p^rv'a„r L«o 1X11 ifev 24 V Uubifirn!. v foreb 29 lonoorlo 1929. Ceno 01p r— Sinuruviri UAunn Ichaja vsak dan popoldce, izvzemSi nedelje in praznike. — Inseratj do 30 petit a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2J0. većjt taseratt petti vrst* Din 4.—. Popust po docuvoru »nveratm đavrfc oi.^rS^j. cSlovenski Narod, velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, a« laoeemstvo 300 Din. Rok opisi se ne vraćalo. Naše telefonske SteviJke so 3122, 3123. 3124, 3125. rn 3126. Na5e telefonske Stevilk«- $o 31^. *i£3 \\>*. *\>$ r\ *1*6 Naša zunanietrgovinska politika Včeraj je bila podpisana trgovinska pogodba s Francijo Ureditev naših zunanjetrgovinskih odnošajev z evropskimi državami - Podrobnosti trgovinske pogodbe s Fracijo - Uvoz franeoskih vin - Konzularne konvencije — Beograd. 29. januarja. Včeraj je bila-v Parizu podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavije* in Francijo ,o kateri se doznavate naslednje podrobnosti: Pogodba obstoia iz občesa dela, iz tarifne liste in iz sklepnega protokola V občern delu razpravlja v nasledniih vprašanjili: 1. o oboje^transkem prometu dobrin; 2 o tranzilu na kopnem in po vodi; 3 o industrijski, književni in umetniski zasčiti; 4. o zašciti bla-govnih izvornih n-azivov; 5. o plovitbc-nih vprašanjib in o obojestranskem tretiranju pomorskih brodov v vodi ene ali druse pogodbe stranke. Pogodba govori nadalje o rešitvi vprašanj. ki so v zvezi z dništvi za tujski promet, o transportu izseljencev, kakor rudi o splošnih delovnih pokojih za delavstvo v oheli državali. Sočasno s trgovinsko pogodbo je bila podpisana tuđi konzularna konvencija, s katero so urejena vprašanja koncesij za primer naselitve. kakor tuđi vse procedure potovan.ia. bivanja in gospodarske delavnosti posameznih državljanov ene pogodbene stranke na teritoriju druge. Za tem so urejena vpra-šan.ja pridobivanja preiničnin in nepreiničnin, o razpolaganju z njimi in o medsebojni pravni zaščiti. Ker je Francija pristala na najnižjo carinsko tarifo za vse naše proizvode in fabrikate, smo tuđi mi morali redu- cirati svojo carinsko tarifo v korist franeoskih proizvodov in fabrikatov. ki so navedeni v posebni listini kt>t se-stavni del pogodbe. Težavno je bilo zlasti vprašanje g*ede uvoza franeoskih vin, ki tvorijo tako v Franciji kakor v Jugoslaviji glavni nacijon-aini produkt V tem pogledu je Francija dosegla z naše strani nekoliko večji koncesije nego Orčiia. Pogodba s Francijo je važna tuđi zaradi tega. ker le z njo jasno in določeno urejeno tuđi vpraša-nje trgovskih in gospodarskih odnošajev naše države »n franeoskih kolonij, ker velja pogodba tako za Francijo. kakor za vse franeoske kolonije. • — Beograd, 29 januarja O naši sploš-ni zrunanjetrgovinski poliuki. kakor tuđi o pravkar podpis&nj posodhi s Francijo ;e vaš poročevalec zrv-ede! naslednje podrobnosti: Po vojni je sklenila naša država trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ceškoslovaškn in Ftalijo, za tem z AngHjo. Belgiju. Nem-ćijo in Grčijo Vlada namerava skien.ti trgovinske pogibe tuđi s §panijc in Tur-ćUo Trgovinski stiki c ostalimi evropskimi državami, kakor tuđi z Zedinjenim država-mn Severne Amerke ke oprajo na pred-vojne trgovinske mi konzularne konvencije bivše kraljevme Srbije lr so bi e leta !dhe in te konvencMe nišo odgovarjale raz-Tieram po svetovni vojni ki te nakrat postavila doceb nova vprašanja med nji* mi tuđi taka, ki jih pr^dvojna Srbija vobčt ni poznala, kakor n pr p^roplovna vpra-šanja itd Zato so merodajni kroji že davno uvtdeli potrebo, da je treba sltnin novo pogodbo s Franoijo Na prvj pogle-d je res nekoliko ćudno. da smo čakali s tako pogodbo 10 let. predne smo jo siren i li z državo, s kaiero živimo morda v nabolj prisrčnih sriKih in zvezah Nek^iko ,e to apravičljivo s tem, da je morala naša dr-žava urediti svoie trgovn^ke odn organizirale tako, da bi bile glede na upr;i vo iĐ finance popolno [yoć vplivom dri;ivm» oblasti tako da bi se njihove funkcije >tri »jale z državno politiko. Namera finančnejia 111 otrajnega ministra obstojj sedaj v tem da se samoupravne korpornnje spravijo v qo\ tir tako, da bodo lahko delale v nov> sm^ri in razvi,!«le svok) akci;o Pu«tila sp jim bo gotova svoboda. bokpm. osobito v Triijlnvskem po^orju silni «nežni meteži. Pada-) je <»uh in rahel *neg k? ni ugorfen za krpli-e in smufi. V Vratih je močno snežilo. Zapndlo ]e nad 2 m snepa Iz 8 mož obstoječa obmejna straža v Vratih, ki ima utrjeno po«tojaako ali karavlo kakili 400 m od AljaŽevega doma. je bila popolnoma odrezana od sveta. V so-boto so drveli » Triglavskega pogorja v dolino veliki snežni plazovi Okroj? 10. dopol dne 90 Sli 4 vojaki po vodo k vodnjaku v blizini Aljaževe^a doma. Ko »v bili približ no 2()0 m oddaljeni od stražnice, je prihru mel s Cmira velik pUu in vojaki se oito mogli pravofosno umakniti, ceprav 9« že od inleč zapazili nevarnost. Po eni vem'i je plaz za«ul dva vojaka, ki sta bila stofe po polnoma zametena, tretji vojak se je pa oklenil bližnjega drevesa in je plaz 5el ^ezenj, ne da bi ga poškodoval. f^etrti voiaV-je hitro zbeža) toda sračtii pritiik ga ie z vgo silo vrgel v stran in ga močno pofko-loval. Reienj vojak je zafc) takoj odkop« vati zasute tovariSe obfnem so pa prihiteli na pomoč voaki iz stražnice, ki so po tez kem trudu odkopali oba vojaka in poiskali 5e rretjefra. ki ie bil mo?no po^kodovan na i^lavi. pa tuđi tezke notranje po^kodb^ jp .radobil. Teiko poikodovanega vojaka so prenesll v stražnico ter mu za silo obvezali rane Ker Jf* v nedel'o nepresrano snežilo in je bi! \zhod iz Vrat proti Mojsirani nemo^oč, so vojaki poizku^ili vse, da bi se mogli pre-r:niti do Mojstrane Sele včera.i ziutraj, ko ie nehalo snežiii, sd se na srrućeh odpra-vili 4 vo.raki proti Mojsirani H^:a je bila /.čio naporna K!jub temu da so imeli smu-wi. so se udirali na mnogih kraiih do pasu. !\cr ie bJ sneg za snrući neprikUden Po naporni deseturni hoji so prispeli v Moj-stran-o. Najhujša pot je bi!a od Aliaževe&a doma do Penćn ka KeT sta bila dva vojaka že ze!o izmučena s^a se vrnila naza> v straž-nrco. dnčim sta dva dv3 nadalievala pat proti Mojstrani Tja sta prispela okol: 3^ •n se javila komandantu 45 obmejne čete Doročnfku Karlu Zaicu. kateremu sta takoj ■»pisala nesrečo Poročnik Zaic je takoj odredil vse potrebno da ie še Donoči odšla v Vrata reši!na ekspedicija obmeine čete. Kakor nam javljajo. je stanie težko po-skodovanega vojaka brezupno Glavo ima popolnoma zatečeno in že tri dni ne more n:česar iesti ReSilna ekspedicija, kakor pričakujejo, se vrne iz Vrat na Mojstrano v prvih popol-danskih urah. Ljubljanska deputacija v ftaradu - Beograd, 29. jan. Danes zjutraj |e dcspe;a ?z Lji'bljaa© večja deputacija ^astopnlkov Zveze industriicev (ing. $uklje)f Društva HHnih posestnikov ^prwJ^dnik Froh!;ch), Zveze obrtn'h za-druj; fpred?edn«k Rebe^), Grem'ja tr-Rovcev, društva < Mer«ur» za Slovenijo i. dr. Posredovati hočejo pri notranjera minlsrrstvu, da dobe primerno zastop-stvo v sosvetih oblas*nexa in občlnske-2a korai^arijata v LjuJIIani in Mariboru. (talijanski nlas po preteku prijateljskega pakta — Rim, 29. januarja. V komentari u o včerajšnjem poteku italijansko iugcs'ovea-ske prrjatelaske posodbe, pi$e »Glorna!e d' Italia«, da Ttaliia ravno tako kot Jugoslavija v ten1o7enie italijnti^ke^a s-tali^ča ter pravilno cenifa vrednost dobrih odno-Ca.iev z Rimom z ali brez prijate'jske Po-sodbe. Načela novega kazenske^a zakona Smrtna kazen ostane le za najhujše zloćioe. — Posebna pažnja posvećena nedoletnim. — Pod crtanje individualnosti pri pre- soji prest opkov. Beograd. 29. jan. Fđen najsr>osobncj-š.h pravnikov v naši državi je dal vašemu poročevalcu o novem kazenskem zakonu, ki ga je včeraj rK>dp:sal kralj n ki stopi te dni v veltavo, nasiednje dodatke: Novi kazenski zakon se razlikuje od većine dosedanjih zakonov ki obsto-jaio v naš; kral cvini. prvič v tem. da je prevzd dvojno razdel:tev v z-očine in Dreffreške. do-čirn bcxlo prestopki ure;eni s posebnim zakonom iv D-odreJe-ni pr-ll^KV-'m oNastem. Novi zakon p*»sča ^odn?kovi ocent '/redno široko po**e 'n omnroca < *em obse^no lnd:v}du?]