S poduku* ta ■bboaaoMBt« poatal« Poitnlna plilui ? gotovini
Naročnina m.aežoo t2 'Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska iedaji celoletno 34 Lir, m Inozemstvo 50 Liček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnina in 10349 ca inserata.
Podružnica« Novo mesta.
Izključna pooblalčenka za oglaševanje Italijanskega la tujega izvora: Unione PnbbUclti italiana & A, Milana.

VENTLC
poanMPu ta daeva po prasnika.
lahaja vaak daa siatrmj t
s Uredništvo la apravai Kopitarjev« 6, Ljubljana. § Redazione, Amminlstrazloaei Kopitarjeva 6, Lubiana. g	Telefon 4001—4003.
Abbonamenti: Mete 12 Lire: Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per 1« Inaerzioni. Filialet Novo mesto.
Concesslonaria esclusiva per la ptibbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbhlicita Italiana S. A., Milana
II Bolletino No 717:
Pattuglie avversarie respinte
Un reparto nemico catturato 5 velivoll inglesi abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
In Cirenaica alcune grosse pattuglie avversarie sono state respinte da elementi corazzati avan-zati, altre dal nutrito fuoco delle artiglierie.
Un reparto nemico, al contando di un ufficiale, J" stato catturato a sud-est di EI Mechili.
Battnrie contraeree di nostre grandi uniti hanno abbattutu due velivoli inglesi.
Automezzi nemici sono stati elficacemente mi-tragliati da aerei in ricognizione nella zona de-sertira.
In combattimenti svoltisi nel cielo di Malta la cacria tedesca ha distrutto quattro »Spitlire«, un altro apparecchio del tipo »Bristol«, impegnato in aspro duello da un ricognitore della R. Marina, precipitava in mare ad oriente delCisola.
Un nostro aeroplano e andato perduto.
Vojno poročilo št. 717:
Sovražne oglednice odbite
Sovražni oddelek ujet — 5 angleških letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Cirenajki so nekaj velikih sovražnih oglednic odbili sprednji oklepni oddelki, druge pa živahen topniški ogenj.
Jugovzhodno od Me kili j a je bil zajet sovražni oddelek, ki mu je poveljeval neki častnik.
Protiletalske baterije naših velikih enot so sestrelile dve angleški letali.
V	puščavskem predelu so ogledniška letala uspešno obstreljevala sovražna avtomobilska vozila.
V	bojih, ki so se razvili nad Malto, so nemški lovci sestrelili štiri »Spittfireje«, neko drugo letalo tipa >Bristol Blenheimc, ki je bilo zapleteno v srditi dvoboj z ogledniškim letalom Kr. Mornarice, pa je padlo v morje vzhodno od otoka.
Eno uaše letalo je bilo izgubljeno.
Važne Mussolinijeve izjave
Ha seji vrhovnega vodstva Fašistovske stranke je Duce orisal pomen novega posojila, uspeh zbiranja volne
ter manifestacij na Sardiniji
Rim, 19. maja. AS. V Beneški palači se je pod Ducejevim predsedstvom sešlo državno vodstvo fašistovske stranke. Navzoči so bili vsi člani. Preden se je seja začela, je Duce dal naslednje izjave:
»Trije dogodki so zadnje čase dokazali, kakšno je duševno razpoloženje italijanskega ljudstva ob koncu drugega leta vojne.
Prvi dogodek je uspeh posojila, ki je brez posebnih propagandnih prizadevanj za štiri milijarde lir preseglo celotni znesek poprejšnjega posojila. Italijanski vlagatelj je na najotipljivejši način potrdil svojo vero v državni denar in finance ler v zmagoviti izid vojne.
Z moralnega stališča je bilo še pomembnejše darovanje volne, darovanje, ki ga je zaradi njego-
ve vesoljnosti in spontanosti ter zaradi njegovih praktičnih uspehov treba smatrati kot nekak slovesen plebiscit ter kot dokaz ponosne ljubezni do naših oboroženih sil. Dan 15. maja, ko se je končalo nabiranje volne, fe treba postaviti ob bok 18. decembru 1935, dnevu prstanov. Kakor so prstani, podarjeni sredi obleganja Zveze narodov, služili naslednje poletje za plačilo petnajstih milijonov stotov tujega žita, ki smo ga zaradi pomanjkanja domačega uvozili, tako bo volna, ki je bila podarjena danes, pomagala varovati naše vojake vseh vrst pred hudo zimo. Ti vojaki bodo zaradi tega imeli novo pobudo, da tolčejo sovražnika ln da tako dosežejo zmago.
Končno sem pa med svojim potovanjem po Serdiniji mogel po sedmih letih odsotnosti ugoto-
viti, da fe na vseh področjih bil dosežen znaten napredek, da pa je treba še veliko storiti, da bo to treba storiti med vojno in po njej. S političnega stališča se je po mestih in po vaseh v posamičnih manifestacijah ie enkrat pokazala visoka moralna trdnost ponosnega bojevniškega plemena kakor je sardinsko, brezpogojna vera v zmago ter popolna privrženost ustanovam iašizma.«
Tajnik fašistovske stranke je potem bral svoje poročilo, sestavljeno po podatkih posameznih zveznih tajnikov. Po poročilu se je oglasil k besedi Duce, govorila sta pa še ministra Bottai in Ricci.
Seja, ki je trajala dve uri, se ho nadaljevala v petek ob 17.
I
Bitka pri Harkovu se nadaljuje
Pri Harkovu so Sovjeti izgubili že 447 tankov — Sovjetski ostanki na Kerču bodo kmalu uničeni — 45 sovjetskih letal uničenih
Kgfzz&sa
Hitlerjev glavni stan, 19. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Uničevanje zadnjih sovražnikovih ostankov na polotoku Kerču bo kmalu končano.
Na bojišču pri Harkovu so bili odbiti nadaljnji množični sovražnikovi napadi. Pri tem je bilo včeraj zopet uničenih 180 sovražnih tankov. Nadaljnjih 31 tankov ter nad 500 vozil vseh vrst je letalstvo onesposobilo za boj. Tako se je število sovražnih tankovskih izgub v teh bojih povišalo na 447.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili uspešni nekateri nemški krajevni napadi. V zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča je bila potolčena močna boljševiška tolpa.
Na Laponskem so nemške čete dosegle dober napredek v srditih gozdnih bojih. Sovražni protinapadi so bili odbiti.
Prvi napad na indijska mesta
Japonska letala so prvič bombardirarala indijska mesta — V Birmi so boji tik ob indijski meji — Japonski uspehi na Kitajskem
Tokio. 19. maja. AS. Japonsko letalstvo je izvedlo včeraj prvi napad na indijski mesti Baha-rlulpru in Silhar, ki ležita ob železniški progi, katera veže Chitagong in Kalkuto s Sadyo (zgornji Assam). Železniške naprave in postaje so bile uničene.
Tokio, 19. maja. AS. Posebni dopisnik lista »Asahi« poroča z bojišča v Birmi, da se ostanki premaganih Angležev in Kitajcev umikajo in plenijo po vaseh. Japonci so jim trdo za petami. 400 kitajskih vojakov, ki so pripadali raznim čungkinškiin divizijam, je bilo ujetih ob reki Šun, 400 nadaljnjih, ki so pripadali 5. kitajski armadi, pa je bilo zajetih na bojišču pri Dharnu.
Tokio, 19. maja. AS. Jasna japonska zmaga pri Kalevi, ležeči le nekaj kilometrov od indijske meje, dokazuje, da so japonske čete že pripravljene za pohod v Indijo. Medtem se nadaljuje čiščenje v severni Birmi, poleg tega pa so Japonci tudi na bojišču pri Kalevi začeli uničevati preostanke angleške vojske, s čimer bo zaključeno japonsko napredovanje ob reki Iravadi. Čudno je, da imajo Angleži zelo malo človeških izgub, izgubili pa so zelo mnogo orožja, kar jasno kaže, kako globoko je padel bojni duh angleških čet.
Lisbona, 19. maja. AS. Angleški general Alexander, ki je bil tepen v Birmaniji, je po obisku na bojišču, ki se nahaja zdaj nekaj milj daleč od kraja Bimafut v Asamu, je takole povzel zadnje angleško upanje glede japonskega vpada v Indijo: »Imamo pet mesecev časa, da se Indija pripravi za obrambo in pasatni vetrovi
Novi poveljnik angleškega sredozemskega ladjevja
Rim, 19. maja. AS. Neko Reuter je vo poročilo javlja, da je bil admiral Cunningham, poveljnik angleških pomorskih sil v Sredozemlju, odstavljen ter poslan v Združene države kot član zavezniškega vojnega sveta. Na njegovo mesto v Sredozemlju je bil imenovan admiral Henry Har-wood, ki je že prispel v Aleksandrijo. Tako se je končala kariera tega angleškega admirala, ki mu je zaupala Churchillova vlada nalogo, pridružiti angleški pomorski zgodovini novi Trafalgar ali vsaj novi Abukir, ki pa obratno ni mogel niti zavarovati zvez med Gibraltarjem in Malto in ne preprečiti prevozov med Sicilijo in Libijo. Cunningham je moral zapustiti Sredozemlje, ki ga je popolnoma prevladala italijanska mornarica.
Rim, 19. maja. AS. V poslovilni poslanici angleškemu sredozemskemu brodovju je admiral Cunningham, ki ga je Churchill odstavil, odkrito priznal, da je Anglija zgubila oblast nad tem morjem. Ugotovil je, da Anglija trenutno nima dovolj pomorskih vojnih sil za oblast na Sredozemlju ter je izrazil upanje, da bo že prišel dan, ko bo Anglija znova zmožna nadzirati to pomoreko pot.
Mohamedanci prihajajo v Turčijo
Ankara, 19. maja. AS: Ministrski svet je dovolil 1689 mobaimedaii»ki>m beguncem in političnim pregnancem vstop ter bivanje ▼
nam bodo prihranili nadaljnje štiri.« Takoj nato pa jo general izrazil dvom, če bo deževje samo moglo zadržati japonsko napredovanje. Rekel je, da so njegove čete, ki morajo prenašati glavno težo bitke pred pomnoženimi težavami glede preskrbe s potrebnimi živili in orožjem. Angleški tanki so pokvarjeni, radijska poročila o poteku bojev pa so tudi iz dneva v dan slabša.
Tokio, 19. maja. AS. Poveljstvo japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem sporoča, da so japonske sile v aprilu pri bojih v provinci Hopei ter v spopadih s čungkinškimi silami na jx>lotoku Šantung ter vzdolž Rumene reke dosegle nove sijajne uspehe. Zajetih je bilo 16.492 kitajskih vojakov in na bojiščih so pokopali 14363 padlih Kitajcev. V tem času je bilo okoli 300 spopadov s sovražnikom. Vojni plen je tudi pomemben in vsebuje 77 strojnic, 54 metalcev granat, na tisoče ročnih granat, nad 10.000 pušk ter mnogo streliva.
Tokio, 19. maja. AS. Poročajo, da so japonske letalske sile, ki napadajo pristanišče Mores-by v času od 12. do 17. maja sestrelile 13 sovražnih letal, šest pa so ji'j uničile na tleh.
