glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 31 (489) * LETO X. NOVO MESTO, 6. AVGUSTA 1959 UREJUJE ure SLOV UREDNIŠTVA 30 - Poštni predal Novo mesto 33 — 'ru«fUM _____ 27 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno uudletj* »Delo* v LJubljani Z RAZŠIRJENIH PLENUMOV OBČINSKIH ODBOROV SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Pomoč organizacij SZDL Ob navzočnosti predstavnikov ohr. odbora SZDL, poslovnih in zadružnih svez, kmetijskih strokovnjakov, upravnikov KZ ter predstavnikov občinskih ljudskih odborov so bili v zadnjih tednih razširjeni plenumi občinskih odborov SZDL v Vidmu-Krskem, Črnomlju, Trebnjem, Brežicah, Novem mestu, Sevnici in na Senovem, medtem ko taka plenuma pripravljajo le v Metliki in v Žužemberku. Osrednja točka dnevnega ' reda je bila povsod obravnavanje kmetijstva, njegovih uspehov ln novih nalog, ki so pred nadaljnjim razvojem te najbolj razširjene gospodarske veje v okraju. Objavljamo najvažnejše ugotovitve s plenumov, ki so ra-zumljdvo več alt manj enake. Prva- In menda tudi glavna-ngotovltev, ki so Jo poročila in udeleženci plodnih razprav povsod" najbolj poudarili, je približno takale: za nami je gospodarsko leto, v katerem je kmetijstvo doživelo resnično prelomnico. Kaj nam zemlja lahko rodi, če ji damo vse, kar zahteva sodobna znanost, smo videli v neštetih primerih- Da lahko tudi na naših njivah dosežemo rekordne pridelke, ni zdaj nobena skrivnost več. Pri tem posameznik ne more sam opraviti vsega: potrebuje stroje, umetna «*" najboljše seme — kar vse mu lahko nudi skupnosi ptea družnega (pogodbenega) sodelovanja. Kdor bo trmasto vztrajal pri starem, bd ob večjih potrebah Se vedno tarnal, ker mu bo »»taro« pač dajalo tudi »stare dohodke«. In že tole: rešitev je samo v večji tržnosti, več bo treba pridelati za trg in ne •amo za domačo družino! V vsem tem pa so zajeti tudi val ostali problemi našega kmetijstva. Na plenum ih so med drugim poudarili, da nam kadra še vedno manjka; treba ga bo štipendirati in si ga vzgo- Petnojst let LR Makedonije V nedeljo so po vsej Makedoniji slovesno proslavljali 15-let-nicd obstoja te naše republike. Ljudje so na številnih mitingih slavili gospodarski ln kulturni napredek Makedonije, v javno uporabo pa so izročili pred rokom tudi več novih gospodarskih objektov. jitl, od drugod ga »uvoziti« ne moremo. Proizvodni načrti zadrug so sestavni del občinskih načrtov. Zato v Brežicah ob delali na plenumu posebej vsako zadrugo in ugotovili, da ga mora poznati tudi odbor SZDL, vaškj odbori političnih organizacij in krajevni odbor. Ena prvih nalog osnovne organizacije Socialistične zveze na vasi je prav ta, da stopj v stik z zadružnim svetom ln pomaga plan uresničiti. Kaj pomeni pogodbeno sodelovanje^ čemu se zanj tako zelo trudimo ln kje je rešitev za kmetijstvo na Dolenjskem in v Spod. Posavju, o vsem tem je treba člane SZDL prepričljivo poučiti. V Črnomlju so^sklenill, da bodo nacrt pogodbene ■ proizvodnje uresničili prek odbornikov Ob. LO ln Socialistične zveze, se pravi prek Članov SZDL. Temeljito bodo pregledali, kako sklepajo pogodbe o zadružnem sodelovanju najprej kmetje člani zadružnih svetov, upravnih odborov, občinski odborniki ln člani političnih organizacij. Kakor vedno, velja tu še posebno: besede mlčejo, zgledi vlečejo! V Vidmu-Krškem so razen ostalega ugotovili, da dosedanji način kooperacije ne bo dal pričakovanih uspehov, če bode na razpolago samo male parcele- Zadruge bodo morale poskrbeti za večje površine, kjer bodo stroji lahko učinkoviteje delali, s čimer bo seveda tudi cenejši. Vzgled daje KZ na Vidmu, ki namerava v Pesju vpelijatl vaški kolobar. O kolo-barjenju se menijo tudi že v nekaterih drugih krajih. Pereč je problem zemlje, last splošnega lj udskega premoženja. V občini Videm-Krško je take zemlje 522 ha, a državna posestva ln zadruge Izkoriščajo od tega le 170 hektarov. Vsa ostala površina že vedno »1 dodeljena za družbeno izkoriščanje. A prav tu bo treba omogočiti ureditev velikih parcel, da bo moč pokazati, kakšna je moderna kmetijska proizvodnja. Na plenumu v Črnomlju so upravniki KZ odločno povedali, od kod pričakujejo pomoč za uresničitev načrtov. Politične organizacije morajo prispevati svoj delež, da bomo kos nalogam, ki go zdaj pred kmetijstvom. Zadruge bodo takoj sklicale zedružne svete, kamor bodo povabili tudi predstavnike ObLO in političnih organizacij. Tu bodo potem načrte o pogodbeni proizvodnji po- drobno obdelali. Tako bo občinski družbeni plan lahko uresničen. Na plenum ih so sklenili tudi odločneje pomagati ženam za-družnlcam, da bodo lahko uspešneje sodelovale v zadružnem upravljanju in odločanju, pravtako pa bodo krepili tudi delo aktivov mlađih zadružnikov- Sladkorna tovarna v Ormožu Za 4 milijarde in 594 milijonov dinarjev bodo v Ormožu zgradili prvo slovensko sladkorno tovarno. Obratovati bo začela čez 2 leti in 4 mesece, predelala pa bo na leto 150.000 ton sladkorne pese, 19.831 ton sladkorja, 9000 ton suhih rezancev, 6330 ton melase in kot stranski proizvod 10.000 ton saturacijskega mulja. Na leto bo tovarna ustvarila nad 3 milijarde 430 milijonov dohodka. Kmetijstvu več strokovnjakov! Dvoletna kmetijska šola za odrasle na Grmu bo sprejela v jeseni 100 učencev Dosedanji doseženi uspehi na področju kmetijstva in nadaljnje vlaganje sredstev v kmetijsko proizvodnjo nam narekuje, da bo treba posvečati posebno pozornost izobraževanju kmetijskega kadra. Posebno na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju primanjkuje strokovnega kmetijskega kadra, visokvalificananeiga in srednjega. Z ozirom na nove oblike sodelovanja (koopera-cije) so naše zadruge zelo šibke. Na vsakega kmetijskega strokovnjaka, ki dela v proizvodnji, odpade danes na področju nagega okraja 145 hektarov obdelovalne površine ali 314 parcel. Vse nase poslovne zveze in kmetijske zadruge imajo zaposlenih samo sedem agronomov In 17 tehnikov. Glede tega, da traja usposab- V nedeljo: okrajno tekmovanje traktoristov v Brežicah Društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov, Kmetijsko-tehnična komisija ln Okrajni odbor Ljudfeke tehnike v No- Breze so se umaknile kombajnu Kdor bi hodil letos marca po dragatuških steljnikih ln bi se vrnil na Isto mesto v juliju, bi začudeno dejal: -Kakšna sprememba! Marca so bile tu še breze, grmovje, sedaj pa se premika kombajn in poje veselo pesem o žetvi.* 56 ha dragatuških steljnikov je spremenjenih v polje. Na površini 8 ha so posejali oves. Kot morje je valovilo žitno polje, na katerega se je pognal jekleni pomočnik, za seboj pa je puščal vreče semena in bale slame. Unimog se je večkrat znova vračal na njivo in odhajal z nje naložen z vrečami zrnja. Pridelek je bil lep in lahko trdimo, da je na novih njivah dosegel povprečni pridelek. Sedaj se ni večbati, da kultiviranje steljnikov ne bo uspelo. Kmetje so se o uspehu prepričali na lastne oči. JOŽE SKOF vem mestu bodo priredili v nedeljo 9. avgusta ob 8.30 na po-"sestvu KPPZ v Brežicah IV. okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih »trojn/kov. Pomerili se bodo v oranju, spretnostni vožnji ln v teoriji. Po zaključenem tekmovanju bo zborovanje vseh traktoristov novomeškega okraja, kjer se bodo udeleženci pomenili o nadaljnjem delu in uresničevanju načrtov, ki stoje pred traktoristi ln kmetijskimi strojniki Dolenjske ln Spodnjega Posavja. Prireditelji vabijo k udeležbi vse traktoriste ln kmet. strojnike, seveda pa tudi kar največ gledalcev, ki bodo imeli priložnost videti pri delu naše mojstre traktorjev ln kmetijske mehanizacije. Val imamo radi sonce, vodo, svež zrak In zdravje, posebno zdaj v počitniških mesecih, ko si nabiramo moči za jesen In zimo. Da, Dolenjska s Spod. Posavjem odpira vrata domačemu ln tujemu turizmu, nam povedo polni bazeni na Vidmu, v Sevnici, Šmarjeških Toplicah, ob Krki bi Savi, v Dol. Toplicah ln Carcfikih Toplicah. Je pa seveda hudo, če se na primer v odprti bazen v Šmarjeških Toplicah zbaše včasih tudi dš 100 in celo več ljudi hkrati,< da je kar glava Pri glavi. Težko čakamo zato, da bo pritekla voda v bazen olimpijskih mer v Dolenjskih toplicah, kar naj bi se zgodilo še ta mesec. Upravi Šmarjeških Top1 In lahko samo želim«, da bi čimprej dobila potrebne kredite za zgraditev večjega ni •• i i>:i/,ena. Ijanje z rednim šolanjem več let, je potrebno: da usposobimo čimprej vp!>, število kadra preko dvoletnih šol za odrasle. V ta namen je upravni odbor GZZ sprejel sklep, naj bi se že v letošnji jeseni omogočil vpis 1000 odraslim kmetijskim tehnikom, ki naj bi v skrajšani srednji dopolnilni šoli osvojili v pospešenem študiju isto učno snov. kot jo dijaki srednje šole. Njihova izobrazba bo enakovredna popolni srednji šoli. specializirana, namenjena predvsem tistim, ki bodo po končanem šolanju delali v zadrugah kot kmetijski tehniki. Oddelki srednje kmetijske šole se bodo osnovali v Vrbju pri Žalcu, Mariboru in Raki-čanu za po 200 učencev, v Ljubljani za 300 učencev ln na Grmu pri Novem mestu za 100 učen«ev. Šolanje odraslih bo Imelo dve smeri za usposabljanje tehnikov: a) poljedelsko-živinorejsko ln b) sadjarsko - vinogradniško smer. V Mariboru bo sadjarsko-vinogradniški oddelek; vse ostale šole bodo imele poljedelsko-živinorejsko smer. Kandidati morajo imeti dovršeno osemletko ali katero koli nižjo kmetijsko ali gozdarsko, oziroma kmetijsko gospodarsko šolo ali kakšno drugo šolo. Kandidati, ki nimajo teh pogojev, Imajo pa prakso v kmetijstvu, naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevalu potrdila o opravljenih tečajih ali seminarjih in potrdilo o delu v kmetijstvu. TI kandidati morajo predhodno položiti izpit iz slovenščine in računstva. V šolo se bodo sprejemali v starosti od 20 do 30 let, če so že odslužili vojaško obveznost in so vključeni v kmetijsko proizvodnjo. Pri izbiri kadra naj sodelujejo zadružna vodstva in politične organizacije glede na to, da je to zelo pomembna gospodarsko-politična akcija. V šolo naj bi se vpisali najboljši kandidati. Kandidate je treba izbirali predvsem iz vrst mladih aktivnih delavcev v zadružništvu, s kmetijskih posestev in iz dela v političnih organizacijah. S kandidati, ki jih bodo štipendirale zadruge, se bodo sklenile pogodbe, da bodo po Vreme nagaja Pri asfaltiranju ceste proti Šmarješkim Toplicam precej nagaja vreme. Močno jim primanjkuje tudi gramoza. SIcer potekajo dela po načrtih |n bodo, upamo vsaj, če bo le posijalo sonce za dalj časa, kmalu končana. končanem šolanju vsaj pet let ostali v službi pri zadrugi. Dosedanja izbirna kmeti.iske-jga nižjega kadra ni bila vedno srečna, saj imamo veliko število, absolventov nižjih ali srednjih šol, ki so se zaposlili v nekmetijskih panogah. Delno je bil temu vzrok, da mladi kadri niso bili v kmetijstvu dovolj stimulirani. Danes je v tem pogledu drugačen položaj in so dane večje možnosti zaslužka v kmetijstvu. Na teh šolah bodo učno snov obdelali v štirih semestrih v obliki tečaja, po vsakem končanem semestru bodo tečajniki polagali izpite iz vseh predmetov. V prvem se metru bodo obdelani v glavnem splošni predmeti, medtem ko pridejo strokovni predmeti na vrsto v ostalih treh semestrih. V ta namen se urejajo na Kmetijski šoli na Grmu že potrebni prostori in nabavlja oprema. Dosedanja kapaciteta šole, internata, učilnic in spalnic je za 50 gojencev, v jeseni bo potrebno pripraviti prostore za 100 gojencev. Sola bo pričela s poukom 1. oktobra. Takšna oblika pospešenega izobraževanja kmetijskega kadra nam bo v veliki meri pomagala reševati naloge, ki nam jih narekuje perspektivni plan razvoja kmetijstva v našem okraju. Inž. Milan Bračika PRED PRAZNIKOM OBČINE VIDEM-KRŠKO IN 20-LETNICO OBSTOJA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA NA VIDMU v* nedeljo, 16. avgusta, bodo glmvne slovesnosti letošnjega praznika občine Videm-Krško, ki se ob tej priložnosti spominja prvih žrtev za svobodo —* prvih ustreljenih krških partizanov, vseh drugih borcev za svobodo in vrnitve izseljencev, ki jih je okupator odgnal z domače zemlje v mrzlo tujino in tako hotel zabrisati sled Slovencev na zemlji ob Savi. Letos bo slavje združeno tudi s pomembno slovesnostjo kolektiva tovarne celuloze in papirja t)JZJRO SALAJ, ki bo proslavljal 20-letnico ustanovitve tovarne. Prvoborcu za delavske pravice, pokojnemu tovarišu. Djuru Salaju bodo ob tej priložnosti pri vhodu v moderno tovarno na Vidmu odkrili spomenik. Več bomo o občinskem prazniku Vidma-Krškega in 20-letnici tovarne poročali v prihodnji številki. Na sliki: pogled na del tovarniških naprav kombinata celuloze in papirja na Vidmu. PRVE PRIREDITVE Praznovanje se bo letos začelo v soboto, 8. avgusta ob 20. url s slavnostnim nagovorom pri bazenu na Vidmu. Sodelovala bo godba na pihala tovarne DJURO SALAJ Ln pevski zbor. Po proslavi bo prosta zabava, pri kateri bosta igrala kvintet Celuloze ln sindikalna godba na pihala. NEDELJA — 9. avgusta: ob 10. url bo promenadnl koncert godbe PGD Krško pred občinskim poslopjem. Ob 15. uri: proslava 40-letnice godbe PGD Krško pred gasilskim domom, nato ljudsko rajanje. TOREK ■— 11. avgusta: ob 16. url lahkoatletska tekmovanja v metih, skokih in teku pri kopališču Celuloze. Ob 20. uri poje Slovenski oktet v domu Svobode na Vidmu narodne in umetne pesmi. SREDA — 12. avgusta; ob 16. uri tekmovanje v odbojki, malem rokometu in namiznem tenisu na bazenu Celuloze. ČETRTEK — 13. avgusta: ob 16. url nogometni turnir med TVD Partizan Krško, Celulozo in TVD Partizan Senovo, na stadionu Matije Gubca v Krškem. Ugled narašča zaradi uspehov Kaj smo zvedeli v kmetijskih zadrugah Obiskali smo nekaj zadrug in se tam z upravniki pogovorili o pitanju živine, o uspehih žetve, o pripravah na jesensko setev in o drugih načrtih. KZ ŠENTLOVRENC: »Stalež živine se je lani zmanjšal za več kot 20 odstotkov. Sklenili smo že 60 pogodb Zgradili so hmeljsko sušilnico Te dni je bila v Črnomlju Izgotovljena hmeljska sušilnica Se nekaj tednov pa bo zagorelo v pečeh in suha zlata roža bo šla prvič lz Črnomlja v daljnji svet. Na drugoletnem nasadu, last Poslovne zveze Črnomelj, kaže zelo lep pridelek. Pričakujejo, da bo pridelek hmelja 12 stotov na hektar. Agronomi pravijo, da bo kvaliteta dobra. Bojazen nekaterih kmetovalcev, da hmelj v Črnomlju ne bo uspel, je za nami; belokranjskim hmeljarjem se obetajo lepi zaslužki. za pitanje goveda. Kakšnih 20 telet smo preusmerili v pitanje na podmočju naše zadruge. Prevladuje sivorjava domača pasma goveda. Naprednejši kmetje jo skušajo izboljšati s križanjem. Pritiska Za zakol nI čutiti. Izgubljenih 20 odstotkov staleža živine bomo z načrtno rejo in s pitanjem nadoknadili do konca leta 1960. Dogone namesto sejmov imamo že organizirane, vendar večjega odziva doslej še ni bilo, ker so kmetje zdaj poleti močno obremenjeni z deli na polju. Pripravljamo pitališče svinj za 800 d0 900 pršutnikov. Pitališče je tik pred dograditvijo. Zadruga je kupila 20 svinj plemenic bele pasme in jih dala kmetom v rejo. Razmišljamo o 4 merjascih-švicarske ali požlahtnjene nemške pasme, ker progasta krškopoljska, ki so jo redili doslej, ni najboljša. Z uspehom žetve se pohvalijo vaj kmetovalci, ki so sejali Italijanko in jo po prejetih navodilih tudi obdelovali. Povprečni donos v pogodbeni proizvod- nji bo 25 stotov na hektar (do-zdaj je bil 15 q). Posamezniki bodo pridelali tudi več kot 40 stotov. Kmetje, kj so vzeli le seme, niso imeli posebnega uspeha.« K Z TREBNJE: »S kmetovalci smo sklenili 63 pogodb za pitanje goveje živine, stare od enega d0 petih let. S pitanjem telet je težje, ker kmetovalci ne razumejo, da morajo 6 tednov staro tela odstaviti in pričeti pitati z močnimi krmili. Odkar je Izšla nova uredba, telet nismo klali, odkupljena Pa prevzame kočevsko pitališče, ki b0 zaslužilo premi- (Nadaljevanje na 2. strani) VREME ZA CAS OD 7.—16. AVGUSTA Okrog 7. avgusta prehodne padavine, nato približno do 12, avgusta Pretežno lepo vreme. Nekako od 13. avgusta dalje nestalno s pogostimi davinaml in hladneje. MF7 Ugled narašča zaradi uspehov (Nadaljevanje s 1. strani) Je namesto nas .. . Domnevamo, da zalagamo Kočevje tudi s telečjim mesom, ker vzamejo vsa teleta od 65 kg teže navzgor in je pri prevzemu telet, razen odkupovalca pitali Sča, prisoten tudi odkupovalec novomeške mesarij©. Teleta najbrže nato še enkrat pregledajo in slabša izločijo za zakol. Plan jesenske setve bomo presegli. Posejati moramo 50 hektarov italijanske pšenice. Težave bodo zaradi semen. Ker zanj še nimamo prijav, domnevamo, da kmetje slami seme zamenjujejo med seboj. S tem bodo škodili le sebi, ker zamenjano seme ni najboljše in tudi agrotehničnih ukrepov pri posevku ne bodo Izvajali. Prvpreftni donos pri Italijank-, t 30 q na hektar.« KZ MiUlNA: »2e dva meseca nismo prodali nobenega teleta. Zadruga je dala v rejo 2 teleti, kmetje pa sami mnogo zamenjujejo, privezujejo in redijo. Z rejci smo sklenili 21 pogodb z& rejo 82 glav živine in 27 pogodb za 54 prašičev. Plan jesenska setve mao od občine že dobili. Predpisanih 25 hektarov pšenice Italijanke in 10 hektarov ječmena bomo prekoračili. Pridelek italljanke je dober. Ljudje si željjo za žetev kombajn. Vsak pravi: takoj pose je m Italijanko in podpišem pogodbo, toda pod pogojem, da bo prihodnje leto žel kombajn-Na naši ekonomiji smo lani posejali 34 arov Italijanke in pridelali 1110 kg zrnja, torej je pridelek več kot 3000 kg na hektar. Letos bomo posejali vso površino na naši ekonomiji z Italijanko. Lani smo jo sejali malo pre redko.« KZ ŠENTJANŽ: »Naša občina se je .vživela' v kmetijstvo. Plan jesenske ln spomladanske setve smo že dobili ln je že o obeh razpravljal tudi zadružni svet. Naš predel je živinorejsko-sadjarski, zato nameravamo posvečati tema dvema panogama največ pozornosti. Letošnji pridelek Italijanke je presegel vsa pričakovanja. Med kmetovalci je tudi nekaj rekorderjev, ki »o pridelali več kot 40 q na hektar, kot na primer v Šentjanžu Repovš in Stlrn. Rekorderji so zemljo seveda obdelali tako kot je treba ln upoštevali vsa navodila. Obveznosti jesenske setve bomo presegli, saj so se že vsi kmetje odločili za italijanko. Letos ln prihodnje leto bo zadruga tudi bolj posegla v obdelavo zemlje, saj imamo dva traktorja Fergu-son z vsemi priključki in samohodno kosilnico. S pitanjem živine so težave zaradi pomanjkanja stojišč. Dobri živinorejci imajo Še skoro vsa stojišča zasedena. Zato nameravamo graditi lastno pitališče, kj bo, kot upamo, prihodnje leto že sprejelo prvih 50 glav živine. Zadruga redi v svojem hlevu zaenkrat le plemensko živino. V njem imamo 15 krav ki 4 konje. Nameravamo kupiti še 15 plemenskih krav za ta hlev in smo potrebne investicijske elaborate že vložili, Dogone živine imamo pri nas že od leta 1951, vsak prvi i" tretji ponedeljek v mesecu. Mešetar j ev za neposredni odkup ni čutiti. Zagruga ima svoje posestvo, kj obsega 55 ha zemlje; nekaj je last splošnega ljudskega premoženja, nekaj smo je pa vzeli Spremembe voznih redov AVTOPROMET »GORJANCI« Avtobusna proga Novo mesto—Črnomelj—Vinica—Sinji vrh 1 2 3 S i 3 3 I 14.00 Od. Novo merto Pr. 8.25 15.10 Pr. Metlika Od, 7.1« 15.16 Od. Pr. 7-14 15.45 Pr. Od. 6.48 Črnomelj 6.40 5.00 15.50 Od. Pr. 6.47 6.10 5.30 16.25 Pr. Vinica Od. 6.15 5.30 16.30 od. Pr, 6.10 17.25 fi-30 lft.55 Pr. Sinji vrh Od. 5.55 17.00 18.30 18.00 OPOMBA: Avtobus Ima v Metliki zvezo z avtobusom za Karlovac 1 Avtobus obratuje od 1. IV. do 1. XI. 2 Avtobus obratuje samo ob četrtkih od 1. rv. do 1. XI. 3 Avtobus obratuje vsak dan AVTOBUSNA PROGA Ljubljana—Grosuplje—Dobrepolje —Dolenjske Toplice—Novo mesto 1 3 t 4 5 6 14. lo Od. LJubljana Pr. 7.40 14.45 Grosuplje 7.10 15.25 Pr. Od. 6.30 Dobrepolje B.1S 6.40 15.30 Od. ' Pr. 6.23 1S.30 16.35 5.47 7.20 16.05 Pr, Zvlrfie 5.50 14.50 16.10 8.30 Dolenjske Toplice od. 13.35 8jS5 Pr. Novo mesto Od. 13.10 OPOMBA: V Dobrem polju ima avtobus zvezo z vlakom v vse smeri 1, S, 4 in 6 Avtobus obratuje v ponedeljek, sredo, pete k ln soboto 2 In 5 Avtobus obratuje ob nedeljah, torkih in četrtkih AVTOBUSNA PROGA Novo mesto—Dolenjske Toplice—LJubljana 1 2 3 5.30 Od Ljubljana Pr. 16.40 20.40 7.35 Dolenjske Toplice 14.25 18.25 8.00 Pr. Novo mesto Od. 14.00 18.00 OPOMBA: 1 Avtobus obratuje vsak dan 2 Avtobus obratuje ob delavnikih 3 Avtobus obratuje ob nedeljah ln praznikih v zakup za 25 < let od privatnikov. Na tej površini smo uredili 5 in pol hektarski hmeljev nasad, enako velik nasad črnega ribeza, 50 arov rdečega ribeza in 2 hektara visenj. Nasad črnega ribeza bo prihodnje leto v polni rodnosti. Nameravamo zasaditi še 5 hektarov hmelja. Na ostalih površinah gojimo krmske rastline.