to XV Številka 39 (501) Velenje, 5. oktobra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 SEJA SVETA ZA IZGRADNJO KOMUNIKACIJ V torek je bila seja sveta izgradnjo komunikacij v čiini Velenje. Obravnavali i proročilo o poteku del pri zgraidnji Šaleške magistrale, ^lamčno poročilo in na-iljeivanju projektiranja te bomtembne ceste. Sprego-rorilii so še o regulaciji Pake [ob Šaleški magistrali in o [tem, kako bodo uredili [zapoire cest zaradi izgradnje i ceste. Delegacija mesta Sabadeil obiskala Velenje Jugoslovanska izvirna pot v socializem spodbuda Špancem pri iskanju njihove lastne poti v socializem — Ekonomsko sodelovanje med Sabadellom in Velenjem naj bi v prihodnje še razširili, vzpostavili pa tudi druge vezi — Delegacija Velenja bo spomladi 1980 vrnila obisk Seja občinske erence ZSMS Vel mlB V ponedeljek bo seja občin-:e konference ZSMS Velenje, segji bodo mladinci obravna-piredlog ocen o uresniče-iju' delegatskega sistema in os 10.674 2.471 7.496 1.737 4.045 937 11.543 2.672 1.070 OZS , . , 274.226 /po aneksu/ „ /drugi doh./ 17-82i - od tega:reg.in rep. 23.291 7.426 266.800 17.824 184.965 102.000 / po 286.965 trendu sepc. « 2.M 4.0001 osz 7.548 145 7.403 4.785 2.652 7.437 - od tega: reg. in rep. 2.103 ■if f po trendu julij -avgust Šteivilka 40 (502) - 12. oktobra 1979 r£3 Realni optimizem za obvladanje slabosti Nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je, kot je ugotovila občinska konferenca ZKS Velienje, poglavitni pogoj tudi za stabilizacijo gospodarstva — Zaposlovanje se resda umirja, vendar zaposlujejo v Šaleški dolini še zmeraj preveč in prehitro __ Otb ocenjevanju gospodarskih razimer preteklega leta je občinska Ikonferenca zveze komunistov Vdenje obravnavala tudi uvelljavljanj e samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v Šaleški dolini. Takrat so še poselbej opozorili na probleme, s kaaterimi so se srečevali v temesljnih in drugih organizacijah združenega dela. Opre-ddilii so neposredne naloge članov ZK v prizadevanjih za sta-biliziatijo gospodarstva ter za še hitrejšo preobrazbo samoupravni družbenoekonomskih odnosov. Ugotovljeno je bilo, da je potrebna za odpravo slabosti takojjšnja akcija, ob okrepljeni odgovornosti, da bi dosegli zlasti šše večjo učinkovitost pri ustvaarjanju dohodka in njegovi racionalni porabi. N;a zadnji seji občinske kon-fespmce ZK Velenje pa so, ob obraivnavi aktualnih idejnopoli-tičniih vprašanj gospodarskega razvcoja občine Velenje ugotovi-lli daa so z okrepljenimi prizade- vanji vseh vendarle uspeli preseči nevarne tokove, opazne v drugi polovici preteklega leta, čeprav so vzroki zanje — zaradi strukture gospodarstva - še zmeraj isti. Da bi bili v teh prizadevanjih še uspešnejši, bo treba doseči, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela resnično osnovni nosilci akcije za odpravljanje slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Le tako bo mogoče tudi vzroke za težave, s katerimi se soočamo, učinkovito odpravljati. Pred delavce je treba jasno razgrniti probleme ter opredeliti naloge in odgovornosti delavcev. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, daje nadaljnje razvijanje samoupravnih-dnižbenoekonomskih odnosov poglavitni pogoj tudi za stabilizacijo gospodarstva. Gospodarska rast ostaja v občini Velenje tudi v letošnjem letu še naprej dinamična, je poudaril na seji občinske konference ZK Rafko Ber-ločnik, predsednik komisije za Izvoz se povečuje, med izvoznike i premalo vključeni V (Gornji Savinjski dolini so priprave na konferenco republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije v polnem tekui - Delo na področju družbenega načrtovanja je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, zadovoljivo Pripprave na konferenco republi-škegaa sveta zveze sindikatov Slovenije, kki bo namenjena sindikatom in dnružbenemu načrtovanju ter pri-pravljljanju srednjeročnih načrtov za obdobbje 1981-1985, so v polnem | teku tudi v Gornji Savinjski dolini Potekk dejavnosti osnovnih organizacij : sindikata na tem podiočju so pred i nedavnim ocenili člani občin-skegaa sveta zveze sindikatov Mozirje in s 1 tem v zvezi sprejeli vrsto po-memhbnih sklepov. Na minuli seji so še enkkrat pregledali vse naloge, ki jih bodo) morali v tem in v bližnjem obdobbju uresničiti ter podrobno ocenili doslej opravljeno delo. V i mozirski občini so že v mesecu maju i imenovali koordinacijski odbor zza spremljanje in usklajevanje dejavr/nosti na tem področju. Odbor je priripravil delovni načrt, ki so ga sprejeele vse samoupravne sredine in imenaovale posebne komisije. Na podlajagi tega načrta bi morali v vseh organnizacijah združenega doslej sprejeieti sklepe o pripravi srednje-ročnejega načrta za obdobje 198 1 4-1985, izdelati analizo uresni-čevannja za sedanje obdobje, prav tako i analizo razvojnih možnosti, sprejejeti pa bi morali še izhodišča za sklepaanje samoupravnih sporazumov in dojogovorov o temeljih družbenega načrtrta ter smernice za pripravo načrtov .v. Osnsnovne organizacije sindikata bi moraliale do začetka prejšnjega meseca priiripraviti poročila o poteku de-javnososti, vendar nekatere manjše delovrvne organizacije te r.aloge niso opravMe niti do tega trenutka. Na podlajagi prejetih podatkov je pred-sedstvtvo občinskega sveta ZSS Mozirje i ugotovilo, da so v večini pri-merovov že izdelali potrebne doku-mentete, razen smernic za izdelavo načrtctov, ki jih v številnih samo-upravnvnih okoljih še pripravljajo. Glede le tega torej ni večjih problemov, r, nezadovojiv pa je način ob-ravnavavanja pripravljenih in sprejetih dokunimentov, saj so jih v večini pri-merovov obravnavali v vse preveč ozkih ih krogih in so bili delavci o tem vse prpremalo seznanjeni Predsedstvo občindnskega sveta zveze sindikatov Mozirjirje je zato sklenilo, da morajo osnovovne organizacije sindikata in zveze m komunistov zagotoviti, da bodo o o pripravljanju in sprejemanju potrehebnih dokumentov seznanjeni vsi de delavci, da morajo o njih razpravljati in izoblikovati svoja stališča a do vseh pomembnih vprašanj diužbžbenega načrtovanja. Odgovornosti ti samoupravnih in poslovodnih organonov pri tem ni treba posebej poudadarjati. TuCudi samoupravne interesne skupnpnosti na področju družbenih dejavnivnosti doslej še niso pripravile osnov ov za sprejem samoupravnih spo-razumimov niti niso izdelale analiz ižvajarjanja sedanjega srednjeročnega načrtarta. V znatnem zaostanku je tudi delo v) v krajevnih skupnostih, kjer pa se tududi tokrat ubadajo s problemom pomananjkanja ustreznih kadrov. Na ia podlagi teh ugotovitev in vseh tistih, h, ki jih je razkrila razprava na nedavravni seji občinskega sveta ZSS Moziijtiije, so člani sprejeli vrsto po-membmbnih in obvezujočih sklepov, ki naj k kar najhitreje odpravijo po-manjkljkljivosti in zagotovijo dosledno uresničnicevanje sprejetih nalog. Predvsem h bo treba zagotoviti, da bodo priprave na sprejem planskih dokumentov pri vseh nosilcih družbenega načrtovanja tekle istočasno in bo s tem omogočeno usklajevanje osebnih, skupnih in družbenih interesov. Sindikati bodo morali v vseh okoljih usmerjati razpravo predvsem na nekatera najpomembnejša področja, kamor sodijo stanovanjska izgradnja, otroško vaistvo, izobraževanje, rast in razporejanje dohodka, pogoji pridobivanja dohodka, osebni doliodek in skupna poraba, naložbe, zaposlovanje in kadrovska politika, problematika izvcea in uvoza ter stabilizacijski ukrepi. Člani občinskega sveta zveze sindikatov Moziije so na zadnji seji izvolili Andreja Napotnika, vodjo priprave dela v temeljni organizaciji združenega dela Stavbeno pohištvo, lesne industrije GORENJE - GLIN Nazarje za delegata za konferenco republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. J. piesnik se vključujejo nove temeljne in droge organizacije združenega dela, poraba usklajeno narašča itd. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi v razvoju samoupravnih odnosov in razvoju materialnih sil. „Lahko smo zadovoljni, pretirano samozadovoljni pa vendarle ne smemo biti!", je še opozoril Rafko Berločnik. Prezreti ob tem ne gre dejstvo, da so bia dosedanja gospodarska gibanja pogojena s konjunkturo na domačem tržišču; povpraševanje pa se umirja, zaostruje pa se likvidnost Nelikvidnost bo mogoče učinkovito rešiti tudi z racionalnim združevanjem in hitrim pretakanjem denarja med deli organizacij združenega dela. Zato je treba pospešiti proces ustanavljanja internih bank in posebnih finančnih služb. Slabosti so nadalje tudi pri usklajevanju vseh oblik porabe z dohodkom, investicijska poraba se še vedno financira iz kreditov, vse prepočasi se uveljavlja pridobivanje dohodka iz skupnega dohodka z združevanjem sredstev, prav tako pa tudi pridobivanje dohodka iz skupnega prihodka. Nasploh pa je samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje pri pridobivanju in delitvi skupnega pri-liodka še vse premalokrat odsev resničnega samoupravnega interesa in dogovarjanja delavcev," resnični izraz njihovih življenjskih potreb. Zaskrbljujoče je, da se je v globalni razdelitvi dohodka nadalje zmanjšal del dohoka, ki pripada organizacijam združenega dela, in sicer za 3 %, manjša pa je tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami, prav tako pa tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela Zaposlovanje se, kot kaže, resda umiija, vendar je kazno, da v Velenju zaposlujejo se zmeraj preveč in prehitro, ob tem pa ne zagotavljajo minimalne življenjske in delovne pogoje zaposlenim. Treba bo zagotoviti, da v temeljnih organizacijah zdniženega dela hkrati z zaposlovanjem nove delovne sile zagotavljajo tudi denar, potreben za reševanje stanovanjskih in drugih potreb delavcev. V zvezi z zaposlovanjem še to: nerazumljivo je, da je kljub vse večjemu uveljavljanju samoupravnega dogovarjanja število zaposlenih v prejšnjih institucijah enako ali se celo povečuje. Kar zadeva ekonomske odnose s tujino kaže opozoriti na nekatere posebnosti, ki izhajajo iz strukture velenjskega gospodarstva Energetski del REK Velenje je kljub vidnim prizadevanjem, da bi nadomestili opremo in rezervne dele iz uvoza z domačimi, praktično še zmeraj izključni uvoznik brez možnosti direktnega izvoza, čeprav sodeluje z električno energijo pri proizvodnji izdelkov drugih industrij, ki izvažajo. Torej je posredni izvoznik. Težave, s katerimi se "srečujejo v Šaleški dolini, vse bolj pogojujejo tudi razvojno nemirnost, zlasti še zategadelj, ker se struktura gospe darstva v glavnem ne menja Ob sorazmerno visoki splošni in skupni potrošnji, ki jo preveliko in ekstenzivno zaposlovanje še spodbuja, se istočasno ne razvijajo novi nosilci razvoja Zato bo treba v prihodnje hitreje in zavzeteje izkoristiti notranje rezerve, ki so, tudi v večjem sodelovanju in vplivu delovnih ljudi na zmanjšanje materialnih stroškov in diugih prvin proizvodnega procesa Pomemben pa bo tudi vpliv delavcev na oblikovanje razvojnih usmeritev in sprejemanje načrtov razvoja za obdobje 1981 - 1985. Delavci morajo spoznati tudi dolgoročne interese ter se aktivno vključiti v razmišljanje o nadaljnjem razvoju. Na začetku novega srednjeročnega obdobja bo treba izkoristiti razvojne možnosti obstoječih organizacij zdniženega dela bodisi z delnim preusmerjanjem proizvodnje (npr. v šoštanjski usnjami), bodisi s hitrejšim razvojem in usmerjanjem obstoječe proizvodnje (npr. v Elektro strojni opremi, v tozdih RŠS, v delu GIP Vegrad itd.). Pospešiti pa bo seveda potrebno spreminjanje gospodarske strukture, pri čemer bodo morali biti delavci in njihrr/i interesi v središču dogajanja in odločanja Razprava je, med drugim, znova opozorila, da so bili manjši delovni kolektivi deležni doslej premajhne pomoči pri njihovem razvoju, čeprav bi bilo mogoče prav s pospešenim razvojem le-teh zagotoviti višji dohodek in občutno spremeniti zaposlitveno strukturo. Zato bi kazalo sestaviti prednostno listo naložb in ta dogovor potem spoštovati tudi pri dodeljevanju investicijskih posojil. Seveda pa bo treba posebej še zaradi vse slabše akumulativnosti naše elektrokovinske industrije, pospešeno uveljavljati nove, akumula-tivnejše programe, denimo v Gorenju elektroniko in računalništvo. Vrsto problemov pa bo mogoče uspešneje razreševati zlasti še s hitrejšim uveljavljanjem nagrajevanja po delu, in to prav povsod. Zadnja seja občinske konference ZKS Velele je še posebej spodbudna spričo ugotovitve o pripravljenosti delovnih kolektivov, da se odločno spoprimejo s težavami, ki so prisotne. Za to pa bo treba motivirati prav vse delavce ter okrepiti prizadevanja za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V akcijo pa bo treba kot je poudaril eden od razpravljalcev, vključiti kar največ delavcev, saj bodo tako uspešna tudi prizadevanja zveze komunistov. Sicer pa bo treba zdaj, ko so ugotovitve znane, odločno v akcijo - opravljati bo treba znane probleme in slabosti ter uresničevati dogovorjene nove razvojne naloge. Odločni ukrepi za boljše delo V nekaterih samoupravnih sredinah namenjajo premajhno pozornost tekočim gospodarskim gibanjem, odpravljanju pomanjkljivosti in sprejemanju ukrepov za boljše gospodarjenje — Kakovost poslovanja na višjo raven Komunisti Gornje Savinjske doline so pred nedavnim na seji občinske konference ZK Moziije razpravljali o gospodarskih razmerah v občini in na podlagi tega opredelili naloge v nadaljnjih prizadevanjih za uresničitev gospodarske stabilizacije. Razprava na seji je bila kritična in vsebinsko poglobljena in je zato ob oceni poslovnih rezultatov za prvo polletje in po osmih mesecih letošnjega leta ter ob oceni možnih gibanj do konca leta lahko rodila vrsto pomembnii stališč in zaključkov. To je še toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da se razmere v nekaterih dejavnostih zaostrujejo in se bo položaj do konca leta skoraj zanesljivo še poslabšal. Razprava je torej tekla o konkretnih razmerah v konkretnih sredinah, razpravljalci pa so se odrekli prikazovanja pov-prečij in indeksov, ki so velikokrat varljivi in zamegljujejo dejansko stanje. Še ena ugotovitev je pomembna Na minuli seji so komunisti mozirske občine ugotovili da člani zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij v posameznih samoupravnih sredinah ne posvečajo nič, ali pa zelo malo pozornosti tekočim gospodarskim gibanjem, odpravljanju pomanjkljivosti in sprejemanju ukrepov za boljše gospodarjenje. V razpravi so ugotovili, da so za gospodarstvo mozirske občine v prvem polletju značilne zlasti naslednje ugotovitve: visoka konjunktura in preveliko povpraševanje, nedoseganje izvoznih načrtov, sezonska gibanja v gozdarstvu in gradbeništvu, znatno pomanjkanje reprodukcijskega materiala nezadovoljivo uveljavljanje dohodkovnih odnosov, hitra rast cen in še nekatera droga nerešena vprašanja, tudi sistemskega značaja Kakovost poslovanja se je v tem obdobju dvignila na višjo raven, vendar kljub temu še zaostaja za razvitejšimi. Vzrok za to je tudi v premajhni uporabi izkušenj boljših temeljnih oiga-nizacij združenega dela zlasti na področju nagrajevanja po delu in uveljavljanja sodobnejših tehnoloških postopkov. Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje o dejavnosti raziskovalne skupnosti, ki so jo skupno ustanwii za reševanje skupnii problemov, o rezultatih njenega dela pa ni ne duha ne sluha Vsekakor je pri tem zanimiv (in še kaj drugega) podatek, da so v mozirski občini letos načrtovali porast zaposlenosti za dva odstotka. Od tega so temeljne oiganizacije načrtovale zaposlitev kar 60 odstotkov nekvalificirane delovne sie in le en sam odstotek zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Če upoštevamo, da šepa tudi področje usmerjenega izobraževanja, potem stanje resnično ni razveseljivo. Veliko nedorečenosti je tudi na področju načrtovanja, kar je eden izmed poglavitnih razlogov za zaostanek pri uresničevanju srednjeročnega načrta Pri tem se pojavljata dva časovna zamika Vlaganja kasnijo zaradi izvajalcev. pa tudi učinki novih naložbv tem srednjeročnem načrtu ne bodo znani Težave pri investicijskih naložbah so nastale tudi zaradi težav pri uvozu opreme," pa tudi sicer ima gospodarstvo mozirske občine veliko te žav na tem področju. Za obravnavano obdobje so namreč načrtovali povečanje izvoza za 12 in uvoza za 5 odstotkw. Načrtovani izvoz so presegli za 32 odstotkov, uvoz pa za celih 197. Na takšen porast so seveda v največji meri vplivale številne pomembne naložbe, ki jih zaključujejo prav sedaj, kljub temu pa velja ugotovitev, da so restriktivni ukrepi več kot na mestu. Pri naložbah naj omenimo še podatek, da bodo dosegle vrednost 400 milijonov dinaijev, v zadnjih dveh letih pa so v mozirski občini porabili za investicije le 230 milijonov. To je le nekaj najpomembnejših ugotovitev, ki jih je navrgla resnično kritična in vsebin&o poglobljena razprava Res je namreč na drogi strani, da so nekatere temeljne oiganizacije združenega dela, predvsem pa vse krajevne skupnosti, dosegle nekaj izrednih uspehov, kljub vsem tem uspehom pa primešava z območjem in republiko kaže, da je stanje slabše, kot bi ?o uspehih lahko sklepali ANEZ PLESNIK Pospešiti priprave na sprejemanje načrtov V Šaleški dolini zaostajamo s pripravami za oblikovanje srednjeročnih načrtov - Zagotoviti večje vključevanje bolj usklajeno načrtovanje delavcev in kvalitetnejše ter V Šaleški dolini ne moremo biti zadovoljni z dosedaj opravljenim delom v pripravah za oblikovanje srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985. Precej kasnim o, zato je treba delo pospešiti. To je bila ena izmed poglavitnih ugotovitev članov občinskega sveta ZSS Velenje na zadnji seji. Poudarili so, da so sindikati odgovorni za uveljavljanje vloge in položaja delavca zato se morajo v procesu priprav družbenih in samoupravnih planov zavzemati, da bodo le-ti takšni, da bodo delavcem omogočili obvladovanje pogojev ustvaijanja in razporejanja dohodka, v skladu z njihovimi in družbenimi interesi, saj bodo le tako v največji možni meri izkoriščeni vsi proizvodni dejavniki za še hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Ustvarjen dohodek pa bo razporejen za vse namene porabe v skladu z opredeljenimi interesi in potrebami delavcev ter z vsebino in cilji razvoja samoupravnih socialističnih sS. To pa bo moč doseči le, če bo zagotovljen odločujoč vpliv delavcev na celotni postopek priprave plana, v katerega so bili delavci doslej premalo vključeni To se kaže zlasti pri aktivnostih osnovnii organizacij sindikata, saj so bile redke tiste, ki so o tem poglobljeno razpravljale. Še vedno se srečujemo s precej razšiijeno miselnostjo, predvsem strokovnih in poslovodnih delavcev, da so plani zgolj strokovno delo, v katero se delavci vkjučuiejo šele v postopku sprejemanja Razloge za premajhno vključevanje delavcev je treba iskati tudi v nezadostni usposobljenosti vodstev osnovnih organizacij zveze sindikatov, saj se v obsežnih pripravah težko znajdejo brez pomoči strokovnih služb, zaradi tega pa tudi ni učinkovitejše akcije sindikata Tudi posamezne faze priprav na srednjeročne načrte so si marsikje različno razlagali. Celotni postopek sprejemanja so ponekod zelo poenostavili, za širše razprave delavcev pa so pripravili le splošne in deklarativne smernice. Celotne načrte bi lahko pripravili v strokovnih službah. Nadaljuje se tudi stara praksa ki je veljala pri oblikovanju sedanjih srednjeročnih načrtov, ki so jih oblikovali predvsem na ravni delovnih organizacij in v zelo ozkih krogih posameznih strokovnih ter poslovodnih delavcev. V občini doslej tudi ni bilo dovolj usklajene in usmerjene aktivnosti $ede tega, kar je, kot so poudarili člani sveta v svojih sklepih, velika ovira za uveljavljanje kvalitetnejšega in usklajenejšega načrtovanja Zato so se zavzeli, daje potrebno nemudoma pristopiti k oblikovanju ustreznega koordinacijskega oigana, ki bi usklajeval delo posameznih nosilcev načrtovanja in organov, ki so v to načrtovanje vključeni Izvršni svet skupščine občine mora zagotoviti tekoče strokovno spremljanje posameznih faz priprav načrtov in zagotoviti ustrezen pretok potrebnih infoimacij. Da bi bila akcija čim bolj poenotena, in da bi dosegli večjo usklajenost v pripravi srednjeročnih načrtov, so predlagali izvršnemu svetu, naj ponovno prouči program priprav družbenega načrta občine, po potrebi na novo določi posamezne roke, dopolni pa naj še zlasti tisti del programa ki obravnava načrtovanje v samoupravnih interesnih skupnostih. Po njihovem mnenju bi se morala v proces priprav načrtov še bolj vključiti tudi Savinjsko šaleška gospodarska zbornica in skupno z izvršnim svetom ter koordinacijskim organom zagotoviti medsebojne dohodkovne in samoupravne povezave, za katere so zainteresirane posamezne oiganizacije združe; ega dela Pomembna naloga čaka tudi osnovne organizacije zveze sindikatov. Poudarili so, da morajo kritično oceniti vključevanje delavcev v pripiave načrtov in tudi, če so delavci ustrezno seznanjeni z vsemi podatki Pri ocenjevanju doslej opravljenega dela pa si morajo osnovne organizacije prizadevati, da bodo dale smernice za plan in elemente za samoupravno sporazumevanje, celovite odgovore za bodoči razvoj temeljne oiganizacije, pri tem pa ne gnejo zane-maijati raznih oblik dohodkovnega povezovanja, s katerimi bi obvladali pogoje pndobivanja in delitve dohodka ter ustvarili še boljše medsebojne odnose. Pri tem je treba tudi ugotoviti, kaj v posameznih sredinah pripravljajo na področju samoupravne organiziranosti, uvelja- vi jarg a skupnega dohodka, združevanja sredstev v nove naložbe, urejanja skupnih osnw in meril za razporejanje čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. Organi konferenc osnovnih organizacij sindikata in koordinacijski odbori pa so še posebej odgovorni, da preverijo, če bodo dani takšni pogoji, ki bi zagotovili usklajen razvoj vseh tozdov in sozdov znotraj posamezne delovne organizacije, medsebojno delitev in specializacijo, skupni program investicij, skupne usmeritve na področju razvoja tehnologije in znanstveno raziskovalnega dela, nadalje na področju kadrovske politike, izobraževanja, zaposlovanja, itd. Pri svojem delu pa bo osnovnim organi--zacijam v pomoč tudi svet za plani-lanje in ekonomsko politiko pri občinskem svetu ZSS Velenje, ki mora spremljati vse priprave na sprejem srednjeročnih planov in se vključevati v razreševanje vseh odprtih vprašanj. V oceni dosedanjih priprav za oblikovanje srednjeročnih načrtov pa so člani sveta posebej poudarili, da je vzpodbudno, da vsepovsod zelo vztrajno iščejo nove možnosti za spremembo strukture gospodarjenja in razmišljajo o povezavi temeljnih organizacij sorodnih dejavnosti To pa ne bi smelo ostati le pri razmišljanju, ampak bi bilo treba te možnosti resno proučiti, tako da bi takšne usmeritve našle svoje mesto tudi v smernicah za načrte OZD, pa tudi v družbenem planu občine. Zavzeti seje tteba, da v smernicah ne bomo načrtovali samo novih naložb in posodabljanja proizvodnje, ampak, da bomo načrtovali tudi povezave na osnovi dohodkovnih odnosov, s katerimi bomo obvladovali pogoje gospodarjenja S. VOVK I\= Povezovanje na obetavni poti Dobro leto je od tega, ko se je organizacija združenega dela Lesna industrija GLIN Nazarje vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Dovolj dolgo obdobje torej za kratko oceno o tem, v kakšni meri se uresničujejo cilji, ki so si jih postavili ob združitvi. Vsekakor so v minulem obdobju pretežno mero pozornosti namenjali organizacijskemu vključevanju v organizem sestavljene organizacije, uspešnost medsebojnega sodelovanja pa je po posameznih področjih različna. Na področju uveljavljanja in krepitve samoupravnih odnosov so v tem obdobju sklenili nekaj pomembnih samoupravnih sporazumov, ki naj bi predvsem zagotovili trdne temelje nadaljnjega razvoja. Delegatr nazar-skih lesarjev tvorno sodelujejo v samoupravnih organih sestavljene organizacije, dejavno pa so vključeni tudi v delovanje koordinacijskih teles družbenopolitičnih organizacij, še zlasti pri sindikalni in mladinski organizaciji. Pomembna je tudi razvojna dejavnost, saj je sodelovanje pri pripravi in izvedbi sedanjih naložb v Nazarjah na zavidljivi ravni, obsežno delo pa je opravila tudi skupina, ki je raziskovala možnosti vključitve v proizvodnjo montažnih stanovanjskih objektov. V potrebni meri se je razvijalo tudi sodelovanje na področju načrtovanja in pri oblikovanju službe tehnične kontrole v nazarski delovni organizaciji. Največja vsebinska sprememba po vključitvi v SOZD Gorenje je bila zagotovo prenos komercialnih dejavnosti v organizacijo združenega dela Promet — Servis in sodelovanje na tem področju temelji na sporazumu o skupnem prihodku, temu odnosu pa sledijo posebni poslovni in finančni tokovi. Prav sedaj teče razprava o vključitvi v interno banko. To je za nazarske lesarje nedvomno zelo pomembna odločitev, zato jo velja kar najbolj poglobljeno pretehtati in pri tem upoštevati vse možne vidike. Ob tako bežni oceni uspešnosti povezovanja se seveda pojavljajo tudi številne naloge, ki jih bodo morali v prihodnosti uresničiti, zlasti na tistih področjih, na katerih doslej niso bili dovolj uspešni. Sem sodi predvsem uresničitev razvojnega koncepta nazarske lesne industrije kot nosilca lesnih programov v okviru reprodukcijske celote DOM. To je nedvomno dolgoročna naloga, ki bo terjala čvrste dogovore pri združevanju potrebnih sredstev, pri uveljavljanju novih proizvodnih in prodajnih programov in skupno odgovornost za sprejete odločitve. I. PLESNIK Nova tovarna TV sprejemnikov Doslej naredili že nad 75.000 sprejemnikov — Z novimi prostori veliko boljši delovni pogoji Ob navzočnosti predstavnikov medobčinskega sveta ZKS Maribor, ptujske občine in predstavnikov Gorenja ter delavcev temeljne organizacije združenega dela Elektronika, tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, so pretekli petek v Ptuju položili temeljni kamen za nove proizvodne prostore te temeljne organizacije. Nova tovarna, ki naj bi bila zgrajena najkasneje v letu dni, bo imela 4200 kvadratnih metrov uporabnih površin. V njej pa bodo izdelovali črno bele televizijske sprejemnike, katerih proizvodnjo je TGO Gorenje lani v celoti preneslo iz Velenja v Ptuj. Proizvodni program vključuje tudi proizvodnjo biro-tehnike, novi prostori, ki bodo seveda zdo izboljšali delovne pogoje zaposlenih, pa bodo omogočili tudi uvajanje novih programov. V ptujski občini si - kot je dejal na slovesni položitvi te- » * Med slovesno položitvijo temeljnega kamna Med slovesnostjo meljnega kamna predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, Franjo Glinšek - v tem srednjeročnem obdobju še posebej prizadevajo vzbuditi interes delovnih organizacij, da bi sledeč prizadevanjem o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja načrtovale v okviru svojih možnosti nove proizvodne zmogljivosti tudi na njihovem območju. Njihovi številni dosedanji poskusi pritegnitve programov v delovnih organizacijah iz gospodarsko razvitih območij v večini primerov niso rodili sadov. ,,V naše zadovoljstvo", je dejal med drugim Franjo Glinšek, „pa sodi Gorenje med tiste kolektive, ki so se zavzeto in uspešno vključili v družbenoekonomski razvoj občine Ptuj." Mladi kolektiv TGO Gorenje — tozd Elektronika Ptuj se danes že lahko pohvali, da je od prenosa celovitega programa proizvodnje črno belih TV sprejemnikov v lanskem letu v Ptuj, pa do 30. septembra letos, izdelal že 75.350 sprejemnikov. Kako pomembna je ta proizvodnja za ptujsko občino, govori tudi podatek, da 305 delavcev ustvari nad 300 milijonov celotnega dohodka. V kolektivu je več kot 60 odstotkov delavk, poprečna starost vseh zaposlenih pa je 25 let. Glede na to, da sedaj delajo v neprimernih prostorih, so ti podatki še toliko bolj spodbudni. Ob koncu se je Franjo Glinšek, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, zahvalil vsem, ki so s svojim družbenim prizadevanjem pomagali zagotoviti pogoje, da bo ta izredno pomembna naložba uresničena. Izrekel pa je tudi željo, da bo Gorenje tudi dolgoročno širilo obseg proizvodnje na njihovem območju. Pomembna delovna zmaga za delovi Elektrostrojne opreme Uresničena druga faza investicijskega programa delavcev ESO Ob občinskem prazniku so beležili delavci Elektrostrojne opreme Velenje pomebno delovno zmago. Namenu so predali halo B in C z aneksom in tako se v tej delovni organizaciji ne bodo več srečevali z neustreznimi delovnimi pogoji, sem pa so tudi preselili vse obrate, ki so bili doslej dislocirani na različnih lokacijah. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili učenci osnovne šole Velenje, godba ter Šaleška folklorna skupina. Na slovesnosti paje spregovoril predsednik kolektivnega poslovodnega organa Viljam Jelen. Najprej je spregovoril o samoupravni organiziranosti delovne organizacije ter se zahvalil samoupravnim organom, ki so v preteklem mandatnem obdobju delali izredno dobro, rezultati pa so vidni tudi v objektih, ki so jih otvarjali. Nato paje dejal: „Ob otvoritvi teh objektov lahko rečemo, da je to naš nov delovni uspeh. Zato gre zahvala slehernemu delavcu našega kolektiva in le s takšnim delom lahko trdimo, da smo in da bomo kos novo zastavljenim nalogam in ciljem, ki so še pred nami." Zahvalil se je izvajalcem del za dobro delo, nato pa ocenil izvajanje načrtovanih nalog. Takole je dejal: „Če primerjamo letošnje polletne rezultate z enakim obdobjem lani ugotavljamo, da smo celotni prihodek povečali za37 odstotkov, dohodek za 55 odstotkov, čisti dohodek, ki smo ga razporedih za bruto osebne dohodke pa za 22 odstotkov. Če primerjamo rezultate s planskimi nalogami, smo presegli celotni prihodek za 3,6 odstotka, dohodek na delavca pa za 6,2 odstotka, čisti Predsednic kolektivnega poslovodnega organa Viljem Jelan dohodek za 5,2 več kot smo načrtovali. Za osebne dohodke smo namenili 6,4 odstotka manj kot smo predvidevali, zato pa smo za boljše materialne pogoje dela namenih v polletju 6,3 milijona dinarjev. To je kar 45 odstotkov več kot smo načrtovali". V svojem govoru pa je spregovoril tudi o delovnih in poslovnih perspektivah delovne organizacije: „Omeniti velja, da imamo naše kapacitete zasedene za tekoče delo in že za naslednje leto, predvsem na področju naše republike. Povedati pa je potrebno, da smo dobili del poslov pri investicijski izgradnji ljubljanske Toplarne, da je zaključena pogodba za opremo tovarne gradbenih izdelkov v Kosovu, v Srbiji se dogovarjamo za izgradnjo sistema transporta premoga za novo Termoelektrarno, potekajo prvi razgovori za postavitev tovarne izdelkov iz pepela, skupaj z drugimi se dogovarja- njem času sov ta namen organizirali več sestankov s predstavniki delovnih organizacij. Tako so se o organizaciji zdravstvenega varstva v občini Velenje že pogovarjali s predstavniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Rudarskega šolskega centra, Vegrada, Rudnika lignita, Avtoparka, Elektrostrojne opreme, Termoelektrarne Šoštanj ter Modnega salona. Na teh sestankih so spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo delavci navedenih delovnli organizacij pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. Ti so predvsem opozorili na slabosti v zobozdravstveni službi ter v dispanzerjih, kjer opravljajo preglede pred zaposlitvijo. Na teh razgovorih so se dogovorili tudi, kako napake odpraviti, določili pa so tudi, do kdaj jih je potrebno odpraviti. Pretekli teden so se sestali predstavniki Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje s predstavniki Rudnika lignita Velenje že dni« gič, kjer so posamezne probleme konkretno opredelili. Zdravniki so predlagali, da morajo zavarovanci, ki bodo koristili bolniški stalež obvezno predložiti bolniški kontrolni list, ki ga dvignejo v svoji delovni organizaciji. Tako bodo imele delovne organizacije večjo kontrolo o bolovanju svojih delavcev. Izredno velik problem v RLV je velik bolniški stalež, koristijo pa ga pretežno delavci iz drugih republik v občinah stalnega bivališča. Ti mnogokrat prinašajo dvomljiva potrdila o bolovanju, vendar jim je to žal zelo težko dokazati. To je izredno Sestanki z organizacijami združenega dela - nova oblika sodelovanja Predstavniki Savinjsko Šaleškega zdravstvenega doma so se sestali s predstavniki Rudnika lignita Velenje