Bangkok, 19. maja. AS. Govoreč po radiu je avstralski zunanji minister Ewatt poudaril, naj Anglija in Amerika ne podcenjujeta Tihega morja in ju svaril, rekoč: »Če izgubimo še to, izgubimo vse. Nabrali smo si že celo vrsto katastrof. To vrsto je treba že enkrat prekiniti. Če bomo še izgubljali, moramo vse izgubiti.« Nato se je obrnil na Angleže in je rekel: »Kakor je bitka za Anglijo bila vaša, tako je bitka za Avstralijo naša. Avstralija zahteva, da se smatra tihomor-sko bojišče za izredno važno.«
Tokio, 19. maja. AS. Listi pišejo, da je bilo povabljenih 1031 osebnosti na zborovanje, kjer bo ustanovljena nova politična družba za podpiranje prestola. Te osebnosti so takole porazdeljene: 338 članov zgornjega doma, 425 poslancev, 53 članov za podpiranje prestola, 10 časnikarjev, 33 industrijcev in finančnikov, 45 starejših političnih voditeljev, 43 bivših članov družbe za podpiranje prestola ter več raznih drugih osebnosti.
Stockholm, 19. maja. AS. »Dagens Nyheter« je dobil brzojavko, ki potrjuje, da je v Čungkin-gu izbruhnila kolera. Navzlic varnostnim odredbam čungkinške vlade pokosi kuga na stotine žrtev.
V	vodah ob polotoku Kola je bombni zadetek tako težko poškodoval veliko sovražno tovorno ladjo, da je računati i njeno izgubo. Letalski napadi na Murmansk so povzročili znatno razdejanje v pristanišču. Sovjeti so v letalskih bojih izgubili 45 letal, med njimi 13 »Ilurrieanov«.
V	Severni Afriki so nemške letalske skupine napadlo taborišča in barake Angležev okoli Tobruka, kakor tudi puščavsko železnico pri Capuzzu.
Nad Malto so nemški in italijanski lovci v zračnih bojih sestrelili 5 angleških letal.
Na južni angleški obali so lahka bojna letala podnevi bombardirala vojaško važne cilje pristaniških mest Brighton in Deal. V polno je bila zadeta železniška proga, kakor tudi tovarne.
Berlin, 19. maja. AS. V ča6u od 1. do 17. maja so nemške podmornice potopile 97 sovražnih trgovskih ladij 6 543.800 tonami. 82 potopljenih ladij s 480.500 tonami je šlo na dno v atlantskih in severnoameriških vodah. V treh tednih je bilo potopljenih toliko parnikov, kot jih lahko izdelajo ameriške ladjedelnice v štirih mesecih.
Berlin, 19. maja. AS. Iz pristojnih vojaških virov se je izvedelo, da so obkoljene sovjetske 6ile na kerškem bojišču tudi včeraj poskušale izvesti več obupnih izpadov, ki pa so bili vsi takoj zlomljeni. Nemške m romunske čete 60 prešle v proti-ofenzivo ter 60 še bolj 6ti6nile obroč, ki obkoljuje sovjetske sile, ki 60 imele zelo visoke izgube. Na donškem bojišču 60 Nemci odbili sovražne napade ter 60 izvedli uspešne protinapade. Število sovražnih tankov, ki so bili zadnje dni uničeni na tem bojišču, znaša že 360.
Berlin, 19. maja. AS. Snoč ini bilo nobenih podrobnosti o bojih, ki divjajo na skrajnem koncu Krima in pri Harkovu. lz pristojnega vira se je izvedelo le to, da so nemške čete pri Harkovu ne samo prešle v protinapad marveč tudi v napade, ki so Sovjetom prizadejali hude izgube. Izvedelo se je tudi, da je sovjetsko letalstvo včeraj izgubilo 60 letal, od teh jih je bilo
Berlin, 19. maja. AS. Med letalskimi napadi na Murmansk 60 nemška letala potopila 4000tonsko prevozno ladjo. Nemški lovci so 6e 6pu6tili v boj 6 formacijami sovražnih letalcev tipa »Hurricane« in so jih 12 sestrelili.
Popis bitke pri Harkovu
Berlin, 18. maja. AS. O srditi bitki tankov, ki vihra vzhodno od Harkova, piše poročevalec li6ta »Zwolfuhrblatt« med drugim:
Čeprav 60 6e sovjetske čete pri 6Vojih brezplodnih zimskih napadih močno izčrpale, skušajo sedaj znova približati 6e Harkovu, izvajajoč obupne ofenzivne akcije. Opisujoč enega izmed takšnih napadov, pripominja dopisnik: »Okoli 4.30 zjutraj je topniški ogenj sovražnika dosegel 6voj višek. V6a zrela topov do največjih kalibrov so obdelovala naše postojanke z granatami. Kmalu nato je nastopilo tudi 6ovjet6ko letalstvo. Zemlja 6e je tresla kakor ob potresu. Tedaj 6o 6e nenadoma pojavili na obzorju, najprej v komaj vidnih obrisih, sovjetski napadalni tanki in 6icer v skupinah po trije, toda njihovo število je vedno bolj naraščalo in komaj 60 6e prvi tanki pokazali očem v V6em obsegu, že 60 za njimi vstajale 6ence novih okloj> nih vozil. Njihovo število je začelo postajati vznemirljivo, toda že so nastopile naše protitankovske baterije 6 6vojim naglim in točnim streljanjem. Protitankovski pionirji 60 z ročnimi granatami in lahko premakljivimi protitankovskimi minami učinkovito podprli obrambo topniških tovarišev. Že so prve skupine sovjetskih oklopnih vozil tik pred našimi črtami imobilizirane in požgane. Tu in tam se kateri tank premetava po terenu, kakor da bi si hotel 6am skopati svoj grob; napredovati ne
\\
Nesoglasje med Washingtonom in Londonom
Stockholm, 19. maja. AS. Londonski dopisnik
lista »Dagen6 Nvheter« poroča o najnovejši odločitvi ameriške vlade, ki je opustila gradnjo v tovarn za vojno proizvodnjo, ki bi ne začele po-
čitvi ameriške vlade, ki je opustila gradnjo V6eh
] _ izvoanj' 6lovati do leta 1943. Ta 6klep razlagajo različno v Washingtonu in Londonu, kar je jjovzročilo precejšnjo zmedo v političnih krogih obeh zavezniških narodov. Dočim 60 v Angliji sprejeli sporočilo kot
lj-ajo, da Združene države nikakor nočejo obremenjevati bodočnosti. »Baltimore Sun« piše o tem vprašanju, da je tozadevna nova jx>litika zasnovana na prepričanju, da bodo surovine, spremenjene v vojno gradivo, bodoče leto mnogo bolj koristne zavezniški strategiji, kakor pa da bi jih uporabili za gradnjo tovarn, ki bi ne obratovale pred leti 1943 ali 1944. S tem pa še ni rečeno, da bi bile
Pomen Ducejevega obiska v Sardiniji
Berlin, 19. maja. AS: »Borsen Zeitung« razlaga pomen Ducejevega bivanja na Sardiniji in pravi, da je ta otok, ki je bil nekoč zaipuščen, zaradi prizadevanja fašističnih oblasti postopoma začel zavzemati zelo važen položaj bodisi na gospodarskem, političnem ali vojaškem polju. Ducejev obisk na Sardiniji je po mnenju tega lista še enkrat poudaril važno vlogo, ki jo igra Sardinija v sklopu italijanskih političnih in strateških postojank zahodnega Sredozemlja.
more več. Nato 60 prišli na vreto pehotni oddelki, ki 60 6e spoprijeli na nož. Medtem pa 60 prišli tudi nemški napadalni tanki, ki 6o se začeli premikati proti sovražnim kolosom in se z njimi spoprijemati v strahovitih dvobojih.
Na začetku te sovjetske spomladanske ofenzive, poudarja nadalje nemški vojni poročevalec, 6C bitka okoli Harkova razvija za na6 ugodno. Dejstvo je namreč, da 60 morali rdeči samo na majhnem pasu tega odseka pustiti na terenu nič manj ko 37 tankov. Poskus preboja naše bojne črte je bil jTreprečen. Nato 60 naše čete posegle v borbo. Naši protinapadi 6o bili v vseh podrot>no6tih proučeni in v naprej pripravljeni in tako prodirajo 6edaj naši tanki proti sovražnim postojankam.
Monakovo, 19. maja. AS. Govoreč o ruski ofenzivi na bojišču pri Harkovu piše liet »Miin-chener Neueste Nachrichten«, da imajo ti sovjetski obupni napadi dva cilja, to je, podvzeti vsaj lokalno iniciativo ter vplivati na razvoj nemške ofenzive na Kerču, kjer 60 Sovjeti doživeli popoln polom. Prav tako ni resnično sovjetsko zatrjevanje, da 60 z nenadnim napadom v donški kotlini pretrgali nemško fronto, kar bi rada nasprotna propaganda naredila za sovjetsko zmago. Majhni prodori v nemško fronto ne morejo biti podlaga za govor o kakih obkoljevalnih in uničevalnih bitkah, če pomislimo, da vzhodno bojišče ni nepretrgano, marveč ga sestavljajo neštete utrjene točke. Zojiet 6e je pokazalo, da sovjetska vojska ne more doseči U6j>ehov, podobnih nemškim zmagam, za kar 60 sposobne le nemške čete in njihovo poveljstvo, ne pa sovjetsko poveljstvo, ki 60 mu tuje strateške in taktične metode nemškega poveljstva. Kjer koli 6e je Rusom posrečilo obkoliti Nemce, 60 6e ti še vedno rešili iz obroča. Številke o sovjetskih tankovskih izgubah pri Harkovu pa dajo sklepati, kako mogočne motorizirane eile je sovjetsko poveljstvo vrglo v to bitko.
razveseljiv znak ameriškega prepričanja, da bo Združene države prepričane, da bo vojna to leto vojna še to leto dosegla višek, pa ee na ameriški že dobljena in v USA se zelo čudijo, če London na (Hrani RD^ibafO vsakršnega optimizma ter izjav- ' kaj takega sklepa.
Kardinal Baudrillart umrl
Pariz, 19. maja. AS. Sinoči je umrl v Parizu kardinal Baudrillart. Kardinal Baudrillart je bil imenovan decembra leta 1935. Sedaj je bil rektor katoliškega instituta v Parizu.
Ženska delovna služba na Madžarskem
Budimpešta, 19. maja. AS. Madžarske vojaške oblasti so izdale oklic na madžarske ženske, v katerem jih vabijo, naj se prostovoljno prijavijo v ženske delovne oddelke. V prvih 24 urah se je temu pozivu odzvalo 20.000 žensk med 16 in 50 leti. Ženska služba se deli na več vrst: poljedelstvo, ceste, poslopja, promet in industrija.
Novi sovjetski poslanik v Tokiu
Tokio, 9. maja. AS. Agencija Domei poroča, da je sovjetska vlada imenovala za svojega poslanika v Tokiu Jokova Malika, ki je bil doslej sovjetski odpravnik poslov na Japonskem.
Nove ceste v Dobrudži
Sofija, 19. maja. AS: 4000 bolgarskih delavcev je bilo mobiliziranih za gradnjo novih cest v Dobrudži. V sodelovanju z nemško organizacijo »Todt« bo še to poletje zgrajenih nad 1000 km modernih cest, ki bodo vezale najvažnejša gospodarska središča v Bolgariji.
Ameriški vojni izdatki
Buenos Aires, 19. maja. AS. Iz uradnih severnoameriških krogov se je izvedelo, da so znašali ameriški vojni izdatki v aprilu 3 milijardo in 400 milijonov dolarjev.
Zatemnitev v Newyorku
Stockholm, 19. maja. AS. Iv, Newyorka poročajo, da so bile v tem mestu, kakor tudi v vseh drugih krajih ob obalah Združenih držav, izdano nove odredbe, po katerih je zapovedana skoraj popolna zatemnitev. Kršiteljem teh odredb so zapretene stroge kazni.
Visoki Komisar je predsedoval odboru za nabavo in razdelitev ter določitev cen
Ljubljana, 19. maja.
Včeraj ob 17. je v vladni palači Vi6oki Komisar predsedoval prvi seji odbora za prehrano, razdeljevanje in določanje cen industrijskih in poljedelskih izdelkov in pridelkov ter 6lužb.