« KZ SEVNICA: »Pri nas smo šele pričeli z mlačvijo, italijanka Pa kaže lepše kot smo mislili. Posamezniki bodo pridelali tudi SOflO kg na hektar. S pitanjem živin© je malo težje. 7 pogodb za pitanje goveda smo doslej že sklenili. Po izidu uredbe o prepovedi klanja telet je med kmeti malo završalo ln nam je precej telet šlo v »šverc«. Zdaj imamo položaj že v rokah. Na Impolci pripravljamo pitališče za 250 prašičev-bekonov (kmetijsko gospodarstvo). Lani smo zasadili hmeljev nasad na površini 5 in pol hektarov, za 4 hektare ga pa še pripravljamo. 10 odstotni padec staleža živine upamo do konca letošnje jeseni nadoknaditi. Dozdaj smo zaklali 50 do telet na mesec, po prvem juliju pa nobenega več. Zadruga ima že toliko strojev, da bo lahko v bodoče pri pogodbenikih sodelovala tudi v proizvodnji. Več pozornosti bomo morali posvečati pravilni izbiri zemljišč za posamezne kulture, kot so pšenica, travništvo, močnejša uporaba'mehanizacije pa že zahteva rajonizacljo zemljišč. Ugotovili smo, da smo traktor doslej zaradi raztreseno-sti parcel uporabljali le 60 odstotno. Lani nismo čutili pomoči političnih organizacij, letos je boljše, s pomočjo SZDL bomo skušali doseči eno skupno parcelo za setev Italijanke. Letos smo predvidevali prav pri italijanski 28 do 35 q pridelka na hektar, pridelek pa je povprečno 30 do 40 stotov.« KZ ŠENTJERNEJ: »Naši kmetje redijo mnogo plemenske živine, saj je šentjer_ nejsko področje poznano po do-brfo pujskih za rej0 in po konjih. Privezujejo tudi mnogo mladega goveda. Ta teden bom0 na plemenskem dogonu priznavali plemensko živino. Nas okoliš je priznan za mlečno vzrej-ni. Dozdaj smo sklenili štiri pogodbe za vzrejo klavnih goved in 70 pogodb za prašiče. Mleko ljudje nekaj oddajajo, ostalo pa uporabijo za vzrejo prašičev. S pitanjem goveda borno uspeli le v hribovskem področju na Ja-vorici, Banu in v tamkajšnji okolici. Pridelek Italijanke bo pri na« povprečno 3200 kg na hektar. Lani je bil naš največji pogodbenik pri Italijanki Jože Žagar iz Vrhpolja, ki je p ose jal kar 1 hektar 20 arov. Tone Jakše iz Orehovloe je pridelal celo 4200 kilogramov na hektar, z enakim pridelkom se lahko pohvali tudi Jože Potočar iz Gornje Stare vasi. To so najnaprednejši kmetovalci na našem področju. Plan jesenske setve, ki nam nalaga 90 hektarov površin, bomo presegli. 2e zdaj čutimo velik napredek, ki je v največji meri posledica lepih uspehov, ki so Jih pogodbeniki dosegli z italijanko. Zadruga je razen tega dobila letos tudi nekaj kmetijskih strojev, ki v sedanjem pomanjkanju delovne sile na vasi mnogo pomenijo. Na kratko povedano: ugled kmetijske zadruge raste!« OGLAŠUJTE > V DOLENJSKEM # LISTU! Z U M A H J EP 0 L i T 1 č N1 TEDENSKI PRE G LED Po odhodu podpredsednika ZDA Rl-charda Nixona iz Sovjetske zveze, kjer se je mudil na obisku enajst dni, so uradno sporočili, da jc predsednik ZDA Elsenhower povabil predsednika sveta ministrov ZSSR Nikito Hruščeva, naj uradno obišče ZDA. Hruščev je povabilo sprejel in bo obiskal ZDA septembra. Prav tako je predsednik Elsenhpwer sprejel [povabilo Hruščeva, naj uradno obišče ZSSR in bo to storil še letos jeseni po obisku Hruščeva v ZDA, Novica je zelo pomembna za nadaljnji razvoj ameriško-sovjetskih odnošajev in za odnošaje med obema blokoma sploh. Pred letom dni bi bilo še nepojmljivo, da bi ameriška vlada povabila sovjetskega premiera, naj uradno obišče Ameriko. Američani sicer niso nasprotovali prihodu Nikite Hruščeva v San Francisco, če bi bila tam konferenca na najvišji ravni, poudarjali pa so, da to ne bi bil uradni obisk, ampak samo sestanek Štirih poglavarjev. Toda v letu dni se je marsikaj spremenilo. Ugibati, koliko je Nixonov obisk v ZSSR prispeval k tej odločitvi, bi bilo trenutno jalovo. Lahko domnevamo samo, da je ta obisk v marsičem vsaj pospešil uradno povabilo. Ze med njegovim obiskom so se razširile govorice, da je Nlxon naklonjen takemu povabilu. Ali se je to vprašanje odločilo že med obiskom ali prej, tudi še ni znano. Verjetno je, da sta predsednik Eisenhower In podpredsednik Nlvon hotela počakati na rezultat podpr«dsednikovega obiska v ZSSR. Potemtakem sta obe uradni povabili dokaz, da je Nixonova misija v Rusiji uspela. Ni dvoma, da se je v odnošajih med ZDA in ZSSR nekaj zgodilo. Pozdraviti je treba vsak napor po zbližanju, srečanje med najvišjima zastopnikoma ZSSR in ZDA pa je v bistvu zelo pozitivno, saj ni nobenega dvoma, da ostanejo osebni stiki med državniki slej Jko prej najboljše sredstvo za krepitev medsebojnega zaupanja in utrjevanje miru na svetu. Zanimivo pa je, da so novico o obeh povabilih sprejeli na Zahodu z mešanimi občutki. Britanski ministrski predsednik Macmillan je pozdravil novico in .dejal, sukati za Nemce že v zadnjih dneh življenja bivšega ameriškega zunanjega ministra Dullesa. 2e takrat se je pojavila razpoka v zahodnem »monolitnem« stališču do nemškega vprašanja. To razpoko je predvsem povzročilo berlinsko vprašanje. Celo Američani so spoznali, da težav ne bodo odstranili s tem, da se kratko malo ne bodo menili zanje, kakor je hotel Bonn. VVashington in predvsem London sta prišla vsaj deloma do prepričanja, da so pogajanja potrebna. DVA OBISKA da ga veseli sestanek med obema voditeljema. Na splošno vzeto je najnovejši razvoj dogodkov potrdil pravilnost njegove »linije«, to je britanske napore, da bi prišlo do kompromisnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom in tudi do sestanka na najvišji ravni. Seveda je še marsikaj nejasnega ln kar je ugodna novica danes, se utegne sprevreči v neugodno jutri. Z drugimi besedami, kar v Londonu danes pozdravljajo, v Bonnu zame-tuj«jo. V glavnem mestn Zvezne republike Nemčije Bonnu so novico o obeh povabilih sprejeli zelo hladno in zadržano. Znano je, da je bil Bonn tisti, ki je nasprotoval sporazumu v Ženevi. Zato se zahodnonemška vlada boji, da bi se utegnila ameriški In sovjetski predsednik med obiskoma načelno dogovoriti o Nemčiji nekaj, kar ni všeč bonnskim politikom oziroma kanclerju Adenauerju. Ta strah izvira iz spremenjenega mednarodnega položaja, ki s« je začel neprijetno Sev«da je to šele začetek v dolgem procesu urejevanja spornih vprašanj med obema blokoma. Ne smemo pozabiti, da se obe strani še naprej mrzlično oboro-žujeta, da marsikatero pereče vprašanje nI še niti osvetljeno, kje da bi bilo rešeno, in da ni nikjer rečeno, da bo že sestanek med obema voditeljema vse reSil, Toda začetek je dober. Brez takšnih sestankov bi bilo namreč sploh nemogoče začeti temeljito reševati glavna sporna vprašanja. Začeti pa jih morajo reševati tisti, ki o tem odločajo v zadnji instanci, torej poglavarji držav oziroma predsedniki vlad. Novico o obeh obiskih gre torej pozdraviti kot pozitivno dejanje v mednarodnih odnošajih, ki utegne naposled prinesti človeštvu kaj več kot samo obljube. Upajmo, da bodo državniki dovolj modri in da se bodo dovolj zavedali svoje velike odgovornosti, da bodo storili vse, kar j« v njihovi moči za okrepitev medsebojnega zaupanja in miru. Bitke med Cigani 7. junija so se pripeljali z vozom cigani iz Semiča in okolice na sejem v Metliko. Tu so se napili in se pred Barbičevo gostilno nekaj prepirali. Cigan Niko je zatrje- tem tednu nabiramo Cvetje: slezenovca {350 din), rdeče deteljice (100 din), rmana brez pecljev (50 ddn). List: hribske rese (500 din), šmarnlce brez pecljev (150 din>, breze brez rumenih listov (30 din), divjega kostanja brez debelega peclja (40 din), slezenovca (180 din), melise (140 din), trpotca OKkollstnega (70 din), robide (40 din),"maline <40 din), bršlina (70 din). Rastlino: črnoblne-črnabl] (80 din), gladlšnika (36 din), brlb-sk» rese (200 "ln), kopitnika t korenino (75 din), tavžentrože (70 din), smolnice (40 din), melise (70 din), rmana (30 din), vodne kreše (150 din), ženiklja — samo lep zelen (13 din) ptičjega dresna — moravke (40 din), breskovega dresna brez debelih stebel (30 din). šentjanževka (30 din), zlate rorge (60 din). Korenine: arnike (350 cln), blusč, reaan kot gobe (160 din), regrat rumeni (125 din). Lubje: krhllke (60 din), čeS-mina od korenin (320 din), češ-mlnovih palic (65 din). Suhe borovnice (300 din). S SEJMIŠČU Zaradi slabega vremena je bilo na novomeškem sejmišču v ponedeljek 3. avgusta nekaj manj prometa kot navadno. Naprodaj je bilo 730 prašičev ln 103 glave goveje živine. Za prašiče so zahtevali od 3000 do 13.500 din, za vole od 80.000 do 115.000 din, za krave od 45-000 do 80-000 din in za Junce ali tellce od 30.000 d« 90-00° dln- val, da je on »okrajni cigan« in da ga taki občinski cigani ne bodo nič zafrkavali. Ostali cigani niso pred »višjim forumom« čutili nobenega spoštovanja. Zabliskali so se noži, pretep se je začel in trajal, dokler jih ni polovila milica. Na neki veselici je oigan Janez streljal. Oni dan pa sta se spopadla Niko in Janez kar na cesti. Stala sta nekaj metre^ drug od drugega, pa Je med prepirom potegnil Janez izza srajce sekirico in jo vrgel Niku v prsa. Zadela ga je z ušesom in ne z ostrino. Niko jo je pobral in jo zabrisal bežečemu Janezu v hrbet. Tudi Janez je imel srečo, da ga je sekira zadela z ušesom. Delavke, ki so sle takrat Iz službe, so. se bale iti po ce- sti. Konec pretepa je morala počakati celo »Fetrolova« cisterna, ker ni bilo varno peljati naprej. Pred nekaj dnevi so cigani razbili ciganki Marici na Gav-gen hribu hišo. Metličani se sprašujejo, koliko časa bodo Še trajale te ciganske bitke, ki ogrožajo tudi njihovo varnost. Razen tega pa cigani tudi ne prizanašajo preveč njihovim njivam. Ni torej čudno, če pravijo Metličani, da bi morali preseliti cigane na kak pust otok, pa naj se tam tepejo kolikor hočejo. .....i Dopisujte v okrajno glasilo SZDL IZ RAZNIH STRANI Vsem udeležencem NOV in španskim borcem! Sporočamo vsem udeležencem NOV, ki so vstopili v NOV pred 9. septembrom 1943, in udeležencem španske državljanske vojne, ki imajo najmanj 15 za pokojnino vštevnlh let, od tega najmanj 10 let delovne dobe in da so polno zaposleni, da imajo pravico do posebnega dodatka, ki je enak razliki med plačo po tarifnem pravilniku in gotovega dodatka međ X. plačilnim razredom po zakonu o javnih uslužbencih, ki znaša 16.200 dinarjev. Udeleženci NOV od leta 1941 in udeleženci španske državljanske vojne Imajo pravico do 100 odst. razlike, udeležene'. NOV od leta 1942 90 odst. in udeleženci NOV od 1943. leta 60 odst. razlike med redno mesečno plačo bi zneskom 16.200 dinarjev. Vsi udeleženci NOV pred 9. septembrom 1943 In udeleženci španske državljanske vojne imajo pravico vložiti zahtevek za priznanje tega dodatka pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, če so zaposleni s polnim rednim delovnim časom in jim plača ne dosega zneska 16.200 dinarjev. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto * ■ Po obisku v ZSSR je podpredsednik ZDA Richard Ni-xon obiskal za tri dni uradno Poljsko. Sestal se je z najvišjimi funkcionarji Poljske, med njimi tudi z Vladislavom Go-mulko, ln imel z njimi daljSe razgovore. Predmet razgovorov: nemško-poljska meja na Odri in Nisi in poljsko-ameri-Ska trgovina. ■ Zvezna indijska vlada je morala posredovati v jndljslkt državi Kerali, kjer že dlje časa vladajo neredi. Kerala Je Imela od zadnjih volitev komunistično vlado. Ker so se \t-Jal«rvila vsa1 posredovanja Indijske vlade in premiera Ne-hruja osebno, je predsednik indijske republike Prasad razpustil keralski parlament ln Imenoval guvernerja, ki bo upravljal državo do prihodnjih volitev, ■ Devet neodvisnih afriških držav — Gana. Gvineja. Liberija. Etiopija. Sudan, Tunizija. Maroko, Lfbtja tn tbojr — bo protestiralo proti napovedanim francoskim atomskim poskusom v Sahari. Te države, ki se Čutijo ogrožene zaradi teh poskusov, se bodo pritožile na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN jeseni. ■ Belgijska kraljica Elizabe-ta. ki je bila na Brionih gost predsednika Tita in se je več dni mudila v Jugoslaviji (posebno se Je zanimala za prireditve dubrovniSkega festivala) se Je vrnila v Belgijo. ■ IraSka vlada Je odločno nastopila proti vsem kršilcem miru in reda v Iraku. Predvsem s« pobrali orožje vsem civilistom jn poostril] varnostne ukrepe. Po izjavi premiera Kasema je bilo Število žrtev med nedavnimi neredi v Klr-kiikti precej večje, kot so prvotno -poročali. Ostro je šibal ljudi, ki si lastijo pravico soditi druge ljudi. »O krivici aH nedolžnosti iraških državljanov — Je dejal Kasem — so pristojna soditi samo zakonita sodišča.« Izjavil pa je, da ne bodo nikogar preganjali zaradi strankarske pripadnosti, ampak bodo vsakomur sodili sa-mo po njegov) osebni krivdi. ■ Španski parlament je Iz-Slasoval zakon, ki daje vladi večja pooblastila v primeru socialnih nemirov. Proti (emu zakonu Je glasovalo sedem Članov parlamenta. Z novimi zakoni je dobila Španska vlada Široka pooblastila za zatiranje stavk, demonstracij in drugih nemirov. PRED PRAZNIKOM SLOVENSKE MLADINE NA PODSTENICAH Novomeška mladina Spomini Nad* Jakovljevič-MidoJferjeve na delto novomeških skajevcev in mladine v Mh 1941 in 1942 Skojevsika oganizaerja je v Novem mestu delovala že pred vojno. Aktivi SKOJ takrat niso šteli več kot 3 do 4 mladince. Takšen način organizacije je bil nujen zaradi težkih pogojev dela in stroge konspiracije. Vilma Bebler in Niko Silili sta takrat v Novem mestu vodila SKOJ in skrbela za politično - ideološki Studij. V krožkih so po največ trije člani študfiirali marksistično literaturo. Partijska organizacija je že pred vojno v okviru Sokola organizirala predvojaško pripravo najibolj izbranih mladincev. V ta namen so imeli na razpolago 6 pušk mavzeric, ki so jih legalno dobili na orožniški postaji, ter nekaj bomb. Dekleta so obiskovala bolničarske tečaje in tečaje prve pomoči. Ko je bila zaradi nemške vojne napovedi objavljena splošna mobilizacija, so Odšli v*i fantje v vojsko, dekleta Pa so ostala v Novem jflestu. Pri bombnem napadu »emškega letalstva, v aprilu 1941 na Novo mesto, so ta dekleta preživela ognjeni krst in se dobro izkazala. Ko je okupator zasedel Jugoslavijo in se je takoj po napadu stara jugoslovanska vojska v neredu umikala ter odmetavala orožje, so člani Partije in skojevci hiteli uresničevati nalogo, ki so jo prejeli že prej: zbratj čim več odvrženega orožja ter vojaških potrebščin ter vse skriti na primernih mestih. V poletju 1941 so to orožje že pričeli zbirati ln prinašati iz skrivališč. Takrat so novomeški partije i-mladlnci Roman Stepišnik, 2an More in Jože Preželj s pomočjo skojevcev potegnili lz Krke prve puške, bombe in municijo. Mladlina je postala živahnejša s pričetkom šolskega leta. V odboru mladinske sekcije OF so bili: Marjeta Vasič-Pirjevec, Janez Majnik-Džems, Miloš in Jelena Hočevar, Nada Midorfer in drugi mladinci. Takoj v začetku šolskega leta je mladinska sekcija med mladino organizirala zbiranje pristašev OF ter denarne nabiralne akcije prispevkov za to organizacijo. Politično-ideološko delo Tako partijsko kot tudi sko-jevsko in mladinsko vodstvo se je takrat zavedalo, da boj brez žrtev n\ mogoč in da Je mladini nujno potrebno revolucionarno in politično trdno vodstvo. Računati je bilo tudi z množičnim sodelovanjem mladine v vrstah OF, saj so dalj to slutiti že prvi podvigi kmalu po prihodu okupatorja.! Zato je skojevska organizacija v Novem mestu konec leta 1941 organizirala politično-ideološki študij po trojkah, kj so se ga udeleževala najprej sekretarji skojevskih aktivov. Ti so pridobljeno znanje nato prenašali naprej na člane svojih aktivov. V pogojih stroge konspiracije so bila že v razdobju oktober—november 1941 sprejeti novi mladinci v vrste SKOJ. sprejemanje pa se Je posamič nato več ali manj neprekinjeno nadaljevalo. Politično4deološki študij so razen Vilme Bebler-Pirkovl-čeve vodili še Marjeta Vasic in Andreja Ipavec. Studijski in ostali sestanki niso bili nikdar na istem kraju. Udeleženci so prejeli ustna obvestila, kje bo sestanek, vedno šele neposredno pred njim. Ze takrat je bilo v mladinsko delo v Novem . mestu vključene mnogo vajenske mladine, ki je v vseh akcijah sodelovala z velikim poletom, Med njimi so bili najaktivnejši trije vajenci iz trgovine Pauser, ter vajenka Betka in vajenec Boris iz trgovine Oblak. Zadnja dva sta mnogo pomagala P" delu tehnik« za raizmnoževanje partijskega tiska. Prvi organizirani podvig Vodstvo mladinske sekcije OF je ,na sestanku sklenilo organizirati tiho demonstracijo osmošolcev na dan 1. decembra 1941. Po daljšem oklevanju so sklenili pritegniti tudi četrto-šolce. Na sestanku, ko so o tem razpravljali, sta bili prisotni tudi Anča Per in Sonja Lavrič. Načrt je bil do podrobnosti izdelan. Prvega decembra naj bi med tretjo šolsko uro v vseh razredih od četrte do .osme gimnazije ob udarcu na klop vai dijaki vstalj in molče stali eno minuto. Mladinska organizacija je morala v vsakem razredu na akcijo pripraviti nekaj mladincev. Čeprav so imeli U decembra tretjo Šolsko uro v nekaterih razredih četrte gimnazije pouk italijanščine,' ki so jo poučevali italijanski profesorji, je akcija popolnoma uspela. Od blizu 150 dijakov jdh le 20 nj,vstalo. Vodstvu mladinske sekcije je bilo žal, ker ni pritegnilo vseh razredov. Verjetno bi bile tudi sankcije v tem primeru manj-* še. Pod vodstvom direktorja gimnazije Dolenca in proslulega kateheta kaplana VVolbanga se je takoj pričela preiskava. Videti je bilo, da je nekdo izdal nekatere organizatorje akcije. Vsem, ki so sodelovali, so postavili tri pogoje: 1. izjaviti bi morali, da obžalujejo svoje dejanje, 2. obljubiti lojalnost napram oboroženim silam v bodoče in 3. kot jamstvo stopiti V GUI — italijansko fašistično mladinsko organizacijo. Na sestanku vodstva mladinske sekcije OF je bilo sklenjeno, da ne sme na te pogoje nihče pristati. Pričakovali so namreč, da okupatorska oblast ne bo izvedla množične izključitve. Ker so Italijani grozili, da bodo družine begunskih otrok iz Štajerske, če ne podpišejo izjave, predali nemškim oblastem* Je vodstvo begun- skim otrokom dovolilo vpis v GiU. Vsi, ki so sodelovali, so bili nato iz gimnazije izključeni. OF je organizirala poseben pouk za te dijake, da bi lahko v jeseni polagali privatni izpit. Med drugimi so jih v tej' »OF gimnaziji* poučevali tudi profesor Kraigher, profesor Fabian, profesor Dodič in profesor Merhar z ženo. Ko so "dijakom izročili odloke o izključitvi in so zapuščali gimnazijo, je bila ulica od gimnazije do bivše gostilne Fer-llč polna italijanskih karabl-njerjev in tajnih policistov. Po nalogu kvesture so prišli, da bi spoznali »gioventu actti-vo comunista- in si njene obraze vtisnili v spomin. Pouk na gimnaziji OF je trajal od novembra 1941 do konca maja 1942, žal pa italijanske oblasti izključenim dijakom niso dovolile polagati izpite. Potrošne in napisne akcije Tako so rekli mladinci akcijam, ko so preko noči pobelili novomeške ulice z letaki OF, popisali zidove z gosli, podtikali po hišah časopise, pozive k Oboroženemu boju in letake. V začetku je imela mladinska Sekcija svojo tehniko za tiskanje kratkih gesel in letakov. Dobili so papir in klišeje ter nato sami tiskali. Pozneje so začeli dobi- vati že tiskani material (v tej tehniki sta bila posebno pridna in delavna Betka in Boris, oba vajenca v Oblakovi trgovini). Vsi, ki so v potrošnih akcijah sodelovali, so imeli določene predele mesta ali ulice, ki so jih morali potre-sti. Največja akcija te vrste je bila februarja 1942, ko je bilo zjutraj vse mesto dobesedno posuto z listki. Takrat so bile pri delu tudi prijete prve mladinske žrtve: Elo Črtalič in Jelo Hočevar, ki sta imeli nalogo potresti z letaki Florjanov trg in pot proti sedanjemu Domu JLA, so na Florjanovem trgu zalotili pri trošenju karabinjerji. Pričeli' sta bežati proti Domu JLA (Sokolskemu domu). Bila Je močna poledica. Jela Hočevar je bila obuta v snež-ke in ji je drselo, da se je težko umikala. Zdrsovali so sicer tudi Italijani, vendar so jima bili tik za petami. Po Citalmški ulici sta stekli proti Glavnemu trgu, z namenom da bi se izgubili med ljudmi.