!zacl.M>. V pogledu omeiitve svnhode ^o p'-^dp'sane vcč;noma vzpo-redne kaTrni. Za ista deian;a se uvajato dve vrsti kazni. Za krivce slab;h zna-čaiev in nečastn:h r>o.Kud ^o ivcH-51en*-strr.7',e kazni, tsl osta'e na H'arie Rav-notako je dti več:.n; dc-rktov nredv;de-m samo vrsta kazni ^rob''a. Z3r>or itd Dri čemur ni noved-3-no ko!?ko) aJ: pa samo na;man:§a izmera kazni. Posebnost noveli zikona sn moderni Dostrnki z mladoletnimi in varnost-ni »kreni. Zakon razl'kuie pr7 n^ebab zp^-d 21 let tri «tr>pnje starostf: deca do 14. leta. mla;š' ma!r>letnik? do 17 leta in sta- Drca d^ ^4 Teta se n*1 rrnre kn/rso-vati zarad' kaz^nskih del temveč se izroča rodte iem ali drugim ^krbn'Vom šol-'H-> -i- - ^ " v^'^t^' mtado^t- niV? (od 14 do 17 leta^ «e VaminVio talilo tedaj ako so toliko đozoreli da 'ahko r^rijr-eio nrirodo in r>nm°n svoi'b dejanj Vendar se tuđi v tem nrimeru ne kaznujevo z ome;itvijo svobode tem\e5 pri manjših deliktih samo 1 ukorom dp većjih pa s posto ino kaznio ali r>a z izročitvijo v vztro-ne zavod" a'i rx)bo!j-ševalnice. Stareiši malnletniki se kaz-nujejo b'ažje ne^o polnoletniki smrtna kazen oa ie za nie prenovedana Varnostni ukrppi so odreiajo r>n prestani kazni ali po do očenem času v vzgo;nih zavodili ali oobnljšev a!n cah Ti ukrepi so: navodila za redno delo osebno zdrav'jenje orenoved ooha'anin v krčme, zaščitno nadzorstvo T» ukrepi ve jak> v prvi vrsti za osebe ki so nadjene h kazenskim deianiem tore za ljudi ki store ponovno z'o^inst\o Dri pijančevanju ali vlačusjaniu in onte-panju Nadalie se Dodvzemaio isti nkre-Di v interesu javne varnosti oroti onim ki so nepreračiHiliivi ali so zarad ne-zadosrne Dreračun'jivost1' izročeni po-sebn m zavodom v zdravlien^e NovM kazenski zakon vsebuje \*^a Važni * a ^p'sn a \^«.r..r9 r>n&:TavTa. ki so doslei tvorila sestavnf d°! DO^eHnih zakonov. so sestavni de! noveca kazen-skeea zakona. Novi zakon vsebnje mno £0 do'očb. ki jih dosedanii kszendaio trs:^-cVA 2!' tvor-vSke tajnosti: Zakon r>redvideva ka^n5 tuđi za one, ki irkori§ča;o v svoje namen^ lahkomiselnost in neizkušenost drugih oseb zlast^ maloletniko%'. V pogledu izvrševanja kazni se 17* vaja tako?v. moderni progresivni si. stem irvršitve in individualizaciji ka« ženske izvršitve. Odvzem osebne svobode se ravni po vrsti in trajanju kazni, po spol'j in dobi in po osebnosti kaznovane osebe Izvršitev kazni se prične v post b'vh zavod:h praviloma v čelici nakar sr postopno nadiliuje v skupnih zaporil* 7 d'^om in z osamlien'mi moemk Z.&-tem prehajajo kaznjenci v oddelke /* ttko/v. slobodnjike Karen |e rtVlju* čena s prostim odpusrorn O naćmj iz\riirvtr kazni bo izdan 4c pott-bc-n ««• kon, ki bo objavljen v najkraišem ča*u Novi kazensk] zakon it ^nrcjtl na* dalje načelo poflojne ob^odbe. ki ^pjrla rned najbolj^e ukrepc. da *t obvaru« jejo pred slabinni po^kdicanu (»i Se, ki so slučajno in pod pntvskom okoU nosti zašle na slaba nota. Ta princip je bi! osvojen iz »<.da| na Hr-varakem in v Slavoniji veljavnefia kazenskegt zakona Predviđena je nadalje rehabilitacija onih oseb, kojih vedenje je po \zti kj kazni ali po odpu^čeni prvi kazni hrez« hibno Smrtno kazen predvideva noAj za* kon samo za naitežja dejanja. kako* so: proti osebnosti kralja prestolon.it slednika ali kraljevskih narmstnikov. zt umor ali za prerrnšljeni umor za naj» težje primere umorstev in ra/bojstev V ostalih primerih ie smrtna kaz; n m# Jomesćcna z dosmrtno ječo Roh ia traja največ do 20 let. Za prestopke je precKidtn zapor in strofli /apor tJo največ .S let. Zakon predvideva v mnoc b prime* nh denarne kazni, zlasti pri deliktih iz kori.stoljubja. V zakonu ni predviđeno, kdaj stopi v veliavo. ker je to prepusčeno po»eb* nemu zakonu. To P« zato, ker ie novi /akon v tesni zveri -> zakonom o ka# /enskem poftopku in z raknnnm o \z* vricvanju kazni, tako da morajo sto« piti v veljavo sočasno tuđi ti zakoni. Beograd. ?> anuarja Novi kazenski »• kon predv:deva sledeče vrste paralelna icazni ieča (robija) in konfirucua (nto-čenje) ter robija in za par Na ta nač n J# rožna kar na re presojati tud po t>:buba Tuđi pri od*neri den^rnt ?!n-be je dopu^čen invid dualni iriTicip Sod-r.:k more pr od^cti elobe izr^CI presojo upn.^tevajoč prem^ženssko sianle in Živ% Ijenjske rtzmere obtoženca ne da bi st mora^ držati me'e. predviđene v zakonu. Na liski progi še vedno ostavljen promet — Split, 29 j^ruujja 2e eztiiAi prnmet med Spl-om in Zagrebom prt?W> Like *e vcd.K) ni vpos-tavljcn rtradi velikih vnet* aih zametov. Med MaJuvan*mi in Zrmanjcm zlasti pa na proći med ćuvainicajr* ^t 108 b 1W dose»23 snez na nrogl povprećno 6 metrov visine Sncži*i z*nwti vo prene* hali, zato pa divja zadme dni strahoviti vihar, ki prena*a sneg z vrhov na Želee-i;^kn pro-^o TcmneraMjra prt Malov3n»h rnala —18 stoptnj. Iz Splita vozijo o^ebnl \-aki samo do Zrmanja n Prihudiča. ozirrv ma do Knina. Vsi dr>sedarH; njpori. da *• i^ka proga očisti s.ne»žnih ramet<»v. so WH brezus-pe^ni Prometa še nekoliko dm nt bo mo£o£e vpo«taviti. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Dvrlzmi Amsterdam 0—22*4$ Ek*i«t 13-»21 13^56 (1334). Brittci] U—7 9177 Ht*4*nprit« 0— 9.9337. Giw* 1094 4 - tW 4 i IW$.9>. DtmaJ 7.9062 - *.U2b2 (8.0112) Lo»don »75.94 - 276 74 'J7&.34). Ncuyork 56 77-97 (5*.87>, Paru 221A - 2J3.6 (222b) Pr4ia IM.' - \Vt (16i«i». Tr»t 297.37 - NM.37 (?9h.37) Clektl: Celjska l$h (kn.. L)i*t(*r^ki k-cditflt 125 don.. Praltedo-na 0Z5 den . Kreditna ut\v4 175 đen.. V«rvCe 12f> J«n . RuSt 2*0—1116, StavSfi 56 den . ^e4* !05 de« L*%: Tendenca nrrnt. ZatcfnCcnfi V b4o 10 vajonov jtrnekoviti hi-od^v. Z4ORfB^K4 BORZA. Derfsc: Dna.! SOI 20. Berlm U 54 BMlm^-ira 9.9317 KIHiii 29« 57 L^nA n ?7h.24. Ni-w-vork 56^7 P«rw 222*. Praga Itt.ft. Cnrth IM3* Efekti: VaHis *^«^a 5. Diui.1 7VIJ R«Map»-kta 90 65 RrH-fl IJ.VS5. Pr»«a !$.«. MI'mi I7.H. P*k 2 dne ?>. januarja 1020. ^tev 4 Besedo imajo naši čitatelji Naši brezposelni s ojna je udarila / bresposeluosLjo vse kulturne đriave. 0 njenih vsrokih in povodili, l refcitvijo problema, kako to zajeziti, &e ue ie odpraviti, razpravljajo veMaki. Kar se tic*e ua£ih ožjih krajev, moramo pa reci. da se nae je ta nadloga le malo dotakiulu. V zadnjih letih su bile redukcije pogoste. Pa so skoraMa v.*i prišli to pet na xe-leno vejo. Imamo pa vendar Se iSČocih ta eakajočih. N'ikomur krivice! Zrti *e mi pe. da so si mnogo sami krivi. Dane? »e od usluibenc« veliko zahteva. l>elo teče mrzlično hitro uapcej. \Tervomo dirja izpod p«?re=!a akt za aktom v naročje pridobitnemu cilju. To ustvarja veliko kon* Uuremo med iJelavstvufli, Li mora i meti želeauie živce, p* glavo ua piavem koncu. Dober delavee inoraž biti, to je marljiv, tre-xeu. zvesl svoji ualogi, aoibicijozen iu aslu-žeii, i;ouiljiv in ubogijiv, toeeu iu v vsakem oztru zaiieMjiv. če noiVš, da te kda ue ispod-rute. Ljubljanu je prijazno ineito, iuičuo, pre-jjmre pa kruha le za gotova Stevilo ljudi. Poznam bretpotjelne. ki menijo: extra Ljub-l.aua iioii e-4 vita, et si est vita. uon est ita. Euega ne odtrgaJ od prijateljev, drugemu je Tivoli Ijubši od ekaitence, tretji nišo tolikj pogunmi. da bi prekoračili občiusko nie-jo. V tem pogledu najdeJ neverjetn© lahkomi-seiuo^t, zlaali med uara^ajem. V Jugoslaviji je veliku dela. ki caka rok. Veasih ?mo aiudirnli v tujini, pa snu* prišli do prepri-fcauja, da »e drugje tuUi lepo iivi. Prepricuu #om, da danes 90Vc nabili Studentov «j »bre&poseln«. saj bi šlot če b» vsako k*lo gotovo Stevito starejžih delavoev obsodili >ia 1 ibera.ni;. Absolventu Irgovsk«; iole, ki j-e doigo bole ual ua breapo^elnofiti in visel domaćini ua viatu. sem svetovul, uaj se posveti trgovini, i ludo mi je lameril. Drugi ii iste sole je iniel ua razpolagn ciesto bančnega praktikanta l Din 800 mesečne nagrade. Ni v&ei, Uer je bila plača premaiihna. Mladina tegu ue ve, da se kultura narodu vliva tako, du mora ob čim večji hiperprodukciji inteh-y;e.nCuega naraštaja prijemati tem niija službena niesta. Na ČeSkem je bilo že pred vojno nokaj posestnikov uavadnib kmetij z dovršeno maturo. Kam pa pojdemo agrarci s toliko juristi, filozofi in inženjorji? Trgov-»ka aola q. pr. na] bi da jala dobre trgovske vajenoe. Ob tolikom iz^olanju eksportnih in trgovskih akademikov žanje ne bo meeta po pisarnah. Ce ljudje ne bodo ina li zavihnti rokava, se uam obeta ie neskromnih brej&po-selnih. Tuđi so taki, ki menijo, da jim dovršitev sole nalega prvo dolinost, da se poroče. Po-ločenih aačetnikov ae brani vsak delodaja-lec, ker mu ne more post reci s tako plado, da bo zadostovala koj za dva aJi trit in bo vedno poslugi! moled oranja po zvišanju plače. K vseni drugim studljam bi potrebovalu mladina lakih razmotrivanj. kar oloveka praktično omogoča v službovanju, pa bi se marsikoga obvarovalo brezposelnosii in i)i »e bilo treba studirati, katere vestne de-lavee bo tiebci vrevi ua cesto, da pridao uo-vi na vrsto. Oasi so reani. življenje jiostaut txi dne »io dne težje. ln to tahteva polnega inoKii. — š. Influenca ("Jasopisue vesti poročajo radnje dnd o atahio narašcajoči tnfltienci, gripi ali hripi ter so bi-la že pnobčena tući navodila, ka* ko se bolczni ubraniti. Po mojom mnenju so najboljši pripomočki, da se je obvaru» jemo. ti4e: dobra hrana, dobra oble ka in obutcv in čisto, zračno ir» suho, dovolj prur storno stanovanje. Ce so dani ti pogoji, se l€ bolezni lahko ubvarovati. Zsl\ pa, da v pretežni većini ti pogoji ne obstoje. Soči* jalna beda navela dclavstva in jaMieija ni\-mcbćenstva je v n.ijveCji meri kriva. Din mes©čnimi dohod-ki. mora danes vsakdo razun^eti. Znano je tuđi, kako težko je danes z na kupom obltu kc ki je v primeri t. naiimi prejemki tako dra;4a, da si Clovek komaj nabavi najpo« trebnejše in ie to i velikimi irtvami in na način, ki iavnemu name56encu bai ni — z ozrrom na položaj in reSpekt — v korist. Ka pa s stanovunji? AH ««sl\JŽijo mar i« starih delov desk zbiti šotori to ime? Saj to *e za koze ni«o primarni hlevi, ka? meli za ćlovcška bivali^čal Ako se &pom-rivm na min^Mže družine, kojih stanovanja sem iniel ^voj ćus priliko videti. potem se čudim, da nKo /c zdavnaj te družine ibo-Me ne samo na intluenci, maneč ćelo na tuberkuloza. — Dokler ne bo dana možnosr da bf> iahko vsak ćlovek imel zdravo m za= dostno hrano. ck>volj top-lo ohleko in oru ne bodo boljše, temvec — skbše. Na drujJi stran! so pa seveda v veliko primerih tuđi sami krivi, ako se bolezen naseli v razmeroma še d-ovoli pfrimernih stanova njih Nedavno mi je pripovedovcl nekdo, da je imel v hiši stranko, ki ni ce* Irh 25 1-ct stanovanja prepteskali m osna« Ml a. ki ie \$q razbito posodo. u/ir. ćrepi* rje, vsc lupine od uporabijenih jaje. raz-ne stare cap« in drugo navlako hranila «• sobi. Ako se v takem stanovanju naseli bolezen, potem se ni čuditi Tuđi sam ~>c Hpocninjam, ne samo enega slučaja, ko sem prišel ^ ^palnico ćelo ob 11. uri dopo-Idne, sem vide! posteljo 5e v takem stanju, kot jo je njen jfost pu*til, pod posteljo pa zna* ne paffume, v kakem kotu bogme koliko dt)' stare smeti, okno zapfto in čeprav soba ni bila v pritličju, so bi-le stenc vlažne, kar !