Poleg članov odbora so bili prisotni inšpektor dela inž. Masera, inšpektor rudnikov inž. Seguiti, načelnik gospodarskega urada fašistične Zveze bojevnikov ten. Machioni in dr. Trelice iz prehranjevalnega urada ljubljanske občine.
Po kratkem pozdravnem nagovoru je Eksc. Visoki Komisar poudaril, da 6e v celoti zanaša na njihovo popolno sodelovanje pri naporih za čim uspešnejšo obravnavo tako važnih vprašanj, ki bodo v kratkem vedno bližja rešitvi ter ie začel razpravo o vseh najrazličnejših vprašanjih dnevnega reda. Zlasti podrobno pa je obdelal vprašanje preskrbe mesta Ljubljane z drvmi. Obravnaval je dalje vprašanje cen drv, premoga in električnega toka, dalje cene tkanin ter o nabavljanju in razdelitvi vina v pokrajini.
Navzoči so k različnim predlogom, ki 60 bili predmet podrobnega razgovora, povedali svoje mnenje in vsako vprašanje je po podrobnem raz-
govoru bilo sprejeto od Eksc. Visokega Komisarja, ki je določil roke za izvedbo posameznih rešitev, odnosno je dal navodila posameznim strokovnjakom, kako naj nadzorujejo in pregledajo posamezne zadeve, tako da bi bila vsa vprašanja čimprej rešena.
Visoki Komisar je na kraju objavil, da je popolnoma zagotovljena preskrba s cementom za V6e potrebe pokrajine.
Naročila Eksc. Vis. Komisarja okrajnim komisarjem
Včeraj ob 11 dopolnde je ob prisotnosti podpre-fekta in dr. Biamontija iz kabineta Visokega Komisariata sprejel Ek6c. Visoki Komisar komisarje okrajnih kapitanatov pokrajine, ki 6o mu poročali o politično-gosjx>darekem jx>ložaju v svojih okrajih.
Obravnavali 60 vprašanja, ki zadevajo prehrano, poljedelstvo, javna dela in organiziranje občin.
Eksc. Visoki Komisar je jxxial komisarjem zadnja navodila za njihovo delovanje, ki naj 6e razvija po potrebah življa v pokrajini.
Stročji fižol moremo jesti vse leto
Ljubljana, maja.
Komaj nekaj dni je, odkar se je pojavil v ljubljanskih branjarijab ter na živilskem trgu prvi letošnji grah, uvožen k nam seveda i® južnih italijanskih krajev ter je sedaj že po 6 do 7 Lir kilogram, ie se je pojavil na trgu tudi stročji fižol, prav tako uvožen z juga. Pri nas naši mali vrtnarji komaj sade fižol preklar, na jugu pa je že zrel za solato. V primeri z grahom in s fižolom vidimo prav jasno, koliko hladnejše podnebje imamo pri nas ter da smo z zgodnjo zelenjavo za južnimi pokrajinami vedno najmanj mesec dni poznejši. Uvoženi stročji fižol je bil te dni po 12 lir kilogram, sedaj ga prodajajo že po 10 lir ter bc seveda od dne do dne cenejši.
In vendar se dobi sem in tja na trgu ludi stročji fižol — domačega izvora. Seveda ta fižol ni letošnji, pač pa lanski, toda tako spretno konzerviran in tako dobro ohranjen, da je moral vsakdo pritrditi, da ta domači stročji fižol po svežosti in po okusu prav nič ne zaostaja za svežim, letošnjim
stročji m fižolom. Seveda pa g« je treba znati tudi pravilno konzervirati, kar sicer ni težiko.
V Ljubljani je že več malih vrtnarjev, ki so lani konzervirali stročji fižol in ga jedli vso zimo. To jim je zlasti prav prišlo v času, ko druge solate skoraj ni bilo na trgu ali pa je biia prav draga in redka.
Lani je v nasprotju s krompirjem fižol skoraj povsod dobro obrodit, zlasti tam, kjer so znali s pomočjo tobačnega izvlečka, prahu ali vode, v kateri se je kuhalo nekaj slabega tobaka, pregnati listne uši. Stročjega fižola je bilo lani res dosti in upajmo, da ga bo letos tudi. Pametni vrlninarji in gospodinje so lani spravili nekaj stročjega fižola za konzerviranje. To konzerviranje je podobno kisanju zelja in je prav lahko. Stročji fižol je treba skuhati, nato pa na osoljeno podlago polagati v ravne plasti v kako posodo. Plast za plastjo je treba pokrivati s soljo, seveda le narahlo. Fižol je kmalu konzerviran in če ga držimo na prostoru, ki ima zmerno hladno temperaturo, ostane vso zimo — do novega stročjega fižola.
Novi kvestor gr. uff. Ravelli prevzel posle
Ljubljana, 19. maja.
Ob priliki, ko je kvestor Messana, ki je bil določen, kakor 6ino že poročali, za drugo važno nalogo, izročil svoje posle novemu kveslorju Ravelliju, je Visoki komisar Eksc. Grazioli sklical v vladno palačo uradnike Visokega komisariata in kr. kve6ture, da v njihovi navzočnosti pozdravi gr. uff. Messano. Navzoč je bil tudi zvezni tajnik dr. Orlandini.
Visoki komisar je najp-ej omenjal veliko delo, s katerim je kvestor Messana sodeloval, potem pa poudaril posebne zasluge visokega funkcionarja, katerim je treba pripisovati organiziranje kvesture v Ljubljani in izvedbo delikatne naloge za organizacijo po'icij6ke službe v novi pokrajini. Eksc. Grazioli 6e je živo zahvalil gr. uff. Messani za delo,
ki ga je opravil. Takšno zahvalo in pohvalo je izrekel v imenu Črnih srajc tudi zvezni tajnik.
Visoki komisar je potem izrazil dobrodošlico kvestorju gr. uff. Doinenicu Ravelliju, ki je prevzel nove posle po sijajno vpeljani službi. Preden je končal svoja izvajanja, je Visoki komisar izrekel uradnikom kvesture posebno zahvalo za sodelovanje, ki so ga pokazali pri vsaki priliki.
Eksc. Grazioliju in Zveznemu tajniku Orlandi-niju je odgovoril ter se zahvnlil gr. uff. Messana. Dejal je, da je ponosen na delo, ki ga je opravil ob strani Visokega komisarja v novi pokrajini. Končno je prisrčno pozdravil tudi uradnike.
Simpatična slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Cesarju, Duceju in oboroženim silam.
Proslava »Dneva Italijanov po sveiu«
Ljubljana, 19. maja. Predvčerajšnjim dopoldne se je zbralo številno zastopstvo fašistov, ki pripadajo ljubljanskemu fašiju v dvorani GILL-a, da prisostvujejo proslavi >111 dne Italijanov [>o svetu«. Pri tej priliki je govoril zvezni tajnik Orlandini.
Hierarh je najprej na kratko razložil izredni pomen, ki gu dobiva proslava v sedanji vojni dobi, potem pa odločno govoril o imperialni in fašistični zavednosti vseh Italijanov, ki so na vseh konceh sveta, zlasti pa v Ameriki, kamor je Italija, čim ie postala omikana država, prinesla sadove svoje omike, izobrazbe in svojega dela, danes bolj kot kdaj koli prej zbrani okoli Duceja in pripravljeni na vse žrtve za zmagoslavje Rima. ki je vselej in povsod dajal svoj veliki prispevek k omikanosti.
Zvezni tajnik je nato predstavil fašistom oq 'škvadrista Domenicn de Simoneja kot novega vo^fKidlajnikn ljubljanskega fašija, ki je potem tudi od svoje strani zatrdil zveznemu tamiku voljo do dela in boja ljubljanskih Črnih sraic. ki bodo gotovo vredne vsak trenutek svojih bratov ki se bijejo na raznih bojiščih.
Podporno udejstvovanje občinskega podpornega urada v Ljubljani v aprilu
V	minulem aprilu je prejel občinski |iodpor-ni urad 2555 prošenj za |>odporo, ki jih je skoraj vse ugodno rešil. Razdeljene podpore so bile naslednje:
v skupni
podpor	osebam vrednosti
razdeljenih obedov: 20.G12 450 L 50.000,— nakazil v živilih: 1.021 3000 L 103.379.30 nakazil za obleko: 323 380 L 28.133.-nakazil v obutvi:	342 342 L 48.101,-
nakazil za kurivo	38 100 L 1.710,-
plačil najemnin:	107 320 L 16.818.40
raznih podj>or:	17 17 L 1.010,—
Tako je dobilo podpore 4609 oseb in sicer v celoti 65.511 podpor, vrednih skupaj 249.151.70 lir.
Da se omogoči večji red iu da bi občinstvo lažje oddajalo prošnje in prejemalo nakazila za fKjdpore, je bila odprta pisarna občinskega l>odj)ornega urada v Frančiškanski ulici 6, kamor se zatekajo vsi potrebni iz središča mesta.
Sestanek upravnega sveta
Akademskega kolegija
16. maja so je sestal upravni svet Akademskega kolegija. Navzoč je bil tudi zaupnik vseuči-liške organizacije kot zastopnik Vis. Komisarja pri nadzorovanju ljubljanskih dijaških domov.
V	začetku zborovanja je predsednik upravnega sveta prof. Josip Plemelj izrekel v imenu vseh članov pozdrav na naslov dr. Carra, nakar je zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije pozval
vse navzočne k enominutnemu molku v počastitev
spomina' na akademika Župca in Kiklja. Sledilo je poročilo, ki ga je podal tajnik dr. Jeran.
Inž. Carra je izrazil svoje zadovoljstvo nad podporno delavnostjo in dobrim poslovanjem Akademskega kolegija, ki izkazuje gostoljubnost približno 130 dijakom. Izrazil je željo Visokega Komisarja po izpopolnitvi vseh dijaških domov tako. da bodo manj premožni akademiki, ki so vpisani na ljubljanskem vseučilišču, lahko našli v njih po primernih ukrepih materialno in duhovno udobje, ki je potrebno telesu in umu.
Rimsko pismo:
Pc" .mila o racioniranju oblačilnih predmetov
(Konec)
148.	Ženske vestni i jc, izdelane iz lohanih tkanin. Ženske vestalije, izdelane iz čohanih tkanin, se imajo uvrstiti med postavko 15a v II. skupini (40 točk).
149.	Prtenine na meter (toike). Nogavice (toi-ke). Število točk prtenine v kosu mora odgovarjati točkam ustrezne konfekcije, točke na tekoči meter morajo biti torej sorazmerne točkam ustreznega izdelanega blaga. Vrednost omenjenega blaga v točkah za maksimalno razsežnost, in sicer: a) prti za 6 = 180 X 250cm; b) prti za 12 = 250 X 200cm; c) prtiči = 60 X 60 cm, je določena na 25 odnosno 36 ali 8 točk na tekoči meter. Maksimalne mere, ki jih je Visoki komisariat (z okrožnicama VI11., No. 4776/102 z dne 22. nov. 1941 in Vili. No. 4776/172 z dne 17. dec. 1941) določil za čevlje novorojenčkov, otrok in dečkov, ee smatrajo tudi za maksimalne mere nogavic. Torej: dolgost pri novorojenčkih do 13cm, pri otrokih od 1 do dovršenih 4 let do 18'/scm (št. 28). dečki od 5 do dovršenih 14 let do 26 cm (št. 39), pri deklicah od 5 do dovršenih 14 let do 23 K cm (št. 35).
150 Prtenina (toike). Prtenina, katere maksimalne razsežnosti presedajo razsežnosti, ki so določene v okrožnici Vili., No. 30/12-1942 z dne 13. jan. 1942 6e morajo prodajati na meter po določilih okrožnice VIII., No. 30/102 z dne 4. 3. 1912.