ter spregovorili o problemih pri uveljavljanju zdravstvenega varstva Delavci Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje so izdelali akcijski program, da bi tudi sami kar največ prispevali k sanaciji izgube, ki je nastala v zdravstveni skupnosti. Ta program ne predvideva, da bi se obseg zdravstvenega varstva zmanjšal, temveč obravnava boljšo organizacijo dela ter kvalitetnejše usluge. Akcijski program obvezuje vse zaposlene v tej delovni organizaciji, da delovni čas kar najbolj racionalno % izkoristijo, še bolje pa se bodo tudi notranje organizirali. Tako so že reorganizirali delo splošnih ambulant ter dispanzerjev za medicino dela. Veliko nalog pa jih čaka na tem področju tudi v prihodnje. Zavedajo se, da so integralni del gospodarskih organizacij, zato želijo v kar največji meri prisluhniti njihovim potrebam in zahtevam. V zad- velik problem, ob katerem pa so tako delavci zdravstvenega doma v Velenju kot tudi delovna organizacija Rudnik lignita Velenje nemočni. Zdravniki bi morali delo, ki ga posamezen delavec opravlja bolje poznati. To bo sedaj, ko bo za posamezno organizacijo združenega dela zadolžen en zdravnik, mnogo lažje. Organizirali pa bodo tudi razne obiske v teh delovnih organizacijah. Vsakemu zdravniku, ki bo delal za njihovo delovno organizacijo pa bodo priskrbeli še sistemizacijo delovnih mest, tako da bo lažje in bolj uspešno predlagal delovna mesta, na katerih naj bi delavci v času, ko se še zdravijo, delali. Na sestanku so tudi predlagali, da bi ponovno oživeli delo komisij. Te bi naj na domu delavcev, ki so v bolniškem staležu, preveijale, če se ti res zdravijo po navodilih zdravnika. Komisije naj bi ustanovili v delovni organizaciji. Bolje bodo v bodoče organizirali tudi sistematske preglede za delavce RLV, saj bodo večino pregledov opravljali znotraj dispanzerja. Predstavniki Rudnika lignita so tudi predlagali, da bi sodeloval v zdravniški komisiji njihov predstavnik. Vsi so ta predlog podprli in se bodo dogovorili o tem, kako bi to organizirali. Na zdravniško komisijo pa bodo delavce, ki so v staležu, odslej pošiljali po štirinajstih dneh. Reorganizirali so že delo v splošnih ambulantah. V prvi tretjini delovnega časa imajo prednost delavci z bolniškimi kontrolnimi listi pri katerih je potrebno ugotavljati, če bodo koristili bolniški stalež, v drugi tretjini delovnega časa bodo na vrsti pacienti,'pri katerih bolniški stalež ni potreben, v tretji tre^inipa bolniki, ki prihajajo na kontrolni pregjed in so že v bolniškem staležu. Spregovorili so tudi o problematiki zdravstvene nege delavcev, ki prebivajo v samskih domovih in v času, ko so v bolniškem staležu nim^o primerne nege. Predlagali so, da bi poiskali primeren prostor za takšno r.ego zunaj samskega doma, saj bi sprememba okdja pozitivno vplivala na delavca. Sestanek predstavnikov savinjsko šaleškega zdravstvenega doma in Rudnika lignita Vdenje je bil izredno uspešen. Podani so bili problemi s katerimi se srečujejo delavci te delovne organizacije pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. V zdravstvenem domu Velenje jih bodo skušali čimprej odpraviti. Takšni sestanki pa bodo postali stalna oblika sodelovanja med ddovnima organizacijama. Podobne sestanke bodo organizirali tudi z ostalimi organfeacijami združenega dda v občini. Želijo, da bi bili z ddavci kar najbolj povezani, da bi kar najbolj poznali njihovo delo ter seveda, da bi jim delavci s svojimi pripombami in predlogi pomagali pri organizaciji zdravstvenega varstva MIRA TAMŠE mo za izvajanje del v Demokn tični republiki Nemčiji in Pdj ski, načrtujemo dolgoročni sodelovanje z angleško fiimoi še bi lahko našteval. Tozd Strojni obrati naj bi i naprej razvijal rudarsko opi mo, odkopne, verižne in gui transporterje, jamsko sami hodno hidravlično podpoij! gojil proizvodnjo hidravlični krmilnih mehanizmov, nada$ val naj bi tudi s proizvoda) k težkih valjencev ter proizvodnji raznovrstnih tlačnih p predvsem za toplifikacijo druge ogrevalne namene, vedno bo ostal del proizvi v remontni dejavnosti za nn sko opremo in izvajanje teh na objektih. Za tozd Elekl obrati se predvideva osno' usmeritev dejavnosti v elek prave in izolacije za rudi opremo, elektroopremo in štalacije, toplifikacijo naselij roma industrije elektron in inštalacije za oskrbo, n: janje, krmiljenje tehnol postrojenj, telefonsko om in signalno varnostne nap: ter remontna dejavnost T< mo, da bi nudili komplel opremo, zato je potrebno pi vodne programe p osami tozdov usklajevati. Toplifiki naselij in oskrba z energijo stajajo dejavnosti posebr družbenega pomena. Pri; kuje pa kapacitet. Če pa števamo še potrebo po koni nih in popravljalnih sisti namenom optimalizacije ti kacijskih sistemov, so možnosti^ da skupaj s ti organizacijo vodovodno vodni obrati nudimo kompletno dejavnost tega ročja. Vodovodno toplovodni ti se nameravajo poleg n nega usmeriti še v proizvi p olproizvodov za izvi montažnih del. Potrebno je ij vesti tipizacijo ter preiti i izdelavo polproizvodov in s t poenostaviti njihovo m on ta Dejavnost izvajanja raznaj stnih inštalacij je v naši i zelo razdrobljena, zato bi moj li te dejavnosti razviti nae mestu tako, da bi krili pod doma ter se pojavih tudi nad gem trgu. Tozd krovsko ključa čarski obrati se naj bi usmei izdelavo lahkih kovinskih I strukcij in žičnic, paletnegij stema in podobno. Ostala i pa bi začeli vključevati in s ti z dejavnostmi drugih meljnih organizacij. Dovolite, da zaključim i misli s prepričanjem, da i delavci s svojim ang delom zunaj delovne orga je, to je v krajevnih skupno družbenoplitičnih organiza in društvih, dokazujejo borci za napredek naše upravne socialistične družbi sledijo besedam našega.) tovariša Tita, vse z željo,] ustvarijo boljši jutri in zai svetu." MIRA TA • ♦ ' t Pačani o svojem kraju Ob našem obisku v krajevni skupnosti Paka pri Velenju smo mimogrede povprašali nekq domačinov o tem, kaj menijo o svojem kraju bilo potrebno malo napora vložiti še v akcijo za pridobitev gradbenih dovoljenj, po katerih je v naši krajevni skupnosti veliko povpraševanje. Zelo sem zadovoljen tudi s cestami, Id smo v zadnjem času res lepo uredi- FRANC VETRIH, komercialni tehnlc: \ „Sicer že tri leta ne živim več v tej krajevni skupnosti, vendar imam z njo še vedno tesne stike Opažam, da se v zadnjem času močno razvija, vem pa tudi, da ne manjka težav. Vendar sem prepričan, da Pačani ne bodo klonili pred njimi Vem, da imajo volio in prav ta bo. kot že to lik o-krat do sedaj, odločilna za uspešno izvedbo zastavljenih nalog." FRANC VOVK. uookoienec: „Krajevna skupnost dobro deluje, posebno sedaj, ko je izvofje no novo vodstva Tudi za prejš-nje ne morem reči, daje bilo slabo, toda to so bih le začetki. Tako imamo sedaj lepo urejeno sejno sobo v prostorih osnovne šote in s tem so se pogoji delovanja močno spremenili. Prav v tej sobi se sestajamo tudi člani zypze združenja borcev. Zal, je nas vsako leto manj. Sicer pa bodo za nami mladi in prepričan sem, da bodo tudi oni še mnogo naredili." EMA ROTOVNIK, upokojen- ka: „V Paki sem že od 1931 leta in vetjemite mi, da se je od takrat marsikaj spremenilo. Vidi se, da krajevna skupnost gre s časom naprej. Morda bi b&o potrebno urediti samo še Pako, jo regulirati ali kaj podobnega, saj vsako leto enkrat ali dvakrat za- gotovo prestopi breg. To posebno občutim na svoji koži, ker imam hišo tik ob vodi. Ja, veste česa še nimamo: avtobusne postaje. Saj so nam jo obljubili, pa je žal ostalo samo pri besedah." MILICA DRCBNIKK, eko-nomdci tehnik: „Pred nekaj leti sem odšla iz te krajevne skupnosti in se sedaj zopet vračam, ker sem si tukaj gradila hiša Moram reči, da je bil v teh letih napravljen velik korak naprej. Ker sem vseskozi imela tesne stike z domačim krajem, menim, da se mi ne bo težko v Sveti v novo okolje. Kolikor poznam razmere v kraju, se mi zdi, da bi bilo potrebno v kraj vnesti več kulturnega in družabnega življenja. Potrudila se bom, da bom v bodoče tudi sama dala k temu svoj prispevek." MARJAN KRAJCER FRANC VETRIH FRANC VOVK EMA ROTOVNIK MILICA DROBNI K ka 40 (502) - 12. oktobra 1979 Življenjski utrip na vsakem koraku SZDL aktiv-rala vse svoje sile - Krpani zelo delavni - Ure:ene ceste kmalu telefon-Bo osnovna šola dočakala dvajsetletnico obstoja? A1AL0IZ JELENKO, upokojenec ec: JJ. življenjem v nas krajevni skupupnosti sem kar zadovoljen. ScTMtda se najde kakšna stvar, ki bi jo jo bio potrebno spremeniti. Takcko me najbolj moti cesto, saj staji ji moja hiša tik ob njej- Pa kaj, ko ji je dolina tako ozka. da bi oestoto le s težavo prestavili. Toda tudi ii na to smo se že navadili. Motiiti pa me še nekaj. Namreč to, da « se le s težavo dobi gradbeno «hmi«D|enje. Vidite, moj sin bi si lahkoto doma postava hišo, tako bo p pi prisiljen iskati družbeno »tonanonnje, za katerega pa vemo, dajiljih že tako in tako primanjkuje- MAtARJAN KRAJCER, ključar in pohvalno koraku čuti, deluje. Morda bi Naše uredništvo ma obisku v krajevni skupnosti Paka togn .. HCrajevna skupnost Paka i VeUenju je stisnjena ob reki iftj cesti iz Velenja proti ' ^ Gradcu, pa spet razme-jpo obronkih Padcega in Lopa t nik a S svojimi itni kvadratnimi kilo-p«ovršine sodi med največ-v naš§ občini Vendar pa živi i tej poovršini komaj 560 prebi-Icev. Kakšnih 200 se jih vsak m vozzi na delo v Velenje, ne-ited ppa tudi v Slovenj Gradec, s triddeset se jih preživlja s netijsetvom in tudi tukaj se že ižejozznaki odseljevala v dobit. Pmvs tem pase odpie kopi-težaav. ki pestijo krajevno upnosst za katere pa se trudi-, da bi jih sproti odpravili, ser paa naj več o tem povedo " ssaml • VSF SILE V (TELEFONSKO OBREŽJE „Moraam reči," je povzel belo pnredsednik sveta krajevne upnos)sti Vinko Ježovnac." da krajejevna skupnost v zadnjih kaj leletih res zaživela. Ljudje spozjznali, da vse, kar naredi-, ostaiane njim in je v njihovo bro. *. Tako se ob vsaki akciji zelo zavzamejo, da bi uspela. Prav sedaj smo vse sile usmerili v izgradnjo telefonskega omrežja, s katerim bomo pridobili 30 telefonskih priključkov. V ta namen smo zbrali za 90.000 dinarjev obveznic za ceste, poleg tega pa smo od vsakega naročnika pobrali še 6 tisoč dinarjev. Vendar pa s tem še nismo rekli kot kažejo zadnji rezultati, bo v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi pri njih zasvetila luč." .Življenjski utrip se res čuti na vsakem koraku," je dodal Srečko Vetrih, predsednik SZDL." Ne da bi se hvalil, ampak prav gotovo ima velike zasluge za to prav socialistična zveza, ki je mobilizirala vse svoje sile. Toda že na samem začetku smo se srečali s kadrovskim problemom. Pri tako malem številu prebivalcev je težko najti ljudi, ki bi bili sposobni oprav ljati vse zadane naloge. Zgodi se, da mora biti človek pravnik, ekonomist in politik v eni ose- Franc Ježovnk: Krajevna skupnost je v zadnjih nekaj letih res zaživela. zadnje besede. Prispevali besno telefonske drogove, opravili pa tudi kar največ udarniških ur. Izkušnje kažejo, da z udarniškim delom ne bo težav, saj se krajani udeležijo vsake akcije pdnoštevilno. Ob napeljavi telefonskega omrežja računamo na izdatno pomoč rudarskega šolskega centra Velenje, s ka-terrm imamo,že vrsto let zelo dobre odnose. Gotovo pa bodo tudi drugi primaknili svoj delež. Če že govorimo o ddu in akcijah, ne morem mimo ureditve' cest. Pravzaprav je bila to naša prva naloga in mislim, da gre že v zaključno fazo. Uredili smo precejšnje število makadamskih cest, prav sedaj pa potekajo de la na cesti od Lok do Kozjaka in proti Lopatniku. Želimo, da bi imeli vsi zaselki v naši KS, kot so Paka, Završe, Paški Kozjak, Lopatnik in TrebeliškG, tako poleti kot pozimi dobro povezavo z dolino. Uspešno smo izvedli tudi akcijo elektrifikacije krajevne skupnosti, saj samo dve kmetiji še nimata elektrike, pa še ti dve po lastni krivdi Denarja pa tudi nismo imeli toliko, da bi nekomu vsiljevali elektriko, če sam ni pripravljen nič prispevati Vendar Srečko Vetrih: SZDL je aktivirala vse svoje šle___ bi. Res, vse preveč dela prihaja na krajevno skupnost. Če bo So tako naprej, bo potrebno resno razmisliti o tem, da bi nekoga stalno zaposlili." ŠOLA V ZELO SLABEM STANJU „Šola, šola. Ta je trenutno naš največji problem. Prav drugo leto bo slavila svojo dvajsetletnico. Vendar, če bo šlo tako naprej, se bojimo, da je sploh ne bo dočakala. Pri vseh oknih zamaka, streha pušča in še in še. Osnovna šola Gustav Šilih, katere podružnica je, pa se sploh ne zmeni za to. Na SIS za izobraževanje so nam sicer žago tovih, da se bodo našla sredstva, vendar je ostalo samo pri besedah. Krajani pa odločno ALOJZ JELEN KO no bi jo bilo regulirati, ali pa napraviti novo strugo od Vovka do ceste na Trebeliško. Prav ta odsek je najbolj kritičen. S tem pa bi se rešili tudi \zdrževanja dveh lesenih mostov, ki sta kraju vse prej kot v ponos." • GRADIVO TEŽKO RAZUMLJIVO „Tudi delegacija za zbor krajevne skupnosti se zelo trudi, da bi vse te težave sproti prenašala na zasedanja zbora," je dodala Marija Jerič." Vendar se tudi mi pri svojem delu srečujemo s težavami, ki naše delo otežkočajo. Prva težava je v tem, da so člani delegacije zaposleni v različnih delovnih organizacijah in imajo izmensko delo. Tako se zelo težko sestajamo. Poleg tega pa imamo velike težave pri razlaganju skupščinskega gradiva, saj je to zelo težko razumljivo. Ze dolgo nam obljubljajo, da bodo pripravili seminar za delegate, vendar do sedaj še ni bilo nič " V krajevni skupnosti Paka pa ni aktivna samo socialistična zveza. Tu so mladinci, pa organizacija rdečega križa, imajo pa tudi svojo osnovno organizacijo zveze komunistov Prav ta je na zadnjem sestanku sprejela pomembne sklepe, ki bodo zagotovili še večjo aktivnost njenega članstva. V želji, da bi tudi kulturno življenje dobilo tisto mesto, ki ga je imelo nekoč, so pred kratkim ustanovili oktet, ki že pridno vadi. Slišali smo tudi pripombo, da v kraju nimajo človeka, ki bi bil sposoben delati z gledališčniki in da bi bila zelo zaželjena pomoč kulturne skupnosti iz Velenja. Okvirno smo se dotaknili dela in življenja v krajevni skupnosti Paka pri Velenju. Prav gotovo smo marsikaj izpustih ali pa tudi pozabili napisati. Besedo ali dve bi prav gotovo zaslužila akcija čiščenja okolja, vendar o tem morda še kdaj drugič. Ob koncu bi dodali samo še tole: Le tako naprej, Pačani! BESEDILO IN FOTOGRAFIJE DRAGAN BALABAN zahtevamo, da se v tej smeri nekaj stori. Nismo še namreč pozabili, kako so skoraj pet let pripravljali material in zbirali sredstva, da so lahko začeli gradnjo. Prenekateri žulj je ostal v teh zidovih in razun ljivo je, da ne bomo dopustili, da bi sad našega dela propadal pred Naši otroci so že tako ali tako za. marsikaj prikrajšani v šoli, pa naj imajo vsaj prostore v redu Če ne bo šlo drugače, bomo morali stopiti k družbenemu branilcu samoupravljanja. Morda bi o tem dodal še to, da si močno želimo,, da bi tudi v Paki prešli na celodnevno šolo, * je sklenil svoje besede Srečko" Vetrih. • ZAKA J SC POSTAJALIŠČA? ,,Naš naslednji žulj je avtobusna povezava z Velenjem. Imamo tri lepo urejena postajališča in tudi avtobus vozi zelo pogosto. Problem pa je v tem, da avtobusi ne stojijo na vseh teh postajališčih. Tako se dogaja, da morajo krajani peš mimo ene postaje na drugo, če hočejo, da bo avtobus obstal. Če je to prav, pa presodite sami. Tudi reka Paka nam dela težave, saj vsako leto vsaj enkrat ali dvakrat poplavlja. Potreb- Marija Jerič: Skupščinsko gradivo je večkrat težko razumljivo Dostojno proslavili 8. oktober Konec preteklega tedna smo delovni ljudje in občani šaleške doline proslavili svoj občinski praznik — Na osrednji slovesnosti v Šmartnem ob Paki odkrili doprsna kipa bratoma Letonje Občani in delovni ljudje Šaleške doline smo tudi letošnji praznik občine Velenje, 8. oktober, proslavili slovesno, z vrsto manifestacij, ki so bile pretekli teden. Že v petek popoldne je bila v atnju velenjskega gradu svečanost, med katero je predsedrifl' 'Jcupščine občine Velenje Franjo Korun podelil letošnje občinske nagrade in priznanja. V petek zvečer so v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje odprli razstavo del slikarja Božidarja Jakca, ki letos slavi 80. letnico. Ob otvoritvi je o našem likovnem mojstru portretov, krajine in grafike spregovoril Bogdan novi zasedbi. Med tem lepim večerom pa je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun izročil mojstru Božidarju Jakcu srebrni grb občine Velenje. V soboto dopoldne je bilo v domu kulture v Velenju v počastitev praznika slavnostno zasedanje, katerega so se udeležile delegacije vseh treh zborov občinske skupščine, predstavniki organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih ter drugih skupnosti in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na slavnostnem zasedanju je najprej spregovoril predsednik velenjske občinske' skupščine Franjo Korun, ki je i„: ■ sveta federacije in narodnega heroja Franca Leskoška Luko, člana predsedstva SRS Toneta Boleta, narodnega heroja Toneta Vidmarja Luko, delegacije pobratenih in prijateljskih mest Vrnjačke Banje, Splita, Suboti-ce in Novega Travnika ter delegacijo delovne skupnosti Splošna Plovba Piran in predstavnike sosednjih občin. Prisrčen pozdrav pa je izrekel tudi delegaciji iz španskega mesta Sabadel, ki je bila na obisku v Velenju v dneh praznovanja. V svojem nagovoru je predsednik, velenjske občinske skupščine tudi izrekel priznanje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim za dosežene uspehe v preteklem letu, z željo, da bi bil tudi v prihodnjem letu naš razvoj čimbolj uspešen. V slavnostnem govoni je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga najprej posegel v ne tako davno zgodovino in obudil spomin na dogodke, v katerih ima svoje korenine 8. oktober, praznik občine Velenje. Nato pa je spregovoril o našem povojnem obdobju, našem ustvarjalnem zanosu, krepitvi samoupravne socialistične skupnosti .