¡V \àê*7 I PRO VE T A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE * JEDNOTE Uratatfkl te «praraitkl fn •Writ MIT & Lm omw«r HIT 8». Uvvtel« »n. ttuphomt uwriiu mu. rfO^YEAR XVIL $a.oo* ». Hi«, ti t Im pct-offta. «Im Art «I C«——» «fHank ». litt. Chicago, III., četrtek, 15. ma). (May 15), 1924. M°' STEV.-NUMBER 115. fw Mllta* .1 wU r.1. .f p..I... Im ta w«n 1101. AM »I OH. *, KIT. .«Ikor,.». .. J... I«, |»|. IURNS0V V0-IUNSKI sistem odpravljen. •JD hgfojodni tajnik Stons j« odita-Cne tlite Burnaove pomagate, "zastonj" opravljali vohun tke posle. lkaM VSEH TISTIH VOHU-iV PREDLOŽEN BROOKHAR- tovemu ODSEKU. fiihinjton, D. 0. — Vladni ¿unski sistem, ki jo okuževal hington -od /adnje avetovne ie sen, zakrinkani ljudje, taj ipijoni. kazaki, protidelavski njskači, politični lizuni, oaebni pniki,, politično in osebno moje, blatenje in opravljanje, to nečedno delovanje, ki ga počenjal preiskovalni nrad pod erty-Burnsovim režimom tu in Sirom Združenih držav, bo ipravljen. pravijo. Pravosodni tajnik Harlan F. f je dejal v torek, da bodo sli "najboljše in najhujše de-sile na svetu" pomaga-rlidnim odvetnikom v reževa njihnih zadev. "To bo taka vrsta dela, ki ga jo vsi odvetniki," jo rekel iTosodni tajnik. "Zasedaj ne idomestim Burnsa z nikomur, li njegovo službo prevzamem jaz i. Nisem pa toliko detektiva, bi mogel opravljati njegove po Pregled dnevnih dogodkov. • _ , Amerika. Predsednikov veto penzijske predloge je obveljsl v senatu. Justični tajnik Stone je odpra Vil vohunski sistem. Konvencija rudarjev v Illinoi su; predsednik Farrington poroča o slabem položaju. Inozemstvo. Voditelji levice v Franciji razpravljajo o programu bodoče vla de. MacDonald zopet zmagal v par lamentu. Japonska vlada noče pasti, če prav je poražena. Rumunija kupujo nevtralnost od Ogrske. Ameriški sindikat, ki ščiti rfabs buržsne, je pogorel s tožbo v Če hoslovskiji. »J Stone je poslal Brookhsrtove odseku seznam vseh tistih »i, ki so bili vladni vohnni "za dolar na leto". Burna ni mara mlložili tistega seznama. Zaeno leznamom je bilo poslano tudi eitilo, da so vsi tisfi vlsdni ijoni odstavljeni. Ti frrostovolj. "detektivi" so im^ij *%fissjd "V miove zlave datektm^e zridrtLra Kralj George— socljalist? *' Socijaliatično " je končna psovka, ki se jo poslužujejo so vražniki vsega, kar le malo diši po vladnem lastništva javnih na prav. Tisti, k^ se poganjajo za to da bi ostale vodne sile v Muscle Shoalsu v rokah javnosti, so mo rali slišati in še čujejo, kako ji zmerjajo patrijotični izžemalcl In plenilci javne lastnine z boljševi ki, marksovci in revolucijonarj Tist| *' patrijotična'' ' gospoda se mora zelo hudo čuditi, če šits postsvo, ki jo je uzakonila ontar ska pokrajina onstran jezera. Po tisti postavi so vse vodne sile iz ročene, ne morda zssebnemu ka pitalu, nego državni komisiji v u pravo kot monopol za ljudstvo. V imenu njegovega vcličsn- • *% SI >%MS*lkl IASI UiM tUSairitStAAi , . , ■ ra_± |in ■ pn>wijenjcm pwiarwitj- tosmek tajne pissve. Preskrb- ne »kupščine ontsrske pokrajine m t vsem tem detektivskim o-idjeo »o imeli dostop vsepovsod l mkogar in vsske reči. Polej? jtama in E. B. McLesna so v se-m tudi naslednji znsmenitej-«ožje: Bivši nsčelnik rockis-idske železnico D. O. Reid iz ** Yorks; Cornelius Vander-aJ* bivši zvezni senator T. Wenian du Pont; bivši tajnik re-oblikanskega narodnega odbora *«r!ei D. Hille«; pennsylvanaki Ufovemer John K. Tenner; Wil-Ilffl