151.	Žepno platno (racioniranje). Blago, imenovano žepno platno, je racionirano in spada med postavko 3. v V. skupini tabele A., t. j. med podlago.
152.	Drilih in muselin za srajce (oskrba). Oskrbovanje z drilihom in uiuscliuoui, potrebnim
Nova maša našega rojaka pri šolskih sestrah v Rimu
Komaj so si slovenske šolske sestre v Rimu za silo nekoliko uredile svoj novi skromni dom, že jih je doletelo veliko veselje in čast, da so imele v svoji kapelici Brezmadežne slovensko novo mašo. rea izredno slovesnost, ki jo vsaka dobra slovenska fara smatra za velik praznik. Papež je dovolil jezuitom in še nekaterim drugim, da morejo njihovi kleriki biti posvečeni na njegov jubilejni dan. Tako je bil tudi naš slovenski rojak, doma iz Šoštanja, preč. gospod pater Anton Koren, D. J. dne 13. maja prav na praznik sv. Roberta Belarmina v enako imenovani jezuitski cerkvi jx>svečen v mašnika, naslednjega dne ob 7 zjutraj* pa je irr.el v kapelici slovenskih šolskih sester novo mašo.
Šolske sestre so po stari slovenski navadi za tako izredno slovesnost z bršljanom in'venci okrasile kapelo. Ves v nageljnih in vrtnicah je dehtel Marijin oltar. In kar naenkrat je bila polna kapela samih Slovencev, ki so prihiteli iz vseh delov mesta. Toliko jih je prišlo, da je postala za vse pretesna in je bilo treba odpreti še sosednji prostor. Ko pa je zadonela milo domača novomašna pesem: »Novomašnik, bod' pozdravljen!« so vsi poprijeli, vsak po svojih močeh in bilo je tako lepo, kakor more biti lepo samo na naših novih mašah!
Novomašniku sta asistirala njegov primorski rojak g. Budihna in njegov prijatelj iz Litve, tudi jezuitski klerik v Rimu. Njegov novomašni govornik pa je bil preč. p. Zore, D. J., ki je v prisrčnem govoru nanizal množico globoko dojetih resnic, ki naj bodo mlademu duhovniku vodilo na njegovi življenjski poti.
Odlični govornik je v začetku navezal na praznik Kristusovega Vnebohoda, ki ga Cerkev praznuje s hvalnicami in veseljem, ki je velika skrivnost naše sv. vere. Tudi novomašnik bo z radostnim slavospevom pristopil k Gospodovemu oltarju, ki bo razveseljeval njegovo mladost. Nato je govornik osvetlil versko resnico o postavitvi Najsvetejšega Zakramenta in duhovniškega sta-i nu. Od vekomaj je dobri Zveličar odbral duhovnike za svojo sveto službo, tudi našega današnje-
ga novomašnika, ki je sledil klicu božje milosti: Gospod, za teboj hočem itil
Potem je novomašni pridigar očrtal lepoto in vzvišenost svečeniškega poklica ter ponosno veselje dobre krščanske fare, posebno pa sorodnikov in roditeljev, ki jim je Bog nakionil duhovnika.
Bog je v svoji previdnosti tudi to dopustil. Toda On, ki je »Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe«, bo )>o svoji milosti v današnji sv. daritvi združil novomašnika z vsemi njegovimi dragimi in vse naj>olnil s svojim blagoslovom. Pride čas, ko bo dal spoznati, zakaj zahteva takih žrtev.
Pač pa spreml ja novomašnika na njegov najlepši dan pred božji oltar z veseljem njegova druga mati, Družba Jezusova, kateri je daroval svoje življenje v slavo božjo in za zveličanje duš. Pridružuje se množici njenih sinov, ki se bore pod Kristusovo zastavo za širjenje božjega kraljestva na zemlji v vseh časih svojega obstoja, usque ad carceres, usque ad vincula, usque ad mortem.
Po milosti božji, — je izvajal govornik — moremo slaviti novomašni dan, četudi na zunaj enostavno in skromno, vendar tu v večnem mestu, kjer stoji nesmrtni Stol sv. Petra, v mestu, kjer na tisočletnih razvalinah minljive človeške kulture veje vedno mladi duh krščanstva, v mestu tolikih mučencev, v mestu tolikih svetnikov. In končno slavimo novomašno veselje " malem domačem krogu rojakov v kapeli naših čč. šolskih sester. Tudi to nam je drago. Sv. Tomaž Akv. uči, da ostane troje človeku drago in sveto, ono troje, ki 11111 je dalo toliko dobrot: Bog, domača družina, domovina.
Bodoče novomašnikovo Življenje bo podobno življenju Kristusovemu. Bo v vstajenje in padec mnogim... Tudi s Kalvarijo in križi mu ne bo prizaneseno, toda vedno bo našel dovolj moči in tolažbe v sv. Evharistiji. Sv. maša bo središče njegovega življenja. Da se hudobija pekla v njegovih nakanah ne more razviti do svojega viška 1 kakor bi si želela, jo ovira od sončnega vzhoda I do zahoda nekrvava daritev nove zaveze. Sv. nia-
za izdelovanje srajc, se vrši po postopku, določenem v okrožnici VIII., No. 4776/202 z dne 30. nov. 1942.
153.	Robci it kitajskega krepa Rajon (racioniranje). Imenovani robci v velikosti 30 X 30 cm z vtisnjenim razgledom Roda in ital. besedilom »Spomin na Rod« se ne smejo prodajati neracionirano.
154.	Oskrba s sukancem (čista teia). Prodaja sukanca se mora vršiti na čisto težo, ker je vele-trgovcem, ki sukanec prodajajo, dovoljeno 60% znižanje po inventarju naznanjene kosmate teže, da so s tem dobi Čista teža inventariziranih količin.
155.	Klasifikacija tkanin (racioniranje). Ako se tkanine za grafično in knjigoveško industrijo po-stavijo naprodaj v stvarno trdem stanju, se lahko smatra, da so namenjene za tehnično rabo in so torej neracionirane.
156.	Tkanine in konfekcija (toike). Tipizirano mornarsko modro tekstilno blago, ki se uporablja za delovne halje, se ne šteje kakor blago za podlago, ampak se uvršča med »druge tkanine« (letne vrste) po postavki 2. v V. skupini tabelo A, s številko točk, ki se določajo po tekočem metru uporabljenega blaga.
157.	Tkanine z umetnimi vlakni na cirkularnih strojih za pletenje (toike). Navedene tkanine se morajo smatrati za polizdelke in zato za neracionirane, racionirani pa so po točkah izdelki iz omenjenih vlaken.
158.	Tkanine za delovno obleko (točke). Uvrstitev za tkanino za delovne hlače, široke nad 100 cm in težke nad 200 gramov, se glasi »Druge tkanine (letne vrste)« in točke se ravnajo po postavki 2—2b tabele A (12 točk na tekoči meter).
159.	Tkanine za hiino perilo. »Jajčna koia Tkanine tipa D-20 »jajčna koža« za izdelovanje zaves »pada med tkanine za hišno perilo po postavki 7. skupine V. tabele A.
100. Bluze s kratkimi rokavi — tkanine iz dri-liha. Hodno platno. Nesklad med izdelano srajco i n njenim blagom. Bluze s kratkimi rokavi, imenovane kozak, se smatrajo za »druge jope (letne vrste)« po postavki 2b v skupini I. tabele A. Tkanina »Drilib«, ki se ujiorablja za notranjo podlago pri konfekciji srajc, ee uvršča med »tkanine za osebno perilo« po postavki 4. v skupini V. tabele A (3 točke na tekoči meter). Hodnemu plajnu ali lahkemu srebrnemu brokatu se pripisujejo" tri odnosno pet odnosno štiri točke. V prejemni in oddajni knjigi ga je treba zaradi razlike v točkah ločiti. Zaradi nesklada v točkah med narejeno srajco 111 za nje napravo potrebnim blagom in podlago se priporoča prodaja tkanine na meter namesto izdelanega blaga.
Drobne gospodarske
Predmeti iz platine. Uradni list v Rimu objavlja dekret, po katerem je treba industrijcem, trgovcem, obrtnikom, raznim zavodom, ki niso državni, oddati posebnemu zavodu vse predmete iz platine, iridija, osmija, rutenija in paladija. Oddajo je treba izvršiti v petih dneh.
Tranzit skozi Trieste. Dne 1. maja je stopila v veljavo jx>godba o tranzitnem prometu skozi Trieste med železniškimi upravami Italije, Francije in Švice na eni strani in železniškimi upravami Hrvatske, Srbije, Bolgarije in Grčije na drugi strani.
Banka nemškega dela. ki stoji blizu nemški delovni fronti, bo zvišala glavnico od 25 na 50 milijonov mark. Bilančna vsota banke je lani narasla od 1795.1 na 2653.6 milijona mark.
ša in ostala sveta služba daje dobremu duhovniku obilo notranje tolažbe in obilo ljubezni dobrega ljudstva. To bo tudi delež našega novomašnika !
Med mašo so šolske sestre zapele nekaj naših ljubih šmarničnih Marijinih pesmic, ki jih je pela vsa kapela. Mnogi navzoči so iz novomašni-kovih rok prejeli sv. obhajilo. Le darovanja ni bilo nič. Pač pa je vse navzočne g. novomašnik obdaroval z novomašnimi podobicami, ko so mu prišli poljubit roke, ki so prvič darovale najsvetejšo daritev
Z novomašnikovim govornikom želimo novomašniku, slovenskemu rojaku preč. p. Antonu Korenu: Na mnogo zdravih, svetih let v Gospodovem vinogradu!
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga o temeljih organizacijskega delovanja
Dr. Alojzij Odar: Temelji organizacij. Prvi del. Osnovni nauki. 160 str. Naša pot XXII. - Zbirka »Naša pot« se je tokrat obogatila z zelo pomembno knjigo univerzitetnega profesorja dr. A. Odairja o organizaciji. Po znamenitih UšeniČnikovih socioloških spisih smo dobili zopet novo delo, ki obravnava vprašanje družb in organizacij pod svojim vidikom, a z nič manjšo miselno prodornostjo in popolnim obvladanjem tvarine, kakor smo bili to vajeni pri Ušeničniku
Pisec si je zamislil knjigo kot nekak priročnik O socialnem in organizacijskem življenju, predvsem o tistih osnovnih stvareh s tega zelo obširnega področja, ki mora o njih vedeti vsak, kdor hoče uspešno delovati v organizacijah, zlasti še v katoliških organizacijah. Namenjena je v prvi vrsti odbornikom in vodilnim članom v teh organizacijah, ker morajo zlasti ti poznati namene, osnove in potrebe organizacijskega življenja. Vsebina knjige je prav zaradi tegai zelo aktualna, saj je v polpretekli dobi marsi-kak očitek proti organizacijskemu življenju nastal prav zaradi tega. ker so bili ljudje premalo seznanjeni z osnovami organizacije.
Vsa knjiga se razdeli v tri dele. Prvi del^ z naslovom »Osnovni nauki« razpravlja s 6tališča krščanske etike in socialne filozofije o osnovnih elementih socialnega življenja. Drugi del govori o organizacijah, zlasti idejnih organizacijah, v katerih žive katoličani, zlasti slovenski katoličani, tretji del pa se bavi z življenjem v svobodnih organizacijah.