- Toda Jeli je pri vogalu, kjer je zdaj drogerija, zdrsnilo, da je padla. Ela Črtalič jo je medtem, ko se je pobirala, čakala, Italijani pa so obe prijeli. Istega dne so v tej akciji prijeli tudi Ljuba Medveščka na Grmu in dva Pauserjeva vajenca pri frančiškanih. (Konec priho&njit) 91 (m »DOLENJSKI CIST« r"r~" Stran I Kdaj bo enkrat drugače? Zapiski s seje sveta za gospodarstvo ObLO Sevnica Na zadnji seji je svet za gospodarstvo obravnaval več perečih zadev. Na dnevnem redu So bili blagovni promet in trgovina, problemi gostinstva, pekarne, cene mesa v drobni prodaji, potrditev kupoprodajnih pogodb. Oglejmo si danes mnenja, ki s.0 bila Izrečena na račun gostincev m pekov v Sevnici. Svet za gospodarstvo je potem, ko je obnovil razpravo o tarifnih pravilnikih, ugotovil v gostinstvu resnične težave. Predvsem moti letos, ko Je dovolj vina, promet v gostiščih veliko število vinotočev. Kljub temu pa se zdi (povedali a0 čisto točne primere), da v večjem gostišču v Sevnici ob 11- uri zvečer "dna zmanjka (111?). Po intervenciji »vitjih« se 1« najde ključ do kleti v — žepu strežnega osebja! Ali podoben primer; na planinski postojanki Lisca je v eni uri pečen telečji zrezek ali ocvrt piščanec, (čeprav je morda teletina iz Zagreba), v Sevnici pa nI mogoče povabiti manjše družbe na kakšno obletnico, manjše slavje ln podobno. O razmerah za točilnicami je bilo povedanih več opazk, Se več pritožb pa je bilo na račun kulturne postrežbe, veselja do dela ln sploh dobre volje v odnosih do gostov. Svet je ugotovil, da enostavno ni gostinskega lokala, kjer bi se človek dobro počutil v vseh ozirih. Izraženo je bilo mnenje, da gosta ne zanimajo osebne ali druge težave strežnika, natakarice, ker So ti ljudje po naravi svoje službe dolžni biti z gosti prijazni in ustrežljivi. Nekaj žalostnih je bilo tmdi na račun zunanjega videza strežnega osebja, baje pa v Sevnici najodgovornejši ne Poznajo (ali pa nočejo poznati) predpisov 0 obvezni zaščitni obleki ljudi, ki imajo opravka z živili. Menda je del kulturne postrežbe tudi zlikana srajca ln zraven spadajoč prispevek okoli vratu! To pač spada k službi. Svet je sklenil, da se o vseh teh pomanjkljivostih podrobno pogovori z direktorji in poslovodji posameznih gostišč. Kaže pa — In tak je bil splošen vtis s te seje — da gostinci sami prav nič ne razmišljajo o teh zadevah in se ne trudijo, da bi t organizacijo dela, boljšo postrežbo in drugimi neštetimi Zakaj zaostajamo V sredo, 29. julija, je bila seja Sveta za kmetijstvo občine Novo mesto. Razpravljali so o jesenskem in spomladanskem setvenem planu in ugotovili, da bo jesenski setveni plan kmetijstvo zmoglo brez večjih težav. Teže bo Šlo s spomladanskim setvenim planom. Glavna ovira bo hibridna koruza, ker računajo na odpor pri kmetovalcih, zato ker je letošnji posevek te koruze zelo slabo kalil. Kmetijska gospodarstva ln posestva družbenega sektorja zaostajal za zasebnimi kmetijskimi uroizvajalei. Večinoma so zamudili pravi čas žetve italijanke, čeprav je znano, da slednja izgubi tudi tretjino zrnja, ko prezori. Zasebni kmetje se že pripravljajo na košnjo otave, večina kmetijskih gospodarstev v novomeški občini pa še ni pokosila krme. Skrajni čas je, da ta posestva združimo (o tem smo že raz- pravljali) ali najdemo drug Izhod iz slepe ulice. Vpliva kmetijskih gospodarstev na trgu ni čutiti. Zato, da bodo delala poizkuse ter se igrala po-izkusno proizvodnjo, jih gotovo nismo ustanovili! Večinoma se izgovarjajo na pomanjkanje delovne sile. To je sicer res, vendar si ne znamo razložiti, kako more mehanizacija, ki jo imajo kmetijske zadTuge, to pomanjkanje v zasebnem sektorju ublažiti, da se pa to vpra- šanje ne da rešiti v družbenem sektorju. 2e dolgo govorimo o tem, da bi morala biti posestva družbenega sektorja zgled sodobnega kmetijstva, toda prav letos smo ugotovili, da so s hektarskimi donosi žit daleč za nekaterimi zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Imamo občutek, da na naših kmetijskih gospodarstvih manjka politika močne roke. Skrajni čas je že, da pove svojo besedo tudi občina Novo mesto. možnostmi povečali svoj promet. Le tarnanje ln lagodno počivanj« na doseženih uspehih slišimo. Podobna je bila razprava o pekih. O kvaliteti, še več pa o oblikah kruha, posebej še peciva, je bilo dovolj slišati. Tudi z njimi se bodo v kratkem resno pogovorili odgovorni tovariši, saj Je nemogoče »a žemlje prodajati neka skrpucala brez oblike ln okusa, ko pa «o zemlje včasih res take kot kuhano testo z nakazano zarezo po sredini... 950.000 ton umetnih gnojil za jesensko setev Letos bomo porabili za jesensko setev v naši državi prifol. 950.000 ton umetnih gnojil, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom znatno povečanje. Letos bodo tudi posamezni kmetje, ki so v zadružnem pogodbenem sodelovanju, porabili za setev precej več gnojil kot so jih doslej. Razen tega predvidevamo, da bo letos posejanih s pšenico več površin kot lami. Z (italijanskimi sortami bomo zasejali 786.000 hektarov, kar je za 480.000 hektarov več kot lani. Od tega bo nad 600 tisoč hektarov zasejanih v kooperaciji z individualnimi kmetovalci. »AH je kaj trden most?« bi lahko vprašali z narodno pesmijo. »Bom Že še vzdržal...« bi zaškripale mostnice častitljivega lesenega povezovalca bregov Krke pri Polju, če bi jih razumeli. Povečan promet iz Dol. Toplic nas o tem sicer ne prepričuje (Fote: Polde Gošnik) BODIMO DOBRI UPRAVLJAVCI! Okrajni sindikalni svet iS občinski sindikalni sveti so pričeli anketirati podjetja o vprašanju delavskega in družbenega upravljanja. V vsaki občini so v ta namen izbrali nekaj podjetij. Stopnjo razvoja, ki jo je delavsko upravljanje doseglo, ugotavljajo predstavniki občinskih sindikalnih svetov v neposrednih pogovorih s člani delavskih svetov ln upravnih odborov ter v razgovorih s delavci. Sindikat se pripravlja še na eno nalogo: spremljal bo gibanje dohodkov. Novi način nagrajevanja po storilnosti je pogoj za nihanje prejemkov. — Zato bo sindikat spremljal gibanje dohodkov gospodarskih organizacij, povprečnih' osebnih dohodkov na enega zaposlenega ter zaslužek posameznikov t ozlrom na njihovo storilnost. Piščance bodo redili S tro ko v n j a ki - agr o nom 1 Poslovne zveze Črnomelj Imajo polne roke dela. Njihova osnovna naloga je izkoristiti vse pogoje za izboljšanje kmetijstva. V načrtu imajo pitanje piščancev »brajlarjev«, za kar bodo izkoristili prazne hleve na Krupi in jih preuredili. Napeljali bodo elektriko za umetne koklje in preuredili notranjost hlevov. V začetku bodo lahko redili 2000 piščancev, kasneje pa tudi več. I. S, Tudi majhne stvari so pomembne Še trije tarifni pravilniki Pred dnevi Je tarifna komisija pri ObSS Sevnica pregledala tri novo predložene tarifne pravilnike. Podjetje Kremenlca, ki ima sedaj prisilno upravo, je upoštevalo priporočila tarifne komisije, vendar ne v celoti. Zato so Člani komisije dali ponovno nekatere pripombe, ki jih bo podjetje moralo upoštevati. V povprečju so znižali prvotno predložene postavke na povprečje, ki je v skladu z njihovo ekonomsko močjo. Uvedli bodo tudi delo po enoti proizvoda, od katerega bodo nagrajeni prav vsi zaposleni. notranjepolitični tedenski pregled Gostišča, hoteli so povsod, pa tudi na Dolenjskem zasedeni. Mnogi turisti so ob rekah razpeli šotore in ne bo odveč, če se v mesecu dopustov vsaj na kratko pogovorimo o našem turizmu. Domači turizem se v povojnih letih naglo razvija, na kar vpliva tudi to, da naša zakonodaja določa za vsakega delovnega človeka tudi plačan dopust. Na vse večje število domačinov, ki potujejo po svoji domovini, pa vpliva tudi izboljšanje življenjskega standarda, sicer si ne bi znali razlagati, odkod tako velike razlike v primerjavi s predvojnimi leti. Medtem ko je bilo v naših hotelih pred vojno vsega 400.000 domačih turistov, jih je bilo lani že 1,262.000 aH 312 odstotkov več. Zlasti v zadnjih dveh letih In letos se je turizem, pa naj si bo domači ali tuji, razmahnil. Podatki kažejo, da odhaja največ naših državljanov na počitnice ob morju. Lani smo zabeležili ob morju 6 milijonov nočitev, v planinah pa le 1,220.000. Več nočitev, in sicer 2,399.000 je bilo v toplicah ln zdraviliščih. Ce nič drugega, kažejo ti podatki, da so v primorskih krajih že kar dobro poskrbeli za turizem, saj se že sleherna, pa tudi najmanjša vas, poteguje za to, da bi prenočila in prehranila čim več turistov. Takih prizadevanj v Sloveniji žal ni dovolj In moramo reči, da to velja tudi za Dolenjsko z njeno zeleno Krko, ki bi lahko privabila mnogo več ljudi. Zanimivo je tudi dejstvo, da domači turisti ne obiskujejo radi gostinskih podjetij, oziroma jih obiskujejo vse manj. Vse več je takih, ki si zagotove počitnice v počitniških domovih podjetij, pri privatnikih, pa tudi tistih, ki tabore, je iz leta v leto več. To nas ne skrbi, vsaj zaenkrat ne, ker so naše hotelske kapacitete tako majhne, da tuji turisti mnogokrat ne morejo dobiti prenočišč. Seveda pa to opozarja tudi na cene. Za domačega turista so v mnogih krajih hotelske usluge vendarle predrage. Donosen turizem Kdaj gredo delovni ljudje na dopust? V prvem tromesečju je v Primorju komaj 2 odstotka vseh nočitev, v planinah pa 12 odstotkov. V poletju, in sicer v juliju in avgustu, pa je na morju 69 odstotkov nočitev ln 50 odstotkov v planinah. Podatki kažejo, da odhaja pri nas na dopuste v juliju In avgustu okoli 70 odstotkov vseh prebivalcev. Te seveda turizmu, pa niti gospodarstvu ne koristi. V nekaterih deželah s posebnim dodatkom spodbujajo delavce, da odhajajo na dopuste tudi ▼ spomladanskih in jesenskih mesecih. Kaj podobnega bi bilo dobro uveljaviti tudi pri nas, ker bi bile tako gostinske kapacitete veliko bolje izkoriščene, pa tudi na proizvodnji se dopusti ne bi tako močno poznali kot se sedaj. Se nekaj podatkov o tujem turizmu. Leta 1952 je prišlo v Jugoslavijo 129.000 obiskovalcev, lani Jih Je bilo 594.000. Letos pa Jih bo, kot vse kaže, precej več kot 1 milijon. To je za nas vsekakor ugodno ln prav gotove Je pravilno, da smo privabili toliko inozemskih tujih turistov. Z izboljšanjem turističnih objektov imamo vse možnosti, da število turistov še povečamo. Vendar pa z obiski vendarle nismo zadovoljni. Turizem je namreč povsod po svetu in mora biti tudi pri nas gospodarska dejavnost. Zato ni važno samo te, koliko ljudi nas obišče, pač pa je tudi važno, koliko pri tem zaslužimo. No, in v tem pogledu so stvari precej slabe. Leta 1952, ko nas je obiskalo nekajkrat manj turistov kot lani, smo dosegli 6 milijard dohodka v deviznih dinarjih, lani pa le še 3 milijarde 758 milijonov deviznih dinarjev. Skratka več turistov, manj zaslužka. Tu Je nedvomno nekaj narobe! Vsega ne bo več moč oceniti v pregledu. Toda omenimo naj samo naše campinge. V Plltvlcah na primer smo napeljali v camping vodo, uredili perišče, sanitarije In vse ostalo, v bližini So postavili celo majhno trgovino. Vse to je stalo precej milijonov. Vsi turisti iz tujine in teh ni malo, za taborjenje ob Plitvičkih jezerih, za uporabo vode, sanitarij ln drugega, ne plačajo niti dinarja. Bodimo prepričani, da si tako cenenega letovanja, pa čeprav tudi taborjenja, ne more privoščiti nihče v nobeni deželi na svetu. Zlasti pa ne v Evropi. Povsod po svetu take usluge zaračunajo tako, da je že grdo. Ni treba, da bi goste z visokimi cenami in taksami odvračali od nas, toda vsaj toliko jim zaračunajmo, da bomo poravnali H t roške, ki jih imamo z urejanjem campingov In podobnih turističnih naprav. SIcer pa nI treba do Plitvic. Pojdite ob Krki. Vsepovsod stoje šotori in občine za to ne zahtevajo niti najmanjše turistične takse, na primer 30 dinarjev za dan. In toliko bi imele pravico zaračunati, če ne tudi nekaj več. Skratka, ni važno samo to, koliko ljudi Pride, marveč tudi, koliko imamo od tega dohodkov. Zato bo treba urediti mimo omenjenega tudi trgovine, zabavišča, ki bodo vabiti in nudili potrebne usluge in zabavo. Turizem mora biti IfeiU donosen, sicer Je odveč. Konfekcija Lisca je delno z znižanjem in delno s spremembo strukture delovnih mest znižala prvotno predvidene tarifne postavke v povprečju za 1.000 dinarjev, tako da se sedaj približuje občinskemu povprečju. Do spremembe strukture in števila zaposlenih so prišli po razpravi, da je perspektivno podjetju potrebno le več polkvallficiranih delavk, sploh če bo proces organiziran z novimi stroji na sistemu tekočega traku. Gostinsko podjetje Sevnica Je na pripombe tarifne komisije znižalo tarifne postavke — po 1000 dinarjev so vzeli vsakemu delovnemu mestu. Komisija Je resnično dvomila v pravilnost takega ukrepa, saj so si člani komisije postavljali vprašanje, če je tudi prvotno zvišanje Slo tako linearno kot sedaj znižanje. Ker so to končno notranja vprašanja kolektiva se v podrobnosti niso spuščali. K vsem trem pravilnikom Je sindikalna komisija dala z malenkostnimi pripombami svoje soglasje. V zadnji Številki smo objavili odgovor Mesarije Novo mesto, na naš članek. Mesarija Je seznanila bralce z nekaterimi dejstvi, ki vsekakor odločno vplivajo na vprašanje preskrbe Novega mesta z mesom. Vendar se nam zdi, da je uprava Mesarije Sla na prelahek način preko prodaje pod pultom. Potrošniki so zahtevali odgovor, ki ga v tem primeru niso prejeli. Pri organih tržne inspekcije smo dobili podatke, ki kažejo, da notranje poslovanje Mesarije res nI najboaj blesteče. Organi Okrajne in občinske tržne inšpekcije so 13. Junija ob 12. url pregledali poslovanje mesnice na Glavnem trgu. Prejšnjega dne je ta mesnica ostala brez zaloge, mesa, ker so vse razprodali. Po dobavnicah je mesnica prejela nato za prodajo 13. junija: 199 kg govedine prve vrste, 235 kg govedine II. vrste, 46 kg teletine prve vrste, 44 kg teletine druge vrste, 42 kg svlnlne prve vrste ln ll kg svinlne druge vrste. Ko so pregledali prodajne bloke ,n stehtali preostalo zalogo mesa, so ugotovili, da so v mesnici na Glavnem trgu 13. Junija dopoldan prodali i:,6G kg govedine druge vrste po cenah prve vrste. 7 kg drugovrstne teletine po cenah prvovrstne in 1,30 kg svinlne prve vrste po cenah druge vrste. Za 77 kg drugovrstne govedine ni bilo prodajnih blokov, poslovodja prodajalne S. S. pa Je izjavil, da so bloke odnesle stranke kot potrdila. Potrošniki so bili v mesnici na Glavnem trgu tega dne zaradi prodaje drugovrstnega mesa po cenah prve vrste oškodovani za 804 dinarje. Ko so takoj nato v prodajalni izvedli inventuro, so ugotovili, da je na zadogt mesa v vrednosti 75.440 dinarjev, v blagajni gotovine 219.723 dinarjev, poslovodja je predložil še dobavnice, ki zanje niso bili izstavljeni računi. Poslovodja le izjavil, da nima no. bene dobavnice več. kljub temu je pa naslednji dan predložili še 9 dobavnic za 91.754 din vrednosti. Knjigovodkinjl je povedal, da ima zase sestavljen obračun za 13. 6. 1959. Na zahtevo, naj da pregledati svoje poslovne knjige Je povedal, da ne vodi v poslovalnici nobenih knjig, pač pa jih vodi zase doma in 11h ne da pregledati organom tržne inšpekcije. Nato je bil s primerjavo knjigovodskih podatkov ugotovljen manjko 51.748 dodstopil« .n »posodil« poslovodji poslovalnice štev. 1 in prodal. Meso dveh kozličkov je prinesla v prodajalno A. K., lz Vršnih sel. ki je mesar v poslovalnici. To meso so prodajali v skladišču pri prodajalni po 340 dinarjev kilogram, komu se ne spomnijo več. Iz tega, kar smo povedali, lahko razberemo naslednje; Mesarija Novo mesto mora posvečati več pozornosti notranj. poslovanju v podjetju. V dob; pomanjkanja mesa je način prodaje mnogo p"o-membnejši kot sicer. Zato prodaja »pod pultom« ni nepomembna ln bi Mesarija storila bolje, če bi povedala kai je ukrenila, da bi jo odpravili. Potrošniku pomeni mnogo vsak dinar, zato je prodaja drugovrstnega mesa po cenah prvovrstnega gospodarski kriminal, ki ga moramo obsoditi. Nedopustno je, da uslužbenci Mesarije prodajajo v prodajalni družbenega sektorja privatno kupljeno meso in z njim barantajo. Res Je. da s tem, če odpravimo takšne nepravilnosti, še ne bomo zmanjšali pomanjkanja mesa. Res Je pa tudi to. da z nepravilno prodajo poslabšujemo Se tako težak položaj. Naloga Mesarije Novo Preurejena prodajalna Trgovsko podjetje ZARJA — Novo mesto preureja prodajalno Sheguljčlca na Cesti komandanta Staneta. Stroške preureditve nosi trgovsko podjetje samo. Zanimivo je, da bi bili prodajalno preuredili že pred dvema letoma, pa žal doslej niso mogli najti mizarskega podjetja ali .obrtnika, ki bi posle prevzel- Dogovarjali so se že z nekim privatnim obrtnikom ln g tremi mizarskimi podjetji družbenega sektorja, končno pa bo vsa 1*-dela opravil privatni mizar. Trgovina se bo, ko bo prenovljena, spet preusmerila v prodajo izdelkov za dojenčke ln prodajo otroškega blaga. Poglobili sp tudi izložbeno okno. mesto je, dobiti toliko mesa za preskrbo Novega mesta, kolikor ga je v današnji situaciji mot dobiti. Mora pa tudi poskrbeti, da bo to meso prišlo do potrošnika po pravi ceni. Njene posamezne poslovalnice pri tem ne smejo mešati Tačunov ' ali delati po svoji glavil Zadnji snopi padajo te dni v više ležečih krajih, kjer žanjire s srpi pospravljajo letino . .. 45 stotov pšenice! Ko je kombajnist požel njivo Petra Smalclja v Dragatušu, so presenečeno ugotovili, da je bil na tej njivi pridelek italijanske sorte pšenice »produtore« 45 stotov na hektar. SmalceU jo Je se-jal v sodelovanju z zadrugo; pšenica je bila lepa, enake rasti. Ni polegla, rja pa Jo je napadla veliko manj kot vse druge domače sorte, ki so bile sejane v tem kraju. Pridelek ni zgolj slučajen, temveč je plod dobre kooperacije in upoštevanja vseh navodil kmetijske strokovne službe. J02E Skof X. NOVOMEŠKA MDB — TRIKRAT UDARNA Pri Izgradnji novomeškega stadiona, kjer bo leta 1960 velik zlet naše mladine, je letos prispevala lep delež ludi srednješolska mjadina. V juliju je Okrajni komite i MS Novo mesto organiziral lokalno brigado, ki je bila sestavljena iz 40 srednješolcev našega okraja. Brigada je živela v istih pogojih kot brigade, ki delajo na zvezni delovni akciji. Brigadirjem se je v prostem času nudilo veliko; imeli so koristna predavanja z vseh področij, obiskovali so filmske predstave, priredili so več Izletov, na razpolago so imeli bogato knjižnico, nI se jim pa moplo nuditi tehnične vzgoje (tečajev kot na avto cesti). Brigada je pri delu dosegla lepe rezultate; delali so po dekadah in dosegli naslednje rezultate: I. dekada — za 30 °/« presežena norma, II. dekada — za 26"/« in v III. dekadi — 20»/» presežka, kar jim je prineslo zasluženo trikratno udar-ništvo in tudi 9 udarnikov. Udarniki so postali: Anton Volf, iz Črnomlja, Štefan Kamin iz Trebnjega, Darko Marjetic iz Šentjerneja, Vinko Vldrih, Jernej Klemene, Marjeta Morela, Terezija Povše, Tine Malnar vsi iz Novega mesta, in Bogomir Rozman iz Črnomlja. Razen tega je bilo 18 mladincev pohvaljenih, v mladinsko organizacijo so sprejeli 7 mladincev, ki so pokazali vse odlike dohrega mladinca. Med posamezniki in četami je bilo napovedano tekmovanje: najboljše rczullate je dosegla tretja in druga Četa, Ce pregledamo njihove delovne uspehe, vidimo naslednje: brigadirji so opravili 5240 delovnih ur; izkopali in zvozili na relaciji, dolgi 70 m, več kot 1000 kub. metrov zemlje, katero so nasipa I i ln s plan i ral L Izkopali so več kot 100 kub. metrov vrhnjih plasti zemlje, katero so zložili v geometrijske like. Na relaciji, dolgi 100 m so zvozili in zložili 65 kub. metrov kamenja in zvozili in splanirall 25 kub. metrov kremenčeve mivke. V prostem popoldanskem času so opravili 70 delovnih ur za zlaganje drv pri .osnovi šoli, pomagali so pri delih za proslavo ob dnevu borca na Grmu. Disciplina v brigadi je bila zelo dobra, zato so bili doseženi takšni rezultati. Delovna akcija je dosegla svoj namen: zbližala je mlade ljudi iz različnih šol ln kovala tovarištvo med njimi. Razen tega, da so pridjali skromen delež k Izgradnji športnega prostora, na katerem se bodo sami izživljali, so se tudi vzgajali in utrjevali lik socialističnega mladino*. Sd. £ Zgodovinski eksploziv bi lahko Imenovali 2 kg »plastike«, ki ga je pred kratkim našel pri čiščenju cestnega jarka cestar, ki oskrbuje cesto Birčna vas— Smihel. Preiskava je potrdila, da gre za eksploziv lz leta 1944, ki so ga partizani zakopali pod cesto, ki so jo takrat minirali, a ni eksplodiral... £ Bizeljski vinogradi so letos utrpeli znatno škodo zaradi izredno hude peronospore; ponovno deževje ni dovoljevalo, da bi izbruh bolezni učinkovito preprečili ali zaustavili. Pridelka bo zato precej manj. 0 Tam postaja Ljudske milice Novo mesto? Danes ste vi na vrsti, povejte nam kaj je novega. — Novega? V juliju smo dobili'12 prijav za ukradene denarnice. Ugotovili smo: osem prijaviteljev je denarnice izgubilo, a so jih pošteni najditelji vrnili; 3 so našli naši organi, eden izmed državljanov pa jo je našel po prijavi doma... Ljudje so prijavili tudi tatvino 11 dvokoles; od teh so 8 koles pijani lastniki pozabili j^red -gostilnami, 2 sta kolesi posodila in na to pozabila, enemu pa je nekdo kolo v naglici zamenjal. Take so torej te »tatvine«. Manj raztresenosti in manj vina, pa uslužbenci Ljudske milice ne bomo imeli nepotrebnega dela! £ Tu Gozdarsko-lesna poslovna zveza Novo mesto. Kaj je novega? Gradili bomo 9-stanovanJ-ski blok v Kandiji. Najeli smo 23 milijonov din posojila, 8 milijonov pa bomo dali iz naših sredstev. Začeli bomo še to jesen in upamo, da bo stavba do zime pod1 streho. 