človekove svobode in dostojanstva in o pomenu politike neuvrščenosti. „Ponosni smo lahko," je dejal, ,,da je tovariš Tito tvorec te politike. Ponosni zato, ker smo kljub zaostalosti in pritiskom z vseh strani našli dovolj moči, da smo bili vseskozi na čelu držav, ki so nenehno poudarjale, da je mir nedeljiv, in da se je potrebno za mir boriti z medsebojnim dogovarjanjem, spoštovanjem neodvisnosti in suverenosti vseh držav in vsakega naroda. S principielno politiko in z odločnostjo smo dajali vzgled tudi drugim. To potrjuje Delegacije so položile vence k spomeniku Onemele puške tudi priznanje, ki gaje 6. konferenca neuvrščenih v Havani izrekla tovarišu Titu." Ob koncu je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga spregovoril-še o naših skupnih uspehih in pridobitvah v zadnjem letu dni in dejal, da je bila kljub umer-jenejši dinamiki razvoja gospodarska dejavnost v občini večja kot v preteklem letu. Precejšen napredek je bil storjen tudi na področju poglabljanja samoupravnih odnosov, uresničevanja dohodkovnih odnosov, dele- gatsKega sistema in pri krepi obrambnih priprav. V drugem delu svečane je nastopila rudarska godbaV lenje, ki je pod vodstvom gen ta Ivana Marina ter ob i taciji Karla Seme ta izvei kantato Desant na Drvar in^ svojstven način uveličalahei sko zmago naše revoludje. slavnostnem zasedanju so gacije skupščine občine druž nopolitičnih in drugih organij cij ter pobratenih mestpolo' vence k spomeniku Onerr puške na Titovem trgu in i poklonile njihovemu sporna Iz Šaleške doline je darovalo za svobodo svoje življenje 639 občanov. Njihov spomin so na seji počastili z enominutnim molkom Pogačnik. Večer so z nastopom vsem čestital za praznik in popestrili tudi člani Slovenske- nadvse prisrčno pozdravil ude- ga okteta, ki so se velenjskemu ležence seje, še posebej pačast- občinstvu prvič predstavili v nega občana naše občine, člana tComemoracija v Šoštanju Ob prazniku občine Velenje so tudi letos v Šoštanju počastili spomin na talce, ki jih je sovražnik ustrelil v njihovem kraju Tako kot vsako leto so v Šoštanju tudi letos organizirali komemoracijo na Cesti talcev. Na komemoraciji, ki sovpada s praznovanjem krajevnega praznika in občinskega praznika, so obudili spomin na napad partizanskih enot na mesto Šoštanj ter streljanje talcev na Ulici talcev, ki ga je sovražnik izvršil kot povračilni ukrep. Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo, so se zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje, predstavniki pobratenih občin, krajevni funkcionarji in številni občani. Na svečanosti je o pomenu narodnoosvobodilne borbe, napadu na Šoštanj, padlih žrtev ter povojnem razvoju Jugoslavije govoril Karel Kordež. Ko-memorativni program pa so pripravili učenci osnovne šole Ka- rel Destovnik Kajuh, godba Zaija ter Šaleški oktet. Ob koncu svečanosti so delegacije položile vence k vsem spominskim obeležjem narodnoosvobodilne vojne v tej krajevni skupnosti. Pred komemorativno svečanostjo pa je bila svečana seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so spregovorili o razvoju Šoštanja, podelili pa so tudi priznanja zaslužnim organizacijam, društvom in posameznikom. Letošnja priznanja krajevne skupnosti so prejeli Ribiška družina Paka Šoštanj, Lovska družina Smrekovec, krajevna organizacija Zveze združenj borcev, Mirko Ferk za uspešno in dolgoletno delo v gasilskem društvu ter Martin Primožič za delo na različnih področjih krajevne skupnosti. B. Z. Ob prazniku počastili spomin na prvoborci V Šmartnem ob Paki so na osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Velenje odkrili doprsna kipa brato Letonje — Slavnostni govornik je bil Albin Vipotnik—Strgar Praznična sobota se je v Šmartnem ob Paki prebudila v nizkih oblakih in dežju. Kljub slabemu vremenu pa je kraj kazal svečano podobo, saj je lepo urejen, ves v zastavah in cvetju čakal, da pozdravi udeležence slovesne prireditve in jim zaželi dobrodošlico. Prvi so se v Šmartnem že v zgodnjih jutranjih mu spomeniku padlim v drugi svetovni vojni. Tu jim je o poteku bojev s sovražnikom govoril domačin Avgust Travner, udeleženci pa so pohod zaključili z zborom pred osnovno šolo, kjer je bilo vse nared za začetek osrednje proslave ob prazniku občine Velenje. Udeleženci Paki. mladin&ega pohoda na poti proti Šmartnemu ob urah začeli zbirati mladi iz vse Šaleške doline, udeleženci pohoda ob obeležjih iz narodnoosvobodilnega boja. Pohod so oiganizirali občinska konferenca ZSMS Velenje, krajevna konferenca ZSMS Šmartno ob Paki in krajevna organizacija ZZB NOV iz Šmartnega, z njimi pa so mladi iz naše občine želeli pristaviti svoj delež k proslavljanju letošnjega praznika občine Velenje. Pri spomeniku padlim borcem v Paški vasi se je zbralo več kot dvesto učencev vseh osnovnih šd Šaleške doline, dijakov Rudarskega šolskega centra, domačih mladincev in delegacije mladih iz krajevne skupnosti Novo selo, ki je pobratena s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Na začetku poti, ki je mlade vodila k nekaterim spomenikom iz prve in druge svetovne vojne na območju Šmartnega, je udeležence pohoda najprej pozdravil predsednik domače borčevske organizacije Jože Dvornik in opisal delež teh krajev v narodnoosvobodilnem boju. Pionirje in mladince je korak nato vodil do spomenika žrtvam prve svetovne vojne na pokopališču v Šmartnem, od tam pa k osrednje- Slovesnost se je pričela z državno himno, ki jo je zaigrala Rudarska godba iz Velenja, predsednik skupščine krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Stane Prašnikar pa je nato z govorniškega odra pozdravil vse udeležence proslave in številne visoke goste. Med njimi so bili člani sveta federacije in častni občan Velenja Franc Leskošek Luka, član predsedstva SRS Tone Bole, narodni heroj Tone Vidmar Luka, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Socialistične republike Slovenije in regije, delegacije iz pobratenih občin Vrnjačke Banje, Splita in Su-botice, občine Novi Travnik, občine Sabadelli v Španiji, sosednjih občin in njihovih družbenopolitičnih oiga-nizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje, preživeli borci Savinjsko-revirske čete in Štajerskega bataljona, mnogi drugi borci, med njimi tudi Ela Ulrih-Alena, sestra prvoborcev Jožeta in Vlada Letonje, ki so jima ob tej priložnosti postavili doprsna kipa. Stane Prašnikar je med drugim dejal: „Vaščani Šmartnega in Gorenja smo ponosni, da lahko praznik občine Velenje počastimo 7 odkritjem doprsnfi kipov dveh bratov, junakov Jožeta in Vlada Letonje, ki sta bila med udeleženci napada na Šoštanj. Na ta način se jima bomo vsaj deloma zahvalili za vse, kar sta naredila za naš kraj, za njegovo revolucionarno podobo." O pomenu in veličini praznika je zatem spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Janko Luk-ner, nato pa predal besedo dav-nostnemu govorniku Albinu Vipot-niku—Strgaiju. V svojem nagovoru je Albin Vipotnik orisal življenjsko pot in neprecenljivo revolucionarno delo tukajšnjih domačinov, prvoborcev Jožeta in Vlada Letonje. Oba brata sta se že pred vojno predala delavskemu gibanju in se takoj po okupaciji domovine vključila v narodnoosvobodilno gibanje ter sama vodila in organizirala številne akcije, dokler nista cmahnila pod sovražnikovimi streli Osnovna šola v Šmartnem se imenuje po bratih Letonje, na sobotni proslavi pa so pred šolo odkrili njuna doprsna kipa Po slavnostnem govoru in kul- turnem programu, ki so ga iz člani domačega kulturnega drufl je Stane Prašnikar kipa obeh pn borcev izročil v varstvo pioniije mladincem osnovne šole Letonje iz Šmartnega, z bes ,,Dragi Mladinci! Spomenika,! sta pred vami, spominjata na ti in revolucionarno preteklost sla skega naroda, občancv ŠalešI Savinjske doline ter vaščanov ! tnega ob Paki in Gorenja. Spon ta na brata Jožeta in Vlada Lef ki sta se nesebično in požrtvo odrekla človeški nečimrnosti ii borbi za svobodo, pravico in reaij žrtvovala svoji mladi življenji J imenu združenja borcev občine r lenje in krajevnih skupnosti . tno ob Paki ter Gorenje, vam p jam doprsna kipa v varstvo z l da bi spomin na njuni žrtvi z i kot simbol neustrašljive voljs odrekanja v korist splošnega r naše družbe." Mladi šolarji so obljubili, dab še naprej skrbno varovali in nef pridobitve narodnoosvobodln volucije, nato pa skupaj z t kipoma bratov Letonje polož ce in cvetje. 1 Na komemoraciji v Šoštanju Na svečani seji v domu kulture v Velenju je zbranim delegatom in gostom spregovoril tudi vodja delegacije španskega mesta Sa-vadella. Izrekel je pričakovanje, da se bodo med obiskom lahko seznanili z dosežki naše revolucije, ki jim bodo — kot je dejal — pomagali v njihovem nadaljnjem razvoju. Obenem je zaželel, da bi bil njihov obisk prispevek k nadaljnji krepitvi prijateljstva in solidarnosti, ki se je začela že z Jugoslovani v španski državljanski vojni. nMMB Sfe-' • .•- j V- , , * -.. m m m ML * Slavnostni govornik na proslavi v Šmartnem je bfl Albin Vipotnik-Strgar. Številka 40 (502) - 12. oktobra 19, 'ilika 40 (502) - 12. oktobra 1979 1^7 Ob 80. letnici rojstva slikarja Božidarja Jakca so v Velenju odprli razstavo njegovih del — Med slovesno otvoritvijo je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun izročil umetniku visoko občinsko priznanje — srebrni grb agrajenci občine Velenje ni grb za Božidarja Jakca, Ivana Kotnika in Gasilsko društvo Šoštanj — Nagrada la (Destovnika Kajuha za Pavlo Rovan in Društvo invalidov Velenje — Nagrade podelil inik skupščine občine Franjo Korun, nagrajencem spregovoril tudi predsednik občinske kulturne skupnosti Peter Krapež idemik prof. BOŽIDAR (C je dobil srebrn grb ob-e Velenje ob 80. letnici roj-P^leg neprecenljivih zaslug sloivensko umetnost in slo-ski narod, je prispeval tudi KHTiemibni delež v narodnoosvobodilnem gibanju. Bil je član pllenuma slovenske osvobo-dilne fronte in AVNOJ-a. S dovenssko delegacijo je sodeloval na II. zasedanju AVNOJ-a t Jajciu, kjer je portretiral mar-hla Tiita in druge delegate. Po »osvoboditvi je aktivno sodelovali pri ustanovitvi Akade-nije sza likovno umetnost v ljubljaani in je bil njen prvi rektorr. Bil je dvakrat predsednik drvuštva slovenskih likovnih umetniikov ter predsednik zveze likovniih umetnikov Jugoslavije, akac je redni član Slovenske akadenmije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dopisni član akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Sarajevu in Beograidu. Leta 1963 je bil proglašen i za častnega člana akademije vi Firencah, dobitnik pa je tudi šftevilnih pomembnih priznanj in nagrad za umetniško, pedagooško in revolucilnarno deli B02ŽIDAR J AKAC je ddgo-tni pjrijatelj naše občine. Sku-18) staa ustvarjala z našim roja-com 1 Ivanom Napotnikom in bila dcobra ter zvesta prijatelja. Jakac jje odkril spominsko ploščo naa Napotnikovi rojstni hiši v Zavoodnjah, razstavljal pa je v Ve len j tj u in imel pred dvema etomaa uvodni govor na otvoritvi retrcospektivne razstave njegovega vvelikega prijatelja Antuna Augustlinčiča ter se udeležil o tvorit tve spomenika maršala Tita. ^ * ■ [ IVC; KOTNIK je dobil srebrni grb i občine Velenje za izredne uspoehe pri vzponu na najvišji vrh sveeta v odpravi „JAHO 79" in za vsestransko alpinistično udejstvvovanje. Naddvse pomembni so uspehi i alpinista Ivča Kotnika, u se jeje s svojo voljo, željami in fcubeznnijo do narave in gorskega sveta ppovzpel v krog alpinistov svetovtvnega slovesa. V obbdobju, ko je alpinizem v flovenhiji stagniral, sta dva vzpo- na našega alpinista veliko pripomogla k popularizaciji alpinizma pri nas, Kotnik sam pa je stopil v vrh jugoslovanskih dosežkov. Leta 1974 je odšel z jugoslovansko odpravo na Kavkaz. Vrhunec je njegova uspešna udeležba v naši JAHO na Maka-lu. Dosegel je vrh in postal alpinist, ki je med redkimi stopil na stene osemtisočaka. Letos je bil član v odpravi JAHO na Everest. Ravno tu je pokazal voljo in skromnost alpinista in nudil nesebično pomoč sočloveku v stiski. .. Kotnik je član ŠAO. Njegova zasluga je, daje alpinizem v naši dolini dobil izreden obseg. GASILSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ je dobilo srebrni grb občine Velenje ob 100—letnici delovanja za človekoljubno delo pri reševanju ljudskega premoženja in človeških življenj, za aktivnost na preventivnem področju in krepitvi družbene samozaščite. Sto let je minilo, odkar so v Šoštanju ustanovili prostovoljno gasilsko društvo in Dostavili temelje gasilstva v Šaleški občini. Šoštanjsko gasilsko društvo ima za seboj celo stoletje trdega, uspešnega in koristnega delovanja v prid svojega domačega kraja in okolice. Koliko nesebičnih ljudi je bilo vključenih v to množično človekoljubno organizacijo in koliko prostovoljnih ur so vložili v reševanje človeških življenj in ljudskega premoženja. Kolikokrat bi bila stiska ljudi še večja, če ne bi bilo požrtvovalnih gasilcev, ki pomagajo povsod tam, kjer je pomoč najbolj nujna. V svojem stoletnem delovanju so se gasilci neštetokrat borili z ognjem in vodo ter ob tem izpostavljali tudi svojo lastno varnost, ko je šlo za reševanje sočloveka in njegovih dobrin. Ljudje znajo to ceniti. Zato se je gasilstvo globoko zakoreninilo med ljudmi in preživelo nemirno stoletje- KAJUHOVI NAGRAJENCI; PAVLA ROVAN je tudi v naši dolini poznana kulturna in politična pisateljica in članica društva slovenskih pisateljev. V Velenje je prišla po osvoboditvi in nekaj let z zanosom pomagala pri graditvi kraja, zlasti na kulturnem in političnem področju. Začela je pisati o življenju in delu velenjskega knapa in o malem človeku. Njene novele in črtice so odsev Šaleške doline. V njenih literarnih sestavkih je navzoč nekoliko odmaknjeni čas, čas, ko je sodelovala pri organizaciji kulturnih in političnih manifestacij, čas, ko so v Šaleški dolini po vojni začele delovati krajevne organizacije. V- knjigi , Sonce in sence" opisuje ljudi in njih delo v povojnih letih naše doline. Iz teh časov in naših krajev pa so znane še novele Knapi smo — knapi mati, Hunti, Vrnitev, Nekoč ob prvem maju in Učiteljica Boža. Nekaj novel je prevedenih v srbohrvaščino, rudarske črtice pa v češčino. DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE prejme nagrado za aktivno družbenopolitično delo in prizadevnost pri društvenem organiziranju invalidov ter njihovem aktivnem delu kot kolektivnem članu SZDL. Društvo invalidov slavi letos 10. leto aktivnega dela. Z