Pričujoči zvezek se omejuje na prvi del, kjer pisec obravnava o osnovah socialnega in organizacijskega življenja. Ne govori p» o teh osnovah na široko, kakor 6e govori o tem v sociologiji, marveč te osnove bolj ugotavlja, in to zato, ker hoče predvsem pokazati, kako se na njih gradi življenje v svobodnih organizacijah. Kajti osnovne prvine, ki so najbolj vidne v dobro organizirani družbi, kot je država ali katoliška Cerkev, so potrebne tudi v svobodnih organizacijah katoličanov. Ker pa so gornje prvine v teh organizacijah včasih manj vidne, zato jih preučujemo na državi in Cerkvi. Ugotovitve pa, ki jih tako dobimo, prenesemo na organizacijsko življenje ter ga na ta način naredimo bolj smotrnega in uspešnega.
Predvsem je ta knjiga namenjena za mlade ljudi, ki se morajo pripraviti za življenje v državi in Cerkvi in na delovanje v njih. Brez dvoma je bila dosedanja tozadevna vzgoja nekoliko pomanjkljiva. Naši mladi ljudje res malo vedo o namenu in ustroju države ter o njenih nalogah. Tudi o socialnem življenju v Cerkvi nn vedo kaj prida. Polpretekla doba je pokazala, da so nekateri naši ka-1 toličajni zašli v verskem življenju v pretiran indi-
| vidualizem (to je pretirano naglašanje svobode po-edinca) prav zaradi tega, ker niso poznali in doumeli Cerkve kot družbe, zlasti ker se niso mogli sprijaznili z njenim pravnim ustrojem. Zato so začeli čutili neko nasprotje med človekovo osebnostjo in Cerkvijo, nad Cerkvijo kot skrivnostnim telesom Kristusovim in med Cerkvijo kot družbo.
Zato »i knj.iga v celoti in v posameznih poglavjih prizadeva, da čim bolj prikaže človeka kot sintezo njegove individualne in socialne narave. Pravilen družabni sestav je tisti, ki pravilno upošteva tako poedinca kakor družbo. Na tej osnovni resnici so zgrajena vsa Odarjeva izvajanja. Spor med osebnostjo in družbo je za katoličane v verskih organizacijah še bolj aktualen kakor pa je to v svetnih združbah. Delokrog prvih posega namreč dosti bolj v področje človekovega osebnega življenja. Cerkev se ne zadovolji z zgolj zunanjo pripadnostjo, temveč zahteva tudii notranjo podreditev, sega v intimno prepričanje vernikov ter njili zasebne odnošaje. Iste ali podobne cilje zasledujejo tudi razne verske organizacije. Zato je umevno, da je vprašanje o odnosu med poedincem in družbo prav v teh organizacijah večkrat pereče.
Tako se je napak pojmovala zahteva po po-globljenju verskega življenja, ki se je po drugi strani družila z bojem proti organizacijam. Ta boj je izhajal iz nepoznan j a organizacijskega življenja v Cerkvi, napravil pa je med katoličani uiuugo škode.
Ni rečeno, da morajo katoličani metode teh organizacij posneti in jih prenesti v organizacije. So namreč metode, ki v verske in kat. organ, ne spadajo. Vendar pa je mnogo dobrega, kar. bi katoličani mogli s pridom uporabiti v verskih organizacijah. In tu je tudi glavni razlog knjige. Da bomo vedeli, kaj moremo posneti in česa ne, moramo proučiti metode teh velikih organizacij s pravilnega stališča.
Posebej ee poudarjajo razlogi, zakaj je prav slovenskim katoličanom potrebno poznanje organizacijskih prvin. Med slovenskimi katoličani so se pojavl jale razne smeri in struje. Noče se 6 tem reči, da bi vsi morali biti istega mnenja. V katoličanstvu je velika svoboda. Toda v potrebnih stvareh mora vendarle vladati enotnost. Če pogledamo na struje, ki so se pojavljale med slovenskimi katoličani med zadnjimi dvajsetimi leti, se ne moremo otresti misli, da so nekatere teh struj prestopile mejo upravičene svobode in niso več edine z ostalimi katoličani v potrebnih stvareh. Vzrokov za to deljenje bo več. Glavni pa bo ta, ker mnogi ne upoštevajo osnovnih načel, ki veljajo za življenje v družbi. Zato je tembolj potrebno, da se čimbolj seznanimo 1 zakoni in osnovami organizacijskega življenja.
To so misli, ki so sprožile zasnovo knjige ln ki smo jih povzeli iz uvoda V knjigi sami nam avtor na jasen način razlaga najprej splošne pojme o družbi in o družbah, potem o družini, o držaji, o meddržavni združbi, o Cerkvi, nato pojasnjuje
2}\o£lhz novice,
Birmovan e	|
v ljubl:anski stolnci
Na binkoštno nedeljo je v stolnici sv. Nikolaja zadnja sv. maša za vernike ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje sv. obhajilo vernikov. Nato 6e stolnica izprazni in ostane rezervirana samo za birmance in botre. Ob 9 je pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10 prične birmovanje. Botri naj z birmanci počakajo na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Birmanje se vrši edino pod kupolo. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakristijska vrata ven in se. ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je med vsem birmova-njem edino skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska vrata.
_ Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri sv. maši.
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 in ob sklepu birmovanja.
Popoldne eo v stolnici ob pol 3 slovesne ve-černice. Ob 3 je birmovanje po gornjem redu. — Zadnji blagoslo" je oh sklepu birmovanja. Po birmi so slovesne litanije.
Na binkoštni ponedeljek je ob 10 pontifikalna maša. Po maši jo ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovanja.
Birmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birman. mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela zbriše sv. krizma. Botri naj skrbe. da bodo birmanci pri sv. maM in da prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za zadnji blagoslov se bo vsakikrat dalo z zakristijskim zvonom.
Koledar
Sreda, 20. maja: Bernardin Sienski, spoznavalec; Bazila, devica mučenica; Ivon, škof.
Četrtek, 21. majat Feliks Kantališki, spoznavalec; Andrej Bobola, mučenec; Benvemit, spoznavalec; Valeni, škof.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Vodopivec roj. Velušček, učiteljica. Pogreb bo v četrtek, 21. maja oh 4 popoldne z Žal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1
V kratkem bo izšla nova
lepa slika Presv. Srca Jezusovega
v velikosti 47X68 cm
ki bo v okra 4 vsakemu domu. Slika bo v trobarr-nem bakrotisku. Izdelala jo bo Ljudska tiskarna.
Cena si'ki bo nizka Naročila sprejema le »Odbor deveterih prvih petkov« v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 (Pr. zv.) Na istem naslovu lahko naročite tudi manjše slike Pr. Srca Jezusovega po 3 Lire, ki jih je še nekaj v zalogi
—	Pojasnilo vsem pridelovalcem žit, krompirja, fižola in lanu. Ko je izšla uredba Visokega Komisarja št. 88, Službeni list št. 38 od 13. maja t. L, o obvezni prijavi površin, posejanih z žiti, krompirjem, fižolom in lanom, prihajajo prizadeti na Pokrajinski prehranjevalni zavod z vprašanjem, če je treba prijaviti tudi malenkostne posevke in katera je najmanjša količina, ki jo je treba še prijaviti. Prizadeti se opozarjajo, da je tako iz uredbe kakor iz predpisanih prijavnih tiskovin razvidno, da je treba prijaviti vsako, tudi najmanjšo količino posevka, bodisi na njivi bodisi na vrtu. Prijavne tiskovine se dobe na občinskih uradih, v Ljubljani pa na Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. 7.
—	V založbi škofijskega ordinariata v Ljubljani je izšel molitvenik »Kristus kraljuj!«, II. izdaja. Dobi se v knjigarnah in pri založniku.
—	Drugo skupinsko potovanje v Firenze priredi potovalni urad CIT. Prijave do 23. maja.
—	V ponedeljek +25° C. Zanimivo je v meteorološkem pogledu, da je po ledenih možeh začela dnevna toplota od dne do dne hitreje naraščati in je dosegla v ponedeljek, 18. t. m. že +25.4° C. Bila so leta, ko je bila ob tem času po ledenih možeh še višja temperatura. Tako je
leta 1937 zaznamoval maj kar +27°C, Naglo dviganje dnevne toplote je na eni strani zelo koristno za hitrejšo rast vseh pridelkov in drugega rastlinja, na drugi strani pa je nevarnost za lokalne nevihte in točo. Ponedeljek je bil izredno lep in topel dan. Mnogi 6o se sončili v zatišjih. Kopalci si skušajo na prostem okoli Ljubljane dobiti primerne kotičke, kjer bi se lahko sončili in kopali Nekateri se kopajo v Gruberjevem prekopu na Kodeljevem. Vreme je zelo ugodno za vsa nadaljnja poljska dela. Trava bujno raste in je zelo gosta. Bližamo se počasi košnji, ki se prične čez dober mesec Živinorejci že živini po-kladajo svežo krmo. Jutro v torek je bilo krasno. Po barjanski ravnini je ob zgodnjih jutranjih urah valovila zelo nizka megla, kar znači, da ostane še naprej lepo vreme. Tako tolaži barjanska megla vremenarja, nasprotno pa vznemirja barometer, ki je začel padati in je v torek zjutraj kazal 707.9 mm, ko je bil prejšnji dan na 708 mm. V torek ziutraj je bila najnižja jutranja temperatura + 10.6°C. Ta se je napram ponedeljku dvignila za dobri 2 stopinji.
PRIJATELJA IŠČEŠ?
Vodnika želiš, ki bi te nikoli ne zaoustil in varal? Tolažbe hočeš? — NAROČI SI na:lep-še delo asketične književnosti
TOMAŽA KKMPČANA
HOJA ZA KRISTUSOM
V par dneh izide nora izdaja, ki jo je priredil Aleš Ušeničnik. Obseg XII. 368 strani. Poleg navadne izdaje je tiskana tudi na biblijskem papirju
Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani
Pred Skotijo štev. 5
— Od doma je odšla dijakinja 3. razreda imnazije Marija Pavliha s sošolko Ljubo ftarolič. aroličeva se je vrnila 12. maja z Velikega Kala ri Mirni peči domov, Marija Pavliha pa je z relikega Kala dne 11. maja izg-nila neznano kam. Prebivalci na Dolenjskem se vljudno naprošajo, če bi kdo izmed njih kaj vedel o deklici, naj to takoj javi oblastem ali pa svojcem v Ljubljano, Podjunska ulica št. 26.

1 Gg. ljubljanski kateheti se opozarjajo, da pridejo iskat v pisarno škof. ordinariata pole za vpis birmancev. Izpolnjene pole naj takoj po binkoštih vrnejo. — Škofijski ordinariat v Ljubljani.
1 Seja mestnega sveta ljubljanskega. Za četrtek, 21. maja je sklicana v sejno dvorano mestnega poglavarstva redna seja ljubljanskega mestnega sveta. Začela se bo ob pol 6 popoldne. Na dnevnem redu je med poročili finančnega odbora odobrilev računskega zaključka kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1941. Svet bo dalje določil kredite za izvedbo uredbe o oddajanju sprejemnih radio-aparatov, kredite za ureditev mestne desinfekcijske naprave, dalje kredit za izdatke odseka za izdajo osebnih nakaznic in druge manjše kredite. Dovoljen bo izredni kredit za izvršitev dodatnih del v delavski koloniji ob cesti v Mestni log. Obravnavan bo odstop zemljišča za zgradbo ljudskih hišic in razni ugovori in pritožbe. Pri poročilih trošarinskega odbora bodo obravnavane prošnje in ugovori.
1 Gledališče potrebuje za uprizoritev Bizetove opere »Carmen« statiste. Ti6ti, ki 60 sodelovali pri lanski uprizoritvi in oni, ki bi hoteli sodelovati, naj 6e javijo v četrtek ob 11 v Operi.