A. Hoppen iz Niiw Yorka. in ««»i sodnik (Jeorgc A. Carpen-hf iz Chieaga. L° s,u?i»ju sodnika Carpenterja, «f»r dva sorodnika sta bila imo-lotana v zvezi z Grommes-Ulri-»ovo zadevo, je bilo rečeno na r»vosoiln»'m departmentu, da so *> bile dane poverilne lUtine, ker * dfJftl «'a je tako uspešnejši v [Jih poslih.»"selilnimi tiči". predsednikov veto obveljal v senatu. Prvi naskok nt kongresno posta-vodajo v senatu ss js obnsssl predsedniku Ooolidgn. Pensijska osnova ni dobil» dvotretjinsko večina PREDSEDNIK BO NAJBBi VB-TIRAL TUDI PREDLOGO U VOJA&Kl BONBS. 103. / J ""/namii je oseminštirideset r?: ffd "j'1"» je več sedsnjih ® mvR,h uslužbencev ns pravo. V ^P-rtmentu. Heber H *** »n v„reh tuje lsstnine Tom Ll. r M» tudi v vrsti prosto-2Ijn h v!«dnih vohunov. Ce bi hstins v celoti objsvljens, i! "gledali še kako aloven-n« njej. In sedaj, ko so ■ V Vf)h uni odslovi jeni iz služ-^ * nabiti tudi kakemu Slo. detektivska zvezda «jovnikn Kskor izgleda, ao ven ^;.tvskidati iz Avii POLET OKOLI SVETA. do«Pol v Indo-Kino, An-«leš Jo šs v Indiji. H. msjs. — Poročnik r h"i*y je dsnes dospel v h '' Kina. Polet*is Ssigo-* »ršil v tako ailni vročini, ** '-/Mili kovinaki deli Is-7® v kotlu je ssvrels in «'«enih delov ae js odlnšči- ¡J^bad, Indija, 14. maja. -'alee fituart MacLa ^ o&neo dospel aei okoli- s vets. ns ovo- iesfc VRE*B. 'n okolic«t V petek " *"rko. Temperatura , ul "•jrišja^.naj- ^•íto ***** °b je odrejeno tole," tako ae pride nja postava. Potem aledl zakon, podoben onemu, ki ga sedaj izkušnjo washingtonski in californski progresivei spraviti pod streho navzlic ailnemu ugovarjanju razjarjenih in užaljenih 'patrijotov' vodnega truata. "Mala 'socijalistična' poizkuš-nja v Kanadi je tisti patrijotični gospodi kakor trn v peti, zakaj, v Ontariju prodajajo elektriko za tretjino ceneje kakor tokraj ameriške meje. — M. D. 8. Biblijsko bsjks velika novsrooot. Chicago, 111. — Borba do zadnje srage sc obeta med fundamen-talisti in modernisti, je rekel dr. Charles Francis Potter iz New Yorka na unitarskl konferenci, ki se je vršila v tem mestu in se pravkar končala. "To, da se fundamentalist! po-ganjajo, naj sprejme ccrkcv dobesedno tolmačenje av. pisma, ni še tako nevarno in hudo," je rekel dr. Potter is New Yorka. "Ali če pa gredo.tako daleč, da zahtevajo od postavodaje, naj prisili javne šole in univerze učiti njihne nazore, kakor ae je to že zgodilo v dveh deželah, potem je neizogibno, da pride do boja med njimi in modernisti, do boja, ki bo moral biti izvojevan do zadnje srage." Potter je zatrdil, da ni pravzaprav nobenega prepira med religijo in znanostjo. To pa zato ne, ker imata obe ustanovi vsaka avoje polje. "Posel in naloga znanosti je najti s preisksvsnjem dejstvs in resnice. In vers ims nslogo uw-etiti ts dejstvs v pojmljivo in rs-sumljivo življenjsko filozofijo." "Fundsmentslisti pode s svojimi nsuki in religijo svojih pred nikov mlsde ljudi is cerkve," je rekel čikaški duhoven George R. Dodaon. "Univerze podajajo dejstvs is filozofije, ki as Jik ne da nikakor apraviti v soglasje z verskimi bajkami." , Mladina ki ne mara biti hinsv-sks v svojem zsdršsnju nsprsm eerkvi, zspuščs vrste rszsih cerkven jsko v ter si Išče liberslnsjšo slruibo, Js šs prisUviL Washington, D. 0. — Prvi ve to predsedniks Coolidga, in sicer veto Bursumove zakonske osnove za zvišanje pokojnine veteranom iz civilne in mehiške vojne, je pre-atal preizkušnjo v senatu. Ali