesle po grški prestolnici novice, da je tudi Turčija v vojnem stanju z Italijo, so se časnikarji obrnili na turško poslaništvo za informacije. Na poslaništvu so jim izjavili, da iz Ankare še niso prišla nobena poročila o stališču, ki ga bo Turčija zavzela do najnovejših dogodkov v Grčiji. Atene, 28. okt. m. Za danes je bila sklicana nujna seja turške vlade. Istočasno je prispel z letalom iz Kaira v Anknro general Smith, načelnik štaba poveljstva angleških čet na bližnjem vzhodu, ter je imel takoj sestanek s predsednikom turške vlado in vojnim ministrom. Carigrad, 28. okt. m. Europa Press: Od davi je angleška vlada v stalnem stiku s turško vlado. Tako v Londonu kakor v Ankari smatrajo, da ne ho prišlo do razšivitve bojev v vzhodnem delu Sredozemskega morja. I z zanesljivega vira smo zvedeli, da so bili vsi razgovori med turško in angleško vlado izključno vojaškega značaja. Anglija skuša v okviru sporazuma o zvezi t dne 12. maja 11)30 pridobiti Turčijo za svoje namene in to tembolj, ker v Londonu prevladuje mnenje, da bodo Italijanske in nemške vojaške sile z novih postojank nnpadle Egipt. V Ankari nič ne govorijo o pogajanjih, zaradi česar ni mogoče zvedeti, kakšni sklepi so bili sprejeti. Zaradi velikega pomena turškega stališča do najnovejšega spora pričakujejo diplomatski in politični krogi izid razgovorov med Anglijo in Turčijo, v Turška vojaška misija v Moskvi Moskva, 28. okt. b. Moskovski radio je sporočil snoči, da je turška vojna misija odpotovala v Moskvo, da se nujno pogaja o vprašanjih, ki Dogodki vojne pred izbruhom V Albaniji so se pripetili incidenti, ki |ih Italija smatra kot zadosten povod za svoj ultimat Grčiji Italijanska poročila Tirana, 27. oktobra. AA. Štefani: Neka grška oborožena tolpa je danes izvršila napad pri Korici, južno od prelaza Capestica in streljala s puškami ter metala ročne granate. Ker je albanska obmejna straža takoj nato odgovorila in nudila odpor, ter so stopnjema intervenirali tudi drugi oddelki, se je posrečilo sovražnika takoj odbiti z albanskega ozemlja. Pri tej priliki je bilo ujetih šest napadalcev. Albanske izgube znašajo 2 mrtva in tri ranjene. Snoči so eksplodirale pred pisarno italijanskega poročnika v pristanišču Eda tri bombe. Pri te priliki sta bili ranjeni dve osebi. Oblasti iščejo grške ali angleške agente, ki so povzročili atentat. Tirana, 28. oktobra. AA. Štefani: Razen o incidentih, ki so se pripetili v bližini Korče in v pristanišču Eda, poročajo tudi iz drugih krajev, ki leže na grško albanski meji listu »Toniorit o podobnih dogodkih. V zadnjih 48 urah so opazili na šestih mestih ob meji med Prespanskim jezerom iu K on i spoj jem oborožene oddelke. Neka obmejna postaja severno od Korče je v gorah morala zaustaviti šest oseb, ki so bile prekoračile mejo in cel kilometer daleč prodrle na albansko ozemlje. Na obmejnem prela/.u pri Karli j i, na poti med Argiroknstrom in Janino je okoli 100 grških študentov pod vodstvom avojih profesorjev priredilo sovražne manifestacije proti Italiji. Ta obmejni prehod je bil še od prej stvarno prepovedan vsem albanskim kmetom, ki imajo svoja polja onstran meje. List >Tomori< poudarja, da so to razburljivo razj>oloženje med grškim prebivalstvom umetno ustvarili, in sicer s posebno propagando, vsa stvar pa icmelji na trditvi, da je Anglija pripravljena poslati veliko število vojakov in letal, da pomaga Grčiji pri vdoru v Albanijo. List zaključuje svoja izvajanja s tem. da so izdani vsi ukrepi od strani Albanije, da se prepreči vsaka kršitev meje od katerekoli strani. OmerPjc.ni incidenti kažejo, da imujo Grki dobro zamišljen izzivalen načrt. Grška poročila Atene, 27. okt. AA, Atenska agencija javlja: Poročila albanskega izvora, ki govorijo o nekem vpadu grških oddelkov nn albansko ozemlje in v katerih so dodaje, da so grške tolpe izvršile napad na nlbanske položaje blizu Korče, južno od prelaza Capestica, so netočne. Nobena grška tolpa ni prekoračila al- banske meje nikjer, Znnuo jc, da o tolnah, ki bi bile organizirane na grškem ozemlju, ni govora, ker se vojaške in civilne oblasti brigajo za vzdrževanje reda. Prav tako so netočne vesti, ki govorijo o eksploziji bombe pred pisarno italijanskega namestništva v pri. stanišcu Eda. Nič ni znanega, kaj se je zgodilo v Edi, izjavlja pa se, da v te dogodke Grki niso vmešani, Atene, 27. okt. A A, Atenska agencija poroča: lz pooblaščenih vojaških krogov se je zvedelo sledeče: Na grško-albanski meji ni bilo nobenega incidenta. Samo v noči od petka na soboto so slišale grške straže okoli dveh zjutraj streljanje, ki je prihajalo iz Allnnije in Vigli-stisa, ki je nekaj kilometrov od grške meje. Na sami meji ni bilo nobenega incidenta. Položaj grških karavl je tak, da ne more nihče prekoračiti meje bodisi v Grčijo ali Albanijo. Prišlo je tudi obvestilo, da *e na albanskem ozemlju organizirajo tolpe. Ni pa znano, s kakšnim nnmenom. Naknudno se poroča še sledeče podrobnosti: Streljanje se je slišalo v vasi Vernik, ki je pet kilometrov od ir.eje. Grški graničarski častnik, ki je to streljanje zaslišal, je o tem obvestil italijanskega častnika, ki je bil na nasprotni strani. Po vojaških predpisih, ki veljajo za grško mejo, je častnik zahteval sestanek z italijanskim častnikom, da bi se ugotovilo, kako je prišlo do streljnnja. Dozdaj grški častnik ni dobil še nobenega odgovora. Nemško službeno pojasnilo Firenze, 28. oktobra. A A. DNB: Danes opoldne so v pristojnih italijanskih krogih izjavili spričo raznin glasov, ki so se razširili v tujini v zvezi z grško-italijansko napetostjo: Incidenti, izzivanja, nasilnost in intrige v grškem odseku so se v zadnjih urah tako zelo nakopičili, da se položaj čimdalje bolj poostruje in da je Italija bila prisiljena izdati ukrepe, da bo kos nevarnosti položaja. Obenem, ko so se grški napadi na Albanijo čimdalje bolj množili, so se povečale angleške spletke v Atenah tako zelo, da se je zdelo, da bodo od Anglije sledili težki udarci na neodvisnost Grčije in njeno ozemlje, in sicer v najkrajšem času. Ves položaj je takšen, da je zaradi pritiska Anglije, ki skuša s svojimi znanimi metodami utemeljiti svojo intervencijo z dozdevno grško prošnjo za pomoč, prišlo do tega, da se ie Grčija odpovedala svoji neodvisnosti. Italijanska vlada je morala zato zavzeti nasproti grški vladi stališče, ki je utemeljeno z zahtevami narodne obrambe. O fem bodo pozneje izšle nadaljnje podrobnosti. so postala pereča. Splošno pa namen razgovorov ni znan. Bolgariia London, 28. oktobra, t. Reuter. Reuterjev dopisnik je vprašal na bolgarskem poslaništvu, kakšno bo stališče Bolgarije k najnovejšim razvojem v Grčiji. Na poslaništvu so mu odgovorili, da niso pooblaščeni dajati izjav v imenu bolgarske vlade, da pa je politika Bolgarije danes nevtralnostna in da ni nobenega razloga, da bi se spremenila. Sofija, 23. oktobra, b. Uradno poročajo: Bolgarski zunanji minister je prispel davi navsezgodaj v svoje ministrstvo ter pregledal zadnje brzojavke. Nato se je sestal z ostalimi ministri. Iz vladnih krogov poročajo, da vlada še ni zavzela svojega stališča do dogodkov na jugu. Vsekakor je Bolgarija na teh dogodkih interesirana in spremlja njihov razvoj z največjim zanimanjem. V Sofiji doslej niso storili nobenih vojaških ukrepov. Stališče Amerike TVashington, 28. okt. b. Poročilo o začetku sovražnosti med Italijo in Grčijo je dobil predsednik Združenih drčav Roosevelt na potovanju med \Vashingtononi in Newyorkom. kjer bo ponoči govoril. Roosevelt je dal takoj nalog, da se vsem ameriškim ladjam prejx>ve plovbo v bližini grških luk. Iz Rima in Berlina o spopadu med Italijo in Grčijo ni nobenih novic v Ameriko. Poročilo, ki ga Je prejel Roosevelt, je prispelo ii Aten. Predsednik Roosevelt jo imel konferenco s svojimi svetovalci danes dopoldne ter pričakuje poročila ameriških predstavnikov iz balkanskih držav. Do sedaj Se ni nobenih uradnih novic ali izjav, iz katerih bi bilo razvidno stališče ameri. ške vlade do razširitve vojne na Balkan. Newyork, 28. okt. b. Evropski poročevalec agencije »United Press« prikazuje razmerje voj-skujočih se sil Italije in Grčije takole: Italijani so zbrali proti Grčiji okrog 200.000 dobro oboroženih mož, ki so že prodrli do takozvane Me-taxasove bojne črte v severozahodnih predelih Grčije. Kakor znano, je general Metaxas kmalu po svojem prihodu na oblast dal nalog za zgraditev cele vrste obrambnih postojank, ki naj bi čuvale Grčijo pred napadi s severozahoda. Italijanska vojska razpolaga s številnimi letalskimi silami in močnim vojnim brodovjem. »United Press« [>oroča. da je že prišlo do večje pomorske bitke v Egejskem morju in trdi. da so grške in italijanske_ vojne ladje stopile v akcijo ' . O pomor- skih bitkan doslej se ni podrobnosti. Italijanske letalske sile so bombardirale Pirej in Atene. Grčija Je pričela s postopno mobilizacijo ie pred-no Je prišlo do oboroženega spoapda med italijanskimi in grškimi silami. Poučeni krogi trdijo, da je tudi Grčija postavila na grško-albanski meji okrog 200,000 mož. Pogodbe, ki jih ima Grčija s tujimi državami 1. Grčija je bila članica 1. 1934 sklenjene Balkanske zveze (Romunija, Turčija, Grčija, Jugoslavija;. Na njen pritisk je Balkanska zveza dala jamstva svojim članicam samo za primer napada od strani kakšne balkanske države (Bolgarije), ker še je hotela grška vlada na vsak način zavarovati pred nevarnostjo, da ne bi bila zapletena v kakšno vojno z Italijo, ako bi izbruhnila med Italijo in kakšno drugo balkansko državo. Balkanska zveza pa je s spremembo režima v Romuniji v septembru tega leta itak sama od sebe umrla in ne obstoja več. 2. S Turčijo ima Grčija dve važni pogodbi, prva, sklenjena dne 14. Septembra 1933, ko je bil podpisan prijateljski pakt med obema državama, ter vojaška zveza, ki je bila sklenjena dne 1. marca 1938, v kateri obe državi druga drugi obljubljata pomoč v primeru katerega koli napada od strani kakšne tretje države. 3. Z Italijo je imela Grčija pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju že dne 20. septembra 1928. V aprilu 1. 1939 so bile objavljene posebne uradne izjave grške in italijanske vlade, iz katerih izhaja, da so medsebojni odnošaji prisrčni in da ima Italija namen spoštovati grško nedotakljivost tako na celini kakor na otokih. 4. Pred izbruhom sedanje vojne je 17. marca leta 1939. angleška vlada ponudila Grčiji jamstvo za nedotakljivost njenih meja. Grška vlada je angleško jamstvo sprejela, kar je pri velesilah osišča, Nemčiji in Italiji, povzročilo veliko nevoljo. Bolgarske prestolna beseda Sofija, 28. oktobra. AA. DNB: Danes popoldne ob 16 je bila svečana otvoritev drugega zasedanja narodnega sobranja. Sestanek so Z2Čeli z branjem prestolne besede kralja Borisa, ki je prišel v skupščinsko dvorano oblečen v paradno uniformo v spremstvu predsednika vlade dr. Filova, članov vlade, predsednika sobranja Logofetova in dveh podpredsednikov sobranja Zarijeva in Be-ševa ter dvornega spremstva. Ko je stopal skozi skupščinsko dvorano do prestola so poslanci kralja Borisa navdušeno pozdravljali. V diplomatski loži so bili zbrani člani diplomatskega zbora v Sofiji, med njimi tudi pooblaščeni minister kr. Jugoslavije Vladimir Milanovič. Galerije za publike in novinarske lože so bile prepolne. Ko je zasedel svoje mesto je kralj Boris stoje prebral prestolni govor, ki se glasi: Gospodje narodni poslanci! Srečen sem, da vas danes ponovno vidim zbrane v tej svečani dvorani in vas z iskreno radostjo pozdravljam z dobrodošlil Gospodje narodni poslancil S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da je zunanja politika, katero smo dozdaj vodili, rodila srečne uspehe. 7. septembra letos sta romunska in bolgarska vlada podpisali v Caiovi pogodbo, na podlagi katere se je južna Dobrudža ponovno vrnila pod okrilje bolgarske domovine. Ta dogodek je sprejel ves bolgarski narod z izlivom globokega veselja. Vi gospodje narodni poslanci ste enodušno odobrili to pogodbo v preteklem izrednem zasedanju narodnega sobranja, ker ste bili tolmači želje naroda ter njegove hvaležnosti do velikih voditeljev Nemčije in Italije za njuno pobudo in prijateljsko sodelovanje pri otvoritvi dobrudskega vprašanja. To okolnost pa še bolj utrjujejo prijateljske vezi, ki obstoje med nami in obema velikima državama. Veselje bolgarskega naroda je bilo toliko večje, ker je do rešitve vprašanja Južne Dobrudže prišlo na miren način, kar ustvarja pogoje ca vzpostavitev tradicionalnih vezi med Bolgarijo ln Romunijo in obenem tesnejše sodelovanje med obema državama. Naii odaosi z Jugoslavijo in Turčijo temelje na pogodbah, ki nas z njimi vežejo. S sovjetsko zvezo se nadaljujejo naši politični in gospodarski odnosi in se srečno razvijajo. Ohranjujemo tudi odnose z ostalimi državami v smislu danih možnosti. Vlada bo, opirajoč se na zaupanje naroda vložila vse napore, da bi ohranila mir v državi in zaščitila njene življenjske koristi. — Nato omenja prestolni govor vse vladne ukrepe za gospodarski, zdravstveni in kulturni dvig naroda, nato pa pravi tudi to-le: Ukrepi, ki so bili izdani za ojačenje državne obrambe ln popolna pripravljenost slehernega Bolgara, da ohrani neodvisnost naše države so razlog, da mirno gledamo in z zaupanjem v bodočnost. Nato našteva prestoln' govor vse načrte zakonov, ki jih bo vlada pri tem zasedanju predložila narodnemu sobranju v odobritev. Ko je prebral svoj prestolni govor, je kral' Boris v spremstvu svojih spremljevalcev zapustil skupščinsko dvorano, spremljali pa so ga predsednik vlade in ministri ter predsednik sobranja Vsj poslanci so kralja navdušeno pozdravljali Nato je sofijski me-tropolit ob asistenci svečenikov izvrš,« cerkvene obrede in želel narodnim poslancem srečno delo. Po tem obredu je bil sprejet dnevni red za prihodnjo sejo narodnega sobranja, na kateri bodo poslanci razpravljali o odgovoru na prestolni govor. Ameriški zunanji minister Hull o stališču do vojne v Evropi Newyork, 28. oktobra, t. »Associated Press«: Državni tajnik C o r d c 1 II u 1 je imel sinoči (po našem času je bilo to ob pol treh zjutraj) pri časnikarski konferenci daljši govor, v katerem Je zavzel slališče Združenih držav Severne Amerike do dogodkov v Evropi in Aziji. Uvodno je Cordel IIull rekel, da se vlada Združenih držav Severne Amerike zaveda, da je postal svetovni položaj zelo resen. Prvič v svoji zgodovini občutijo Združene države, da stojijo pred veliko nevarnostjo. Ko je bila severnoameriška država ustanovljena, je prevladovalo prepričanje, da je mogoče organizirati narode v neodvisne države, v katerih uživajo vsi državljani osebno svobodo. Ta načela so zmagala in so bila izročenn poznejšim rodovom skozi dolgo dobo 150 let. Združene države so na temelju teh načel zgradile miroljubne odnošaje tako z vsemi narodi, kakor z vsemi posamezniki. Ta njihov red, ki je trajal 150 let, Je sedaj v nevarnosti. Narodi, ki so dosedaj Se ohranili svojo svobodo, imajo dolžnost, da si ustvarijo orožje, s katerim bodo nepremagljivi. Izkušnje, ki jih imajo Združene države Severne Amerike, potrjujejo, da je to tudi naša najbolj važna in najbolj nujna na loga. Zato je naša vlada sklenila, da si ustvari suhozemsko vojsko, mornarico in letalstvo, ki bodo ogromnih obsegov. Nobenih ovir na tej poti ne bomo priznali. Vrhu tega bomo znali ustvariti občutje življenjska povezanosti med vsemi ameriškimi narodi. Izhajajoč iz tega stališča bodo Združene države Severne Amerike tudi vsem narodom, ki Be borijo r.n svobodo, dale vso pomoč in vsa obrambna sredstva. Kajti na ta način, da jih bomo podpirali, bomo zmanjšali tudi nevarnosti, ki prežijo na nas same. To politiko bomo vodili dalje do vseh njenih posledic, Pri nas odločuje volja naroda. Danes imam občutek, da je v sedanjem trenutku volja našega naroda ta, da vztraja, četudi z največjimi žrtvami, pri obrambi svojo svobode. Danes še ne vemo, kje bomo napadeni in kako. Toda eno že vemo danes vsi, namreč, da se bomo tako pripravili na napad, da bomo vsakega odbili. Zunanjo politične smernice Združenih držav Severne Amerike je državni tajnik Hull poBnel v nekaj točkah: Združene države Severne Amerike vidijo t najnovejšem razvoju dogodkov v Evropi in Aziji za njihov lastni obstoj nevarnost, kot je do sedaj v njihovi zgodovini šc ni bilo. Združene države odklanjajo novi red, ki naj hi nadomestil dosedanji demokratični red in ki naj bi bil naložen Evropi, Afriki in Aziji, kajti ta imenovani red ni pravičen in ga narodi odklanjajo. Združene države sc popolnoma zavedajo, da je treba že sedaj storiti vse potrebno za obrambo proti nevarnosti, ki se pojavlja. Združene države bodo zaradi tega za vsako žrtev in z vsemi sredstvi podpirale Anglijo, ki »o bori za ideale, ki so ameriškemu narodu sveti, toda tudi same se bodo i največjo odločnostjo pripravljale na nujnost, da odbijejo napad, kadar koli bi prišel in od katere koli strani bi prlžel. Zcmunska vremenska napoved: Občutna ohladitev, oblačno in megleno v vsej državi, le na Primorju bo v glavnem jasno z burjo- Ponekod dež i snegom. Čez dan te bo na severozahodu postopno zjasnilo. Hitler in Mussolini v Firenci „ Popolna skladnost ¥ vseh vprašanjih ki med obema državnikoma so bila na dnevnem redu" Rini) 28. oktobra. AA. Štefani. Mussolini se je v spremstvu zunanjega ministra groia Ciana odpeljal v Firenc o, kjer se bosta sestala z voditeljem Nemcev Adolfom Hitlerjem. Brenner, 28. oktobra. AA. Štefani: Ponoči je voditelj Nemčije AdoK Hitler prispel v spremstvu zunanjega ministra v. Ribbeniropa v Italijo ter nadaljeval pot v Firenco. Ob 9.30 je Hitlerjev vlak prišel v Bologno, kjer je bil kolodvor ves okrašen z nemškimi in italijanskimi zastavami. Nemškega voditelja je na kolodvoru pričakoval vojvoda Bergamski s predstavniki oblasti in stranke. Ogromna množica je pozdravljala vladarja prijateljske in zavezniške države. Pol ure .prej se je pripeljal s posebnim vlakom v Bologno nemški zunanji minister Ribbentrop z uradniki zunanjega ministrstva. Ribbentrop je bil pri sprejemu nemškega voditelja prisoten. Kancler Hitler je povabil v svoj voz vojvodo Bergamskega, bologneškega župana, pokrajinskega vojaškega poveljnika ter se ž njimi dalje časa razgovarjal. Ob 9.40 se je vlak z nemškim voditeljem, ki ga je od Bologne dalje spremljal tudi zunanji minister Ribbentropp med navdušenim vzkli-kanjem odpeljal dalje proti Firenci. Ob 11.15 se je posebni vlak voditelja Nemčije pripeljal v Firenco, kjer ga je pričakoval predsednik italijanske vlade in voditelj Mussolini obdan od svojega štaba vojaških in civilnih odličnikov. V Mussolinijevem spremstvu se je nahajal tudi zunanji minister grof Ciano. Velikanska množica je pozdravljala voditelja obeh zavezniških držav. Mesto je bilo v zavezniških zastavah. Ob 11.30 se je v »Palazzo Vecchio« v Firenci začel posvet med obema državnikoma. V ta namen je bila pripravljena posebna slovesna dvorana v tej zgodovinski palači Na eni strani mize sta sedela Mussolini in Hitler. Mussolini je kot gostitelj imel Hitlerja na svoji desnici. Njima nasproti sta sedela nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano. Prvi sestanek je trajal dve pol ni uri. Na koncu sestanka je bilo objavljeno službeno poročilo, ki pravi, da je posvet obeh državnikov pokazal popolno skladnost v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. V poučenih krogih trdijo, da bosta imela Mussolini in Hitler še en sestanek, nakar s 2 bo Hitler odpeljal iz Firence nazaj v Nemčijo Ko so se nekaj minut pozneje odprla vrata dvorane Klementa VIII., so časnikarji mogli z zadovoljstvom opazovati oba poglavarja, Hitlerja in Mussolinija, ki sta jima sledila zunanja ministra. Udeleženci konference so nato odšli v dvorano Leona X. in v salon »500«, potem pa po velikih stopnicah navzdol in sedli v avtomobile in se med navdušenimi manifestacijami še večje množice, kakor je bila prej, čeprav je hudo deževalo, odpeljali v vladno palačo, kjer so jim priredili intimno kosilo. Sestanku je prisostvoval tudi maršal Keitel. Rim, 28 oktobra. AA. DNB: Razgovori med fiihrerjem in ducejem so se v Florenci začeli takoj po Hitlerjevem prihodu. Po razgovoru v palači Riccardi je bilo kosilo Hitlerju na čast. Za popoldne je na programu, če se razgovori ne bodo nadaljevali, sprehod po mestu, v primeru slabega vremena pa koncert. Obisk voditelja rajha se bo končal najbrž danes Firenca, 28, oktobra AA. Nemško-italijanski razgovori so se začeli ob 11.15 v Palazzu Vecchiu. Okoli 13.45 sta Hitler in Mussolini odšla s svojim spremstvom v Palacco Riccardi na kosilo. Razen obeh zunanjih ministrov je bil na kosilu tudi šef vrhovnega poveljstva maršal Keitel. Hitler se sestane z belgijskim kraliem Stockholm, 28. okt. t. »Tidingen« poročajo iz Berlina, da tamkaj mnogo govorijo o možnosti, da se bo nemški državni kancler Hitler v kratkem sestal z belgijskim kraljem Leopoldom. Na merodajnih mestih ni bilo mogoče dobiti ne potrdila, ne zanikanja teh poročil, piše doposnik »Tidengen« Sestanek med Hitlerjem in kraljem Leopoldom bi bil v zvezi z najnovejšim diplcmatičnim delovanjem Nemčije ter bi bil v duhu sestanka med Hitlerjem in francoskim maršalom Petainom. Poročila z bojišč V Afriki Italijanska poročila Nekje v Italiji, 27. oktobra. A A. Štefani: Službeno poročilo št. 142 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Sovražno letalo, za katerega je bilo javljeno, da je bilo verjetno sestreljeno nad Tobrukom, je bilo zares sestreljeno, kakor je bilo to naknadno ugotovljeno. V Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala koncentracije sovražnika pri Toront-Ohirohiu in oazo 40 km severno od Casalea. Neka velika sovražna patrola je izvršila napad na naše položaje pri Dukanu, ki pa je bil lahko odbit. Sovražna letala so poskušala napasti Asabo, Gerilo in Tasalo, kar pa jim ni uspelo. Pri tem napadu sta bila dva mrtva, med katerimi je bila ena ženska domačinka. Ranjenih je bilo osem. Težko je bila poškodovana katoliška cerkev. Pri Buni in Dzebeli v Keniji je bilo težko ranjenih osem askarov, v Mersi Tekli pa štirje. , O priliki sovražnega bombardiranja Asaba dne 20. oktobra, je bila hudo poškodovana neka bolnišnica, porodnišnica in dom usmiljenih bratov. Nekje r Italiji, 28. oktobra. AA. Štefani. Uradno poročilo št. 143: Med ogledniško ofenzivno akcijo nad Malto se je devet italijanskih letal spustilo v boj z devetimi angleškimi lovci. Dve sovražnikovi letali smo zbili, o tretjem pa takisto mislimo, da je strmoglavilo. Vsa italijanska letala so se vrnila v svoja oporišča. V severni Afriki je italijansko letalstvo bombardiralo vojaške objekte med Gantaro in Is-mailijo. Sovražnikova letala so napadla Benghazi in Zonuel el Abi vzhodno od Benghazija. Pet ljudi je mrtvih, nekaj pa ranjenih. Sovražnikova letala so metala bombe brez načrta. Protiletalska obramba je en aparat prisilila, da se je umaknil in da so bombe padle v morje. To letalo se ni več vrnilo. V vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala skladišča in sovražnikove čete pri Garisi in Lodvaru v Keniji. Angleška poročila Nairobi, 28. oktobra. AA. Reuter: Včerajšnje uradno poročilo se glasi: Sovražne sile, ki so bile številčno v premoči, so napadle našo patrolo v bližini abesinske meje, približno 100 km vzhodno od Rudolfovega jezera. Naši patroli se je posrečilo umakniti se brez izgub potem ko je sovražniku izgube prizadejala. Nairobi,' 28. okt. t. Vrhovno angleško poveljstvo v Keniji poroča: Južnoafriška letala so z uspehom napadla italijansko taborišče v notranjosti Abesi-nije, metala bombe nanj in ga s strojnicami obstreljevala. Bombe so povzročile požare in eksplozije. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Napad na francosko kolonijo Gabon Vichy, 28. okt. t. Havas. Francosko kolonialno ministrstvo javlja, da so angleška bombna letala pod poveljstvom francoskega generala Delarminata napadla francosko kolonijo G a b o n v zahodni Afriki (južno od Dakarja). Bombe so padle na Lamba-reno in je bilo med evropskimi naseljenci in domačini več smrtnih žrtev. Vichy, 28. okt. AA. Havas. Francoski krogi, zlasti pa kolonialni strokovnjaki smatrajo, da je bombardiranje kolonije Gabon prvi začetek tiste državljanske vojne, ki bi jo general de Gaulle s svojimi pristaši rad1 izzval v francoskih kolonijah. Gabon je važen zato, ker leži med pokrajino Čad, belgijskim Kongom in Kamerunom. Ta kolonija je ostala zvesta Franciji in ni dvoma, da bo ostala zvesta še naprej kljub novim napadom. Nad Anglijo Nemška poročila Berlin, 27. oktobra. A A. >DNB<: Vrhovno poveljstvo poroča: Naše lahko in težke borbene letalske eskadrile so v teku včerajšnjega dne le delno pod zaščito nemških lovskih letal nadaljevale z napadi na London in druga mesta v južni in srednji Angliji. Čeprav je ponekod sovražno letalstvo in sovražno protiletalsko topništvo nudilo močan odpor, se je našim edinicain posrečilo, da so bombardirale vojaško važne objekte. Posebno močne eksplozije je t>ilo opaziti v neki kemični tovarni v Birminghamu. Kakor je bilo že javljeno, je bila zadeta angleška prevozna ladja »Emnreaa of Britain« (42.000 ton) 100 km od irske obale. Bombe so ladjo tako težko poškodovale, da je na ladji izbruhnil požar in se je morala posadka vkrcati v reševalne čolne. Prejšnjo noč so naše letalske edinice brez prestanka napadale angleško prestolnico. Poleg tega so naša letala zmetala na industrijske naprave v Birminghamu in Conventryju kakor tudi na pristanišče Liverpool mnogo bomb. Manjše letalske eskadrile so bombardirale angleška letališča v severni Škotski in drzno letele nizko nad imenovanimi cilji. Nastal je požar v lopah in vojašnicah. Sovražna letala so letela v noči od 25. na 26. oktobra nad Nemčijo in poskušala napasti mesta in industrijske naprave v severni in srednji Nemčiji. Nekje je bila zadeta tovarna in ob tej priliki je bil ubit neki delavec in povzročena škoda na poslopjih. Neko sovražno letalo je metalo bombe tudi na nemško prestolnico. Bombe so poškodovale samo stanovanjske hiše, kakor tudi v drugih večjih mestih. V Belgiji je bilo o priliki napadov ubitih in ranjenih več oseb. Razrušene so nekatere stanovanjske hiše. Včeraj je sovražnik izgubil devet letal, štiri nemška so izginila. Berlin, 28. oktobra. AA. Vrhovno poveljstvo poroča: Britansko prevozno ladjo »»Empress of Britain« (42.000 ton), ki so jo nemška letala bombardirala, se je vnela, so Angleži skušali ob varstvu rušilcev pripeljati v pristanišče, vendar jo je neka nemška podmornica torpedirala in potopila. Eskadrila močnih borbenih letal so izvršile včeraj mnogo številne napade na London. Bombardirali smo tudi letališče Renlow v bližini Londona in zažgali hangarje. Na drugih letališčih ob vzhodni obali Škotske smo uničili na zemlji mnogo letal. Med drugimi važnimi objekti smo zadeli na južni obali neko veliko električno centralo. Severno od Liverpoola so borbena letala v strmoglavem poletu napadla neko tovarno za orožje. V bližini Yor-ka se je zaradi bombardiranja neki vlak iztiril. Kakor smo že poročali, je neko borbeno letalo napadlo neki konvoj, 300 km od zahodno od severne Ireke Pri tem smo zadeli dve tovorni ladji (vsaka po 8000 ton). Ponoči so se letalski napadi na London še poostrili. Bombardirali 6mo tudi tovarne y Birminghamu in Coventryju ter liverpooleko pristanišč. Britanska letala so tudi včeraj letela nad Nemčijo in davi napadla gosto obljudene pokrajine ter z bombardiranjem poškodovalo neko sirotišnico, neki dom za slepe in nekaj stanovanjskih hiš. Ra-njenjb je nekaj civilistov. Poskus napada na industrijske naprave 6e ni posrečil. Ko6ci bombe so zadeli neki plavž, ne da bi ga bili kaj poškodovali. Sovražnik je včeraj izgubil 29 letal, med njimi 17 v letalskih bojih nad Londonom, 12 smo jih pa uničili na letališčih. Devet naših letal pogrešamo. Angleška poročila London, 27. oktobra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in notranje ministrstvo poročata: Napadi sovražnih letal so bili ponoči mnogo večji, kakor pa so bili prejšnji napadi. Glavni napadi so veljali Londonu in srednji Angliji. Nemška letala so začela prihajati, ko se je spuščal mrak in so prihajala dalje, čeprav malo manj. V Londonu je nastalo nekaj požarov, ki pa so jih hitro lokalizirali. Bilo je tudi nekaj ljudskih žrtev. V srednji Angliji je bila vržena večja količina za-žigalnih bomb na neko mesto, kjer je nastala večja gmotna škoda. Tudi število žrtev je bilo precejšnje in vsekakor večje, kakor o priliki prejšnjih napadov na to mesto. Nemška letala so izvršila napad še na druga mesta, kjer pa je gmotna škoda mnogo manjša. London. 