delom je društvo dokazalo, da organizirano pristopa k razreševanju življenjskih vprašanj invalidov in invalidnih oseb, kakor tudi v tem, da je z vključevanjem v samoupravne mehanizme postalo ustvarjalni del naše občinske skupnosti. Podatek, da 390 delegatov članstva invalidov deluje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter dmžbenopolitič-nih organizacijah, dovolj zgovorno pove o vključevanju invalidov v samoupravni sistem. Da so invalidi tudi sicer družbenopolitično aktivni, priča dejstvo, da je kar 455 članov velenjskega društva invalidov prejelo družbena priznanja in pohvale. Siebmi grb občine Velenje za Ivča Kotnika Pisateljica Pada Rovan Siebmi grb občine Vdenje so prejeli tudi Kajuhovo nagrado je prejelo tudi društvo .invalidov Velenje ■BHHBHBHBH Jakčeva »pokrajina" v Velenju Dolgogo časa je bila prisotna želja ulturnibiih ddavcev velenjske občine, i bi zbzbrali in razstavili dela našega elikega ga kiparja Ivana Napotnika iz avodenienj v prostoiu, ki bi bil dosto-en vsercem občanom. Ta želja je sedaj esničeičena. V počastitev občindcega raznikaika ter olj 60. letnici Delavsko rosvetn:tnega društva Šoštanja sta ulturnimi center Ivan Napothik Ve-snje terter šoštanjska Svoboda pripra-la p re tre teki o soboto otvoritev stalne alerije e umetniških del Ivana Na-otnflca (a v prostorih doma kulture v oštanjuiju. Ob otvoritvi razstave je spregovoril predsednik skupščine KS Šoštanj Martin Primožič in poudaril, da je stalna galerija pomembna pridobitev ne le za njihov kraj, ampak tudi za celotno občino ter tudi širši slovenski prostor. Dela pri ureditvi prostora za galerijo je financirala občinska kulturna skupnost, strokovni izvajalec pa je bil Kulturni center Velenje. Otvoritev galerije v Šoštanju je bila tudi uvodna, kulturna prireditev v proslavljanju 60. letnice Delavsko prosvetnega društva Svobode Šoštanj. Poleg mnogih gostov, med katerimi so b8i tudi predstavniki z velenjsko občino pobratenih mest ter delegacija iz španskega mesta Sa-vadel, je bil tudi letošnji nagrajenec' občine Velenje slikar Božidar Jakac, ki je galerijo tudi slovesno odpri. O življenju in kiparskem opusu Ivana Napotnika pa je spregovoril dr. Stane Mikuž in med drugim poudaril veliko Napotnikovo ustvarjalno silo, ki kljub težki samoti, raznim opravilom, skromnemu življenju in nezanimanju okolice, ni nikoli ugasnila. Izjemen kulturni dogodek v Šoštanju so z nastopom • obogatili tudi člani ljubljanske opere Sonja Hoče-varjeva, Ladko Korošec in Rajko Koritinik. Tako je stalni galeriji umetniških del Ivana Napotnika v gornjih prostorih doma kulture v Šoštanju razstavljenih 43 umetniških del, ki jih je Kulturni center Ivan Napotnik Velenje izbral iz zbirke Šolske Napotnikove galerije na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju, iz zapuščine pokojne Napotnik we vdove in svojih stalnih zbirk. Franjo Korun izroča srebrni grb Božidarju Jakcu Otvoritvena slovesnost v Šoštanju V galeriji knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, ki je bila polna do zadnjega kotička smo bili pretekli petek priča izjemnemu kulturnemu dogodku, otvoritvi razstave mojstra Božidarja Jakca ob njegovi 80-letnici rojstva. V lepem kulturnem večeru je najprej nastopil slovenski oktet, ki se je tokrat velenjskemu občinstvu predstavil v novi zasedbi, vrhunec pa je ta izjemni kulturni dogodek dosegel, ko je sekretarka Skupščine občine Velenje Hermina Klančnik povedala, da so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine odločili, da Božidarju Jakcu podelijo visoko priznanje - srebrni grb občine Velenje za njegove neprecenljive zaslu-gp, za slovensko umetnost in slovenski narod ter za kulturni raevoj Velenja. „Visoko vas cenimo," je deja- la med drugim Hermina Klančnik, „kot umetnika in človeka, ki je s svojo strašno željo in neponovljivo sposobnostjo ustvarjanja prispeval ogromni delež k bogastvu slovenske-, ga likovnega upodabljanja. Spoštujemo vas kot revolucionaria in borca za pravičnejši in lepši svet Radi vas imamo kot dolgoletnega, odkritosrčnega prijatelja naše občine m dobrega tovariša, našega rojaka k$aija Ivana Napotnika. Še posebej pa nam je drago, ker so med Vašimi razstavljenimi pasteli tudi motivi Vdenja in njegove okolice." V imenu Kulturne skupnosti Velenje je Božidarja Jakca pozdravil predsednik skupnosti Peter Krapež in poudaril, da je otvoritev njegovih del v Velenju veliko priznanje občinski kulturni skupnosti. V spomin na ta dan mu je izročil kipec JEZNA, odlitek dela kiparja Ivana Napotrlika. Nadvse ginjen se je nato mojster Božidar Jakac zahvalil za dobljena priznanja, za tople besede, ki so mu ble izrečene. ..Prireditev je tako bogata in tako polna polnih misli ter priznanj, da skoraj ne morem verjeti, da je vse to namenjeno meni. Srčna vam hvala za izreden večer v tem mojem drugem domu, ki jih imam v Sloveniji že nekaj. Toda tu stalno doživljam presenečenja, toliko ljubezni in toplote, kot nikjer drugje. Čestitam Velenju, temu edinstvenemu mestu, ki nima primere, kjer je na eni strani trd delavec, na drugi pa človek, ki živi za kulturo, z duhovnim življenjem, s tistim, kar bo od nas n ekoč ostalo, kot nadaljevanje tega življenja. Če bom k vsemu temu samo nekaj malega pripomogel, sem presrečen in zadovoljen, ker mi je bla danes dana usoda, da sem lahko delal v tem času. Kar sem naredil in kar so naredli moji tovariši, je bOa naša globoka ter umetniška dolžnost in ne samo dobra volja. Še več. To je dolžnost življenja in tistega daru, ki mi je bil poklonjen ob rojstvu." V spomin na to razstavo in na to prelepo srečanje ie mojster Božidar Jakac podaril Velenju sliko velenjski grad, ki jo je naslikal lani, kot simbol zgodovinskega nastanka Velenja." Naj bo to skromna oddol-žitev za vse, kar sem doživel tu, v Velenju," je dejal na koncu veliki slikar. f Šošoštanju, v domu kulture so preteklo soboto odprli stalno razstavo umetniških del kiparja Ivana Napotnika iz Zavodenj - Razstavljenih 43 umetniških del - Galerijo odprl Božidar Jakac 8 r£ Številka 40 (502) - 12. oktobra 197! SREČA NJE MIMOGREDE Marjan Vodišek Naše življenje je zelo pestro, zanimivo, a tudi ena sama kruta resnica. Ljudje smo na zemlji kot turisti. Večkrat obupamo, toda malo se pošalimo in je že spet vse dobro. Ja, tako je. Življenje je treba gledati ne samo z resne strani, ampak malo tudi z zabavne. Marjan Vodišek je že eden takšnih. Zaposlen je na REK — delovna organizacija Tiskarna v tehnološki službi. Dolgo časa je delal kot mon-tažer. Vendar so bili na tem delovnem mestu zanj neugodni pogoji. Začele so mu pešati oči. Montažer pa mora imeti dobre oči, saj daje tiskovinam obliko. Zato je sedaj na delovnem mestu, kjer sprejema naročila in evidentira oblike dela. Veliko pa mora na tem delovnem mestu vedeti o papirju in načinu dela. Če je kje kaj za dopolnit, pa še vedno rad priskoči s svojim svobodnim risanjem, zlasti z osnutki. Med tem pripovedovanjem mi je Marjan povedal še kakšno šalo in oba sva se smejala. Pogovor je bil že na začetku prijeten. Njegov obraz je izdajal da je to vesel človek, vedno veder in nasmejan. Saj je prav, daje nekaj tudi takšnih. „Življen-je je zelo kratko, zato ga je treba kar nsgbolje preživeti. Ravno tako moraš živeti, kakor da si na dopustu. Ampak ljudje tega ne vedo. Preveč so vsi ,Jovci na denar", doda Marjan. Naše vprašanje, ki je sledilo po kratki anekdoti in smehu, je bilo: „Kje ste pa končali slikarsko šolo? Marjanu se usta razpotegnejo in že vem, da bo povedal zopet nekaj smešnega. In res: „Ja, zame pa res ne veš, kje bi rekel, da sem končal šolo. Saj smo se selili kot cigani. Luč petrolejke sem leta 1929 zagledal v Ljubljani. Oče je bil vojaški godbenik. In ti, kot prav gotovo veste, samo „vandra-jo". Tako sem 1. razred osnovne šole končal v Belo-vaiju, nekaj v Dol ah pri Litiji, nato v Nemčiji, gimnazijo končal v Celju, litograf-Sko grafično šolo pa v Zagrebu. Sedaj pa recite, če ni res težko določiti, kje naj bi obiskoval šolo. Če me kdo vpraša, tako kot vi, mi je kar nerodno povedati, koliko sveta sem že videl kot otrok. Moja mladost je bila bolj čma kot svetla. Bil sem v ta- borišču. Iz pripovedovanja pa gotovo veste, kako je bilo". Malo se zamisli, dvakrat krepko potegne cigareto, srkne malo kave, ki so nama jo medtem prinesli in nadaljuje: „Ja, ampak vi ne veste, kako sem vesel, da sem svoji hčerkici nesel torbico v šolo, in da je vsaj ona končala osnovno šolo na enem mestu. Jaz vedno trdim, da ti je tvoja življenjska pot usojena." „Če ste že pregledati toliko sveta po dolgem in počez, kako ste se znašli prav v Velenju? " me je zanimalo. „V Velenje sem prišel leta 1963 povsem slučajno. Delavska univerza v Celju pri kateri sem bil prej zaposlen, je organizirala sindikalni izlet v Velenje. Ko sem prišel v to mesto, sem si zaželel le to, da bi v njem za vedno ostaL Že na prvi po-$ed mi je bilo zelo všeč. Rekel sem si, da bi delal karkoli, samo da bi tukaj ostal. Na delavski univerzi v Celju sem bil aranžer. Z veliko truda sem našel isto delovno mesto v Velenju in tu ostal". Nastopil je kratek molk. Marjan se zamisli, prižge cigareto in z nasmehom dopolni. „Toliko let sem v Velenju, da imam že nekaj velenjskih državljanskih pravic. 27 let sem pa zaposlen že v Tiskarni, 18 let kot aranžer. Svoj poklic imam zelo rad. Sem zanj ustvarjen. Večkrat me kdo vpraša, zakaj sem se odočil ravno za slikarstvo. Ja, zato vendar, ker sem samo do tega imel veselje in ga še imam. Jaz sem preveč „vržen" na slikanje. Toda sedaj je delo litografa dosti bolj enostavno, kot pa takrat, ko sem začel jaz. Gotovo vas zanima, kaj je litogra-fija." Poseda me po strani, se mi nasmehne, potegne cigareto in molči. Razmišljam in razmišljam, se trudim, toda ne morem spraviti z jezika, čeprav vsaj zase vem, kaj je to. Ko me Marjan opazuje, se mu usta razpotegnejo prav do ušes in nadaljuje: „litografija je risanje že predloženih vzorcev. To so predvsem nalepke, plakati. Ko bi vi vedeli, kako sem že kot otrok rad risal. Smisel svojega življenja sem našel prav v tem. Kruh, ki si ga zaslužiš, je težak, da pa je še poklic takšen, potem ni vredno, da živiš. Veste, jaz sem tak, da vse svoje težave gledam skozi humor. Pa tudi po svoji naravi sem človek, ki ima rad slikarstvo, sprehajanje, potepanje. Svoje življenje gledam najraje skozi karikaturo. Kdaj pa kdaj to zelo prav pride. Žabavno se mi zdi, če gledam vse skozi dikarstvo. Vse kar se pomembnega zgodi obrnem na zabavno plat, saj se mi življenje zdi tako bdj znosno. Čeprav sem že slišal marsikatero pikro na ta račun, se slikanju ne bom odpovedal. Vse prebite noči, vsa ta leta, sem zabil v slikarstvu. Sedaj pa, da bi to pustil. A, to pa ne. Raje vse drugo prej, kot to." „Marjan, kaj pa najraje rišete," vprašam. „Rišem tisto, kar mi kdo reče. Vse kar se zgodi pomembnega spravim na list papirja in po svoji zamisli to tudi oblikujem. Svoje slike objavljam v Večeru in PavH-hu. Čeprav sem „nor" na slikarstvo, ne razstavljam rad sam, ampak skupinsko. Najraje imam perorisbe. Ukvarjam se tudi s fotografijo. Zelo rad obiskujem razstave, zlasti vsakdetne grafične bienale v Ljubljani, saj te človeka še bdj bogatijo. Po ogledu dobim še večjo vdjo. Sam sem sodeloval tudi v koloniji na Zavrhu. Bilo je enkratno. Če se bo dalo, bom še šel na kakšno." Ob odhodu mi je Marjan še obljubil, da mi bo pokazal nekaj svojih risb. Prav gotovo ga bom „držala za besedo", saj bi si njegove perorisbe in karikature prav rada ogledala. T. K. Prizadevni Obetaven začetek radioamaterji Kaj je svoboda? V akcijo Nič nas ne sme presenetiti so se vključili tudi učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja. V ta namen so imeli učenci posebna predavanja, pri pouku slovenskega jezika in pri krožku pa pisali %>is Kaj mi pomeni svoboda in ob tem izražali svoje misli ter razmišljaija ob akciji NNNP. Rt naredimo samo nekatere najlepše misli in razmišljmja. Jaz sem se rodil v svobodni državi. Ne poznam lakote, trpljenja, ponižanja, strahu pred smrljo. Ko sem med akcijo NNNP čepel v zaklon gču in poslušal zavijanje siren, sem doživel droben delček tistega strahu, ki so ga ljudje doživljali med vojno, in vojne so še vedno na svetu... (Borut Krajnc) Zatulijo sirene, ljudje hitijo na najbdj varen prostor, čeprav - vedo, da je samo vaja. A kaj, če bi bilo res! Strese me ob tej misli! (Tatjana Kovač) Akcija je bila samo preizkus pripravljenosti naše republike. Sovražnik bi težko zavzel našo svobodno Slovenijo. V vsakem našem človeku bi moral videti sovražnika, ki je nevaren. Prav zares: vsak sovražnik bi si na nas polomil zobe. (Branko Debeljak) Svoboda! Lahko govorim _v materinem jeziku, lahko potujem po vsej deželi, lahko brez derbi zaspi m in se zbudim vesel, ker grem v svobodno šdo. (Davor Plamberger) Pionirska konferenca je letos potekala drugače. Sred dda nas je presenetila sirena, spoznali smo, da naznanja bombni napad. Vznemirjeni smo pohiteli v zaklonišče. Vrnili smo se in vesdo načrtovali delo; saj ni prava vojna, saj je bila le vaja. (Janko Stropnik) Meni pomeni svoboda neksg lepega. Kot sonce sije svoboda na našo domovino, sonce, ki sije večno in hočem, da nikdar ne ugasne. (Andreja Atelšek) Letos so člani radi okluba iz Mozirja pridobili nove naprave in izdatno razširili ter popestrili svojo dejavnost — Vrsta pomembnih akcij na radijskih valovih — Dobro delo z mladimi Člani mazirskega radiokluba vedno znova dokazujejo kako vsestransko so uporabni radijski valovi. Z izredno prizadevnostjo in s pomočjo novih naprav so letos že opravili vrsto zanimivih in pomembnih aktij. Zagotovo ne bo odveč, če nekatere med njimi omenimo. V okviru koroškega turističnega tedna so se tudi letos pomerili šah isti zgor-njesavinjskega šahovskega kluba in igrala iz Čme. V letošnjem dvoboju preko amaterskih UKV zvez so bili uspešnejši šahisd iz Mozirja, ki so zmagali z rezultatom 2,5 :1,5. Tudi sicer tukajšnji radio-materji pridno sodelujejo s koroškimi. S skupnimi napori so letos pripravili zdo uspel kviz o poznavanju dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe na gornje savi njskam in slovenjgraške in področju ter iz zgodovine radia Osvobodilne fronte.'Pri tej akciji so pdeg radiomaterjev sodelovali še učena osnovnih šd iz Mozirja in Slovenj gradca ter radi oklu b Kričač iz Ljubija ne. Prvič so letos na UKV in KV zvezah spremljali zvezno štafeto mladosti in soddovak v UHF štafeti jugoslovanskih radioamaterjev. Nadvse uspešno so se vključili tudi v slavje ob zboru jugoslovanskih pionirjev, ki je bil letos v Mozirju. Pred zborom so s posebnim pozivnim znakom vzpostavili preko 300 zvez amaterji v vseh repu Mikati in pokrajinah, z zdomci v Avstriji in Nemčiji ter z zamejskimi SIo-vend. Na zboru so preko UKV zvez in ozvočenja udeležencem posredovali pozdrave pionirjev m mladine iz številnih krajev Slovenije in Hrvatske To je bfla doslej prva medrepubliška akcija radioamateijev in je kljub zahtevnosti zelo dobro uspda Ob Dnevu vstaje v BiH so mozirski radioamaterji v osmih dneh izpolnili pogoje za osvojitev posebne spomin&e diplome, pdeg tega pa so letos sodelovali še v štirih tekmovanjih preko UKV zvez. Pozabiti ne smemo tudi podatka, da so člani radiokluba iz Mozirja prevzeli in uspešno opravili montažo radijskih postaj v vseh krajevnih skupnostih mozirske in žalske občine. Lepe uspehe dosegajo tudi na področju vzgajanja mladih kadrov. Lani so pionirji mazirskega radiokluba osvojili drugo mesto na srečanju mladih tehnikov Slovenije v Novem mestu m sicer na področju konstruktor-stva, letos sta Andrej Lekše in Ivo GJušič na podobnem srečanju v Domžalah osvflpli tretje mesto v lovu na lisco, Ivo Glušič pa je med posamezniki cdo zmagal. Za konec naj omenimo še podatek, daje M delež radioamateijev pri akrip Nič nas ne sne presenetiti neprecenljiv in so bili za svoje ddo deležni nedelje ne pohvale. , J. P. Osnovna mladinska «gsnizaaja Levi breg je le ena od mnogih mladinskih organizacij v *dcnj*ii občini. ki pa zaradi svoje nedelavn osti is neorganiziranosti ai delovala. Pred dobrima dvema meccemapa je bio ponovno ustmeMjena. Kot nam je povedal predsednik osnovne mladinske organizacije Levi breg Marko