to pa komaj, komaj. Če bi bili dobili zagovorniki pokojninske prodn loge le en glas več, pa bi bil pred sednik preglasovan. Sedaj je pred sednik .pripravljen vetirati pred logo za vojaški bonuo, ki bi gs naj bili deležni veterani iz zadnje svetovne vojne. Po zaneoljivem poročilu je pred sednik pričel narekovati poilani co, ki bo zaeno z odklonitvijo Bursumove predloge predlošens oenstu. V tisti poslsnlci bo pred sednik povedsl, zskaj js odklonil predlogo. Za vzrok svojega koraka bo navedel to, da se mu sdi predlogs preveliko in pretežko breme sedsj, ko je trebs skrsjne varčnosti na vseh koncih in krajih. Triinpetdeset senatorjev, med njimi več takih, ki so doslej verno in zvesto podpirali administracijo, je glasovalo, da bi bil predaednik preglasovan v zadevi pokojninake predloge, dočim je osemlndvajaet acnatorjev, povečini aami demokrati z juga, dršflo s predsedni-" kom. Zs preglssovsnje je bils potreb, na dvotretjinska veČina ali štiriinpetdeset glasov. Ko je prišlo do končnega glasovanja, je senator Harrold iz Okla. home prezedlal, oddal glaz proti večini ter tako preprečil, da bi predloga postala postava kljub predsednikovi zavrnitvi. Ta zmaga v senatu bo predoed nika okoro gotovo podžgala k te. mu, da bo vetiral tudi zakonako osnovo za vojaški bonus in morebiti š8 druge predloge. Rsvno v hipu, ko so nsmeravs-li zagovorniki penzijske predloge naznaniti zmago nad predsednl-kom, ae je aenator Harrold pre. mislil ter glasoval predsedniku v prilog. Kmalu potem, ko je bil nazna. njen izid končnega glaaovanja, je senalor Bursum uvedel novo pen« zijsko predlogo v istem smislu, le ds določs msnjše zvišsnje veteranske pokojnine. Po novi pen-zijski predlogi bi dobili veterani iz civilne vojne od $50 do $60 ns-mesto po $72 ns mesee, kskor je b'lo to določeno v odklonjeni zs-konskl osnovi. ftlično jc zmanjšana pokojnina za druge veterane in njihne vdove. Bursum misli, da bo nova predloga prihranila napram zavrnje* ni osnovi kakih 5 milijonov dolarjev na leto. Senator upa, da Mučit'in Benešl npet konferirata. Rtununijk baje ponuja Itos Sod »ograške Ogrski sa nevtralnost. Dunaj, 14. maja. — MomČilo NinliČ, jugoslovanski minister za smcn4 zadeve, in Edward Beneš, čeakojovaŠki ministrski predsed nik insunanji minister, sta zopet v konferenci. Kazmotrivata mednarodne probleme, ki se tičejo Jogoalavije in Čehoalovakije. Oba iššeta potov za aodelovanje Čeho* alovakijo v jugoslovansko-itali janskera sporazumu in sodelovanje Jugoslavije v francosko-Češki slijsnei. Ikudapeštsnski listi poročajo, ds js Rumunija ponudila Ogrski kos Ssdaogrsške nazaj, če Ogrsks gs rsntlra nevtralnost v rusko-ru munskom konfliktu radi Boaars bije. Ogrska vlada demontira to voat in pravi, da nima nikakršnih pogsjsnj z Rumunijo. program zmagovite levice v franciji. Voditelji levičarskih strank govo. rs o smernicah bodods notranjo in sunanjs francooko poli. tike. POINOARB JE PODAL OSTAVKO, KATBBA STOPI V VELJAVO 1. JUNIJA. Ameriško-hibsbur-škl trust pogorel. Sindikat ameriških bankirjev, sa-intoreairan v posestva bivših Hsbiburisnov, js Ugubil prvo toibo v Oohoslovakiji. Z III. rudarske ^ konvencije. Psoria, ni. — Predsednik illi noiških rudarjev Frank Farring ton je na letni rudarski državni konvenciji v svojem otvoritvenem govoru priporočil vgraditev o-gromnih vodnih naprav na rekah Oh!o in Mississippi, ki bi preskrbovale drŽavo s elektriko po jsko znišsni ceni. Ts nsčrt