>i čuda,. Kako je Izgledala rizna druga na* rfoka. si Iahko vsak »am predstavlja. In to m bik) »tan^Tanje morda kakeg-a starega Mfoea^ renrrve^J >e t tem staoerrmvru prebk \tf+ poleg šc dovolj krepitc matere tuđi njena 2LHerna hči! Tej hčerki $em žc tedaj rekel, da bi i« ne hotel za ienos če bi bila 9C tako bogata. Prav rrič ne bi škodilo, če bi se taka sumlJTva stanovanja oblast veno pregledala m DAJemnike prmerno poučilo, in če bi se izknsgjLo potrebno, tuđi prisililo stanovanje temeljito osaalhi. In ne samo na soainast staoovanj, 1 jod je bi morali paziti rudi na *nažno»t perila. Zlasti ženske. Smatram, i« je tuđi noacaga eden pre cej važnih pripomoikov zm influenco. Kooćno se mi zdi, da je vsaj v laijih primerih influence p-recej kriva — avtosu« gesrija. Za vsak mal kašelj ali glavobol po* steija ni potrebna. Kot je rreka dama v tej rubriki že napisala, bi se mi moški več* krat obvarovali prehlada, ako bi se nas od* vezalo doifcnosti — odkrivanja pri poedravc ljanju. Nisem sicer za faž istini i na&in po* sdravljana, sem pa za vojaSki način. Ako lahko pozdravim kot vojak samo s pogledom in dvigom roke h kapi, zakaj ne bi isto veljalo v civihi? Rad bi vidcl, da bi se o tem vprašanju oglasiti tuđi tišti, ki od vaakogar pričakujejo, da jih vnaprej oo= »diravi z odkriTanjem. TakJm bi malo gripe ne Škodilo, j?.z vem, da me ne bo obiskala, čeprav nimam vseh treh glavnih pt)gojev. ki sem jih r^or^j n. .-edel. KotiČno moram opozotiti na nelepo na* vado mnogih ljudi, ki obiskujejo gostilne, v katerih amo samci primorani se hraniti. ki, r.e oziraje se na ostale goste, pljujejo po ti eh, kihajo, kaši ja jo, en znajo pa si ta čas ust zakriti z robcem ali roko. Zelo umeatno bi bilo, da bi se na irvrševanje naredbe mesrnoga fi-zikata glede prepovedi pljuvanja po tleh v javnih lokalih boJj [>a* žilo. To ne bi bilo v korist samo zdravstvu, marveč tuđi ugledu našega ljudstva same-ga. Tuđi ni ba5 priporočljrv načm, kako mnogi jedo, zlasti meso. Kdor §c ne zna rabiti vitic in noža naenkrat, se vsecoo lahko obvaruje, da je z roko, čeprav je moTda pet mi»ut prej gnoj kkial in si rok niti ni umil. Umestno bi rudi bilo, da bi Človek imel ne samo v boljSih lokalih, ampak sploh v v&eh javnih lokalih priliko umiti si roke, ko zapusti toaletni prostor. — «Nevedno«t je uboštva mati, resnice mačeha nevednost.» Zato dajte narodu dovolj pouka — in iz* gmtl bo tuđi dober spremljevalec gTipe — pljunek na podu in «parfum» v spaJnici! I. B. Prosuela Repertoar Narođnega gledališča v Ljubljani UIBUANSKA DKAMA. Torek. 29.: Zaprto. Sred a, 30.: »Herman Celjski«. A. Cetrtek, 31.: >UkroČena trmoglavkac. D. LJUBLJANSKA OPEKA. Torek. 29.: Zaprto, Sreda, 30.: >Ljubazan treh kraljev«, premijera, prem. abonma. Četrtek, 81.: »Lepa Vida«. A. Gostovanje znamenitega ruskega igrah ca Oajdarova v ljubljanski drami. V četr» tek dne 7. februarja gostuje v ljubljanski drami znameniti ruski igraiec, nekdanji član Hudožestvenega teatra, sedaj svetovnoztia« ni fimskt um etnik A. Gajdarov in njegova partnerica Olga Gzovskaja, rudi bivša čla* nica Hudožestvenega teatra v drami tG* spod Lambertier*. Oba umetnika sta z ndU večjim uspehom absolvtrala gostovanje v Zagrebu, gostujeta trenutno v Beogradu, potem pa še v Nov em Sadu, Subotici ra Bečkereku, odkoder prideta v Ljubijano. \rstopnice se že dobiva jo pri dnevni bi a* gajni v operi, predstava sama se vrši v opernem gledaliSču, Tuđi operni pevec LjubiSa Ilicić v Pra* gi je obole! za hripo Zato se začne njego« vo gostovanje v ljubljanski operi Sele dne 9 februarja tLv operi «Carmen* Nadal), nji dve gostovanji sta v torek 12 februarta «Tosca* in v petek 15. februarja «Manon». Vstop-nice so že pri dnevni blagaj-ni v operi, cene lanske operne. Montemezzi: «Ljubezen treh kraljev*. V sredo dne 30. t. m s vrši v ljubljanski uperi premijera Montemezzijeve opere «Ljubezćin treh kraljev«. Libreto z zunanje zek> efektnim dejanjem, ki ga oevetljujeto močni dramatični kontrasti, je napisano po znani pesmitvi Sem Benel-lija. Kratka vsebi* na enostavnega, toda zelo učinkovitega de» janja te opere bi bila nekako sledeča: Na cni strani knežna Fjora, ki j-o je nordijski zavojcvalec prisili] na zakon s svojim si* nom. Strastna Ijubezućna in polna. Posebno sTečno uporablja skladatelj orkester. ko nam slika n. pr. svi* tanje dneva po strastni Ijubezenski noči Siore in Avita. Posebno moćni m učitiko* viti so ljubavni dueti, ki so pokii roman* skega poleta in romantičnega popolnosti. Glasbena kiirakterizacija starega, šlepera ma§Čevaka Arhibalda je prav vzorna in ravno tako je izredno uspe§no podan za* Cetek III. dejaoja, ki mora vsakega presu* nvti. Montemezzi se izkazuje v tej operi tuđi kot mojstra zborovskega pet ja. U pa* m«x da smo dobili s tem ddom zopet pravo i talijansko opero, ki ostane deli časa na n:\5em repertoarju. je delo s-Iavne&a nem^kega komedij<>grafii--klasika Nestrova, ki je tolikokrat izvrstno zabavalo naše ob-Činstvo. \T petek priđe na oder dramskega gledališča druga veaeloigra istega avto-TJa: «l*topljencji». Ta ve^loigra je stalno na repertoar ju vseh velikih nemških gledališč, pred vsem tuđi dunajskega Burgtheatra, kar jasno podcrtava njeno vrednost. Pre* mijera se vr$i v petek dne 1. februarja v ljubljanski drami Posebno opozairjamo na kuplete in pesmi, ki jih pojo g#. Kralj, Le* var, ga. Medvcdova m gdč. Rakarjeva in katere sta priredila, odnosno instrutnentvra* la kapelnik g. dr. Josip Cerin in kapelnik g. Hcrij Svctel. Pri predstavi soderuje tu-ii addetek muzike Dravske divijske oblasti. Predstava se vr9i z« premlesrski abonma. Zadnp dnevi razbojniške tolpe Prpića Malega V zaporih sodnega stola v Zagrebu prežhrljajo zadnje ure svojega življenja tovariši Jave Caruge. — Vseh 6 razbojnikom usmrti krvnfle v sredo aK četrtek pribodnjega tedna* Zloglasni razbojnik Jovo Caruga je ie davno mrtev. z njegovo smrtjo je bilo ado-ŠČeno pravici in s tem je bil razbojnik po-zabljen. Dciies se ga tpomnimo le £*> ob posebnih prilikah, ko grc za. glavo kakejja uy*>-govqgn tOTariJa. ki je tuđi p^del pravici v roke. J. Caruga je Ml pravljidu junak. Vtaj tako se je izrazil, prodno mu je pokojni krvnik Mausner tadrgnil vrvico okoli vratu. Ta raibojnik, ki je bil junak dneva in o«va-jalec »re slavonskih dekle*. kakrtoena ie dolgo ni bilo, je bil prepričan, da bo živel večno v spomiau ^lavonakega tudstva, ka-kor na pr. pravljeni razbojnik Joco Ud-manič. Jo^o Caruga je pa v reanioi pozabljen. Nrj«gw spomin bodo te dni oživeli za nekaj dni še Člani zJoglasnega >KoU gorakih ti-fievc, tovariši razbojnika Prpića Malega, ki Čakajo v celicah sodnega stola na Zrinjevcu v Zagrebu na novega krvnika Dragotina Harta. Justifikacija elanov Prpićeve tolpe bo to-rej povod, da bo ljudstvo predvsem v Slavo-niji obudilo spomine na laaJuieu in žalostan konec Jova Caruge in življenje pojde sopet svojo pot. Izkopali bodo nekaj novih grobov z& justiheirane Prpi cere tovarii« in pocab-ljeni bodo tuđi ti, kakor da jih nikoli ni bilo. Le kaka Podravka ali Posavka se bo še nekaj časa spominjala teh žaloetnih »jruna-kov« naSih dni. V veliki tgradbi sodnega stola v Zagrebu v celicih, Čijib okna so savarovana z želez-nimi mrežami, preživijajo svoje zadnje dni ciaui razbojniske tolpe Prpića Malega. Te dnj so ua smrt obsojene razbojnike hoteli obiskati la-irebaki novinarjL — Ali bi =.a»eli govoriti i njimi? — so vpraSali viS-jega funkcijom^rja na ^odišču. — povaka.te. iii ie čas. — fc odgovorit i o bi bilo strašno /a vse na smrt ob^ojene elane Frpićev%; tolpe, kajti vsi so »trahopet-vi. V vsakem, ki vstopi v celko. vidijo krvnika, ki jim bo zadrgnil vrat Pustite jih §e nekaj dni pri miru, saj bo &e |>rilika_ Ker obsojeci vedo. da se jini bliia zadnja ura, ;ih je popadla nekaka nervosa, duševna