28. oktobra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata: Včerajšnjo nedeljo so se sovražni oddelki lovskih letal in bombnikov pojavili v skupinah ter preleteli obalo grofije Kent v smeri proti Londonu. Naša lovska letala so nastopila, prav tako pa tudi protiletalska obramba. Malemu številu sovražnih letal se je posrečilo prileteti do Londona. Vrgla so bombe na področje Londona kakor tudi na nekatere kraje jugovzhodne Anglije. Ponekod so bile poškodovane hiše in nekaj drugih zgradb, poročila pa pravijo, da je bilo malo število ljudskih žrtev, ranjenih in mrtvih. Napad je bil izveden tudi na grofijo Shampshire in sicer pod noč, ko so nemška letala tja vrgla nekaj bomb. Iz dosedanjih poročil se vidi, da je bilo razdejanih več hiš in da je bilo nekaj ljudi ranjenih. London, 28. oktobra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva mnogo manj srdito kakor pa prejšnje noči. Tudi nad Londonom je sovražnikova delavnost zelo popustila. Glavni sovražni napadi so bili izvedeni v prvih nočnih urah na severno-zahodno in srednjo Anglijo. Bombe so padle tudi na večje število točk v drugih pokrajinah Anglije, zlasti v Wallesu. Na obali Mersyja in v nekem mestu v Srednji Angliji so rušilne in zaži-galne bombe povzročile nekaj škode in požarov. Žrtev je bilo malo. V drugih krajih je bila škoda minimalna. Laže so poškodovane nekatere zgradbe, žrtev pa je bilo nekaj samo v nekem mestu severnozahodne Anglije. Pri letalskih spopadih je bilo sestreljeno 10 sovražnih letal. 10 naših lovskih letal se ni vrnilo, rešenih pa je s teh letal 6 pilotov. London, 28. oktobra, t. Reuter. Londonski anglikanski škof je danes objavil, da je bilo zaradi letalskih napadov porušenih in je nerabnih 32 cerkva, 47 pa jih je delno porušenih. London, 28. oktobra. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V preteklem tednu do sobote o polnoči je bilo nad Anglijo 6e6treljenth 39 nemških letal, od katerih jih pride 8 na nočne napade. Angleške izgube v istem času znašajo 18 letal, toda 9 pilotov je rešenih. od Irske (1200 km) že v »oboto zjutraj. Priletelo je eno letalo, ki je vrglo bombe, ki pa niso zadele, nakar je izginilo. Toda priletelo 4e enkrat, vrglo 4 bombe, eksplozivne in zažigalne, ki »o vse zadele. Mnjgo ljudi je bilo že od bomb ubitih. Nekaj rešilnih čolnov je bilo takoj v plamenih in jih ni bilo moče uporabiti. Toda ker ni obstojala nevarnost, da bi se lad|a potopila, je šlo reševanje lahko izpod rok in so bili vsi živi potniki in moštvo posadke rešeni, predno je bila ladia vsa v plamenih Zadnji brodolomci so zapustili ladjo 6 ur potem, ko je začela goreti. Med potniki je bilo mnogo žensk in otrok. Naimlajši potnik je bilo 11 mesecev staro dete ki si ga je privezal neki mornar na hrbet, ko je z ladje zlezel v rešilni čoln. — V pomorskih krogih pravijo, da letalo, ki je zažgalo enega največjih oceanskih parnikov na svetu, ni priletelo s suhe zemlje, marveč, da je najbrž zletelo od neke sovražne križarke ali male oklopnice, nemške ali italijanske, ki najbrž kri-žari po Atlantskem morju, napada angleške trgovske ladje, in katere žrtev jb postal« tudi »Empress ob Britain«. Po najnovejših poročilih ie ostalo pri življe* nju 643 ljudi, od katerih iih je izkrcanih na varno že 598. Ladja sama je zgorela in jo ie končno potopila podmornica. Berlin, 28. oktobra. AA. DNB: Nemški ogledniki so ugotovili, da se ladja »F.mpress of Britain«, ki so jo Nemci 26. oktobra bombardirali iz zraka, nahaja še smerom na morju in da gori Angleški poskusi, da bi ladjo odpeljali v najbližje pristanišče, so se izjalovili. Davi je neka nemška pod' mornica s torpedom potopila »Empress ob Britain«. Tako so Angleži izgubili eno izmed svojih največjih ladij. Irska se bo branila London, 28. oktobra. AA. Reuter: Predsednik De Valera je v svojem včerajšnjem govoru, ki ga ie imel v Blackrocku v Dublinski grofiji, izjavil, da je oborožitev krajevne vojske 100.000 mož edino poroštvo za obrambo Irske pred napadom. Pripomnil je, da želja Irske, ostati v miru, ni zadostno jamstvo, pač pa da morajo vojskujoči sa tabori računati tudi s tem, da so irski vojaki pripravljeni, če treba dati tudi svoje življenje za zaščito pravic na Irskem. Irska vlada bo storila vse kar bo v njeni moči, da dobi orožje, ki ji je potrebno. Prepričana je, da bo irski narod rad prevzel nase stroške in žrtve. Nad Nemčijo Kako je bila potopljena »Empress of Britain« London, 28. okt. t. Po zadnjih poročilih, ki so bila objavljena o pogibeli velike prekooceanske ladje »Empress ob Britain« (45.000 ton), so bili potniki in posadka, ki so bili rešeni, pripeljani v neko zahodno pristanišče. Kapitan pripoveduje, da je bila ladja napadena od letala 700 milj zahodno Borlin, 28. oktobra. A A. DNB. Britanska letala so poskušala v noči od nedelje na ponedeljek izvesti napad na Berlin. V berlinski okolici pa so naletela na močan obrambni pas, tako da so se morala vrniti. Na Berlin sam angleška letala niso mogla zagnati niti ene bombe. Alarm v Berlinu je bil hitro ukinjen. London, 28. oktobra. A A. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so v noči od nedelje na ponedeljek angleški bombniki izvedli napad na prometno omrežje v zahodni Nemčiji in na industrijsko naprave v srednji in severni Nemčiji. Razen tega so britanska letala letela tudi nad dvema pristani-ščama na zasedenem področju. London. 28 oktobra. AA. Reuter. Britanska letala so v noči s 27. na 28. oktober bombardirala Hamburg, Hanover, Gelsenkirchen, Magdeburg, VVilhelmshafen, Krefeld, Han, Mannheim, Anvers, Fliesingen, Ostende. Lorient in Plzen na Češkem ter 14 sovražnikovih letališč. Angleška obrežna letala so včeraj napadla ladje in konvoje pred ho-landsko in francosko obalo. Francija je začela voditi „politiko zdravega razuma Laval je prevzel tudi vodstvo zunanje politike ff Vichy, 28. oktobra, t. Havas. Glasilo podpredsednika vlade L a v a 1 a »Moniteur« objavlja natančen popis sestanka med maršalom Petainom in nemškim kanclerjem Hitlerjem. Med drugim objavlja tudi, da je kancler Hitler pričakoval maršala Petaina pred svojim vlakom, mu dolgo stisnil roko in mu dejal: »Vem, da vi niste krivi, da je prišlo do vojne med Nemčijo in Francijo. Obžalujem, da se moram z vami srečati v tako tragičnih okolštfnah.« Ves razgovor med obema državnikoma je bil nad vse prisrčen. List na to pristavlja: »Od nas je odvisno r teh usodepolnih urah, če bomo znali svojo usodo voditi po zakonih zdravega razuma ali pa če se podamo na pota, ki nikamor no vodijo in so smrtna.« (Ass. Press): V »lllustration« je napisal znani de Lesdain članek, ki o njem mislijo, da izraža službeno mnenje in v katerem je dana razlaga tega, kar Lavalov list misli pod »zdravim razumonu. — Lesdain pravi, da ima Francija dane^ po strašnih preizkušnjah preteklih mesecev pred seboj tri izbire: da se pogrezne vase in se loči od vseh velesil, da se zveže spet s Anglijo ali da išče lojalnega sodelovanja z Nemčijo. Lesdain pravi, da Francija sama ne more ostati, ona se mora nasloniti na kakšno velesilo. Z Anglijo ne more več. Torej ne preostaja drugo, kakor da napravi skupno z Nemčijo blok 220 milijonov ljudi, kjer bo našla svojo varnost. Ako Francija današnji trenutek zgreši, y bodo dogajale še hujše stvari. Nemčija bo prišla do sporazuma z Anglijo in na ta dan bo ostala Francija v strašnih okoliščinah popolnoma sama in takrat bo šele razumela besedo: »Vae vic-tis.^|prje poraženim! Maršal Petain—vojnim ujetnikom Clermont-Ferrand, 28. oktobra. AA. Havas. Na svojem obisku v francoskem ujetniškem taborišču pri Amboisu je maršal Petain imel — kakor poroča »Pariš Soir« — naslednji govor: Morda ste verovali, da mi na vas ne mislimo. Bodite prepričani, da se z vsemi sredstvi prizadevamo za boljšo vašo usodo. Vi ste ujetniki in trpite. To zelo dobro vem. toda lahko vam rečem, da tudi jaz prav tako skupno z rami trpim. Vaše trpljenje je tudi naše trpljenje. Delamo vse, da bi čim bolj pomagali vašim družinam. Bodite hrabri in strpni. Vaši življenjski pogoji so težki in jaz s tem računam. Kazen je prevelika, toda verjemite, da jo nismo zaslužili, Se enkrat, bndite strpni, kajti vaše osvobojenje bo v kratkem prišlo. Baudoin odstopil Vichy. 28. oktobra, t. Associated Press: Državni tajnik za zunanje zadeve minister Baudoin je odstopil. Zunanje ministrstvo je prevzel podpredsednik vlade Pierre Laval sam. ki si je pridržal tudi nadzorstvo nad radijskimi postajami. V diplomatič-nih krogih menijo, da je Laval v zvezi z najnovej- šimi razvoji zunanje politike hotel prevzeti osebno vodstvo zunanjega ministrstva in tako združiti v svojih rokah stvarno vso politiko Francije. Ženeva. 28. oktobra. AA. DNB. S poklicanega mesta v Vichyju potrjujejo odstop francoskega zunanjega ministra Baudouina. Maršal Petain je imenoval za njegovega naslednika podpredsednika vlade Lavala. To imenovanje bo jutri objavljeno v uradnem listu. Zdi se, da bo Baudouin na osebno željo maršala Peatina še ostal v vladi in postal državni podtajnik pri predsedstvu vlade. To tajništvo se bo šele ustanovilo: njegova naloga bo koordinirati razne gospodarske probleme pri ministrstvih. Vstop Lavala v zunanje ministrstvo pomeni sankcioniranje njegove politike nemško-francoskega sodelovanja po Petainu, še posebej pa osebno priznanje za obnovo kontakta z voditeljem rajha. Laval se je danes opoldne odpeljal v Pariz, verjetno je pa, da se bo vrnil v Vichy šele v sredo. Doslej še ni izšlo uradno poročilo ne o odstopu Baudouina ne o imenovanju Lavala za zunanjega ministra. Nemčija—Sovjeti Berlin, 28 oktobra. AA. DNB. Pod vodstvom poslanika dr, Schnurea je odpotovala danes posebna nemška delegacija v Moskvo, kjer bo imela gospodarska pogajanja s sovjetsko vlado. Obe zastopstvi bosta prerešetavali vprašanja, ki se nanašajo na izvajanja trgovinsko politične narave, ki so nastala po priključitvi nekaterih pokrajin Sovjetski Rusiji. Nova podonavska komisija Moskva, 28. oktobra. AA. Tass: objavljeno je naslednie poročilo o organizaciji podonavske komisije: Pri pogajanjih, ki so potekale med vlado SSSR in Nemčijo in o katerih je bila obveščena tudi italijanska vlada, je bilo doseženo soglasje, da se likvidira mednarodna podonavska komisija, kakor tudi da se likvidira evropska podonavska komisija, namesto nje pa da se ustanovi enotna donavska komisija, v kateri stopijo zastopniki sovjetske zre-ze, Nemčije, Italije. Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Madžarske. Ta zedinjena komisija je poklicana, da reši vsa vprašanja, ki se nanašajo na plovbo po vsej Donavi od Bratislave do izliva. Na podlagi doseženega sporazuma se bodo 28. oktobra t 1 začela v Bukarešti pogajanja med ea-stopniki-izvedenci sovjetske zveze, Nemčije, Romunije in Italije, da rešijo nekatera vprašanja, oziroma, da določijo začasni režim na Donavi od Brajle do izliva. Sovjetsko zvezo zastopa generalni tajnik komisariata za zunanje zadeve, Sobolev, Moskva. 28. okt. A A. Tass- Jugoslovanski minister v Moskvi dr. Gavrilovič je obiskal 25. t. m. pomočnika komisarja za zunanje zadeve Višinskega in mu izročil zahvalo jugoslovanske vlade za pomoč jugoslovanski ladji Vido o priliki katastrofe ladi«. Uboj, ki je premalo kaznovan »Gorenjec« v zadnji številki prinaša uvodnik, kjer 6e peča z vprašanjem uboja nerojenih otrGk. Pravi: »Država kaaiuja vsak uboj, še ostreje pa premišljen yboj. Tak premišljen uboj je tudi uničevanje nerojenih otrok .. Socijalnih indikacij, ki bi nas silili k cnoritvi nerojenega življenja, 6ploh ni. Če bi taka indikacija za izvršitev kakega splava bila, bi morala biti potem takem tudi indikacija, po kateri bi družba smela ustreliti in ubiti vsakogar, ki bi bil brez dela in v breme občini ali drugi javnosti .,. Ženske pa bi 6e morale zavedati dalje tud« vse grazotne moralne odgovornosti, ki pade na nje tieti hip ko ubijejo plod svoje krvi. Poleg telesa, ki ga ubijejo, je pa še neumrjoča duša, ki je že ustvarjena v zametku bodočega človeka, vslcd če-6ar je uboj popoln, kakor hitro mu je vzeto življenje .,, Povsem nerazumljivo nam mora biti, zakaj naša sodišča tako nizko kaznujejo premišljen uboj v obliki splava... Mislim, da se nihče, ki 6e peča z odpravo nerojenega življenja, nolnonia izmišljene. Belgrad, 28. oktobra, m. Danes se je v Belgrad vrnila večina članov kr. vlade. Zjutraj sta se vrnila v Belgrad predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter predsednik senata in prosvetni minister dr. Korošec. Popoldne se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček z ministrom za pošto, brzojav in telefon dr. Torbarjem in ministrom brez listnice dr. Smoljanom. Po povratku v Belgrad sta se mj. nistrski predsednik Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček dalj časa razgovarjala. Dr. Maček je imel daljšo konferenco tudi s hrvaškimi ministri, »Echo de Belgrade« izide kot dnevnik in v nemščini Berlin, 28. oktobra. AA. »DNBc Današnja »Essener National Zeitungc prinaša pod naslovom: »Eelio do Belgrad zdaj v nemščini« poročilo svojega belgrajskega dopisnika, v katerem ta piše, da so bo »Echo de Belgrade, ki jo dozdaj izhajal v francoščini, tiskal od meseca novembra dalje v nemščini. Ta ukrep jc posledica čedalje večje vloge, ki jo ima nemščina praktično polog vseh drugih jezikov na Balkanu. To v ostalem tudi odgovarja zahtevam današnje dobo. Omenjeni tednik bodo pozneje spremenili v dnevnik. Sneg na Hrvatskem Zagreb, 28. oldobra b, Včeraj je bila v Zazebli nngla sprememba vremena. Postalo je zelo hladno in dav; je pričel naletnvnti prvi sneg. Varaždin, 28. oktobra b. V Varaždinu je padla temperatura na —1 in je že snoči pričelo snežiti. Na Ivančici je sapadlo 15 cm snega. Kraljevina Grčija Grčija je najjužnejša država na Balkanskem polotoku. Obsega ves Grški polotok z Jonskimi otoki, Egejsko otočje z izjemo Dodekaneza, Imbra in Teneda ler južno Makedonijo in Tracijo zahodno od reke Marice. Grški sredozemski življenjski prostor sega preko Egejskega morja vse tja do maloazijskih obal. V zemljepisnem pogledu naletimo v Grčiji na mnogotere pestrosti. Pestra jo sestava tal, obal je razrezana od neštetih zalivov, na jugu se sonči država v sredozemskem podnebju, na severu pa sega že v področje celinskega podnebja. Grčija meri 130.109 kvadr. kilometrov. Bogata je na otokih. Površina vseh otokov znaša 17.760 kv. km. Na Grškem vlada značilno sredozemsko [>odnebje z zimskim deževjem in vročim, suhim poletjem, čeprav je nebo večjidel oblačno. Najhladnejši mesec v letu je januar, najbolj vroč pa julij. Dežela je zelo gorata. Najvišji vrh je Olimp (2918 m); druga važnejša grška pogorja bi bila: na severu Pindsko gorstvo (Smolika 2575 m), Var-duzijsko gorstvo (Kiona 2512 m), Psiloritijsko in Madaraško pogorje na Kreti, Pente Daktilon na Tajgetu itd. Celina in otoki Med rekami so nekatere take, ki pridejo s severa bodisi z jugoslovanske, bodisi z bolgarske strani, kot Marica (na grških tleh 175 km) in Vardar (75 km na grških tleh). Druge važnejše reke so: Vistriča (230 km), Aspropotamos (220 km), Peneios (190 km) in Alphios (116 km). Jezer je v Grčiji precej. Omenimo naj samo Tachino jezero (125 kv. km), Agrinion (83). Karla (80), Bešik (73). Ostrovo (60); tudi del Pre-spanskega jezera je grška last; grški del meri 39 kv. km. Grčija je zelo bogata na otokih. Okrog in okrog jo ohdaja veriga večjih ali manjših otokov. (Največji in najvažnejši so (številke v oklepajih pomenijo število kvadratnih kilometrov): Kreta (8247), Eubeja (3780), Mytilini (nekdanji Lesbos, 1750), Cliios (918), Kephallinia (690). Krf (586), Samos (468), Lemnos (454), Naxos (425), Andros (405), Zante (403), Thasos (292) in Laukas (287). Prebivalstvo Tekom zgodovine so prišli mnogi narodi na sedanji grški prostor. Isti življenjski in gospodarski pogoji so ustvarili iz njih enotni tip grškega človeka. Narodne manjšine niso velike in bi same po sebi ne pomenile kake nevarnosti za državo. Ostanki po državi raztresenih albanskih plemen znašajo okoli 200.000 duš, Vlahov pa je kakih 100.000. Med leti 1922—24 je bila med Grčijo in Turčijo velika Izmenjava prebivalstva. En milijon štiristotisoč Grkov s« je takrat preselilo iz Male Azije ter sploh iz Turčije in je pomnožilo število grškega prebivalstva za 28%. 350.000 Turkov pa je moralo takrat zapustiti grška tla. Manj obsežna izmenjava je bila tudi med Grki in Bolgari. tako da sta danes turška ter bolgarska manjšina na Grškem neznatni. Grčija ima vsega 6,204.684 prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride povprečno 49 ljudi. Na 1000 moških pa pride 1016 žensk. Večja mesta. Glavno mesto so Atene (500.000 prebivalcev). Potem slede: Pirej (350.000). Solun (245.000), Patras (65.000), Kawala (51.000), Wo-los (48.000), Heraklion (39.000) itd. Gospodarstvo V gospodarskem pogledu Grčija kot majhna država ni močna. Zaradi velikih zgodovinskih vrednot, ki jih hranijo grška tla in spominjajo na staro antično kulturo, so Grčijo v mirnem času radi obiskovali tujci ter prinašali Grkom denar. Zelo važen gospodarski vir je za Grke pomorska trgovina in trgovina sploh, saj so Grki že od nekdaj znani kot dobri trgovci. Iz-vafajo v glavnem ribe. Žito (pšenico, koruzo, oves) pridelujejo le v nekaterih pokrajinah in ga morajo uvažati. Znan jc grški tobak. Središče za Splošni podatki o prebivalstvu, deželi in gospodarskih prilikah izvoz tobaka je Korint. Gorovje je v veliki meri golo, brez gozdov. Govedo rede po dolinah, glavne vrste živinoreje so ovce in koze. Zemlja je bogata na rudah. Številna in izdatna so ležišča srebra, cinka, bakra in svinca; primanjkuje le finančnih sredstev za izrabljanje narodovega naravnega bogastva. Ves izvoz in uvoz opravljajo skoro izključno pomorska prevozna sredstva, ki močno nadkri-ljuje suhozemska prometna sredstva. Pirej, Patra«, Kawalla in Solun so glavna grška pristanišča. Največje trgovsko in prometno središče so Atene, ki so se že skoro povsem spojile s Pire- jem. Grška trgovska mornarica je do sedanjo vojne oskrbovala velik del sredozemske trgovine. Verski pregled Kratek pogled na verstva v Grčiji nam pokaže, da je v Grčiji najštevilnejša avtokefalna državna pravoslavna cerkev. Na čelu te cerkve stoji sveti sinod. Upravno je grška cerkev razdeljena na 86 škofij. Rimsko katoliška cerkev je pod vodstvom apostolskega delegata v Atenah. Na Grškem so 3 katoliške nadškofije, 6 škofij ter 1 apostolski vikariat. Po številu je na Grškem pravoslavnih 5,960.000, mohamedancev 126.000, iz-raelitov 73.000, katoličanov pa 35.000. Grška vojaška moč Grška vojska šte.ie 4 armadne zbore, ki so razmeščeni takole: Atene, Larisa, Solun in Ka-vala. Vsak armadni zbor šteje po 3 divizije, katerih sedeži so: Atene, Larisa, Patras. Navolija, Kaneja (na Kreti), Seres, Drama, Jania, Koca-ni, Veria, Solun in Komotini. Poleg tega ima Grčfja še dve samostojni konjeniški brigadi v La-risi in Solunu. Skupno šteje grška pehota 23 polkov, konjenica 4 polke. Artilerija je razdeljena na 8 gorskih topniških polkov, 2 polka poljske artilerije, 1 jx>lk lahkega topništva in 2 skupini težke trd-njavske artilerije. K temu pridejo še genijske čete. V mirnih časih je imela Grčija 150 letal najrazličnejših tipov, med njimi tudi nekaj vodnih letal. Nadalje je skupno štela grška vojska v mirnih časih okoli 5000 častnikov in 61.000 mož, h katerim je treba prišteti še okoli 700 častnikov in 12.500 mož polvojaških formacij. V vojnem času se lahko poveča grška vojska na okoli pol milijona mož. Vkljub temu, da je Grčija pomorska država, ni imela znatne mornarice. lina dve stari kri-žarki Kilkis in Lemnos, modernizirano križarko Giorgios Averov s 9450 tonami in hitrostjo 22.5 milje. Nedavno je bila potopljena križarka Helli z 2115 tonami, število rušilcev znaša 12, poleg tega ima pa Grčija še 4 predvojne torpedovke, dočim so 4 rušilci iz povojne dobe, tako da je grška mornarica precej zastarela. Končno ima še 4 povojne podmornice. Tonaža grških bojnih ladij znaša okoli 60.000 ton in je na njih vkrcanih okoli 10.000 mornarjev. Občni zbor Rafaelove družbe Ljubljana, 28. oktobra. Danes popoldne se je ob štirih _ začel v veliki dvorani zbornice za TOI občni zbor Rafaelove družbe, ki že dolga leta z vso ljubeznijo skrbi za naše izseljence po vsem svetu. Občni zbor je začel in vodil predsednik družbe škof dr. Gregorij ltožman, Vsa koro-čila so pokazala ogromno delo, ki gu družba opravlja, hkrati pa tudi silne težave, s katerimi se mora družba pri svojem skrbstvu za izseljence boriti. Posebno letošnje leto, ko je bilo s tegobami vojne v Evropi prizadetih tako veliko število slovenskih izseljencev, je družba doživela bridka razočaranja številnih neizj)olnjenih obljub. Prišla je naravnost v obupen jx>ložaj in bi morala ustaviti svoje pomembno delo, če ne bi velikodušno priskočil na pomoč ban dr. M'. Natlačen. O pomembnih poročilih in sklepih občnega zbora, ki_ naj ti končno uredili naše skrbstvo za izseljence, bomo podrobneje- še poročali. Zborovanje JRZ za črno goro Belgrad, 28. oktobra, m. Po sestankih bano-vinskih odborov JRZ za donavsko, vardarsko in moravsko banovino je bilo danes na Cetinju zborovanje banovinskega odbora za zetsko banovino. Zborovanje ie vodil podpredsednik banovinskega odbora JRZ Novica Popovič, ki je v svojem govoru pozdravil vse navzočne ter podal poročilo o delu banovinskega odbora. Po poročilu podpredsednika Popoviča je bil poslan brzojavni pozdrav predsedniku glavnega odbora JRZ in predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, nakar je kandidatski odbor predložil v izvolitev listo novega banovinskega odbora za zetsko banovino. Namesto dosedanjega predsednika banovinskega odbora in bivšega ministra Djure Cejoviča je bil izvoljen za predsednika 1RZ zetske banovine predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, za prvega podpredsednika senator Diura Vukotič, za drugega podpredsednika Novica Popovič. Za člane pa: Mahmut Hasimbegovič, Ačif Karametovič, Uroš Dode in Jovan Sekulovič. Za tajnike so izvoljeni: Sava Mitič, Velko Višnjevac, Adem Mamu Lakovič, Marko Todorovič in Bogdan Kondič. Za blagajnike pa: Slavko Ratkovič, Zel Uvogerovič, Sava Dimič in Hasan Zvizdič. Delegati za glavni odbor so: Velja Kursulič, Zarija Joksimovič, Mehmet Bego-vič in Mihajlo Boškovič. Po izvolitvi novega odbora sta se podpredsednika Djuro Vukotič in Novica Popovič vsem navzočim zahvalila za izkazano zaupanje. Po današnji seji banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino je bilo po končanem sestanku izdano naslednje poročilo: Banovinski odbor JRZ za zetsko banovino je na svoji današnji seji razpravljal o zunanjem in notranjem političnem položaju ter je soglasno sprejel naslednji sklep: Odobrava premišljeno in naporno delo kr. vlade, tako v zunanjepolitičnem pogledu, kakor v pogledu ureditve in konsolidacije razmer v državi. Z izvolitvijo gospoda Dragiše Cvetkoviča za predsednika bano- vinskega odbora se izreka polno priznanje za njegovo državniško vodstvo poslov ter manifestacija skrajne ljubezni pri ustaljenju usode Črne gore — zetske banovine — s Srbijo potom zajednice JRZ v smislu sklepov velike narodne skupščine v Pod-gorici dne 26. novembra 1918. Veles obhaja jubilej svoje osvoboditve Veles, 28. okt. m. Jutri bo Veles praznoval dan svoje osvoboditve. V ta namen je danes že prispel patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilovi?. ki bo jutri opravil slovesno službo božjo. Sporazum glede razmejitve Pokojninskega zavoda Split, 28. okt. b. Pogajanja med predstavniki zagrebškega in ljubljanskega" Pokojninskega zavoda za razmejitev oziroma prehod dalmatinskih zavarovancev v zagrebški pokojninski zavod so končana in je bil dosežene načelni sporazum. Dr. Košak je pri tej priliki izjavil časnikarjem, da so se pogajanja vodila nad leto dni in da ni bilo mogoče priti