bi, kskor je zstrdil Fsrrington, odpravil sedsnjo brez-pasoloost med premogarji v drža-vi ter povečsl zahteve po illinoi* Šksm premogu. Kontrola nad predlaganimi na. pjsvami bi naj bils dsns poljsv ni korporae ji, v kateri bi nsj bi. li' sastopsni premogarji^ lastniki, odjemalci In driava. Nasvetovsni nsčrt so preisksll in prerešetali taki možje, kakor so naprimer K dlson, Ford in pokojni Steinmetz. Vsi so ga potrdili in odobrili. O nacionalizaciji premogoko pov je dejal Farrington, da skraj no otežuje takšen program decen* tralizacijskl znsčsj vlsde. Prav ne in ustsvne ovire so tskšne, ds bi bilo trebs dolgoletnegs dela, preden bi ae jih dalo premagati in premostiti, je rekel Farrington. V avojem prvem spopadu z od* porno stranko je Farrington po razil protladminiatracijske aile. Delegat Jos. Tumultjr iz Spring flelds je zahteval, naj Izreče avoj sklep o poročilu poveril nega od oeka. Tumultyjava zahteva je bila potisnjena z dnevnega reda 494 proti 80 glaoovom. Izid tega glaaovanja smatrajo za preizkušnjo med Farringtono-vo atranko in prot administraeij. sko skupino. Ta zadnja predstav-lja radikalne elemente, ki bi radi odvzeli Farrlngtonu pravico do u-radniškega naatavljarija. Pariz, 14. maja. —- Voditelji raznih levičarskih strank, ki bodo imele večino v novi frsnooski zbornici, so podsli več izjav a ozi-rom na bodočo notranjo in zunanjo politiko Francije. Listi, ki sa-stopsjo to stranke,« tudi na dolgo in široko razpravljajo o programu nove vlade. Paul 1'alnleve ,eden voditeljev, je dejal včeraj, da Francija želi mir, ki mora biti stalen in pravičen. Mir pa no more biti pravičen, če Francija ne dobi odškodnine zn mutcrijalno vojno škodo j in mir ne more biti atalon, ako so ue izbrišejo vsi sledovi vojno moralne škode. Frsnoijs mora odolej msnj gledati na črke in tokst versnljske pogodbe in bolj na duh miru. Z Nemčijo mora priti sprava, is katero ae izoimi prija teljatvo na obeh straneh. Kuo stranski mir no moro biti pravi čen. Painlove je rekel, da Franeija sprejme Davvesov načrt za rešitev reparaoijskega vprašanja v trdni veri ,da bo Nemčija po vaeh svojih močeh izpolnjevala pogoje tega na&rta. Ampak franooako ljudstvo mora razumeti, da ja razlika med nemškimi demokratskimi atrankami in ultra-nacionalistl. Dokler bo Nemčija pod vostvom prvih, bodo problemi, ki jih jo pitstiki vojns, Jtmsla rešeni j šs ps pride v Nemčiji roskcijs hs krmi-lo ,tedaj bo morala Franoija drugače nastopati. "Journal la Liberte" piše da program nuvc vlade bo približno sledeči: Poincare je v davčni za koti, ki jo bil sprejet v marcu, pojde v koš in psrlsmont pokrije deficit s konfiskacijo kapitala do gotove meje kakor zahtevajo ekstremni socialisti in komunisti j eivilni uradniki dobe 1H00 frankov bonu-ss; obvezna vojaška služba ae skrči s krajšo doboj držsvni mo-nopoli, katere je Poinearejeva vlsds sklenila dati privatnim ks-pitslistom, ostanejo v rokah držs- (Dsljs ns 3. strani.) Nsw York, N. Y. — "The New York Herald-Tribune1 poroča, da jo ameriški sindikat, ki je sainto-reairan v posestva Habsburžanov v deželah bivše avstro-ogrsko mo. narhije, izgubil tožbo sa poaestva v Cehoslovakiji. Vrhovno aodiščo v Pragi jc razsodilo, da ima čeho-slovaška republika pravico zapleniti ta posestva v svojih mejah brez vsake odškodnine. Kakor zdaj stoji atvar, bo luie-lo besedo o tem vprašanju posebno mešano sodiščo na Dunsiju, ki je ustanovljeno na podlagi triatlonske