0 Kavarna na Glavnem trgu je kupila velik hladilnik, izdelek domače tovarne v Skof ji Loki. Stal je približno pol milijona dinarjev in so zanj porabili domala vsa svoja razpoložljiva sredstva. Kolektiv novomeške kavarne je na novo pridobitev zelo ponosen, saj bo zdaj lahko nudil gostom zares hladne pijače in marsikaj drugega, kar mora biti v vročini na hladnem. Q Razen tabora SUTJESKA v Dol. Toplicah tabori pri Podzemlju 20 tabornikov lz Brežic in Cmprnlja, blizu Kostanjevice pa je razpela šotore domača četa tihe Krke. Brežiški in sevni-ški taborniki so v Bohinju, novomeški pa v Rabcu pod Labinom. 0 Kolektiv tovarne zdravil KRKA je v nedeljo odprl v Vm-sarju pri Poreču svoj počitniški dom z 32 ležišči. Dom je v neposredni bližini morja, obdaja ga lep gozd in zelena trata; dnevna oskrba je 320 dinarjev. Vsa obrtniška dela za obnovitev stavbe je izvršilo podjele samo. Nikdar ni dovolj previdno V izvoznem jašku rudnika Senovo se je predzadnji torek pripetila obratna nesreča, ko je »večer ob desetih prišla na delo nočna izmena rudarjev. Med spuščanjem kabine dvigala, v kateri je bilo 18 rudarjev, je odpovedala varovalna zaklopka krmilnega mehanizma za uravnavanje hitrosti spuščanja. Tako je nezavarovana kabina naglo brzela proti dnu jaška, približno 60 m globoko. Na srečo s0 zaviralne naprave na kabini delno le zavrle neobičajno hitrost vožnje, razen tega pa je bilo na dnu jaška nekaj vode, kar je padec prav tako omililo. Le temu je pripisati, da sta se le dva rudarja teže poškodovala zlom noge), ostali pa so utrpeli le praske in buške ter se že vračajo na delo. Posebna strokovna komisija, ki je naslednjega dne raziskovala vzroke nesreče, svoje sodbe še ni izrekla. Očitno je, da nekaj ne bo v redu s krmilnim mehanizmom, kar zatrjuje tudi dežurni strojnik. Ni pa izključeno, da je nezgodi botrovala še neprevidnost. Rudarji v senovškem rudniku so navzlic temu Imeli srečo. Bo- lje je, da sploh ne pomislimo, kakšne bi lahko bile posledice te nesreče, če zaviralne naprave ne bi vsaj za silo delovale. Vse dotlej, dokler delovanje dvigala ne bodo ponovno pregledali in odpravili okvare, je delavski svet rudnika prepovedal prevoz rudarjev v jamo, medtem ko ga lahko uporabljajo za transportiranje premoga. Rudarjem pa to ni všeč; zdi se celo, da jih nesreča ni preveč prizadela. Pri tem jim uprava podjetja menda daje prav, ne glede na to, če je za varnost rudarjev dovolj poskrbljeno. Rudnik bo zaradi tega, ker rudarji hodijo peš v jamo, prav gotovo utrpel ispad v proizvodnji. Ali na upravi niso pomislili, da se — če bi takoj spet začeli uporabljati dvigalo za osebne vožnje — lahko pripeti še težja nesreča, ki bi še bolj prizadela gospodarski uspeh rudnika? Naj nas vedno itzmodrljo šele težke nesreče? Takoj po nesreči je bilo slišati kopico vesti o številnih ponesrečenih rudarjih. Takšno razburjenje in pretiravanje je lahko zlonamerno. Vendar je takšno »razburjanje* prav tako Marsikateremu občanu tz občine VJdem-KrSko ni znano, kje lež vas Planina, čeprav Je vidna z vseh strani, tudi iz KrSkega in Vidma, saj leži v Gorjancih 700 m visoko ter je najvišja vas v občini in med najviše ležečimi v novomeškem okraju. Vas šteje le 13 hlS, pred vojno pa Jih je imela 16. Iz te vasi je menda edinstven razgled v vsej Sloveniji. Kakor na dlani leži pod njo Krško polje s posajenimi vasicami. Proti severu se vidi Orlica s prelepimi blzeljsklmi, piSeškimt in sromeljsklmi vinogradi. Preko Orlice seže pogled do Boča ln Rogaške gore. Nekoliko na levo so Bohor in Lisca, Kum, Sveta gora nad Trbovljami, v ozadju pa Konjiška gora ln povsem zadaj Pohorje, ki se razteza ob naši 3l VABI! severni meji. Proti severozahodu se vidijo Kamniške planine, Karavanke in ob jasnih Jutrih tudi Triglav. Vidni so tudi Polho-grajski dolomiti ln Kočevski Rog. Na hrvaški strani je Macel, Sljeme in Zagrebačka gora. In če se potrudit« iz vasi na deset, minut oddaljen, stožcu podoben hribček, vidite tudi Zagreb z vso savsko dolino. Po planinskih in premagovšklh travnikih proti hrvaškemu Pokleku so tudi krasni smučarski tereni. Ce bo kdaj ■peljana gozdna cesta lz Prusje vasi preko Brezja in Planine ter priključena cesti Zagreb—Samobor—Jastrebarsko, bo treba tu zgraditi planinski dom. Tako bi ti kraji zaživeli normalno življenje, medtem ko sedaj vse te hribovske vasice Životarijo, To vas Je 14. septembra 1042 zadela Ista usoda kot Dražgoše na Gorenjskem. Ker leži vas visoko v hribih, ni bilo po zasedbi naših krajev po Nemcih in Italijanih v to vas niti enih niti drugih. Maja 1941 so se pokazale italijanske in nemške patrulje ter se sestale s ustaši, nakar so na hrvaški meji postavili kole kot državne mejnike, Blizu Planine je tekla meja med Nemčijo, Italijo ln NDH. Ko je bila meja zaznamovana, Nemcev ln Italijanov ni bilo več, le ustaši so se kdaj pa kdaj prikazali. Planina ln okoliške vasi so bile republika zase. Ni Čudno, če so se v teh vaseh zbirali prvi borci že leta 1941 ln 19« ter pričeli zbirati sodelavce. Planinci so bili med prvimi aktivisti, kar pa so zvedeli ustaši ln 14. septembra 1942 pridrveli preko Gorjancev s celo divizijo ter obkolili vasi Sutna, Hrastek, Brlog, Brezje, Brezovico Gradec in Planino. Spotoma so pobirali odrasle može ter jih vodili s seboj na Planino. Tam so Jih zvezali x žico, Jih gnali v bližnjo Osunjsko goro ln Jih pobili. Samo v Planini je bilo pobitih nad 30 mož in fantov, vseh pa so takrat pobili 3«. 2iv Je ostal le eden — Peter Stipič, ki je bil majhne postave in mu je krogla posnela le kožo na glavi, ponoči pa se Je v odprtem skupnem grobu rešil vezi ln pobegnil (umrl Je pred nekaj leti, živčno popolnoma strt). 1». septembra so v jutranjem mraku spet pridrll v vas, Izgnali ženske ln otroke kar lz postelj, odgnali živino, odpeljali prašiče, vas pa polili z bencinom ln zažgali. Pogorelo Je 16 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji m Inventarjem. Ostalo ni nič razen ruševin. Vdove z otroci so se nato ves čas do konca vojne skrivale po vinskih hramih, po končani* vojni pa pričele z obnovo vasi, kjer »toji danes is novih hiš. Tri družine so se po vojni izseUle. V tej vasi bo osnovna organizacija Zveze borcev lz Podbočja v nedeljo 9. avgusta počastila vse te žrtve. Zbrali se bodo borci lz bivšega Gorjanskega bataljona kakor tudi borci iz Bosednjega brežiškega in novomeškega področja ter Hrvaške, da se poklonijo žrtvam za svobodo in obudijo spomin«. Okolica spomenika je letos obnovljena." Borci, sodelavci NOV ln vsi ostalil Planina vas vabi 9. avgusta! Dobro se boste počutili med preprostimi, poštenimi ljudmi, za malo denarja boste pogoščeni ln uživali boste prekrasen razgled Nasviderrje na Planlnll F. Sketa lahko opozorilo drugim delovnim kolektivom, naj razen svojim gospodarskim problemom namenijo kar največ skrbi tudi varnosti pri delu. OBISKI PRI P09KODOVANIH RUDARJIH V BOLNIŠNICI V nedeljo, 2. julija smo obiskali oba teže ranjena rudarja Dragota Kozoglava ln Vinka Ablna v novomeški bolnišnici. Nesrečo sta opisala takole: »Naša skupina je bila prva, ki se je od nočne izmene spustila v jašek. Kakor vedno smo na košaro dali mreže ter zasedli prostore v obeh njenih nadstropjih. Do globine 45 metrov Je šlo v redu. Nato so varnostne zaklopke popustile. Naših občutkov nI mogoče popisati. Vsi vemo le to, da nam je zmanjkalo daha ln smo se zavedli šele, ko smo treščili na dno jaška. Midva sva bila v zgornjem nad- stropju dvigala. Sreča, da Je bilo na dnu jaška nekaj vode, sicer vrag vedi, kako bi jo odnesli. Ko smo že bili na dnu, je bilo najteže zlesti lz dvigala. Na vsako stran je od njega do sten jaška le za 2 pednja prostora. Ko smo se nekako skobacali, smo pričeli plezati, nato pa je kmalu prišla pomoč. Kaj je vzrok nesreče, ne veva. To bodo ugotovili drugi. Midva sva svoj delež plačala, nekdo pa je gotovo kriv!« Naj pripomnimo še to, da Je Vinko Ablna zaradi poškodbe noge precej obupan. Obema ponesrečencema želimo skorajšnje okrevanje. Splošen zaključek, ki ga lahko naredimo v senovikem primeru ln ki velja za vsa naša podjetja, pa je: posvečajmo varnostni zaščiti pravočasno več pozornosti in ne dopuščajmo, da bi se učili šele na žrtvahl Nov turistični prospekt: »DOLENJSKA« V založbi Gostinske zbornice za okraj Novo mesto je pred kratkim izšel v nakladi 20.000 Izvodov nov turistični prospekt ^Dolenjska«. Slikarsko gradivo in tekst sta ločena. Besedilo t močno liričnimi uvodi k turistično informativnim odstavkom obsega področje Dolenjske ln Posavja, ki po upravni razdelitvi spada v območje Gostinske zbornice okraja Novo me-»to. Kočevsko torej ni zajeto, kakor tudi - ne predel Dolenjske, ki spada pod ljubljanski cTcraj. V kolikor dovoljuje tiskovni prostor, navaja sestavlja-lec teksta Viktor Pirnat pač najvažnejše geografske in zgodovinske ^odatke. prometne zveze, važnejše prometne ustanove, gostišča s številom ležišč in ostale turistične uredLtve v glavnem za večje kraje obdelanega področja. S tem je pro- Pozdrov iz Koprivnice Dolenjski fautje, ki služijo vojaški rok V Koprivnici, pozdravljajo bralce Dolenjskega Usta in vse domače: Matija Ko-be, Alojz Trobec, Alojz Miklič, Anton Fink, Janez Tomšič, Alojz U saj, Alojz Z »rman, Dominik Skof in Anton Traven. spekt za silo zamašil vrzel, ki v turističnem pogledu že dalj časa čaka na podrobnele izdelano edicijo. , Slikovni del se odlikuje po jasnih ln novejših fotografijah, zadnja stran je opremljena z zemljevidom, ki bi pri cestah lahko Imel še označeno kilo-metražo (tekst jo navaja). Naslovno stran krasi barvna podoba Novega mesta, lielo akad. slikarja Vlada Lamuta. Prospekt bo lepo pomaga* razvoju vse večjega turizma na ožjem Dolenjskem. Črnomelj gane pozdravlja vojak Jože MalerUS, ki služI vojaščino v Sarajevu. Vse fante ln dekleta ter črnomaljsko mladino, ki gradi avto cesto v Makedoniji m Srbiji, pozdravlja še posebej! Vojaki pozdravljajo Anion Fišter, Stane S pehar in Janez Zunič, vojaki iz Beograda, pozdravljajo prek našega lista vse domače in znance ter jim želijo pri delu mnogo uspehov. Mladina in taborniki se pripravljajo za pohod na Podstenice 23, avgusta bo na Podstenl-cah v Rogu veliko mladinsko slavje. Več kot 600 tabornikov lz vseh okrajev Slovenije in iz Hrvatske se bo že 22. avgusta zbralo v taborišču, kjer bodo ostali do 24. avgusta. Na predvečer, 25. avgusta, bodo zagoreli taborni ognji* ob njih pa bodo stari borci ln mladinski aktivisti iz let NOV pripovedovali mlademu pokoljenju svoje doživljaje in spo- mine. V spomin na 17. julij, ko je bila konferenca Glavnega Iniciativnega odbora ZSM na Podstenicah, bodo 23. avgusta dopoldan odkrili spominsko ploščo; na slavnosti bo govoril član Izvršnega komiteja CK ZKS Janez Vlpot-nik. Iz novomeškega okraja se pripravlja na pohod v Podste-nice približno 150 tabornikov. VETER PRED NEVIHTO Spomin na delo Partije v letih njene ilegale Leta 1940, ko je že pretila nevarnost neposrednega Hitlerjevega napada na Jugoslavijo in je KPJ s pomočjo literature ln na sestankih raz-krlnkavala prave Hitlerjeve namene, smo v Brežicah napravili večjo akcijo z letaki. Po letake za vse Posavsko okrožje sem lel v Ljubljano. V Ljubljani sva se sestala z Levom Ko-vačlčem pred tiskarno Slovenca, kjer ml je Izročil več zavitkov z letaki. S tovarišem Jožetom Borštnarjem, ki Je bil takrat železniški uradnik na postaji v Rajhenburgu, sva bila dogovorjena, da se bom. peljal v prvem vagonu in mu Izročil letake za Rajhenburg, Senovo In Sevnico. Ko je vlak pripeljal na postajo, sem Že od daleč zagledal, kako stoji z dežurno kapo na glavi in s signalnim loparčkom v rokah. Pomahal sem mu skozi okno. Počasnih korakov se je približal vlaku ln tedaj sem mu Izročil zavitek. Ker je v bližini stal orožnik, sem mu glasno naroČil naj zanesljivo Izroči zavitek mojim sorodnikom ln naj jih lepo pozdravi. Z nasmehom ga je vzel, vtaknil pod levo pazduho, z desnico pa dvignil signal in dal znamenje za odhod vlaka. Tudi tokrat smo, kakor običajno, razposlali letake na vse strani, hkrati pa smo sklenili, da jih nekaj nalepimo tudi po Brežloah ln v bližnji okolici; naj javnost zve, da je KPS v Brežicah na delu. Za to akcijo smo zbrali primeren čas, ko so se ljudje zabavali na sokolskem plesu. Razdelili smo se v dve skupini. V eni sta bila Marjan Cerjak In Jože Cerjak, oba skojevca (Nemci so Ju ubili 1. 1942). Ta dva naj bi nalepila letake v okolici kolodvora, zlasti pa v opekarni. Druga skupina, v kateri sva bila skojevec Miloš Poljanšek in jaz, je Imela nalogo, da razširiva letake po samih Brežicah, v ožjem delu mesta. Cez dan sem si pripravil lepilo iz škroba In brivski čopič, ki sem ga na skrivnem vzel očetu. Z Milošem sva se dogovorila, da se dobiva pri meni ob 11. uri zvečer. Po večerji sem se pripravil za ples, hoteč, da me vsi vidijo tam. Ob 11. uri sem Izginil z za- bave, odhitel domov pa se preoblekel In preobul. Poljanšek me je že čakal doma. Vzela sva letake in lepilo ter še nekaj ciklostlranega propagandnega materiala. Letake sva lepila po vseh Žlebovih, telefonskih drogovih in na oglasne deske. Clklostlranl material sva vtikala pod vezna vrata, na okna, pod predpražnike In drugam. Ko sva opravila, sva se vrnila domov. Jaz sem se spet hitro preoblekel in preobul in se o polnoči že vrnil na zabavo. Približno ob enih ponoči je prihltel v plesno dvorano ves zasopel mestni policaj Savelli. Pristopil je k sreskemu podnačelnlku Krizmanu, kl je v moji bližini pil črno kavo. Pričel mu je naglo šepetati na uho in zato sem sklepal, da je odkril letake. Nato se je obrnil k meni ln pogledal po moji obleki, prav pozorno pa si je ogledal moje čevlje, ki pa so se brezhibno svetili in ni bilo na njih nobenega sledu blatnih brežiških ulic. Policaj je smehljaje se pristopil k meni in me vprašal: »Si bil kaj zunaj?« — »Je preveč zabavno tukaj, da bi hodil ven,« sem mu odgovoriL »Zakaj pa sprašuješ?« _ »Ti že dobro več zakaj,« ml je rekel. Jaz pa sem si mislil: že spet vohljaš, pes policijski. Ozrl sem se na Krizmana, kl Je Imel zaskrbljen obraz, kajti spet ga je čakala dolžnost, da bo moral pisati poročilo na banovino, i 3e Isto noč so krožile orožnlške patrulje In trgale letake z zidov In desk. Niso pa mogli zaseči tistih letakov In brošur, ki smo jlb podtaknili po hišah v veže In na okna. O tem se je drugI dan v Brežicah mnogo govorilo. Tako smo ugotovili, da Je naša akcija kljub dejavnosti orožnikov uspela. Na teh letakih in na oiklostiranlh listih je Komunistična partija opozarjala jugoslovansko ljudstvo na nevarnost Hitlerjevega napada ln razkrinkavala zločinsko dejavnost jugoslovanske vlade, ki je paktirala s Hitlerjem. Komunistična partija je pozivala na teh letakih jugoslovansko ljudstvo na odpor proti takratni vladi. STANKO HOLY Razpis industrijske rudarske šole Trbovlje za vpis v i. razred rudarskega in elektro odseka Industrijske rudarske šole Trbovlje v šolskem letu 1959-S0. P o g o J 1 I i. RUDARSKI ODSEK Sprejetih bo 05 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 19SĐ mora dopolniti 15. leto starosti jn sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotov, uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. ELEKTRO ODSEK Sprejetih bo 30 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva načrt vpisa, bodo sprejeti oni. ki bodo uspešno opravili tprejemn, Izpit lz slovenskega jezika ln računstva z geometrijo. šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem Izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolvent) elektro odseka pa za obratne električari«. Mladinci, ki se žele vpisati, moralo ravnateljstvu šole predložiti s 30 dinarji kolkovano prošnjo in Ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, J. Izpisek lz matična knjige rojenih (rojstni list), 3. listino, ki prikazuje potek ln uspeh šolanja v osnovni šoli oz. gimnaziji (izda šola, kjer se je kandidat šolal). 4. mnenje šole o sposobnosti ln nagjenjih kandidata (Izpolni šola, kjer se je kandidat šolal), 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1969. fl. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj), 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. Potrdila od 3—7 so kolkovine prosta. Nekolkovanih prošenj in prošem brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali. Učenci prejmejo v Času Šolanja redne mesečne nagrade od 2.700 din do 4.7flo din. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina Je odvisna od učnega uspeha. Vsako leto prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za praktični pouk in šolske potrebščine. Pri šoli je internat ki nudi učenesm popolno oskrbo, to je prenočišče, prehrano, pranji osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1959. Ravnateljstvo šole Delo ZR0J na Senovem Rezervni oficirji In podoflcirji občine Senovo so obiskali vojaško euoto v Bohinjski Bell Senovškl rezervni oficirji 10 znani po tem, da nudijo vsako leto obiske svojim članom v raznih vojaških enotah. Hkrati se seznanjajo z novo oborožitvijo in opremo ter sj tako širijo vojaško strokovno obzorje. Pred nedavnim so organizira. II uspešno ekskurzijo v Bohinjsko Belo, kjer so bili deležni ne samo tovariškega sprejema, temveč tudi novega znanja o delu in življenju naših vojakov ln njihovih starešin v JLA. Razen ekskurzije, ki je koristila vsakemu udeležencu, so Izlet združili % obiskom nekaterih zgodovinskih krajev iz NOB (Pokljuka, Begunje) ter si ogledali prirodne lepote Gorenjske; Bohinj, izvir Savice Itd. Vsekakor zna senovška organizacija rezervnih oficirjev ln podoficlrjev združiti koristno s prijetnim. V kratkem bodo ustanovili samostojne osnovne organizacije rezervnih oficirjev ln podoficlrjev na Senovem in v Brestanici. Naloge le-teh bodo; vključiti v aktivno delo vse svoje člane na tem področju. Včasih so bili senovški rezervni oficiri1 in podoficirjl med najaktivnejšimi v okraju, zato upravičeno pričakujejo, da bodo tudi sedaj, ko nomnožu-jejo svoje vrste s podoflcirji, to aktivnost podvojili. B. K. »Veseli Dolenjci« pozdravljajo »Pozdravljamo brigadirje In brigadlrke na Izgradnji avto ceste ln jim čestitamo k doseženim uspehor:! Razen njih pozdravljamo tudi domače fante ln dekleta ter vse bralce Dolenjskega lista«, nam pišejo fantje iz Sarajeva: Janez Kobe, Anton Jesih ln Jože Kovač. Njtm In vsern našim bralcem v vrstah JLA vračamo lepe pozdrave v imenu vseh domačih in vseh naših naročnikovi Mladinska organizacija v Sloveniji do konference na Podstenicah Napredna jugoslovanska mladina je bila Partiji že v prvih dneh vstaje leta 1941 v pripravah na revolucijo najmočnejša opora. V Sloveniji po ustanovitvi OF mladina, ki se je vključila v gibanje odpora, še ni imela svoje množične organizacije. SKOJ je predstavljal njeno revolucionarno jedro. Ostali mladinci in mladinke, ki so v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovali z vsem poletom, so bili ali člani sokolskega naraščaja ali organizacije krščansko socialistične mladine, torej organizacij, ki so sodelovale v okviru OF. Številni mladinci in mladinke, ki pred vojno niso bili politično opredeljeni, sicer v zaletu revolucionarnega dela neke posebne organizacije niso pogrešali, vendar pa jo je razvoj dogodkov kmalu zahteval. Prvi kongres USAOJ — Združene zveze protifašistične mladine Jugoslavije, je bil od 28. do 30. decembra 1942 v Bihaču. Kongres je postavil pred mladino številne naloge, kot najpomembnejšo pa organizacijsko zgraditev in učvrstitev nove