do končnega zaključka, ker ima ljubljanski pokojninski zavod deficit 65 milijonov dinarjev in je zahteval, da se pri razdelitvi tudi Zagreb udeleži tega primanjkljaja. Ker so predstavniki osrednje vlade obljubili ljubljanskemu pokojninskemu zavodu kritje tega primanjkljaja, je bil dosežen sporazum za prehod dalmatinskih zavarovancev v zagrebški pokojninski zavod. Gre ludi za to. da zagrebški pokojninski zavod dobi na račun dalmatinskih zavarovancev iz Ljubljane 90 milijonov dinarjev. Po rešitvi tega vprašanja bo dal zagrebški pokojninski zavod Dalmaciji na razpolago znesek okrog 50 milijonov din. Pristopilo se bo k načrtnemu delu za zavarovanje vseh nameščencev, skušalo pa se bo doseči zmanjšanje let staža, starostne dobe in zvišanje same rente. Osebne novice Belgrad, 28. oktobra, m. S kraljevim ukazom so premeščeni: Josip Lorko, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, k okrožnemu sodišču v Ljubljani; Boris Kermavner, sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju k okrajnemu sodišču v Mariboru; Franc Peterca, sodnik okrajnega sodišča v Kranju k okr. sodišču v Ljubljani; Vital Oblak, sodnik okrajnega sodišča v Prevaljah. k okrajnemu sodišču v Kranju. Obenem je napredoval v 5 pol. skupino. V 6. pol. skupino je napredoval Emil Iiorbar, sodnik okrajnega sodišča v Ormožu. Belgrad, 28. oktobra, m. S kraljevim ukazom je postavljen Josip Sat ler. pomočnik finančnega ravnatelja 3. pol. skupine 2. stopnje pri državnem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, za finančnega direktorja pri donavskem finančnem ravnateljstvu v Novem Sadu. - Dr. Ernest Močnik, finančni svetnik 4. pol. skup. 1. stopnje pri dravskem fin. ravnateljstvu v Ljubljani, je imenovan za pomočnika finančnega ravnatelja. — Z odlokom ministra za pošto, brzojav in telefon je postavljen za tehničnega pomožnega innnipulanta v 10. pol. skup. i; stopnje v XV. poštno-brzojavni sekciji Jakob hrcigoj. Upokojena je Pavla Kuhar 10. pol. skup. v Kragujevcu. Gajpodabstvo Naša trgovina z Grčijo Vkljub sosedstvu z Grčijo nimamo z njo tako znatnih gospodarskih 6tikov kot z zapadnimi državami. Naša trgovina z Grčijo ni bila znatna. Tako jc zna&al v prvih 8 mesecih letos naš uvoz iz Grčije 52,033.000 din, dočim je znašal lani v prvih 8 mesecih 24,990.000 din. Lani 1939 je tvoril grški uvoz 0.74% vsega našega uvoza, letos pa 1.31%. V Grčijo smo v prvih 8 mesecih letos izvozili naših proizvodov za 56,510.0 din, lani v prvih 8 mesecih 88,107.000 din. Delež Grčije je znašal pri našem izvozu v 8 mesecih lani 2,58, letos pa 6amo še 1.17%. Naša trgovina z Grčijo je bila še lani v prvih 8 mesecih aktivna za 63,117.000 din, letos v odgovarjajoči dobi pa samo za 4,477.000 din. Glavni predmeti uvoza iz Grčije so bili letos v prvih 8 mesecih (v oklepajih podatki za lansko leto): bombažna preja 598 (553) ton za 16.7 (10) milij. din, sol 20.938 (17.543) ton za 6.7 (2.26), smola in kolofonija 1.016 (1.709) ton za 7 (5.7) milij. din, eterična olja 255 (544) ton za 3.8 (3.8) milij. din, suho grozdje 622 (2.551) ton za 2.97 (11.6) milij. din, južno sadje 777 (4.005) ton za 1.3 (10) milij. din, limone in pomaranče 519 (865) ton za 1,4 (2.4) milij. din, ovčja volna 126 (480) ton za 3.34 (6.36) milij. din in rastlinski proizvodi za strojenje kož 265 (315) ton za 1 (0.55) milij. din. Nasprotno pa 6mo v Grčijo izvažali v prvih 8 mesecih (v oklepajih podatki za vse lansko leto): stavbni les 28.004 (57.094) ton za 29 (45.8) milij. din, goveda 2,520 (805) glav za 8.36 (3.16 milij. din, drobnica 316 (5.219) glav za 2.66 (34.94) milij. din, les za izdelavo dog 2.886 (6.175) ton za 2.6 (5.24) milij. din, konji 123 (499) komadov za 2.4 (6.5) milij. din, konoplja 40 (70) ton za 1 (0.65) milij. din, me- Rudarska in topllniška proizvodnja v septembru Iz podatkov ministrstva za gozdove in rudnike je razvidno, da je znašala v septembru letos naša rudarska proizvodnja (v oklepajih podatki za avgust): Črni premog 31.489 (33.276) ton, rjavi premog 435.861 (448.592) ton, lignit 154.674 (134.928), zemeljski plin 304.123 (321.338) m3 nafta 93 (99) ton, železna ruda 17.819 (57.051), kromova ruda 8.453 (7.239) ton, boksit 37.963 (35.052), pirit 15.611 (13.323), bakrena ruda 81.062 (87.751) ton, svinče-nocinkova ruda 60.334 (65.656), magnezit 5.600 (6.062) ton kromovi koncentrati 1.030 (1.053), bakreni koncentrati 8.391 (6.612), svinčeni koncentrati 6.850 (6.923), cinkovi koncentrati 3.136 (2.683) ton. Topilniška proizvodnja je dala v septembru naslednje količine (v oklepajih podatki za avgust): železo 7.018 (8.239), baker 3.711 (3.126), elektrolitični baker 1.174 (753), svinec 3.652 (2.553), cink 502 (399), antimon 188 (181) ton, zlato 81.5 (79.3) kg in srebro 152.2 (232.16) kg. Cene moke V smislu predpisov uredbe o ukrepih v svrho preskrbovanja prebivalstva in vojske s kruhom so bile za področja posameznih banovin določene naslednje maksimalne cene za moko: bela krušna otrobi dravska 723 358 180 drinska 720 360 180 donavska 723 358 180 moravska 720 360 180 vrbaska 775 403 190 zetska 775 403 190 Belgrad 730 353 200 Zagreb 740—750 365—370 180—: V Sloveniji se razumejo cene franko vojvodinska postaja, v drinski banovini franko mlin brez skupnega davka, ravnotako v moravski banovini. V Vrbaski banovini se razumejo navedene cene moke postavno mlin ali veletrgovčevo skladišče s skupnim davkom in vračunano porabo vreče. V zetski banovini velja navedena cena franko mlin brez skupnega davka in brez vreč. * Posvetovalni odbor za bankarstvo. Minister za trgovino in industrijo g dr. Andres je imenoval naslednji posvetovalni odbor za bankarstvo: dr. Milan Radosavljevič, bivši guverner Narodne banke, dr. Milan Protič, bivši gl. ravnatelj Narodne banke, dr. Miljenko Markovič, gl. ravnatelj Poštne hranilnice, dr. Milorad Djordjevič, bivši fin. minister, dr. Vlada Markovič, predsed. Združenja bank v Belgradu, dr. Ivan Slokar. predsednik Društva bančnih zavodov v Ljubljani in glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke, dr. Mirko Božič, glavni ravnatelj Hranilnice dravske banovine, dr. Ivo Belin; viceguverner Nar. banke, dr. Nikola Berkovič, ravnatelj Zemaljske banke v Sarajevu in dr. Robert Paulovič, tajnik Združenja vojvodinskih bank v Novem Sadu. Banska oblast v Zagrebu bo delegirala v odbor svoje predstavnike. Naloga odbora je sestaviti načrt zakona o bankah. Bone 28. oktober. Denar tosriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,769.124 din, na belgrajski pa: 1.3 milij. drahem 30.030 mark po novem in 760,000 mark po starem tečaju, 45.780 frankov in 44.523 dolarjev. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ....... 175.15— 178.35 Newyork 100 dolarjev . , . . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov , , , . . 1628.64—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt ....... 216.61— 219.81 Newyork 100 dolarjev . . . . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . ,..... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem ....», 44.65— 45.35 Curih. Pariz 9.95, London 17.10, Newyork 431, Milan 21.775, Madrid 40, Berlin 172.62, Stockholm 102.70, Buenos Aires 101. tilalkohol 166 (231) ton za 0.9 (0.85) milij. din, sir 34 (154) ton za 0.6 (2.46) milij. din, cigaretni papir 16 (64) ton za 0.34 (1.3) milij. din, drva 791 (1.863) ton za 0.18 (0.38) milij. din, železniški pragovi 481 (2.122) ton za 0.88 (2.4) milij. din in oglje 57 (757) ton za 0.04 (0.45) milij. din. Popolnoma je izostal nekdanji izvoz koruze in fižola Iz tega pregleda je razvidno, da je imel pomen za nas le grški uvoz bombažne preje in volne ter južnega 6adja, dočim smo tja izvažali predvsem 6tavbni les ter južnosrbijanske proizvode. Pomen Soluna za nas Za velik del naše države je bil Solun, posebno pa njegova prosta cona važno uvozno in izvozno pristanišče. Iz podatkov naše carinske statistike posnemamo, da je znašal uvoz iz Soluna leta 1939 17.543 (1938 12.377) ton, izvoz pa 122.497 (149.095) ton in 126 (43.743) glav. Carinarnica Djevdjelija pa beleži v uvozu 2.189 (2.969) ton v izvozu pa 22.711 (34.807) in 330.519 (172.156) glav. V jugoslovanski svobodni coni v Solunu je znašal promet ladij 140 pamikov k 141.198 tonami (leta 1939), promet pa v uvozu 163.662 met. stotov in v izvozu 125.010 ton. Iz Jugoslavije je šlo v solunsko svobodno cono največ bakra, drv za kurjavo, ma-gnezita, sira, kroma in cinkovih ter svinčenih koncentratov. Solun je bil torej izredno važen za izvoz rudnega bogastva Južne Srbije. Skozi Solun pa smo uvažali v našo državo kable, stroje, morsko sol, tračnice itd. Poleg tega je bil Solun tudi važno tržišče za našo južnosrbsko živino, posebno drobnico. Vrednostni p?p!rii Vojna škoda: v Ljubljani 444 —446 v Zagrebu 443 denar v Belgradu 445.50—446.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 99, agrarji 51---53, vojna škoda promptna 444—446, begi. obvezn. 75—78, dalm. agrarji 70—50—71.50, 8% Blerovo pos. 98—101, 7% Blerovo pos. 94—96, 7% pos. DHB 100—101, 7% stab. pos. 91—93. — Delnice: Narodna banka 6.300—6.500, Trboveljska 335—345, Sranjska indr. družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 den., agrarji 51.50 den., vojna škoda promptna 443 den., dalm. agrarji 70—71.50 (71). 6% šum. obv. 71.50 bi., 4% severni agrarji 52.50—53.25, 8% Bler. pos 100 denar, 7% Bler, pos 95 den., 7% pos. DHB 102 denar, 7% 6tab. pos. 92 den. — Delnice: Narodna banka 6.500 bi., Priv. agr. banka 192 den., Trboveljska 340—350 (345), Gutmann 55 bi., Sladkorna tovarna Bečkerek 650 den., Sladk tov. Osijek 275 denar, Osj. livarna 170 den., Isis 60 bi., Oyeania 700 den., Jadr. plovba 400 den. Belgrad. Državni papirji: agrarji 57 den., vojna škoda promptna 445.50—446.50 (445, 444), begluške obveznice 76.75—77 (76.75), dalm. agrarji 69.75 do 70.25 (70), 6% šum. obv. 69.75 den., 4% severni agrarji 52.50^53 (53.50), 7% Bler. pos. (94.50). — Delnice: Narodna banka (6.500), Priv. agr. banka 195 den. 2itni trg Novi Sad. Koruza bač. nova sušena pariteta Indjija 257.50—260, bač. nova sušena pariteta Vršac 256—258. — Fižol bač., srem. beli brez vreče, 2% kasa dupl. 430—435. — Tendenca nespremenjena. Promet srednji. 2ivinski seimt Plemenski sejem v Beltincih. 27. oktobra je bil v Beltincih plemenski sejem za bike simodol-ske pasme. Na sejem je bilo prignanih 60 plemenskih bikov. Kakovost je bila prav dobra. Od 60 bikov je bilo prodanih 39 glav; 13 glav ocenjenih ter 8 glav neocenjenih je ostalo neprodanih. Vseh 39 glav plemenskih bikov je bilo prodanih za skupno vsoto 167.000 din. Cena plemenskim bikom je bila od 9—12.60 din za kg žive teže. Povprečna cena je bila 11 din za kg ali 4300 din za glavo. Najboljši bik je bil prodan za ceno 6300 din. — Plemenske bike je nakupila kr banska uprava in okrajni kmetijski odbori za naslednje okraje: Ljub-ljana-mesto, Ljubljana-okolica. Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Kupci kot prodajalci so bili zelo zadovoljni s ceno, kakovostjo živine in organizacijo plemenskega sejma. Cene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju 26. oktobra: Moka bela pšenična 9, črna krušna 5, govedina 12—16, teletina 14, svinjino 16—20, svinjska mast 28—29, slanina- 22, fižol 4—5, krompir 1.25 do 1.40, seno 0.75—1, slana 0.50, ječmen 3.50—4 din za 1 kg. Jajca 15 din za 10 komadov. Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru dne 26. oktobra: Moka bela pšenična 8—9, krušna 4.75 do 5, govedina 12—18, teletina 12—18, svinjina 18 do 22, ovčje meso 14—16, svinjska mast 29—30, sveža slanina 23—34, prekajena sKnina 24—35, fižol 5—7, krompir 1.60 din za 1 kg. — Sladko mleko 2—2.50 din liter, jajca 15—20 din za 10 komadov. Cene živine in kmetilsklm pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor levi breg, dne 24. oktobra t. I.: Voli I. vrste 9 din, II. 6, III. 6.50; telice I. vrste 9, II. 8, III. 7; krave 1 vrste 8, II, 7, III. 650; teleta I. vrste II. II, 10. — Goveje mesto prednji del 14—16, zadnji del 16—18; II. vrste 14—16; svinjina 22 svinjska mast 26, čisti med 30din za kilogram. — Pšenica 400 din, fižol 500, krompir 200, seno 120, slama 70, jabolka I. vrste 500, II, 350 III. 200; pšenična moka do 900 din, koruzna moka 450, ajdova moka 750 din za 10 kg. — Trda drva 160 din za kub. meter, jajca 2 din komad, mleko 2.50 din ja liter, surovo maslo 38 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10 din za liter, fi-nejše sortirano vino pri vinogradnikih 14 din liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto), dne 23. oktobra t. 1.: Voli I vrste 8.50—9, voli II. vrste 8—8 50 din, voli III. vrste 7—7.50; telice I. vrste 8.50—9, II. vrste 8—8.50, III. 7—7.50, krave I. vrste 7.50—8, II. 6—7, III. 5 do 6; teleta I vrste 8—9, teleta II. vrste 8, prašiči sremski špeharji 17—18, pršutarji 14—15 din za kilogram žive teže. — Goveie meso I. vrste 18, II. vrste 15, III. vrste 13, svinjina 18—24, slanina 23—25, svinjska mast 28, čisti med 31, goveje surove kože 22—25, telečje surove kože 28, svinjske surove kože 10 din za kilogram. — Ječmen 4.50 do 5, rž 4.50—5, oves 4—4.50, koruza 4—4.50, ližol 6—7, krompir 1.50—2, seno 1—130, slama 0.60, jabolka I. vrste 8, II. 6, III. 3—4; hruške 1. vrste 16, IL 10, III. 6; pšenična moka 8—9, koruzna moka 5—5.50, ajdova moka 6.50—9, ržena moka 5.50—6 dinarjev za kilogram. — Trda drva 145—160 za kub. meter, jajca 1.50 do 1.75 za komad, mleko 2.25—2.50 za liter, surovo maslo 32—40 za kilogram. — Navadno mešano vino v gostilnah 12—14, za finejše sortirano vino v gostilnah 14 do 16 dinarjev za liter. ^^ Vtakne more v idrnvillfle ali vsak mora pasiU na zdravje in d.oma piti vsaj mesec dni ^^r nato pri rodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! ŠPORT Šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je minila v znamenju nogometa. Lahka atletika je že zaključila svoje delovanje na zelenih tratah ter so se podali atleti v zaprte prostore in tudi drugi športi so že več ali manj zaključili s svojimi letnimi sezonami. Edino nogomet kraljuje, edino v nogometu se vrše tekmovanja. Zadnjo nedeljo so bila zopet tekmovanja v vseh treh narodnih zvezah. V slovenski nogometni ligi so se odigrale naslednje tekme: SK Ljubljana : SK Amater 7:2 (3:2). SK Železničar : SK Mars 0:0. Bratstvo : Olimp 2:1 (1:1). Kranj : Maribor 4:1 (1:0). Tabela v slovenski ligi izgleda takole: 1. Ljubljana 9 6 1 2 39:18 13 točk 2. Amater 9 6 1 2 26:19 13 točk 3. Železničar 9 5 2 2 17:9 12 točk 4. Kranj 9 5 1 3 18:14 9 točk 5. Mars 9 3 2 7 17:16 8 točk 6. Bratstvo 9 3 1 5 17:28 7 točk 7. Maribor 9 2 2 5 17:25 6 točk 8. Olimp 9 1 0 8 9:31 2 točki 8 6 2 0 27:8 14 (2) 7 5 2 0 30:4 12 (2) 7 6 0 1 24:6 12 (2) 8 3 3 2 17:13 9 (7) 8 4 0 4 12:25 8 (3) 8 2 2 4 12:24 6 (10) (") 8 1 3 4 11:21 5 8 1 2 5 4:13 4 (12) 8 1 1 6 10:24 3 (13) 9 7 1 1 31:9 15 (3) 9 5 1 3 19:13 11 (7) 9 4 2 3 17:20 10 (S) 9 4 1 4 16:13 9 (9) 9 3 3 3 18:18 9 (9) 9 3 2 4 17:21 8 (10) 9 3 2 4 12:17 8 (10) 9 3 2 4 15:25 8 (10) 9 2 3 4 24:22 7 (11) 9 1 3 5 10:21 5 (13) Moste : Disk 9:0 (2:0). Gralika (jun.) : Moste (jun.) 2:0. Hrvatska liga Concordia : Split 5:0 (3:0). Gradjanski : Slavija 1:0. čakovački SK : Zanatski 3:1 (2:0). Bačka : Železničar 2:2 (1:0). Sašk : Slavija (V.) 2:0 (1:0). Hajduk : Hašk 3:0 (2:0). Tabela hrvatske lige: Concordia Gradjanski Hajduk Hašk Split Slavija O. Željezničar Sašk Bačka Srbska liga Jugoslavija (B) : Jugoslavija (Jabuka) 2:0 (1:0). BSK : Slavija (S) 5:3 (3:0). Bata : Jedinstvo 2:1. Gradjanski : Bask 3:0 (0:0). Vojvodina : 2ak 2:2 (2:1). Tabela srb.ske lige: BSK Bata Jedinstvo Žak Slavija Bask I. veliki propagandni table-tenis turnir za prvenstvo Maribor Seniorski prvak Belak Ernest, član SK Mladine, juniorski Vrečič K., član SK Celja V soboto, 26. in nedeljo, 27. t. m. se je vršil v Mariboru propagandni turnir za prvenstvo Ma-fibora, pod visokim pokroviteljstvom g. dr. Alojzija Juvana, predsednika mestne občine mariborske. Slovenska table-tenis zveza, ki je prireditelj tega turnirja, je imela s tem turnirjem namen, da povzdigne zanimanje za ta šport tudi v štajerski metropoli, kjer so ga nekoč že pridno gojili. Turnir je v tem kakor tudi v organizatornem pogledu povsem zadovoljivo izpadel. Slov. table-tenis zveza je prejela 'v prijavi v članstvo od I. Slov. špor. kluba Maribora in Šport, kluba Železničarja. S tem je bil storjen prvi in upamo, da tudi ne poslednji korak v razvoju table-tenis športa ob severni meji. Turnii; je obsegal sedem disciplin in to: moštva, gospodje posamezno, ju-niorji, dame, pari, mešani pari in novinci. Pod zadnjo disciplino so smeli nastopiti samo neveri-ficirani člani in to samo Mariborčani. Prvak novincev je postal nadarjeni Vodeb, ki je premagal svojega klubskega tovariša Morana od sek. Maribora z 2 : 1 in sicer 21 :15, 19 :21, 21 : 19. Tret ji je bil Šranc od SK Železničarja in četrti Ang-lajtner od SK Maribora. Za moštva se je prijavilo vodstvu pet klubov z desetimi moštvi. Borbe, ki so se odigravale med posameznimi moštvi so bile zelo najete in zanimive. Prvo mesto si je priborilo I. moštvo SK Celja v postavi Vrečič I. in II., ko se mu ie drugoplasirano I. moštvo SK Mladike vdalo zaradi pomanjkanja časa, jjotem ko je že prvo vodilo z 2 :0! Pod skupino seniorjev se je med seboj borilo 25 precej izenačenih igralcev. Zasedba je bila torej za naše razmere dobra in smo poleg Nemca J. videli na tem turnirju tudi Djinovskega in Horvata, to je tri stare rutinirane igralce, ki so še danes trd oreh vsakomur. Prvo mesto si je priboril Belak E., član SK Mladine, ki od dne do dne napreduje in s svojo inteligentno igro zmaguje nasprotnike in osvaja gledalce. Da si je osvojil pokal in ponosni naslov prvaka Maribora, je moral poraziti Lacknerja od SK. Korotana z 2:1. Vrečica K. od SK Celja 2:0. Nemca J. od SK. Mure z 2 :1 in Kocha od SK. Mure v finalni borbi z 2 :10 (21 :15, 21 :7). Drugi je bil Koch od SK. Mure, ki je premagal Krečiča D. od SK. Mladike z 2 : 1 (20:22, 21:17, 17:21). Tretji ie Nemec J. od SK. Mure, ki je s težavo premagal dobrega Blažiča od SK Mladike z 2:1. Četrti je Krečič D. od SK Mladike, ki je gladko odpravil Vrečiča E. od SK. Celja z 2:0. Dočim je bila Udeležba s strani seniorjev kar dobra, je nastojyilo samo sedem juniorjev in sicer dva od SK Mladike, dva od SK. Celja, dva od SK. Korotana in eden od ŽSK Hermesa. Prvi je bil Vrečič, ki je premagal Recka od SK. Mladike z 2:0, drugi Recek, ki je premagal Bogataja od ŽSK. Hermesa. Tretji in četrti sta bila Vrečič II. in Bogataj. V Mariboru je tudi precej dam, ki se bavijo s tem športom. Nastopilo je šest dam, med njimi Bačič Vesna iz Ljubljane, ki je zasedla prvo mesto z zmago nad Kononenkovo iz Celja z 2 : 1 (21 : 15, 10 :21, 22 :20). Druga je bila ca. Ko-nonenko Vida, tretja Lončarič Ilerta, četrla Cer-nič Barica. Dve disciplini: pari in mešani pari, sta odpadli radi pomanjkanja časa. Dvorana ie bila za ljubljansko razmere odlična. Slov. table-tenis Zveza je zopet pokazala vsej športni javnosti, da dela in da je na pravem potu. Juniorsko prvenstvo srbske lahkoatletske zveze Juniorsko lahkoatlotsko prvenstvo srbske lahkoatletske zveze si je osvojil BAK. »Rusija« s 174 točkami. Na drugem mestu je Železničar iz Niša s 142,50 t., tretjem Jugoslavija s 125,50 t., četrti je BSK. s 70,60 t. in peti je »Obilič< iz Petrov-grada s 39,50 točkami. Nemčija : Jugoslavija prihodnjo nedeljo v Zagrebu Prihodnjo nedeljo, t. j. 3. novembra, igrata v Zagrebu jugoslovanska in nemška nogometna reprezentanca. Za tekmo vlada v vseh jugoslovanskih športnih krogih, zlasti pa v Zagrebu, veliko zanimanje. Športni drobiž Plavalno prvenstvo japonskih visokošolcev. Pri devetnajstih plavalnih tekmah japonskih vi-sokošolcev so bili doseženi odlični uspehi. Tekmovanje samo se je izvedlo v Meiji-stadionu v Tokiju ter so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m kravi Shigeo Arai 58,8 sek., 200 m kravi Shigeru Miyainoto 2:13,8 min.. 400 kravi Shigeru Miyamoto 4:47. 800 m kravi Kunio Tsuda 10:11. 100 m prsno Selichiro oura 1:16. 200 m prsno Oura 2:44,6 min., 100 m hrbtno Kiichi Yoshida 1:08 min., 4 krat 200 m kravi 1. Waseda 9:05, Novi svetovni kolesarski rekordi. Na milanskem dirkališču Vigorelli je naskočil italijanski dirkač Zarmine Zaj>onetti celo vrsto svetovnih rekordov, kar mu je tudi uspelo. V naslednjem prinašamo nove svetovne rekorde, v oklepajih so pa stari rekordi: 60 km: 1:24:33.8 (Olmo. Italija 1:24:40,8 St.); 70 km 1:38:42.2 (Piubelle. Italiia 1:39,31,4); 80 km 1:52:49,2 (Piubello 1:53:55,4). 90 km: 2:07:08 (Piubello 2:08:18.8); 100 km: 2:21:04,4 (Piubello 2:22:41); dveurna vožnja 85,069 km (Piubello 84,245 km). Švedski smučarji pojdejo v Ga-Pa in Cortino d'Ampezzo. Švedska smučarska zveza je sklenila, da se udeleži prihodnjega zimskošportnega tedna, ki !>o v času 14. do 23. februarja v Garmisch-Par-tenkirchenu ter svetovnih smučarskih tekem, ki bedo v času od 1.—10. februarja v Cortino d'Am-pezzo. Najboljši evropski tenis igralci Evropska ranglista tenis igralcev za letošnjr leto izgleda takole: 1. Asboth (Madžarska). 2. Romanoni (Italija). 3. Punčec (Jugoslavija). 4. Cucelli (Italija). 5. Henkel (Nemčija). 6. Mitič (Jugoslavija). 7. Gabori (Madžarska). 8. Pallada (Jugoslavija). 9. Del Belo (Italija). 10. Sigeti (Madžarska) in Gelfert (Nemčija). Deset zapovedi za kolesarje 1. Pomisli, da zavzemaš 1.50 m cestne širint. Zaradi tega vozi le ob skrajnem desnem robu, da ne oviraš ostalega prometa. 2. Naše ceste so ozke. Nevarno in prepovedano je voziti po dva ali več v štric. Zaradi tega vozite vedno eden za drugim, da se izognete nesrečam. 3. Roki drži vedno na krmilu, predvsem takrat, kadar srečuješ druga vozila. Nog ne vzdiguj od pedalov in ne obešaj ali privezuj se na druga vozila. 4. Zavedaj se, da je vožnja po več oseb na enem kolesu prepovedana, če ni kolo prirejeno za to. Posebno velja to za otroke, ki jih pod nobenim pogojem ne smeš jemati na kolo. 5. Predno uporabiš kolo, preglej zavore, zvonec in luč in ne vozi se, dokler nisi odpravil eventuelne nedostatke. Ne jemlji na kolo tovore, ki te ovirajo pri upravljanju. 6. Ne vozi po hodnikih in pešpotih ob javnih cestah, ker so iste namenjene pešcem. Napram pešcem bodi obziren in pazi še posebno na pohabljene in stare osebe ter otroke. 7. Ne reži ovinkov niti takrat, če so pregledni ter prehitevaj le če si se prepričal, da je cesta prosta. Pri srečavanju živine, ki se plaši, stopi s kolesa. Prav tako stopi s kolesa pri uvozu in izvozu iz hiš, dvorišč ali zemljišč ter vsepovsod, kjer bi bila ogrožena varnost drugih porabnikov ceste. 8. Ponoči imej prižgano luč ter opremi kolo zadaj z reflektornim steklom, tako, da te ostali lahko pravočasno opazijo in se ti izognejo. Kadar srečavaš druge porabnike cest, zasenči svojo luč, da jih ne slepiš. 9. Označuj smer vožnje z roko. Tako opozorilo drugim porabnikom ceste je potrebno, da se izogneš nesreči. 10. Vozi počasi in previdno ter se zavedaj, da ceste niso dirkališče. Kolesarsko društvo Ljubljanica se tem potom najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali z darili ob priliki izvedbe kolesarske dirke. Posebno pa se zahvaljujemo tvrdki »Adler« za res krasno darilo v obliki športnega okvirja za kolo, katero je bilo darovano zmagovalcu dirke. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo in prosimo z« nadaljno naklonjenost. Koledar Torek, 29. oktobra: Narcis, fckof; Ida, devica; Donat, s poznavalec. Sred«, 'tO. oktobra: Alfonz Rodrig., spozna valeč; Angelus. Mlaj ob 23.03. Herschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi + Pri Sv. Petru v Sumi v Istri jo uiiiil ta-mošnji župnik g. L i h e r a t Slokovii v starosti 75 leti Naj v miru počiva, sorodnikom, od katerih živijo nekateri v Sloveniji, naše sožaljel -f- V Zagorju ob Savi je po hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspala ga. Amalija Lifičnik roj. Kurd. Pokojna je bila poročena v Kosovski Mi-trovici ter je pred nekaj dnevi prišla k svojim star-šem ua počitnice. Tu je zvenela tiho — kakor skrito zvene roža v jesenski slani. Starši, ki so v teku enega leta izgubili dve hčerki, so hudo prizadeti. Njim, sestrici Olgi in možu Ivanu naše iskreno sožalje, rajna pa naj počiva v miru! -f- Sv. Trojica nad Cerknico. 24. t. m. je mirno v Gospodu zaspal g. Matevž Seljak z Lovranove-ga, daleč naokoli znani sekirni kovač. S svojo pridnostjo si je poleg trdne domačije osnoval daleč naokoli in po svetu znano kovaško obrt sekir in plenkač. Bil je vse čase naročnik Slovenca« in "Domoljuba«. /.a njim žaluje 0 sinov in hčera, 6 pa ga je sprejelo ob vratih večnosti. Spoštovanega po-kdjnika so pokopali v nedeljo, 27. t. m. ob 8 zjutraj. Sorodnikom izrekamo sožalje, njemu pa želimo večni pokoj! Jeremija Živanovič umrl V nedeljo zvečer je v Belgradu umrl senator in bivši guverner Nj. Vel. kralja Petra II. Jeremija Živanovič. Hodil se je leta 1874 v Vražagornači, okraj tiinoški. Gimnazijo je končal v Zaječarju, filozofijo pa je študiral na Dunaju in v Leipzigu. Po končanih študijah je bil profesor v Za ječam, Nišu in Belgradu. Leta ll)12 je bil izvoljen za poslanca. Bil je nekaj časa tudi načelnik v prosvetnem ministrstvu, I eta 1020 je postal profesor na višji pedagoški šoli v Belgradu. Ko so bili1 ustanovljene banovine, je bil imenovan za bana moravske banovine. Leta 1932 .je bil izvoljen za senatorja. Leta 1933 je bil imenovan /a vzgojitelja kralja Petra II. ilajni živanovič je vsako leto prihajal v Slovenijo nu oddih. Blag mu spomin! Osebne novice — Diplomirani so bili nn Višji pedagoški soli v Zagrebu: iz prirodopisne skupine: Carli Mihaela. Dolenc Ana. I.užar Nfilica, Metelko Olga, Pur Marija, Vegan Marica. Iz matematične skupine: AndolSck s. Hosnna, Dougan Nuša, Eichkitz. Greta, Oajšek Duša, 1'kma.r Silva. Iz risar din, striženje s strojem 6 din (za deželo 5); striženje na frizuro 8 din (6), otroci in dijaki plačajo med tednom za striženje 6 (5), dočim morajo ob sobotah in nedeljah plačati polno ceno. Vse ostale postavke so pu ostale neizpremenjene, kot so bile z cenikom iz leta 1935 določene. Pri abonma je dovoljen 10 odst. popust, ter je isti plačljiv v naprej. Cene za damsko postrežbo: striženje las 8 (6), striženje dolgih las 10 (S), železna ondulacija 10 (10), železna ondu-lacija dolgih las 12 (10), navijanje las brez ondu-lacije 6 (6), česanje brez ondul.