bolezen, da vidijo v vsakem, ki vstopi v ce-lico, krvnika. V takem raspoloženju preživlj^jo ne smrt Litijsko pismo Litija. "29. januarjgi. Zadnje iiiise litijsko pisrao smo naslovili: >Iz litijskega kota<. Seveda ni5 hudega slu-tež. Ja, pa so t-c naše didne gospodične po-čutile slabo počašćene » >kotom< in so se z dolgojeiirio gospodično 2enico na Čelu postavile pred na?im dopisnikom v bran, češ: Litija ni nobea: — kot In se j© &eve» da naš poroČevalec te intervencije tako pre-straži 1, da mu je za nekaj dm pošla sipa iu — novice. Deputaciji litijskih mladeuk pa je moral sveto obljubiti, da se ne bo nikoli tako izpocabil.da bi Še kdaj kaj napisat iz litijskega: — kota. Litija ;e vae drugo, samo ne — kot. Pa recite, če nisu naše gospodične ener-gi&ne in to ćelo pred pustom ter napram ta-stopniku tuk. javnega mnenja — ki je še — fant in so mu rojile ta predpust zakonske misli po glavi, pa si jih je ob možatem na- stopu litijski trajlic takoj, izbil ix glave. • V Litiji in bližnji okolici »e v«dno razea-j.a hripa. Ponekod bolehajo vsi družinski Ha-ni. So hiše, kjer j© ćelo po 10 in le več bol-nikov. Take epidemije, kot je ta, ljudje g© ae pomnijo v vse) tukajSnji okolici. Zani-miv je primer iz naše sole. Od 44 otrok je bilo v drugem razredu samo 5 adravih, seveda so bili ti koren jaki i* okolice, ki so kltjubovali >ta novi bolexni< kakor splošno imenujejo letošnjo hripo. Roleien ae »iri po v»eb uradih in pisarnah- Pristojna »draT-stvena oblast je odredila, da ji jo treba v«ik nov primer obolenja pribaviti. Litija >e dobila pretekli teden posebno uovos*. Krajni šolski svet je nabavil za »vo-jo Solo krasen radioaparat. Radio se bo upo-rabl^al kot učilo in je menda to na našem podezelju prvi primerT da je dobila šola mo-deren pripomoček za svojo uporabo. Radio !>o hoteli že prejžnji te precej korajani fan^e. ki si ^kočijo ob nedeljah kaj radi v la^e- Oblasti prei^kajejo ao[>et pritner take fantovske objestnosti. Sedeli so v ue^ki tamk;ij«iji go**ti!ni, pa je priilo najprej do živahnega beeedovanja. nato ćelo rio prorekanja lne^l posameznimi niizami. >Vi že ne boste na«!< *e je raz|exila »ka-pina mladenifev in j« Davslila tia sosede. Konet* \m ui bil nič kaj radovoljiv. vJanez je rauietu poplejte £>a v krvi!< »ako se je skoueala la n^cljska ^i>iba. Ja-ii^z pa je ždel iia tleh, po vratu ves Urvav l razrezanim ovratnikom iti «uknjičem. Zdaj noće biti seveila nihee kriv, da )e J:uiezu >rezal< kravato. To nedeljeko fantovsko do-srodiv^ino preiskujejo ztJaj oblastva. Kl|ub visokemu snegu iu mrzli Savi ue mirujemo tatinski ribiči v tukajšnji okolici Litiiski orožniki jih imajo vestnu ?ia niki in jim posvetijo mar »kl ka službeni Mzpre-hod<. Pred dnevi so naleteli na mlađega fantita, ki je stikal okrog Spod njega Loga z ostjo v roki Fantič je »icer aaeledal orož- :ii$ko pat ruljo, pa je hotel kar meni ni?, __ tebi mirno mimo nje. obeojeni tolovaji svoje uudnje dni. Novo WU>. ki so ga doeakali, je bilo za nje zadnje. Na iivljenj© in avobodo jih morda 3pomni *e kak vrabee.-ki se od ča»a do časa tMleti v mreift na oknih. Roq ve. kM se he odigra\*a v duiah teh »junakovt. Morda jim Ča* pote-ka hitro, ali pa pctfasi, kakor ie nikdar pr«5 v življenju. Morda stejejo dneve in ure. Ta tedeo bo kmaiu miniL Sledil mu bo teden, ko se bodo » eelieah pojavili gospodje v svečanih Obl«kah in orožmki / uasajeoimi bu-jone4i. Odpeljali jih bodo po vrsti vseh pet. Zadnji bo Prpić Mali Morđa bo gledal, kako krvnik Hart opravUa svoj po*cl i njegovuni to%*ari&i, 9 katerimi j« mori I in klal ne12-n© kmeta in kmetice ter njih otroke. Zdrarniki bodo pregledali trupla iQ u^o-tovillT da »o srca nehala bitL Javih bodo to predtedniku sodnega stola, ki bo svečano m doetojanarveĐO zaključil % be«edami: ~ Pravici je Lado&eno! de nekmj dni in prpićeve tolpe ne t*j več. Ko je stol sedmorice kot najviša sodna ui-ttanoa pregleda! vse spise o krivdi prpi6eve rasbojniake tolpe, bo bili vsi akti odpoalani miniatrstvu pravde v Beograd. \'seh spisov tega velikoga procesa pa ni«o od posla li sku paj. Tako je priSel akt o krivdi Djudja Jele nića v Beograd Sele v soboto. Jelenića :e so-diSče tuđi obeodilo n« smrt, feoda, kakor po-roČRjo is Beograda, je kralj Jelenića pumi-lodtil. Smrtna kazen mu je spremenjena v doemrtuo ječo. \'Čeraj do^toldne je /■agTebžki stol sedmorioe dobi) iz Beograda vse akte o razbojnički tolpi Prpića Malena. V Četrtek ln v petek se bo vrfcila seja stob c^enimorice, na ka ten ee bo raipravljaio o izvršit vi smrtue kazni nad vaemi na smrt oli^ujenimi raitK»j-niki. ia odk>k bo takoj odpoblan ^.*daeniu stolu, ki bo tako; sklical »eto in se«Uvil tor mular obsodbe- Nato bo braojravno posvac v Zagreb iz ;»arajeva krvnik Dra^otiu Hart. ki bo juttiliciral vseb iest raibojoikov. Io se bo Lgodilo v sredo ali najpoznej© v 6eAr-tek prihodnjega tedna. Jurili kaci ja bo izvršeua ua dvori^ču a-o*i-nega stola. Vstop na .ivoriš<;u botepovedan nbji lov v — ruj revir. Mladen i č pa je poene je na&tel še nekaj svojih prijuVeljev, ki hodijo za Savo Čakat in lovit — >ostic-Vaa ribuka družba bo kazno-vana, ker je i-revečkrat bo-diia za Savo na »tzprehodc . . . Sokolsko druStvo Litini - Ainartno je posvetilo radnji čas posebno |»užnjo raz&irjeoju litijske knjižnice. Nabavilo si je v Tiskovni zadrugi večje število v zadnjem Času izjslih knjicr. Smarski odsek pa >? ie s pomofjo ljubljanske Zveze kultrnih društev ustaaovil ćelo sam svojo lastno knjižnico, kr^posluje pri Voziovih. Ni dvoma, da boio oači ijudje pridno fiegali po lepem čtivu, ki je še vedno najcenejie in najlepfte razvedrilo, po&ebno v pusti in mrcli »mi c c ^^ Z ŽICOM Najbdjie, aajtrajoei^e, zato aaiceneišel Ouh časa Pred 3ti leti &o takrat.ii rodoljubi u#ta-uovili v Celju >Obče slovensko obrtno dru-štvo<- Namen druttva je bil pri UmoSnjih obrtnikih kot rojem ni i slovem-i, zbuditi narodno zavest ker so bili \*o većini le renegati. V tem pravcu je društvu io predvoj»e-ga časa doseglo iadatne u-t>che največ v tem, da je »odelovalo nri na^ieljevanuu slovenskoga obrtništva v i.VIje iu sploh oa slovensko štajersko kakor ttnii vajenilke»gu naraščaja. Po vojni je pa društvo poleg na-rijonalne^a razvoja jako intenzivno ielalo na *trokoviiem in jrospodflr^kem polju. Tako je sklicalo leta 19l9 1- šit^oslovanski Obrtnički shod v Cel-e. Leta 1921 !. vajeni^ko ra»-*tavo v Celju, udeležilo se je društvo *s>te-^a leta tuđi vajeniSke ra/,stave v Zagrebu in Io 7. najboljim uape-honi. l>ta 19^22 veliko obrtno razutavo ki ie prelet!ala <\o tedaj vse obrtne raastave tako v stroko'nem in HnanČ nem uapehu. Leta 1928 veliko vajenisko raa-stavo tuđi i nepri?akavanim strokovnim iu finančnim uspebom. med te-m '%a«om tuđi razli^na predavanja in stmkovn«* teč«je. Radi popolne najodiie o«amoevojltve in nastalih javnih ^preme-mo. je društvo leta 1927 premeiiilo pravila v tem da ^ ime dTU-Itva fta«i >Skyvesako obrtno đruitvo v Ce> Usj-ehoiu deiu.'Očf društvu #J j rabilo u* svojo preteklo* t ker se med od borom i oplata mueujf. >ij im« >elaveu*k'» i c potrebuu ampak >ainu »obrtno dru* veda Ukega člu%'eka poja o n*io1n, poniLr , aljein . kia* Ideal: >AHi9tu Predat *uj*: pam \ >nkjJi Iredaivu prof. dr. pavel Ureinik ob *-H». \ Kaiir.i. D«inrM<* (•L^riif. KiuMka i-etla. Pomlad v cvetju Voltk. :>v>kol&ki Tabor m: £* pu^Uio *»»• boUi sprcmetii v ponladni raj v čmm%, ^o *o v»a polja «i vrtovi ozeleneJi rn ko \ zra* *teju pr\c rx>mUd&n^kt; cvetke Tuđi drcv» K zadobiva svcit lic«. ptiCli črvL^jo in veselo pujo ter letijo M.m p^ tja p-j Jrv\ ,u Ta doba je najlep^a mc hiti na pro-o \ 2: v*t svezi »rak, >otij m dišave pot bodett iiaiiajalj aa ma&keradi ri pust no mobino Cclotna *ccncanj*t, ->tikov itv>-*t hnr> m *»pi> ml«djuiAkii Lunetn« luč bodo \ ig&ia % duv» bo vse kot v siinjaa £icdaio u« *i. *■ • pomlidno kr«M>tu. Na j6i>koviU;a iu!ho'( \ pliva lepa prirodna o4t>hc*, pru»'u>t — t^m je ncmtIj« in nopnviijen* /*i>«\ a k:.i* »o*to io sliko booV* >rx>poliiilc primcrnt mm> ske, plt?»Đ« toaicT« cUlih v ih\ ih c\c ::nh h»i» v*h in ifOfcpodjc, Laten bodu pi .d • pL**.*it ter ra-mi LoraUti m »kupine, katcri bo4s> skrbeli za burno*-, ki ie n« tuki pnrt^i^\t potrebcn. Ako bo v»*k »toni *vojo doli aziral na naša navodila, potem bo «■ , i,, vi. .-ttrr, katere Ljubljana šc m tinelu vU^Vu* radni L>d*ck ni vodattvo j« vtorikj v»c, 4a pokaže nekaj lepezu iu p-nroduc^a tehnt-£ko Ln umetniško dovršeno, ter bo uJoi gledati na to veliko delo. Ta vtćcr u a i pft> živi Ljubljana v prirodi id lepoti na Soku> skem Taboru na maakeradi SokoU 1 , L*t#» n zasluži pofao&tevikiega obt«4a, pre#%t«SB za to, ker bo dovriJ po »nojih uajfctljftjll moCeh vtrJiko umetnilko priredite>. W» Kriza rodbinskega življenja v Rusiji V Moskvi odpade^o Jtiri točin ^ >>% \sakili pet zakonov. Ni č-udi, da s« rodbinsk* razmere v Rusiji tako ru» drapane, saj je ločitcv zakona ie!o lah-ka. Za-rodih. ivorokah. lr>čitvah in smrti. Na hednikih stoje dolze vrste Ijud , ki se hočejo poro^it ah loču . ćaka>o i><» ct» le ure, poročni obred pa traia Kumaj pet mio-ut. Kdor se hoče v Moskvi p. * ntora priti v u»ra4 osebno, za loč t^ ;a zadostuje, da se zelasi sairM) en zak^« nec oeprav drun nrma poima, Jj sr# za ločitev. Ce imata 2akonca otri)Wv. nc inoratta sporazumeti srlede vxio'*?. Cc se ne sporazumeta, cniloca sodisie. Za vzroke loč tve se nih^-e ne zanima. >o-vjetske oblasti smatra*) to za pnMUio ziwlevo. Razlike med zafconskimi in nf-ikmilkiiiii otroci sovjetske oblast i o pOflttJa Od 1. 