1 Nove plinske instalacije in razširitev sedanjih plinskih naprav so, kakor znano, po odredbi Visokega komisariata prepovedane, na kar mestna plinarna opozarja vse stranke, ki se nameravajo nanovo priglasiti za uporabnike plina. Po tej naredbi bo mestna plinarna sprejemala nove prijave za uporabo plina le v primerih preselitve, t. j. ob menjavi stanovanj v mestu samem ali pa ob priselitvi iz drugih krajev, če še ni minulo 6 mesecev od dneva, ko je stranka v prejšnjem stanovanju prenehala rabiti plin. V takih primerih izpolni stranka prijavno tiskovino, ki jo dobi v mestni plinarni ter jo predloži mestnemu anagrafskemu uradu v potrdilo, da v resnici stanuje v stanovanju, navedenem v prijavi. Ta potrdila mestnega anagrafskega urada so po odredbi Visokega Komisariata oproščena kolka. Pogoj, da bo plinarna takim prošnjam lahko ugodila, je pa, da so tista poslopja že opremljena z vsemi potrebnimi plinskimi vodi, a izjeme lahko dovoli samo Visoki Komisariat.
1 Hodnik za pešce pod stebriščem pred tržnicami bodo katranizirali. Ze dober teden valjajo hodnik za pešce, ki vodi pod stebriščem pred
I tržnicami. V kratkem ho hodnik zvaljan, nakar T bodo obdelovali površino s katranom tako, da bo hodnik dokončno izdelan, |x>dobno kakor so lani površinsko utrdili nekatero ceste v osrčju mesta. Valjanje ceste pred tržnicami napreduje lo počasi. Prav tako tudi še niso obložili z rušo vsega pobočja. Vse kaže, da bodo napravili nekaj stopnišč, ki bodo omogočala gospodinjam dostop z živilskega trga do tržnic v najkrajši Črti.
I Dražbe zlatnine in dragocenih predmetov v ljubljanski mestni zastavljalnici morajo do preklica odpasti, obenem pa tudi opozarjamo, da nerešeni predmeti zapadejo in prebitki ne bodo več izplačani.
1 Češnje, stročji fižol, berivka. V lokalni kroniki je bilo preteklo soboto kratko zapisano, da so se na trgu pojavile prve češnjo, uvoženo, kakor druga leta, iz Gorizije. Sprva so bile drage; cene pa od dne do dne padajo. Sedaj so na izbiro Že večje množine lepih češenj. Cene so so znižale na 12 do 14 lir kg, ko so bile poprej 16 do 18 lir. Na trgu je opažati tudi prvi stročji fižol iz Gorizije. Droben je in lep. Je |X> 14 lir kilogram. Od sobote naprej je na trgu ogromna množina berivko na prodaj. Kar celi jerbasi. Avtomatično zaradi obilice berivke so se cene znižale, ko je uradna cena 10 lir za kg berivke. Zdaj je berivka že po 6—8 lir kg.
1 Vse jc lepo posajeno. Doba pomladanske saditve raznih pridelkov, zalenjave in stročnic, je končana. V Ljubljani so razen krompirja meščanski obdelovalci zemlje zasadili mnogo fižola najrazličnejših vrst, največ visokega in nizkega koksa, ki pri nas najbolje uspeva in je tudi zelo okusen. V soboto je bil Janez Ne|>oinuk. Na kmetih se drže načela, da je treba fižol saditi od Florijana do Janeza Fižolovca, tnko r.azivajo namreč kmetje Janeza Nejiomukn. Zaradi večje nasaditve visokega fižola je bilo veliko povpraševanje po prekljah, ki so bile 2 liri komad. Prodanih je bilo haje do 5000 prekelj. Pred univerzo so nasadili mesto rož letos fižol, ko je tam lani bila ajda, ki je še dokaj dobro obrodila.
I Odpadki z živilskega trga so dobrodošla krma. Ze lani. še bolj pa letos se je uvedla na ljubljanskem živilskem trgu navada, da prihajajo v opoldanskih urah mnogi zbiralci odpadkov, ki pobirajo ostanke zelenjave in nerabno zelenjavo, da jo potem upornbijo za krmo malim živalim, I>o navadi zajcem in kokošim. Teh nabiralcev odpadkov je na trgu sedaj že lepo število. Nekateri prihajajo po odpadke kar z vozički ali celo s triciklji.
1 fiubičeva ullra napreduje. Ureditev Šubl-čeve ulice je že toliko napredovala, da je sedaj urejen srednji del cesMšča. Osebni promet od Muzejskega trga do Zvezde in Selenburgove ulice je sedaj neoviran, pa tudi promet z lažjimi vozili, seveda, v kolikor to Še dopuščajo razna cestna dela, ki so v teku. Sedaj delavci pripravljajo cestišče za stranska pločnika, ki bosta lelos urejena. Upati je, da se bomo šo lelos na poletje mogli sprehajati po novi moderni Šubičevi ulici. Enako napredujejo dela v Muzejski ulici in v Nunski ulici.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama. Sreda. 2«. mala oh 17.31: »ftola za ženo«. Red Sreda. — Cetrlok. 21. maja oh 17.30: »Poročno darilo«. Premiera. Red Premlerski. — Petek. 22. maja ob 15: »Ifigenlja«. Izven. DiJaSkn predstava. Zelo znižano cene od 10 lir navzdol.
Opera. Sreda. 20. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red A. — Četrtek, 21. mnja oh 17: »Boccaccio«. Red Četrtek. — Petek. 22. maja ob 16.30: »Carmen«. Trvič v sezoni. Red Premierski.
vprašanje oblasti sploh, javne blaginje, spoštovanja avtoritete io pokorščine, složnosti.
Ni mogoče tu niti v najkrajši obliki nakazati glavnih misli, ki si v zgoščeni obliki sledijo iz poglavja v poglavje. Omenimo naj samo, da nam prikazuje in reši mnoga vprašanja, ki v slovenski literaturi še niso bila obravnavana. Zlasti pregledno in prepričevalno podaja analizo družbe, potem pravilno pojmovanje družine, predvsem pa seveda daje jasno sliko katoliške Cerkve. Tu v nasprotju z modernimi zmotnimi strujami jasno dokazuje pravni značaj Cerkve, ki ga zlasti protestanti in modernisti tako pobijajo. Mimogrede omenja tu veliko škodo, ki je nastala zaradi infiltracije protestantskega mišljenja o Cerkvi med katoličani.
Zlasti za laike bo zelo zanimivo poglavje, ki podrobno navaja in opisuje ogrodje cerkvene organizacije. Iz nje dobi človek približno sliko velike organizacijske sile, ki jo predstavlja katoliška Cerkev.
Grafikoni, ki ponazorujejo vso organizacijsko zgradbo Cerkve, so originalno delo.
Avtor se dotakne tudi vprašanja o »totalitarni« Cerkvi ter o tako imenovanem »inlegralizmuc. Tu ugotavlja, da ni nikjer nobene nevarnosti za kak integralizem. Pač pa je vera res totalitarna v tem imislu, ker posega v vse človekovo življenje, javno in privatno.
Tudi ostala poglavja, ki razpravljajo o oblasti, o zakonu, o javni blaginji, o pokorščini in složnosti, nudijo res temeljne osnove za organizacijsko znanje in delovanje.
Knjiga dr. Alojzija Odarja se odlikuje po iz-
redni jasnosti, ki jo preveva od prve do zadnje strani, po logičnem podajanju misli, ki prehajajo vedno ena iz druge, ne da bi kdaj pri tem zapustile temeljno osnovo in cilj knjige Seveda se iz knjige odraža predvsem pravni vidik, kar mora biti samo po sebi umevno, saj je to tvarina, ki znanstveno vzeta spada prvenstveno v pravno področje. Toda vendarle je snov podana plastično, življenjsko, rekli bi skoraj občutno, saj lebdi avtorju pred očmi vedno praktični in živi cilj, ki si ga je zastavil s.tem delom. Slog je kratek, jedrnat, se ogiblje dolgovez-nosti, kar naredi branje prikupno, snov samo pa dovzetno in hitro sprejemljivo. In to je Odarjeva značilnost tudi v drugih delih, a tu ee zdi, da še posebej.
Knjiga bo zelo prav prišla vsem, ki se ukvarjajo s katoliškimi organizacijami ali se drugače zanje zanimajo. Brez dvoma bo razpršila veliko pomislekov, ki jih imajo še mnogi o formah v Cerkvi ali v njenem delovanju, o njenem lastnem ustroju, dala bo pa tudi vsakomur trdno znanje o osnovah družine, države in meddržavne skupnosti. Namenjena pa je splošno vsem, ki jih mora zanimati vprašanje družbe, države, Cerkve itd.
Delo je posvečeno spominu pokojnega profesorja Tomea, ki je toliko svojega časa in svojih sil uporabil prav za to, da je čistil pojme o potrebi organiziranosti katoličanov ter to organizacijo tudi sam mojstrsko izvajal.
Po svojem značaju in po svoji važnosti je knjiga taka, da mora krasit* knjižnico slehernega katoliškega izobraženca. — Cena pričuiočeea zvezka je 15 lir, za dijake 10 lirv	~ G.
RADIO. Sreda. 21. maja. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. — V odmoru (8.00): Napo-vod časa — 8.15 Poročiln v Italijanščini — 12.35 Koncert klarinelneira tria — 12.40 Pesmi in napevi — 13 Poročila v italijanščini. — Napoved časa — 13.15 Poročilo Vrhovnega Povrljstvn Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra vodi dirigent Rnrzizza — 13.50 Pisana crlasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klavirski koncert Mile Dernovškove — 14.45 Poročiln v slovenščini — 17.15 Koncert orkestralnega društva »Olasbcne Matice« vodi dirigent Skerjanec L. M. 19 »Govorimo italijansko', poučujo prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4.") Koneert kitarista Stanka Prckn — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Volaške pesmi — 20.40 Prenos iz gledališča Pergola v Firenzi: VIII florcntinskl glasbeni maj: W. A. Mozart. — V odmoru: Predavanje v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
. , LEKARNE. Nočno slnžbo imajo lekarne: mr. Leu-stek. Resljeva c. 1, mr. Bahovec. Kongresni trir 1' iu mr. Komotar, Vič. Tržaška c. 48.
POIZVEDOVANJE. Dne 18. maja okroe pol 19 se je naSel na Florlanskl cesti večji ki iuč. DoM se na upravi »Slovenca«. Našel ga je Rupar Jože, Apihova 17.
Z Gorenjskega
. . Zborovanje rokodelcev. V šmartnem pri Litiji je bilo zborovanje vseh rokodelcev tamkajšnje krajevne skupine. Vodja krajevne skupine je v svojem govoru navajal pravice in dolžnosti vsakega posameznega rokodelca ter razliko iz življenja rokodelcev prej in sedaj.
Nad 150 let staro Stolfovo hišo v Radovljici so podrli, ker je že razpadala. Na nekem stropniku v stanovanjski hiši so Bašli letnico 1780.
Pri okrožni hranilnici v Radovljici so ko-optirali v upravni odbor kot zastopnika mesta Radovljice inž. Jerneja Zupanca.
V Litiji so ustanovili telovadno in športno skupnost. Te dni so priredili gozdni tek, ki se ga je udeležilo 120 tekmovalcev. Proge so znašale 5000, 2000 in 1000 metrov, za ženske pa 600 metrov.
S Spodnjega štajerskega
Umrli so v Mariboru: 52 letna žena brivca Kristina Praprotnik iz Središča ob Dravi; 51 letni občinski uslužbenec Rudolf škrobar in 75 letni bivši zidar Alojzij Kovačič. V Studencih pri Mariboru je v starosti 70 let umrl Jožef
Rimele, upokojenec državnih železnic.