Lampe, so mladinci sami čutili potrebo po oig iiii7 i ran osti in ustanovitvi osnovne mladinske organizadje. Največ predlogov je pribijalo prav z njihove strani. Pobude pa je dda tudi občinska konferenca, SZDL in ZK občine Velenje, Tdko šteje danes osnovna mladinska organizacija 365 članov in je sestavljena iz šestil aktivov. Iz vsdce soseske krajevne skupnosti Levi breg je en aktiv. Vodilno telo osnovne organizacije je predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in predsedniki komisij za šport kulturno dejvnost, družbeno politično dejavnost m informiranje- Aktiv osnovne organizacije pa sestavljajo predsednik,, tajnic, referenti za posamezne dejwnosti in čiani soseske. Na konferenci, ki j o je imela mladinska organizacija Levi breg prejšnji teden, so udeleženo (bilo jih je kar 132) z. volitvami potrdili predlagani odbor, za katere je dala (za predsednica in sekretarja) predloge občinska konferenca. SZDL in ZK. BUgjjnfcapasomladi izvobli iz svoje sredine. Predsedniki aktivov so prav tako člani pred sedstva. Tako šteje predsedstvo osnovne organizacije Levi breg 14 daor. Nagveč sredstev jim primakne krajevna skupnost, pa tudi SZDL in občindca konferenca. Pereč problem, ki jih tare seda;, so prostori, saj se mora predsedstvi-sestajati v prostorih krajevne skupnosti, sestanka miadmskih aktivov pa se vršijo v prosto rži sodišča. Zato predsednik osnovne mladin&e organizacije Levi breg Marko Lampe meni. da bi morali nujno najti prostor zase in za svoje delo, in v katerih bi tudi imeli občasna predavanja. Njihova največja naloga po ustanovitvi osnovne organizacije pa je, da bi izvedli volitve na osnovi delegatskega sistema. Predsedstvo si prizadeva, da hi oigaiizirali mlade po aktrri da bi ddafi, spremljali delo U SZDL, občinske konference. V«S posluh za vsa njihova prizadevaj imajo prar ne oiganzacije, pa tu mladinci sani. Prav to je potrdi nedaraa konferenca, saj je bi oba nad pričakovanim. Mladind so sod 1 ovali tudi pri akerp NNNP in jih j za svoje vestno oprarfeor pohvalila občinska ko MARKO LAMPE - predseduj osnovne mladinske organizacij Levi breg ZSMS Vdenje. StevinJi brigadi skih dccf so se uddežii le posan zniki te mladinske organizacije. Z prihodnje leto pa up 30, da bod lahko na vseh brigadirskih akdja organizirano sodelovali. Ravno tem času bodo pričeli z akcijo pop sovanja mladincev, članov. Ga miadin&e organizacije Levi bRj lahko postane le tisti, ki bo svoj naloge vestno. odgwomo opraviji ter aktivno deloval Do konca let pa so si zastavili še naslednje naloge organizirali bodo petkov kultm večer, za pridobitev sredstev p nameravajo organizirati vsaj d* delovni akciji, pa še kakšno žabam prireditev in športno srečarje z dn ami organizaefanu. Dokq pester i zanimiv program. Če bodo vse ni) ge, ki jih obsega njihov načrt, cpn vii, bodo lahko konec leta uspe« zaključil in v prihodnje leto stepi z večjo Bero optimizma. rt PROGRAM kultomih prireditev v sezoni 1979/80 S T. GLEDALIŠČE I. hran Cankar. LEPA VIDA, drama SLG Cd je, nov. 1979 2. Cario Gol doni: SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija SNG Ljubljana, feibraar 1980 3. Jakob Sket - Fran Žižek: MIKLOVA ZALA, ljudska igra Šentjakobsko gledališče Ljubljana, marec 1980 4. W. A Mozart: FIGAROVASTVATBA Opera, Maribor, februar 1980 „ 5. Jacques OHenbach: HOFFMANOVE PRIPOVEDKE Opera Ljubljana, april 1980 II. KONCERTI 7. ..SAR1NGHIMIG". pevsko-glasbeni ansanbd iz Manile -FajpM 16. oktober 1979 8. TONE JANŠA OUARTET - jazz. november 1979 a AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ" december 1980 10. VELIKI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE 11. januar 1980 11. Komorni orkester ..FRANC LtSZT", Budimpešta, Madžarska 13. marec 1980 12. Dubnvka TOMŠIČ.Manr 4. april 1980 lil. MLADINSKE PREDSTAVE 131 Fran Levstik: MARTIN KRPAN tza osnovne in sredi* šole) Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, nov. 1979 14. Tone Pavček: ČENČ ARIJA (za osnovne šole) Slovensko mladinsko gleddSče Ljubljana, dec. 1979 15. Raymond Oueneau: CICA V METROJU (za šole) Slovensko mladinko gteddžče Ljubljm* marce 1980 16. Nortaerto Avilac HAK1M0VE DOGODIVŠČINE (za » novne šole) SNG Maribor, ^prii 1980 V sezoni 1979/80 ne bo razpisa abonmaja, temveč bodo vse prireditve odprtega tipa Zato se je Kulturna skupnost Velenje odloči a iz razloga, ker abonenti niso redno obiskovali prireditev in so ostali njitavi sedeži nezasedeni, medtem ko drogi niso dobili vstopnic. Vstopnice bodo v preprodaji v recepciji knjižnice in galerije vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Kratkotrajne rezervacije na telefon 850-265. Cena vstopnicam: gledališče 50,— din koncerti 40,— din opera 70,— din Šolska mladina (z izkaznico) bo imda 50 % popust Prireditelj a pridržuje pravico do spremembe programa ali termina iz tehnični) razlogov ali drug ti vzrokov za katere ne odgovarja Veselimo se v šega obiska! Kulturni center ..Ivan Napo tri ik" Velenje svi/lka 40 (502) - 12. oktobra 1979 «\=9 SPOMINI NA PRVOBORCA LADISLAVA LETONJO - JANEZA Piše: Karel Prušnik - Gašper Bogati sadovi Janezove zapuščine Grom v sfingi !apis; o jugoslovanski alpinistični odpravi v Fanske gore v Sovjetski zvezi (6) Jutrro. Noč je bila zelo dadnaa. Na bivak vreči je polno ivja in i ledu. Z veliko težavo zle-Eem iaz tople vreče in se ves otipel hitim pripravljat za •zpon.i. Janč že kuha čaj. Sonce »časi i vzhaja. »Zgleda, da bo ■neme držalo", si rečemo. Medd otjo ugotavljam, da ■no s«e prej precej ušteli, ko sno mislili, da imamo do vsto-a v S Sfingo še kake pol ure. I daj paasmo korakali skoraj dve ni, dala smo prišli do vstopa, lalce z nezaupanjem pogledu-em naavzgor. Stena je navpična i gjaddka, nič kaj obetajoča. Z filanoom se še navezujeva, ko *"io žže leze v prvi raztežaj. Sli-i kldetvice in zabijanje klina, fedel ! sem, da bo že kar na za-itku t težko. PISEE: IVO AVBERŠEK D Ogleledujem si vstop in vidim, da bi I bilo možno vstopiti tudi ;20 mettrov bolj levo. Izberem to [pot, zaabijem klin ter pokličem pfilanaa. Ugotavljava, da se ni-[sem znmotil. Milan varuje. Pote-Ignem s se čez previs, prečim malice desisno in potem po navpični Ipoti naavzgor. Čudovita plezari-fja. Po ) štirih raztežajih dohitiva [Miša irin Janč a, ker sva pač plezala driiugo varianto. Ko varujem ;in počtčivam, se zazrem v daljavo. Powsod so gore in veliko jih je še s neosvojenih, celo brez imena. i. Kako majhen se človek počutiti v taki prostranosti gora, tako d daleč od svojih. Majhne skrbi nmi povzroča vreme, kajti v daljatjavi se nabirajo megle, ki ne oboetajo noč dobrega. Plezamo hitro. Tu in tam so težji detajli, ki jih premagamo brez večjih problemov. Dan se počasi preveša, megle se vedno hitreje približujejo. Med stene je legla tišina. Tako je vedno pred neuijem. V daljavi slišim grom. Malo me je strah, kajti dobro vem, kaj pomeni strela v steni. Lani sva ji z Ivčem v Druju za las ušla. Začne snežiti Mišo in Janč sta raztežaj ali dva višje. Nekje zgoraj slišim vriskanje. „Gotovo bo Janč," si mislim. Sneg kmalu pojenja, megle se spet vzdigujejo. Sonce iznenada posije. Okrog štirih popoldne smo na prostorčku, pripravljenem za bivak. Še kakšnih 100 metrov nas loči od ledu, nekje daleč zgoraj čutim vrh. Za nami je dan napornega plezanja, lačen in žejem sem kot... Nevetje-tno, kako mi prija puding, ki ga je skuhal Mišo. Ob 18.00 prižgem oddajnik. Ruski alpinisti kličejo svojo bazo. Med glasove Rusov se meša hitra ter temperamentna italijanščina iz Afganistana, kjer delajo italijanski delavci in imajo zelo močne oddajnike. Kličem bazo: „Tu Jugoslavija Sfings, vse normalno", vendar se mi nihče ne oglasi. Kmalu zaslišim po oddajniku „Jugoslavija. .." Naprej nisem razumel. Sele sedaj ugotovim, da je bilo sporočilo sprejeto in posredovano naprej. Sonce zahaja, nase navlečem vse, kar imam v nahrbtniku. Postaja vedno bolj hladno. Ležim in opazujem ledeno strmino. V rahlem in nemirnem spancu slišim hreščanje derez in brnenje dobro zabitega cepina. Bil sem borec 1. koroške čete. Ljudi v zemljanki nad Toplo pod Peco, kjer smo bili šele deset ali štirinajst dni, je zbudil prijeten glas dežurnega. Bilo je opolnoči. Na ostankih prvega taborišča, iz katerega smo se bili iz previdnosti umaknili više na Peco, je opaziti luč. Vsi smo se podali napoložaje, patrulja pa se je spustila v globino in noč, da bi ugotovila, kaj luč pomeni. Proti jutru smo se vrnili k počitku. Patrulja je namreč od spodaj pripeljala skupino „neznanih" partizanov: Janeza, Žutija, Marka, Harkova, in Servaca. Z njimi je bila tudi ranjena Janezova sestra Atena. Preplah zaradi skrivnostne luči pod našo zemljanko je bil odveč. Za našo četo se je tisto noč začelo novo poglavje. Ladija Le t on -jo — Janeza sem takrat srečal prvič. Tudi zame se je začela nova, neslutena pot v prihodnost. Z Janezom sva jopozneje prehodila po Podpeci, Lobniku, Remšeniku, Lepeni, Plaznici in Šentlipšu. Pripeljala naju je celo do Hojnikove domačije v Mokrijah pri Doberiivesi, kjer je Andrej Sienčnik slovenskim partizanom na široko odprl vrata svoje hiše in svojega srca. Ko po šestindvajsetih letih pišem spomine na Ladislava Letonjo — Janeza, izkušenega pohorskega in koroškega partizana, stopa predme živa podoba mladega slovenskega borca z vsemi vrlinami, ki jih je prinesel na Koroško, da bi z njimi oplemenitil tukajšnje ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. Janezov optimizem je bil tako močan, ljudem se je tako priljubil in jim tako približal nujnost boja proti fašizmu, daje sleherni, ki ga je Janez srečal, sprejel globoko v srce celoten program osvobodilnega boja. Povsod, kjer je hodil, povsod, kjer je imel s koroškimi Slovenci sestanke, so za njim vzcveteli odbori OF, delavske enotnosti, antifašističnih žena in narodne pomoči. Ko so sinovi teh odbornikov začeli zapuščati nemško vojsko in vstopati v partizanske enote, jih je Janez znal prepojiti z duhom odločnega boja in iz njih narediti junaško srce. Janez je padel 17. februarja 1944. leta na Šerletovem vihu. Ko smo 5. oktobra 1969 slovesno prekopali z njegovo krvjo prepojeno prst, je na to slovesnost prišlo nepričakovano veliko starih tovarišev in tovarišic, ki so delali v prvih odborih OF po vsej Podjuni. Ljubezen in spoštovanje do pokojnega Janeza niti v šestindvajsetih let nista zbledela. Amalija Blajs, ki je bila med vojno gospodinja pri Avprihu na Lepeni, nam je o prvem srečanju z Janezom pripovedovala tole: „Bilo je februarja leta 1943. Z Janezom sta prišla še tovariša Gašper in Žuti. Janez je imel pištolo, ki ji je lahko pritaknil kopito in ji je pravil parabelum. Z vso družino sem bila v kuhinji in kuhala zelje in svinjsko meso. Peli smo in se šalili, tedaj p a pride v kuhinjo služkinja in pove, da pes nocoj strašno laja, na spodnji lopi pa da so trije moški. Rekla sem ji, naj hitro zapre hišna vrata, služkinja pa je vsa bleda iziecljala: „Imajo puške ..." Takoj nato so že potrkali in vstopili. Malo so nas poučili in potem smo se pozabavali. Ker je bil med prišleki tudi Gašper, ki sem ga dobro poznala, smo kaj hitro postali prijatelji. Tisti večerje bil Janez v našihiši prvič, potem pa se je oglašal zelo pogosto. Če ga štirinajst dni ni bilo, se nam je zdela cela večnost in veseli smo bili, ko je spet potrkal. Pri nas je rad puščal perilo, da smo ga oprale. Nekega večera je zbral v družinski sobi vse naše domače. Pri nas so bili trije fantje, dva moja sinova in še dve dekleti. Janeza so vsi radi ubogali, ker je znal tudi igrati na kitaro. In tisti večer so imeli prvo pevsko vajo. Zelo sem se smejala, ker naši niso znali peti tako kot Janez in so spuščali iz sebe kaj čudne glasove ... Pa smo ženske predle volno. Nič ni bilo videti, da bi imel Janez v rokah nožiček. Kar naenkrat pa je bila odrezana nit prvi, drugi in tretji predici. Vedno je imel kake šale. Nekoč sem za večerjo skuhala ajdove žgance. Basal je vase kopaste žlice in ves čas pravil, da žgancev ne mara." „Takrat pa je bil hud večer," pripoveduje Draga (tako smo Amalijo Blajs klicali ves čas NOB). „Bilo je aprila. Prišla sta Janez in Tolstovišnikov Mirko. Sama sta bila. Deževalo je in ležala je gosta megla. Janez je prosil, če bi lahko ostala čez noč. K nam pa so tiste čase radi prihajali prenočevat tudi Nemci. Tudi po šestdeset. Janezu sem rekla, da ni vamo. Policije že dalj časa ni bilo, danes pa je sreda in utegne priti. Janezu in Mirku pa se ni nič mudilo. Ura je bila že pd enajstih, a še nista odšla. Kratko in malo sem jima rekla, naj gresta v kamro; tam sta bili dve postelji, pa naj ležeta, ko sta tako izmučena; menda vendar ne bo kaj. Bomo pa spet sami varovali ... Vsi smo šli spat, okrog polnoči pa so prišli Nemci. Strašno sem se prestrašila." Draga pripoveduje, kako je iz ovce, ki so jo Nemci prinesli s seboj, kuhala golaž in kako se je bala, da ne bi opazili njene razburjenosti. Šli so v družinsko sobo in si nanesli slamejpreden so pospali, so še kvartali ter imeli svoje komedije. Draga je trepetala za Janeza in Mirka. Nazadnje se ji je le ponudila priložnost, da ju je izpustila iz kamre. To je storila v trenutku, ko se je menjavala straža in je bil stražarski prostor prazen. Tudi Brečkova Elči, ki jo je Janez krstil za Ženo, zna živo pripovedovati o srečanjih z Janezom. Vrh Lobnika stoji domačija pri Brečku in tam se je Janez oglasil že febiuaija 1943. Domače so Nemci izselili in pri hiši sta ostali samo stara mati, ki ni bila več sposobna za izseliti, in hči Elči, da bi jo varovala. Tiste dni je bil pri hiši še neki tuj moški, ki so ga Nemci poslali k Elči za hlapca. Elči je vedela, da ta ovaduh nikakor ne sme srečati partizanov, ker bi jih takoj naznanil, zato smo partizani vstopih šele, ko nam je dala znamenje, da je zaspal. Da bi nezanesljive ljudi ukanili, smo si pomagali z raznimi zvijačami in pretvezami. Elči se spominja, daje Janez tako nekoč prišel in se izdsgal za „konjskega handvuca". Spominja se tudi, kako je pri svojih borcih pazil na red. Bil je skrajno predviden in ni puščal za seboj nobenih sledi. Če so takoj pc njegovem odhodu iz hiše prišli Nemci, in to se je tiste čase dogajale pogosto, niso posumili, da 6i bil pred njimi v hiši kdo drug. Brečkovo Elči sem vprašal, če se spominja dneva, ko je Jane; padel. „Hstega dneva se dobro spominjam. Bilo je na četrtek po pustu leta 1944. Janez je s svojimi tovariši prebival na Gornji polici. Za pusta je pri Avprihu organiziral sestanek v obliki hišne veselice. Tudi mene je povabil. Bilo pa ni nič, ker so pri Avprihu ravno za pust zasedli Nemci. V četrtek po pustu sem Janeza videla, ko je šel mimo naše hiše, oglasil pa se ni. In naslednji dan sem izvedela, da je na Šerletovem padel." Žena je po partizanu Zdravku poslala Janezu za pust svinjskega mesa in druge hrane, da bi se s svojimi tovariši za praznik pošteno najedel Zdravko je pozneje pravil, daje bil Janez pošiljke zelo vesel. Žena je Janezu skrbela tudi za polnjenje akumulatorja za radijski sprejemnik. Nosila ga je k Oražeiju v Železno Kaplo. Tam je vsakokrat izvedela novice o premikih policije in jih redno sporočila Jane zu, da je bil dobro obveščen. Kakor Draga in Elči se Janeza spominjajo še mnogi drugi. Opisujejo ga kot zelo razgledanega, delovnega in pogumnega partizana, ki pa je bfl tudi poln šegavosti, kadar je bil za to primeren čas. Takega se spominja tudi Andrej Sienčnik iz Mokrij pri DoberlavesL Janez gaje krstil za Smrekarja. ,,Ko smo zvečer že ležali, je prišel Kari Prušnik z dvema tovarišema in me zbudil. Šli smo v soba Zunaj je na vso moč lajal pes, oni pa so rekli, da so prišli po to in to. Sedli smo in do dveh zjutraj pili tisto zadnje slabo žganje. Potem so se odpravili To je bilo 27. aprila 1943. Tako sem se-prvič srečal z Janezom. Pozneje je prišel mnogokrat in imel sestanke pri tisti debeli smreki v smeri proti Gosdnivesi Jaz sem po njegovem naročilu hodil v Velikovec. Nato so k njemu prihajali Slovend in protifašisti iz Velikovca in z one strani Drave." Janez je tako navezal trajne stike tudi z voditdjem koroških Slovencev, dr. Francem Petkom. Bil je zelo aktiven politični delavec. Odbor OF je ,pri debeli smreki proti Goselnivesi" tudi po