'anuarja do 1. oknbra 1928 je bilo v Moskvi 2O.4J3 pur«»k iu 16.347 rarporok. V manjih meM h in na kmeth ie odstotek raziporok im-.<,i*'. Po vaseh odrade na 3 rx>ro4ce 1 razporoka. tbotljivj dektou. De Lignac pnpo\cdujc v s\oj'i spominih^ da je leta 1707 epidemija P -bfjila velik del prebivalstva Hlanda 'n da je danskj kralj kot vladar teza ot< -ka odredil, da ima lahko vsako Jekii šest nezafconskih otrok, ne da bi s tem trpel njen dober flas. Kralj se :e Hi!. da b. prebivalstvo otoka ne izumi! > i zato je skrbel za naraSčai. Njegova uj-redba je dosegla ta uspeh, da jo je mw. ki sta drug Jrusesra sovražila. Pt\ . .ie na-^viVOTil kolego: Ali niste vi nedavno na*v o Članka o Dropadanju s^edal:5ćaV - Gotovo, £oto\v'. drjigi prijaielj. — 0, v tem članku sem naScl ntkaj nt^ričakovanega. — Kaj pa je bilo v njem? - Kranjska kk>-sa. Politična skrivnOM. Bilo je tiK^d za.sedan>em D'usivj rw-rudoA- v 2eii€vi. Znati poLtlk »c vedel na terasd neke kavrane, zadovoljen ie *re-bal črno kavo .ji se divi] lepemu vrtme-nu. Kar stopi k njegovi mizi inluuc c. ^e priklOTii in pravi: Zastopnik vdiketta lista setn in v imenu lista va^ vprašam, kako sod'ltc o 1 -lovskem \praŠanju. Politik vstane, ga povabi s stsboj v kavarno in se ustavi na temnein hodniku. Previdno se ozre kn mu zaScpečc ua uho: — 0 tem sploh niče-sar ne \ cm. Dobro jutro. *ev 24 «S U O V F \T S K 1 NTAROD, dne 29. januarja 192*>. Stran 3. Dnevne vesti. — Za prvo poratno zasedanje v leta 1929. >o imenovan:: Pri dež. sodi§ču v Ljubljani /a pred^ednika predsednik dež. sodišča Kran Rekar. za namestnike podpredsedofk dež. sodišča Peter Keršič, vi§. tleželno« >odni svetnik Anton Mladić, dr. Adotf Kai-ser in Jakob Antioga ter dež. sodni svet-niki: Josip Janša, dr. Alo?zij Gradnfk. <1t. Mitko Kranjc in dr. Milko Oaber; pri okrožnem sodišču v Cellu za predsedirika dvorni sretnik in predsednfk okrož sodf->ća dr Josip Kotnfk, za namestnike viS. ćt.2. sodni svetniki- dr. Friderik Bračič, i»r Ivan Premschak in Valentin Levičnfk; pri ukrož. sodišču v Mariboru za predsed-nika predsednik okroft. scniiJča dr. Fran Zi-her, za namestrrike podpredsednifc okrfrž. sodtSča dr. Fran Pihler. vI5 dež. sodna svetnika Fran Prošeka in Janko Guzelj ter dež. sodni svetnik .Oskar Oev. dr. Franc Vidović, Franc Pečnik in Ivan Zemljič; pri okrož. sođišču v Sovem mestu za pred-sednfka predsednik okrrož. sodišča dr. Juri! PolenSak, za namestnike dež. sodni svet-niki: Anton Kuder, Jakob Luzner in Bozi-dar Romih. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišće v Celju je uvedlo postopaiije, da se proglase za mrtve: Matevž Stojrršek iz Gorenje vaši. Fgrnacij KralHč iz Nove cerkve, Janez Kraljić iz Nove cerkve. Miha Vovk \i Lemberza. JoZef Rakun iz Prinove, Jari ez Brcznik iz Karnic«, Antcm ZdoUek iz Dobovca hi Henrik Pribovšek iz Razteza. Vsj so odšli začetkom vojne na bojiSče, od koder se nišo vmili Uvedeno je tuđi po* stopanje. da se proglasi za mrtveua Marko Kos iz Razteza. ki ie odpotoval leta 1905. v Ameriko. — Iz »Uradnega lista«. *Uradui list« št. 9 % dne 29 t. m. objavlia uredbo o poslovanju komisariev oblastnih samouprav. o puvra-čilu potnih in selitvenih stroškov civilnih in državnih uslužbencev in razglas o sestav! oddelkov in razdelitvi poslov pri drzavnem «vetu za tekoče leto. — Dražba lova. Lovska pravica kraievne ubčine Aidovice se bo oddajala v zakup iz dobo od 1. maja 1929 do 31. marca 1936 na javni dražbi v poslopju sreskega poglavarja v Nov em mestu dne 8. aprila ob 11. — Nalezljive boleini v ljubljanski oblasti. Od 1. do 7. tm. je bilo v ljubljanski oblasti 18 služaj^v tifuznib bolezni, 56 škrlatin-ke, 138 ošpic, 21 davice, ti šena, 10 mupsa, I krčevite odrevenelosti in 1 grize. _ Živalske kuto« boleini r ljubljanski in mariborski oblasti. Od 14 do 20. tm. so bili v ljubljanski oblasti 4 slučaji svinjske i a 1 eebelne kuge. V mariborski oblasti j« bilo 21 tm. li slufcajev svinjske kuge, 41 perutninske kolere in 1 vranicnega priaada. — Brazllija na let ognjem velesejmu v L.iubljanL Brazilski konzulat v Beogradu je z upravo velesejma v Ljubljani obvezno skltfnil udeležbo večje skupine brazilskin tvrdk kot razstavljalcev na letošujem velc-seimu od 30. maja do 9. juniia. Brazilska skupina razstavi v posebnom nav!lk>nu. — Oddaia zakupa kolodvorske«a buffeta na postaji Rakek Predmetna licitacija te vr>i dne 19 februarja t. L pri direkciji državnih železnic v L'obljanJ. Predmetn? »iglas ie v pisarni Zbornice zu trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesenro-n ha vposled. — Oddaia zakupa kolodvorske restavra-cije cia postaji Novo meslo. Predmetna licitacija se vrsi dne 18. februarja t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni ozlas je v pisarni Zborni-e za trgovino, obrt in industrijo v Lhih'jarji interesentom na vpogled. — Opozorilo niskim emigrantom. DUe-nacija visokega komisarijata Društva naro-dov z-jl emigrante v Beogradu opozari-i ruske emigrante, da posije po mažnocri »redi februarja v San Paolo v Bra^iliii zdrave neoženjene in kvalificirane delavce. zlasti 'idarje in mizarje. stare Oo 40 let V Snc Paolo grade novo železnico in potreb»r»e*o \ cč delavcev. Plaća navadnih delavcev 7!iašn okro£ 55 D-tt dnevno, kva if.ciranih delavcev pa do 83 Din Prevoz v Brarili;o irre na račun komisarijata W)U po«o;ct, da dotični emigrant denar iz BrazIIije vrne. Ruski emigranti, ki bi to*t'A odpntovai! v Btazilijo uai tako! obveste delegacijo \n H sporoče točne osebne podatke — Centralizacija ozkotIrnTh železnic. V proTnetnem ministTstvu je vpra^anie cen-triiiiraciie o^kotirnih Ž^Ieznic pod vodstvom sarajevske direkciie defuifMvno rešeno. Licitacija z,a dobavo matci'i2?a za vse di* rekcije v znesk« 1 milijarde dinaiev na Mćun reparadj je odgođena dc 25. febro-iria. Sarajevska direkcija dofri 45 loKo- inoriv fn mnr>£o va^onov. — Država se bo iilv'novalg Jugoslavija. I/, krogrov k>viisi]e za iovc 7aVGn" v pra-vosodnem rninistrst imenovala Tu^os^-via, kakor jo nazivijo v .nozemstvu dasti v Angliji, °ranciji .n Ital'ii. Vudni kro^i prlčakujejo. da bodo i"d* vsa naša kii4tur-na. prosvetn;*- sc-CJial m ni human.rćTna društva v tom smislu izpreiicmla svoje nri-?ivc. — Glavna skup§č?na Saveza tekstilnih in-dustrij. Trgovinsko rrrinistrstvo je odobrilo pravila Saveza tektsllnih fndustrij kraJje-vine SHS in zdaj je sklicana prva glavna skupščina, ki se bo vršila 9 fefcruarja cb 6. v Drostorih centrale industrijskih korpo-racij v Beogradu Savez po-ziva vse tekstilne industrije, ki še nišo pristopile, n.*j člm-r>rej prijavijo pristop. da se bodo mogle udeležiti prve glavne sku-pščine. — Mraz zopet pritiska. Stiri dni je sne-tllot včeraj je pa nastopilo južno vreme ki nf traialo dolgro. Vremenska napoved dtirajskega metereo!oSke«a zavoda za alpske dežele za danes. ki pravi, da bo jasno in imzlo. se |e tud? za zapadni de! Slo-veni!« dfeloma uTesnfčfh Nad UtAl'ansVn okolico fe davi sicer ležala costa meela. I roda v ostalih knjlh }e Mo lasno in -nrzla J Mraz je zopet pritisn.fi ter se ix>mikji od sevedo - za*>ada prori jugovrhodu. Tcmpe-raruTa je rnašala davi v Ljubljani slavni kolodvor —1& C, Kranjska zora —17°, Botrinjsfca BtstTici —16°, Jesenice —15°. Kamnik — H*. Tržič —IO", Ćeli« —12°, Brezice —14° C. Nekoliko to-pleje te na Stajer-skem. Doleniskera in Notranjskem. Na Ra* k&ku je lcazal baro-meter davi —10° C, v Knčevfu —10^ C, v Novern mestu —8° v št. JaitŽu —14* C, v LJutoroeru —10° C, v Mariboru — 7° C, v Dravograd —14* C Prijetno vre-nc ima?o v Prekmuriu. V Ko. to ribi so imeli davi —5° C. — Vreme. Vremenska capoved oam obeta zo-pet mrzlo vreme. Včeraj ;e bilo lepo samo v Mariboru, dru god pi me^leno in oblačno Snežilo ie v Zaffre-Tii. v lioo^radu in Splitu Maksimalna temperatura je magala v Splitu 7, v Skopliu 2, v Mariboru —1. v Ljubljani —1.2. v Zavreo i —2. v Beog-adu —3.8 Danes Je znova oririsn'i mraz !n vse kaže, da borno imeli 5e nekai časa mntlo vTeme. Davi ie kaza.] oaf>meter v Uubliarrf 775 mm. tem pera tura i* zna^ate —15° C. _ D#tr*Tdant Sftkp«k ee Je javil ^lieiji Iz Zagreba j>orofačo, di ie je defravdant Ivan Salopek sam javil policiji v Bjelovara Kakor smo nedavno porotali, je bil Salopek namežfen na bjelorarski poiti. kj«r |e po-neveril nad 70 ti#ojf Din. Že 2. decembra i© nastopil 20 dnevni dopust, g katerega w r>a ni več vrnil v službo Ko so pregledali oo?