Nesreče. 20 letni kamnoseški pormx.w„. ^ ban Franc iz Račjega se je v Mariboru s ko
lesom zaletel v tovorni avtomobil. Pri tem je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno nogo v kolenu in se hudo poškodoval na obeh rokah. — Gostilničarka Ljudmila Hriber-nik je v Mariboru padla po stopnicah in si zlomila levo roko. V Rošpohu pri Mariboru je
Cenik za zelenjavo in sadje it. 14
veljaven od 18. maja 1942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe St. 17 z dne 9. maja 1041-XIX uaslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalno, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višjo kakor po odrejeni ceni.
(Prve številke pomenijo cene na debelo, druge pa cene na drobno).
Belušl 13.40, 14.50; rdeči korenček letošnji 3.85, 4,45; karfijola 3.85, 4.45; čebula letošnja 3.&r>, 4.45; kopre 3.45, 4.25; solata (ondivija, zobčasta in navadna) 2.60, 3.80; solata glavnata Trocadero francoska 4.10, 5.30; solata glavnata italijanska 4.70, 5.70; radič rdeči 7.20, 8; grah uvožen 5.75, 6.95; špinuča 4.50, 5.30; pomaranče posebne 6.80, 8; pomaranče la 6.40, 7.60; pomnranče Ha 5.25, 8.10; limone L vrste (15 cm obsega) 2.85, 3.50 (komad 0.35); limone II. vrste (pod 15 cm) 2.37, 2.90 (komad 0.30); orehi Sorrento —, 30; orehi navadni —, 25; krompir domač (pri kmetu 1), —, 1.30 lir.
OPOMBE. 1. Prva vrsta: zelenjava in sadj* mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo sr pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ah nezadostno 6očnati.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vreto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kujKem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun.
3.	Cenik mora biti izvešen v prodajnih pro-
;lja — izv
pir — le za uvoženo
6e brez tare.
se je sprožilo in zadela 14 letnega učenca Fr. Krapša iz Maribora na levo stran glave.
Iz Hrvatske
Spopolnjevanje ustaške organizacije. Poglavnik je izdal naredbo, s katero je določil doglavnika dr. Ljudevita Šolca za »postrojni-ka« (raznorednika) v glavnem ustaškem stanu. Dr. Ljunevit Šole ima z novim službenim mestom položaj ministra v državni vladi.
Ustanovitev Poglavnikove telesne straže. V okviru ustaške milice so v Zagrebu ustanovili Poglavnikovo telesno stražo, ki se imenuje I »Sodrug«. Straža skrbi v prvi vrsti za varnost in zaščito Poglavnikove osebe, lahko pa po [ njegovem naročilu vrši tudi druge ustaško-vojaške dolžnosti.	j
Poglavnikova telesna garda. V Zagrebu so izdali zakonsko odredbo o ustanovitvi Poglavnikove telesne garde. Člani garde so vsi ustaši,
domači krompir — le za uvoženo blago. Razume
4.	Za domačo zelenjavo in 6adje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5.	Okrajna načelslva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata.
6.	Kršitelji tega cenika 6e kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ot-talih zakonitih predpisih.
ki so bili prej s Pogluvnikom v inozemstvu, ne oziraje se na to. v kaki ustaški edinici danes služijo. Telesna garda ne obstoja sicer kot dejanska vojuška edinica, temveč samo kot ustanova vseh tistih ustašev, ki so skupno s Poglavnikom od zunai rušili prejšnjo državo. Vse te člane bo Poglavnik od časa do časa pozival z.aradi skupnega nastopanja.
Z najnovejšo odredbo so v Zagrebu te dni ustanovili finančno stražo.
Spremembe v zagrebški nadškofiji. Zagrebški nadškof jc izvršil večjo spremembo v vodstvu posumeznih župnij v svoji nadškofiji. Tako je med drugim imenovan nrhidiakon Franc Tovornik zn upravitelja župnije Carevdnr, Fr. Jazbinšek, dosedanji kaplan v Dugcm selu, pa za upravitelja župnije Gjelekovec.
Iz Srbije
Ljudsko štetje ▼ Belgradn. Srbska vlada je izdala uredbo o novem ljudskem šletju. Dan novega popisa prebivalstva sicer Se ni določen, izvedli ga bodo pa v kratkem. Srbska vlada hoče namreč dobiti točne podatke o prebivalstvu, ki živi danes na srbskem ozemlju, kakor tudi podatke o vseh industrijskih, gospodarskih, trgovskih in ostalih podjetjih
Srbsko zdravstveno oblasti so skupno s prosvetnim ministrom izdale razpis na vse ljudske in srednje kile, po katerem morajo hiti od sedaj vsi šolarji gladko ostriženi. Sploh bo smela nositi srbska šolska mladina tudi v bodoče samo kratke lase.
Relgrajsko »Novo Vreme« poroča, da so imeli dosedanji Nedičevi govori in pozivi srbskemu ljudstvu, naj se z vso resnostjo in marljivostjo ler temeljitosti posveti obdelovanju zemlje, dobre uspehe Po poročilih tega dnevnika kmetje povsod obdelujejo svoja polja in radi pomagajo z živili krajem, v katerih iih je težje dobiti.
Z dovoljenjem nemških vojaških oblasti izhaja v Berlinu srbski ilustrirani mesečnik, ki je namenjen samo srbskim vojnim ujetnikom. Mesečnik tiskajo v 30.000 izvodih.
»Prosvetni glasnik« zopet izhaja. — Srbsko prosvetno ministrstvo je pričelo zopet izdajati »Prosvetni glasnik«. Za januarsko in februarsko dvojno številko je napisal uvodni članek tudi resorni minister Jonič. V njem poudarja misel, da je treba šolo zopet vrnili narodu in iz nje odstraniti vse tuje Škodljive vplive. Zato io bo treba tudi iz temelja preosnovati.
57
dJUHkUv
Ko se je tako učil novih načinov poslovanja obeh detektivov, je prav nalahko odprl vrata in je pokukal skozi španjo v sobo. Onadva sta čepela na tleh in sta imela neko igračo na kolenih.
»Lej,« je dejal prvi, »mislim, da je tale čarodejna mizica ena sama sleparija!«
»Ne, ne!« je odvrnil drugi, »le poglej — premika se premika!«
Mišek je ves vznejevolien tiho zaprl vrata. Le poglej jih človek, kako ti izgubljata čas s takimi praznimi marnjami!

145.
»Tu, oče, tu v prsih me peče! Znoreti moram, ako no najdem lekak Tako tožeč je stiskala Almira krčevito svoje roke na razburjene prsi, kakor da bi hotela zadušiti notranjo bolest. Hipoma pa ji je oko zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor besno:
146.
I TO.
>Oče, pomagajte mi! Rešite svojo Almiro strašne muki, ki jo trpi v svoji bolesti! Zakaj majete z glavo? Ali nočete moje sreče?«
»Kako naj ti pomagam, Almira?« ji reče oče. »Zala mora umreti! Potem bo Mirko zopet — moj!«
147.
Skrivnostna tišina je nastala v sobi po teh strašnih besedah. Kakor da bi višja moč zadušila glas, tako sta molčala oba. Tresoglava so prestrašili hčerini morilni naklepi. Groza ga je spreletela, da je odgovoril s tresočim glasom: »Tega ne, Almira! Nedolžno prelita kri ue more nikdar ustanoviti stalne sreče.«
ŠPORT
En mesec še...
Razpredelnica po 26. kolu
Za državno nogometno prvenstvo bodo igrali ie štiri ledne. Preteklo nedeljo smo pričakovali, da se bo Roma odtrgala, to pa se ni zgodilo, pač na si je spet znatno zboljšala razliko golov. Zdaj, ko vse govori za to, da si bo rimska enajstorica priborila prvenstvo, je čas, da se seznanimo tudi z imeni, ki so za uspeh zaslužna.
V	nedeljo so nastopili naslednji: Mesetti, bru-nella Amlreoli, Doneti, Mornesa, Jacobini, Borset-ti, Cappellini, Amadei, Coscia, Pento. Adut tega moštva je vsekakor vodja napadalne vrste Amadei, ki je zabil doslej 15 golov in je med strelci vseh klubov na drugem mestu.
V	rimskem stadionu se je zbralo v nedeljo 22.000 gledalcev, ki so bili priča sijajne igre, ki se je končala s hudim porazom za Ligurio, 7:0! Se več zanimanja pa bo v Rimu za srečanje 24. maja, ko bo domači derby med Romo in Lazijem. Pričakujemo, da bo spet Roma zmagala. Njen zasledovalec Torino se bo kosal doma z Atalanto. Ta 6e bo gotovo branila, kolikor se bo mogla, vendar sme Torino spet računati z obema točkama — in če se bo zgodilo, kar pričakujemo, bodo Torinci spet za petami bodočemu in trenutnemu prvaku Romi.
V	naslednjem objavljamo razpredelnico, 6 katere je po vrstnem redu razvidno vse, kar zanima litfbttelja nogometnih računov: število odigranih
nogometna kluba sta končala tekmo za pokal mestne občine z neodločenim izidom t : 1. Prireditvi je prisostvovalo 15.000 gledalcev.
Razprava o rokometu — doktorska disertacija na univerzi v Hamburgu, Institutom za športno medicino na raznih univerzah , gre zasluga, da je telesna vzgoja dandanes tudi z znanstvenega vidika obdelana. Kot zanimivost omenjamo, da obdeluje nek študent na medicinski iakulteti v Hamburgu temo o nastanku in razvoju rokometa, prastare nemške igre. Sploh je opažati v Nemčiji prizadevanje, da bi dvignili zanimanje za rokomet, ki
:H n imiin \/ foin /P
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri Iskanja .tožbe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih fe beseda po L1.—,
Bri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. lavak m računa posebej. — Mala oglasa (a treba
plačati takoj pri naročila.
f.auvvaiijv, uu i/, v...• -...... ■ ■ j ------------->
je dejansko igra lahkoatletov. Da imajo v tem že precej uspeha, priča dejstvo, da je bilo na zadnji mednarodni rokometni tekmi v Hannovru 20.000 gledalcev
IVfettl, zmag, neodločenih izidov, porazov, golov, s katerimi se |ionašajo in golov v sramoto — in kar je glavno, število točk na koncu.
V švicarskem državnem nojrometnem prvenstvu sta 6e srečala preteklo nedeljo Lugano in Lu-zern. Izid je bil 3 : 0 za Lugano.
Dunajske plavalke bodo nastopile 18. in 19. julija v Budimf>eta proti ženskemu predstavništvu madžarske prestolnice. Lansko leto 60 zmagale Du-najčanke v razmerju 39:34.
Na pragu plavalne sezone smo šele, čitamo pa že o izvrstnih uspehih. V Leipzigu je manjkalo le za las, da ni Gisela Orass postavila novega svetovnega rekorda v prsnem plavanju na 100 m. Dosegla je čas 1:21.1, svetovni rekord na tej progi pa znaša 1:20.2.
Roma Torino Venezia Genova Lazio Bologna Juventus Milano Triestina Fiorentina Ambrosiana Atalanta Liguria Livorno Napoli Modena
26 13 26 14
9
7
26 13 7 26 10 10 26 11 26 12 26 11 26 10 7 9 7
26 26
26
26	8
26	8
26	8
26	5
26	5
44 20 35
47	33
33	20
43	31
45	33
10 46	30 28
9 42	34 28
10 49	43 26
7 25	27 26
35 33 30 30
12	46	44
10	27	37
12	30	34	22
12	36	53	22
12	31	50	22
14	25	46	17
15	19	53	16
23 23
Vse je razvidno 6 te razpredelnice, le dvoje manjka: Koliko je bilo na V6eh tekmah gledalcev in koliko so klubi zaslužili. Te vsote pa gredo vsekakor že v milijone.