mladinska organizacije, ki so jo v Sloveniji imenovali ZSM — Zveza slovenske mladine. Slovenska delegacija se kongresa v Bihaču ni udeležila, ker je bila prepozno obveščena. Da bi lahko glavno nalogo I. kongresa USAOJ uresničili, je bilo treba najprej v vsej Jugoslaviji utrditi borbeno jedro mladine - SKOJ, ki je doživel v letu 1942 številne udarce. Ko se je vstaja jugoslovanskih narodov razširila in zajela večja področja, je večina skojevcev odšla v partizane. Mnoga vodstva in skojevske organizacije je sovražnik odkril, številni skojevci so bili zaprti, nekateri so padli v partizanih, mnog pa so odšli na partijsko delo. Tudi Pokrajinski komite SKOJ za Slovenijo ni ob koncu leta 1942 predstavljal Čvrstega vodstva, saj so posamezni člani PK padli, drugi so bili raztreseni po raznih področjih Slovenije, nekateri pa so de- lali po partijski liniji. Januarja 1943 je CK KPS imenoval nov PK SKOJ, ki je dobil nalogo: utrditi skojevsko organizacijo in razvijati ZSM kot novo množično mladinsko organizacijo. Novi PK so sestavljali: sekretar Stane Kavčič ter člana Vilma Bebler in Ivan Gorjup. Skojevske organizacije so bile takrat na vsem ozemlju Slovenije, vendar med njimi ni bilo prave povezave. Delovale so na lastno pobudo, ene bolj, druge manj, najživahnejše pa so bile tiste, v katerih bližini so delovale partizanske enote. Zbirale -so mladino in delale v povezavi s krajevnimi partijskimi organizacijami. Novi PK je moral organizacije SKOJ najprej čvrsto povezati, tam kjer organizacije ni bilo pa postaviti nova vodstva in SKOJ kot jedro bodoče ZSM s politično-ideološko vzgojo usposobiti za uresničevanje velikih nalog, ki so bile pred njim. Konec leta 1942 in v začetku leta 1943 je bil SKOJ najmočnejši na področju Kočevske, Dolenjske in Bele krajine. Organizacija v ljubljanski pokrajini se je hitro krepila. Mnogo sta pripomogla k temu tudi Ivo Ribar-Lola >n Rato Dugonjič, takrat organizacijski sekretar CK SKOJ, ki sta februarja 1943 obiskala Slovenijo. V Dolomitih je Rato Dugonjič pripravil enotedenski tečaj za mladinske voditelje. Udeležili so se ga vodilni člani SKOJ iz partizanskih vojaških enot ter Primorske, Gorenjske, \ Dolomitov in Notranjske, Ivo Ribar-Lola se je v tem razdobju udeležil posvetovanja voditeljev SKOJ belokranjskega in novomeškega področja. Na tem posvetovanju so bili tudi nekateri sekretarji SKOJ iz partizanskih enot. SKOJ na področju Slovenije je tako dobil svoje prve medvojne profesionalne aktiviste, ki so bili še naprej jedro nadaljnjega razvoja. Hitro so se pričeli ustanavljati okrožni komiteji SKOJ: Ljubljana-okolica, Vrhnika, Cerknica, Grosuplje, Ribnica (tam, kjer so ti komiteji že obstajali, so se organizacijsko učvrstili, okrepili in razširili), Bela krajina, Kočevje in NoVo mesto. Kmalu nato se je organizacija toliko okrepila, 'da •O pričeli nastajati tudi rajonski komiteji. V marcu 1943 je SKOJ za Slovenijo po posvetovanju s CK KPS pričel ustanavljati poverjeništva SKOJ za posamezne pokrajine. Zaradi slabih zvez, ko je bilo dostavljanje pošte, navodil in poročil po kurirjih dokaj zamudno, so bila poverjeništva SKOJ zelo prikladna oblika. Mnogo laže so vzdrževala zvezo z organizacijami na svojem področju in dostavljala navodila ter hkrati obirala poročila o delu in jih dostavljala PK. V marcu 1943 so bila ustanovljena poverjeništva za Primorsko, za Gorenjsko in Koroško ter za Dolenjsko. Poverjeništvo za Dolenjsko je bilo junija 1943 razformirano, ker je na področju ljubljanske pokrajine prevzel vse naloge PK SKOJ. Najteže je bilo ustanoviti PK SKOJ za štajersko področje. To delo je bilo poverjeno Veri Šlan-der, ki je takrat na Štajerskem že delovala. Ker je tovarišica Šlandrova junija 1943 fadla, je PK SKKOJ poslal s to nalogo na tajersko Jožeta Kladlvarja-Leona, ki je nato ustanovil poverjetništvo SKOJ za severno Slovenijo. Tako ro bili temelji za organizacijo ZSM konec marca 1943 trdno'pripravljeni, celo več: vzporedno s krepitvijo in z utrjevanjem SKOJ je rasla tudi ZSM. 20. januarja 1943 je izvršni odbor OF izdal odlok o i preosnovanju mladinske OF v ZSM. Ta odlok so prejela vsa poverjeništva OF ter okrožni rajonski in terenski odbori. Omenili smo že, da v pričetku vstaje leta 1941 in 1942 mladina v Sloveniji ni imela svoje množične organizacije. Mladinsko OF so razen ostalih mladincev sestavljale mladinske sekcije organizacij, ki so v OF pristopile: predvsem sokolski naraščaj in krščansko socialistična mladina. Vsa ostala mladina, ki je bila. v predvojni Jugoslaviji politično neopredeljena ali — je pripadala organizacijam, ki so sodelovanje z OF odklonile, pa jo je v osvobodilno gibanje pritegnila želja po aktivnem sodelovanju, ni imela neke posebne organizacije. Z omenjenim odlokom IOOF so osnovne mladinske skupine v OF — sokolski naraščaj in organizacija krščansko socialistične mladine — prešle v sestav ZSM, Nova mladinska organizacija je morala uresničiti veliko nalogo: združiti v svojih vrstah vso napredno slovensko mladino, pripravljeno sodelovati v boju proti okupatorju. ZSM je bila sestavni del OF, vendar pa je bila popolnoma samostojna organizacija. Njeno glasilo je postala Mlada Slovenija, ki je bila do takrat organ mladinske OF. Pravilnik o delovanju in organizacijskem ustroju ZSM je morala sestaviti mladina sama. Vse organizacije OF so prejele navodilo, naj takoj obvestijo slovensko mladino o sklepu IOOF. Vsi odbori OF, kjer mladina še ni bila organizirana, pa so morali imenovati lz svojih vrst zaupnika, ki je imel nalogo pričeti organizirati vso mladino od 14. do 26. leta. Ustanavljati so pričeli terenske odbore ZSM, na krajevnih množičnih konferencah pa je mladina volila delegate'za rajonske ln okrožne konference. Pri IOOF je bil 23. aprila 1943 ustanovljen referat za mladino. Organizacija ZSM( je številčno rasla, treba je bilo pravočasno poskrbeti za pravilne organizacijske oblike. Potrebna je bila tudi izmenjava izkušenj, ker se organizacija ni razvijala na vseh področjih enako. Zato se je 1. maja na Rogu zbralo 14 mladinskih aktivistov, ki so tri dni prej (od 27. aprila do 1. maja) sodelovali na sestanku OF. Ta sestanek OF je bil posvečen predvsem razpravi o nalogah ZSM. 7 dni zatem je bil ustanovljen Glavni iniciativni odbor ZSM. 17. junija 1943 je bila na Rogu konferenca Glavnega iniciativnega odbora ZSM. katere so se udeležili vsi člani iz ljubljanske pokrajine, razen predstavnikov novomeškega in kočevskega okrožja, kor so jim udeležbo preprečili sovražnikovi premiki. V spomin na to konferenco bo 23. avgusta letos republiško zborovanje mladine na Podstenicah. 41 KULTURA IN PROSVETA Nova pota osnovne šole (Nadaljevanje in konec) Osnovna Šola je postala po predlogu zakona izrazito družbena institucija. Zato predstavlja družbeno upravljanje osnovne šole pomemben korak naprej. Sola namreč ni edini činitelj vzgajanja in izobraževanja, ki oblikuje učenčevo osebnost, marveč je formiranje, rast in napredek v razvoju osebnosti odvisno od mnogih družbenih činiteljev. Iz državnega zavoda postaja šola družbeni zavod. Upravlja ga družba preko šolskega odbora, učiteljskega zbora, upravitelja, razrednega zbora in razrednika; vsakoletno zborovanje vseh naštetih družbenih organov in učencev, staršev, drugih državljanov ter zastopnikov raznih organizacij in zavodov po letnem zaključku pouka obravnava vprašanja, ki se tičejo stanja in dela šole in sprejema smernice za delo v prihodnjem šolskem letu. Šolski odbor po sedanjem predlogu ni več imenovan od občinskega LO, marveč se s pravili osnovne šole določi, koliko članov šteje in kdo ga sestavlja. Občinski LO imenuje v šolski odbor le dva do tri člane, vse ostale pa volijo zbori volivcev, učni kolektiv in druge organizacije. Učenci sedmega in osmega razreda sestavljajo razredne skupnosti in šolsko skupnost (51. čl.)". Kadar se obravnava na seji učiteljskega zbora vprašanje, ki sta za njegovo rešitev pomembna mnenje in predlog učencev, sme učitelj »ki zbor skleniti, naj vprašanje poprej obravnava šolska skupnost učencev in nato pokliče na sejo zastopnika, kj ga določi šolska skupnost. Razredni skupnosti pomaga prj delu razrednik. S tem se učenci, z zadnjih dveh razredih uvajajo v reševanje družbene problematike. Za sestavo šolskega odbora čl. 81. ne govori o kakih zastopnikih staršev učencev. Šolski odbor se izvoli za dve leti. Med vrsto raznih nalog spada tudi pnedllaganje o namestitvi in razrešitvi učnih moči ter skrb šolskega odbora, da se omogoči nadaljnje šolanje učencev, ki so pokazali izreden uspeh, a se šolajo pod težkimi pogoji. Seje ustreznih organov se morajo sklicati ali na zahtevo upravičenih članov in organov ali tudi na predlog skupnosti učencev. Glede fiinansiranja osnovne šole je zelo važna določba predloga zakona, ki pravi, da se predvidi v občinskem proračunu za osnovne šole skupen znesek sredstev za delo in vzdrževanje in sicer posebej znesek za osebne izdatke in posebej znesek za materialne izdatke. S tem bodo odpadle nepotrebne prošnje za virmil-ranje med operativnimi in funkcionalnimi izdatki. Šolski odbor in upravitelj sedaj sama upravljata dodeljena sredstva ln izvajata potrebne virmane. Kadar obravnava občinski ali okrajni svet za šolstvo vprašanje, ki se tiče dela posamezne šole, je po predlogu novega zakona treba povabiti na sejo tudi zastopnika šolskega odbora in upravitelja te osnovne šole. Na obnavnavti lahko sodelujeta, nimata pa pravice glasovati. Prosvetno-pedagoško službo opravljata prosvetno -pedagoška služba okrajnega ljudskega odbora (okrajna inšpekcija) in Zavod za napredek šolstva. Morda bi bilo pametno uvesti za večje občine občinsko prosvetno-pedagoško službo, kajti občina je danes v tem pogledu okrnjena v zelo važni vrsti svojega dela. Ako ima na primer novomeška občina okrog 55 šol oziroma vzgojnih ustanov, bi po svoji inšpekcijski službi morala imeti urejeno prosvetno-pedagoško nadzorstvo, kakor ga ima na drugih področjih. Trajno se uvedbi te službe ne bo mogoče upirati. Ako posebna strokovna komisija okrajnega LO ugotovi, da osnovna šola ne ustreza osnovnim pogojem za delo (sem spadajo ustrezni šolski prostori, potrebna učna sredstva in oprema, zagotovljena zadostna sredstva za vzdrževanje in delo šole in drugo), izda okrajni zbor odločbo o začasnem prenehanju dela osnovne šole, če ustanovitelj šole ne odpravi v določenem roku ugotovljenih pomanjklji- . vosti. Stalno pa more odpra-viiti osnovno šolo Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo na predlog ustanovitelja in s priloženim mnenjem prizadetega šolskega odbora. Kdo lahko poučuje na os-, novni šcdli? Po členu 58 je lahko učitelj na osnovni šoli, kdor ima predpisano splošno pedagoško in strokovno izobrazbo in kdor daje s svojim delom in življenjem ter z družbenimi, karakternimi in moralnimi lastnostmi poroštvo, da bo uresničeval smoter vzgoje ln izobraževanja. Učitelji so torej lahko tisti, ki so končali učiteljišče, višjo pedagoško šolo ali pedagoško akademijo, za posamezna področja pouka Pa iudi tisti, ki so končali ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. Posamezne predmete (na primer telesno, glasbeno, likovno, tehmčno vzgojo in podobno) morejo poučevati tudi absolventi ustrezne strokovne šole, če so si pridobili ustrezno pedagoško izobrazbo. Za učiteljstvo je važen člen 61, ki uvaja obvezno periodiič-no izpopolnjevanje na strokovnem in pedagoškerh področju in v tisti učni snovi predmetov, ki jih poučujejo. Po predlogu novega zakona morajo osnovne šole preiti od sedanjega na nov predmetnik in učnj načrt najpozneje v šolskem letu 1962-63, torej čez tri leta. Organizacijo in delo morajo osnovne šole prilagoditi določbam novega zakona do začetka šolskega 1. 1960-61, torej čez eno leto. Do konca istega leta morajo predložiti v potrditev pravila o notranji ureditvi in delu. S tem pa ni rečeno, da lahko šole odlašajo z organizacijsko in učno pre-osnovo do kraja roka, marveč naj bi po možnosti čimprej začele uvajati nov zakon, brž ko bo seveda sprejet v tej predlagani ali morda spremenjeni obliki. s# mL BOŽIDAR JAKAC. Prijatelj Vlado Stovlček »TRI ČETRTINE SONCA« — odlično! Sedmi dan filmskega festivala v Pulju je predstavil gledalcem tudi novi slovenski celovečerni film Jožeta Bablč* »Trt četrtine sonca«, katerega del so posneli tudi v Novem mestu- Premiera novega filma, ki je uspel, je ponovno utrdila ugled slovenskega filma v jugoslovanskem merilu. Posebnih priznanj je bil deležen režiser Jože Babic. Velik uspeh sarajevskih pevcev v Brežicah Na vrtu Doma JNA v Brežicah so 30. 7. prikazali revijo ljudskih pesmi in humorja popularni sarajevski pevci in humoristi. Peli So novejše in pravkar komponirane pesmi, ki jih oddaja Radio Sarajevo. Publika s« je do solz nazmejala duhovitim in posrečenim Šalam iz živ-ljenja ln dela sarajevske radijske postaje ter ji" b0 ta večer cstal še dolgo v spominu. Na predvečer praznika vstaje LRH ter Bosne ln Hercegovine je ista skupina nastopila tudi v Novem mestu. V. B. Srečanje z umetnikom Vstopil sem v prostrano predsobo z velikanskimi okni. Na prednji strani sta še dva prostora: v enem so knjige, časopisi, revije, ^skice, odlitki' in skromno ležišče, v drugem pa kipi in najrazličnejše plastike. Bila je njegova delavnica, atelje kiparja Vladimira Stovička. Pozdravila sva se. Beseda je dala besedo in že sva bila sredi pogovora »Tole so moje poslednje skice, tamle jih že uresničujem!*' Talenti so med nami Uprava doma JNA v Brežicah je nedavno tega organizirala oddajo »Pokaži, kaj znaš* ali »Mikrofon je vaš*. Pred začetkom .sporeda je Josip Kr-ček, ki je kot pilot sodeloval pri prebijanju sremske fronte, pripovedoval o teh dneh vojne V delu sporeda »Vse ali nič* so bile obdelane teme iz zgodovine KPJ, SKOJ, vojnega letalstva ter Brežic in okolice. Vsi kandidati so pokazali dobro znanje iz teh področij. Ob- Dolenfski muzej v »KRONIKI« Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, prinaša v letošnji 3. številki pod muzejskimi novicami sestavek prof. Janka Jarca 0 Dolenjskem muzeju v Novem mestu ter arheologa Toneta Kneza o arheološkem oddelku Dolenjskega muzeja. činstvo sta s komičnim nastopom najbolj navdušila gimnazijca Franc Bogovlč in Jože Kovačič. V točki »Vaših pet minut* Eden izmed zmagovalcev talentiranih pevcev Ismet Kofiutova Razpis štipendij 010 Novo mesto za šolsko leto 1959-60 Komisija za Štipendije pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto razpis i»)e v smislu Temeljnega zakona o Štipendijah (Ur. hst FLRJ št. 32-1955) za Šolsko leto 1959-60 naslednje štipendij«: Gradbena srednja Sola — gradbeni odsek 6. Tehnična srednja Sola — strojni oddelek 1, oddelek za kemijo 1. Administrativna Sola 2. Administrativna Sola z višjim administrativnim tečajem l. Sola za medicinske sestre 3. gola za sanitarne tehnike 1. .Sola za laborantske tehnike 1. Sola za medicinske laborante 2. Sola za rentgenske tehnike 1. Babl&ka Sola S. Sola za otroške negovalke 3. Pravna fakulteta 8. Višja upravna Sola S. Ekonomska fakulteta l. Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo — odsek za geodezijo 1. Fakulteta za aploSno medicino ln stomatologijo — oddelek za splošno medicino 3. Filozofska fakulteta — romanistika 1 — germanistika 2 — peda. gog'^a ln psihologija 1. Naravoslovna fakulteta — mate-matlka-fizika 1. Višja Sola za telesno vzgojo 2. VlSJa gospodinjska Sola 2. Vlfija pedagoška Sola — defektologija l, ViSja statistična lola 1. Akademija za glasbo — splošni oddelek 2. Srednja glasbena Sola ali Akademija za glasbo; klavir 1, violina 1, pihala 1. solopetje 1. Prednost pri dodeljevanju Štipendij bodo imeli prosilci novomeškega okraja in tisti, ki so s Studijem le začeli, pa ga zaradi gmotnih prilik ne morejo nadaljevati. VSj prosilci naj vlože prošnje kolkovane s 30 din drž. takse in naslednje priloge, kolkovane s 25 din: 1. prepis zadnjega Šolskega spričevala, 2. življenjepis, 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. potrdili* o vpisu v šolo. 5. potrdilo prejemanju ali nepre-jemanju otroškega dodattta, 6. mnenje mladinske ali Studerlt-ske organizacije o prosilcu. Komisija ne b0 upoštevala prošenj, ki ne bodo pravilno kolkovane, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge ln tistih, ki niso v razpisu. Rok za vlaganje prošenj Je do 25. avgusta 1959. Komisija ne bo reševala proSenJ, ki bodo dospele po navedenem roku. Komisija za Stipendije OLO Novo mesto sta si delila prvo in drugo nagrado dueta Ismet Košutova -Vlado Deželic in sestri Hribarjevi. Vsi ti so iz Cefkelj. Izven konkurence je pel še Vaško Ivanovski, večkratni dobitnik prvih nagrad naših radijskih postaj. Tudi Ismet Košutova, ki ga je publika zaradi njegovih nastopov v Brežicah in po okolici vzljubila, je večkratni dobitnik prvih nagrad naših radijskih postaj. Njegov najnovejši uspeh je druga nagrada ljubljanske radiotelevizije, ki jo je dobil 2. maja letos. V sporedu je sodeloval tudi znani zagrebški karikaturist Vlado Delač, ki je s karikaturo »Veliko pričakovanje* nasmejal gledalce, hkrati pa prikazal enega izmed brežiških problemov — pomanjkanje javnega stranišča. Nastopili so še najmlajši Brežičani, ki so izvajali »akrobacije* s hula hop obročem; brežiški kvintet je spremljal ves spored. Vasilija Blažević Knjiga za 20 milijonov dinarjev Na dražbi v Londonu je kupil neki starinar iz New Yorka prvo Izdajo dela Vlncenta de Beauvaisa »Mvrror of the World« (Ogledalo sveta), ki je bilo tiskano v Angliji leta 1481. Za knjigo je plačal nad 20 milijonov dinarjev v našem denarju; kupil je prvi angleški tiskarski proizvod, ki je Ilustriran. Vladimir Stoviček: PRIMOŽ TRUBAR (Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici) Pokazal je skozi vrata v drugo sobo, kjer je stal na podstavku velik relief. »To bo za otroški vrtec v Krškem, saj ste slišali, da bomo dobili nov otroški vrtec!* »Seveda sem!* Stopila sva bliže. Umetnik je odgrnil veliko rjuho, s katero je bila pokrita glina. Iz mrtve mase so že vstajali obrisi bodoče umetnine. Bila je vrsta otrok, ki otroško okorno stopicajo po travi, kakor da preizkušajo svoje prve korake za dolgo pot, ki juh čaka. »To bo žgana glina! Malo me skrbi, da ne bi počila, ker je stvar precej velika!* Stopil je naprej in odgrnil novo delo: portret deklice, »Se ni' veliko videti, sem komaj štiri ure delal,* je skromno pripomnil. Medtem je v atelje stopila drobna deklica. Takoj sem jo prepoznal in mojstru odgovoril: »Poglejte no, saj ji je čisto podobna! Povsem ste ujela njen izraz.* »To je važno, v človekovo zunanjost je treba vtisniti tu- di pečat njegove notranjosti, pečat človekove duševnostil* »Tudi jaz menim tako, sicer nimamo opravka s pravo umetnostjo. Dandanašnji so v resnici začeli tako konstruirati in eksperimentirati, da ob kakj sliki res ne veš, ali je avtor naslikal šopek cvetja ali železniško nesrečo!* »Jaz sem za realizem! Na rava je večno lepa; čeravno vsako leto ista, nam vsako pomlad nekaj novega pove! Leta teko, rože pa klijejo, rastejo, se odpirajo ln zapirajo in spet uvenejo. V večnem kroženju pa rojevajo in umirajo, in če je človek 1« količkaj bogat, ob tej lepoti uživa in se je vselej znova veseli!* Odgovoril sem mu prav z lahkim srcem, zakaj nekaj let sem že priča, da je pri nas moderni izraz nadomestila moda, čustva pa intelektualna konstrukcija. Umetnost pa je in mora biti glasnica ljudstva, dih njegovega genija, ki daje stoletjem pečat. V tem je tudi velika odgovornost vsakega umetnika pred sedanjim in prihodnjimi pokolenji. Odgrnil je. še tretje delo — portret svojega brata pisatelja Jaroslava Stovička, ki živi v Zagrebu in pripravlja za tisk svojo tretjo knjigo. Portret se bliža koncu. Ce bi bil modelu samo podoben, bi bilo to d,elo obrtniško opravljeno. Stoviček pa mu je dal še nekaj več, portret namreč živi. 2e na prvi pogled občutiš tega samosvojega človeka, z ne-\--_ Komedija »AD ACTA« v Mokronogu Kulturno umetniško društvo Emil Adamič iz Mokronoga J« v soboto 27. Junija ln v nedeljo 28. junija uprizorilo Marln-čevo komedijo »Ad aeta«. V jeseni bo društvo s to Igro gostovalo Po mokronoški okolici. Reiiral je šolski upravitelj Vilko Videčnik ln hkrati od-, lično Interpretiral glavno vlogo. Tudi ostali igralci, posebno če upoštevamo, da so amaterji, so dobro zaigrali. Pohvalno je, da je bila uprizorjena sodobna, družbene problematike polna komedija. Morda bj bilo treba nekoliko predelati jezik komedije, že naslov sam Ad aeta za preprostega človeka namreč ni razumljiv. Z. F, mirnim duhom, kt je našel svoj izraz v njegovem tako značilnem svetovnem popotovanju. »Z Jarom sta hila tudi v Parizu skupaj?