*t-ne poslovne knjige, so ugotovili velik pri-manjkljBJ. Za Salopekom je policija takoj usdala ti ral ico. VČeraj se je pa delravdant Aam jiavil policiji v Bjelovaru. Izjavi 1 je, da je bil ves čas na Dunaja. Icjer je upravi! po noćnih lokalih ves poneverjeni denar. Ko je zvedel, da je za jim razpiaana tiralica, je od po to val v Jugoftlavijo in se javil policiji Salopeka &o izrodili sodiš^u. _ V Hercegovini npadlo poklrugi meter snega. Iz Mostarja poročajo, da jie vćeraj io prevčerajžnjim močno snežilo po vsej Hercegovini. Vaa pota in krnji Gacko, Nevesinje. Biteće in Fosušje so zasneženi. Promet na cestan m©d temi kraji je popolnoma ustav-Ljen. V Gackem, ki leži okoli 1000 m nad morjezn, je zapadlo poldrusi meter -aega Na nekaterib krajih so do 10 m visoki ?nei ni zameti Mnogo ljudi je Že tmrznilo. V vaši Dulići so našli doma zmrzajeoega seljaka Vidaka Mordića. podobnih vesti o za-metib in žrtvah mraza pa Se iz teb krajev še ni. V Mostarju je zapedel 20 cm vi»ok sneg. — T»jin«*tven rUn ▼ poštni urtuL poli čiji v Šibeniku se je naposled posrećilo pojasniti zagoneten vlom v podtui u rad v Mur terju. Kakor smo že poročah, je pred ted oom ligi ni la iz podtnega urad« v Murterju poštna blagajna l 95 tisoč Dm. Sedaj > po iicija ugotovila, da je velik vlom in tatvino izvrši} sam poštni uradnik Aodjelić, ki je bi} namešoen na pošti v Murterju že več let U radnik je zelo spretno fingiral vlom in tat vino. Policija je alepargkega uradnika ta koj aretirala, kakor tuđi njegovo ženo in služktnjo, ki je Andjelića izdata. Del ukra-ćeoega deuarja so našli, drugi del je po uradnik ie porabil. ker je povravnal svoje dolgove. — Raibojniška iolpm pleni kleti. V oko lici Križevcev ge je pojavila razbojnička tol pa, ki ropa kleti. Prvi vlom je U tol pa izvršila v kleti šljaka Beujaka. Roparji so odšli pozneje v vas Biskovčane, kjer so pod kopali neko hišo in vdrii v klet Ker pa tu nišo niesar oaili, so vdrli v sosedno slet Seljaki so jib slišali in jih prepotiili. V neki vaši so vdrli v sidauico in jo popolnoma U ropali. Tolpa je pa izvršila *e druge manjš*3 vlome in tatvine. Orožniki jo zasieducejo. toda doslej brez uspeha. — Smrt slavonskega milijonarjo. Včerai je v Osijeku umri najbogatejši osiješki iu slavonski miJijonar in poeetnik Ferdinand Speiser. Bil je ua zabavi, ki jo je priredi) njegov ret kirurg dr. BathorL kjer ae je iz vrstno žaba val do jutra Nato mu je pa ne-uadoma postalo slabo iu morali so ga spra viti v posteljo. Kljub vsemu naporu njegove ga zeta. da bi ga reSil% je railnonar kmalu LzdihniL pokojni Speiser je pri cei svojo Karijero kot mlad človek v Osijeku. Zacel je prekupčevati s svinjami, potem :v z^radil tovarno špirita in šo druga podjetja. Vse, kaje podvzel, mu je uspelo in tako se je doko-pal do velikanskega premoženja, ki ga ceni-jo na veČ sto milijonov Din- _ >Ciglikc. Znani nemškj publicist Lu pi satelj Hermai] \Vendel prinala v eneni »vo-jib potovalnih opisov po Bosni iu Hercegovini za ni ni ivo zgodbko. Ko je potoval po severozapeduem delu Bosne, je č*sto 5ul iz-rai »cigliki. Ljude so dejali: Prijatelj Jovo je bil včeraj zopet malo ciglikc. Wendel «i sprva etimolo5ko ni znal razlagati tega izraza in je menil, da je turškega izvora. Ka^-neje je pa zredel. da je tivel v Biha5u \po-kojeni avstrijskj stotnik. Vsak več^r je redno posedal v gostilni in pil rujao vince. In Ce je postal melanboličen, ie vzel citre in zopel. V spominu mu' !e menda ostala cd ina pesem, ki jo je pel pri cezarskih lovcih: >O Land Tirol, mein einzig GlGck __ mein einzig GlGki. Seljakom je napev ugajal in peli so ž njim vred. Cesto so si napivali in tedaj so seljaki drug drugemu [»omežikovali, češ: >Danes je opet ciglikv% kar je pomenilo da je sladko ginren. Tako je nastala beseda »ciglik^ — Aretlrana prodafalka strupov. Subo-tiSka policija ie aretirala 351etno kmetico Ano Potočka.i ki je živela v veliki bed>: s svojirrri tremi otroci Kmetico so aretfra!i ker je osumljena. da je pripravljala razne stiupe in Tili prodaiala imo\itet?im IVudem Policija jo je ođkrila v zvezi s prciskav* nekesa zločina, venđar ni mogla dobiti do-kazov. da je Potođcaj res prodaiala strup* drtfsdm. Zato je fmtfrala osebo, kf Je Ih li Vmetici in kupila od nje strupeno teVoČinr za 3000 Din. S tem Je policija imela dokaz da se PrrtočVajeva res bavi s fzdelovanjerv !n prodajo stnrpov Ko so fo zasiliaH ie \t-povedala. da je prodaiala nedužno »sveto vodko<. ne pa strupe. Sdjakl so izjavili. klonil s>Putnikr dd. Beograd, imn eovalcu v vrtrajnostnem ^muSkem tekmova ajn za prvenstvo Jugoslavije. Tekma %e j*» vršila v nedeljo na Pohorju in je zmagal Boris Jenko, Ilirija, Ljubljana. —4j Cenjeno občinstvo se vljtttlno opo- z*ri* na mventurno prodajo ostari kov ^aro\ čevljev osobito malih »tev. po znatno zni ianib cenab dokler zaloga traja v trgovin* PEKO Lrobljana na Alokp?ndrovi cesti*. —Ij Za dane« napovedana vaja orkestral-neca đruStva Glasbene Matice radi bole-losti pref Škerianca odpade. Prihodnja redna va?a v petek 1. februari*. — Odbar. —!j Pevski zbor Glasbeno Matice. V sredo 30 t. rn. ob 8. zvećzr sk !p;.?. vstja meianega zbora. V petek 1. ie> u?ra ženski zbor ob čerrt na sedem, moški zhcr ob osmih: šrudij novih skladb Dmj* v tfjrck ob 8 zvečer prediva 2. prof. dr. ft r e • -u i k v Karini vO Parrru«. Vse čIjtsivo rbora valiebno. O*ltor. —Ij Lovski ples. Dosedanji lovskj plesi. ki bo bili vtdno H.i bon posečani. so bili brez vsakesa posebneea sistema Letošnji Da bo tuđi v tem pogledu tire'en Ker slovenski lovci posedujejo pole« kožu4iov1ne TTiogo 'epih lovsklh trofej. irra:f> možnost >vo]o prire-direv bogato fp. spretno okrasiti ")der kakor tuđi pa^ljoni bpdo sDremen^eni v veliko bozato 'ovišče k'er bo prev!ado-vala lis;ca. v čije znamenju bo omenjena ■.jrlreditev Kdor se hoče res posebno pri-tetno in n&prisil'eno zahavati naj poseti lovsVi ples ki b^ na svecnico večer v veliki dvorani na Taboru. Ker je prihodrji dan ■ledelia. je to kai prikladno rudi za posetnike t. dežere ZZ1 —Ij CRNO - BELA REDUTA 9. februaru v (jnlonu. VahFIa razp'>s!ana. Reklatnaclie ^sehoo v dam^kem salonu kavane Emonp vs.-i, dan od !7. do 19. Istotam balkonski sedefi. 86n —»' Reduta SK IHrfla. Predproda^a č'an->kih vstopnic ra »Reduto SK llir:]e* se vrši v sredo in v četrtek popoldne od 17 do 1S ure v kavarni Evropa, po ceri 15 Oin Članstvo SK Ilirije s« oprrzarja. da se izda Ja jo članske vstopnice po znižani ceni •(amo v predaroda'i. — PriredHvenl odbor-r* ,.p<»^..*r; «K' ffl-i'n*. ^7n Pozor! Dane^ ob 8. rvečer v mali kazinski dvorani PARIZ ifi njeg^ lanim voti Predava l>rof. dr. Pavel Breznik. Nad 150 skiopt. slik. Zveza kult. dru ste v \?, Celia __e KediiA >e|a uoToimenov&nega cel>- skegm občinskega sTeta se vrši v četrtek 31 L m. 6b 18- uri. Na da^vnem redu *o po-rocila odsekov. __e Dva nova >d»ma.c v Celja. Kakar nam poroČajo, se ustanovi te dni stavbna sadruga, ki ima narn^n postaviti in vzdržp vati >obrtni$ki lom« v Oljn. Slovenska obrtno društvo je namreS pokrenilo sdej3 seiidati v Olju poelopje, v katerem bi ime lo sedež ne Ie ono samo. t«mve5 *g? ohri-niike zadruge in druge korporacije in v katerem bi ee tuđi oamestil vajeniiki m — Bnako &e vrše med ministrstvom narod aegm »dravja meetno obeino in detavsko bol nisko blagajno pogajanja ra gradnjo >Zdrav 4tTene^a dona« ▼ Olju, v katerem bi se namestilt institucije že ob«toj^e?o »Zirav stvenega doma< v Celju in pa javno kopa U&e. V Ljubljanico zvozijo dnevno 1200 voz soega Od petka dal|€ fc zaposlenih na mestnih ulicah in cestah 84 voznikov in 300 delavcev. Na Cankarjevetn nabrežju praznijo voz za vozom... Lfvbtjana. 30. janoaria. Ko .^e pričel minu! teden nafetavati sneg. ?e postal delavec Andrej. dnma « Pritrvvr. 5kes^t. nenavadno dobTe vo^ie. — Preljuba ženka. *!ej. kot nala*č! 2> prfliodnč teden m>aVor nsem motel dobiti deia. čeprav sem povs^d poviJTa$evs! kje se da kai rasluflti B2I se^n se že, da bo treba samo dvakrat na dan Jesti m *e fakrat bolj malo. rra. pa i začne !et»o sne-JHti! Jntrt ztrrtraj velia iz<*&\\ vstafi. da bom ob pol 5. že na marširam, to bodo sprej^ma!! delavce za Viđani sne?a. — če bi ravno raspal. tr born pa *az DokHcala. — Oče. zakaj moTanio fivef? taVo po He-raSko? [e rpftSal malf lerneKek. — VfđiS na svem Ie ?e tako ttrtjeno. ćj so eni roferri za hlapce. dru^' za srospnde — Jaz hočem r>ostati velik grospod! ie vzklikml TemejČek. — MisM! serr. da nas bo ćakala peićica pred Disamo cestnesra nidzorsrva. pa nas Te bil ves masrKtraf prvln. fe pr povedova! Ardrej đruseea dne pti V 14krat na dan. — Potem takem bodo zvotiK dnevno okoli 13H0 voz sn^ea v UutoUanico. — Da! Mislim, da rt ne bomo mojfli sprotf metari v Lhrb!lanfco. temveč da bo nastal te v ponedeJjek skoz ob Oruba-rte-vem kanalu vfsok snežm" zid. Včeraj Je bi! ta zid v resnici žc dovršen Pasantotn se nudi zlasri na ^entpeterskem npsipu r>d kavarne PreSeren do Pcrflakovt tovarne zanimiv prlior Ofromni knpi sneta *o tu ponekod po v-e£ metrov \-isoVc! !