Šport v kratkem
Italijanski atleti so imeli v nedeljo več prireditev, s katerih omenjamo naslednje izide: tek na 200 m Monti 21.3, tek na 400 m z zaprekami Fac-rhini 57.9, tek na 800 m Lanzi 1.52.8, skok s palico Romeno 3.80. skok v daljino Decleva 6.72 m, met kopja Oscena 54.70 m.
BSK—SK 11)13 1 :1. Oba vodilna belgrajska
1 ■ Temeljita preiskava
|Kmrtmp|
Stare gramofonske plošče
kupuje ln plača najvišje dnevne cene samo »Eve-rest« Prešernova ul. 44.
Pozor!
Zopot kupujem vse vrste vreče ln odpadke (krojaške, volnene, SlvtljBke) ln stare cunje po najvišji ceni. — Alojz Grebene. Sv. Petra cesta Stev. 82.
Teleton 34-26.
lu.u.m.ihi
J&telo:
Stanovanje
4 do 5 sob iščem za takoj alt s 1. junijem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod >Mirna stranka« št. 3078.
Zajčje kože
nam dajte takoj v strojenje, da vam Jlb moli ne poškodujejo. £>. ROT, krznarstvo v Ljubljani, Mestni tre E.
Krznene plašče
ln drugo kožuhovlno sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo aedaj največ časa. L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg E.
Snserafi
V\
-Slovenci/-
imajo največji uspeh
LJUBLJANSKI
amasLSiu
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellih ln praznikih ob 10.30.1430.16.30 tn 1P.30
Film napetih špijonažnih in kriminalnih pustolovščin Borba v senci
Antonlo Centa. Paola Barbara KINO SI.OOA - TEI.. 27-30_
Kaj »e vse stori zaradi vroče ljubezni boste videli v filmu
VITEZ BREZ IMENA
V	glavnih vlogah: Amedeo Nazzari. Mariella
Lotti itd.
KINO UNION - TEL. 32-21_
l-o velikem uspehu filma „Lnč v temi" z aLIDO
V	ALLI, prinaSamo njen najnovejši ln še lepSi film
Nevidne spone
Alida Valli, Carlo Ninchi, Andrea Chechi, Carlo Campanini KINO MATICA - TEL. 22-41
Vse vrste
antlkvarlčnlh knjig od najstarejših do najnovejših, kupuje knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva 6.
Čitajte »Slovenca«
Filatelisti pozor!
Nakup tn prodaja znamk vseh vrst »JOL« albumov ln (llatellstlčnlb potrebščin Je najugodnejša v knjigarni Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva ulica 6, teleton 44-24.
»Pred dvema tednoma sem vam vendar predpisal redno vsakdanje uživanje določene količine žganja z medom. Ste se držali mojih navodil?«
»Seveda, gospod zdravnik. Kar se medu tiče, sem sicer malo v zaostanku, toda žganje je še vedno moja redna pijača.«
Umrla nam je draga mati, sestra, tašča in teta, gospa
Marija Vodopivec roj. Velušček
učiteljica
v torek, dne 19. maja 1942, po težki bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v četrtek, dne 21. tnaja 1942, ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Marije
na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Knjaževac, Lož, dne 19. maja 1942.
oet. Silnan, sin; Vilma in Tatjana por. Tančic, hčere; ing. J oso Tančic, zet; Kiki, vnukinja; Kristina in Vladimir Velušček, sestra in brat, ter ostalo sorodstvo.
Ada Negri:
LOVEC
Kakšne barve so bile njene oči? Res se ne spominjam, čeprav si prizadevam.
Morda modre. Ali sive. Gotovo pa majhne in sanjave. Nikdar niso dolgo počivale na eni osebi ali na eni stvari, tako da si človek težko predstavlja, kako bi mogla ta ženska na lovu zadeti svoj cilj.
Drugega se o teh očeh ne spominjam; pač pa imam še po tolikih letih živo sliko njene postave. Zdi se m.i visoka, bolj kakor je bila v resnici: bila je širokih pleč in polnih prsi, močnih bokov in nog. Nosila je moško krojeno obleko iz zelenega ali temnorjavega baržuna; na glavi pa je imela široko-krajen klobuk. Vedno je bila v škornjfh. Navadno je nosila puško na rami, tudi če se je samo sprehajala po polju in ni šla na lov.
In v tej opremi je bil njen obraz obraz resnične ženske: rdeč, srčkano poln. pravilnih, toda ne izrazitih potez. Imela je majhne, nežno bele zobe, ki so se ji ob nasmehu zableščali kakor sinje nebo; a ta vedni nasmešek je skrival nekaj zob in del njene duše: bil je to nasmeh ženske, ki je morala skrivati in hraniti svojo tajno.
Mogoče ji je bilo ime, ali pa si ga je sama dala, Eddi. Eddi brez drugega. Sicer bi bilo mogoče, da sem pozabila njeno pravo ime f>o tolikem času, kakor sem pozabila barvo njenih oči. Pa nič ne de. Eddi jri prav dobro pristaja.
Nihče ni mogel povedati, od kod točno prihaja. Iz Amerike, to je vse. Iz San Frančiška, je trdil nekdo, ki je hotel vedeti več ko vsi drugi. Zelo bogata, so pravili. Toda, ali je bila v resnici? Zares milijonarka, zares prava Američanka? V tem kraju se je zadovoljila s štirimi sobami in z revnim po-
hištvom; na tla je položila nekaj blazin, na vsako steno pa je obesila najrazličnejše orožje. Stara soseda ji je pospravljala stanovanje in ji kuhala kosilo; zvečer je imela čaj s slaščicami, ki si jib je sama naredila, ali pa je večerjala v Besati, v gostilni »Pri škorpijonu«, ali pa je jedla v Motti Vi-sconti pri Karlinu Gidu, ki je imel ogromen trebuh in najbolj peneče se vino v vsem okraju.
Stanovala je sredi poti med Besato in Motto. Tu sii jo lahko zmerom srečaval, ko so je sprehajala po polju. Vsi vrabci v okolici so jo poznali. In otroci tudi; spremljali so jo že od daleč in joobsuli s poljskimi cvetlicami, z zdravilnimi travami ali s sadjem. Žepi njenega velikega suknjiča pa so bili neizčrpno polni čokolade in peciva za spremljevalce. Prihajala je v delavnice, v trgovine in v stanovanjske hiše: z os.krbni.ki se je pogovarjala o semenu, o želvi, o živini in o prodaji; z ženskami pa o družinskih razmerah, o otrokih, o vsakdanjih poslih. Njena italijanščina je imela poseben naglas, še več, naučila se je bila vseh domačih izrazov in dialektov sosednjih krajev. Bila je radodarna: zmerom je bila pripravljena vzeti iz svoje torbice liro, desetak, pa tudi petdesetak po potrebi. Na te preproste ljudi: na čolnarje, drvarje, kmete, trafikante, tovarniške delavke... ni originalnost njene obleke in način njenega žiivljenja naredil nikakega globljega vtisa. In tudi nihče se ji ni čudil. Seveda, reveži niso radovedni. Besaita in Motta pa sta bili revni vasici. Niti redkoštevilni gospodarji delavnic niso mogli trditi, da so bogati; živeli so sorazmerno težko življenje. Ta ženska z moškimi lastnostmi, 35 do 40 letna, originalna, toda preprosta, skrivnostna, a dobrodelna, ki je imela izraz fanta, je hotela biti v resnici dobra. Hotela je bili, ne da bi to javno kazala, mati revežem.
Kadar ei jo srečal, si videl peico, ki je tekla za njo; to je bila čudovita živalca s skoraj člove-
škimi očmi — imenovala jo je »Miss«. Gozdovi med Motto in Ticino so jo videli hoditi vsak dan, ob vsakem vremenu, pozimi ali spomladi. Redkoštevilni so bili divji zajci in ptiči, ki jih je ustrelila v mesecih, ko je bil lov dovoljen. Žametna obleka, lovska torba, puška in psica, v se to je opravičevalo njeno prisotnost v teh divjih in goratih krajih, to večno potepanje in oeamelo6t, v kateri je živela na zemlji, tako daleč od njene domovine.
Nekatere popoldneve je prihajala v Motto, ko sem bila že končala šolo in ko eo se že vsi moji navihanei razpršili po njivah, travnikih in po gričkih. Zame in za mojo prijateljico Chiarascuro je bil res praznik, ko sva jo sprejeli v pekami Miraglia, kjer sem stanovala.
Gospodarjeva hči Chiarascura je bila za pultom v trgovini. Njeno pravo iime je bilo Chiara; njeno drugo ime pa sem ji dala jaz zaradi njenega spremenljivega značaja in zaradi njenih oči, ki so bile navadno vodene barve in tako čiste, da nisi mogel ločiti zenice od roženice. Bila je dosti muhasta. Toda bila je lepa za pultom, z rjavimi, dišečimi lasmi, vse okoli nje pa same štruce kruha, spredaj pa svetle tehtnice. Rekla sem ji — bila sem še vsa sredi študija — da mi vzbuja misel na Minervo zaradi njenih zelenkastih oči in tehtnice; le hlebi ne vem, kaiko bi tej sliki pristajali.
V ozadju trgovine so vodila vrata v temno sobo; v kotu je bila starodavna stiskalnica za testo, slaba miza in nekaj stolov na sredi in pa peč, ki je bila tudi poleti zakurjena. V tem mraku so poleti brnele muhe, ker je bil blizu na koncu dvorišča hlev. kamor je gledalo dvoje razbitih in zaprašenih oken. Na gnojišču so se igrale gosi.
Zbirali smo se v tistem skladišču, iz katerega je bilo mogoče z enim samim korakom skočiti v trgovino, če je kdo prišel. Večkrat sta bili z nami
učiteljica Irena im učiteljica Ana. Razen Eddi, za katero ni nihče vedel, koliko je stara, na imela nobena izmed nas še 16 let. Jaz sem bila tedaj osem-najstletna, revna učiteljica, s šestdesetimi lirami na mesec, a sem se držala zelo samozavestno, ko sem spraševala, ali je svet naprodaj.
Na žerjavici smo sd pražile slan tke in to na koncu klešč. S slastjo, med smehom in vriščem, smo potem jedle in se zalagale s prestami, zalivale pa z moštom; pa tudi kostanj in krompir smo si pekle na žerjavici. Chiarascurina mati, dobra gospa Beppa, debelolična, dobrodušna ženska z bolnim 6rcem, je pa pripravljala po svojem kuhinjskem receptu zelj-nato jed, za katero je bilo treba imeti trpežne želodce, da so lahko prebavili. Toda 6laniki so bili priljubljeni; njih slani okus, združen z okusnim vinom in z vonjem kruha, je ustvarjal v meni prijetno razpoloženje, ki je šlo v glavo in je pospeševalo v telesu valovanje krvi.
Eddi ni bila zadovoljna, če je bila zaprta med štirimi stenami. Takrat je zmerom trpela. Včaoib je v najhujšem mrazu pozimi predlagala, da bi šle pobirat suho steljo na Canalin.	(Dalje).
1 Mojstrski načrt
(Detektivska črtica.)
(Konec.)
Silk je še kakor skozi meglo videl, kako prihajajo stražniki in gasilci, kako jih dvigajo s ta! in medlo je slišal, kako komandant še vedno preklinja. Napol omamljen od silnega udarca vodnega curka, je Silk vendar razumel, da je to pot njegova genialnost zašla malo predaleč. Čudovita popolnost njihove maske jim je postala usodna.
Kt Ljudsko tiskarno V Uiibifini; j»ži KrtiSiriS
Izdajatelj: inL Jsže Ssdja
«m!n!k! Viktor Cen.fi?