-y.-ije 3 (2), vodna ondulacija brez umivanja 20 (15), vodna ondulacija z umivanjem 30 (25), umivanje las 10 (10), umivanje dolgih las 15, trajna ondulacija 90 (80), trajna ondul. polovična 70 (60), barvanje las na novo 140 (120), barvanje narastka 90 (80), barvanje obrvi iu trepalnic 30, manikiranje 10 (10), ma-nikiranje z lakom 12 (12), beljenje las na novo 50 (45), beljenje narastka 30 (25), masaža obraza 20 (15), abonma za 10-kratrto česanje 20 din. Uprava kar najuljudneje prosi cenj. občinsko, da naj upošteva vsesplošen porast cen materialu, kakor tudi že dvakratno uradno povišanje mezd pomožnemu osebju, ter naj ne zahteva od mojstrov nižjih cen, za postrežbo, kot so bile soglasno določene. težak, pobelil ravan. Zapadel je letos dva dni pozneje, kakor lansko leto. Že v nedeljo okoli 19 so začele med dežjem padati prve težke snežinke. Ponoči je močno snežilo, tako, da je bila rlavi ravan popolnoma pokrita s snegom. Mokri sneg je napravil znatno škodo. Po vrtovih je polomil še mnoge, dobro cvetoče dalije, pokril je visoke kriznntoino, ki so pod njega težo všibile in priklonile. Napravil je prvi sneg škodo tudi na raznem drevju. Zaradi mokrega, zato težkega snega so bile nekatere telefonske zveze na zunaj deloma prekinjene. Dežev je zadnjih dni je povzročilo naglo naraščanje rek in njih pritokov. Ljubljanica je pri fužinah od nedeljo do danes pojioldne narasla za 1.50 m nad normalo. Sava je v nedeljo povsod valila ogromne množine vode navzdol proti Zagrebu in Belgradu Pri Tacnu je na nedeljo merila 'K) cm nad normalo. Danes je narasla še za 50 cm. Poročila raznih vodomerskih postaj od Zidanega mosta naprej nam javljajo hudo naraščanje Save. Pa tudi drugod reke naglo naraščajo in prestopajo bregove. Pri Litiji je Sava danes ob 8 po poročilu vodomerske postaje dosegla 1.82 m nad normalo. Vali silne množine vode proti Zidanemu mostu. Kako Sava narašča spodaj, je očitno iz poročil, ki so prispela na hansko upravo. Rodeče. Včeraj, v nedeljo je Sava ob 7 zjutraj dosegla 1.80 cm nad normalo, Ob II včeraj je že dosegla 200 cm nad normalo in danes ob 7 že 246 cm. Brežice. Stanje Save je bilo včeraj ob 7 200 cm nad normalo, ob 10 že 230 cm iu danes ob 7 290 cm. * — Začetek rekolekcij za duhovnike z dežele. Prva jesenska rekolekcija bo v sredo, 30. oktobra ob pol 10 dopoldne v Domu duhovnih vaj (Zrinj-skega 9). Gg. z dežele se zberejo v dvorani. Te rekolekcije prireja »Unio Apostolica« za svoje člane, vabljeni so pa k obilni udeležbi tudi vsi drugi duhovniki izven Ljubljane. — Škofijsko vod- i stvo UA. : — Nove cene v brivsko frizerskih salonih v j Ljubljani in podeželju. Uprava združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani sporoča cenj. ' — Brezalkoholni mesec. Opozarjamo vse Fantovske odseke, da je po sklepu vodstvenega tečaja ics mesec november posvečen vzdržnosti alkoholnih pijač. Kot najbolj razširjena mladinska organizacija moramo pokazati, da znamo praktično izvajati resolucijo kongresa Kristusa Kralja. Pri zadnjem sestanku v oktobru naj sestavi predsednik ali drug član. ki ga za to pooblasti, listo vseh članov, ki so s svojim podpisom in pod častno besedo zavežejo, da se bodo ves mesec november vzdržali uživanja alkoholnih pijač. Natančnejša navodila dobite na prvi strani 3. snopiča »Našega dela«, ki ga razpošiljamo te dni. Predsedstvo ZFO, — Pogon na divje svinje. Dne 10. novembra, v primeru slabega vremena pa 17. novembra, letos bo uradni pogon na divje svinje v loviščih občine Kozje in Pilštanj s sestankom lovcev ob 7 v Le-sičnem pri Pilštanju. Lovci so vabljeni, da s-e lova udeleže. ,, , ... ... ,.„,, — Podružnica SPD Peca za Mežice-Črno spoT roča, da je Uletova koča na Peci od 1. nov. dalje začasno neoskrbovana. Odprta in oskrbovana bo od 24. dec. do 7. jan., za svečnico in od 18. marca dalje. Ce bi se prijavila večja skupina turistov-smučarjev izven tega časa, naj se pravočasno obrnejo na podružnico v Mežici, da poskrbi oskrbovanje. Vse potrebne informacije daje Mežiška podružnica SPD Mežica. sti. _ Na dražbi se bodo oddala naslednja dela: tožaško-zidarska, tesarska, krovska in kleparska ter dela iz umetnega kamna. Vsi podatki se dobijo v pisarni Javne borze dela. — Smrtna žrtev fantovskega prepira. V znani Benkovi tovarni mesnih izdelkov v Soboti se je v soboto dopoldne odigrala žalostna fantovska zgodba, ki ji je bila povod ljubosumnost. Blaž Berte-čie, 26 letni mesarski pomočnik, doma iz Drob-čevca v okraju Križevci na Hrvatskem in 20 letni Ivan jurglič iz Gornjih Jesenic v občini St. Rupert v krškem okraju sta se borila za naklonjenost lepe Katice. Oba sta bila zaposlena v tovarni mesnih izdelkov. V petek opoldne sta se po kosilu v obed-nici stepla in sta pri tem razbila krožnik in veliko ogledalo, vredno nad 200 din. V soboto zjutraj ob pol 10 sta oba v pisarni poravnala škodo, ki sta jo napravila, nalo pa sta v razgovoru odšla iz pisarne. Bertečič je tudi ob tej priliki dvignil plačo, ker je imel s 26 oktobrom odpovedano službo v tovarni. Oba nasprotnika sta spočetka korakala v mirnem razgovoru, naenkrat pa je Jurglič pahnil od sebe Bertečiča, ki je najprej nasprotnika sunil z nogo, nato pa ga zabodel z nožem v srce. Jurglič je napravil še nekaj korakov proti strojnici, potein pa se je zgrudil. Očividci žalostnega prizora so mu takoj prihiteli na pomoč. Ker je bil ves v krvi in brez zavesti, so ga hoteli z avtom prepeljati v bolnišnico, vendar pa je nesrečnik že na poti izdihnil. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. Berlečiča so orožniki prijeli in zaprli. — Judovski dijaki v dravski banovini študirajo skoraj izključno samo na gimnaziji v Murski Soboti. Po novi ministrski uredbi sme biti sorazmerno po številu prebivalstva vpisan v naši banovini v prvi razred srednjih šol samo en judovski dijak, iu sicer na gimnaziji v Soboti. V letošnjem šolskem letu so bili v prvi razred v Soboti vpisani 4 dijaki (1 dijak in 3 dijakinje). Na zavodu je ostala zdaj ena dijakinja, ostali pa so morali zavod zapustiti. — Sladkosnedni tatovi. V Bakovcih v Prek-murju so neznani sladkosnedeži ukradli iz čebelnjaka posestnika Franca Jančarja 3 panje, jih odnesli nekaj metrov daleč na travnik in pobrali iz njili salovje z medom. Posestnik Jančar trpi okrog 600 din škode. V isti noči so tudi posestniku Lu-kaču zmanjkali iz kurnika (rije piščanci. Ker je neki 15 letni fant ponudil gostilničarju v vasi tri piščance v nakup, so takoj izsledili prijatelja tuje lastnine, ki je priznal, da je skupaj z 18 letnim tovarišem ukradel piščance in med. Kaj bo z mladino, ki že zdaj hodi po krivih potih? p& državi * Temeljni kamen nove zaqreMke cerkve jo bil slovesno blagoslovljen v nedeljo na praznik Kristusa Kralja v Trnju pri Zagrebu. Trnje jo danes že dol velikega Zagreba, ni pa imelo doslej še svoje cerkve. Nova cerkev bo veli-Cnslna, za njo dela načrte sam mojster Me-šlrovič. Posvečena bo Kristusu Kralju. Temeljni kamen je v nedeljo blagoslovil zagrebški nadškof dr. Slepinnc. Poleg duhovščine in svetne gosposke se je Io velike' cerkvene slovesnosti udeležilo ludi več lisoč ljudstva. Nadškof je imel krasen govor pri tej priliki. Po cerkvenih obredih je spregovoril ludi dr. Maček, ki se je z banom dr. Štibašičem in drugimi vodilnimi možmi I1SS tudi udeležil slovesnosti. Govoril jo tudi komisar zagrebškega mesta g. Starčevič. * V primorskih vinogradih je trgatev dala četrtino več grozdja kakor lani. Trgatev je po vseh vinorodnih krajih dalmatinskega primorja končana. Pridelek je povsod znatno večji kakor lani. Računajo, da je letošnji pridelek za 20 do 3 odst. boljši od lanskega. Sodijo, da bo Dalmacija dala letos okrog 800.000 hektolitrov vina. Ker je letos bilo dovolj dežja, se je grozdje normalno razvijalo. I Danes poslednjič zanimiva gg B in napeta indijanska romanca W ipSBr m KINO SLOGA, tel. 27-30 s priljubljeno SHIRLEY TEMFLE v glavni vlogi Predstave danes ob 16,, 19. in 21. uri [ Kino Matica Telefon 22-41 Bette Davit v filmu !e!a mm si otroka Ljubljana, 29. oktobra Gledališče Drama: Torek, 29. okohra: »Tekma«. Bed Premierski. — Sreda, 30. oktobra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Uevizor). — četrtek, 31. oktobra: »Tekma«. Red Četrtek. — Petek, I. novembra: »itomeo in Juliju«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sooota, 2. novembra: ■»Kovarstvo in ljubezen«. Red A. Opera: Torek, 29. oktobra: »Jenufa«. Red Torek Gostovanje altistke Ll/.e Karlovčeve tenorista Josipa Gostiča. — Sreda, 30. oktobra: »Grof Luksemburški«. Red Sreda. — Četrtek. 31. oktobra: »Evgenij Onjegin«. Izven. Gostovanje tenorista Antona Derinote, člana dunajske Državne opere. — Petek, 1 .novembra: »Fidelio«. Izven. — Sobota, 2 novembra: »Jenufa«. Rer B. Gostovanje L. Karlovčeve in J Gostiča. Radio Ljubljana Torek, 29. oktobra. 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napoved', poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12.00 Slovenske budnice in pesnn (plošče) — 12.30 Poročilo, objave — 13.00 Napovedi 13.02 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14.00 Poročila — 14.15 Šolska ura: Proslava Jadranskega dne: Govor, potje de-klaniocije (vodi g. Viktor Pirnot) do 15. — 18.00 Iz naše zakladnice (plošče) — 18.40 Prvi ruski vladar (g. Fr. Terseglav) — 19.00 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga Vida Peršuh) — 20.00 Slovenski šopek (plošče) — 20.30 Koncert Sodeluje koncertna pevka gdč. Elza Buchal in Radijski orkester. Dirig D. M. Šijanec — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio »Vesna«. Drugi programi Torek, 29, oktobra: Belgrad: 20.25 Brnhms-Beethovon — Zagreb: 20 Prenos — Bratislava: 21 Slovaška glasba — Brno: 21 Orkestralni koncert — Praga: 19.35 Češka glasba — Sofija: 20.30 Violončelo — Beromiinster: 20.20 Lisztove skladbo — Stockholm-llorbj-: 21.10 Beethovnovo- skladbe — Rlm-Turln-Floronca: 21.15 Violina — Sot-teus: 19 Klavir. Belgrajska kratko valov, postaja: Y[TA. YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19,69m): 2.30 in 3,30 Poročila v slovenšč. Prireditve in zabave Koncert nemškega pianista AVeissa na posebnem Foersterjevem klavirju bo jutri ob 20 v mali Filharmouičui dvorani Sestanki Moški odsek Sni. prosvete Kodeljevo vabi Člane in prijatelje prosvete, da se j>olnoštevil-iin udeleže rednega sestanka jutri, dne 30. t. m. ob 20 v društveni sobi. Na sestanku se obravnavajo časi primerne zanimive stvari. Jugoslovansko društvo zn proučevanje in zatiranje raka — pododbor Ljubljana 1k> imelo 15. novembra 1940 ob 20 v klubski sobi kavarne »IJnion« izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: t. sprememba pravil in reorganizacija društva; 2. slučajnosti. — Odbor. Naše dijaštvo AKD »VEDA« bo imela danes ob 8 zvečer svoj redni članski sestanek s predavanjem: »Mesto umetnosti v kulturi sodobne Evrope.« Lekarne Nofno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 5; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja V petek zvečer sem izgubil na poti od tramvajske postaje pri Karmeliinčankah do Prosvetnega doma na Zaloški cesti denarnico z vsebino din 101 in avtomobilskimi ključki. Poštenemu najditelji, ki mi denarnico odda v Prosvetnemu domu. prepustim denarno vsebino, ker mi je predvsem za uvto-ključke. Podaia biser igralske umetnosti. — Mlada ljubeča mali si proti lastnemu otroku nadene krinko osovražene „stare device" in se odreče njegovi ljubezni, da mu zagotovi lepo bodočnost. — Pretresljivo, do solz ganljivo. Zgodba brezmejne ljubezni — ne zamudite! — Pivo se ni podražilo. Iz nekaterih naših krajev smo dobili poročila, da so se tudi cene pivu povišalo, in sicer za 1 do 2 din pri litru. Ta podražitev jo na potrošače vplivala zelo neprijetno zlasti zaradi toga. ker javnost ni bila o njej poučena, niti je bilo v listih omenjeno, da je dovoljena in utemeljena. Informirali smo se pri nekaterih pivovarskih industrijah v Sloveniji in ugotovili, rla ni še nobena izmed njih podražila cone pivu in da za zdaj še niti nima takšnega namena. Če je toroj kdo povišal cone pivu, je to storil brez vednosti pivovarske industrijo in ne da bi mu ta cene povišala. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki delujo proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sefni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Licitacija >,a zgradbo poslopja ekspoziture Javne borze dela v Kranju. »Službeni list« kralj, banske uprave dravske banovino v Ljubljani razpisuje v svoji 84. štev. z dne 19. oktobra 1940 javno licitacijo za zgradbo uradnega poslopja za ekspozituro Javne borze dola v Kranju, ki se bo vršila dne 2. novembra 1910 ob 11 v prostorih centrale Javne borzo dela v Ljubljani na Gosposvetski ce- mmm Še je čas! Kdor na novo naroči »Slovenca« dobi »SLOVENCEV KOLEDAR« za 10.— din Za nenaročnike stane »Slovončcv koledar« 2S.— din. Naročite koledar čimprej! Naročite oglase r njem! Prednaročila sprejemamo samo do 1. novembra 1910. Vinogradniki upajo, da bodo letošnje Vtno prav dobro prodali. * 4000 oseb zbolelo, 200 pa umrlo za grižo. Iz Banjaluke poročajo, da se je v štirih okrajih vrba-ske banovine in sicer v okrajih Banjaluka, Kotor, Varoš, Prnjavor in Teslič pojavila epidemija griže. Po doslej znanih podatkih je v teh štirih okrajih zbolelo za grižo okrog štiri tisoč ljudi, od katerih jih je umrlo okrog dveslo. Higienski zavod v Banjaluki je ukrenil vse potrebno, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. V Prnjavoru in Liplju pri Kotor Varošu so improvizirali zasilni bolnišnici, na razpolago pa so tudi bolnišnice v Kotor Varošu, Tesliču in Banjaluki. V teh bolnišnicah je veliko število bolnikov. Doslej je cepljenih 20.000 oseb po vseh okrajih, kjer se je pojavila griža. Prišle so vesti, da se je tudi po drugih okrajih krajevno pojavila epidemija griže. Iz Subotice pa poročajo, da se je v Adi pojavil legar in je doslej obolelo že deset oseb. Zato so oblasti odredile, da se mora vsako obolenje takoj prijaviti občinskemu zdravniku. * Svinja raztrgala deklico. V slavonski vasi Budrovcih se je v hiši kmetice ložetine Sito odigral strašen dogodek. Ko je bila Jožefina zaposlena v hiši, se je nahajala na dvorišču njena 6 letna hčerka Veronika. Ko se je deklica igrala, jc Zaslišala glasno cviljenje pujska, ki je v svinjaku zašel med dve deski. Deklica jc brez pomisleka šla v svinjak in začela reševati pujska. V tem pa je navalila na deklico stara svinja in jo je začela trgati. Mati vpitja hčerke ni slišala. Ko so prihiteli sosedje, so našli na tleh razmesarjeno deklico. Svinja ji je odtrgala obe roki in jo izgrizla po vsem telesu. V strašnih bolečinah je Veronika kmalu izdihnila. * Ponoreli kmet s čolna na vodi gledal, kako mu gori hiša. in nato skočil v vodo. 29 letni kmet Franjo Laktašič v Bobovcu, okraj Kostanjica, je že delj časa kazal znake umobolnosti. Ob hudih svojemu življenju. V stanovanjske prostore je na-nosil seno 111 slamo, nato pa je šel proti hlevu, kjer je bila živina in ga je zažgal. Najbrž je pozabil, zakaj je nanosil seno in slamo v stanovanjske prostore, ker tam ni zažgal, marveč se je podal proti Savi. Pri sebi je imel samo torbo, v kateri kmetje navadno nosijo kruh. Laktašič pa je imel v torbi namesto kruha velik kamen. Ko je prišel do Save, je stopil v čoln in odveslal proti sredini reke. Tam je obstal in gledal, kako so plameni uničevali njegovo imetje. Kmetje, ki so videli, kaj se dogaja, so slutili, da namerava Laktašič nekaj nepremišljenega. Ko so priveslali do njega, je Laktašič stopil na rob čolna in skočil v vodo ter takoj utonil. Gasilcem se je posrečilo rešiti stanovanjsko hišo. Hlev pa je pogorel do tal. * Zločin norca. V Šibeniku je Mate Zjačič na grozni način hotel ubiti svojo ženo. V prepiru, ki je nastal med njima, je Zjačič zagrabil sekiro in z njo udaril po glavi svojo ženo. Hudo ranjeno so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo dosti upanja, da bi ostal pri življenju. Policijske stražnike, ki so takoj prihiteli, je Zjačič sprejel z nasmeškom in sodijo, da je zločin storil v blaznosti, posebno, ker je bil šele pred kratkim časom izpuščen iz opazovalnice. Zjačiča so pridržali v zaporih šibeniške policije. živčnih napadih sta najbolj trpeli njegova žena in hči. V duševni depresiji je Laktašič iskal zdravila v čezmernem uživanju alkohola, da bi pozabil na svojo bolezen. Te dni je imel Laktašič spet hud živčni napad. Najprej se je začel prepirati z ženo, nakar sta žena in hčerka odšli z doma. Nato je Laktašič povabil svoje prijatelje in z njimi pil celo noč. Ko so ga proti jutru prijatelji zapustili, je on še naprej pil in sklenil, da bo naredil konec Ravnatelj: »V mojem podjetju potrebujem ljudi z razumom, mladi mož.« Tajnik: »To sem takoj opazil, kj sem stopil v vašo službo.* Pustolovščina, ljubezen in čustvenost, vse je združeno v velikem francoskem filmu KINO UNION S VIHAR NAD PARIZOM (Tmnnete mir Pnri«) v glavnih vlogah: Erich von Stroheim, Annie Dueaui, Andrč Luguet in drugil ~* Predstave ob 16., 19. in 21. uri i p LJUBLJANA Gluhonemi v življenju in delu Ljubljana, 28. oktobra. V zvezi s slovesnim praznovanjem 40-let-nice gluhouemnice v Ljubljani je bilo v nedeljo več prireditev, na katerih so gluhonemi, bivši gojenci gluhonemnice v Ljubljani, najlepše dokazali, kaj so dosegli s pomočjo šolanja v tem zavodu. V nedeljo so se najprej spomnili pokojnih vzgojiteljev in gojencev. V velikem številu so se člani društev gluhonemih iz Ljubljane in Maribora udeležili maše zadušnice v cerkvi sv. Petra ob 8 zjutraj. Za tem je je bila v gluhonemnici slavnostna seja Podpornega društva za gluhonemo mladino, kjer je bilo sporočeno, da je veletrgovce g. Vinko Šarabon poklonil podpornemu drušlvu gluhonemih znesek 10.000 din. Ob 10 dopoldne pa je bilo slavnostno zborovanje bivših zavodovib gojencev ter članov Društva gluhonemih iz Ljubljane in Maribora. Prav prisrčno je bilo videti, kako so gluhonemi, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije in iz najrazličnejših poklicev, prisrčno pozdravljali svoje učitelje in vzgojitelje, ki so ji inv dolgih lelih šolanja pomagali dobiti dar govora. Prijateljstvo, ki je nastalo med učitelji in gojenci v zavodu, se je ohranilo. Vsekakor redek primer, ki najlepše dokazuje požrtvovalno delo učileljstva. Zborovanje Društva gluhonemih je začel ljubljanski graver Anton Čeme, ki je izšel iz stare šole in je samo s kretnjami izrazil nekaj lepih misli, v katerih je pozdravil svoje nekdanje učitelje. Ni treba posebej poudariti, da je bilo na zborovanju navzoče vse učiteljstvo gluhonemnice z ravnateljem g. Dermeljem na čelu. Tajnik društva tiskarnar Ciril Sitar je prevajal sproti nemi govor predsednika. Za tem je tajnik g. Sitar v dolgem govoru orisal težnje in napore Društva gluhonemih, ki se še najbolj bore za to, da bi v življenju dobili tisto mesto, ki jim gre in da bi postalo šolanje gluhonemih olrok vsesplošna pravica. Povedal je mnogo zanimivih podatkov. — Tako živi v Jugoslaviji 7—10.000 gluhonemih, vsa država pa . ima le 4 zavode za gluhoneme, ki morejo na leto sprejeti kvečjemu okrog 100 gojencev in gojenk. Poudarjal je tudi zapostavljanje gluhonemih pri zaposlitvi. Posebno zahvalo je še izrekel g. banu, ki je odredil 2 milijona din za povečanje ljubljanske gluhonemnice. Spregovorili so še ravnatelj gluhonemnice g. Dermelj, gluhonemi Albin Pušnik, rudar iz Trbovelj in mizar Gori-šek iz Celja. Popoldne ob pol 4 pa so gluhonemi člani društva dokazali z uspelo prireditvijo v frančiškanski dvorani, da morejo nastopati celo kot igralci. Dvorana je bila nabito polna in so med drugimi številnimi odličniki in zastopniki bili navzoči tudi škof. dr. Gre-gorij Rožman, zastopnik bana g. inšpektor S. Kranjc in general g. Masič. Najprej je spregovoril tiskarnar g. Ciril Sitar, ki je orisal težavni življenjski boj gluhonemih in ganil vse navzoče. Govornik se je posebej zahvalil strokovnemu učitelju g. Mirku Rupniku, ki je režiral in tudi sam napisal oba prizora »Zamorec in oče«. Za tem je predstavil še številne člane društev in navedel njihove poklice, tako da se je občinstvo moglo prepričali, kaj vse so sposobni gluhonemi. Oba prizora so gluhonemi rešili prav dobro in pokazali lepe igralske sposobnosti in bogato mimiko. Društvo gluhonemih je poklonilo učitelju Rupniku v znak priznanja in zahvale venec, nastopajoči člani pa so dobili šopke. Vsa dvorana je z navdušenjem dala priznanje požrtvovalnemu delu gluhonemih. — Vsi obiskovalci so z nepozabnimi vtisi zapustili prireditev, ki je bila za slehernega dokaz res ogromne vztrajnosti in pridnosti, ki jo premorejo gluhonemi v boju za obstanek in uveljavljen je v življenju. * 1 Sv. maša za t dr. časnvja bo v četrtek ob pol sedmih zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. 1 Vsesvetska akcija je v polnem teku in nas od praznika umrlih loči le še nekaj dni. Zato naj vsi tisti, ki še niso kupili nakaznice za vsesvetsko akcijo pohite, da bodo tudi oni mogli dobiti venec iz smrečja in belozeleno svečo. Oboje že prodajajo na stojnicah po mestu, v prodajalnah mestne plinarne in elektrarne, ter seveda v pisarni vsesvetske akcije same, ki je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, Kakor vse kaže. bo letošnji praznik umrlih bel, zato se bodo mestni venci in sveče od bele odeje, ki bo pokrivala grobove naših rajnikov, tem bolj odražala. Zgodaj zapadli sneg pa na« tudi opominja, da utegne biti letošnja zima huda, zato moramo vsi storiti svojo dolžnost do mestnih re-vežev. Kupujmo vence in sveče vsesvetske akcije, da bomo čim bolj počastili spomin naših rajnikov, in čim bolj pomagali našim revežem. 1 Ponovitev klasične verske igre »Mrtvaški ples« bo ob znižanih cenah v petek na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Ker je prva uprizoritev dosegla popoln uspeh, zato je primerno, da si jo cenj. občinstvo ogleda prav na dan, ki je posvečen spominu na naše rajnke. V igri »Mrtvaški ples« nam pisatelj slika v 11 dogodkih na pretresljiv način brezmejno oblast smrti nad človeštvom. Predprodaja vstopnic je v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. 1 Mecenski dar naši gluhonemi mladini. V počastitev štiridesetletnice naše gluhonemnice je poklonil Podpornemu društvu za gluhonemo mladino njegov predsednik g. Andrej Šarabon, veletrgo-vec v Ljubljani velikodušen dar v znesku 10.000 din. Od ustanovitve zavoda ni doslej med živimi dobrotniki še nihče pokazal do naših gluhonemih sirot tolike naklonjenosti zato bodi izrečena plemenitemu darovalcu najprisrčnejša zahvala z željo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo let! 1 Dela likovne umetnosti so kot topli sončni žarki v hladnih jesenskih dneh. Prav te dni je v Jakopičevem paviljonu razstava izbranih umetnin mlade slovenske likovne umetnosti. Ne pozabite jo obiskati in morda se boste odločili tudi za nakup kakega razstavljenega dela, ki bo v okras in čast v vsakem domu. 1 Opozarjamo, da bo v petek na praznik uprizoritev Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija« z Ančko Levarjevo in Janom v naslovnih vlogah izven abonmaja. Za to predstavo bodo veijaie cene od 20 din navzdol. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ker je ta predstava navadno razprodana. 