* Tako sem mu zastavil vprašanje mimogrede brez posebne misli, kajti njuno skupno bivanje v Parizu poznam iz Jarove novele »Obraz v ogledalu*, ki je izšla v knjigi novel Jara Stovička »Kora naranče*. »Bila sva, Jaro se zanima za likovno umetnost, posebno pa za starine!* »No, tega tudi vam ne manjka; v vašem stanovanju sem namreč videl veliko stvari, ki bi jdh bil vesel marsi-kak zbiralec umetnin.* »Precej je tega, samo urediti bom moral!* »Saj res* — sem ga prekinil — »vaši načrti bi me zelo zanimali.* »Zelo rad bi naredil skulpturo iz zadnje vojne. Izseljenci me že dolgo mikajo! Med vojsko sem jih namreč že delal, pa me je pri delu zalotil Gestapo. Nek dopoldan so vstopili v atelje in ostrmeli. Eden od agentov mi je naročil, da moram stvar pustiti tako, kakršna je, ker bodo popoldne prišli pogledat. Ko so odšli, sem takoj naredil negativ in ga zakopal, ker sem vedel, da bo popoldne skulpturi in meni slaba predla. Popoldne so res prišli. Tisti »višji*, kj je bil z njimi, se je razko-račil pred plastiko in vprašal: »Kako da ste začeli s tem delom?* »Umetnik pač ustvarja tisto, kar vidi in kar ga notranje prizadene!* »A tako!* je zarohnel in se čudno spačil. »No da, če ne smem pa ne bom!* sem mu jezno odgovoril in udaril po plastiki, da se je hipoma razlezla Za zdaj mu je bilo dovolj, toda poslej so me obiskali vsak teden, jaz pa sem prav počasi klesal tisti vodnjak, ki stoji sredi Krškega. Zares prav počasi, da ne bi bilo kakih novih želja.* Sedla sva na zofo in se Že dolgo pogovarjala o njegovih doživljajih. Med pogovorom sva pregledovala medaljone, kjer je upodobil dolgo vrsto naših velikih mož. Videl sem predsednika Tita, Primoža Trubarja, pisatelja Finžgarja, arhitekta Plečnika, akademika Božidarja Jakca, portrete umetnikove družine in nje- gove najbližje, videl celo galerijo Stovičkovih pariških in praških prijateljev in še in še.^ Potem sva stopila k čebelnjaku — umetnik je navdušen čebelar — in se končno poslovila pri kapljici iz njegovih vinogradov. Spotoma sem premišljeval in gledal po okolici. Lepa je. Leskovški grad čepi na pobočju, in kadar ga obsijejo sončni žarki, žari v svojem ostarelem razkošju tja do Gadove peči in Opatove gore. Podobno čepi tudi oni na Raki. Okoli gradu so plantaže breskev, last posestva, ki si je nadelo ime po Matiji Gubcu. Onstran hriba je kakor v ugreznini Krško s svojimi tovarnami, v brežiško ravan se spušča Sava, Krško polje pa je razgrnjeno pod gradom kakor preproga, kj jo prečka nova avtomobilska cesta — žila modernega sveta« V tem kotu se je pred dolgimi leti naselil akademski kipar Vladimir Stoviček, ki tu še danes živi in ustvarja Povsem razumem ga, da se nI mogel ločiti od teh pobočij, da jih ni hotel zamenjati ne za Munchen, ne za Prago, ne za Pariz. Med temi polji je prisluškoval utripu vsakdanjega življenja, opazoval ljudi In klesal njihove podobe v marmor, kamen, les, bron in srebro in s tem Izpovedali hvalo pokrajini, lz katere je izšel, in od katere se ne more več ločiti. LADO SMREKAR Vladimir Stoviček: PISATELJ F. S. FINŽGAR (Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici) »Odmevi Rdeče zemlje« V DOLENJSKEM MUZEJU Misli umetnika o umetnosti (Auguste Rodin 1840-1917) Svet bo srečen šelz tedaj, ko bodo imeli vsi ljudje duše umetnikov, to je, kadar bodo imeli oetvlje ob tem, kar de-* Varujte se posnemanja sta-Hh mojstrovi Spoštu^t-> ijiho-izročilo, vendar dobro razločujte to, kar je v njem večno Plodnega, namrtč ljubezen do "O-rave in odkritosti. Za umetntfsa je vse lepo, liti njegov \.vc€irl}iv pogled triva v vsakem bitju in v tfci stt'ort značilnost, je notranjn i esnico, ki seva oblike. In ta resnica je tpo'a samu. Nikar se ne pačite in ne pretvarjajte, da bi privabili občinstvo. Bodite preprosti, bodite naravni! Slabi umetniki nosijo vedno naočnike drugih. Najvažnejše je, da čutite, da ljubite, da upate, da drhtite, da živite. Bodite najprej ljudje, potem šele umetniki! Pokažite DOLENJSKI UST sosedom in znancem, ki gn še ne po/najo! Ob JakČevi šestdesetletnici je priredil Dolenjski muzej razstavo Jakčevih del s poti po Rdeči zemlji. Četudi je razstava priložnostno prirejena v počastitev umetnikovega življenjskega jubileja, je Dolenjski muzej ponovno pokazal, da se je *e priključil v svojih prizadevanjih popularizirati li-Jcovvii. umetnost nekaterim slovenskim kulturnim središčem, ki s stalnimi likovnimi razstavami širijo zanimanje za njo. Morda bi pri tem vseeno želeli večjo povezavo z osrednjimi galerijskimi ustanovami in s paviljoni pri posredovanju in Izboru razstavnega gradiva, pa četudi bi morda ostala, stalna muzejska zbirka v enem delu zaradi pomanjkanja prostorov nekoUkanj okrnjena. Jakac je to pot pokazal preko 30 svojih del (21 pastelov, 6" grafik, nekaj risb in skic). Že sam naslov prireditve pove o vsebini razstavljenih del. Večina je pastelov, ki so tudi najreprezentativneje postavljeni na stene velike dvoran? in Še d 'i nvm Qn ''i '-»H ne zahtevajo od gledalca posebne umetnostne izobrazbe in razgledanosti. Sami dovolj govore ln zato tudi ni potrebna prav nobena posebna razlaga, ki naj bi gledalcu šele zbudila interes za umetnikova dela in z njimi ustvarila kontakt. Slike same dovolj jasno govorijo o umetnikovi potipre-ko Oceana, po Rdeči zemlji od Atlantika do Pacifika in vaza}. (V Lisabonskem zalivu, Vetu York, Ohiiska farma, Rdeč« gore v New Mcrtcu, Grand Ganvon v iiizzoni, Ni-agara, San Francisco, V deželi :*npago Indijancev, Gibraltar;. Četudi gledamo realistično pojmovana, kraniske motive, je v njih umetnikova prizadetost očitna v iskanju in pojmovanju motivov. Nenavadna fizične posebnost Rdeče zemlje izžareva celo v atmosfero in se meša v intenzivno modr'no brezojblačne puščavske pripeke. Jakac se je ustavljal predvsem pred edinstvenimi prirodnimi spome.iiki, vi-zuelhe vtise pa fiksira na pa-nir. Pri trm t€ ni nikeli oddaljil nd predmeta, pred katerega je »topil s slikarskim stojalom. Jakac nam ne odkriva civilizirane Amerike. Odkriva nam tisti svet ameriške prirode, ki ostaja kljub tehni-zaciji vn civilizaciji avtomatiziranega ameriškega življenja in vseskozi pretiranega poslovnega poleta za tedaj &° nedotaknjen, zanimiv, četudi je danes bolj dostopen in predvsem turistično močno privlačen Gledamo ostanek nekdanje ameriške prirode, divjih pre-n>, one amerikanske »rdeče zemlje*, ki danes že odmira, vendarl. še vedno kljubuje z ed?n5t?;en{m4 prirodnimi spomeniki, ki so danes predvsem turistična posebnost. Le tu pa tam vendarle za'ledimo v podobah drobce ameriške civilizacije, ki pa je spet fantastično doživeta v arhitekturi ameriških velemest z naravnost kar pravljičnimi, oblake predira jočimi nebotičniki ali pa v nenavadnem »tihožitju« Zapuščenega mostu. (SI. 14-1 Ni na mestu tukaj razpravljati o Jakčevi umetnosti. O fem je bilo že precej povedanega, še več pa napisanega, fakčeva umetnost je danes že pojem, četudi je Jakac še vedno mlad in neutrudljiv, predvsem pa discipliniran popotnik, ki ne bo zanemaril motiva, ki ga je enkrat navdušil. Ne išče pa Jakac danes novih poti. Kljub svojerr.j, enkratnemu in izrednemu talentu ostaja zvest sebi in predmetu, ki ga tu pa tam privzdigne v lirično poetiko, ne da- bi pri tem prestopil tipični okvir lirične stvarnosti. Rad se vrača k starim stvarem m znancem ln včasih mu pod prs«t zaigra stara melodija teot ,n a^ojtni spvmiin še iz časov,, ko je skoraj pred Štiridesetimi leti Irep-ko zaoral v ledino slovenska grafike. Skoda le, da je razstavljenih na tej razstavi v oficlalnem delu razstave le nekaj njegovih grafik. Tudi te so nastale v Ameriki. Bodimo odkriti, da lahko brez skrbi damo prednost grafičnim tintom pred pasteli v variacijah na isti motiv (Rdeči molk, Indijanska ??as, Ameri.*/ci motv). Iz okvira razstavljenih del pa izstopa barune lesorez »Zunai je veter«, ki vsebinsko in formalno sodi med nepozabno stvaritve Jakčeve grafike. Od razstavljenih portetnih študij omenjam predvsem lepo, že nekoliko spokojno umirjeno glavo slovenskega arhitekta Johna Jagra, avtorja knjižne opreme prve Zupančičeve pesniške zbirke Caša opojnosti. Lično urejeno razstavo do* poln ju je jo predmeti indijan* ske-ljudske pa t'di komercio* nalne umetnosti, pripravljen ?e bil rudi poseben katalog $ Salijevo prigodi»ico »Sijoča paleta«. Razstava je bila pripravljen na ob umetnikovi šestdesetlet-rJcI. Četudi priložnostna, nam p+aže sedanje umetnikovo snovanje in delo. Vendar pa bi želeli tudi videti Jakčeve dolenjske ali noi~vneške motiv« in upajmo, da bomo imeli .% 30 let šmiheiskih gasiicev Med starejša gasilska društva lahko uvrstimo v novomeški občini PGD Smihel pri Novem me-»tu, saj bo letos proslavilo 30-letnico ustanovitve. To jubilejno obletnico bo društvo proslavilo na slovesen način. Proslava bo v čast 40-letnice KPJ, kar ji bo dalo še večji pomen. Društvo je bilo od vsega začetka zelo delavno in si je prizadevalo, da* bi s svojimi sredstvi nabavilo vso potrebno opremo. Med drugo svetovno vojno Je bila oprema raznesena in uničena, tako da je društvu ostala le motorna brizgalna in nekaj metrov prepereiih cevi. V dru-Itvu je vedno vladala sloga in misel: bližnjemu na pomoč! Zato je lahko združevalo veliko število članstva. Lahko omenimo, da je bilo društvo v povojnih letih nad vodilnimi društvi po sposobnosti' in je bilo zgled tudi ostalim društvom. Stalno je skrbelo za strokovni dvig članstva. Člani, ki so prišli iz raznih častniških in podčastniških tečajev, so nudili pridobljeno znanje ostalim članom. Društvo ima lahko sposoben kader le tedaj, če skrbi za pomladek. Iz pionirskih vrst postajajo debri gasilci, ker se že od vsega začetka udejstvovanja vzgajajo v pravem duhu. Pionirska desetina obstoja pri društvu že 10 let Dol. Toplice potrebujejo nov daljnovod V topliškem zdravilišču so v zadnjem času skoraj vsak dan zaskrbljeni zaradi nerednega dotoka vode in slabega električnega toka. Ni čudno, saj bi sedanji daljnovod komaj zadoščal za potrebe zdravilišča in potrebam domače industrije, nikakor pa ne more oskrbovati z električno energijo še okoliške vasi. Prevelika obremenitev je vzrok vsem prekinitvam in okvaram električnega toka. V okolici Toplic skoro nI Kapitalistična »nebesa« Svojevrstna podoba resnične stvarnosti je drobna informacija, ki jo je objavil italijanski tednik EPOCA: v Italiji imajo približno 400.000 ljudi z univerzitetno izobrazbo in diplomo. Od teh je kar 22.000 brez dela. Med njimi je največ diplomiranih pravnikov... hiše. ki ne bi imela svojega radijskega sprejemnika in električnega kuhalnika. Uporaba električne energije stalno narašča, zato sedanji daljnovod ni več kos današnjim potrebam. Ker so Toplice znan turistični kraj, katerega bo nova asfaltirana cesta še bolj približala avtomobilski ^esti, ne sme biti nobene ovire za dograditev novega daljnovoda. Zaradi pomanjkanja toka tudi novega bazena niso mogli dokončati. Delavci morajo vodo iz bazena odvažati v sodih v Sušico ali pa dovažati termalno vodo. Vodovodna skupnost je nabavila nov močnejši motor za'pogon vode v rezervoar. Ta bo potreboval še večjo silo za pogon, zato je gradnja daljnovoda nujno potrebna. Začasno bi se dalo temu od-pomoči z razbremenitvijo starega transformatorja. in sedanji aktivni mlajši člani so prišli iz pionirskih vrst ter se uvrstili med sposobne gasilce. Letos, ko slavi društvo 30-let-nico ustanovitve, pripravlja veliko slovesnost, na kateri" se bo spomnilo tudi bivših članov in položilo obračun dela od začetka do danes. To ne bo težko. Delo bo lahko opisati in položiti obračun, ker je življenjska pot društva bogata, polna najrazličnejših priznanj. Društvo bo za jubilej razvilo svoj prapor. Vse to.bo 8. in 9. avgusta 1959 pred gasilskim domom. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. 2e v soboto, 8. avgusta bo ob 20. url akademija s sodelovanjem vseh organizacij. V nedeljo dopoldne bo poleg ostalega programa kolesarska dirka, za katero Je veliko zanimanje. Določene so tudi lepe nagrade. Pri jubilejni proslavi in prireditvi sodelujejo vse krajevne organizacije, pokroviteljstvo pa je prevzel Krajevni odbor SZDL Smihel. Kum zastave je predsednik ObLO Novo mesto tovariš Maks Vale. D. Zupančič Brežice: uspele gasilske vaje V nedeljo 2. avgusta je pripravila Občinska gasilska zveza Brežice gasilske vaje. Sodelovale so številne gasilske desetine iz sosednjih občin Samobor, Klanjec, Zapre-šič ln Zagreb - Cernomerec ter gasilska enota vojakov. Podobne skupne praktične vaje več občinskih gasilskih zvez so bile doslej že večkrat v hrvaških občinah, navadno za dan vstaje, letos pa so prvič priredili te vaje v Brežicah. Vaja je bila dobro organizirana ln radovedna množica gledalcev je z zanimanjem opazovala sodobne načine reševanja prebivalcev ln gašenja požarov na raznih objektih ln z raznimi sredstvi. Gotovo je bila zanimiva novost reševanja ljudi iz gorečih hiš h pomočjo najnovejših drsalnih prtov ter gašenja s posebno zmesjo plinov, kar je lepo prikazala vojaška gasilska skupina. Po uspeli vaji so se zbrali gasilci in gledalci pred poslopjem občine, kjer je govoril organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK tovar'š SabllČ o vlo-g' in delu prostovoljnih gasilskih organizacij ter se zahvalil hrvaškim gostom za pomoč in sodelovanje. S. Kaj je s preskrbo v Dobrniču? Tako se sprašujejo prebivalci Dobrniške doline in enaintridesetih vasi, ki so stalni odjemalci trgovskega podjetja GRADIŠČE iz Trebnjega, ki ima svojo poslovalnico v Dobrniču. Do nedavnega je bila ta trgovina v skloou KŽ Dobrnič ln je Imela vedno precejšnjo zalogo raznovrstnega blaga, ki ie ustrezalo našim zahtevam, čeravno so bile sem in tja tudi pomanj- Beseda, dve o cesti nad Krko Cesta lz Novega mesta v Delen j sike Toplice je te dni zaprta. Ce hočeš priti z avtomobilom do tega poznanega zdravilišča ln kopališča, se moFaš napotiti po cesti »kozi Prečno in mimo Straie nadaljevati pot po levi strani Krke. Po cesti, ict Jo te dni popravljajo oziroma gradijo, se prebijaš le z mopedom aH s kolesom, kajti na cesti so na nekaterih odsekih gotova že zadnja deia pred polaganjem asfalta. Pozanimali smb se, kako Je z rekonstrukcijo te ceste, ki Jo dovrSuJeJo v smer j Dolenjske Toplice — Vavta vas in naprej proti Novemu mestu. Cesta bo v nekem smislu odcep z avtomobilske ceste. Cesta . poljSKi film »EROICA«. Od 9. dO 10. 8-italijanski barvni film »TOSCA«. Od 12 do 13. 8. češki film »NA ZADNJI POSTAJI«. ČRNOMELJ; Od 7. do 9. 8. ameriški barvni film »DAVEK ZA KRUTOST«. Od 11. do 12. 8. ameriški barvni film »DEKLETA«. KOSTANJEVICA: 9. 8. ameriški film »DE2JBLA FARAONOV«. 12. 8 mehiški film »MLADI JUA-REZ«. MOKRONOG: Od 7. do 8. 8. »NEPOZNANA PESEM«. METLIKA: Od 8. do »• 8. »ŠPANSKI VRTNAR«, 12. 8. »TOLPA IZ LAVENDER HILA«. NOVO MESTO »KRKA«: Od 7. do 10. 8. ameriški barvni film »CRNI DNEVI BLACK ROČKA«. Od U do 13. 8. francoski film — »MONTPARNAS 19«. DOM JNA NOVO MESTO: Od 6-do 9. 8. francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Od 10. do 12. 8. danski film »IGRA MLADOSTI«. SEM1C: 9. 8. kitajski film »PREHOD PREKO JANG-CE«. SEVNICA: Od 8. do 9. 8. italijanski film »NESMRTNE MELODIJE«. TREBNJE: Od 8. do 9. 8. mehiški film »UMIRAM SREČNA«. Predstava v nedeljo ob 14, 16 ln 19. url. ŽUŽEMBERK: 9. 8. ameriški film »OSAMLJENI REVOLVER«. Sporočamo vsem e.&varovancem .n ostalim prebivalcem, da bodo delale strokovne enote Zdravstvenega doma Novo mesto (ambulante ln dispanzerji) zaradi dopustov v avgustu in v prvi polovici septembra v skrčenem obsegu. Zato naprošamo prebivalstvo, da ne obremenjuje po nepotrebnem ambulant. V tem času bomo sprejemali im nudili zdravstveno zaščito prebivalcem, ki imajo res utemeljen m nujen razlog, da se je poslužujejo. Iz gornjih razlogov prosimo prebivalstvo za uvidevnost in razumevanja. Zdravstveni dom Novo mesto RAZPISI Višja šola za telesno vzgojo v LJubljani opozarja na razpis za sprejem slušateljev v L letnik v šolskem letu 195SK60, ki je bil objavljen v »Delu« dne 24. Julija 1959. Razen slušateljev z dokončano srednjo šolsko izobrazbo imajo pravico vpisa tudi telesno-vzgojni delavci z vsaj štiriletno prakso v strokovnem delu. ZDRAVSTVENA POSTAJA ŠENTJERNEJ raziplsuje 1. mesto zobne asistentke. 2. mesto knjigovodje. Pogoji: za obe mesti ustrezna izobrazba ln nekaj prakse. Prošnje je treba oddati do 30. avgusta na upravni odbor Zdravstvene postaje Šentjernej. Vsa leta po vojni skrbi organizacija Zveze borcev za otroke padlih borcev in žrtev NOB. Prav posebno zahvalo so JI dolžni vsi, ki Jim je ta onganlzacija omogočila, da so prišli do poklicev. Posamezni članj Okrajnega odbora Zveze borcev kot so tovariši Pavlin, Vale, Zamljen ln drugi vodijo še prav posebno skrb za te otroke, tako da Jih lalhko smatramo z& prave namestnike padlih borcev. Itti prav vodstvu organizacije Zveze borcev se moram zahvaliti, da je med drugimi tudi moja hčerka letos dovršila administrativno Šolo v Novem mestu, ki je bila ustanovljena na pobudo organizacije Zveze borcev. — Prav talko sem dolina zahvalo tovarišu Pavlinu, ki se je zanimal za njo tako dolgo da je da»-nes že zaposlena in preskrbljena za življenje. Marija Jevnlk, Male Vodenice ix pošta Kostanjevica Namesto cvetja na grob pokojnega Elfti Kastelca sta poklonila Rudolf in Pavla Snvola Okrajnemu odlboru Zveze slepdh Slovenije v Novem mestu tls°Č dinarjev. — Iskrena hvala! Prodam ali zamenjam hišo z vrtom, sadovnjakom, njivo (skupaj 65 arov) za hišo v Kranju ali bližnji okolici. Prime, Irena vas 2 pri Novem mestu. Hiša je oddaljena pet minut od Novega me- S Sprejmem mizarskega vajenca z vso oskrbo. Naslov v upravi lista (701-59). Komunalno podjetje »Komunala« Sevnica zaposli dva kvalificirana pleskarska pomočnika. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 28. Julija 1959 Je bila najdena moška Jopica na cesti Trebnje — Mirna. Lastnik naj ,se zglasi v gostilni Pavlin v Trebnjem, Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Milka Oman. Planina 4, Kranj. Protituberkulozni dispamzer Brežice obvešča vse ambulante na območju občin: Videm-Krško, Senovo Sevnica in Brežice, kakor tudi vse tilnike omenjenega dispanzerja, da dispanzer ne bo posloval od 10. avgusta do 20. septembra zaradi rednih letnih dopustov. NOVO MESTO V času od 27. Julija do 3. avgusta je bilo rojenih 15 dečkov ln 17 deklic. Porodu so se: Janez Flajnlk, sin kmeta iz Hrasta, in Barbara Perko kmečka hči iz Drenovca. Jože Prime, novinar in Meta Novak, uslužbenka, oba lz Novega mesta. Umrli so: Jakob SlmonlČ, kmet s Kota. star 49 let. Anton Drab, ključavničar iz Pristave, star 31 let. Franc Remih, invalidski upokojenec iz Pokleka, star 57 let. Jože Bizjak, osebni upokojenec s Sela. star 69 let. PREČNA V preteklem tednu je umrl Janez Murgelj. kmet iz Gor. Kamene, star 69 let. BREZICE V preteklem mesecu nI bilo ne rojstev n« porok. Umrli so: Marijan Dujak, pro-govni delavec iz Sinave, star 36 let; Pavel Volčanjšek. kmetovalec iz Crnca, star 76 let; Helena Jakolič, žena prevžitlkarja iz Trnja, stara 82 let. KRONIKA« NESREČ V preteklem tednu so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Bukovec, delavec lz Ločne, je padel in si poškodovali desno koleno. Nada Klobučar, posestnlca iz Črnomlja, je padla z voza in si poškodovala levo ramo. Franca Kuniča, sina posestnika lz Crešnjevca, je nekdo s polenom udaril po glavi. Ana Filak, žena posestnika iz GribelJ, je padla m si poškodovala desno nogo. Milena Drmaša. hči posestnika iz Iglenika, se je poparila t vrelim mlekom po prsih, vratu ln rokah. Ivan Frankovič, mesarski pomočnik iz Novega mesta, se Je urezal v prst leve roke. Jože Fab-Jan, posestnik lz Malega Riglja, se je poparll z vrdlo vodo po obeh rokah. Stane Ribič, delavec iz Nemške loke, je padel z voza in si poškodoval rebra. Franc RezelJ, sin posestnika s Hmeljčiča, se Je po nesreči sunil z nožem v prsni kot. V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile; Danica Lajič iz Jurovskega dola — dečka, Alojzija Zoran iz Cerkvenjaka — dečka. Marij ar Letonja iz Salke vasi — dečka, Angela Pate iz Male Loke — deklico, Jožefa Grabnar iz Razdrtega — dečka, Justina Mlklič iz Hudega — deklico, Marija Troha iz Črnega potoka — dečka, Milka RlfelJ iz 2dlnje vasi — dečka. Anica Hozner iz Otovca — deklico, Marija Flevnik iz Lokve — dečka, Anica Bakšifi iz Pristave — dečka, Martina Re-šetič iz Podgore — dečka, Mirka Androjna lz Šentjerneja — deklico. Stanka Urh iz Novega mesta — dečka. Angela Zupančič iz Črnomlja — deklico, Barlca Gorše iz Nove gore — deklico, Julka Vidmar iz Gradenca — deklico, Marija Suklje iz Novega mesta — dečka. Jožefa Golob iz Stranske vasi — dečka, Angela Popler iz Leše — deklico. PVV: naporno, a prijetno En dan med mladinci-obvezniki predvojaške vzgoje v Vidmu-Krškem V dijaškem domu Videm-Krško bodo v dveh izmenah v mesecu juliju ln delno v avgustu mladinci predvojaške vzgoje Videm-Krško in Senovega. Na tečajih se seznanjajo z vojaškimi m gospodarsko političnimi vprašanji, hkrati pa se izživljajo v športu. Vse kaže, da je pripadnikom predvojaške vzgoje, . kakor tudi njihovemu vodstvu ostal v najlepšem spominu prvi dan taborjenja Ze ob petih zjutraj Je zvonec prebudil mlade fante, ki so se po urnem pospravljanju lotili temeljitega umivanja in Jutranje telovadbe. Skupina za skupino Je odšla na travnik, kjer so po lahnem teku pričeli z razgibalnimi Ko je bil čas opoldanskega počitka, je izginil in brez dovoljenja odšel na telovadišče. Ko ga je komandant ostro prijel, mu je povedal, da Je bil na telovadišču, kjer Je vadil, da ne b| zaostajal. Nekaterim se je opoldanski počitek prilegel, drugi pa so ga izkoristili za branje dnevnega časopisja. Popoldne je bilo na stadionu Matije Gubca vse živo, kajti štiri skupine so igrale odbojko, Štiri rokomet, eni so skakali v daljino, drugi v višino, plezali po vrvi itd. Bil je tak vrvež kot na otroškem igrišču. Od vseh Je najboljši Vlado iz prvega voda, ki je v šesteroboju že dosegel toliko točk. da je prejel skupno oceno bro opravljajo to funkcijo. Zvečer so ob tabornem ognju razpravljali o vlogi LMS. nakar so sprejeli delovni program aktiva. Fantje kažejo veliko zanimanje Ea vso dejavnost v taboru. Najbolj pride do izraza športno tekmovanje, kjer hočejo doseči vedno več. Tu Ima vsak svojega konjička. Jože najraje igra odbojko in rokomet, Franc stalno pleza po vrvi, Martin se ukvarja s pre-prekaml. Vlado skače v višino in hoče zvišati rekord prvega dne, k0 je skočil 145 cm, učitelj Ivan pa najraje skače v daljino. Dvanajsti Julij je bil za mladince zelo naporen. Zjutraj ob šestih so začeli z vojaškimi preda- prlpravljajo na jutranjo telovadbo vajami. Vsi so pokazali dobro voljo in so kmalu zbudili v spomin pridobitve lanskoletnega taborjenja. Nato jih je presenetil obilen zajtrk: telečjo obaro z rlžem so Jim servirali po hotelsko. Videl st presenečene obraze, kajti niso mogli Tazumetl, da Je lahko takšna razlika od lam, ko so še brez miz in prave postrežbe Jedli včasih polento ln golaž na prostem. Začel se Je prvi dan vojaškega Življenja. Nekateri fantje so bili nekoliko neokretni, poznal se Jim je pač dolg odmor. Učitelj tov. Markovlč Jih Je vpeljal v tek, proste vaje. seznanil jih je s preprekami, kako je pleza pod žično mrežo, skače preko ovir, zidu in podobno. Najbolj zanimiv je bU pogled na leseno prepreko, ki je predstavljala zid. Učitelj je prek »zidu« prišel kot veverica. Večji mladinec, ki mu Je sledil. Je to delo še kar zadovoljivo opravil. "Martin pa se Je ustavil pred zapreko ln razmišljal, kako bi Jo premostil. S pomočjo mu je uspelo. Fant. ki je obiskoval dve leti vajensko šolo v Zagrebu sploh nI imel telesne vzgoje! Pra,. znradj tega je bil kljub svoji mof-ni postavi precej neokreten Mart'n ni hotel zaostajati. prav dobro. Za njim ne zaostajata mnogo Jože in Martin. Ko" so razpravljali o pomenu ln vlogi svetov voda, so predlagali iz svoje srede v svete najboljše mladince, ki so sposobni, da do- vanJI, popoldne so bili v kinu, nato so pa odšli na 16 km dolgi nočni pohod ln ob tej priložnosti obiskali Dobravo pri Brežicah. Prižgali so taborni ogenj ln položili venec ob spomeniku, kjer so fašisti ustrelili 30. Junija 1944 prve krške partizane. Na povratku so veselo zapeli m pozabili na utrujenost. Docela so se odpočili šele naslednji dan, ko so se kopali v bazenu in se ukvarjali s športnim-, igrami. Fantje se med seboj zelo dobro razumejo in rešujejo razne pro« bleme sami ali pa s sodelovanjem vodstva. Prvo, kar jim nI ugajalo, Je bil premočan zajtrk, tako da so morali obrok spremeniti. Tudi mladinski aktiv ;ma važno vlogo; z raznimi predlogi, z nasveti ln i kritiko Izboljšuje delo. Aktiv stremi za tem, da bi vključili v mladinsko organizacijo Čimveč mladine, nekaj pa jih bodo celo sprejeli v članstvo ZK. M. V vsako hišo na Dolenjskem in v Sp. Posavju i »DOLENJSKI LIST«! Hitro so ga ujeli.. T 28. Julija bi moral zapustiti TBC oddelek novomeške bolnišnice nek bolnik. Tega dne so bolnikom delili nove copate. Brihtnež je svoj par novih copat skril v grmovju pred bolnišnico in ko Je odšel, Je »plen« dvignil ter ga spravil v notranji žep suknjiča. Skozi okno so ga opazovali bolniki, ki so zadevo takoj prijavili. Uprava bolnišnice Je o tem obvestila postajo LM Novo mesto in tudi sprevodnika avtobusa, s katerim se Je bolnik peljal domov. Se predno so organi LM tatu prijeli, ga Je sprevodnik avtobusa po svoje aretiral kar med vožnjo. Ko je potniku Izstavil vozno karto in prejel zanjo denar. Je dodal: »Tako, zdaj ml daj pa še tiste copate!« Tat je bil tako zmeden, da Je copate takoj predal... Tabor predvojaške vzgoje na Vinici Na Vinici tabori ob Kolpi okoli 200 mladincev iz Bele krajine. Obiskali smo Jih okoli 5. ure popoldne. Pravkar so imeli zbor. Povelje se je glasilo; vsaka četa v svojo senco! Ing. Peternelj in tov. Stajdohar sta nato pripovedovala o razvoju gospodarstva pri nas v Beli krajini in v vsej Jugoslaviji. Mladinci so z zanimanjem poslušali vse, kar sta povedala o hmelju, o kultiviranju steljnikov. o italijanskih sortah pšenice in drugem. Takšna |n podobna predavanja Imajo mladinci predvojaške vzgoje vsak dan. Na programu so predavanja s področja gospodarstva, znanosti, športa in še nekatera druga. Proti večeru Je bil zopet zbor, toda s porcijaml in žlicami. Kuhar je pričel deliti večerjo: rlž, meso In zelje. Vsak je zagrabil še precejšnji kos kruha in ko Je kuhar dal znak za »repete«, jih je le nekaj prišlo po ponoven obrok. Ko sem jih še povprašal, kako so zadovoljni s hrano, so mi kar hkrati začeli odgovarjati: »Zelo dobra in dosti Je je!« Pripovedovali so mi, kako se kopajo v Kolpi, igrajo odbojko, košarko, nogomet, kako si ob večerih zapojo in zaigrajo. O slednjem sem se tudi sam prepričal. Taborišče Je bilo razsvetljeno. Trobenta in harmonika sta zado-nell po dolini Kolpe, spremljali pa so jih napevl slovenskih pesmi. Ob udarcu na zvonec je vse utihnilo. Takoj so se odpravili spat in v šotorih je postalo vse tiho. Prihodnji dan jih Je najbrž na vojaških vajah spet ogrelo sonce, zato se jim je popoldansko kopanje v Kolpi še boli prileglo. Jože Skof »KOT NOV JE!« PRIHRANEK Stev. 31 (489) >DOI. ENISRI LIST« Stran t SPORI IN TELESNA VZGOJA • SPOBT M TELESNA VZGOJA • SPORT IN TELESNA VZGOJA Senovški hokej na travi Pri nas Je hokej na travi mlađ Sport, vendar ima že precej ljubiteljev med mladino. Od nekdanjih klubov LJubljana, Maribor ln Celje sta zadnja leta ostala le dva. Njima so se pridružile mlade ekipe Partizana lz Murske Sobote m Senovega. Hokej na travi Je v Senovo prinesel učitelj telesne vzgoje Stane Krzančlč že leta 195«. Mladi Igral- ci so kmalu vzljubili ta Sport ln tako Je ekipa Partizana Senovo hitro zaživela. Zdaj Je na Senovem že nad SO aktivnih igralcev hokeja na travi. Letos ao dosegli zaželeni cilj; osvojili ao naslov republiškega prvaka Slovenije za leto 1999. Ob tej priložnosti Je predsednik občine Senovo tovariš Karel Sterban priredil za hokejiste aprejem. kjer Jim je čestital k uspehu ln podaril priznanje ObLO Senovo za dosežene uspehe. Kot prvaki Slovenije to senov-aki hokejisti sodelovali na državnem prvenstvu v Zagrebu. Konkurenca ie bila zelo huda. Naslov državnega prvaka Je osvojilo HK Jedinstvo. Sledijo HK Elektro-stroj, HK Cukaričkl. Partizan Senovo. Kljub temu to se požrtvovalni Senovčani vztrajno borili ln po dveh porazih dosegli s HK Cu-kaiičklm celo neodločen rezultat, kar Je za slovensko ekipo lep uspeh. Igra slovenskega predstavnika na državnem prvenstvu v Zagrebu Je bila proti pričakovanju zadovoljiva. Najboljši igralec je bil nedvomno vratar Zveglič, k. ie stalni reprezentant Slovenije. Tudi ostali Igralci so pokazali viden napredek. Kljub uspehom pa imajo senov-škl hokejisti tudi težave. Pomanjkanje palic, ki jih na domačem trgu nI. Je največja ovira pri popularizaciji tega Sporta. TUdI pravega trenerja nimajo. S pomočjo Zveze za hokej na travi Jugoslavije ln s pomočjo domačih, klubskih funkcionarjev pa upajo, da bodo tudi te težave premostili. Vid Budna V nedeljo — na konjske dirke v Šentjernej! Klub ca konjski Sport v Šentjerneju vabi na kasaške In galopske dirke, ki jih bo priredil na svojem dirkališču v Šentjerneju v nedeljo 9. avgusta ob 14. url popoldne. Nastopili bodo znani dirkači iz Slovenije In Hrvatske. — Pridite! Mladina v občini Žužemberk O mladini naše občine ne beremo dosti, čeprav J« zelo delavna. Udejtrtvuje se politično, kulturno in športno. Letos, ko proslavljamo 40-letnlco SKO.T in KPJ. je naša mladina še posebno delavna, V počastitev te obletnice je bila v Žužemberku proslava, na kateri ao tudi mladinci sodelovali z vfeclml točkami. Razen tega so Igrali »Raz-trgane«« ln želi lep uspeh. 42 mladincev je sodelovalo na partizanskem pohodu ro Kočevski ln Suhi krajini ter obiskalo Taborsko jamo pri Grosupljem. Na dan mladosti eo organizirali Izlet na Frato, združen z obiskom partizanskih grobov. S seboj bo Imeli tudi mladinsko godbo iz Dvora, ki je skrbela za razvedrilo. Hlnjska mladina Je uprizorila Igro »Domen« ln organizira- Pionirsko šahovsko prvenstvo Novega mesta Okrajno brzopotezno šahovsko prvenstvo Po sporazumu med Okrajno šahovsko zvezo ln Šahovskim klubom »Svoboda« iz Brežic bo letošnje drugo okrajno brzopotezno prvenstvo aa ekipe in posameznike v nedeljo, 16. avgusta, v Brežicah. Brežiški šahovski klub Je za najboljša moštva in posameznike pripravil nekaj lepih nagrad. Pričakdjemo, da bo udeležba na tem tekmovanju polmoštevllna, saj Je zagotovljena posebna avtobusna zveza med Novim mestom ln Brežicami. Taborniki v Metliki dobro delajo Moštvo Partizana Senovo — republiški prvak v hokeju na travi za leto 1959. Stoje od leve proti desni: Milan Zveglič, Milan Derstvcnšek, Jože Zičkar, Roman Sotler, MIlan Sterban, Vid Budna; kleče od leve proti desni: Franc Agrei, Viktor Kozina, Jože BabJančič in Edi šener ' Studentske športne igre »Bratstva in edinstva« Marsikdo se gotovo še spominja študentskih športnih Iger. ki jnh jo pred leti organiziral Studentski kiub okraja Novo mesto. Tekmovanja v različnih športnih panogah, ki so razširjene med študenti in srednješolci, so postala že precej priljubljena, zal pa se je v zadnjih letih nanje pozabilo, predvsem »po zaslugi« neakt! vnlih športnih komisij oziroma pododborov pri študenitsklh klubih Dolenjske. Pred dnevi Je na Okrajni komite LMS in ji a Studentski klufls Novo mesto prišlo zatnim ivo vabdlo is Blhača. Bili smo presenečeni zarad1 prizadevnosti Studentov Blhača. Flaaflil eo. da že ve<č let prirejajo Studentske športne Igre Bosenske krajine, na katerih so sodelovali študentski klubi lz Prijedora, Bihuča In Banja Luke. Letos Je študenitski klub iz Bihača prireditelj tega zanimivega tekmovanja. Da bi dobilo tekmovanje Se večji pomen -Jat d* V»f «e med Študent} bratskih republik poglobil! stiki ln bi s« izmenjale izkušnje, »o letos sklenili da tekmovanje razširijo na vse okraje treh republik Hrvatske, Bosne ln Hercegovine in Slovenije, ki že sodelujejo na znanih Partizanskih zle-Ith »Bratstva Vi enotnosti«. To so okraji, ki so med NOB največ tr- TUDI VI ZAHTEVAJTE V VASI TRGOVINI peli. kjer Jo btfto žar tace upora ln kjer ao se biOe najhujše bkke. — Novo tekmovanje studentske mladine so imenovali »STUDENTSKE ŠPORTNE IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI«, nanje pa so razen atudienitukih klubov ^z Busenske krajine prvič povabili tudi kkibe iz Hrvatske (Karlovac, Sisak, Ogulin) in Slovenije (Novo mesto). Letošnje tetanovaivJe študentov ae bo pričelo danes, končalo pa v nedeljo, S. avsusta. Program I. ftfcu-cUMitaUtlh Inertni)) iger »Bratstva ln enotnoaitl«, Obsega 4e Seat šiport-nln panog, prireditelji pa nagla-iajo. d« se bo program na pri hod -nJJh igrah še razširil na ostale panoge, če se bo pokazala potreba. Letos bodo tekmovali v malem rokometu, atletiki, odbojki, v malem nogometu, Šahu ln nogometu. »Ma:lt nogomet« Je nova športna panoga, ki «e hitro Siri v Jugoslaviji. Z nJim ao zacelil v Beogradu, sedaj pa ga igrajo že tudi v drugih krajih. ZUvti Je popularen med šrudentako mladino, zato so ga prireditelj! letošnjih iger uvrstila v program, igra se n« manjšem naivadtno na rokometnem igrišču. Igralci pa Igrajo bos ali v copatah. Tudi novomeški študentski klub Je stolenil poslati avojo ekipo (ligra samo 7 igralcev), ki bo sestavljena 4Z dobrih nogometašev. Seveda pa bp novomeški kktfb Imel svoje ekipe tudi v drugih športnih panogah. V odbojki, atletiki, šahu ln v malem rokometu bodo nastopal'! tekmovalci Az Novega mesta dn Črnomlja, ki smo jih že večkrat videli tudi v ligaških vrstah, tako da Imajo vse ekipe kot posamezniki precej upanja, da se dobro plasirajo. Plasma v vseh še-st*h panogah se posebej točkuje, najboljši klub ki zbere največ točk. pa bo prejel posebno nagrado prireditelja. 8. februarja 1939 Je rojstni dan metliških tabornikov. Ta dan je bila v Metliki ustanovljena »Četa dveh krokarjev«. Mladi taborniki so četo imenovali po dveh krokarjih v metliškem mestnem grbu (znamenje čuječnostl ln pripravljenosti!), njeno vodstvo pa je kot taborniški glavar prevzel predmetni učitelj Jože Kambič. Pod njegovim vodstvom je četa, ki šteje 30 tabornikov, takoj lepo zaživela, saj so se mladi vneto vrgli na delo. Četa ima tri vode, ki ao al nadeli zveneča imena: Orli, Levi in Srne. Taborniki in tabornice so takoj pričeli s koristnim delom: pogozdovali so, čiatili sadno drevje ln zbirali različen odpadni material, ki ao ga prodali ln si z izkupičkom nabavili taborniške arajce ln rute. Hkrati ao delali krajše izlete na Kučar. v Vinomer in druge bližnje kraje. V začetku maja ao tri dni taborili na Gorjancih, 9. maja so sodelovali na partizanskem pohodu čez Gorjance do Novega mesta, naslednji dan pa so nastopili v Teku mladosti okoli Novega me-■ta kjer so med ao ekipami zasedla dekleta četrto, fantje pa štirinajsto mesto. Vse te mesece so «e mlad! taborniku tudi vneto pripravljali na prvi taborniški izpit, ki so ga pred kratkim vsl z uspehom opravili. Teniško prvenstvo Novega mesta Letošnje prvenstvo Novega mesta v tenisu za posameznike, ki ga prireja teniški klub »Elan«, je ie v teku. Sedaj igrajo kvalifikacijski turnir za vstop v A razred oziroma ligo. Tekmovanje bo namreč Izvedeno v dveh skupinah, v A ligi bo igrala prva četvorica iz lanskega prvenstva Novega mesta (Medic. Mikec, Hren in Ber-ger) in prva dva lz kvalifikacijskega turnirja, na katerem lahko igra vsak član »Elana«. Tako bo v A ligi Igralo 6 najboljših teniških Igralcev Novega mesta m to vsak z vsakim dvoboje na dva dobljena seta. Zmagovalec v tej Ugi bo prejel naslov prvaka Novega mesta za letošnje leto. V B ligi bodo Igrali vsi. ki se za to tekmovanje pravočasno prijavijo (do 11. avgusta), v primeru prevelikega števila prijav pa bo tekmovanje v B ligi v dveh skupinah. Dva najboljša tekmovalca v B lilgl bosta Igrala kvalifikacijske dvoboje za vstop v A ligo. Posebej bo Uvedeno tudi tekmovanje rl starejših nlonlrknh *e nrvnU'-nli Marlnnea Maver It IV, b '■•»^reda .,!•> .t-, n(i""*I»ii». Tz TW1h pirtM J* osvoj-ti* * točk. nri>*n le bila Msird* Mam KP (TV. h rB-"-"iI) « 4 točkami, tretla TJra-(riea Znpet (TV. b razred) s tremi tofkam! Itd. Prt mlajših pionirkah Je brez večjih težav zmagala Blblka Do-bovšek, ki js prav tako premagala vse svoje nasprotnice. Druga Je bila Polonca Jevšček, tretja Štefka Petrlč In četrta Mllojka Zatkovlč. Pionirsko tekmovanje na novomeških osnovnih šolah Je popolnoma uspelo. Prav b| bilo da bi v bodoč« Izvedle taka tekmovanja vse šole v okraju in da ne bi pozabili tudi na pionirska in mladinska okrajna prvenstva posameznikov. Tudi na žensko mladino ne bi smeli pozabiti. Trenutno imamo v okraju precej dobrih mladih ša-histk (pionirke lz Brežic, Leskov-ca pri Krškem, lz Stoplč, Novega mesta Itd-), treba bo poskrbeti le za ustrezna tekmovanja ln JUn dati motnost, da se spoznajo s Šahovsko teorijo. Žensk! šah v našem okraju Je še v povojih tu pa Je lopa .priložnost, da se uspešno razvije. la veselico. Z izkupičkom so fM na izlet v Opatijo ln Postojnsko jamo. Mladina v Hinjah se rad« udeležuje sestankov, na katerih razpravlja o stvareh, ki mladino zanimajo. V jeseni se bo pričel avto-moto tečaj za katerega je veliko zanimanje. Vs; mladinci v Hinjah so tud' člani SZDL. kar samo potrjuje njihovo delavnost. V 2užemberku se mladin« bavi predvsem s telesno vzgojo in športom. Telovadijo redno v telovadnici. Pripravljali so s« tudi na zvezni zlet Partizana v Beogradu, vendar niso mogli iti, ker ni bilo denarja. V kratkem bodo ustanovili tudi namizno -teniško sekcijo. Mize bodo naredil! mladinci sami. Dribor pa jim bo podaril občinski komite LMS. D. Z. Za začetek — počasi 1 Prvi angleški »leteči krožnik* z uradnim Imenom *S. R. N. 1 Overcraft* je pred 14 dnevi prvikrat preletel Rokav-ski preliv v 2 urah in 3 minutah. Začetek je seveda skromen, saj je letalec Bleriot kot prvi preletel isto pot že pred 50 leti v 37 minutah. »Krožnikom« v zraku pa obetajo veliko bodočnost. Na Senovem grade plavalni bazen 30, Junija Je začela kopati mladinska brigada temelje za nov sevniskl plavalni bazen in strojnico. V račetku Je delalo le 25 mladincev In mladink, ker so bili ostali na Šolskih izletih, zdaj pa šteje skupina že 40 brigadirjev, učencev 7. in 8. razreda osemletke. Izkopati bodo morali 650 m» zemlje, kar jim bo do konca tega meseca tudi uspelo. V začetku jim je primanjkovalo orodja, vendar so ga z Iznajdljivostjo dobili. Preskrbljeno je tudi za higieno brigadirjev, saj so si zgradili umivalnice In stranišča, Tudi betoniranje bazena bo opravljeno večinoma udarniško, vendar bodo delali pri tem odrasli. Pomoč so obljubili v rudniku, gasilci ln še nekatori drugI. Kupili bodo tudi stroj za črpanje vode. Bazen bo sposoben sprejeti kopalce naslednje leto. Postopoma, kakor bo dotekal denar, bodo gradili le kabine, stranišča, slačilnlce, bife ln drugo. Bazen bo služil tudi za požarno varnost. 