■ prav 19 milijard frankov za oglase Zanimive podatke 0 reklami 1 inserati navaja predsednik Cmpire Marketing Board o oficijelnem orsranu za praoa^ando angleškega blaga. An-gleški tisk ie kasi ral lani za oglase 10 miMjard frankov. L»ta 1906 so znašali dohodki od oglasov <5amo eno milijardo 300 milijonov frankov Do lanskcja leta so pa narasli tako. da so angleski listi v tem pogledu posekali celo američke. Avtor opozarja oberfcem na moralno stran msercijc in pravi, da reklama rudi v tem pogledu Iepo napreduje Začetkom tefcočega stolefja je bila insercija omejena samo na nove in manj vredne izdelke. zdaj ie pa postala najučinkovitejše sredstvo največjih podjetij .0 katetih bi lajik utegnil misliti, da reklame splob ne potrebu je jo. Zanimivi spomini dr. Vošnjaka «Frcnta» ponatiskuje v zadnji ite-\;!ki »animive odstavke iz nedavno izdane knrge vojnih SDomlnov bvlefa iugosVnvenskejca poslanika v PraKi dr. B Vošnjaka. ki se je med vojno aktivno udeleževal pokreta JuKoslovenov za osvobojenje in je bH *Man Narodneiu odbora. Vošnjak p'^e rudi o češko$k>-vaškem pokretu za osvoboien^e. Spo-fninja se Masaryka in prrpovedu»e med dTtijim: »Masary1c se je nastanil po svojem Dr hoda v Laidon v uredmestru Hamp-stead. V druiri polovici januar a 1916 c bil velik pesimist ar>de 5e?Ve akc;ie Trdi! je, da $e za češke ztrdeve nihče ne zanima, da se govori samo o Srbitf in da odioču'eio samo baioneti Kni ee o če^k'b problemib đa so brez pomena. Po Mas*ry1covem mneniu ie bilo za Čehe zek> važno, če bi pršto v Prajfi vsai do man'š^ara in>°ra. V marcn *em oosetil Masan'ka v Ktng:^ Colle^e Bila 33:a ie sama kost in knfi Va ir-egov :h r>redavanj'h te bilo včasfh naKeč ?ta-rh dam. V svojrh pre>davani:h ie nazi-val Slovence naro^ za^e fn orrenTal uh :e skupno z LužiŠVmi Srbi. Po nekem r>reda\3nhi smo sli r.a raj. Peke! sem wv da bf raJ vede! 'rašanja. Od^ovoril mi je, da je toliko široki. Sn«rf vozijo It m. Predlan^Vlm kr> s»mo ime!- rudi htidn rime*, «^ rnaiii ftrniki za kidan i e sne« bliiu ^o.r>»TO VHn Opravi če na Ie tortj IMMlMrfn ori^l^nca »sncf \t kruh ravnih«. z ne4tat«rih v'»okth hi*, kakor v Preierno-v* ul'ci. sne« na trotrttf Mn««n 2^edifcev se je rhrslo na Sempetemki cfitf ^red Ce-Sko Industrfiilno banko. Opizrrvali so dva đelavca. ki ^ta br»d!>a tik ot> *tTe*mwn robu, ne da bi b la priverana. in ^ta r Unwito odstranfevala snet In '*d v rlefcovfti — Hoj bof, tai bolta tre*£i!a nm tla! fe v»k';kniTa ne4ca ro^TMi. — Mflosrfvm, ne porabtte. da Uma Cie it "as!ufek» «0 ^e miri' Mati •DrenuTavalec — PrfAleto Ie jasn » ne%o! ie klel bret--»oseini delavec Victor Po v«ewi te!#»u 0»> nm 'hlof»nn mirn. — Mene fe*e kat etička V B«rrimi, kj#r setn lotirtl z ćroglmU detet tlsoS vm iItip v podzemskih kanatfh. me ni n:t ob naj-h ^em rnraw tako treslo kot nocoj. — Najbolje M bilo. če hi io mo»ia mahirft' kacn na tuf! — RaJSi reci v »Spetikamro«!.. . —• prepričan, da nomeni aruba Prhnorja za Slovence hu<3 i>darec. Ju$ro*k)venl in Cehi $0 preslab*, da bi mogli jtftprt-čiti krivice. TucK on da ima v pro-aTra-mu Drohtem«, s katerimi ne ho prodrl. Med te spada ujedinjenje s Slovafko in £e*koslova$ko - jurf>sk)ven*ki koridor. Treba )€ napeti v%t sile. dl postane Trst svobodno pristan-Sče Opo-zoril sem gra. da te Haf'anifcn zaverni-§tvo rrevarno Cehom. Ma^arrj'lr je trdfl. da stoje Cehl na h;storičnem ftalildu. Po rjezm mnenu se nohena vlida ne ho đrfali nicrV)na!net:a prnciDt. ćelo francima nt. Tranc* a ie Cehom naj-bolj naklonjena, hali ja im pa dola ovire. Zakaj je Vili™ li nohabljen 25. janiaarja 1S5S *€ je po roči 1 v Londonu pruski pnnc TrjciJrich s hČeT-ko kraljice Viktorue in £ez leto dni se je rodilo zakoi^em«* prvo dete. 21. ja-nuarja 1*59, tor ej pred 70 leti. je sa-fledaJ luč s\eta ^>/ncjlj nemlki ce^ar Viljetn II. IS-letna mati ie imela /elo težak porod. r>oro*a je hil;^ tudi leva nota otrpla dete ie čm\\ silne bolečine v Irvem ušesu in le^ven; Jelu tlave tako« da so spočetka nudili da mu otrpne vsa leva at ran. Med simimi bolečinami %o ^rir.vu clektnzirali levo roko, toda konCm. so zdravnikt ^poz*iali. da m nohen« pomoći. Pozneie ^o Drmca p>risilili, Ja i1 s\'o»o telesno hiho skfhno skri* :** Spretno Je znal levo roko \takniij v žep in prckladatj iz desne vse. kar niti je priSlo v roke. S tem se ie r>a desna roka zelo razvila »n bila je tako težka, da je princ često padel na de^no *itran s konja. Iz tega od roj\tva :v)ha^ljctie-ira človeka ie postal pozneie vladar v«-fike^a naroda. Stran i. •SLOVENSKI NAROD« dne 29. januarj* 192*. Stev 2 i Sztkula Jeno: 3 Sužen j in Rimljanka Roman. — Jutri zj titraj napraviva izlet v Rimske toplice, — sem odgavoril. Objela me je in poljubila. Kako dober si, Ottmar! Saj n« zaslužim, o zavezati kravato. Prhaial je zelo pogosto k nam in moja žena je bila preveč intimna z njim, dasi se menda ni dalo točno dokazati da ie njen bftžRv soro&nik. Baje sta bUa v mladesti tovariša. Toda iaz sem se j'ezii na tega nadutega, trmastega in »."lupeta miad-eniča in nedvomno bi ga 1>ostavil pod kiap. da se nisem bal, da hi s tem razjez? svojo ženo. Nisem mo-srel razumeti, fcako more Margita kot :zobra£ena žena plemeni'tega duha ob-č*vatj s tako cmejenim in donrSljavim čiovekom Zdaj pa že razumem. Kakor vse ženske, je bila tuđi Margit nečimer-na. Veselila io je, če ji je kdo pe! na du§... a ker jaz tiisem zgovoren, še mani p~ prilizrvjen. je moji ženi ugajalo, da i: Dobo?: tako navdu&eno piha na djso. Bratrar.fcc se ji ie zćel ogromno zrcado, ki se ji pojavlja sleherni dan, da se zrcali v njem n^iena lepota. Toda naj ji je bil ta dečko Še tako miU ne morem verjeti. da bi me bila z njim kdaj varaU ali da bi bila na kaj takega sploh mblila. Zn to je bila moja žena preveč trezna in značajna. A ix> svojem oČetu >e podedovala ne Ie kremenit značaj, marveč tuđi zvestobo in vztrajnost. In vendar me ie ježilo, da je vzela tegu nadutega so rod ruka s seboj tuđi v Rimske toplice. BU je krasen dan, pomladno solnce je sijalo na jasneni nebu. Bilo bi mnogo prijetneje bloditi z ženo ob bregu žuborečega potoka, po zelenih livadah in zapoiŠČenih razvali-nah. kakor pa vlačiti s seboj Še tega vsiljivega fantiča. S težavo sem skrival svoje ogorčenje in z bratrancem svoje žene vso pot nisem spregovodl niti be-se-dice. Ogledali smo si tuđi vik>. K sreči moj: ženi ni ugajala in tako je nisva kupila. Kraj, na katerem je stala, je bil preveč na severu in izpostfavljen ve-trovorn. Vrt je bil zanernarjen. Vila ni imela kleti. Vrnograd je biJ poln plevela in osata. 2ena ie majala z glavo. — Ne, sem se pa že ne preselimo. Kamen se mi ie odvali] od srca. Globoko sem si oddahnil. Niti najma nj me ni rntttak) naseliti se v tem kraju, toda če bi bila Marjrtt vztrajala na svojem, h' b*l prsMien ktr?vt: to zanemaf- jeuo vilo. Iz h\ aležnosti sem poliubil svoji ntladi ženi roko. — Kaj pa storimo zdaj? — Mislmi, da bi kazalo najprej obe-dovati, — mi je odgovorila žena smeje. Predlog je bil sprejet soglasno. O4-šh smo ob žuborečem potoku mimo preperele ktapice. Pod visokhni stari-rrri drevesi je bila enonadstropna re-stavracUa, z&ra>ena v a^psikem slugu. Bla ie zsodnja pomlad in mi trije smo bili skoro edini gostie. Disalo je po pr-vem pomladnem cvetju. zrak je bil oist, mimo razvalin starega ntlina je žuborel potoček, miza je bila bek> po-grnjena — vse to me je spravilo v dobro voljo in pri obedu sem b:] zelo zffovoren. Prinesli so orao kavo. Dobozi je za-čel pripovedovati neko dolgočasno I pravijico, ki jo ie moja žena z zanimanjem poslušala, meni je pa šla ta idila na živce. Vsiljivi sorodnik je pripove-doval o neki svoji pustolovŠčini med vojno, ko je na bojiŠču sam pognal v beg dvesto Rusov in zaplenil tri topove. Požiral sem sline. Vedel sera, da nesramno laže, kaiti mladič nikoh ni bH na bojiSču, kajti med vojno ie bil še gojenec kadetnice. In jezik> me je, ko sem se ozrl na zardela lica svoje žene. Gledala je lažnjivega bratranca, kakor da trna pred seboi naivečjega junaka sveta. A Dobozi ne Ie da ni junak, marveč tuđi dober vojak ni mogel biti kajti sioer bi ne bil zapustil voiaSke službe in bi mu ne bilo treba nape n ja ti vsefc sil, da dobi v civilni službi dobro korito kot lenuh in lahkoživec. In vendar je hotel zrasti čez glavo nam poštenim, marijivim Ijudem. M sicer nismo bili Nikolaji Zrinjskl, pa smo vendaj napravili mnogo lepegra in velikega na tx)lju dela in industrije. Prebledel sem. Jeza me je popadla. Bal sem se, da udarim s pestjo po mizi a& pa da zač-nem robantiti in preJclinjati. Toda pre-inagal sem se, ker se mi ni zdelo vred-no prepirati se s tem goiobradcem. Ni me mučila Tjubosumnost, bilo je samo ogorčenje po-štejiega Človeka, ki mu ho-če nekdo natveziti kopico gorostasnih laži. Vzel sem klobuk. — Kam grel? — me je vprasala žena. — Rad bi se malo izprehodil. Ogledam si razvaline aguineum-skega cirka- — Tudn midva pojdeva s teboi, — je predlagala moja žena. — Nikar. Ostanita raje tu in zabava jta se, — sem odgovoril ves bled. — Čez pol ure se vrnem. Ker ie Margit zju-traj zelo zgodaj vstala in jo je dopo-ldanski iziet utru-dil, ni ngovarjala. Ostala je za mizo v restavracili s svojim bratrancem. Mene sta pustila na izprehod