mirovne pogodbe. Prizadeta posestva so nahajajo tudi v .Jugoslaviji, Ogrski in v dešelah, ki jih anektirala Italija ter ao baje vrodna $100,000,000. Obatoja iz ogromnih velepooeatov, goadov, rudnikov, gradov In palač. Omenjeni ameriški sindikat, v katerem so mnogi baukirji la Wall Stroeta, jo takoj po razsulu avstro-ogrsko monarhijo sklenil nekakšno pogodbo s nadvojvodo Friderikom is rodovino Habsburžanov za upravo dotičnih posestev. Uotsiiovlla se je posebns družim s imenom Oenersl Resi Kstste & Trading Co. in Američani so dobili eno trejlno interesov, nadvojvodu Friderik si jo ps obdršsl dve tretjini, Nsincn togs gibanja je bil, da ss praproti! kon-flskseijs habsburških posestev v novih deželah, ki so nsatsle na rszvslinsh staro Avstrijo, pod pretvezo, d* so bils posestva Podana prod rszsulom habsburške monsrhlje, V aindikstu so zsinte* resirani tudi francoski baukit'jl, katere zastopa bivši minlatraki predsednik Reno Viviani. Komunistični agitator oproščen. Ohioago, Dl. — Precej občutno zaušnico je priselil kriminalni sin dikslistični post a vi, ns kstero sts Fsrringtonovo letno poročilo zs glodsls pred kratkim odpuščene uradno leto, ki se je končslo dne 30. junijs Isni, je pokszalo, ds jo bilo 99.081 premogarjev zaposlenih v Illinolsu. "Premogokopi v državi so ob-rstovsli* povprečno 140 dni, sli msnj kskor pol čsss v letu, ter spravi pod streho/o predlogo le^producirsll 73.410.H37 ton premo pred kongresno odgoditvijo, če prav je prav maty povoda zs tsk gospods Burns in lisughcrty ks kor ns pun chiganske tožbe," ki m tičejo Ko- premogs. To ps vpoštevanjem delavskih pogodb, s izločitvijo sts v k po nrgsnizirs-nih premogokopih, z delom, ksdsr je delo, s čistim premogom, poštenim dnevnim delom v kooperaciji z upravo." , V poročilu se Fsrrington pote-guje za državno pokojnino za delavce, ki so dali svoja leta mladosti In moči industrijskemu in socialnemu Življenju t« države. DEBS FO/Dfc V ZDRAVILIŠČE. •terja, Kuthenbergs, Dunns in 29 drog h komunističnih vodite I je v — je težko povedsti vnaprsj I MacDonald zopot zmagal v zbornici. Llbsrald m podprli labortts in Bsldwlnov prsdlog oensure Js propadsl. London, 14. msjs. — Najnovejši napad torijev ns delavsko vlado Je bil zopet odbil. Predlog prej. šnjrga predsednika B»ldwina, da parlament cenzurira vlado radi tega, ker Je odpravila McKennovo earinake pristojbine na avtomobile in drugo lukaurije, j« včersj propadel s 317 proti 2A2 glsao- Terre Haut«, Ind. — (Feder. Press.) — Kugene V. Drbs, ki boleha ns svojem domn. pojde Ao te doi v sanitarij, kjer mora oststi več aieseesv po mnenju zdravnikov. Iz t«gs rs slogs ne bo mogel Debs poseliti konvencij« soeisli nevsrno stične stranke, ki ss vrši v Cleve llanda prvi tsdsn v juliju. Ali znsni delavski odvetniki in drugi pravni zastopniki men jo, da bo dal ajdaški sklep pravieo in amer v tovrstnih zadevah. Ko ao Burnsovl pretepači in podrep-n ki pa najemniki navalili na konvencijo komuniotične stranke v o-kraju Berrlen, M chigan, poleti I. 1922, ao ae vse obtožbe naslanja-I« predvsem na to, da ao bili pri Jati ljudje /lani komunistične stranka. Po prsvoreku soflsiks Vsrisns bi oe dslo soditi, ds človek ne krši postsvs, fs js člsn ts sli on« revolncljonsrn« delsv-sk« orgsnizscije. Mlirrsici so glssov sli z delavskimi poslanci in zopet rešili Mas* Donaldovo vlado poraza. 