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN 00M * SODOBNO GOSPODINJSTVO Umetnost zakona Poročali smo ie, da je uredništvo revije »NASA 2ENA« v svojem prizadevanju po nenehnem širjenju znanja in vzgoje širokega kroga bralcev oskrbelo prevod Stonove knjige POGOVORI O SPOLNOSTI IN ZAKONI). Kratko oceno kujljre smo pred tedni ie objavili v Dolenjskem listu. Naj pristavimo še mnenje najvidnejših slovenskih ginekologov, ki so knjigo ocenili kot odlično delo. Nakup knjige In njeno branje lahko zares samo nuj topleje priporočamo, saj je neobhodno potreben priročnik za vsakdanje življenje. Iz knjige objavljamo danes začetek 7. poglavja, v katerem opisujeta pisca knjige umetnost zakona. Knjiga je pisana v obliki pogovora mladih zakoncev z zdravnikom, ki ju uvaja v skrivnosti nastanka življenja ln zdravega spolnega življenja v zakonu. »Doslej smo se ukvarjali v glavnem z b!olo5klml vidiki za-kon« in razmnoževanja. Danes pa bi se rad na kratko pomenil z vama o spolni plati zakona — o telesnih, duševnih ln čustvenih člniteljih spolnega razmerja. Sele v zadnjih letih smo se bolj zavedali, da Igra spolnost v zakonu prevladujočo vlogo ln da Je zadovoljivo spolno razmerje bistvenega pomena za srečen zakon. Manj pogosto pa Preprosta poletna obleka. ZGODNJE NAPOVEDI Smo 8e sredi poletja, a modni krojači že ustvarjajo1 obleke za letožnjo zimo. Po nekaterih napovedih iz Pariza bomo lepo ln oku&no oblečene. Glavne značilnosti letošnje zimske mode naj bi bile: $ daljša krila, •K- pas pomaknjen nekoliko više ali niže kot normalno, 0 drzni dekolte j i na dnevnih oblekah, & široka podložena ramena, 0 visoki ovratniki na plaščih, * do kolen segajoče jopice, 0 visokim čeladam podobni klobuki in frizure, •X- gladek mehak ma-material, 9 razni kožuhi v vseh odtenkih mavrice, -sf temne polne barve, predvsem kostanjeve. Kroj, ki ga imenujejo topot »mumija«, bo tesno objemal telo... — Po poročilih Iz Italije pa bodo letos v zimski modi prevladovala zelo debela blaga, tudi do 2 cm debele tkanine: mohair, boucle itd., ki so zelo podobne kožuhovinl. Barve: lisica, pižmovka, bober, grafitno i«bv«, železnosiva, ognjenordeča ln čma v kombinaciji, in podobno. se nemara upošteva dejetvo, da ne smemo pričakovati, da bo prišlo do ubranega ln dinamičnega spolnega življenja kar samo od sebe, marveč da je za to potrebno poznati -naravo ln mehanizem spolne združitve, prav tako potrebna pa je tudi vaja v umetnosti spolne ljubez.nl-« »Ali danes ne naglasajo preveč spolno plat zakona? Is nekaterih razprav o tem predmetu sem dobil včasih vtis, da imajo spolnost za skoraj edini namen ln edino osnovo zakona,« »Popolnoma soglašam z vami glede tega, da spolnost sama ne zadošča za zakon ln da nobeno trajno razmerje ne more temelj itj zgolj na spolni privlačnosti. Za srečen zakon Je seveda potrebna vzajemna ljubezen ln naklonjenost, potrebni ao skupni načrti ln zanimanja, potreben Je podoben okus, enaka merila, primeren gmotni položaj ln zadovoljivo urejeni osebni, družinski ln socialni odnosi. Po drugi strani je pa prav res tudi to, da bosta težko ustvarila srečen zakon dva Človeka, ki se spolno neprlvlačujeta ali ki si spolnega življenja ne znata zadovoljivo urediti. Pri svojem delu rdlravnlki neprenehtio opažamo, da so posredni ali neposredni vzroki mnogih domačih težav spolne neskladnosti In da Igra spolnost v srečnem zakonu vodilno vlogo. V zadnjih letih so to dejstvo naglasila tudi mnoge razprave. Dl-cklnson In Beam v posnetku svoj« analitične ocene tisoč zakonov pravita na primer takole: »Ce dejstva v tej študiji drže, tedaj lahko rečemo, da Je za zares ubran in erečen zakon zadovoljivo spolno razmerje nujno potrebno.« »Ampak, ali nI res, da spravlja nenehno poudarjanje spolnosti zakonsko razmerje na zgolj telesno raven in uničuje Ideale o zakonu? »Zal ne vodijo vsi naši sedanji ideali o zakonu k Ideal- nemu zakonu. 2e samo to, da se nehote še vedno nagibamo k temu, da gledamo na spolni objem kot na nekaj grešnega, nečistega ln ponižujočega, je resna ovira za zadovoljivo zakonsko življenje. ,, ... Zdi se ml, da bi bilo dobro, da na spolni nagon ne bt več gledali kot na enega izmed nižjih nagonov ln kot na nevreden motiv zakona* Ce sploh kaj, tedaj bi moral razvoj skladnega zakonskega življenja pomeniti enega izmed ciljev ln idealov zakonske zveze. Seveda pa se dogaja, da zaidejo nekateri pri prehodu od pretirane sramežljivosti ln nepristne nravnosti prejšnjih rodov preveč v drug"o skrajnost. Vendar ne smemo pozabljati, da se šele zdaj otresamo puritanske dobe z njenimi tabuji In prepovedmi ln da je zato vsako današnje neprimerno poudarjanje spolnosti in spolne tehnike lahko samo reakcija na tlačenje in zatiranje lz prejšnje dobe.« (Konec prihodnjič) Ohlapna ln malo daljša bluza je najprimernejše dopolnilo k hlačam. Bluza je narejena Iz rut Kaj naj kuham DZUVEC BREZ MESA Denl na olje ali mast precej sesekljane čebule, olupi j enih paradižnikov, zelenega fižola v stročju, sesekljanega sira, nekaj na kosce srezanih paprik ln nekaj pesti riža, posoli ln duši do mehkega. Namesto rlža vzameš lahiko rlčet, ki ga Je pa treba najprej v dveh vrelih vodah prepratl, da izgubi slab okus. ENOLONČNICA S SVEŽIM ZELJEM Narežl sveže zelje na krpice, pridenl na kose »rezan krompir, več na rezance zrezanil* — Dragi možiček, tale jed Je pa popolnoma moj Izum ln se imenuje: »Ne morem napraviti boljše in več s tem, kar mi daš vsak mesec...« lenih paprik, nekaj olupAJenlh paradižnikov ali žlico paradižnikove mezge, sesekljanega pe-terši'lja ln na večje zalogaje narezan© bolj mastne govedine, sveže svinlne aH ovčjega mesa. To kuhaj vse do mehkega ln končno lahko zgostiš enolončnico še z zapržko. Nova triletna gospodinjska šola Letošnjo Jesen se bo v Novem mestu začel pouk v novi triletni gospodinjski šoli, ki bo vzgajala poklicne kuharice in gospodinje. Ker le-teh z razvojem družbene prehrane po podjetjih močno primanjkuje, Je nova šola lepa pridobitev. V njej se bodo učila dekleta od 16. do 20. let starosti, ki imajo osemletko ali enakovredno šolsko izobrazbo. Svet za šolstvo pri OLO je ustanovitev šole že predlagal in mora sklep o ustanovitvi sprejeti le še OLO na redni seji. UMETNO »MATERINO MLEKO. Tako mleko bo začela proizvajati tovarna »Jugodietlka« r Zagrebu. S tem se bo naiša država priključila t istim malo državam, ki že proizvajajo taj» Imenovano bifldogeno hrano z% dojenčke, ki nimajo mater. I LIS T* ste*. 8i m) KI SE NI POSREČIL Spomin na enega izmed velikih letalskih napadov zaveznikov v drugi svetovni vojni Odločitev je bila: napad z majhne višine. In Človek, ki je ta napad Izpeljal, človek, na čigar ramenih je počivala vsa odgovornost, je bil generalni major Lewis Hyde Brerenton, komandant 9. ameriške letalske ar m ade. Toda če je Brerenton popolnoma odgovoren za svojo zmoto, Je sporno še danes. 1. avgusta 1948 ob zori se je 1*78 letal tipa B- 24 »Llberator« dvignilo z letališč v Severni Afriki. Njihov cilj so bile petrolejske rafinerije v Ploestiju — blizu Bukarešte v Romuniji, ki sb zalagale večji del sil osi z oljem ln s petrolejem. Leteč v višini streh bi morali ti ogromni bombniki iznenaditi obrambo, vreči svoje bombe na pazljivo Izbrane cilje in se vrniti nazaj čez Mediteran, puščajoč za seboj razrušen in ne. uporaben Ploesti. To naj bi bil smrtni sunek Nemcem, kl si od tega ne bi nikdar več opomogli. Toda zadeva ni tako potekla. Premoč bombnikov je izenačila kriva pot. Obramba ni bila presenečena, pač pa je bila pripravljena prej kot v zadnjem trenutku. Bombniki so leteli skozi točo flaka in skozi šibe sovražnikovih lovcev. Ker so Nova zanimivost s področja elektronike: 6-cevni oddajnik v kavni žlički. Manjkajo mu le še zvočnik in nekaj malenkosti, da bo enakopraven svojim velikim »kolegom«. V Italiji so sprejeli nove, poostrene cestnoprometne predpise, ker Je zaradi neverjetnega naraščanja motorizacl-je dn i tem prometa vedno več cestnih nesreč. Eden Izmed novih predpisov zahteva, da ima vsako motorno vozilo s seboj vedno tudi znak za splošno Domači robot sx> dobile gospodinje s tole napravo, kl čisti in lošči tla: sto kvadratnih metrov na uro. Aparat še preizkušajo. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo s svojim »magnetičnim spominom« lahko opravil sam to delo. le prvič ga bo morala voditi gospodinja. Napovedujejo že tudi mehanične roke za razna dela v kuhinji. nevarnost, kl ga mora šofer vozila postaviti sto metrov za vozilom, če se Je bil prisiljen ustaviti na cesti. V primeru neizvajanja tega predpisa sledi kazert od 5 do 20 tisoč lir. Slavna Sofija Lpren se je vrnila v Rim prvič odkar se Je v Ameriki poročila s še nelo-čenim filmskim producentom Carlom Pontijem. Pravijo, da Je bila zelo razburjena in ganjena do solz. ko jo je množica prijateljev, občudovalcev, fotografov in novinarjev sko-ral zasufla z rožami, s telegrami in z drugimi dobrodošlicami. Sofija Je sedaj prišla z Dunaja, kjer je snemala zunanje posnetke flma »Olimpia«, notrane pa bodo snemali v študijih podjetja Titanus v Bunu, Baje bo potem snemala še v Neaplju s Clarkom Gab-leom. Palica -radio za »policaje« pravijo najnovejši napravi na Angleškem, Z njo so preskrbeli vse nočne stražarje. Palica Je hkrati antena. V primeru nevarnosti ali alarma je treba pritisniti le na gumb na palici, pa je slišati radlosignale v glavnem poslopju. Dežurni lahko takoj telefonira policiji ter prosi za intervencijo. r frank Slnatra ln Gina .Lollobrigida v novem filmu »Newer so lew« ki ga končujejo v Hollywoodu. Iz partnerstva v filmu so ttastale govorice o flirtu med obema glavnima akterjema, vendar M. Jih je na vprašanje lz Rima Gina odločno demantirala in MtrtMla, da ne namerava za zdaj menjati moža, ki Ji Je hkrati tudi najboljši menažer izgubili pot, je zamisel skrbno izbranih tarč odplavala po vodi. Napad je postal nevaren za vse. »Libcratorji« so rjoveli nad ciljem tik nad zemljo z vseh strani. Dogajale so se nesreče: letailo je raznesla eksplozija bomb, kl jih Je odvrlo letalo tik pred njim. Posadke su bile opečene in spražene, ko so letele skozi žgoče plamene rafinerije. Na dolgi, utrujajoči poti nazaj, so mnogi bombniki postali žrtev sovražnikovih lovcev. Ob štetju preostalih se je Izkazalo, da je izmed 166 letal, kl so prispela n* cilj, bilo izgubljenih preko 50. 440 mož je bilo ubitih aH pogrešanih, drugI so bili ranjeni In okoli 200 jih je bilo ujetih. In Ploesti? Ce bi bil uničen, bi to lahko bilo zanj mnogo slabše. Toda rafinerije.niso bile zbrisane z zemlje. Bile so poškodovane, delno težko poškodovane, toda to nI bil smrtni sunek, kot je bil prvotno zamišljen. Prišlo je do obtožb. Nekdo je napravil napako. Na čigavih ramah leži odgovornost? Celo začelo se je slabo. Vzlet Je bil ob 7 In 10. Eno izmed letal 98. skupine, ene izmed petih, kl so se dvignile v delih, je strmdgjlavllo že na koncu vzletne steze na letališču poleg Benghazlja in se zarilo naravnost ob koncu, kjer je eksplodiralo ln v trenutku odletelo v zrak z vso posadko. Ob 7 ln 40 so bile vse skupine v zraku. Na čelu je bila 376. skupina pod vodstvom poročnika Keltha K- Comptona, naslednja je bila 93. skupina pod vodstvom Lt. Col. Addlsona Baker j a in 98. s poročnikom' Johnom »Klllerjem« (Morilcem) Kanom v ozadju. Končno je prispela 44. skupina pod vodstvom poročnika Leona Jobnsona In 6e 389. skupina pod vodstvom poročnika Jacka Woo-da. 11 letal je odpovedalo že takoj po vzletu. In potem se je zgodila prva nesreča, dve url leta od Benghazija, ko je vodilno letalo, na katerem je bil skupinski navigator kapetan Anderson, je iz nerazumljivih vzrokov strmoglavilo v morje. To je bil prvi člen v verigi nesreč, ki so spremljale bombnike. Zapovedana je bila popolna tišina po radiu; prišlo je do neloglasja, kdo naj vodi sedaj. Končno je bombnik poročnika Comptona zavzel vodilni položaj. V njem je letel tudi general Ent, šef 9. bombarderske komande. To je pomenilo, da je bila navigacija za celo skupino bombnikov v rokah neizkušenega drugega poročnika. Toda v praksi sta se Ent ln Compton spoznala na navigacijo. Ob 12 ln 30 so letala preletela Albanijo ln se približala Jugoslaviji, ko so začeli oblaki povzročati težave. Skrbno razporejena formacija je bila razbita, ko je padla vidljivost na nič. DESET METROV NAD ZEMLJO Vodilni skupini 276 ln 93 sta prileteli nad Romunijo pravočasno in ko sta si čestitali, sta se obrnili proti navigacijski točki Pitesti okoli 100 km zahodno od iPloestlja- Toda zadaj je bila velika zmešnjava, ko so preostale tri skupine krožile nad Donavo in poskušale,'da bi se uredile v vsaj nekakšen red. Zdaj je skupina v dveh ločenih formacijah, zadnja z 20-minutno zamudo, letela nizko nad Romunijo ter plašila krave in kmete. Prvi dve skupini sta dosegli Pitesti na višini 60 m In potem sta se spustili že niže, celo na 10 m. Ko so le- tala rjovela prek polj, so kmetje bežali kot brez glave. Nekateri so metali vile proti letalom. Neko letalo se je morale dvigniti, da ni zadelo ob človeka na konjli. Cez bleščečo površino polj in plotov so rjoveli bombniki. Od Piitestija bi morali leteti v ravni črti vzhodno od Targovi-sta na Florestl. Tam naj bi se obrnili proti jugovzhodu ln sledili železniški progi do Ploesti-ja. Tako naj bi prileteli na področje rafinerij s severa In vsakdo bi lahko identlf lcral svoj posamični cilj, kl si ga je moral vtisniti v spomin med več tednov trajajočim učenjem na modelih in zemljevidih. Toda ko sta obe vodilni skupini priiletell nad Targoviste, je bila narejena največja .napaka. Tudi proti jugu je namreč vodila proga lz tega mesta. Compton in Ent sta jo Izbrala za svojo Pot, kajti prav lahko je napraviti napako v hitro in nizko letečem bombniku. Mladi navigator je protestiral- Toda Ent ln Compton nista popustila. Več kot 60 letal se je obrnilo in sledilo Bntu proti Bukarešti. To je bil drugI člen v verigi nesreč. Sele ko so se pričele kazati strehe najvišjih zgradb Bukarešte, sta Ent in Compton spoznala svojo napako. Toda bilo je že prepozno. Nemški in romunski štabi so takoj spoznali, da ni namen Ame-rlkacev uničiti nedolžno mesto-Opozorjene so bile vse baterije flaka in vsa letališča na Balkanu so bila alarmirana. Tišina po radiu je bila sedaj brez pomena; Ent je objavil, da je napravil napako ln se je obrnil na levo proti Ploestiju. Ta manever naj bi jih pripeljal na južni rob področja, pod kotom napada, na katerega niso bili pripravljeni. NEIZOGIBNA NESREČA Medtem so ostale tri skupine dosegle Pitesti, kjer se je 398 .skupna odcepila na levo* da opravi samostojno nalogo: napad na rafinerijo Campina, oddaljeno od PloestLj'a približno 25 km proti Severu. »Killer« Kane in Johson sta vodila svoji skupini na Florestl, kjer so se obrnili proti Ploestiju, kot bi bili morali storiti predhodni dve skupini. Ko sita se Johnson ln Kane bližala s severa, tako sta Compton in Baker vodila svoji skupini z južne smeri. Nesreča je bila neizogibna. Vse presenečenje Je Slo po zlu, kar sta zakrivili 37. in 93. skupina. Bolj kot so se bombniki bližali Ploestiju, močnejši oziroma gostejši j« postajal flak. Nemški topnlčarji s0 streljali Iz zelo ugodnih kotov naravnost v smer prihajajočih letal, točno čez odprte viztrje. Zrna strojnic so Prihajala kar v plohah. Drugje pa se je skoraj 400 nemških, italijanskih ln romunskih pilotov dvigalo v svojih letalih, ki eo jih predhodno pravočasno ogreli in pripravil 1 za spopad. 37. skupina z EntOm \n Comp-tonom je bila prva nad ciljem. Vedoč, da bi napadel pod napačnim kotom, je Compton zaokrožil v polkrogu premera približno 30 km v nameri, da bi napadel Ploesti iz prave strani. Toda flak se je zdel tu ravno tako gost kot na južni strani. Tedaj je Ent sam prevzel vodstvo 376. skupine za napad na »priložnostne tarče«. Tako je skrbno pripravljen načrt za napad na Ploesti bil opuščen. Posnetek iz letalskega napada na petrolejske rafinerije v Ploestiju: v vročini eksplozij na tleh so se »leteče trdnjave« vnemale in same eksplodirale nizko nad zemljo Pet komandirjev skvadrona, vsak s svojimi šestimi letali, je lahko odločalo samostojno- Eden izmed skvadironov si je izbral Instalacije Concordia Vega pri Ploestiju. Major Appold je usmeril svoja letala na objekt in bombeso izpraznili sko-raz istočasno. Sest Llberator-jev je preskočilo preteče uničenje in že so se pojavili čudežno nepoškodovani, samo pokriti s sajami. Cilj so odlično zadeli. Toda to nI bil njihov cilj. Bil je rezerviran za Baker-ja ln njegovo 93. skupino, kl se je sedaj bližala- Baker, preprečen zaradi neobičajnega obrata vodilne »ku- pine, se je odločil, da ne bo obkrožil Ploesti, pač pa napadel kar naravnost z juga. identificiranje ciljev je bilo s te smeri nemogoče ln neki pilot je ocenil, da je nad ciljem že 5 letal, le-tega pa je bombardirala že cela 376. skupina. Med tem je granata zadela kabino Bakerjevega letala. Ubila je pilota in ranila poročnika. Prednji del letala se je vnel. Zadela je še druga granata- Letalo se je sprem milo z nedoločno maso plamenov, toda še se je obdržalo v smeri ravno dovolj dolgo, da je spustilo bombe na rafinerijo nekaj" deset metrov pod seboj. PADEC NA KAZNILNICO Baker se je trudil, da bi letalo nekoliko dvignil, s čemer bi omogočil posadki, da bi aah-ko poskakala ven. Toda kljub vsemu je bombnik prevračal 'e kozolce kot veliko goreče aolo in trešči] ob tla z vso posadko vred. Ostanki 93. skupine so se raztepll v manjših skupinicah in napadali improvizirane tarče. Izgubljenih je bilo H letal. Eno Izmed njih je strmoglavilo na Žensko kaznilnico, kjer je, sodeč po Izjavah, ubilo okoli 100 zapornic. (Konec prihodnjič) Družina - suženj Mehiška policija je zaprla kemika Raphaela Pereza Hernan-deza, ker je imel svojo družino leta in leta zaprto in odrezano od sveta. IZ grožnjami je prisilil svojo ženo, da je pretrgala vse stike z normalnim žlvlje- če se stepejo kače ... V nekem manjšem indijskem mestu se je pred kratkim v potoku, ki teče skozi kraj, -vnela krvava bitka med kakimi 100 kačami. Spopadli so se pitoni, od katerih so bili nekateri dol-gi tudi po več metrov. Po bitki so našli prebivalci v strugi približno 60 mrtvih aH umirajočih kač. njem. Njunih 6 otrok o zunanjem svetu praktično ni vedelo ničesar. Oče se za njihovo šolanje sploh nI zanimal, niti za zdravje. Dva otroka sta umrla že v rani mladosti zaradi pomanjkanja zdravniške nege-HernandezoVia družina je morala cTelatl v kleti, oče pa jim je vedno grozil z nožem ali revolverjem. Triinltridesetletna mati je danes videti kot 50-let-na starka. Otroci (najstarejši Ima 17 let) imajo nenavadna imena: »Suverenost«, »Triumfa-tor« In »Dobro počutje«, naj- MRAVA SE JE POŠALILA Pred nedavnim si je narava privoščila šalo v Kloštru pri Gradacu v Beli krajini. Izvalilo se je pišče s štirimi nogami: dve sta normalni, dve pa sta zadaj zrasli v eno. vendar se vidi, da sta zraščeni iz dveh (na sliki označeno s puščico). Po treh tednih je pišče neznano-,kam Izginilo. M. P. Brigadirja z avtomobilsl' url v muzeju: »Ti, tale bi pa bil za nas! Če bi ga imeli v brigadi, bi »le kar deževale . ..« (Mladost na avto cesti) PROTI »DANICAM« OSTREJE... Tudi v Angliji je začel veljati konec minulega meseca novi zakon proti prostituciji, ki predvideva kazen do treh mesecev zapora za' prostitutke, ki jih zalotijo pri opravljanju »obrti«. Zvodniki lahko dobe za svoje delo do sedem let zapora. Angleži nameravajo s tem pregnati prostitucijo s cest. Visoka kazen je v novem zakonu določena tudi za lastnike lokalov, ki dovolijo v svojih hišah sklepanje sumljivih poznanstev. Vendar kaj prida uspeha od tega menda sami Angleži ne pričakujejo. Tudi vlada generala de Gaulla je letos sprejela novi zakon o prostituciji, t katerim pa je položaj tega »najstarejšega poklica na svetu* le še bolj zaostrila. »Ne nadlegujem vas, gospod, samo vprašam vas ...« — tak je zdaj nagovor deklet na ulicah v Parizu. Po novem zakonu namreč lahko državljani v Franciji počno s seboj kar hočejo, le nadlegovati ne smejo sodržavljanov. Zato zakon B*trO kaznuje vsako »nadlegovanje« ljudi na ulicah, kazni so pa zagrožene tudi hotelirjem in drugim, ki bi Izdajali svoje prostore za opravljanje prostitucije. Dekleta so se medtem že »znašla«; najemajo si stanovanja s telefoni, »lovijo« z avtomobili in se organizirajo na ameriški način »deklic na telefonski poziv« ... Ukrepi v Angliji In Franciji so seveda le kapljice v morje. Gre za veliko socialno zlo, ki ga lahko odpravi le temeljita preosnova družbe, drugačen družbeni red in odno.-med ljudmi. V kapitali-stičnih državah zato korenin prostitucije nikoli ne bodo izpodrezali ne z zakoni, ne z drugimi ukrepi z vrha. mjlajšl član družine (deklica, stara 42 dni) pa Ima ime »Svoboda misli«. Hernandeza pregledujejo zdaj na neki psihiatrični kliniki. (Po VEČERU) Vročekrvni danski mladoletniki Poseben spopad je imela danska policija v mestu Koldingu, saj je morala ugnati v kozji rog kar 400 »razvnetih« mladoletnikov, katerim sta pivo in ples ročk and roll razburila kri. Skupina fantov ln deklet je prišla Iz kina, kjer so gledali enega izmed zmedenih filmov, s katerimi je Zapad preplavljen. Na cediti so nato začeli plesatfi, kmalu pa so 6e jim pridružili še udeleženci nekega taborjenja, katerim je močno pivo pravtako razgrelo možgane. — Policiji so prihiteli na pomoč policaji lz sosednih mest, vsi pa so se nato lotili razgrajačev z gumijevkami. Mladoletniki s0 hoteli »obrniti na glavo« neki policijski avtomobil. Po daljši bitki je bila policija spet mojster položaja... Pred sodnikom — v smrt Pred preiskovalnim sodnikom v Alchstattu v Nemčiji je pred kratkim stal Albin Fiedler. Aretirali so ga, ker se je spozabil nad 12-letno deklico. Ko bi se moral začeti zagovarjati, je bliskoma segel v žep in pred sodnikom Izpli ampulo strupa. Samomorilca niso mogli več rešiti, čeprav mu je takoj pomagal zdravnik. Danes dve... — In zdaj mi povejte cenol — Kaj pravite, da gori daveflf urad? Bežite no, najbrž 8H>*** napačno zvezali! MU