1 Prvič v letošnji sezoni bo gostoval v Operi Anton Dcrmota, tenorist dunajske Državne opere. Nastopil bo v partiji lanskega v Čajkovskega operi »Evgenij Onjegin«. Gost je znan našemu občinstvu v tej partiji, ki jo je že ]x>novno pel na našem odru. Naslovno partijo bo podal Popov, gluvno žensko partijo Tatjane — llcybalova, Olgo — Španova, kneza G remi na — Lupša, Tatjani«) mater — Po-ličeva, dojiljo — Kogojeva, učitelja plesa — Sancin B. Dirigent: Niko štritof. Režiser Čiri Debevec. Predstava bo izven al>onmaja. I Uprava policijo v Ljubljani obvešča javnost, zlasti pa predstavnike organizacij, da ne bo izdajala dovoljenj za nabiranje prostovoljnih prispevkov v dobi treh mesecev, to je za november in december 1940 ter januar 1941. V dobi omenjenih treh mesecev bo na področju uprave policije v Ljubljani le nabiralna akcija akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-.TOSEF« grenčice. • 1 Varčevanje z vodo. Mestni vodovod bo dane6 in jutri preurejal priključek glavnega cevovoda na centrifugalne črpalke in bo ta čas deloval le parni agregat z eno cevjo. Mestno poglavarstvo zato ponovno poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da vpoštevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dni točijo le toliko vode, kolikor jo je nujno treba v gospodinjstvu, da ne bodo zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez rje. V višje ležečih stanovanjih bo vodni pritisk precej šibek, ali celo tako slaboten, da voda sploh ne bo tekla, zato opozarjamo prizadete, naj 6i oskrbe vodo iz pip v nižjih legah , najbolje v pralnicah v kleteh. Najboljše oglasno sredstvo ! »SLOVENCEV KOLEDAR« Zakaj! — Ker bo vse leto na mizah številnih slovenskih družini Naročite oglase v njem, dokler je še čas! Radio Maribor ima že lastno streho Maribor, 28. oktobra, še nikoli niso lastniki radio aparatov na Štajerskem s takšno nestrpnostjo čakali na to, da bi zapela slovenska kukavica tudi iz Maribora, kakor sedaj. Sprejem ljubljanske radio postaje se zadnje čase na severni meji še dosti slabše čuje, kakor poprej, ker jo motijo oddaje drugih postaj. Kot tolažilno sporočilo za boljše čase bodo sprejeli sedaj vest, da je poslopje oddajne postaje za »Radio Maribor« že pod streho ter je stavba v surovem stanju končana. Stavba je prav reprezen-tantna ter je po zunanjem izgledu jako pestra in zanimiva. Gradilo jo je ljubljansko gradbeno podjetje Just Gabrijelčič, ki letos tudi zida poslopje II. državne realne gimnazije. V stavbi je oddajni studio, dvorana za aparate ter stanovanje za upravitelja. Najbolj zanimiv prostor je odajni studio — velika dvorana v izmeri 6.20X 6.20 m ter v višini 5 m. Ta dvorana je popolnoma brez oken ter zgrajena tako, da je akustika čim ugodnejša. Stavba ima tudi veliko zaklonišče z dvema izhodoma; pokrito je s 25 cm debelo betonsko ploščo. Poleg zaklonišča se nahajajo kleti ter prostor za centralno kurjavo. Poslopje bo imelo lasten vodovod ter bo dobivalo vodo iz 18 m globokega vodnjaka, ki je že izkopan. V bližini stavbe so pripravili sedaj tudi že vse potrebno za postavitev ogromnega, 110 m visokega oddajnega stebra. Temelj, na katerem bo oddajni steber stal, je globoko zabetoniran. Steber bo držalo v ravnotežju šest pri vrhv pritrjenih in v zemlji zasidranih jeklenih vrvi. Betonska sidra za te vrvi so tudi že pripravljena v zemlji. Zabeto-nirana so v tla okrog temelja v obliki trokrake zvezde, tako da sta po dve sidri v eni črti. Prvo sidro je oddaljeno od temelja 32, drugo pa 54 m. V stavbi se vršijo sedaj razne instalacijske montaže, ki bodo pa kmalu končane. Ker je zi-dovje že suho, bodo najbrž že letos končali. Tako bi bilo potem že vse pripravljeno za otvoritev mariborske relejne oddajne postaje — če bi bili na razpolago potrebni oddajni aparati. Naročeni so pri znani nemški tvrdki Lorenz. Glede dobave pa so nastopile težave, ki so v današnjem položaju razumljive. Tvrdka Lorenz bo dobavila kompletno aparaturo in oddajni stolp, vendar se bo rok za dobavo precej zavlekel. * m Našim naročnikom. »Slovenec« je že poročal o težkem položaju tiskarskih podjetij, v katerega so zašla zaradi povišanja etn raznemu ma- Harial rajha Hermann Goring v razgovoru i majorjema Moldersom in Gallandom, ki sta zbila jsajveč sovražnih letal. terialu, ki ga tiskarne v svojem obratovanju rabijo. To je tako močno vplivalo na cene tiskarni-škim izdelkom, da je tudi lastništvo lista bilo prisiljeno z mesecem novembrom zvišati naročnino »Slovencu« na 30 din mesečno. Naše mariborske naročnike obveščamo o tem zvišanju naročn;ne ter jih lepo prosimo, naj upoštevajo današnje razmere, ki so bile tako močne, da je do tega zvišanja moralo priti. Prepričani smo, da nam bodo vsi naročniki kljub zvišani naročnini ostali zvesti, naš list pa se bo potrudil svojim čitateljem dajati kar najbolj aktualno in zanimivo čtivo. m Vsesvetska zbirka na pokopališču. Ob Vseh svetih bo pri obeh vhodih frančiškanskega pokopališča na Pobrežju prostovoljna denarna zbirka za šolsko kuhinjo v Krčevini. Mnogo šolskih otrok je skrajno ubogih, da niti opoldne ne morejo zaužiti kaj toplega. In da bomo mogli tem ubožcem nuditi v šoli skodelico tople juhe, se obračamo tem potom na usmiljena srca za pomoč. Vsak dar je dobrodošel. Ljubi Bog pa naj sloterno povrne vsakemu dobrotniku. m Še je čas, da si naročite »Slovenčev koledar«, katerega dobe naročniki za ceno 10 din. Naročila sprejema naša podružnica na Koroški c. 1 in raznašalci naših listov. m Tudi v Mariboru plačujejo mezde po odredbi hrvatskega bana. Pred dnevi smo v našem listu poročali, da nameščenci hrvatskih tvrdk, ki imajo svoje sedeže v banovini Hrvatski, svoje podružnice pa v Sloveniji odnosne v Mariboru, ne dobivajo plač v smislu tozadevne uredbe, ki jo je izdala banovina Hrvatska, K tej notici nam sedaj sporočajo, da so nekatera podjetja že odredila, da bodo tudi nameščenci hrvatskih podjetih v Sloveniji dobivali zvišane plače kakor nameščenci na Hrvatskem. m Praktični učiteljski izpiti so bili pred državno izpitno komisijo v Mariboru od 10. do 25. okt. Izpit so napravili naslednji učitelji-pripravniki-ce: Bakoš Ludvik, Domiter Amalija, Domiter Frančiška, Fink Vida, Galun Terezija, Hafner Bernardina, Hren Adalberta, Iglar Marija, Jaklič Jelka, Jančič Frida, Javoršek Amalija, Kikel Alojzija, Kodrič Marija, Kolšek Sabina, Komel Cvetka, Koncilija Terezija, Kuntner Terezija, Lah Ernest, Letič Marija, Lomšek Gabrijela, Marine Marija, Matkovič Matilda, Medved Ana, Mele Stanislava, Pajek Edvard, Peče Ivan, Pečovnik Stanko, Petrič Elizabeta, Pirher Aleksander, Poček Anica, Rode Justina, Simončič Bogomila, Sorko Bogomir, Štig-lic Marija, Škof Marija, Šturm Vlada, Suman Ivan, Trobec Olga, Vauda Milica, Zadel Leopoldina, Zalezina Berta, Žlahtič Franc. m Sneg je zapadel v Mariboru v noči na ponedeljek. Padlo ga je kakih 5 cm. V mestu sicer ni povzročil nobenih nevšečnosti, razen v sadovnjakih, kjer je polomil nekaj drevja, pač pa je neprijetno vplival na medkrajevno telefon, omrežje, ker je bil Maribor včeraj dopoldne odrezan od nekaterih mest. m Gledališke novice. Drevi bo v gledališču tretja letošnja dramska premiera, znamenito delo M. Gorkega »Na dnu«. — Jutri, v sredo, uprizori Skrbinškova dramska šola vojno dramo »Konec poti«. m Umrla je v bolnišnici v starosti 72 let, vdova po pleskarju delavnice drž. žel. Josipina Hošič. naj počiva v miru! m Vence, šopke, krizanteme naročite v vrtnariji J e m e c , Maribor, Prešernova ulica. m Lepa pridobitev za Studence bo nanovo preurejena gostilna v Krekovi ulici 26 (bivša gostilna špurej). Novi lastnik bo preuredil veliko koncertno dvorano ter jo moderno opremil, napravil bo tudi moderno kegljišče. Novo podjetje bo vodil bivši restavrater v Podbrdu g. Grohar. Gostilna bo otvorjena 3. novembra. m Razdejanje v gostilni. V gostilni na Koroški cesti so povzročili trije vinjeni moški pravcato razdejanje. Ker jim natakarica v soboto zvečer ni hotela dati vina ker so bili že pijani, jo je eden izmed njih udaril s tako silo, da ji je razbil stol na glavi ter se je pod udarcem zgrudila na tla. Oba njegova tovariša sta jo potem na tleh ostivala z nogami. Potem so vsi trije zmetali s « police po tleh 15 vickov za pivo, več siekienic t vloženimi ribami, kumarcami, budilko, steklenico žganja, steklenico likerja, 17 navadnih kozarcev ter veliko steklenico za vino. Vse posode so razbili ter jih pohodili in so samo s tem povzročili 773 din škode. Policijski stražniki, ki so prišli na pomoč, so srdite razbijače komaj ukrotili ter napravili red. m Nesreča v radvanjskem avtobusu. V nedeljo popoldne je zdrsnil radvanski avtobus zaradi opolzkih tal s ceste v jarek. Pri 4em sta se ponesrečili dve potnici. Ena si je zlomila nogo, druga pa je zadobila poškodbe na glavi. Zdravila se v bolnišnici. m Tovorni avlo je podiral drevored. Na Pohorski cesti je povzročil tovorni avto neznanega lastnika pravo razdejanje v mladem, pred par leti asajenem drevoredu. Avto je vodil očividno pi-in šofer, poleg njega sta pa sedela še dva moška, uofer je zapeljal sedaj na to, sedaj na drugo stran ceste, se zadeval v drevesa ter jih lomil in ruval iz zemlje. Povzročil je pravo razdejanje. Sedaj ga išče policija. m Kolo v grmovju. Ob obdravski pešpoti iz mesta na Pobrežje je našel upokojeni železničar Filip Hartman v grmu skrito moško kolo z evid. številko 2-130639-19. Skril ga je tam gotovo nekdo, ki ga je ukradel. Hartman je obvestil o najdbi policijo. m Vlom v Stanovanje. Tudi na deželi stanovanja niso varna pred vlomilci. Tako je bilo vlomljeno v stanovanje ekonoma Ivana Živka v Zgornji Voličini. Vlomilec je odnesel nekaj perila in obleke v vrednosti 1500 din. Vloma so osumili dva delavca, ki sta po dejanju izginila, Gledališče Torek, 29. oktobra ob 20: »Na dnu«. Premieri. Sreda, 30. oktobra ob 20: »Konec poti«. Nastop Skrbinškove dramske šole. Celje Sneg je pobelil Savinjske planine in dolino Celje, 29. oktobra. Letos nas je zima zelo zgodaj presenetila. Imeli smo le nekaj lepih jesenskih dni, dežja pa več kot preveč. Zadnjih štirinajst dni se je podnebje zelo ohladilo, v dolini smo imeli meglo, v višjih predelih pa močno slano, ki je v mnogih krajih uničila ajdo. Posebno se je vreme ohladilo pretekli teden, ko je zavel preko Savinjskih planin mrzel veter. Zaradi močnega deževja so Savinja in njeni pritoki zelo narasli ter mnogokje prestopili bregove in poplavili travnike in njive. — Savinjčani so letos slutili zgodnjo zimo in so zato pravočasno spravili jesenske pridelke, obenem pa tudi pripravili kurivo, ki je letos posebno drago. Savinja je že od petka precej nad normalo. Posebno je narasla Ložnica, ki je v nedeljo zvečer podrla most pri Joitovem mlinu in razdrla novo občinsko cesto. Prizadeti so zlasti posestniki, ki so kupili pred kratkim v tem predelu zemljišča. Travniki ob Ložnici nad Joštovim mlinom so pod vodo. Zopet se vidi, kakšne neprecenljive vrednosti je regulacija Ložnice. Od Joštovega mlina proti Celju, kjer je potok reguliran, voda sijajno odteka. Precej nad normalo sta tudi Voglajna in Sušnica. Od sobote na nedeljo je začelo v Gornji dolini snežiti. Savinjske planine so bile že v nedeljo zjutraj pobeljene. Vso nedeljo je med dežjem padal tudi sneg. Zanimivo ;e, da Logarska dolina v nedeljo dopoldne ni bila zasnežena, dočim so se kraji Luče, Ljubno in Rečica ob Savinji že lahko pohvalili s snegom. Snežna odeja je segala z Mo-zirske planine preko Šmihela skoraj v dolino. Tudi Dobrovlje je bilo zasneženo že v nedeljo zjutraj. Sneg je zapadel tudi na Konjiški gor1 in na Vitanj-ski gorski skupini. V nedeljo zvečer se je podnebje še bolj ohladilo in je naletaval sneg po vsej Savinjski dolini in celjski kotlini. Telefonske in brzojavne zveze iz Celja v Maribor in Ljubljano so bile včeraj prekinjene, ker je sneg napravil mnogo škode na omrežju. Tudi avtobusi mestnega avtobusnega podjetja so prihajali včeraj z manjšimi zamudami. V višjih predelih bo sneg najbrž ostal, dočim se v dolini že topi, • c Osebna vest. Na gimnazijo v Milanovac je nastavljena tajnica I. realne gimnazije v Celju gdč. Šparhakl Tca iz Celja. S 1. novembrom je nastavljen na III. realni gimnaziji v Ljubljani g. Evald Bračko, sin direktorja II. realne gimnazije v Celju. c Gogoljev »Revizor na« celjskem odru. Ljubljanska Drama bo vprizorila v sredo ob pol 8 zvečer v mestnem gledališču Gogeljevo satirično komedijo v 5. dejanjih »Revizor« v režiji Bralka Krefta. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigami. Pohitite, ker bodo vstopnice kmalu razprodane! c Poroka. V Celju eta se poročila v nedeljo popoldne gdč. Kodre Anica, uradnica v tovarni Elka, in g. Urbančič Adolf, uradnik v Cinkarni. Bog daj obilo srečel c Prednaznanilo, Mariborsko Narodno gledališče bo vprizorilo v 6redo, 6. novembra ob 8 zvečer v Celju znamenito Gorkijevo dramo »Na dnu«. c Občinsko cesto Store—Svetina, ki je bila v zelo slabem stanju, so začeli popravljati. Prva etapa od Mravljaka do Gofca je sedaj v glavnem gotova. Z deli bodo nadaljevali prihodnjo pomlad. Največ zaslug za popravilo ceste ima senator g. Alojzij Mihelčič, ki je preskrbel potreben kredit in obljubil 6vojo pomoč ludi v bodoče. Prihodnjo pomlad bodo z deli nadaljevali. K popravilu ceste prispevajo banovina, okrajni cestni odbor in občina. c Družinski večer KPD bo drevi ob 8 v Prosvetnem domu. Vabljenil c Pogrebni zavod bo tudi letos na Vse svete organiziral avtobusni promet na obe celjski pokopališči. Avtobusi bodo vozili iepred kolodvora 31. oktobra, 1. in 2. novembra. c Celjski šahovski klub bo igral v sredo zvečer v svojih klubovih prostorih brzotumir za prvenstvo v mesecu oktobru. Celjani se bodo 10. novembra udeležili velikega zveznega pokalnega braotur-nirja v Ljubljani. c Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli: 621etna žena varilca Pačnik Alojzija iz Gaberij, 67-letni Fazarinc Alojz iz Arje vasi pri Petrovčah in 41 letni Furlan Franc iz Sp. Hudinje. Naj v miru počivajo! c Identitet« najdenega ženskega trupla v potoku Bolski na Gomilskem je ugotovljena. Bolska je naplavila truplo, o katerem niao vedeli štiri dni ničesar. Predvčerajšnjim se je razvedelo, da jc iz-gMor-talium animos« Pija XI. — ni mogoče priti s jx)gajanji in popuščanjem, ker bi s tem predstavljali, da je resnica nekje v sredi in da je ne poseduje Cerkev vse in cele. Tudi združitev vseh kristjanov v »občestvo ljubezni«, kjer naj se ne govori o razlikah v nauku, marveč naj vlada izključno ljubezen, je utvara, ker je temelj ljubezni vera, in sicer pojmlna. Jasno je. da morajo ista načela, ki veljajo za odnos katoličanov do neka-toliških krščanskih enot, veljati tudi za njihov odnos do komunizma in drugih krivih strni. Danes je prav posebno potrebna edinost, ne samo načelna, ampak tudi organizacijska edinost glede Katoliške akcije. Ker je Katoliška akcija organizirana pomoč laikov hierarhičnemu aposto-latu pri njegovem delu. je vključena v hierarhično zgradbo Cerkve: zalo bi se onim. ki so verni in dobre volje, glede nje in v njej ne bilo težko združiti. V krajšem članku nas pouči dr. J. K r a 1 j i č o KA ter redovnem ter svetnem kleru. Ker duhovnik ne more več vršiti vsega sam, mora sprejeti in iskati dobrohotno pomoč laikov ter jih s poukom in vzgojo oblikovati. Zalo mora Katoliško akcijo sam prej dobro poznati. Škofje morajo skrbeti, da dobi duhovski naraščaj uraden pouk o KA. Redovni kler, ki vrši dušno pasilirstvo v fari, prižnici, spovednici in v društvih ter družbah od teh dolžnosti ni izzvet. Sledi prevod nagovora papeža Pija XII. na italijansko KA. poročilo o tretjem zvezku Aleša Ušeničnika Izbranih spisov (A. Čej>on), članek V IX)jasnilo -Času (J. K.) in Zgodba o »Odčaranem svetu« (G.). R. t Friderik Rukavina Iz Zagreba je prišla novica, da je tam umrl dirigent Opere g. Friderik Rukavina. Pokojni Rukavina ima velike zasluge za slovensko Opero ter je zato njegova smrt tudi v Ljubljani vzbudila sočutje. Pokojni Rukavina, ki je bil rojen v Pulju, se je smatral za Hrvata ter mu je kot veščemu glasbeniku tedanje Dramatsko društvo pod predsedstvom g. Govekarja poverilo takoj po prevratu 1. 1918 organizacijo slovenskega opernega gledališča. Postal je tako šef Opere ter je z veliko ljubeznijo ustanovil sijajen orkester, večinoma iz vojakov, ki so se vračali iz vojne. Tedaj so bili v tem orkestru slavni Zikovci (Ziko, Černy itd.), ki so bili najboljši godalni kvartet dolga leta v Ljubljani, pa tudi pozneje na Češkem. Z Zdenko Ziko-vo, ki je bila tedaj primadona Opere, se je pozneje celo poročil. Njegov repertoar je obsegal predvsem italijanske veristične opere, kakor Rigoletto, Car-men, Tosca, Cavalleria rusticana itd. Pod njim sta pela poleg Zikove tudi Drvota ter Šimenc. L. 1020. ko je bilo ljubljansko gledališče podržavljeno, je postal prvi državni ravnatelj slovenske Opere, kar je ostal do 1. 1925, ko je odšel v Zagreb. Bil je pozneje tudi na Češkem ter se vrnil v Zagreb v Opero, kjer je kot dirigent nenadoma umrl, star okrog 60 let. Slovenska Onera ga bo ohranila vedno v lepem spominu kot svojega prvega obnovi- telja in organizatorja po svetovni vojni. * K letošnji uprizoritvi Funtkove dramo »Tekma«. — Po dolgih letih prihaja zopet delo slovenskega pisatelja Antona Fantka na naš oder. Zanimive so opombe o igri, ki jih je napisal dramatik kot predgovor v knjigo, ki je izšla v Ljubljani leta 1013. v založbi Slovenske Matice. Takole piše o svojem hotenju v drami »Tekma«: »Ko se je uprizorila »Tekma« v Ljubljani in potem v Zagrebu, so se pojavila v ocenah mnenja, ki so ji f>odtikala razne tendence. Zlasti so nekateri videli v drami boj med »mladimi« in »starimi«, celo (v Zagrebu) med mlado in staro umetniško siru jo na — Kranjskem! Največ so bile temu mnenju povod gledališke beležke, ki jih je pred uprizoritvijo priobčevalo dnevno časopisje. To mnenje tukaj popravljani »Tekma« hoče samo pokazati, kako umetnika — bodisi te ali druge stroke — ubija brezmejna častihlepnost. Po svetu hodi dokaj Lesovinov — ljudi ,ki ne morejo trpeti drugih poleg sebe ali celo nad seboj, ljudi, ki ti ne odpuste nikoli, ako se le rahlo dotekneš njih slave, zlasti ne, če jim že pojema tvorna sila. Taki Lesovini se vznemirjajo do skrajnosti v bojazni za svoj ugled. Neugodna sodba se jim zadira v dušo, toda srd in užaljenost zaklepajo vase in potem jim ne razjeda samo duha, nego tudi telo, dokler ne pride neizogibna katastrofa. — »Tekma«; se naj jiotemtakeiii smatra za tragedijo častihlepnosti. O tem, kako se Lesovin predstavljaj, pa bodi glede na interpretacijo pri dosedanjih uprizoritvah (do leta 1913) omenjeno tole: Lesovin ni patološki značaj, niti ne v zadnjem dejanju docela. Iz-početka nastopa samozevestno kakor umetnik, ki je vajen zgolj časti in hvale: potem ko jo globoko zadelo njegovo samoljublje, se ga loti nervo- IV. hrvatski liturgični kongres v Zagrebu (Od 24. do 28. oktobra) »Tri stvari so, ki se je z njimi vredno na tem svetu pečali,« je dejal rajni papež Pij XI. vdilelju belgrajskega liturgičnega gibanju, benediktinskemu opatu Don Bernardu Capelleu, — »Kristus, duša in iivlienie Cerkva. In lukoj nato je pristavil, da je to življenje sv. Cerkve — liturgija »najvažnejši organ cerkvenega učeni-štva; šola svetosti ne le za tega ali onega človeka, marveč za vso Cerkev«. V dobi, ko hočemo modernega človeka zopet osvojili za Kristusa in Cerkev, ima prevažno vlogo vprav liturgija. Vse premalo se zavedamo pomembnih besed svetniškega papeža Pija X., da je »dejavna udeležba pri bogoslužju in javni molitvi sv. Cerkve prvi in neogibno potrebni vir pravega krščanskega duha«-. Delo za lilur-gično obnovo ni zato neko gibanje med mnogimi sodobnimi gibanji, delo za liturgično obnovo je prevožen apastolat; sodobnega, v veliki meri že razkrisljanjenega človeka, zopet privesti k virom božjega življenja in ga vprav ob neizčrpnih studencih sv. liturgije (presv. daritve,' zakramentov, znkramentalov in liturgične molitve) preobraziti v božjega človeka s pristnim krščanskim, apostolskim duliom Liturgično gibanje pa se za svoje poslanstvo poslužuje mnogoterih sredstev in načinov. Iidcn med njimi so tudi tako imenovani litur-gični kongresi. Letošnji, že IV. hrvatski lilur-gični kongres v Zagrebu si je vzel za predmet prelepo snov: Kristusovo duhovništvo. Najprej je bila 24. oktobra ob 10 dopoldne v nadškofijskem dvorcu seja Stalnega liturgičnega odbora, ki mu predseduje hvarski škof msgr. Miko Pu-šič. Stalni liturgični odbor ie podal pregled enoletnega dela od lanskega kongresa in z veseljem ugotovil, da se je po vseh škofijah izvedel sklep lanskega kongresa, da se obnavlja krstna obljuba. — Ustanovili so se liturgični krožki, zlasti med dijašlvom, izdani so bili nekateri liturgični priročniki. Poudarilo se je, da se liturgično glasilo »Život s Crkvonu mora nadaljevati! Slovesna otvoritev kongresa Za šesto liro zvečer so zvonovi zagrebške stolnice slovesno povabili k slovesni otvoritvi kongresa. Nadškof zagrebški dr. Alojzij Slepi-nac je otvoril kongres z globokim, jedrnatim in navdušenim nagovorom. Dejal je, da bodočnost hrvatskega naroda ne obstoji v enotnem in složnem nastopu vsega naroda, v eni politični stranki, bodočnost hrvatskega naroda je v naslonitvi ija Boga in Cerkev. In potem je prešel k jedru govora, rekoč, da je liturgija srečanje človeka z Bogom, srečanje zemskega z nebeškim, tu se daje človeku božje. Po lilurgiji naj se hrvatski narod čim bolj približa Bogu, brez katerega ni sreče ne poedincu ne narodu. Nato se je v lepi frančiškanski dvorani zbralo lepo število kongresistov. Poleg duhov-ništva, redovništva in čč. sester so zavzeli mesta odlični laiki, gospe in gospodje, a galerije so bile polne dijaštva. Predsednik pripravljalnega odbora nadško-fot tajnik dr. Šeper je pozdravil goste, predvsem prevzvišene vladike in njih zastopnike in izrazil svoje veselje, da se je kongres zbral v središču hrvatskega naroda in lo v sveteni letu, ko se vsi hvaležno spominjajo oni dni, ko so predniki prvikrat prišli pod blagodejni vpliv sv. Cerkve in s tem hkrati ludi v zvezo z njeno lilurgijo in s sv. zakramenti. Nato je v imenu predsednika Stalnega liturgičnega odbora prof. Dušan Zanko navedel nekoliko zgodovine hrvatskega liturgičnega gibanja. To gibanje je zraslo na periferiji hrvatske domovine, na dalmatinskih otokih, klasičnih starokrščanskih tleh. Glavno zaslugo za hrvatsko liturgično gibanje ima mladi duhovnik (ki je študiral v Ljubljani!), sedaj benediktinec p. Martin Kirigin, ki je s svojim škofom msgr. zen nemir, strah za ugled. Temu se pridruži moreče spoznanje ,da nima več moči za uspešni boj. Toda ta njegova nezmožnost izhaja tudi iz skrajno razvnetega čustvovanja. Lesovin je še umetnik, samo zbranega duha nima več, da bi ustvaril umotvor, kakršnega hoče njegova slavohlepnost. Propada polagoma, torej ne tako, da bi bil že v drugem dejanju porušen do tal. Srd, zavist, onemoglost, to troje grebe v njem; mimotega mu opojne pijače in morfij udarjajo na možgane, tako da je proti koncu pač deloma zmeden. Navzlic temu ima jasne trenutke, in zato se niti v tretjem dejanju ne sme uprizarjati kot popolnoma blazen.« Tako je napisal avtor o glavnem liku. Vendar ni bil dosleden, kajti ta njegova navodila se niso skladala z likom, kateremu je dal večkrat poteze, ki jih v opombi sam pobija. V naši letošnji uprizoritvi,- ki jo je zrežiral Milan Skrbinšek bomo videli te nedostake popravljene. Skrbinšek je podvrgel delo skrbni dramaturški Kritiki in ga je na tej osnovi dramaturško v šibkih točkah popravil. Tako dejanje (konec), kakor tudi značaje je retu-širal v prid celote, ki jo je prilagodil sodobnosti. Igrali bodo: Lesovina — Gregorina, Daneja — Sever, Stano — Vida Juvanova. Grušča — Potokar, Heleno — Polonca Juvanova. V vlogi kiparja Daneja bosta nastopila pri predstavah izven abonmaja še dva mlada igralca in sicer Jože Galc. ki je bil predlanskim član naše Drame in se je zdaj vrnil iz vojaščine, ter Jože Borko, absolvent praške igralske akademije, ki je vodil eno leto ptujsko gledališče ter je spisal knjigo: »Osvobojeno gledališče«. Slovenska matica in pesniški prevodi iz svetovnih književnosti. — Slovenska Matica je raz-j>oslala na razne naslove svoje prospekte, v katerih naznanja, da je začela z novo zbirko izven rednih knjižnih zbirk pod naslovom »Vezana beseda«. V tej zbirki bodo izhajali od časa do časa pesniški prevodi svelovnih pesniških del. ki so pisana v vezani besedi, tako Shakespeara, Gothe-ja, Safokla, Puškina, Lermontova. Byrona, Danteja, Vtllona itd. Knjige bodo imele tudi uvode in potrebne opombe, kjer bo seveda potrebno. Tako so sedaj naznanjene tri zbirke: Župančičev prevod Shakespearove tragedije Romeo in Julija, kateremu bo eapisal nekaj uvodnih besed Antho-ny Robinson iz Oxforda. opombe prevajalec sam, opremil pa bo knjigo inž. arh. Marko Zupančič, pesnikov sin. Izide novembra 1. 1941.) Kot druga knjiga bo izšel Alhrohtov prevod dveh Sofoklejc-vih tragedij Antigona in Kralja Kdipa. Obe je priredil in prevel Albreht. Knjiga izide februarja 1941. Kot tretja knjiga pa bodo pesniški prevodi ruskega pesnika Lermontova v prepisnitvi Mila Klopčtča. To bo izbor iz pesniškega dela ter bo obsegal poleg manjših liričnih pesmi tudi pesnitvi Demon in Mciri (Novic). Izide maja ali junija 1941. Knjige se lahko plačujejo tudi v obrokih r>o 15 din mesečno. Tako je Malica osnovala zbirko, ki je bila že zdavnaj potrebna na našem knjižnem trgu. Pušičem pogumno šel na težko, a prepotrebno delo. Predsedstvo kongresa je prevzel stolni kanonik in reklor semenišča Krešimir Pečnjak. Dr. lliacint Boškovič ie nato prikazal »Večno svečenišlvo Kristusovo«. Ob zaključku tega predavanja je predsednik kongresa prebral pozdravno pismo sv. očeta Pija XII. V imenu slovenskih škofov sta kongres pozdravila delegata: za ljubljanskega vladika dr. p. Tomaž Kurent, za mariborskega pa spiritual Anton Karo. izrazila sla misel, da je v teh težkih dneh ta kongres svelel žarek. Slovenci čestitamo bratom katolikom Hrvatom, da so začeli svojo obnovo lam, kjer je vir moči. Tudi če bi nam težki časi vzeli vse, tudi če bi Cerkev pri nas morala v katakombe, sv. maša, zakramenti in duhovnik, sv. liturgija nam bodo ostali in nas tešili. Drugi dan liturgičnega kongresa Novi skopi jamski škof di\ Smil jan Čekada je v klenem govoru osvetlil »svečenišlvo po zakramentu niašniškega posvečen ja«. Pokazal je katoliškega duhovnika v odnosu do Kristusa in Cerkve — vernikov. Za njim je govoril spiritual dr. Janko Pe-nič o duhovniških poklicih. Omenil je, kako je sv. Cerkev vsak čas skrbela za vzgojo dobrega duhovniškega naraščaja. Navedel je ludi dokumente najnovejšega datuma: okrožnico Pija XI. in postno pastirsko pismo zagrebškega metro-polila. Trelje predavanje je bilo posvečeno krščanski umetnosti, da je namreč duhovništvo bilo od pamliveka glavni pospeševalci i umetnosti. »Saj je umetnost,« misel dr. Ivana Delalle-a, ki je predavanje sestavil, »bitno bogoslovska, ker je tvorec lepote Bog«. Katedrale, ki so čudo umetnosti, so mogli sezidati le ljudje, ki so poznali sv. pismo in lilurgijo. Popoldne je laik prof. Dušan Žanko razvil več zelo lepih misli o našem duhovnem življenju v zvezi s Kristusovim duhovništvom. — Predavatelj je za svoje predavanje preštudiral veliko liturgičnega slovstva in nakazal, kako se naj vernik združuje s Kristusom po liturgiji. Najlepše in najgloblje predavanje tega dne pa je bilo nedvomno predavanje jezuita p. To-mislava Poglajena o »laiškem svečeništvu«, ali kot je pravilneje, o svečeništvu vseh krščenih. Učeni predavatelj je najprej pokazal, kako je Kristus središče človeštva, kako je kult božji najvišja odlika za človeka, kako je po Kristusu vse človeštvo poklicano, da Bogu da hvalo in časi. V drugem delu svojega predavanja pa je p. Poglajen orisal, kakšen pomen ima laično svečenišlvo za naš čas. Učeni predavatelj je nakazal ozko zvezo med liturgično idejo splošnega svečenišlva in nujno zahtevo sodobne Katoliške akcije. Kakor ie Kristus duhovnik prišel prenovit obličje vse zemlje, tako mora tudi drugi Kristus, drugi duhovnik — vsak krščeni človek iti na delo za prenovo sodobnega sveta, prenovo v vsej socialni in kulturni strukturi. Predavatelj je zaključil, da obličja zemlje ne bodo pre-menile kake velike zgodovinske politične osebnosti, marveč Kristusovi »laični« duhovniki. (Dalje sledi) Vojaki nn fronti imajo svoje časopisje. Neka časopisna pošiljka je pravkar prišla. Položaj židov in muslimanov v Aižiru »Havas« poroča: francoska vlada je ukinila znani edikt iz leta 1870., po katerem so postali Žid je enakopravni s Francozi v Aižiru. Uživali so iste politične pravice kot Francozi zlasti v pogledu volilnega prava. Ta prednost je zbujala nezadovoljstvo med domačimi muslimani v Aižiru, ki so se čutili zapostavljene. Nova odredba francoske vlade je zopet izenačila pravni položaj Židov z onim, ki ga uživajo muslimani. V prvi vrsti so vzeli v obzir politične pravice. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je po mukepolni bolezni, v 79. letu starosti, dne 26. oktobra, preselil v večnost naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod LIBERAT »LOKOVIC župnik pri Sv. Petru v Sumi Sv. Peter v šumi, Istra, Maribor, Zagreb, dne 26. oktobra 1940. Žalujoči: Ivana Klemen roj. Slokovif, sestra; Anton Slokovič, bral; Albert Vlccl in Liborat Vicel, nečaka; Katica, Mila, Antonija in Sabina, nečakinje ter ostalo sorodstvo Slokovič in Vicel. Gradnja novega poslopja OUZD v Celju Stavba bo veljala 2,750.000 dinarjev in bo najmodernejše urejena. — V sredo bodo delavci že zasadili lopate SUZORA, pa so bile tudi vse te sitnosti krmilu odstranjene. Dela so, razen instalacijskih del in centralne kurjave, že oddana >/.idarskim mojstrom družba z. o. z.« v Ljubljani. Inž. Aiier iz Zagreba, ki je projektant in ki ima tudi vrhovno nadzorstvo gradbe v rokah, je nato časnikarjem podal tehnično poročilo Poslopje bodo gradili v dveh etapah. Najprej bodo zgradili nad eno polovico vogalne stavbe, nato pa porušili staro poslopje in zgrndili drugi del novega. Prva etapa mora biti končana v 240 delovnih dneh, druga v 150. skušali pa bodo, da bodo spravili poslopje pod streho do zime, da se bogo dela vršila nepretrgoma, če no lxi prehudega mraza. Poslopje bo najmodernejše urejeno in bo imelo 7 ambulačnih skupin. Občno skupino, proti tuberkulozni dispanzer, rentgen, zobno omlni-lanco, itd Vsaka ambulanca bo imela iastno čakalnico. Poleg tega bodo v poskvpju brezplačno na razpolago 3 kadi in 4 pršne kopeli. V poslopju bo centralna kurjava in plin. V sedanji kleti bodo napravili zaklonišče za 50 oseb ki bo z majhno prezidavo lahko povečano za 100 oseb. Novo poslopje za celjsko poslovalnico OUZD je zlasti pomembno zuradi tega, ker se Celje, 29. oktobra 1940. Delokrog celjske ekspoziture OUZD se razteza na ozemlje od Solčeve do Brežic, na kraje, ki so oddaljeni 70 do SO km od Celja. V sezoni šteje ekspozitura 16000 do 17.000 članov in prav toliko svojcev. Vsi ti bi morali dobiti vse potrebno zdruvljenje v Celju, a morajo zdaj v mnogih primerih v Ljubljano jn Maribor. — Sedanje poslopje Okrožnega urada v Celju že dolgo časa ni odgovarjalo potrebi primernega zdravniškega poslovanja in zdravljenja. Ambulantni prostori so stisnjeni in imajo le malo čakalnico. Sedanja zgradba je zelo stara in slaba. Zato so si merodajni krogi, samouprava in lprava OUZD v Ljub-6.jani že od leta 1932 dalje, zlasti celjska mestna občina pod vodstvom prejšnjega predsednika g. Alojzija Mihelčiča, kakor tudi sedanjega župana g. dr. Alojzija Voršiča prizadevali, da bi SUZOR gradil v Celju prepotrebno poslopje za ambulanco in pisarno. Javnost ie z vso pozornostjo in odobravanjem sprejela sklepe celjskega mestnega sveta in merodai-nih krogov, ki so vse storili, da bi SUZOR le ugodil upravičeni zahtevi delavstva, ki je kritiziralo nezadostno oskrbovanje te socialne institucije n a področju celjske ekspoziture, kateri je zaradi vedno naraščajoče industrije in članstva OUZD pripadalo že zdavnaj več. Celjska mestna občina je pokazala popolno razumevanje in je podprla to akcijo stoodstotno. SUŽOR-ju je celo ponudila, če bi gradil veliko palačo, brezplačno na razpolago krasen prostor poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu. Iz stvari pn dolgo ni bilo nič, kar je izzvalo med prebivalstvom v Celju, zlasti med delavstvom precejšnje ogorčenje. Celjski mestni svet je pri SUZOR-ju ostro protestiral. Sedanja uprava Okrožnega urada v Ljubljani, kateri predseduje g. inž. Sodja Jože, je pokazala vsestransko razumevanje in storila vse, da je načrt zgradbe OUZD v Celju prišel do realizacije. Ker je, javnost »ledila številnim člankom in razpravam o gradnji poslopja v Celju, je Okrožni urad v Ljubljani povabil celjske časnikarje, katere je ob četrt na 11 sprejel v poslovalnici v Vodnikovi ulici predsednik ravnateljstva OUZD v Ljubljani g. inž. Jože Sodja. Načrti so končno odobreni, dela oddana in v sredo bodo delavci že zasadili lopato. Za gradnjo jn odobrenih 2,790.000 din. Predsednik g, inž, Jože Sodja je navajal vse okolnosti in težave, ki jih je bilo treba prebroditi. Z delom začenja SUZOR v času, ko se je delo in materijal že zelo podražilo tudi zaradi lokalnih težav, pravice mejašev, regulacijski načrt Celja itd. Z uvidevnostjo bodo razširile ordinacije v ambulatoriju, s čimer se bo zboljšala zdravniška služba za člane OUZD in za njih svojce, Poleg zdravnikov za splošno prakso, l>odo imeli svoje prostore tudi specialisti za oči, nos, grlo in ušesa, za pljučne bolezni in za ginekologijo. Ambulato-rij bo imel v novem poslopju tudi svoj lasten rentgen aparat in zdravnika — rentgenologa, ki bo lahko takoj pregledni in fotografiral razne kostolome, pljuča in ostale notranje organe človeškega telesa. V socinlni medicini je rentgen aparat velike važnosti, ker je dana zdravnikom možnost, da že pri prvi ordinaciji ugotovi pravilno diagnozo >'n ukrene potrebno terapijo. Obolelega eluna je na ta način možno čimpreje usposobiti za pridobitno delo. Čakalnice z ordinacijami bodo urejene higijenično in svojemu namenu kar najbolj praktično in zdravniški službi odgovarjajoče. Uprava socialnega zavarovanja lx> storila fn ukrenila vse, da bo zdravniška služba v novem poslopju na višku po vidikih sodobne medicine, ki naj bo v prid vsemu zavarovanemu članstvu. Inž. Jože Sodja je ob odhodu prosil časnikarje, da povdarijo v časopisu veliko prizadevanje celjske mestne občine in vodstva, ki se je trudilo in šlo Okrožnemu uradu vsestransko na roko, sicer bi v Celju še ne pričeli z gradnjo prepotrobnega poslopja poslovalnice OUZD, prav tako pa tudi povdaril, da je SUZOR pokazal v letu 1939-40 vse razumevanje za zgraditev omenjene stavbe. Ptujska gora Velika pridobitev za Ptujsko goro je novi studenec na severozahodni strani pod cerkvijo, ki ga je tako lepo uredil Higijenski zavod v Ljubljani. Izvir je že star in gotovo znan vsem romarjem in obiskovalcem Ptujske gore, saj je to trgu in cerkvi najbližji javni studenec. Prej je bil zelo sanemarjen in zaradi velikega blata gotovo nedostopen, voda pa neužitna Sedaj je studenec poglobljen, betoniran in popolnoma zaprt, na ročno 6esalko. Ves prostor okoli studenca je lepo zravnan in kanaliziran, tako da je sedaj voda čista in zelo blažilna, posebno za utrujene romarje. Sedaj bi se še morale temu primerno urediti stopnice, ki vodijo s trga k studencu. — Higijenskemu zavodu v Ljubljani se ptujskogorska javnost lepo zahvaljuje na tej važni pridobitvi, ki ni samo v korist najbližje okolice, ampak služi za okras in ponog cele Ptujske gore. Enako se zahvaljujemo občinski upravi in domačemu g. župniku, ki so tudi veliko pomagali k tej pridobitvi. Blektriko bomo dobili. Elektrarna na Fali je pri volji elektrificirati Drav. polje. V ta namen 6e je v nedeljo, dne 20. t. m. pri Mešičku vršil 6estanek zastopnikom občin: Ptujska gora, Maj-šperg, Cirkovci, Sv. Lovrenc. Ustanovila se je zadruga, katere predsednik je gorski g. župnik p. Konštantin. Za podpredsednika je izvoljen g. dr. M. Peče, ban. zdravnik na Gori. V odbor eo še izvoljeni iz vsake občine po 2 zastopnika. Sedaj je treba, da se tudi hišni gospodarji zganejo, in se takoj priglase za napeljavo električnega toka v svoje hiše. Edino, kar Je v tujsko-prometnem oziru na Ptujski gori poskrbljeno, je to, da imamo sedem gostiln. Ko bi te bile v redu, je čisto dovolj za tak romarski in izletniški kraj, kot je Ptujska gora. Zato ne moremo razumeti, iz katerih vzrokov oblasti v današnjih časih dopuščajo odpreti novo gostilno, ko ni nobene potrebe. Saj eo vendar v tem oziru strogi predpisi, samo, ko bi jih upoštevali. Nova cerkev Zaje« smrt! Letos so začeli poljski zajci posebno kmalu svoje škodljivo obglodovanje sadnih dreves, kakor bi hoteli sami izsiliti končno odločitev svoje usode v prilog kmetovalcem in sadjarjem ki zahtevajo zaradi velike škodljivosti njihovo svobodno pobijanje, kar bi bilo čisto pravično. — Mnogo posestnikov že zdaj bridko toži, da so ob zadnjih mrzlih dnevih večje slane napadli zajci mnogo sadnega drevja in ga obglodali do občutne škode. Posebno se lanko huduje na glodavim škodljivcem sadjar g. Anton Prekoršek iz Prekorja, saj mu je obglodal zajec precej debelo jablan kakor nalašč tik ob korenju. Zajčja mrcina je kakor v posmeh pustil svojo slaščico ob strani pri miru io se lotil kot kak apokornik raje drevesnih sko- rij, ki so mu bile doslej v prehrano samo v največji zadregi. — Bo le res, da gloda zajec drevje večinoma le za to, da si brusi svoje skrhane in predolge zobe! — Ce bodo opustili tudi zajci po zgledu ponorelih ljudi vse dosedanje stare navade, bo najbolje, da si privežejo naši nedeljski iovci na svoje puške krtačice, da bodo vsaj drevesa mazali. Kot lovci pohajajo večinoma brez prida okoli in ne odstrelijo nič. Zato se pa zajci vedno bolj starajo in dobivajo dolge zobe, ki si jih morajo brusiti potem v škodo sadjarjem ob mladem sadnem drevju. — Neki znani hudomušnež, ki trpi kot sadjar leto za letom od zaščitene zajčje golazni mnogo škode, se rad ponorčuje, da bo zaradi naših lovcev, ki vsi zajce bolj gojijo kakor lovijo, kmalu treba posebne hiralnice za stare zajce. Iz Julijske Krajine + Rafael Preinru. V prvih jutranjih urah dno 24. oktobra se je po kratkem bolehanju nepričakovano za vedno poslovil od svojih dragih g. Rafael Preinru, posestnik v Vipavi. Vest o njegovi smrti se je bliskovito raznesla |>o Vipavski dolini in je vzbudila obče sožalje. S pokojnikom je legla v grob krepka, markantna osebnost, ki je dolga desetletja tvorila središče gospodarskega Življenja v vipavskem trgu iu v zgornji Vipavski dolini. Saj je bil rpjnki preko 30 let predsednik Ljudske posojilnice v Vipavi in načelnik tamošnjega Kmetijskega društva z znano vzorno vinsko kletjo. Bilje marljiv, uvideven in neutrudljivo delaven mož. Vnet in podjeten zadrugar je s svojim modrim ravnanjem močno razvil in dvignil obe zadrugi, ki dajeta vipavskemu kmetu zdrav življenjski sok in sta njegova opora in ponos. Njegove zasluge pri obeh zavodih so neprecenljive in ostane njegovo Ime z obema trajno povezano. Uspešno delo prt vodstvu teh dveh važnih ustanov mu je priborilo splošen ugled, postal je upoštevana oseba v vsem našem zadružnem življenju in priznan gospodarstvenik, ki ga je spoštovala vsa Vipavska. Poleg skrbi za prospeli svojih zadrug in podvig našega kmečkega gosj>odarstva je živela v njem še ena skrb, še ena ljubezen: ljubezen za družino. S svojo pridnostjo in varčnostjo je okrepil svojo staro vipavsko domačijo ter požrtvovalno (»skrbel za dobro vzgojo svojih otrok. Bil je zaveden sin svoje rodne vipavske zemlje in veren krščanski mož. V tem pravcu so rasli in dorasli tudi njegovi otroci. Njim vsem, zlasti pa še njihovi blagi materi izrekamo v tej bridki uri naše globoko sožalje! Rajnki je dosegel 02 let. Umrl jo ravno na dan svojega godu, na praznik nadangela Rafaela. Kakor vsako leto so hoteli domači tudi letos očetov god slovesno obhajali. Bolezni, ki ga je nekoliko tlačila, ni nihče smatral za nevarne. Najstarejši sin Rafael, ki župnikuje v Poljanah v reški škofiji, je v četrtek zjutraj prihitel na godovanje z velikim šopkom rož našel pa je očeta že na parali. Predstavljajte si njegovo in vseh domačih bridko žalost: namesto v veselo voščilo so rože duhtele v grenko slovo- Ob ogromni udeležbi prijateljev in znancev iz vse Vipavske doline so odličnega in obče priljubljenega pokojnik* v petek dopoldne slovesno položili k zadnjeiv j počitku. Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je ljubil z vsem ognjem svoje poštene duše in naj mu sveti večna luč! Mi ga bomo ohranili v častnem spornimi! Darujte za Jegličev akademski dom! Mussolini na Tržaškem. Pred kratkim smo poročali o pregledu vojaških edinic, ki ga je izvedel vrhovni poveljnik vseh vojaških sil vladni načelnik Mussolini pri armadi, ki je nastanjena po obmejnih predelin goriške pokrajine. V nedeljo, dne 20. oktobra je pa Mussolini obiskal in nadziral čete osme armade, ki so razdeljene po tržaški in reški deželi. Nekoliko po deveti uri zjutraj je dospel vladni načelnik s svojim osebnim letalom v Ronke pri Tržiču. Okrog tamošnjega letališča so se bile zbrale ljudske množice iz furlanske nižine, ki so ga navdušeno pozdravljale. Iz Ronk se je odpeljal čez Kras po železnici z brzo »litorinor. Ustavil se je na postaji v feapjanah. Tam ga je sprejel poveljnik 8. armade vojvoda Bergamski. Z njim in ostalim spremstvom se je nato odpeljal v avtomobilu k vojaškim vajam, ki so se izvajale na treh različnih krajih: v Rupi, na Vremščini in v okolici Jelšan. Po vajah, pri katerih se je sijajno izkazal slrumnost in nastrojenost raznih vojaških edinic, se je načelnik vlade vrnil z avtomobilom v št. Peter na Pivki. Na vsej poti preko kršne notranjske pokrajine ga je ljudstvo živahno pozdravljalo in mu izkazalo svoje spoštovanje. V par krajih se je tudi ustavil in se za nekaj trenutkov pomešal med ljudstvo, obdaroval več staršev s številnimi družinami in bil ljubezniv zlasti z otroci. Iz Št. Petra se je vrnil popoldne z »Utonilo« zopet v Ronke, odkoder je kmalu potem od-letel z letalom. Siam in Indokina Zadnje čase je zopet mnogo slišali o napetosti med Francijo in Siamom zaradi francoske Indokine. Siam poslavlja do Francije velike teritorialne odstope, Francija pa na to noče pristati, vsaj v tistem obsegu ne, kot žele v Bangkoku. Zaradi tega piše siamsko časopisje, naj si Siam z orožjem izvojuje svoje terjatve, če mirnim potem ne bo šlo. V zvezi s temi dogodki naj omenimo nekaj vrstic o siamskih zahtevah do francoske Indokine, kakor jih objavlja zadnja številka italijanske revije Relazioni internacionali«. Ko je začela Francija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prodirali v Indokino, sta se borili dve državi za nadoblast na tem polotoku: na eni strani ie bilo anamsko cesarstvo, na drugi strani pa kraljevina Siam. Med tema državama je životarilo na polotoku še več manjših državic, ki so bile dolgo časa izpostavljene napadom sedaj enega, sedaj zopet drugega tekmeca. V takem stanju se pojavi na pozornici Francija. Francoski protektorat se je razširil najpreje na Kambodžo, pozneje pa še na Anam. Francozi so zahtevali za sebe tiste pravice, ki so pripadale preje državam, katere so prišle pod njihov protektorat in so hoteli dokončno uredili vprašanje meje med francosko in siamsko posestjo. Prvo sporno vprašanje je nastalo zaradi Kambodže. Kambodža je bila pod siamsko suverenostjo in je bila tudi po večini zasedena po siamskih četah. Po prvem dogovoru lela 1865., ki ga je Francija kmalu odklonila zaradi nekaterih določb, ki so nasprotovale francoskim koristim, so sklenili leta 1867 drug dogovor, v katerem se le Siam odrekel suverenosti nnd Kambodžo, Francozi pa so odstopili Siamu kambodžanske pokrajine Badtanbang. Angkor in Siem Reap, ki so bile pozneje predmet stalnih sporov med Siamom in Francijo. Posebni spori so se porodili tudi kasneje zaradi razširitve francoskega protektorata na Anam in Tonghin. V smislu pogodbe iz 1. 1886. pripade Luang Prahang Siamu. Francozi le pogodbe niso nikdar ratificirali. Stanje latentne vojne med Francijo in Siamom jc trajalo zaradi netočnega položaja medsebojnih meja skozi šest let in je bilo končano 1. 1893. ko je francoska mornarica demonstrirala pred Bangkokom, nakar je bila sklenjena pogodba, po kateri se je razširila francoska last na desno obalo Me-konga, Siam pa se je odrekel svojim zahtevani do pokrajin, ležečih na levi strani reke. Kraljevino Luang Prabang so si razdelili Francozi in Siamci na dve polovici. Ta razdelitev ie bila potrjena še leta 1902. Razmerje med obema državama pa še vedno ni bilo dokončno urejeno. Zdaj so izbruhnili spori tu, zdaj tam. Na obeh straneh je začelo prevladovali prepričanje, da je treba to nevzdržno stanje enkrat vendar odpraviti in urediti odnose med obema državama na osnovi trajnega miru. Zato je prišlo do nove pogodbe leta 1907. Siam je prepustil Franciji kambodžanske province Batlambang, Siem Reap in Sisophon, obdržal pa je Krat in Dansai. Od takrat so se meje ustalile. Več desetletij ni bilo sporov med obema državama. Medsebojne odnose so imeli utrjene s prijateljsko pogodbo, s trgovsko in plovidbeno pogodbo itd. Tako je bilo do zadnjih časov. Treba ie pripomniti, da je Siam še pred meseci sklenil s Francijo nenapndalno pogodbo, ki pa ie sedaj noče ratificirali. oziroma bi jo ratificiral le pod po-| gojeni, da bi mu Francija odstopila nekatere 1 pokrajine. 1 M m I ar M iMt>t«A< * H , .■"■f ■".< •>:>' f>»«:?« VR* mm 1 V"*«© Grška kraljevska dvojica: kralj Jurij in kraljica Elizabeta Planet, hi hodi svoja pota V grškem poganskem bajeslovju «mo se učili, da so Grki poznali boga podzemlja in so inu dali ime Pluto. Po tem bogu so imenovali sedaj tudi planet, ki je zadnji med zapaženimi planeti. Plulo je bil dolgo nezapažen planet v našem sončnem sestavu. Šele pred leti so ga »odkrili«, oziroma pravilneje, zapazili. Obstoj tega planeta so že sicer dolgo domnevali. Z njim je nekako tako, kot z zgodbo kakega majhnega navihanca; že dolgo so zapisana njegova dejanja, vemo, da je nekje, ne vemo pa, kje je in kakšen je. V potovanju planeta Urana so zvezdoslovci zapazili neke nepravilnosti. To so razlagali na ta način, da mora biti za Neptunom še nek drugi, doslej nepoznan planet, ki kroži okrog sonca in vpliva na tek Urana. Medtem sc je pokazalo, da izhajajo Uranove motnje iz popolnoma drugega vira in da ima druge vzroke, kot so jih spočetka domnevali, na drugi strani pa so res našli še en planet; dali so mu ime Pluto. Sedaj ga opazujejo in preiskujejo. Mnogo zanimivega je prišlo pri tem že na svetlo. Pluto prav za prav sploh ne bi smel spndnti v družino planetov. Mnogo manjši je, kot bi smel biti. Le majhno jadrce plava tam daleč po vsemirju in se dela, kot bi bilo planet. Tudi z njegovo potjo ni vse v redu. Dočim namreč leže pota vseh ostalih planetov v eni in isti ravnini, se Pluto ne drži tega zakona, ampak hodi bolj svoja pota. Opazovati ga ni lahko, kajti ta planet je zvezda petnajstega reda. Od naše zemlje je oddaljen 000 milijonov kilometrov. Za eno potovanje okoli sonca rabi 300 let. Nekateri ga sploh ne bi radi prištevali med otroke našega sonca, ampak bi ga raje smatrali za posebno nebesno telo, ki svobodno potuje po nebu. Naše sonce ga privlačuje k sebi. To da je edina zveza, ki jo ima ta planet z našim soncem. To naj bi bila tudi pojasnitev znamenitih stranskih poti, po katerih hudi in pleše Pluto. v/«**- Nemški rušilci pred nekim francoskim pristaniščem Angleški vlak, poškodovan od drobcev nemških bomb. Najmodernejše zaklonišče v Londonu Londončani ne rabijo več starega pregovora: tu je varno, kakor v narodni banki, amjiak so se v vojni navadili na drug pregovor: tu je varno kot v Našat Pašinem zaklonišču. V Londonu je najmodernejše in najbolj varno zaklonišče v egiptovskem poslaništvu. >Daily Telegraf« ga takole opisuje: najmodernejše zaklonišče prod zračnimi napadi je v egiptovskem poslaništvu. To podzemeljsko zaklonišče je v vsakem primeru nejiroliojno. Ne more ga prebiti ne granata, pa tudi strupeni plini ne morejo prodreti v notranje prostore. V zaklonišču .je dvoje koles. Eno je zvezano z generatorjem in preskrblja zaklonišče z električnim tokom, drugo pa s posebno napravo za dobavljanje svežega zraka. Ima tudi poseben mikrofon, Ki je sjKijen z zvočnikom na dvorišču za primer, da bi bilo zaklonišče zasuto in bi ljudje ne mogli ven. Letalo ni moglo pristati, ker je mrkniio V Južni Ameriki je bil v začetku oktobra poln sončni mrk. Na žalost ga niso mogli opazovati, ker je bila prav takrat megla. Zvezdoslovci so kljub megli naredili dva posrečena posnetka. Po nastanku popolnega jnrka se je hudo stemnilo. Temu je pripomogla še gosta megla. Tema je bila takšna, da v provinci Parahita ni moglo pristati poštno letalo, ki opravlja poštni promet med Recifo in Cabedello. Letalo je odšlo kar naprej v Rio de Ja-neiro, odtod pa so potem pripeljali pošto nazaj z drugim letalom. V Ameriki izdelujejo sedaj 800 letal na mesec Načelnik ameriškega letalstva, general Henrj Arnold, je izjavil časnikarjem, da sedaj Izdelajo ameriške tovarne 800 borbenih letal na mesec. Tovarne sprejemajo še vedno nove delavce in naročajo vedno več materiala. Dostavil je tudi, da bo imelo ameriško letalstvo vsako leto 12.000 novih izučenlh piloto". Upa, da bo imela ameriška letalska armada v aprilu leta 1942 14.000 oficirjev in 150.000 Članov ostalega moštva, MALI OGLASI V matih oglasih vetja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede so računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po I din. — Za pismene odgovor* glede malih oglasov treba priložiti znamko. i rt v « • v » • iluzbeucejo 500 din nagrade dam kdor ml preskrbi službo v tovarni ali privatno. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16509. Absolventka državne trgovske akademije, vostna ln marljiva, Išče kot začetnica primerne zaposlitve. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16212. (a flužbodobe čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Fabijan, Gllnška 7. Ljubljana. Tri dobre železokrivce nujno potrcbujo Gradbeno podjetje A. Mavrič, Grajska ul. 6-1., Maribor. Sobarica porfektna, z znanjem nemščine ter z dobrimi spričevali, sc išče za fino hišo na Gorenjskem. Ponudbe s prepisom spričeval pod »Perfektna« št. 16506 v upravo »Slov.«. Kuharico samostojno, čisto ln pošteno, sprejmem takoj za Ljubljano. Sv. Petra c. št. 36. isrgTrgil llmMflMMiHfflBriMMl Inštruktorja stanujočega blizu glav. kolodvora, Iščem za dijaka, III. razreda držav, realno gimnazijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16504. Vzgojitelj-instruktor vešč sodobnih jozikov in matematike inštrulra za delno oskrbo alt honorar. Ponudbe upravi »Slovcn-ca« pod »Sposoben« št. 16293. (u mmm\ šiviljsko vajenko sprejmem. Salon lvorče. Mestni trg 20. Vajenca za specerljo sprejmem takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16505. Fant išče kot mizarski vajenec mosto z vso oskrbo pri mojstru. Ivan Skuk, še-lenburgova 4 (dvorišče). Deklica pridna, poštena, stara 15 let, se želi izučiti v trgovini ali kako drugo obrt, kjer bi imela oskrbo v hiši. Mlnka Skušek, Bistrica, p. fit. Rupert na Dolenjskem. Zahvaljujemo so vsem, ki ste počastili spomin našega pokojnega očeta, gospoda Janeza Šuštarja in ga spremili na poslednji poti, faranom, organistom tuhinjsko doline, učiteljstvu in zastopstvu špitališke iu motniške občine. Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Edvardu Šerku z Vranskega za zdravniško pomoč, motniškemu župniku g. Antonu Rotarju za spremstvu, motniškemu organistu g. Francu Drolcu za orglanje in rekviem, združenim pevcem iz Motnika in Špitaliča za žalostinke, zlasti pa špitališkemu šolskemu upravitelju g. Antonu Robiču za spremstvo s šolsko mladino ter špita-liškim pevkam za nočno petje, cvetje, venec in slovo. Sv. Lovrenc, Ljubljana, Špitalič, dne 28. oktobra 194C Žalujoče sorodstvo Zahvala Vsem, ki ste počastili spomin naše drage mame, gospe Elize Kreuzberger roj. Mayr z venci in cvetjem, z molitvijo in spremstvom k zadnjemu počitku, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, dne 31. oktobra 1940 ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 28. oktobra 1940. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 8 Srebro, drage kamne In vsakovrstno zlato kupuje po najvUjth cenah Joa. Eberla, Ljubljana Tjrrieva 2 (palaSa hotela .Sloni Denar Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenab BANČNO KOM. ZAVOD MABIBOR li^ifnTtifll Cvetje Italijansko In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska 18. Tel. 8t-66. Otroik/ Kot/ček Mihčeve čudovite dogodivščine Vtiajem IŠČEJO: Pekarno dobroidočo, vzamem takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Celju pod »Pekarna« 16465. ODDAJO: Trgovski lokal najmoderneje opremljen (elektrika, plin, vodovod, telefon ln lastni WC), prikladen tudi za pisarno alt zastopstvo, so takoj odda na Tyrševl cesti št. 47 b. Vtanolanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje kopalnica, pritikline, vrt, blizu tobačno tovarne -oddamo 1. decembra ev. pozneje stalni, odrasli, reda vajeni stranki, najraje upokojencu. Naslov in cena v upr. »Slov.« pod št. 16510. Naročajte in širite »Slovenca« ! (115) Veselo je drsela mala jadrnica po morski gladini in Mihec se je izkazal dobrega krmarja. Cez nekaj časa pa je začel zehati in dremati, dokler ni kar na lepem trdno zaspal. Krmarjenje ga je pač utrudilo. (116) Ko se je Mihec prebudil, je začudeno pogledal okoli sebe. Okrog in okrog sama voda. Tudi koščka suhe zemlje ne vidi nikjer. Spal je vso noč, medtem pa je ladjico zaneslo na odprto morje. •REALITETAi zavod za nakup ln prodajo DepreraičnlD Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, L nadstr. (Telefon 44-20. Parcelo sončno, elektrika, vodovod, ca 1080 m», prodam takoj v severnem delu mesta. Pojasnila ; Tyrše-va cesta 99. (p Mojstra za vse vrste testenin in makaronov išče industrijsko podjetje. — Pismene ponudoe z navedbo plače in prilogo prepisov spričeval poslati pod številko »18427« na »PUBLICITAS« a. d., Beograd, pošt. fah 60 Naročite pravočasno oglase za ffSlovenčev koledar"! + V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena sestra, gospa Mirni Fras vdova po višjem oficijalu in posestnica v Šoštanju v nedeljo, 27. oktobra ob 8. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po kratki in težki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek 29. oktobra ob 4. uri pop. izpred hiše žalosti na farno pokopališče. V Šoštanju, dne 27. oktobra 1940. Angela Pibernik, sestra. Alphonse Dandetj ia J a k e c Prevedel Fišer Frane »Toda razumi vendar, da me ne mara več, da z možitvijo uboge Zenaide ne bo nič... Jakec, dragi moj, ne bodi tako hudoben. Prav gotovo se boš kesal nekega dne. Prosim te v imenu ivoje matere, ki jo tako ljubiš, v imenu tiste tvoje prijateljice, ki jo imaš tam doli in o kateri si vedno govoril — bogme! Mogoče bo to kdaj tvoja zaročenka, kajti taka mladostna prijateljstva včasih vodijo zelo daleč — torej prosim te v njenem imenu, da... Joj, moj Bog. še zdaj nočeš... Kako naj te še prosim? ... Veš kako? Na obeh kolenih in dvignjenih rok, kot pred sveto Ano.