0000 Japonoev dors v Ameriko. Tokijo, 14, maja, — Najmanj &000 jspouskih emigrantov si Js kupilo parobrodns listke zs v Združene državo, kamor upajo priti pred 1. julijem, prodno stopi novs nssslnišks postsvs v vsljs-vo. Nsvsl sa vozn« listks Js tsko velik, d« s« j« bati, da n« bo prostora na parnikik za aaj»anj ti« sol Jspone«v, t ' • . • , i>' >'■ t ČETRTE*, 15. *AJA, 1924 PROSVETA PROSYETA GLASILO »LOVEWRR RAROPWE POOPORHR JRPWOTR ~ LaSTWI W A 5 LOV ZjîlÎÛ? ' HAKOP K C POO^ORWl itDWOTR « " <,.„. «eU^ po doiov'oru - »• "TCSKTTL1. n jtnm érUfJtgvm $114 »» J*»- pd laUla 91.2ft M tri MMN! CkUfo $1.10 M tot«, M« »MI*. iLft» m tri m «Me«. In — lao—aartro M-Oft. hw las KS« -PROSVETA" - SSS7-SS »• Uw«Ab A THE ENLIGHTENMENT" OrM» a£jIlm ¿»•¿4 £ IW tSSS fuS^TS^Sk hJtz Adrer •rtklpç rat« on Subscription :ÜniUd States ( ro $t.$0, »ad forsifn countrtss ÜÜ frSnrk -ji Tk. Mimt Cbk«*o) nn«Tc«Md« SS fOT yaar; Km Is os ywr._ < s FCDEiAlit MW I DaImm v okl.r.j" ». pr. (M31-14) p*Ui wUgm »d 4« rta j« • Um 4mtmi r*t«kU hMbIm«. PomtR« )• Uim, 4« m ?•■ m ustavi hat. _ VOHUNSKI SISTEM JE PREJEL PRECEJ HUD UDAREC. Novi justični tajnik Harlan F. Stone je izjavil, da bo delo največje detektivske sile na svetu tako, kakerino podpira pravdnike, ki se pripravljajo za zastopanje obtožbe. Delo bo tako, ki podpira pravdnike; in Burnsa, ki je podal ostavko, ne bo zdaj nastavil, ampak bo vodil sam vse delo, je dodal Stone zgornji izjavi. To pomeni, da bodo odslovljeni vohuni, ki so vohu-narili po delavskih organizacijah, političnih in strokovnih, obenem so pa sami podžigali k nezakonitim dejanjem. Odpravljene bodo tudi perijodične gonje Jia "rdečkarje" in "radikalce", ki so zelo bujno cvetele ob času Daugherty-Hurnsovega režima. Sistem, ki sta ga uvedla Daugherty in Bums je ob-hojanja vreden z moraličnega in etičnega stališča. Vo-huni so prihajali v delavske politične in strokovne organizacije z namenom, da odkrijejo zarote, katerih ni bilo. Vohuni so seveda hoteli obdržati svoje službe. In dR so to dosegli, so morqli dokazati, da so potrebni. Svojo potrebo so pa dokazovali na ta način, da so nagovarjRli č!ane%delavskih organizacij k nepremišljenim izjavam in tudi dejanjem. Ako so se delavci dali zapeljati, tedaj »o poročali, da so odkrili veliko zaroto, ki ima namen s silo strmoglaviti vlado Združenih držav. Za žrtve so si posebno radi izbirali tujezemske delavce. IzpraŠevali so jih, kako sodijo o Rusiji. Pri tem so se obnašali kot najradikalnejši komunisti in so sugesti-rali ljudem, katere so izbrali za svoje žrtve, da je sovjetska vlada najboljša na svetu. Kadar so žrtve pfipravili tako daleč, so sledile druge sugestije in za temi sugestijami psi aretacija. Tujezemski delavec je bil aretirRn kot nevaren prekucuh, ki hoče s silo strmoglaviti vlado Združenih držav. Ako tujezemski delavec ni bil ameriški državljan, so ga priporočili kot nevarnega prekucuha in neželjenega tujezemca za deportacijo. Zdaj je začel pravi križevi pot za tujezemskega delavca. Ako ni imel denarja, da je lahko porabil vsa legalna sredstva za svojo obram bo, je bil navadno deportiran. Ko je bil Daugherty-Burnsov režim v cvetju, so prihajale vsako leto pred prvim majem v javnost vesti, da nameravajo komunisti na prvega maja povzročiti veliko krvavo revolucijo. To strašen je z revolucijo je pričelo le ob času Palmcrja. Veliki dnevniki so z veliko slastjo po-natiskovali in razširjali te bedaste vesti, dasiravno je bilo vsakemu človeku zdrave pameti jasno kot beli dan, da