njegovi smrti deloval in mobiliziral severno Podjuno za oborožen boj proti fašizmu. Ko je Janez 17. februarja 1944 padel, je legla na nas strašna mora. Tolažilo pa nas je dejstvo, da nan je iz svoje zakladnice partizanskih izkušenj zapustil neprecenljive dragocenosti. Ta njegova zapuščina je pozneje rodila tako bogate sadove, da jih čutimo še danes: zavedamo se, da je osvoboditev mogoče doseči samo z napornim delom in bojem in tudi ohranimo jo lahko samo z vztrajnim prizadevanjem, Pa še to, da je boj za pravičnejšo prihodnost nujna potreba vsakega posameznika, daje zaupanje v lastne moči vsakdanja zapoved, daje zaupanje v sočloveka prav tako pomembna, kot je bila v težki zgodovini NOE (Iz Vestnika koroških partizanov 8,9 - letnik II - december 1969) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 70. (I. Črni mercedes se je ustavil pred visoko zgradbo v predme-J „Pohitiva, oče Funfek že čaka", je priganjal Apis. Stanko je 1, H, da je možakar nekam resen, vendar še zmeraj dovolj živa-V V dvigalu sta molčala. Ko sta v najvišjem nadstropju izstopila, |e Apis )is prijel Stanka pod pazduho in ga popeljal proti vratom, ki so [rodila 'a v dvorano. Predno sta vstopila, se je zaustavil in pogledal fantu fji goboko v oči. 71. „Tole, kar boš doživel zdaj, bo ostalo zapisano v zgodovini!" Apisov obraz je postal smrtno resen. „In še nekaj si zapomni, fant moj: zdaj postaja igra resna, poti nazaj ni več. Vse pomisleke odvrži, kajti življenje je drž®oceno in predvsem — neponovljiva zadeva!" Besede, pravzaprav šepetaje, je deorajda ledeno mizlo šumelo v velikem hodniku. Ko pa je Apis pritisnil na kljuko, je Apisov obraz znova prekril nasmešek. Stanka je preletel sih! 72. Že na prvi pogled je bilo mogoče ugotoviti, da je dvorana, i katero sta vstopila Apis in Stanko, pravzaprav nekakšna molilnica Zraven običajnih obrednih podob in predmetov, ki jii je mogoč, srečati v takem prostoru, je stanku vzbudila p osebno pozornost po doba, ki jo je velikokrat videl med očetovo zapuščino:.pojavni ka: Paveliča, ki se rokuje z »velikim" nemškim fuehretjem, osebo ki jo je ničkolikokrat preklel napredni svet Po končani osrednji praznični prireditvi ob letošnjem prazniku občine Velenje, ki je bila v soboto v Šmartnem ob Paki, so v tem kraju popoldne pripravili še eno priložnostno svečanost. Na njej so domačemu nogometnemu klubu Šmartno izročili Red zaslug za narcd s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike tovariš Tito. Nogometni klub Šmartno, ki je lani slovesno proslavil petdeset let igranja nogometa v Šmartnem ob Pakir si je to visoko in pomembno odlikovanje zaslužil za prispevek k razvoju športa in za vzgojo mladih, ne le v prave športnike, marveč tudi v zavzete družbenopolitične in društvene delavce, ki so poleg tega, da so igrali nogomet, razdajali svoje moči tudi za vsestranski napredek kraja. Na slovesnosti so bili med drugimi tudi člani predsedstva SkS Tone Bole, predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun, predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, Nogometne zveze Slovenije, Občinske telesno kulturne skupnosti in Zveze telesno kulturnih organizacij Velenje, domače krajevne skupnosti ter njenih družbenopolitičnih organizacij in društev, številnih delovnih organizacij ter okoliških športnih društev. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki pobratene krajevne skupnosti Novo selc ter nogometaši in športni delavci tamkajšnjega športnega društva Omladinac. To ni bil le nogometni praznik, temveč slavje vseh športnikov\ Šmartnem ob Paki, zato so se na slovesnosti poleg nogometaše v zbrali tudi člani drugih sekcij telovadnega društva Partizan: rokometašice, smučaiji in člani rekreacijske sekcije. Zbranim je najprej spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki Miiko Modrijan, ki je orisal petdesetletno nogometno tradicijo v Šmartnem ter poudaril vlogo in V DERBIJU LE TOČKA Nogometaši gornjesavinjske selekcije so se v nedeljo na domačem igrišču pomerili z ekipo Litije. Ig ralci obeh moštev so na razmočenem igrišču pokazali dobro igro, predvsem paje bilo srečanje zanimivo in borbeno in žal na trenutke tudi preostro. Tekma je bila enakovredna, domačini pa so si priigrali nekaj več zrelih priložnosti za zadetek. Žal so izkoristili le eno in z zadetkom Zun-teija povedli. V obdobju velike premoči domačinov so gostje rezultat izenačili. V enem redkih protinapadov je domači branilec nespretno vrnil žogo vratarju, ki zadetka ni mogel preprečiti. Vsi napori domačih igralcev, da bi rezultat le obrnili sebi v prid, so ostali do konca srečanja neuspešni, tudi po zaslugi odličnega vratarja gostov. Pred 50C gledalci je srečanje vodil Damiš iz Ma ribora. Za Gornjesavinjsko selekcijo so igrali: Drev, Zunter, Brezovnik, Tratnik, Benetek, Vezočnik, Zeleznik, Skok, Kopušar, Bele (Špende), Kolenc. J. P. por en nogometnega kluba v delu ins življenju krajanov Šmartnega. Predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun je nato odlikovanje za šmar-ške nogometaše izročil predsedniku izvršnega odbora društva Partizan Alojzu Boletu, dolgoletni kapetan nogometne ekupe Alojz Podgoršek pa je prebral pozdravno brzojavko, ki so je športniki in vsi ostali udeleženci slovesnosti poslali predsedniku Titu. Šmarškim nogometašem je čestital tudi predsednik športnega društva Omladinac iz pobratenega Novega sela, ki je izrazil upanje, da se bo vsestransko sodelovanje obeh krajevnih skupnosti utrdilo tudi na športnem področju. Slovesnost se je zaključila s prijateljsko nogometno tekmo med ekipama Šmartnega in Omladinca, ki se je končala z neodločenim izidom 3:3 ter z družabnim srečanjem delegacije iz Novega sela% in krajanov Šmartnega v kulturnem domu. J. KRAJNC Predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun izroča visoko odlikovanje Nastopilo blizu 400 učencev in dijakov V sredo, 3. oktobra je bil v Velenju jesenski občinski kros za osnovno in srednje šole, ki sta ga organizirala v sodelovanju s šolami občinska zveza za telesno kulturo in velenjski atletski klub. Nastopilo je blizu 400 mladih tekmovalcev. Preden zapiše mo rezultate, še pripombe glede organizacije. V prihodnje bi bik) prav, če bi bil start takšnega krosa na tavnati površini, ne pa na peščeni, saj v skupini, kjer se na startu pojavi okrog 80 tekmovalcev piide do velike gneče, pa tudi padcev in neželjenih prask. Tudi tokrat je bik) nekaj taksnih brezpotrebnih padcev. Rezultati: mlajši pionirji: l.Tone Založnik, ŠŠD Lignit, Osnovna šola Miha Pintar Toledo, 2. Boris Lau-bič, Anton Aškerc, 3. Zlatko Kompan,ŠŠD Borec, O. Š. Veljko Vlahovič, 4. Iztok Puc, Gustav Šilih, 5. Srečko Ramšak, Borec. Nastopilo je 71 pionirjev, ekipno so zmagali pionirji ŠSD Borec, 2. Gustav Šilih, 3. Anton Aškerc, 4. Bratov Letonje, 5. Lignit, 6. Biba Roeck, 7. Kajuh. Mlajše pionirke: 1. Marjana Pater-neš, Borec, 2. Jožica Ketiš, Gustav Šilih, 3. Alenka Oberč,Bratov Letonje, 4. Irena Sojič, Projekt - XIV. divizije, 5. Martina Rednjak, Gustav Šilih. Teklo je 79 pionirk, ekipno pa so zmagale pionirke ŠŠD Gustav Šilih, 2. Borec, 3. Biba Roeck, 4. Anton Aškerc, 5. Bratov Letonje, 6. Kajuh, 7. Projekt, 8. Lignit. Starejši pionirji: 1. Janez Nahti-gal, Kajuh, 2. Vojko Krajnc, RŠC-Šibki tok, 3. Marko Založnik, RŠC-strojna tehnična šola, 4. Franjo Novak, Gustav Šilih, 5. Marjan Murgelj, Lignit. Nastopilo je 57 tekmovalcev. Ekipno: 1. Gustav Šilih, 2. Anton Aškerc, 3. Kajuh, 4. Lignit, 5. Borec, 6. Bratov Letonje, 7. Biba Roeck, 8. Projekt. Starejše pionirke: 1. Stanka Za-bukovnik, Bratov Letonje, 2. Melita Zemljak, Gustav Šilih, 3. Sonja Čmak, Anton Aškerc, 4. Diana Vet-dev, Bratov Letonje, 5. Polona Cesar, Borec. Nastopilo je 70 tekmovalk Ekipno: 1. Bratov Letonje, 2. Anton Aškerc, 3. Gustav Šilih, 4. Biba Roeck, 5. Kajuh, 6. Lignit, 7. Borec, 8. Projekt Mlajši mladinci so tekli na progi dolgi 2000 metrov, za pionirje pa je bila proga dolga 1000 m. 1. Bogdan Makovšek, Gimnazija, 2. Tone Kanovnik, RŠC, 3. Oto Fijavž, 4. Zdenko Slatnar, Gimnazija, 5. Vojko Roger RŠC. Ekipno: 1. RŠC- tehnična elekt-ro šola, jaki tok, 2. RŠC-poklicna kovinarska šola, 3. Gimnazija. Mlajše mladinke-1500 m: 1. Vida Napotnik-atletski klub, 2. Katarina Žibert, Gimnazija, 3. Anica Verdnik, 4. Dragica Kotnik, 5. Polona Lampe (vse Gimnazija) Ekipno: 1. Gimnazija I, 2. Gimanzija II. Starejši mladinci-3000 m: L. Branko Krajnc, atletski klub, 2. Stane Miklavžina, RŠC, 3. Bogdan Urh, atletski klub. Ekipno: 1. Atletski klub, 2. Gimnazija. Starejše mladinke-2000 m: 1. Vladka Lepko-Gimnazija, 2. Meta Verčnik, 3. Damjana Veler (vse Gimnazija). Ekipno: 1. Gimnazija. Člani: 1. Dragan Anič-Gorenje, 2. Tomislav Popertu, Ak, 3. Milutin Maslar, Gorenje. Ekipno: 1. Gorenje. Vseekipni zmagovalec med osnov nirri šolami so bili mladi tekmovalci ŠŠB z osnovne šole Gustav Šilih Velenje, ki so zbrali 77 točk, 2. Anton Aškerc Velenje 73, 3. Borec 69, 4. Bratov Letonje 68, 5. Bratov Letonje, 6. Kajuh, 7. Lignit, 8. Projekt. LEP USPEH JOŽETA ANGELA Na Ohridu je bilo 6. in 7. oktobra državno prvenstvo za invalide vseh kategorij v atletskem mnogoboju. V 9-č lanski slovenski reprezentanci je nastopil tudi Jože Angelo iz Velenja. Med reprezentancami je bila Slovenija prva, med posamezniki pa je zmagal Pavle Ribič iz Ljubljane, ki je zbral v treh disciplinah 3530 tičk, drugi pa je bil Jože Angelo s 3424 točkami Vsak tekmovalec je moral opraviti štiri discipline, za končno uvrstitev pa so nato upoštevali rezultate najboljših tren. Jože Angelo je na 100 m dosegel čas 12,4, na 400 m 58,6 in na 800 m 2:12,9 v daljino pa je skočil 542 cm. Za končno uvrstitev so upoštevali prve tri discipline. S tem uspehom si je Jože Angelo zagotovil tudi nastop na olimpiadi invalidov, ki bo od 24. junija do 7. julija prihodnje leto na Nizozemskem. Ribiški družini „Paka" Šo-šianj in Mozirje prirejata v soboto, 13. oktobra in v nedeljo 14. oktobra mednarodno ribiško tekmovanje v petih ribiških disciplinah Na tekmovanju sodelujejo reprezentance Bavarske — Zahodne Nemčije, Gornje Avstrije, Dunaja, Srbije, Hrvatske, Bosne in Slovenije. Reprezentance iz inozemstva sestavljajo najboljši tekmovalci Evrope. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 13. oktobra ob 14. uri na nogometnem igrišču v Šoštanju in nadaljevalo ob 18. uri, ko bo pred ribiškim domom na programu nočno tekmovanje. V nedeljo pa se bodo tekmovalci zbrali ob 8. uri v Moziiju na Visoko odlikovanje šmarškim nogometašem Nogometnemu klubu Šmartno so v soboto izročili Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim jih je odlikoval predsednik Tito Gledalci so že odhajali z igrišča,koje Miljkovič zatresel i Točki v zadnjih sekund TOČKI ZA VELENJCANKE V GOSTE H Rokometašice Velenja so v 6. kolu severne skupine v II. zvezni ligi dosegle lep uspeh, saj so se s težkega g ostovanja vrnile s polnim izkupičkom. V Varaždinu so premagale ekipo Koke z rezultatom 14:11 (5:7) in so s 6 točkami trenutno na 6. mestu V ostri in zelo borbeni igri so Velenjčanke bile boljši nasprotnik od prve do zadnje minute in ves čas srečanja vodile. Po prvem delu, ki se je končal z dvema zadetkoma prednosti za ekipo Velenja, so velenjske rokometašice še naprej igrale zelo zanesljivo in ob koncu prepričljivo osvojili dve pomembni točki. Čeprav smo v 8. kolu prvenstvenega srečanja II. zvezne nogometne lige zahod med domačim Rudaijem in nogometaši Iskre in Bugojna videli le en zadetek, sta moštvi navdušili gledalce s prikazano igro in borbenostjo, kije bila zančilna predvsem za domačo enajsteri-co. Igralci Rudarja so imeli vseh devetdeset minut več od igre, ustvarili so si vrsto priložnosti za zadetek, vendar so naleteli na obrambo, ki je igrala resnično dobro. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da tako dobre igre v obrambi, ki so jo v nedeljo pokazali nogometaši Iskre, še nismo videli. Pogosto- Reprezentanca Slovenije na letošnjem ribiškem državnem prvenstvu v Zrenjaninu. Na tekmovanju so člani ekipno osvojili naslov državnega prvaka, Vlado Mešič pa je ponovno osvojil med posamezniki naslov državnega prvaka. Mednarodno ribiško tekmovanje tamkaj šnem nogometnem igrišču. Ribiški družini ,Paka" Šo-šanj in Mozirje vabita vse ljubi-teljje takšnih športnih tekmovanj na zelo zanimivo mednarodno tekmovanje. POLOVIČEN IZKUPIČEK V sredo in soboto jebilo na vrsti 5. in 6. kolo v slovenski rokometni ligi moški. Rokometaši Šoštanja so iz teh dveh srečanj odnesli le 2 točki. V sredo so igralci Šoštanja igrali v Ajdovščini in izgubili srečanje z domačo Lipo z rezultatom 25:24 (15:14). Rokometaši Šoštanja se imeli v rokah že skoraj obe točki, vendar pa so igralci Lipe razultat izenačili in po napaki igralcev Šoštanja celo povedli Strelci za ekipo Šoštanja pa so bili: Kompan in Skornšek po 6, Pori 5, Javornik 3 ter Cvejič in Le sjak po 2. V soboto pa je ekipa Šoštanja na domačem terenu premagala moštvo Sevnice. Za domače moštvo sta dala največ golov Skornšek 8, in Lesjak. B.VOHAR TESFNPORAZ Rokometašice Šmartnega so v 6. kolu slovenske rokometne lige zamudile priložnost, da na domačem igrišču premagajo tretjeuvrščeno Izolo in osvojijo dve pomembni točki. Čeprav so gostje zlasti v obrambi igrale zelo borbeno in zanesljivo, bi domačinke z nekoliko več spretnosti vendarle lahko slavile zmago, saj niso izkoristile kar pet sedemmetrovk. V 7.Jcolu SRL bodo rokometašice Šmartnega igrale v gosteh z ekipo Lisce. J. K. krat so reševali resnično mogoče. Toda, ko so se veselili, da se bodo vrnili da s točko, so pozabili, di srečanje igra do zadnjega so kovega piska. V zadnjih m tah srečanja so nogomi Rudaija povsem stisnili gos obrambo in igrali, kot bi se šlo za biti ali ne biti. Nji trud je bil poplačan v zai sekundah igre. Karaličjeiz prosti strel z leve strani, i je poslal na desno do Glišii se je takoj odločil za po pred gol Iskre. V veliki gne je najbolj znašel Miljkovii zagotevil domačemu mol dragoceni točki. Lepo priložnost za zad so imeli nogometaši Rudaiji v 19. minuti, ko je vratar ga komaj ustavil izredno žogi jo je silovito streljal Ntu spahič. Med strelce bi se la v prvem delu igre vp drugi napadalci Rudaija, va so bili obrambni igralci, smo že omenili, vselej na vem mestu. V 43. minuti p je gluhega naredil sodnik, i gledal je očitno roko g njihovem kazenskem prosti Seveda si je za nedosoj enajstmetrovko zalužil bo žvižganje gledalcev. V drugem polčasu sta sti v igro namesto Džuriči Kustiča Mišetič in Džuro Igra je s tem še pridobili borbenosti in v 60. minuti videli najlepšo akcijo teku kateri so sodelovali: Kikič, šič in Džurovič. Na žaloi žoga, ki jo je z glavo str Džurovič, s kakšnih šest me za las zletela čez gol. Po akciji so domači nogomd povsem potisnili goste v oba bo in naslednjih deset do nsjst minut so gostje reše nemogoče žoge. V tem i sme videli tudi šest zapora strelov na njihov gol, vendi obramba delala prave čudežt zadnjih sekundah igre pa so vendarle nemočni. POMEMBNA ZMAGA ŠMARTNEGA Po dveh neodločenih izidi treh porazih so nogometaši Si nega v 6. prvenstvenem kolu sit ske nogometne lige zabeležili zmago. V Ptuju so premagali ( Drave z rezultatom 2:1 (0:0 tako osvojili nadvse pomembii ki, s katerima so se dvigniSi mesto. Šmarčani so tokrat a mnogo bolj učinkovito in ne« pred nasprotnikovimi vrati in a prvem delu, ki se je končal' zadetkov, pripravili nekaj lepih ložnostL Tudi domačini so več nevarno prodrli pred vrata Šma g a, najlepšo priložnost pa so a dili takoj po odmoru, ko niso izb stili najstrožje kazni. V 58. mi so domači nogometaši dosegi detek, vendar njihovo vodstvo cem Šmartnega ni vzelo pogum borbeno igro jim je le nekaj M kasneje uspelo rezultat izem strelec pa je bil Prašnikar, ti preložekl A. Omladiča z glavo« ril v mrežo. Veselje nogomet Šmartnega je bilo kmalu še večje so uspeli izkoristiti še eno poa priložnost. V gneči pred dom vrati se je najbolj znašel A. Pm še k in žogo poslal v mrežo. ŠMARTNO: Gnezda, F. On Kralj, Podgoršek, G. Omladič, f geš, Meh, Žalig, Kopuša r (L Prašnikar, A. Omladič. Selekcija Šmartnega bo v ned nastopila na domačem igrišču p Uriorju iz Slovenskih Konjic. šport telesna kultura rekreacija Na štartu je bila kar precejšnja gneča }ka 40 (5C2) - IZ oktobra 1979 12. 