« Pokleknila je pred kamen, na katerem je vajenec sedel, in pričela krčevito jokati. Njen obup je zdaj izbruhnil kot vulkan; planil je iz globin, se razlil z neznansko silo, grozil in žgal kot lava. Celo gube na n jeni kmečki obleki so pričale o njeni skrušenosti, bela avba je ležala na glavi, kot bi prosila, — Zenaida je v resnici predstavljala podobo vaških ženic, ki v delavnikih v silnem obupu goreče molijo v kakem kotu zapuščenih bretonskih cerkvic. Jakec je bil prav t3ko obupan, kot ona. Poskušal jo je prijeti za roko, v katero se je zajedal novj težki poročni prstun; še se jc hotel braniti, dokazati svojo nedolžnost. Nenadoma je skočila pokoncu: »Kaznovan boš, da veš!... Nikdo v življenju te ne bo maral, ker imaš hudobno srce.« Stekla je ven. v eni sapi pritekla v direktorjev kabinet, kjer je bil ta sam z očetom Roudicom »Kako je?« Ničesar ni odgovorila, samo z glavo ie odkimala: vsaka njena beseda bi se vtopila v solzah, ki so jo dušile v grlu. »Potolažite se, drago dete, ne obupavajte preveč. Preden se zatečemo k sodišču, ki pač bolj kaznuje krivce, kot pa popravlja krivice, ki so jih storili, bomo še nekaj poizkusili. Roudic mi je zatrdil, da je mati tega nesrečneža jHiročena z bogatim človekom... Zato jima bomo pisali... C"e ste res jx>šteiijaka, kot sem slišal, jx>tcm vaša dota še ni izgubljena.« Vzel je list papirja, pisal in obenem čital: »Spoštovana gospa! Vaš sin je obdolžen, da je ukradel šest tisoč frankov, to se pravi vse prihranke jkj-štene in delavne družine, pri kateri je stanoval. Tatu še nisem izročil sodišču, ker sem pričakoval, da bo vrnil vsaj preostanek ukradenega denarja; vendar prihajam do prepričanja. da je vse zabil, kajti noč po izvršenem zločinu je prekrokal; z ozirom na vse to so nadaljnje posledice zanj nei/.be/ne, razen v slučaju, da Vi povrnete Roudicovim vsoto, ki jim je bila ukradena. Moj nadalini jx>sto|)e,k je odvisen od Vaše odločitve. Odloga du.jem samo tri dni, ker sem že dovolj čakal. Če do nedelje ne dobim odgovorn, izročim krivca v ponedeljek rokam pravice.« Nato se je podpisal. »Ubogi ljudje! To je grozno...,* je dejal oče Roudic, ki je kljub svoji žalosti še našel usmiljenje z drugimi. Zenaida je divje pogledala in dvignila glavo: »Zakaj neki naj bi bilo grozno? Fant mi je ukradel doto. Njegovi starši naj mi jo zato povrnejo.« Kako kruta je bila v svoji ljubezni in mladosti! Niti za trenutek ni (»omislila na materin obup, ko bo zvedela, kako se je one-častil njen sin. Stari Roudic pa je nasprotno zelo sočustvoval: pomislil je, da bi umrl od sramote, če bi zvedel tako novico. Čeprav mu je bila Zenaida zelo pri srcu, je le nekoliko nejasno upal, da se bodo stvari obrnile drugače, da bo sojenec sam vrnil denar, da se bo to grozno pismo med potjo izgubilo in da ne bo doseglo cilja. Tako nežen in občutljiv je ta košček papirja, ki po.jde tako daleč, ki bo pomešan med druge in izj>o-stavljen vsem mukam dolgega in nevarnega potovanja! Da, res je vsako pismo tako drobno, malenkostno in večkrat se izgubi. Toda direktor ne bo s tem pismom, ki ga je pravkar napisal, ki ga zdaj pečati na plamenu sveče in oddaia selu z ostalimi papirji, prav nič tvegal. Bretonski jx>štar ga bo mimogrede vzel iz belega, kovinskega nabiralnika, ga vrgel na dno svoje usnjene vreče in se z njim pomu-dil še v kakem vinotoču ob glavni cesti. Bodite prepričani, da ga ne bo pozabil Prišel bo čez lx)iro, ne da bi ga bodisi kakšen morski ali pa celinski veter mogel odnesti. Na postaji ga bodo železničarji, ki se jim veano mudi, zaprli v kakšno od službe izrabljeno platneno vrečo, jo za silo zvezali in nato vrgli na vlak. Ne bo se izgubilo. Pomešano bo med množico drugih, večjih pisem; drgnilo se bo ob nje, izpadalo in poskakovalo v ziba.jočeni se železniškem vozu, kjer bi saino ena iskrica zadostovala, da bi se vse izgubilo. Prišlo bo v Pariz in tu skozi vse mogoče rešetke, prebiranja, toda ne bo se užgalo, ne bo ukradeno, raztrgano in tudi izgubilo se ne bo; doseglo bo svoj cilj in sicer še veliko bolj gotovo, ko vsako drugo Zakaj? Zato, ker prinaša slabo novico. Taka pisma so nedotakljiva, ničesar se jim ne pripeti. In to pismo je dokaz, da je res tako. Prepotovalo je vso širno francosko deželo in tam doli ob tisti ozki cesti, ki jo poznamo in ki pelje na Etioles, padlo v beli kovinski nabiralnih kmečkega pismonoše Kazimirja. D'Argenton mrzi tega starega Kazimirja, ker je tako len, ker mu je Jelšovje predaleč in zato večinoma zaupa pisma in časopise svoji ženi, ki ne zna citati in zato vedno med potjo kaj izgubi. Toda ne! Prav tega dne opravlja Kuzimir svoj posel sam in prav sedaj zvoni ob s trto obraslih vratih, nad katerimi črke »Parva domus, magne qtiies« bleili-jo z dneva v dan, ker jih sonce iu dež izpirata. VII. Mettray. Še nikdar ni vila Jelšovje bolj zaslužila svojega napisa, kot tega jutra. Ležala je osamljena pod zimskim nebom, po katerem so se podili veliki sivi oblaki, bila skrita med drevjem, s katerega je listje odpadlo in ne-produšno zaprta pred vlago vrta in ceste. V njej je vladala ista otožna tišina kot v zemlji, ki je še spala in na nebu, kjer ni bilo nobenih ptičev Nekaj krokarjev je sti-.kalo za semeni na sosednjih njivah in njihova črna krila so bila edini znak življenja na žalostni deželi. Šarlota je v stolpu na podstrešju čistila suho grozdje, poet je delal, doktor llirsch je spal. Prišel je pismonoša, edino razvedrilo teh pustovoljnih samotarjev, ki so prihiteli vsak iz svojega dolgočasja in se zbrali. »Oo pismo iz Indret-ja...,« je vzkliknil d*Argenton in na kljub Šarlotinim vročičnim očem pričel zlobno čitati svoje časopise, kot pes, ki brani kost, ki se je še ne mara dotaknit' ... »Ah, poglej no, Chose je založila novo knjigo ... Seveda, prav tega je bilo treba... glej no, Hugo-jevi verzi... Torej še vedno!« v obrača liste časopisa tako kruto počasi? Zato, ker je za njim Sarlota, nestrpna, vsa vročična od veselja, zato, ker se vsaki-krat, kadar pride pismo iz Indret-ja pokaže kot ljubeča mati in ker jo ta nesrečni egoist hoče imeti vso in samo le zase. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfcil Najnovejša poročila Bolgarija ostane nevtralna Sofija, 28. okt. AA. Sofijski opoldanski listi so pod velikimi naslovi na prvi strani objavili poročila atenske asencije in drugih zasebnih agencij o italijanskem ultimatu Grčiji in o izbruhu vojaške akcije od strani Italije. Poročila o oboroženem spopadu med Italijo in Grčijo so bila sprejeta v Sofiji z velikim presenečenjem. To presenečenje je toliko večje, ker je prav zadnje dni prevludovnlo v bolgarski javnosti mnenje, da bo Balkan vsaj to zimo obvarovan vojaških spopadov. Ta optimizem se je zadnje dni izražal tudi v bolgarskem tisku. V vseh bolgarskih krogih se lahko opazi bojazen pred nadaljnimi resnimi spori na Balkanu. Tega mnenja so tudi bolgarske uradne osebnosti. Poudarjajo, da bo Bolgarija ostala nevtralna, ker ne želi s silo osvajati grškega ozemlja ob Egejskem morju, na katero ima pravico. psfjl ■ Lil If BI LJ m Izmišljene novice o sklepih naše vlade Belgrad, 28. okt. AA. Nekatere tuje radijske postaje so objavile poročila, da je danes vlada kr. Jugoslavije imela izredno sejo, na kateri naj bi bili izdani ukrepi daljnosežnega pomena in objavljena mobilizacija vojaških sil. Agencija Avala je bila z merodaj-liega mesta pooblaščena, noj izjavi, da danes ni bila nobena seja vlade, »iti ne izredna, in da so vse vesti _ o teh sklepih na dozdevni seji popolnoma izmišljene. Naš prometni minister obišče Budimpešto Budimpešta, 28. okt. m. Zveza madžarskih industrijcev in predsedstvo jugoslovansko-madžarske trgovinske zbornice je pred dnevi jiovabilo jugoslov. prometnega ministra inž. Besliiča, naj obišče Budimpešto. Minister inž. Beslič se bo p>ovabilu odzval ter bo konec tega tedna, oziroma v začetku novembra odpotoval v Budimpešto, kjer bo imel predavanje v jugoslovansko - madžarski trgovinski zbornici. Francija in novi red v Evropi Vichy, 28. okt. AA. Havas: Francosko-nemški sporazum o političnih klavzulah preliminarnega miru je povzročil pravo olajšanje v vsej Franciji, ki je bila pripravljena, da l>o ponosno prenašala vse posledice [x>raza. Francoski narod je s toliko večjim zadovoljstvom prejel to radikalno sprememl>o, ker tvori dosežen sporazum integralni del velike Radio Maribor ima že lastno streho Maribor, 28. oktobra. Se nikoli niso lastniki radio aparatov na Štajerskem s takšno nestrpnostjo čakali na to, da bi zapela slovenska kukavica tudi iz Maribora, kakor sedaj. Sprejem ljubljanske radio postaje se zadnje čase na severni meji še dosti slabše čuje, kakor poprej, ker jo motijo oddaje drugih postaj. Kot tolažilno sporočilo za boljše čase bodo sprejeli sedaj vest, da je poslopje oddajne postaje za »Radio Maribor« že pod streho ter je stavba v surovem stanju končana. Stavba je prav reprezen-tantna ter je po zunanjem izgledu jako pestra in zanimiva. Gradilo jo je ljubljansko gradbeno podjetje Just Gabrijelčič, ki letos tudi zida poslopje II. državne realne gimnazije. V stavbi je oddajni studio, dvorana za aparate ter stanovanje za upravitelja. Najbolj zanimiv prostor je odajni studio — velika dvorana v izmeri 6.20 X 6.20 m ter v višini 5 m. Ta dvorana je popolnoma brez oken ter zgrajena tako, da je akustika čim ugodnejša. Stavba ima tudi veliko zaklonišče z dvema izhodoma; pokrito je s 25 cm debelo betonsko ploščo. Poleg zaklonišča se nahajajo kleti ter prostor za centralno kurjavo. Poslopje bo imelo lasten vodovod ter bo dobivalo vodo iz 18 m globokega vodnjaka, ki je že izkopan. V bližini stavbe so pripravili sedaj tudi. že vse potrebno za postavitev ogromnega, 110 m visokega oddajnega stebra. Temelj, na katerem bo oddajni steber stal, je globoko zabetoniran. Steber bo držalo v ravnotežju« šest pn vrhi- pritrjenih in v zemlji zasidranih jeklenih vrvi. Betonska sidra za te vrvi so tudi že pripravljena v zemlji. Zabeto-nirana so v tla okrog temelja v obliki trokrake zvezde, tako da sta po dve sidri v eni črti. Prvo sidro je oddaljeno od temelja 32, drugo pa 54 m. V stavbi se vršijo sedaj razne instalacijske montaže, ki bodo pa kmalu končane. Ker je zi-dovje že suho, bodo najbrž že letos končali. Tako bi bilo potem že vse pripravljeno za otvoritev mariborske relejne oddajne postaje — če bi bili na razpolago potrebni oddajni aparati. Naročeni so pri znani nemški tvrdki Lorenz. Glede dobave pa so nastopile težave, ki so v današnjem položaju razumljive. Tvrdka Lorenz bo dobavila kompletno aparaturo in oddajni stolp, vendar se bo rok za dobavo precej zavlekeL * m NaSim naročnikom. »Slovenec« je že poročal o težkem položaju tiskarskih podjetij, v katerega so zašla zaradi povišanja etn raznemu materialu, ki ga tiskarne v svojem obratovanju rabijo. To je tako močno vplivalo na cene tiskarni-škim izdelkom, da je tudi lastništvo lista bilo prisiljeno z mesecem novembrom zvišati naročnino »Slovencu« na 30 din mesečno. Naše mariborske naročnike obveščamo o tem zvišanju r.aročn'ne ter jih lepo prosimo, naj upoštevajo današnje razmere, ki so bile tako močne, da je do tega zvišanja moralo priti. Prepričani smo, da nam bodo vsi naročniki kljub zvišani naročnini ostali zvesti, naš list pa se bo potrudil svojim čitateljem dajati kar najbolj aktualno in zanimivo čtivo. m Vsesvetska zbirka na pokopališču. Ob Vseh svetih bo pri obeh vhodih frančiškanskega pokopališča na Pobrežju prostovoljna denarna zbirka za šolsko kuhinjo v Krčevini. Mnogo šolskih otrok je skrajno ubogih, da niti opoldne ne morejo zaužiti kaj toplega. In da bomo mogli tem ubožcem nuditi v šoli skodelico tople juhe, se obračamo tem potom na usmiljena srca za pomoč. Vsak dar je dobrodošel. Ljubi Bog pa naj stoterno povrne vsakemu dobrotniku. m Še je čas, da si naročite »Slovenčev koledar«, katerega dobe naročniki za ceno 10 din. Naročila sprejema naša podružnica na Koroški c. 1 in raznašalci naših listov. m Tudi v Mariboru plačujejo mezde po odredbi hrvatskega bana. Pred dnevj sr.10 v našem listu poročali, da nameščenci hrvatskin tvrdk, ki gospodarske in politične obnove evropske celine. Dva državna poglavarja, Hitler in Petain, se trudita, da bi postavila temelje tvornega in trajnega miru s tem, da uvajata j>oiniritev med njunima narodoma. Vsi evropski narodi so poklicani k sodelovanju pri tem gradijoznem delu, ki spada v okvir novega reda, ki se pripravlja. Sumi !><>-goji evropske politične preosnove morajo izključiti vsako inisel o maščevanju ali o ustvarjanju blokov, ker gre za ustvaritev homogenega političnega in gospodarskega evropskega edinstva. Zmagovalec nima želje izkoristiti svojo zmago, da bi stri premaganca in s tem je pokazal pravo moralno veličino. Francija je zato odločena odgovoriti z dovršeno lojalnostjo pri izvrševanju prevzetih obveznosti in lojalno sodelovati pri gradnji nove evropske skupnosti. Francija bi rada prispevala k upostavitvi splošnega miru in l>o zato sprejela vse jx)bude, da bi Evropa izšla iz zmede, v katero je zašla zaradi vojne. Noben dvom ne sme obstojati glede namenov in duha, s katerim prevzema Francija na temelju pomiritve z Nemčijo s svoje strani obveznosti, ker bi bila ta ix>miritev lahko uvod v druge pomiritve in združitve za upostavitev novega reda, miru in dela v Evropi. Pot shozi Burmo pretrgana Šanghaj, 28. oktobra AA. DNB: Oba mostova čez gornji Mekong na poti proti Burma-Junan sta porušena. S tem je prekinjeno oskrbovanje vlade v Čungkingu z orožjem po Burmanski poti. Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva, ki je to novico sporočil, je pripomnil, da so japonska letala oba mostova bombardirala 25. t. m. Eden teh dveh mostov se je razletel na tri kose, drugi pa je padel cel v globino. imajo svoje sedeže v banovini Hrvatski, svoje podružnice pa v Sloveniji odnosne v Mariboru, ne dobivajo plač v smislu tozadevne uredbe, ki jo je izdala banovina Hrvatska. K tej notici nam sedaj sporočajo, da so nekatera podjetja že odredila, da bodo tudi nameščenci hrvatskih podjetih v Sloveniji dobivali zvišane plače kakor nameščenci na Hrvatskem. m Praktični učiteljski izpiti so bili pred državno izpitno komisijo v Mariboru od 10. do 25. okt. Izpit so napravili naslednji učitelji-pripravniki-ce: Bakoš Ludvik, Domiter Amalija, Domiter Frančiška, Fink Vida, Galun Terezija, Hafner Bernardina, Hren Adalberta, Iglar Marija, Jaklič Jelka, Jančič Frida, Javoršek Amalija, Kikel Alojzija, Kodrič Marija, Kolšek Sabina, Komel Cvetka, Koncilija Terezija, Kuntner Terezija, Lah Ernest, Letič Marija, Lomšek Gabrijela, Marine Marija, Mafkovič Matilda, Medved Ana, Mele Stanislava, Pajek Edvard, Peče Ivan, Pečovnik Stanko, Petrič Elizabeta, Pirher Aleksander, Poček Anica, Rode Justina, Simončič Bogomila, Sorko Bogomir, Štig-lic Marija, škof Marija, Šturm Vlada, šuman Ivan, Trobec Olga, Vauda Milica, Zadel Leopoldina, Zalezina Berta, Žlahtič Franc. m Sneg je zapadel v Mariboru v noči na ponedeljek. Padlo ga je kakih 5 cm. V mestu sicer ni povzročil nobenih nevšečnosti, razen v sadovnjakih, kjer je polomil nekaj drevja, pač pa je neprijetno vplival na medkrajevno telefon, omrežje, ker je bil Maribor včeraj dopoldne odrezan od nekaterih mest. m'Umrla je v bolnišnici v starosti 72 let, vdova po pleskarju delavnice drž. žel. Josipina Hošič. naj počiva v miru! m Vence, šopke, krizanteme naročite v vrtnariji J e m e c, Maribor, Prešernova ulica. m Lepa pridobitev za Studence bo nanovo preurejena gostilna v Krekovi ulici 26 (bivša gostilna Špurej). Novi lastnik bo preuredil veliko koncertno dvorano ter jo moderno opremil, napravil bo tudi moderno kegljišče. Novo podjetje bo vodil bivši restavrater v Podbrdu g. Grohar. Gostilna bo otvorjena 3. novembra. m Razdejanje v gostilni. V gostilni na Koroški cesti so povzročili trije vinjeni moški pravcato razdejanje. Ker jim natakarica v soboto zvečer ni hotela dati vina ker so bili že pijani, jo je eden izmed njih udaril s tako silo, da ji je razbil stol na glavi ter se je pod udarcem zgrudila na tla. Oba njegova tovariša sta jo potem na tleh osuvala z nogami. Potem so vsi trije zmetali s police po tleh 15 vrčkov za pivo, več steklenic z vloženimi ribami, kumarcami, budilko, steklenico žganja, steklenico likerja, 17 navadnih kozarcev ter veliko steklenico za vino. Vse posode so razbili ter jih pohodili in so samo 5 tem povzročili 773 din škode. Policijski stražniki, ki so prišli na pomoč, so srdite razbijače komaj ukrotili ter napravili red. * Gluhonemi v življeniu in deiu Ljubljana, 28. oktobra. V zvezi s slovesnim praznovanjem 40-let-nice glulioucmnice v Ljubljani je bilo v nedeljo več prireditev, na katerih so gluhonemi, bivši gojenci gluhonemnice v Ljubljani, najlepše dokazali,, kaj so dosegli s pomočjo šolanja v tem zavodu. V nedeljo so se najprej spomnili pokojnih vzgojiteljev in gojencev. V velikem številu so se člani drušlev gluhonemih iz Ljubljane in Maribora udeležili maše zadušnice v cerkvi sv. Petra ob 8 zjutraj. Za tem je je bila v glulioneninici slavnostna seja Podpornega društva za gluhonemo mladino, kjer je bilo sporočeno, da je velelrgovce g. Vinko Sarabon poklonil podpornemu društvu gluhonemih znesek 10.000 din. Ob 10 dopoldne pa ie bilo slavnostno zborovanje bivših zavodovih gojencev ter članov Društva gluhonemih iz Ljubljane in Maribora. Prav prisrčno je bilo videti, kako so gluhonemi, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije in iz najrazličnejših poklicev, prisrčno pozdravljali svoje učitelje in vzgojitelje, ki so ji mv dolgih letih šolanja pomagali dobiti dar govora. Prijateljstvo, ki je nastalo med učitelji in gojenci v zavodu, se je ohranilo. Vsekakor redek primer, ki najlepše dokazuje požrtvovalno delo učileljstva. Zborovanje Društva gluhonemih je začel ljubljanski graver Anton Černe. ki je izšel iz stare šole in je samo s kretnjami izrazil nekaj lepih misli, v katerih je pozdravil svoje nekdanje učitelje. Ni treba posebej poudariti, da ie bilo na zborovanju navzoče vse učiteljstvo gluhonemnice z ravnateljem g. Dermeljem na čelu. Tajnik društva tiskarnar Ciril Sitar je prevajal sproti nemi govor predsednika. Za tem je tajnik g. Sitar v dolgem govoru orisal težnje in napore Društva gluhonemih, ki se še najbolj bore za to, da bi v življenju dobili tisto mesto, ki jim gre in da bi postalo šolanje gluhonemih olrok vsesplošna pravica. Povedal je mnogo zanimivih podatkov. — Tako živi v Jugoslaviji 7—10.000 gluhonemih, vsa država pa ima le 4 zavode za gluhoneme, ki morejo na leto sprejeti kvečjemu okrog 100 gojencev in gojenk. Poudarjal je tudi zapostavljanje gluhonemih pri zaposlitvi. Posebno zahvalo je še izrekel g. banu, ki je odredil 2 milijona din za povečanje ljubljanske gluhonemnice. Spregovorili so še ravnatelj glulionemmce g. Dernielj, gluhonemi Albin Pušnik, rudar iz Trbovelj in mizar Gori-šek iz Celja. Popoldne ob pol 4 pa so gluhonemi člani društva dokazali z uspelo prireditvijo v frančiškanski dvorani, da morejo nastopati celo kot igralci. Dvorana je bila nabito polna in so med drugimi številnimi odličniki in zastopniki bili navzoči tudi škof. dr. Gre-gorij Rožman, zastopnik bana g. inšpektor S. Kranjc in general g. Masič. Najprej je spregovoril tiskarnar g. Ciril Sitar, ki je orisal težavni življenjski boj gluhonemih in ganil vse navzoče. Govornik se je posebej zahvalil strokovnemu učitelju g. Mirku Rupniku, ki je režiral in tudi sam napisal oba prizora »Zamorec in oče«. Za tem je predstavil še številne člane društev in navedel njihove poklice, tako da se je občinstvo moglo prepričati, kaj vse so sposobni gluhonemi. Oba prizora so gluhonemi rešili prav dobro in pokazali lepe igralske sposobnosti in bogato mimiko. Društvo gluhonemih je poklonilo učitelju Rupniku v znak priznanja in zahvale venec, nastopajoči člani pa so dobili šopke. Vsa dvorana je z navdušenjem dala priznanje požrtvovalnemu delu gluhonemih. — Vsi obiskovalci so z nepozabnimi vtisi zapustili prireditev, ki je bila za slehernega dokaz res ogromne vztrajnosti in pridnosti, ki jo premorejo gluhonemi v boju za obstanek in uveljavljen je v življenju. » 1 Sv. mnša za t dr. časnvjn bo v četrtek ob pol sedmih zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. 1 Vsesvetska akcija je v polnem teku in nas od praznika umrlih loči le še nekaj dni. Zato naj vsi tisti, ki še niso kupili nakaznice za vsesvetsko akcijo pohite, da bodo tudi oni mogli dobiti venec iz smrečja in belozeleno svečo. Oboje že prodajajo na stojnicah po mestu, v prodajalnah mestne plinarne in elektrarne, ter seveda v pisami vsesvet-ske akcije same, ki je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, Kakor vse kaže, bo letošnji praznik umrlih bel, zato se bodo mestni venci in sveče od bele odeje, ki bo pokrivala grobove naših rajnikov, tem bolj odražala. Zgodaj zapadli sneg pa nas tudi opominja, da utegne bili letošnja zima huda, zato moramo vs: storiti svojo dolžnost do mestnih re-vežev. Kupujmo vence in sveče veesvetske akcije, da bomo čim bolj počastili spomin naših rajnikov, in čim bolj pomagali našim revežem. 1 Ponovitev klasične verske igre »Mrtvaški ples« bo ob znižanih cenah v petek na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Ker je prva uprizoritev dosegla popoln uspeh, zato je primerno, da si jo cenj. občinstvo ogleda prav na dan, ki je posvečen spominu na naše rajnke. V igri »Mrtvaški plese nam pisatelj slika v 11 dogodkih na pretresljiv način brezmejno oblast smrti nad človeštvom. Predprodaja vstopnic je v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. 1 Mecenski dar naši gluhonemi mladini. V počastitev štiridesetletnice naše gluhonemnice je poklonil Podpornemu društvu za gluhonemo mladino njegov predsednik g. Andrej Sarabon, veletrgo-vec v Ljubljani velikodušen dar v znesku 10.000 din. Od ustanovitve zavoda ni doslej med živimi dobrotniki še nihče pokazal do naših gluhonemih sirot tolike naklonjenosti zato bodi izrečena plemenitemu darovalcu najprisrčnejša zahvala z željo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo leti I Dela likovne umetnosti so kot topli sončni žarki v hludnih jesenskih dneh. Prav te dni je v Jakopičevem paviljonu razstava izbranih umetnin mlade slovenske likovne umetnosti Ne pozabito jo obiskati in morda se boste odločili tudi za nakup kakega razstavljenega dela, k' bo v okrus in čast v vsakem domu. 1 Opozarjamo, da bo v petek na praznik uprizoritev Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija« z Ančko Levarjevo in Jnnoin v naslovnih vlogah izven abonmaja, /n to predstavo bodo veljale cene od 20 din navzdol. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ker je ta predstuva navadno razprodana. 1 Prvič v letoSnji sezoni bo gostoval v Operi Anton Dermota, tenorist dunajske Državne opere. Nastopil bo v partiji Lenskega v Čajkovskega ojieri »Evgenij Onjegin«. Gost je znan našemu občinstvu v tej partiji, ki jo je že ponovno pel na našem odru. Naslovno partijo bo podal Popov, gluvno žensko partijo Tatjane — Heybalova, Olgo — Španova, kneza Gremina — Lupša, Tatjanino mater — Po-ličeva, dojiljo — Kogejeva, učitelja plesa — Sancin B Dirigent: Niko Štritof. Režiser Ciril Debcvec Predstava bo izven abonmaja. 