peščica ljudi ne more h silo strmoglaviti take vlade kot je v Združenih državah. Iz tega sledi jasno, da to imele tRke vesti združene s pogoni gotove nRmene. Predvsem so hoteli gotovi interesi napraviti na tujezemske delavce vtis, da VMak delavec izvrši proti postavno dejanje, ako ee pri druži kateri delavski strokovni aH politični organizaciji. Dalje ho hoteli z njimi pri farmarjih in drugih slojih obuditi mnenje, da v»e delavske organizacije roetoje is elementov, ki so nevarni obstanku Združenih aržav in katerih cilj je, da se h nilo strmoglavi vlada Zdruienih držav. C.lavni namen teh obrekovanj, širjenja lažnjivih vesti o nasilnem preobratu in pogonov proti posamesnim delavcem in delavskim skupinam je pa bil, da se uničijo vse delavske organizacije, posebno strokovne, da privatn bizniški interesi lahko uvedejo odprto delavnico v vseh industrijah. Novi justični tajnik izjavlja, saj tako se tolmačijo njegove besede, da je te vohunske metode zdaj konec. To pomen!, da je vohunski sistem odpravljen, katerega sta Daugherty in Burns smatrala potrebnim in katerega so kritizirali od vseh strani kot nemoralnega in škodljivega ugledu republike, ki je povzročil velijco gmotne škode državljanom in nedriavljanom. Javnost je bila proti takemu vohunskemu sistemu, akoravno so nekateri veliki dnevniki zagovarjali njegovo potrebo s priobčevanjem vesti o napovedanih revolucijah in bombnih napadih po komunistih. Burns je najmanj desetkrat napovedal, da pozna krivce, ki so povzročili strašno razstrelbo v Wall Streetu, a te nq>ovedt so te izkazale kot časnikarske race, kadar Je imel Burns priti s fskti na dan. Ze zaradi dogodka v Wall Streetu Je Burns zdavnej zaslužil, da se odstavi kot načelnik tajne službe in se mu ne da prilike, da poda rezignacijo. Far* banje o odkritih krivcih s« ja vršilo tako očito, da Je lahko vsakdo razumel, da se Bums norčuje iz ameriške javnosti. Cardiff Kisa, Alta, Utah — Vaj kdo na misli, da »a nam eedi mad tar živimo od aladkih amo-kev. Vae boljše je sa naa po računih drugih, kateri vedno kujejo naklepa, kako naj izhaja trpin. Ni vae v redu, ker trpin ne dobi vsega kar mn gre, kar pa je ëisto um jivo zakaj, kajti garati mora tudi za ličuorejane, okrogle trebuŠČ-te mogotcev in ie kakih drugih krokaraklh priveskov' današnje družbe, če je še nanje navezan. Sreča v/onega, ki ae je odkrižal vaaj enih, ker ee bo toliko prej ahko tudi drugih. Meseca deeembra ava romala tu aam s Janezom, ko ae je nama pri drnšil še s4ljubljenec, da smo ta to vai trije odrinili proti brdu, na debudna trojiea • trebuhom za kruhom. Pa aaj bi še bilo, da bi ne bilo treba vaeti a aaboj škrinje m omare I Branil aem se na vae načine, pa kako naj bi ai pomagal,-ko moraš korak4ti, kakor ti trobentači trobijo koračnico, katerim še poaebno po akalovitih brdih ni mogoča alediti po taktu. Janez je svetoval, naj bi šla in nakupila vsak potrebnih rety v trgovini. "Kakih reči t" sem vprašal, a dobil nič kaj prijazen odgovor, da bom ie videl. Rekel je: Ali misliš, da si doma, da boš gnal koze na pašo v gorjanake ko-]>lnat Sedaj si v obljubljeni dežc-i, zato pa pojdi bri, da ne bomo kasni • Šajtrgo!" Pa se je res mudilo, da amo se prej ordpeljali proti brdom in prej dobili plesnjivo lopato in zarjaveli kramp. V štaeuni smo kupili 'vse potrebno', kar je Micika zavila in nam Želela srečno pot pa kmaln nasvidenje. "Kaj pa a tem punkljemf Tako -1—1 po Robidnici, ko se izpod