samega. Odšel sem sam in moja pot je bila usodna. Dragi moj Čitatelj, ki si doslej mirno obračal strani romana, oprosti, da nisi nasel v njem še nrč posebnesa. nič razburljivega. Toda po kratki cw>ti, dol-s:- komai noldruari Iclometer. vodeči iz kopališke restavracije k razvalinam staroveškega cirka — se že pricenja dežela čudes :n neverjetnosti, pri ka-terih se ti bodo ježili Iasje na glavi tako, da se razjeziš :n opustiš čitanje, ali pa bo« z zanimanjem čital do konca. Priznam, da ;e to neverjetna prigoda in sam bi ne mogel verjeti, da nisem iunak, ki je v nji največ trpel. Potrebno ie geslo ceredo, quia absurdnm», da mi more čitatelj slediti v ono mračno deželo pod grobovi, v katero sem za-blodi-I iJi \2 katere «em se !e s težavo vrnil v to dofmo solz. In vendar hočem popišat: jasno in točno vse, kar še zdaj vidim. Bo vsaj hidi čitatelj spoznal, da sem bil pri zdravi pameti, ko sem nastopl to usod-tto pot. Iz restavracije sem prišel v krasen srozd, ki se ie razn?rostira1 tja do kolodvora. Potok, čijcar čista voda se je lesketala v pomladnem solneu, se je vil daleč rx>d prastar mi drevesi in tam daleč se ie razšir^al v malo jezero. Za-čul se ie prestrašen krik. Za visokim, košatim crrmovjem se je kopala v potoku vaška deca. Sel sem mimo straž-nice finančne kontrole nast>roti postaje lokalne že.ezrtice, kjer je baš nekdo za-jemal iz starega vodji>aka vodo. Na široki klopi so sedele kmetice s koša-rami in zagoreli kmetie, Ici so nestrpno pricakoval: vlaka, da se odpeljejo v Szentendre. Bili so kmetie iz okolice, iz Vorošvara. Torbada in B^dukalasa. Za hip sem se nstavil na cesti, po tem sem pa krenil proti jugn. k razva-Hnam staroveš3ce?a cir^a. Ob cesti rasto visoki mecesni in topoli. Na zapadu, na kraja rodo\itne ravn'ne, teče ob ce«ti železn;ška pro-ga. Ob nasprotnem dehi ceste stole visoka, stara drevesa. rod katerimi tu-bori prot! raz\alinam Aoninca potorek. Dotlej se mi ni rmpetilo nič poseb-nega. Daleč naokrog ni bik) ž;ve duše. Samo neki kmetie je poganjal po cesti konji-ča in poziteie je prdrvel mimo avtomobil, ki je pustil za seboj oblake prahu. Dim in smrad ^o bencinu sta me prisilila, da sem krenil na shojeno stezo v senci košatih dreves. Olej, sirečna dolina med j^orami, k>er je nastal pred ^000 let: Anuincu-m. znamenito kolonijalno mesto in vojaška postoja.nka rimskeira cesarstva. Gore »o obdaialo v oblici osromnegn polkrn-a:a, r>odobne stenam velike trdn.iave. Travmki so bi'li polni pomladnega cvet-ja, diralo fe po zvončkih. marjeticah in rožmarnu. In kakor da mi Šepeče neka tajna slutnja, kako važna je pot, po ka-teri stopam, se-m začel šteti svoje korake. Od finančne stražnice proti raz-valinam staroveškega cirka ^em bil napravi! kakih 2750 korakov. Treba je razločevati- — Kako dolgo ste že v službi pri tvrdlci Simon^ in Comp.? — 2e tri leta, toda delam za tvrćKo sele nekaj dni, in sicer odkar mi je stari Sknons zagroril, da me vrže ven, Če ne bom delal. Še o mayeriinški tragediji Rudolf Habsburški je bajc najprej uslrclil Marijo Vetsero, dez eno uro pa sebe. — Imel je vec Ijubic Jutri bo 40=letnica pretresljivc ma-yerlinške tragedije. To priliko so pora* bili mnogi listi, da pogrejejo vsc po» drobnosti tragične smrti avstrijskega prcstolonaskdnika. Pojavile so se tuđi nove vesti in verzije o zagonetni tra« gediji in med temi je gotovo najzani* mivcjsa ona v »Vossische Zeituna» iz* pod peresa Marije \". Bunscn, ki >c sklicuje na u gotovi tve italijanskt ga zgodovinarja Borghesc in takratncqa vodje dunajskega dvorne^a in driav. nega arhiva pl. Mittisa. Iz teh ugotovitev je razvidno, da Ijubezen prestolonaslednika Rudoifa do lepe Marije Vetsere ni bila posred* ni vzrok njegovega samomora, kajti prestolonaslednik je imel že prej sa^ momonlne namene. Kakor znano, je igrala v tej aferi važno vlogo posredo-valka grofica Lariseh, ki je jeseni Ic ta 1888. Rudolfu sporočila, kako hrepe* ni po njem kontesa Vetscra. rvudolf jt prosil za sestanek v Pratru. kamor st je pripeljala grofica s svojo varovanko Vetsero. Mlada kontesa namreč ni smela brez spremstva stopiti iz hiše. Tako sta se Vetsera in Rudolf prvič sestala. Kasneje v novembru je grofica Lariseh Marijo Vetsero tuđi odvedla na dvor k princu, toda tega ni nikomur povedala. To je razvidno tuđi iz pisma, ti ga je pisr.11 Vetscra neki starejši d*-mi Hermini in jo prosila, naj tega ni-kar n^ izda njeni materi, kajti sicer mora izvršiti samomor. Hermina je kontesi prigovarjala, naj si princa izbi* je iz glave, toda Vetsera ji je odgovo* rila: Dve prijateljici imam, vas in gro= fico Lansch. Vi skrbite za moj dušni blagor, grofica pa za moje ljubavne nasiade. Grofica je morala odpotovati, kma* lu pa je Marija pisala Hermini: «Umi* ram v hrepenenju, noć in dan mislim, kako priti ž njim v stik, toda brez Marije Larischeve je to nemogoče ...» Toda po7neje se ji je to Ie posrećilo in je princa sama obiskala. Iz dnevnika Marije Vetsere je raz* vidno, da se je Rudolfu udala 13. ja* nuarja 188°. Takrat je pisala Hermini: «Moram izpovedati, kar Vas bo zelo potrlo. Včeraj med 8 in 9 sem bila pri njem, oba sva izgubila gUvo. Zdaj sem popolnoma njegova, z dušo in tele* som... Kajneda. Hermina, Če bom morala nekega dne bežati v svet i*i če mi obrne družba hrbet, me sprej; mete Vi?» Častihlepna Vetsera ni bila in Ru^ dolfa ni ljubila zato, ker je bil pre* stolonaslednik. Rudolf ji je poklonil železen prstan z napisom: «Vr Ijubez* ni združena do smrti!« Znancem in prijateljem je Vetsera pravila o svoji smrti in 18. januarja je napisala oporoko. Ž.e naslednjega dne se ie zmuznila z doma, kjer so na njo stro« go pazili in odsla je na dvor k Rudol* tu. Ioda njena Ijubezen ni ostala pri« ! krita. kajti kmalu je zvedela za n»o j njena mati in sic^r od dvornih dam. i Med materjo in heerko ie prišlo do burnega nastopa 27. januarji, ko je bil rojstni daa nemškega eA^arja, jc bda Marija Vetsera med tristokrati in povablj^« nimi gosti na ruin&kan poslaništvu. Drufiega dne ic imel« pevsko vajo in pela je pestni »»Ljuhc^in močnejia od smrti*. Neopaženo jc odšla i doma naravnost v grad Maverlinfl k RudoU fu. V njeni sobi so našli dom« lmtek: . .. predno me najdete, hom v Duni« VU.m Poročilo dalje navaja, da Vetsera ni bila edina Rudoffova ljubica. Ru« dolf jo je sicer zelo Ijubil. toda /e ▼ decembru, ko se je shajal z njo, je nameraval izvršti samomor skupno t neko drugo žensko. Kakor je izpovc« dal dvorni stotnik, je preživel noč od 27. na 2S. januarja na Dunaju z neko Marijo Kaspar. To je bilo dan pred sestankom z Wts^ro na Mtverlingu. Kasparjeva je Rudolfa često spremlja* la na vojaikih potovanjih in v Ma# verlingu ji je ntpisal ginljivo p na« sli prestolonaslednika mrtvega, kraj nje«ja je ležala Vetsera z rožami v li-seh in sklcnjenih rok. Pismo, ki ga je pisti Rudolf svo* ji ženi princesi ^tefaniji — zatrjui© Marija v. Bunsen — bo v kratkem poleg raznega drugega zanimiveaa gradiva objavljeno. V njem bo poda« na presenetljiva slika iz Rudolfove<«m zakonskega življenja._______________ Med smučariL — Toi>ika si ic lan: ivila tu nofn fel France jo >e moral odnesti do restavracije. — No in karaša se pr: Ft Kodan^ič, Kolićevo, po^ta Dotn-žale.___________20(2 Železnato vino lekarnaiia dr. G. PiccoHja v Ljjbfcjafti kr«r>ča oslal>e!e, mak>-Icrvne, odrasle m otroke. 102/T Vosck čisti čehclni kumuje Ceoitrakja pče-Iar^Va zabi ta-koj sti;žho. Pojasnila da;e Martin Gvilak, ffostiliia in mesari ja, Ja-rmina pri Maribora. ^M Prodajalka vest na začetnica, želi pretnenitl služl>3 s 1. au£»riiotn. N^jraje gre na de-žel-c, kćer bi eveot. pomagala sodi pri go«cx>dm)stvu. Ponudbe na upravo lista p«3 cZa-četnica*. Slike za legitimacije iđeiai« oajhitreje fotocra! Hj^cb 1"bler, UabUana. Sv P*tf» c 25 •♦♦♦••♦♦♦»•»»»♦♦♦♦•♦♦•♦»•••••• KEavirji, pianini Bd^endo^^er, Hozl A Heit/mann, Fdrster, Stingl so nespo no na bol ši Dobite jih za naj ma niše obroke Ie pri tvrdki Klfonz Breznik Ljubltana, Mestm trg 3. I. Stjepušin um. Jnjmb si priporoća otjkoljtc tu*bare, ttce ikdie. pirtitere t osuie ?•-treMčJue u ivi glazbala. -Odl'kovat m ransk»|!ii«/bf Cjeitci trulo. '- Zahvala. Zi premnoge dokaze sočutja, ki smo jih pre-?h cb priliki prerane smrti naše nađvse ljubljene, predobre mamice, stare mamice, sestre, ttSčs i". :cte, gfjsi>e Mori'e Ažmonoue vdove đavćtieija nadkontrolor]^ i poklonjeno cvetje in vence se tem TK>tom vserr lajlsk^eneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dclžni Čč. duhov-NČini stolne Žtrpnij«, kakor tuđi z Raicovnika ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagi pokomico v tako časnem številu spremili na njen. radnji potL V LJUBUANT. dne 20. jamiaT?a !0?9 Zalujoči rodb:ne: Aiman« Pelan, Povšc. Puškar F K KAISER LJUBLJANA. Koneresnt trg štev. ^ kupu'e n prodaja <.'are puške, amokresc 'ci prevzam/ ste v Komisi s»co proda o OgitH« « BAjnovcIla ivokolc*t 3WM©rle. liralae ttro!«> otrolkf r — Za »Narodno t^kamo: Ftao iezertek, — Za upta»o lQ insera ni dcl iista. Otuo Cbiu»tut. - V« * Ljuoijaa*.