10. 1979 - Maksi- abotta, 13. 10. 1979 -Edv*d fcddlja, 14. 10. 1979 - Ne-ldjkco tanedddjek, 15. 10. 1979 -ereziija ToreJt, 16. ia 1979 - Hedvika Sredai. 17. ia 1979 - Ignac Četrttek. 18. 10. 1979 - Luka NA PLAŽI - francoska komedija 15. ia - ponedeljek ob 1& in 2CI uri ZVEZDA JE RO JENA - ameriška drama. Režija: Frank Pieison 16. 10. - torek ob 18. n 20. uri ZVEZDA JE ROJENA -ameriška drama 17. ia - sreda ob 18.in 2a uri ZNAK RDEČEGA ZMAJA - hongkongški karate film. Režija: Huang Fenk. Igrajo: Geor-gp Lezenby, Angela Meo 18. ia - četrtek ob 18. m 20. uri ZNAK RDEČEGA ZMAJA - karale film htnkong Ški___ KINO DOM KULTURE VELENJE-Omsku PRdODAM ah zamenjam za kredititne pole sedežno gami- 3E2URSTVA ZOBO-Z DR A V NI KOV V ZDRAVSTVENEM DOMU ZELENJE 13.. 10. 1979 v. d. Majda GRMSSELLI, Splitska 1, Ve 141. ia 1979 v. d. Majda JRAASSELU, Splitska 1, Ve VETTERINARJI V VETE-RINiARSKI POSTAJI ŠO-ŠTAANJ Od 112. 10. 1979 do 18. 10. 1979) Peter RIHTARIČ, dpi. tet, i Šoštanj, Prešernov trg 7 -telefoon 881-143 tam.. I nteresenti naj se javijo na telefonsko številko 850—718, ali na naslov: Kralj, CestuE/26, Šalek - Gotica. " PRR0DAM gozd ob asfaltirani cesti. i. Nado? v upravi lista. PRR0DAM Zastavo 101 L, letali 1976 z vgr^enim radio aparatatom. Peter Podgoršek, Rečkaca 27, Šmartno ob Paki. PRRODAM Fiat 750, letnic 1978^, registriran do februarja 1980,0, dobro ohranjen. Jože Jevšnauk. Ravne 166, Šoštanj. PRR0DAM dda za AUSTIN 1300.0. Ivan Medved, Trg svobode e 9, Šoštanj. PRRODAM g obok otro&i vczičiček, rabljen 3 mesece. -So-nja F Praprotnik Koroška 8 a. PRFMDDAM komplet otroško postdtdjko. Informacije pri Ko čevarjuju, Šercerjeva c. 17, vhod C, Ve/elenje. Diplomirana ekonomistka z moMeiii išče opremljeno sobo v Veienenju di biižm okoli a. Cena ni ovimra. Naslov v uredništvu ali po telefonu 851000 m 851—<-000, interna 961. MaBaria zakonca brez otrok išče ta: ti garsonjero ali sobo s ko-painicuca 10000 din predplačOa. In fo formacije po telefoni 850-1-839. ODPRTO PRVENSTVO INVALIDOV VELENJSKE OBČINE Za praznik občine Velenje in ob 10. obletnici delovanja društva invaHdov Vdenje organizira sekcija za rekreacijo in šport že tradicionalno odprto prvenstvo invalidov naše občine. Tekmovala in tekmovalke se bodo pomerile v naslednjih športnih panogah: AvtoieK, ki bo v neddjo, 14. okrobra. Start bo ob 8. uri izpred Rdeče dvorane. V četrtek 18. oktobra pa bo ob 19. uri in ob 16. uri strelja- nje z zračno puško v kletnih prostorih nekdanjega mladinskega kluba na Tomšičevi cesti. Ob 19. uri pa bo v telovadnici osnovne šole Veljko Vlah o vič tekmovanje v namiznem tenisu. V nedeljo pa bodo na sporedu kar tri discipline, in sicer ob 7. uri ribolov na Kukn-beršekovem jezeru, ob 9. uri kegljanje na kegljišču REK ter ob 10. uri bizcpotezni šah v obratu družbene prehrane REK Vdenje. Sekcija za rekreacijo in šport vabi na tekmovanje vse invalide in invalidke neglede na vrsto oziroma kategorijo invalidnosti. 15. ia - ponedeljek ob 20 uri NKFREKOSLJIVA SARAH BERNARDT - ameriški film. Režija: Richard Fleecher. Igrajo: Qena Jakson, Dinid Mas-sey KINO ŠOŠTANJ 13. 10. — filmska predstava zaradi drugih prireditev OD PADE 14. ia - nedelja ob 1730 ZAČNITE Z REVOLUCIJO, BOM ŽE PRIŠEL - ameriška komedija 14. 10l - nedelja ob 1930 ZVEZDA JE ROJENA - ameriška drama 15.10. - ponedeljek ob 19.30 HOTEL NA PLAŽI -francoska komedga 17. 10. - sreda ob 1930 MANNAIA - Italijanski vestem KINO ŠMARTNO OB PAKI 12. 10. - petek ob 20. uri KRVNI SORODNIKI - francosko-kanadska riminalka . 16. 10. - torek ob 20. uri MANNAJA - italijanski vestem UNO TOPOLŠICA 13.10 - sobota ob 16. uri ZAČNITE Z REVOLUCIJO, BOM ŽE PRIŠEL - ameriška komedija Rdeča dvorana W Velenje / OBJAVLJA prosta dela in naloge za RTC Golte VODJA ŽIČNIH SISTEMOV ZA RTC GOLTE Pogop: srednjeSoiska izobrazba strojne ali elektro smeri, tri leta delavnih izkušeni nažičnh napravah. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni po objavi na naslov: RDEČA DVORANA VELENJE. GOSTINSTVO VELENJE obvešča in vabi v KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ, kjer vas bo od 1.10. do 30. 10. od 19. do 23. ure, razen srede, zabaval trio PESTNER iz Celja. Matični urad Šoštanj Smrti: Marija KRAJNC, kme-tovafka. Bde vode 72, stara 74: Rozalja ŠVARC, draž. up oko jedra, Družini rje 39, stara 83 let; Franc SITAR, mv up oko jenec, Velenje, Kraigeijeva 8' star 40 let; Matija PINTAR, upokojenec. Viba 3, star 70 let; Anton BAH, upokojenec, Buče 23, star 79 let; Jožef TAMŠE, upokojenec, Šoštanj, TRg svobode 7, star 75 let; Marko KOS, inv. upokojenec, Braslovče 64, star 68 let Matični urad Velenje Poroke: I zet H U SKIC, roj. 1953, rudar iz Vdenja in Anica ROŠER, roj. 1955, prodajalka iz Velenja; Gabriel TRG LAV, roj. 1950, rudarski tehnik iz Vdenja in Darinka ROŽIČ, roj. 1954, medicinska sestra iz Ve-TERČE, rq. 1951, inženir iz Vdenja in Hedvika VRABIČ, roj. 1953, administrator iz ŠkaL Rojstva: rodi o se je 22 dečkov in 15 deklic- t DO Rudnic lignita Velenje Kadrovsko — splošni sektor Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Rudnika lignita Velenje RAZPISUJE dela in naloge PODPREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA Poleg spkčnih pogojev, določen ii z zakonom, mora kandidat izpolnjeni še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba, — 5 let ddovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi, — znanje enega svetovnega jezika, — družbeno politična angažiranost. Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-splošni sektor DO Rudnik lignita Velenje, pod oznako za razpisno komisijo DO RLV. Izbrani ddavec bo imenovan za dobo 4 let Pripravljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisanega roka SREČNOI Delovna organizacija Združene zdravstvene organizacije Velenje TOZD Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje OBVEŠČA BORCE NOV da je v sestavi TOZD Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje začel s 1. 9. 1979 z delom dispanzer za borce NOV. Delovni čas dispanzerja za borce NOV je: 1. vsak dan, od ponedeljka do petka, od 6.30 do 14. ure. Z vsako drugo soboto v mesecu od 6.30 do 14. ure. Dispanzer za borce NOV je v I. nadstropju B trakta TOZD Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje (stara stavba). DO ERA VELENJE DELAVSKI SVET TOZD VELEPRODAJA RAZPISUJE delovne naloge s posebnimi poooblastili POMOČ PRI VODENJU TOZD VELEPRODAJA IN VODENJE TERENSKE PRODAJE Poleg splošni) pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 2 leti delovni« izkušenj, — da imajo moralno politične kvalitete. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO „ERA" VELENJE TOZD VELEPRODAJA - Razpisni komisqi, najkasneje v roku 20 dii od dneva objave razpisa Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni 10 dni po izbiri. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glavni trg 2 63325 Šoštanj VABI K SODELOVANJU večje število nekvalificirani delavcev za delo v proizvodnji usnja. Osebni dohodek od 4.408,80 do 5.644,00 din. Prijave sprejema kadrovska služba TOZD Tovarna usnja Šoštanj, Glavni trg 2,63325 Šoštanj, tel. 881-311. SPOMIN 16. oktobra 1979 mineva leto dni žalovanja. Ugasnio je srce in omahnile so pridne roke IVANA STAKNETA iz Topaišice Po tihem gozdu si se sprehajal, vrnil si se pet domov, zdaj je leto dni, pa te od nikoder ni. Žalujoča: žena Marij a in sin Slavko z dmžmo. Kuno DNO VELENJE 1212.10 - petek ob 18.in 20. uri ; ZAČNITE Z REVOLUCIJO,«, BOM ŽE PRIŠEL - ame-nfta a komedija. Režija: Bud Yadc.iL Igrajo: Danald Suther-land, d, Gene Wlder 13.13. 10l — sobota ob Mlin 20, nri HIH0TEL NA PLAŽI - fra-coskaka komedija. Režija: Mkhd Lang.«. Igrajo: Miriam Boyer, ™ " M Ceccaldi 14. 10. - ne-a ob l&m 20.uri HOTEL ZAHVALA Ob težki izgubi dnge mane, sestre, babice in prababice MARIJE KRAJNC K iskeno lAiijijuM vsem sorodnikom, sosedom in rnanran, ki so nan izrekli sožalje, darovali vence ia cvetje, počastiH fljea spomin m jo v tako velikem številu po^)ranili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Gorenju — rfužbi zavarovanja, dr. Stnparjn za zdravje«je, zvezi borcem, govorniku Ivan Ude ki ter duhovnim za opravkjn obred. ■od Lnjz, Milan, Anton ia hčeike Marija, Jožefa, Frančiška, Matilda in Sfefti z dm tisami ia sestra Fnmtfka. ZAHVALA zahvaljujem se soddavcem RLV - TOZD KLASIRNI-CA za darovano cvetje na grob ob obletnici smrti in v spomin na pokojnega vodje tozda ANTONA ROMIHA Njegova žena Rozika Otrokom še več pozornosti SPOMENIK EDIJU MARTINŠKU - V nedeljo je bilo slovesno tudi na Enclovem vriiu nad Pesjem. Tu so postavili spomenik prvoborcu Ediju Martinšku, ki je padel v boju s sovražnikom 3. junija 1942. leta. Proslave na Enclovem vihu ob odkritju spomenika so se udeležili mnogi gostje in krajani Pesjega ter okoliških krajev. nama v*i«nj. V okviru svojega gostovanja po Jugoslaviji, ki ga prireja Zvezni zavod za mednarodno znanstveno, kultumo-prosvotno in tehnično sodelovanje v Beogradu, bo v Velenju gostoval pevsko-glasbeni ansambel iz daljnih Filipinov, imenovan „SARINGHIM1G" (na sliki). To je ena redkih priložnosti, da se naša republika spozna z umetnostjo daljnjega prijateljskega filipinskega naroda, ki poleg kulture zahoda goji predYsem svojo lastno -filipinsko dediščina Program se sestoji iz sedem glavnih delov: od filipinske etnične ritualne jiasbe, preko renesanse, evropskih madrigalistov, plesov, Komornih in posvetnih pesmi V tretjem delu so baročne religiozne in posvetne pesmi, za njimi pa ameriška klasika in duhovne pesmi. Sledijo filipinske priložnostne in ljubezenske pesmi, program pa se zaključi z avantgardno glasbo, ki pripelje koncert do ritualnega skoraj bi rekli misterioznega zaključka, tako, daje začetek koncerta vtkan v njegov zaključek. Zborovodja je Georg Hernandez, ki vodi ta zbor že od leta 1974 dalje. Koncert bo v domu kulture Velenje, v torek 16. oktobra 1979 ob 19.30 uri. Vstopnice so v predprodaji v recepciji knjižnice in galerije Velenje. velenje BLAGOVNICA STANDARD Ob tednu otroka je bila slavnostna seja Zveze društev prijateljev mladine Velenje — V letošnjem letu veliko naredili za otroke, nekaj nalog paše ni realiziranih — Podelili priznanja Taborniškemu odredu Pusti grad Šoštanj ter Štabu TO Četrti sejem izdelkov sozda Gorenje si je v prvih dndi ogledalo veliko število poslovnih partnei Pričakujejo, da jih bo dokonča sejma prišlo okrog pet tisoč. PRIPOROČA IZBIRO f Q RAZLIČNIH VZORCEV ZA POLAGANJE V ENEM KOMADU* UPORABNE TUDI ITISONOV KOT PREPROGE •REŽEMO PO MERI VSMl »QUfl| l»B«ew3Vs SPOMENIK KURIRJEM - Krajevna organizacija ZZB NOV Zavoi pododbor IV. brigade VDV za Zasavsko in Savinjsko področje, kurirje! postaje 34 S in Icrajevna skupnost Zavodnje, so praznik občine Vd počastili s slovesnostjo pri Žonkovi domačiji v Šentvidu. Tu so spomenik padlim kuriijem in do kurirske postaje 34 S označili ter ( pot Proslava se je nadaljevala v kulturnem domu v Zavodnjah, kjer j zbralo preko sto nekdanjih kurirjev. Krajevna skupnost Zavodnje je ol priložnosti podelila domicilno listino kurirski postaji 34 S, kurirji pa« zahvalili domačijam v Zavodnjah in Šentvidu, ki so pomagale pri opravlja važnih kurirskih nalog V osnovni šoli Zavodnje so pripravili tudirazst« delovanju slovenskih kuriijev. Na posnetku spomenik padlim kurirj Žonkovih v Šentvidu. „NAŠ CAS", glasilo Socii stične zveze delovnega ljuds izdaja Center za informi propagando in založništvo V« nje, Velenje, Foitova 10, p. o. ,JMAŠ CAS" je bil ustanovljej 1. maja 1965; do 1. janui 1973 je izhajal kot štirinajl dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"j kot tednik pa izhaja ,M ČAS" od 1. januarja 1973 i ptej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stanj Vovk (odeovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tai Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredni Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 VelenjerFoitf 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Briofavni 1 Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 din (za inozemstvo 360 dinaijev). V kulturnem programu ob osrednji proslavi občinskega praznika občine Velenje so nastopili mladi pevci jim je v sodelovanju z občinsko skupnostjo otroškega varstva uspelo to v krajevni skupnosti ŠaJek Gorica, Konovo, Pesje in Zavodnje. Pripravili so dvodnevni seminar za dijake in študente, ki imajo veselje do dela z otroki. Ti so v počitniških mesecih organizirali različne dejavnosti v krajevnih skupnostih. V letošnjem letu so poleg letovanja ob morju, za otroke organizirali tudi dnevni tabor v Zavodnjah, kamor so otroke vsak dan vozili z avtobusi. Zavzemali so se tudi za ureditev otroških igrišč po krajevnih skupnostih. V zadnjih letih jih je bilo urejenih kar 18. Društvo prijateljev mladine usmerja tudi delo pionirskih organih zacij. Prizadevali so si, da bi jih vzgajali v duhu solidarnosti otrok do sveta in v ta namen organizirali več solidarnostnih akcij. Letos so izvedli tudi dve likovni akciji ter izdelali dve analizi in sicer o tem, kako se osnovnošolci vključujejo v interesne dejavnosti ter o sodelovanju pionirskih odredov z delovnimi organizacijami, ki imajo nad njimi patronat V tednu otroka si prizadevajo, da bi se kar največ naših občanov naroči-Io na revijo Otrokin družina Osrednja prireditev v tednu otroka za predšolske oUoke je bila na novo urejenem otroškem igrišču 4. okto- bra Namesto običajne otvoritve so organizirali prijetno prireditev Tetka Jesen. Uspehi, ki so jih v letošnjem letu dosegli, niso majhni, vendar je ostalo veliko nalog še oprtih. Društva Prijateljev mladine bi bilo potrebno ustanoviti v vseh krajevnih skupnostih v občini Predvsem so ta nujna v mestu, kjer so otroci še velikokrat prepuščeni sami sebi. Društvo prijateljev mladine Velenje si prizadeva, da bi v Velenju pridobili pionirski dom, ki naj bi postal center za izobraževanje in sodelovanje z mentorji raznih dejavnosti. V bodoče bo potrebno narediti še več, da bo imel sleherni otrok možnost vključitve v organizirane oblike vzgoje. Zaradi tega bo potrebno šde in vrtce tudi v popoldanskem času ter prostore nameniti za delo z otroki. Koordinirano bo potrebno programirati vsebine vzgojnega dela z otroki, programirati kadre ter urediti financiranja s samoupravnimi dogovori. Pri uresničitvi teh nalog pa bodo potrebovali pomoč vseh družbenopolitičnih organizacij ter interesnih skupnosti. To je le nekaj nalog, ki so jih uresničili in nekaj, ki jih še bodo. Omeniti je potrebno še izredno uspešno akcijo pri izvajanju novoletnih prireditev in obdaritev za otroke. Na slavnostni seji zveze društev prijateljev mladine Velenje so podelili tudi priznanji za pomoč pri izvajanju njihovega dela Taborniškemu odredu Pusti grad Šoštanj ter Štabu TO MIRA TAMŠE Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje Grafična priprava CŽP ..Dolenjski list" Noito mesto, ,,Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,.NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. V počastitev tedna otroka je bia 3. oktobra slavnostna seja zveze društev prijateljev mladine Velenje. Na seji so podali poročiloo tem, kako so se vključevali v mednarodno leto otroka Program, ki so si ga zadali v začetku letošnjega leta je dokaj obsežen in njegova uresničitev bo večletna. In kaj jim je uspelo realizirati že letos? Uredili so razstavo igrač, k: jih lahko starši sami izdelajo iz odpadnega materiala. Razstave so imeli v treh velenjskih vrtcih, v tednu otroka pa so jo odpdi v vrtcu Šoštanj. Do konca leta pa bodo razstave pripravili v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Uredili so tudi cicibanovo knjižnico, v kateri imajo šeststo knjig primernih za predšolske otroke in otroke nižjih razredov osnovne šole. Knjižnica je tako opremljena, da je primerna za potujočo knjižnico. Selili jo bodo v vse oddaljene kraje. V letošnjem letuje izredno uspelo tudi tekmovanje za Kruhovo bralno značko, saj je zanjo tekmovalo približno 70 odstotkov vseh otrok. Prizadevali so si tudi, da bi zagotovili v krajevnih skupnostih primerne prostore za delo z otroki. Doslej