1 Uprava policije v Ljubljani obvešča javnost, zlasti pa predstavnike organizacij, da ne bo izdajala dovoljenj za nabiranje prostovoljnih prispevkov v dobi treh mesecev, to jo za november in december 1940 ter januar 1941. V dobi omenjenih treh mesecev bo na področju uprave policije v Ljubljani le nabiralna akcija akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani. 1 Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Varčevanje z vodo. Mestni vodovod bo danes in jutri preurejal priključek glavnega cevovoda na centrifugalne črpalke in bo ta čas deloval le pami agregat z eno cevjo. Mestno poglavarstvo zato ponovno poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da vpoštevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dni točijo le toliko vode, kolikor jo je nujno treba v gospodinjstvu, da ne bodo zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez nje. V višje ležečih stanovanjih bo vodni pritisk precej šibek, ali celo tako slaboten, da voda sploh ne bo tekla, zato opozarjamo prizadete, naj 6i oskrbe vodo iz pip v nižjih legah , najbolje v pralnicah v kleteh. Celje Sneg je pobelil Savinjske planine in dolino Celje, 29. oktobra. Letos nas je zima zelo zgoda) presenetila. Imeli smo le nekaj lepih jesenskih dni, dežja pa več kot preveč. Zadnjih štirinajst dni se je podnebje zelo ohladilo, v dolini smo imeli meglo, v višjih predelih pa močno slano ki je v mnogih krajih uničila ajdo. Posebno se je vreme ohladilo pretekli teden, ko je zavel preko Savinjskih planin mrzel veter. Zaradi močnega deževja so Savinja in njeni pritoki zelo narasli ter mnogokje prestopili bregove in poplavili travnike in njive. — Savinjčani so letos slutili zgodnjo zimo in so-zato pravočasno spravili jesenske pridelke, obenem pa tudi pripravili kurivo, ki je letos posebno drago. Savinja je že od petka precej nad normalo. Posebno je narasla Ložnica, ki je v nedeljo zvečer podrla most pri Joitovem mlinu in razdrla novo občinsko cesto. Prizadeti so zlasti posestniki, ki so kupili pred kratkim v tem predelu zemljišča. Travniki ob Ložnici nad Joštovim mlinom so pod vodo. Zopet se vidi, kakšne neprecenljive vrednosti je regulacija Ložnice. Od Joštovega mlina proti Celju, kjer je potok reguliran voda sijajno odteka. Precej nad normalo sta tudi Voglajna in Sušnica. Od sobote na nedeljo je začelo v Gornji dolini snežiti. Savinjske planine so bile že v nedeljo zjutraj pobeljene. Vso nedeljo je med dežjem pa- dal tudi sneg. Zanimivo je, da Logarska dolina v nedeljo dopoldne ni bila zasnežena, dočim so se kraji Luče, Ljubno in Rečica ob Savinji že lahko pohvalili s snegom. Snežna odeja je segala z Mo-zirske planine preko fmihela skoraj v dolino. Tudi Dobrovlje je bilo zasneženo že v nedeljo zjutraj Sneg je zapadel tudi na Konjiški gor iu na Vitanj-ski gorski skupini. V nedeljo zvečer se je podnebje še bolj ohladilo in je naletaval sneg po vsej Savinjski dolini in celjski kotlini, leiefonske in brzojavne zveze iz Celja v Maribor in Ljubljano so bile včeraj prekinjene, ker je sneg napravil mnogo škode na omrežju. Tudi avtobusi mestnega avtobusnega podjetja so prihajali včeraj z manjšimi zamudami. V višjih predelih bo sneg najbrž ostal, dočim se v dolini že topi. * c Osebna vest. Na gimnazijo v Milanovac je nastavljena tajnica I. realne gimnazije v Celju gdč Šparhakl Tea iz Celja. S 1. novembrom je nastavljen na III. realni gimnaziji v Ljubljani g. Evald Bračko, sin direktorja II realne gimnazije v Celju c Poroka. V Celju sta se poročila v nedeljo popoldne gdč. Kodre Anica, uradnica v tovarni Ewa, in g. Urbančič Adolf, uradnik v Cinkarni. Bog daj obilo sreče! c Celjski šahovski klub bo igral v sredo zvečer v svojih klubovih prostorih brzotumir za prvenstvo v mesecu oktobru. Celjani se bodo 10. novembra udeležili velikega zveznega pokalnega brzotur-nirja v Ljubljani. c Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli: 62Ietna žena varilca Pačnik Alojzija iz Gaberij, 67-letni Fazarinc Alojz iz Arje vasi pri Petrovčah in 411 etni Furlan Franc iz Sp Hudinje. Naj v miru počivajo! c Identiteta najdenega ženskega trupla v potoku Bolski na Gomilskem je ugotovljena. BolsKa jc naplavila truplo, o katerem niso vedeli štiri dni ničesar, Predvčerajšnjim se je razvedelo, da je izginila od posestnice Divjak Katarine v Ojslriški vasi pri št. Jurju ob Taboru 3Uctna služkinja Jurek Amalija, rodom iz Poljan pri Klanjcu v Hrvatski banovini. Dekle ie služilo pri Divjaku 3 leta in jc brez vsakega vzroka odšlo od hiše. Konvsija je ugotovila, da je dekle izvršilo samomor in skočilo v Boleko c Šahovsko tekmo so v nedeljo odločili celjski brivci proti Šahovskemu klubu Gaberje v svojo korist. c Družinski večer KPD bo drevi ob 8 v Prosvetnem domu. Vabljenil Najboljše oglasno sredstvo! »SLOVENCEV KOLEDAR" Zakaj 1 — Ker bo vso leto na mizah številnih slovenskih družin! Naročite oglase t njem, dokler je še časi mm ViikR NAD PARIZOM 1 KINO UKlOH it.22-21 (Temnete aur Psri«) _Predstave ob 16., 10. in 21. uri § KULTURNI OBZORNIK W. A. Mozart: Figarova svatba V potek, 25. t. m. je operno gledališče izvedlo v letošnji sezoni drugo pomembno stvaritev iz klasične operne literature: Mozartovo »Figarovo svatbo«., ki je nastala konce osemnajstega stoletja. Libreto zu lo delo je napisal Italijan da Ponte po istoimenski Beaumarcbaisjevi saliri na socialne razmere predrevolucijskega obdobja; p r i tem pa se je ognil vsem političnim tendencam originala. Drama sama nima pomembne idejne globine niti ne nudi v celoti pravega notranjega vzgona, ker ji manjka stopnjevitosti dramatske linije, ki se ne premakne in pušča delo na vedno enaki ravni, na kateri se odigravajo prizori situacijskih presenečenj in za-pletljajev večkrat brez kakih notranjih nujnosti. Vendar je Mozart, ki je celotno delo jiovezal z re-citativom, vprav ta mesta, nudeča mu vsaj kolikor toliko njegovi emocionalnosti odgovarjajočega na-strojenja, po glasbeni strani tako dvignil, da so dobila v arijah, duetih, teicetih, kvartetih ild. glas-beno-estetsko dovršenost. Mozartova muzika se ne opira na tekst, ampak na notranje dogajanje in izražanje človekovega jaza. Mozart izraža in gradi iz sebe, zato ga tudi ne moti šibkost dramatske zasnove; ta mu je samo zunanje sredstvo; zanj so važni samo posamezni iz dejanja nastali duševni nasledki, ki jih kot bolečino ali veselje prenese v glasbeni svet. Po svoji lepoti, po svoji, rekel bi izrazni vedrosti, preprosti iskrenosti zahteva njegova glasba za današnjega človeka, ki je natrpan problematike in usmerjen pretežno v občutenjstvo, velike kulture, da se more približati pristnemu dojemanju. In to velja za poustvarjalca prav tako kakor za poslušalca. Kajti vsa moč in vrednost dola sloni na glasbenih vrednotah. Ta glasba pa ima svojskost tako dognane popolnosti, estetske zaklju-čenosti, da ne potrebuje in ne prenese nikakih poudarjeno subjektivnih poustvarjalnih izražajev, pa bodisi v petju bodisi v orkestru. Še celo režijska prerazgibanost bi ne učinkovala, ampak v veliki pretežnosti zgolj muzikalno vrednost dela motila. V tem smislu je očividno tako muzikalno (dr. D. Švara) kakor tudi režijsko vodstvo (C. Debevec) pripravljalo delo in ga nam prikazalo v osnovi popolnoma pravilnega pojmovanja skladnosti glede na muzikalno graditeljski slog. Vprašanje je seveda, v koliko so temu hotenju zadostili posamezniki in orkester, zlasti pa solisti. Na prvem mestu mi je zopet imenovati gospoda Betetta, ki je kot Figaro poleg dobre, razgibane, a nevsiljive igre, vedno psihološko utemeljene in dosledne, muzikalno oblikoval najdovršeneje in v popolnoma odgovarjajočem skladu z Mozartovim svojstvenim muzi-kalnim slogom. Tehnično ga je zlasti odlikovala jasna vokalizacija v recilativih in mojstrstvo v obvladanju govorilnega tona, ki napolni vso hišo. Brez motenj in zavlačevanj občutenjskega značaja je gladko potekalo njegovo oblikovanje, ki mu je zopet prineslo prvenstvo med ostalimi. — Njemu v tem smislu nabližja je bila gospa Ribičeva kot Suzana. Tudi ta je pravilno dojela svojskost glasbe. Le na nekaterih mestih je zapadla še subjektivizmu, ki ga Mozart ne prenese. Zlasti moram omeniti lepo zapeto in muzikalno brezhibno oblikovano arijo v četrtem dejanju Tehnično je nekoliko zbolj-šala vokalizacijo, da so vokali nekoliko bolj jasni. V recitativu pa ji sem pa tja manjka nekoliko večjo prodornosti in s tem jasnejše vokalizacije in razumljivosti teksta. Prav tako je bila tudi njena igra dobra. — Gdč. Heybalova kot grofica je v igri zadovoljila, glasovno pa ni bila razpoložena, dasi boljša kakor o priliki uprizoritve Jenufo. Zdi se mi, da jo je mučil prehlad. Kar se tiče njene glasbene interpretacije, bi jo opozoril, naj bi občutenj-ske poudarke v zgoraj navedenem smislu popolnoma odpravila, ker je za Mozartovo muziko popolnoma odveč in celo moti. Mozartovi muziki ni niti dodati niti odvzeti, je nekako zapisal g. V. Ukmar v Gledališkem listu. Jaz bi še dodal, da bi s tem zrušili v umetniško zaključenost ujeto glasbeno lepoto, ki jo more dati samo Mozartov genij. In to je treba vedno upoštevati: stilno različne stvaritve moramo tudi stilno svojstveno oblikovati, če jim hočemo ohraniti prvotno in pristno lepoto. — Kot grof je nastopil g. Janko — v splošnem igralsko dober, le tu pa tam je bil kot grof nasproti drugim nekoliko inferioren. V recilativih razumljiv je tudi v ostalem glasbeno oblikovanje bilo zadovoljivo. — Gospa Kogejeva je bila v igranju nekoliko pretirana, glasbena interpretacija dobra, če izvzamem nekoliko preveč poudarjeno subjektivnost v istem smislu kot že zgoraj navedeno. Njeno petje pa občutno trpi na pokrivanju tonov zlasti v višini, česar je pevka imela že v veliko manjši meri. — Prvikrat je nastopila v vlogi paža Kerubina gdč. Kušejeva, ki je kot začetnica to igralsko težko vlogo dosti dobro oblikovala, s čemer je pokazala, da ima dober igralski dar. Tudi v pevskem pogledu, je zadovoljila in pokazala sposobnosti in tehnične pridobitve, vendar ji je pevska stran premalo nudila, da bi mogla popolneje opredeliti zlasti pevsko-tehnično vrednost. Zdi pa se mi, da je na dobri poti razvoja. — Predvsem igralsko je zadovoljil gospod Zupan, dalje gg. Dolničar kot vrtnar, sodnik g. Sla-doljev, gdč. Polajnarjeva kot Barbka ter ostali. — Omeniti mi je tudi dober nastop baleta. Pri tem moram še pripomniti, da naj vsi vendar sledijo dejanju na odru in naj ne gledajo v parter ali celo iščejo po ložah, kar se dogaja stalno od strani ene ali dveh članic. Gledalec ima vtis, da za njih ne eksistira dogajanje na odru in da so pač le zato tam, da izpolnijo svojo plesno nalogo in gredo. To pa seveda razbija enotnost v dogajanju in razvoju. Upamo, da se v prihodnje ne bo več zgodilo. — V celoti je bila prireditev na zadovoljivi umetniški višini. K temu je pripomogla tudi dovolj dobra interpretacija orkestra. sil. IV. hrvatski liturgični kongres v Zagrebu (Od 24. do 28. oktobra) Revija Katoliške akcije št. 5 V zelo bogati peti številki Revije Katoliške akcije stoji na prvem mestu članek dr. Ivana A h č i 11 a , Pronik marksizma v našo življenje. Za marksizem, pravi pisatelj, temelji vse na gospodarstvu in njegovih menah. Razredni boj naj gospodarstvo in posredno družbo idealno preuredi, kajti sedaj vlada velik nered. Tu začne marksizem s kritiko sodobne družbe, ki je v njej res močan. A za tem varljivim drobcem resnice se skriva strašna laž, ki bi, ostvarjena, ugonobila človeštvo: marksizem taji Boga in taji človeka lakega, kakor dejansko je, namreč podoba božja. S tem je morala razvezana, sproščen je spolni nagon. Poleg tega izoblikuje življenje, speljano v ozko strugo kolektivne proizvodnje, človeka, zdresiranega v serijah, brez želje jm> samostojni močni osebnosti. Razbite so torej naravne enote na eni, vzpostavljena je neznosna diktatura kolektiva na drugi in povzdignjen je pomen stroja v eshatološke višine na tretji strani. Boj z marksizmom, zaključuje pisatelj, torej ni mogoč samo na gospodarskem, socialnem ali umskem področju. Marksizem je religija, zato more izvojevati boj z njim le religija. In ta religija je krščanstvo, dosledno živeto od globoko verne, razumne in delavne krščanske družbe. Dr. A. Kuhar razpravlja s slovenskega in katoliškega stališča o Razkroju zahoda. Materialni vzroki, pravi, so bili sicer nejiosredni, a glavni so bili posredni, moralni, ki so bili na delu 200 let. Vzroki propada Francije so štirje: raz-rvane družine, pogansko šolstvo, krivičen družabni odnos med socialnimi stanovi, moralnemu razkroju uslužno in postrežljivo politično vodstvo. Zakonodaja je razbila družino s tem, da je branila »svobodo« otrok proti staršem, uvedla ločeno premoženje zakonskih drugov, odpravila trajnost in nedeljivost zakona. Zakonodaja je tudi v državni šoli zabrisala vsako sled vere in morale. Učiteljstvo je bilo vzgojeno radikalno revolucionarno. Individualizem je jx>vzročil razkroj reda. Z zakonom je bila uveljavljena enakopravnost vseh otrok pri dedovanju kmetske zemlje, kar je imelo za posledico drobljenje kmetske po-sesti. Množice proletariata v mestih so ostale do zadnjega časa socialno popolnoma nezaščitene. To je vzbujalo odpor in revolucijo. Končno je razjedal Francijo pri koreninah njen politični sistem. Kakršnakoli je bila vlada, idejna smer je bila ista in ni je bilo mogoče spremeniti z demokratičnimi sredstvi, kajti pod krinko demokracije je vladala oligarhija. Skupna posledica vseh teh šti rih bolezni je bila kriza avtoritete. Kajti nauk o nedotakljivosti človeške sebičnosti ne trpi nobene avtoritete. Članek, ki se bere kot spovedno zrcalo tudi za nas, konča povsem logično s pozivom k edinosti med katoličani. Sledi tretji večji članek prof. Al. S t r u -p i j a razprava o Napačnih rešitvah katoliške skupnosti. Do edinosti z drugimi krščanskimi enotami tu navaja pisatelj načela enciklike »Mor-talium animos« Pija XI. — ni mogoče priti s pogajanji in jiopiiščanjeni, ker bi s tem predstavljali, da je resnica nekje v sredi in da je ne poseduje Cerkev vse in cele. Tudi združitev vseh kristjanov v »občestvo ljubezni«, kjer naj se ne govori o razlikah v nauku, marveč naj vlada izključno ljubezen, je utvara, ker je temelj ljubezni vera, in sicer popolna. Jasno je, da morajo ista načela, ki veljajo za odnos katoličanov do neka-toliških krščanskih enot, veljati tudi za njihov odnos do komunizma in drugih krivih struj. Danes je prav posebno potrebna edinost, ne samo načelna, ampak tudi organizacijska edinost glede Katoliške akcije. Ker je Katoliška akcija organizirana pomoč laikov hierarhičnemu aposto-latu pri njegovem delu, je vključena v hierarhično zgradbo Cerkve: zato bi se onim, ki so verni in dobre volje, glede nje in v njej ne bilo težko združiti. V krajšem članku nas pouči dr. J. K r a 1 j i č o KA ter redovnem ter svetnem kleru. Ker duhovnik ne more več vršiti vsega sam, mora sprejeti in iskati dobrohotno jkmiioč laikov ter jih s poukom in vzgojo oblikovati. Zato mora Katoliško akcijo sam prej dobro poznati. Škofje morajo skrbeti, da dobi duhovski naraščaj uraden pouk o KA. Redovni kler, ki vrši dušno pastirstvo v fari, prižnici, spovednici in v društvih ter družbah od teh dolžnosti ni izzvet. Sledi prevod nagovora papeža Pija XII. na italijansko KA, poročilo o tretjem zvezku Aleša Ušeničnika Izbranih spisov (A. Cejx>n). članek V pojasnilo »Času (J. K.) in Zgodba o »Odčaranem svetu« (G.). R. t Friderik Rukavina Iz Zagreba je prišla novica, da je tam umrl dirigent Opere g. Friderik Rukavina. Pokojni Rukavina ima velike zasluge za slovensko Opero ter je zato njegova smrt tudi v Ljubljani vzbudila sočutje. Pokojni Rukavina, ki je bil rojen v Pulju, se je smatral za Hrvata ter mu je kot veščemu glasbeniku tedanje Dramatsko društvo pod predsedstvom g. Govekarja poverilo takoj po prevritu 1. 1918 organizacijo slovenskega opernega gledališča. Postal je tako šef Opere ter je z veliko ljubeznijo ustanovil sijajen orkester, večinoma iz vojakov, ki so se vračali iz vojne. Tedaj so bili v tem orkestru slavni Zikovci (Ziko, Cerny itd.), ki so bili najboljši godalni kvartet dolga leta v Ljubljani, pa tudi pozneje na Češkem. Z Zdenko Ziko-vo, ki je bila tedaj priniadona Opere, se je pozneje celo poročil. Njegov repertoar je obsegal predvsem italijanske veristične opere, kakor Rigoletto, Car-men, Tosca, Cavalleria rusticana itd. Pod njim sta pela poleg Zikove tudi Drvota ter Šimenc. L. 1920. ko je bilo ljubljansko gledališče podržavljeno, je postal prvi državni ravnatelj slovenske Opere, kar je ostal do 1. 1925, ko je odšel v Zagreb. Bil je pozneje tudi na Češkem ter se vrnil v Zagreb v Opero, kjer je kot dirigent nenadoma umrl, star okrog 60 let. Slovenska Onera ga bo ohranila vedno v lepem spominu kot svojega prvega obnovi- telja in organizatorja po svetovni vojni. * • K letošnji uprizoritvi Funtknve drame »Tekma«. — Po dolgih letih prihaja zopet delo slovenskega pisatelja Antona Funtka na naš oder. Zanimive so opombe o igri, ki jih je napisal dramatik kot predgovor v knjigo, ki je izšla v Ljubljani leta 1913. v založbi Slovenske Matice. Takole piše o svojem hotenju v drami »Tekma«: »Ko se je uprizorila »Tekma« v Ljubljani in potem v Zagrebu, so se pojavila v ocenah mnenja, ki so ji jjodtikala razne tendence. Zlasti so nekateri videli v drami boj med »mladimi« in »štirimi«, celo (v Zagrebu) med mlado in staro umetniško strujo na — Kranjskem I Največ so bile temu mnenju povod gledališke beležke, ki jih je pred uprizoritvijo priobčevalo dnevno časopisje. To mnenje tukaj popravljam »Tekma« hoče samo pokazati, kako umetnika — bodisi te ali druge stroke — ubija brezmejna častihlepnost. Po svetu hodi dokaj Lesovinov — ljudi ,ki ne morejo trpeti drugih poleg sebe ali celo nad seboj, ljudi, ki ti ne odpuste nikoli, ako se le rahlo dotekneš njih slave, zlasti ne, če jim že pojema tvorna sila. Taki Lesovini se vznemirjajo do skrajnosti v bojazni za svoj ugled. Neugodna sodba se jim zadira v dušo, toda srd in užaljenost zaklepajo vase in poleni jim ne razjeda samo duha, nego tudi telo, dokler ne pride neizogibna katastrofa. — »Tekma« se naj potemtakem smatra za tragedijo častihlepnosti. O tem, kako se Lesovin predstavljaj, pa bodi glede na interpretacijo pri dosedanjih uprizoritvah (do leta 1913) omenjeno tole: Lesovin nj patološki značaj, niti ne v zadnjem dejanju docela. Iz-početka nastopa samozevestno kakor umetnik, ki je vajen zgolj časti in hvale: potem ko je globoko zadeto njegovo sainoljublje, se ga loti nervo- »Tri stvari so, ki se je z njimi vredno na tem svetu pečati,« je dejal rajni papež Pij XI. vditelju belgrajskega liturgičnega gibanja, benediktinskemu opatu Don Bernardu Capelleu, — »Kristus, chiša in življenje Cerkve«. In takoj nato je pristavil, da je to življenje sv. Cerkve — liturgija »najvažnejši organ cerkvenega učeni-štva; šola svetosti ne le zu lega ali onega človeka, marveč za vso Cerkev«. V dobi, ko hočemo modernega človeka zopet osvojiti za Kristusa in Cerkev, ima prevažno vlogo vprav liturgija. Vse premalo se zavedamo pomembnih besed svetniškega papeža Pija X., da ie »dejavna udeležba pri bogoslužju in javni molitvi sv. Cerkve prvi in neogibno potrebni i>ir prqveqa krščanskega duha*. Delo za lilur-gično obnovo ni zato neko gibanje med mnogimi sodobnimi gibanji, delo za lilurgično obnovo je prevožen apostolat; sodobnega, v veliki meri že rnzkristjanjenega človeka, zopel privesti k virom božjeqa življenja in ga vprav ob neizčrpnih studencih sv. liturgije (presv. daritve, zakramentov, znkramentalov in lilurgične molitve) preobrazili v božjeao človeka s pristnim krščanskim, apostolskim duhom Lilurgično gibanje pa se za svoje poslanstvo poslužuje mnogoterih sredstev in načinov. Eden med njimi so tudi tako imenovani litur-qičrii konoresi. Letošnji, že IV. hrvatski liturgični kongres v Zagrebu si je vzel za predmet prelepo snov: Kristusovo duhovništvo. Najprej je bila 24. oktobra ob 10 dopoldne v nadškofijskem dvorcu seja Stalnega liturgičnega odbora, ki mu predseduje livarski škof msgr. Miko Pu-šič. Stalni liturgični odbor je podal pregled enoletnega dela od lanskega kongresa in z vesel jeni ugotovil, da se je po vseh škofijah izvedel sklep lanskega kongresa, da se obnavlja krstna obljuba. — Ustanovili so se liturgični krožki, zlasti med dijašlvom, izdani so bili nekateri liturgični priročniki. Poudarilo se je, da se lilurgično glasilo »Zivol s Crkvom« mora nadaljevati I Slovesna otvoritev kongresa Za šesto uro zvečer so zvonovi zagrebške stolnice slovesno povabili k slovesni otvoritvi kongresa. Nadškof zagrebški dr. Alojzij Stepi-iiac je otvoril kongres z globokim, jedrnatim in navdušenim nagovorom. Dejal je, da bodočnost hrvatskega naroda ne obstoji v enotnem in složnem nastopu vsega naroda, v eni politični stranki, bodočnost hrvatskega naroda je v naslonitvi na Bona in Cerkev. In potem je prešel k jedru govora, rekoč, da je liturgija srečanje človeka z Bogom, srečanje zemskega z nebeškim, tu se daje človeku božje. Po liturgiji naj se hrvatski narod čini bolj približa Bogu, brez katerega ni sreče ne poedincu ne narodu. Nato se je v lepi frančiškanski dvorani zbralo lepo število kongresistov. Poleg duhov-nišlva, redovništva in čč. sester so zavzeli mesta odlični laiki, gospe in gospodje, a galerije so bile polne dijaštva. Predsednik pripravljalnega odbora nadško-fot tajnik dr. Seper je pozdravil goste, predvsem prevzvišene vladike in njih zastopnike in izrazil svoje veselje, da se je kongres zbral v središču hrvatskega naroda in to v svetem letu, ko se vsi hvaležno spominjajo oni dni, ko so predniki prvikrat prišli pod blagodejni vpliv sv. Cerkve in s tem hkrati tudi v zvezo z njeno liturgijo in s sv. zakramenti. Nato je v imenu predsednika Stalnega liturgičnega odbora prof. Dušan 2anko navedel nekoliko zgodovine hrvatskega liturgičnega gibanja. To gibanje je zraslo na periferiji hrvatske domovine, na dalmatinskih otokih, klasičnih starokrščanskih tleh. Glavno zaslugo za hrvatsko lilurgično gibanje ima mladi duhovnik (ki je študiral v Ljubljani!), sedaj benediktinec p. Martin Kirigin, ki je s svojim škofom msgr. zen nemir, strah za ugled. Temu se pridruži moreče sjx)znanje ,da nima več moči za uspešni boj. Toda ta njegova nezmožnost izhaja tudi iz skrajno razvnetega čustvovanja. Lesovin je še umetnik, samo zbranega duha nima več, da bi ustvaril umotvor, kakršnega hoče njegova slavohlepnost. Propada polagoma, torej ne tako, da bi bil že v drugem dejanju porušen do tal. Srd, zavist, onemoglost, to troje grebe v njem; mimotega mu opojne pijače in morfij udarjajo na možgane, tako da je proti koncu pač deloma zmeden. Navzlic temu ima jasne trenutke, in zato se niti v tretjem dejanju ne sme uprizarjati kot popolnoma blazen.« Tako je napisal avtor o glavnem liku. Vendar ni bil dosleden, kajti ta njegova navodila se niso skladala z likom, kateremu je dal večkrat poteze, ki jih v opombi sam pobi ja. V naši letošnji uprizoritvi, ki jo je zrežiral Milan Skrbinšek bomo videli te nedostake popravljene. Skrbinšek je podvrgel delo skrbni dramaturški Kritiki in ga je na tej osnovi dramaturško v šibkih točkah popravil. Tako dejanje (konec), kakor tudi značaje je retu-širal v prid celote, ki jo je prilagodil sodobnosti. Igrali bodo: Lesovina — Gregorina, Daneja — Sever, Stano — Vida Juvanova. Grušča — Potokar, Heleno — Polonca Juvanova. V vlogi kiparja Daneja bosta nastopila pri predstavah izven abonmaja še dva mlada igralca in sicer Jože Galc, ki je bil predlanskim član naše Drame in se je zdaj vrnil iz vojaščine, ter Jože Borko, absolvent praške igralske akademije, ki je vodil eno leto ptujsko gledališče ter je spisal knjigo: »Osvobojeno gledališče«. Slovenska matica in pesniški prevodi iz svetovnih književnosti. — Slovenska Matica je raz-rioslala na razne naslove svoje prospekte, v katerih naznanja, da je začela z novo zbirko izven rednih knjižnih zbirk pod naslovom »Vezana beseda«. V tej zbirki bodo izhajali od časa do časa pesniški prevodi svetovnih pesniških del, ki so pisana v vezani besedi, tako Shakespeara, Gothe-ja, Sofokla, Puškina. Lermontova, Byrona, Danteja, Villona itd. Knjige bodo imele tudi uvode in potrebne opombe, kjer bo seveda potrebno. Tako so sedaj naznanjene tri zbirke: Župančičev prevod Shakespearove tragedije Rmnco in Julija, kateremu bo eapisal nekaj uvodnih besed Antho-ny Robinson iz Oxforda, opombe prevajalec sam, opremil pa bo knjigo inž. arh. Marko Zupančič, pesnikov sin. Izide novembra 1. 1941.) Kot druga knjiga bo izšel Albrehtov prevod dveh Sofokleje-vih tragedij Antigona in Kralja Edipa. Obe je priredil in prevel Albreht. Knjiga izide februarja 1941. Kot tretja knjiga pa bodo pesniški prevodi ruskega pesnika Lermontova v prepisnilvi Mila Klopčiča. To bo izbor iz pesniškega dela ter bo obsegal poleg manjših liričnih pesmi tudi pesnitvi Demon in Mciri (Novic). Izide maja ali junija 1941. Knjige se lahko plačujejo tudi v obrokih po 15 din mesečno. Tako ie Matica osnovala zbirko, ki je bila že zdavnaj potrebna na našem knjižnem trgu. Pušičem pogumno šel na težko, a prepolrehno delo. Predsedstvo kongresa je prevzel stolni kanonik in rektor semenišča Krcšimir Pečnjak. Dr. Hiacint Boškovič je nato prikazal »Večno svečeništvo Kristusovo«. Ob zaključku tega predavanja je predsednik kongresa prebral pozdravno pismo sv. očeta Pija XII. V imenu slovenskih škofov sla kongres pozdravila delegata: za ljubljanskega vladika dr. p. Toma: Kurent, za mariborskega pa spiritual Anton Karo. Izrazila sta misel, da je v teh težkih dneh ta kongres svetel žarek. Slovenci čestitamo bratom katolikom Hrvatom, da so začeli svojo obnovo tam, kjer je vir moči. Tudi če bi nam težki časi vzeli vse, tudi če bi Cerkev pri nas morala v katakombe, sv. maša, zakramenti in duhovnik, sv. liturgija nam bodo ostali in nas tešili. Drugi dan liturgičnega kongresa Novi skopi janski škof dr. Smiljan Cekada je v klenem govoru osvetlil »svečeništvo po zakramentu mašniškega posvečen ja«. Pokazal je katoliškega duhovniku v odnosu do Kristusa in Cerkve — vernikov. Za njim je govoril spiritual dr. Janko Pe-nič o duhovniških poklicih. Omenil je, kako je sv. Cerkev vsak čas skrbela za vzgojo dobrega duhovniškega naraščaja. Navedel je ludi dokumente najnovejšega datuma: okrožnico Pija XI. in postno pastirsko pismo zagrebškega metro-polita. Tretje predavanje je bilo posvečeno krščanski umetnosti, da je namreč duhovništvo bilo od pamtiveka glavni pospeševalelj umetnosti. »Saj je umetnost,« misel dr. Ivana Delalle-a, ki je predavanje sestavil, »bitno hogoslovska, ker je tvorec lepote Bog«. Katedrale, ki so čudo umetnosti, so mogli sezidali le ljudje, ki so poznali sv. pismo in liturgijo. Popoldne je laik prof. Dušan Zanko razvil več zelo lepih misli o našem duhovnem življenju v zvezi s Kristusovim duhnvništvom. — Predavatelj je za svoje predavanje preštudiral veliko liturgičnega slovstva in nakazal, kako se naj vernik združuje s Kristusom po liturgiji. Najlepše in najgloblje predavanje lega dne pa je bilo nedvomno predavanje jezuita p. To-mislava Poglajena o »laiškem svečenišlvu«, ali kot je pravilneje, o svečeništvu vseh krščenih. Učeni predavatelj je najprej pokazal, kako je Kristus središče človeštva, knko je kult božji najvišja odlika za človeka, kako je po Kristusu vse človeštvo poklicano, da Bogu da hvalo in čast. V drugem delu svojega predavanja pa je p. Poglaien orisal, kakšen pomen ima laično svečeništvo za naš čas. Učeni predavatelj je nakazal ozko zvezo med lilurgično idejo splošnega svečenišlva in nujno zahtevo sodobne Katoliške akcije. Kakor je Kristus duhovnik prišel prenovit obličje vse zemlje, tako mora tudi drugi Kristus, drugi duhovnik — vsak krščeni človek iti na delo za prenovo sodobnega sveta, prenovo v vsej socialni in kulturni strukturi. Predavatelj je zaključil, da obličja zemlje ne bodo pre-menile kake velike zgodovinske politične osebnosti, marveč Kristusovi »laični« duhovniki. (Dalje sledi) Vojaki na fronti imajo svoje časopisje. Neka časopisna pošiljka je pravkar prišla. Položaj Židov in muslimanov v Alžiru »Havas« poroča: francoska vlada je ukinila znani edikt iz leta 1870., po katerem so postali Židje enakopravni s Francozi v Alžiru. Uživali so iste politične pravice kot Francozi zlasti v pogledu volilnega prava. Ta prednost je zbujala nezadovoljstvo med domačimi muslimani v Alžiru, ki so se čutili zapostavljene. Nova odredba francoske vlade je zopet izenačila pravni položaj Židov z onim, ki ga uživajo muslimani. V prvi vrsti so vzeli v obzir politične pravice. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je po mukepolni bolezni, v 79. letu starosti, dne 26. oktobra, preselil v večnost naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod LIBERAT SliOKOVlC župnik pri Sv. Petru v Šumi Sv. Peter v Šumi, Istra, Maribor, Zagreb, dne 26. oktobra 1940. Žalujoči: Ivana Klemen roj. Slokovič, sestra; Anton Slokovič, brat; Albert Vicel in Liberat Viccl, nečaka; Katica, Mila, Antonija in Sabina, nečakinje ter ostalo sorodstvo Slokovič in Vicel.