enega kostanja pod drugega!" » "Tako je, cigane! Ker ai ie navajen nositi, le pobasaj na pleča in na itokaj, da te tišči." "Mahe, saj aem cigana izpod kostanja, Janet! Bom ie prenesel. Da bo Videl, ds se na ustrašim punklja na hrbtu sem mu tudi povedal, d4 aam tako-la nosil, ko sem slulil marinarje na Krasu in aem prenilil češplje. Tiknt aem nosil talko čelado, na k4teri se je poigral šrtpnelov drobec, menda zato, ds preizkusi trpešnost čelada sli da prihrani delo mojim izrabljenim nohtom ter pobija ali smrtno rani par ponižnih lazic. O tem apm pripovedoval Jatte su, pa mu nI bilo nič kaj prav, ko sem ga spominjal na kraške uši, kar «a m ja praskal ta ušesi. "Saj ja vaa minilo, la pojdiva dalje," je rakel pa hotal napeljati pogo vor kam drugam. "Kaj ps »a bi ti malo nosil!" sam pobaral Janeza, ko se je pun kelj la tajadal v pleča, a ko sam videl, ds gs la nI volja, sem po-mišljevaja rekel: "Ce bi imela vtsk par aopakov, pa bi kupila oals, ki bi mn naložila tovor na hrbet, ds bi na bilo traba vlačiti." "Dobro bi bilo," ds pravi Ja nat. "Pa kaj hočem, ko sem dal tads ji evenk krokar ju." Skesano aam prisnal Janezu, da sam niaam nič boljši. Kupil tem neksj klobas, pa jih dal krokarju, njegovi kuharici pa oopate, kakor se spodobi po krščanski vari, ti kar bom dtbil peda po smrti. Na tovornem svtu tvi ae votila proti določanomu plstu, kar ni bilo evanka, da bi kupila oala ter bi nama naaal škrinjo in omaro. Sa ma tva imela markirati osla, ker sva krokarju dala denar, za ki-teregt bi bili lahko kupila dolgo slabo »krača, torej ja tu vaaj radi-tega boljše, ker ae obrača ša vta- ki dan. H tem ae torej še nekako kontroliram, ko ae hodim vsak dan mazat gori v rudnik in ae u-čim plezati po onih leatvioah kot mlada mačka za hrošči po črašnji in za zabavo. S tam sa tudi učim hoje po lestvi v nebesa, kamor bom šel po ped o, za kar Še d an ca dajem v nebeško hranilnico. Delo tu ni težko, ker tega tudi paznik ne zahteva. Kolikor pač morem narediti, to je. C« bi nič ne naredil, bi pa tudi na škodilo, ker oni ifha itak že odtrgano eno podkvo, oe mu ni prav, ga pa pri-mem za drugo, da mu itpulim še tisto, bi vsaj več ne 'kiksT. Ni pač boljšega zdravila kot so klešče, da se s njimi odtrga podkev tistih, ki gonijo ljudi po Živinsko in ne po človeško. Bojim se, da mi bo zmanjkalo masla, a katerim hodim vaaki dan mazat lopato odpadnika. Sicer pa se tudi ni mešati a tem, kar je pre umazano delo in človak ai aamo umaže ro|p. Zato* bo še najboljše, Če bom povelal svojih pet češpelj ter se podal kamor že bodi. Najprej, upam, da bom Šel tlakat skebski listič in "Ave Mico", ker e še dosti kozlov, da bom imel tudi kmalu dosti naročnikov, da me bodo zalagali i copiki in klobiti mi pa tudi t copatami, za ksr jim bom obljubljal itotero povračilo »po smrti. — Prask Krnil Ko človak igra tako flogo to« vorne živina rsditaga, ker ga' je oekubll lenuharski krokar, mn ne kaj tarogovili v glavi. Meni ja bilo prsv tako, da ča bi bil dobU tl-•t i krat krokirji pa vile, bil bi ga akidll v najgloblje breadno, ka mor apadajo vsi iskorilčevalei, Da bi aa na mogli rdUti it bresdna, bi jih notri saaementiral, da bi ne bilo 4 njih ne duha ne sluha vač. Kij pa tudi drugega tislulijo, ča ti p4 še m človeka ne priznajo in t« imajo ti slabšega kot Živino. časi ae aprtminjajo. Tako aa bo zgodilo, da bo tudi dalavaa dela-lan produktov svojega dala in tu* dl počitka, da mu na bo trebi vodno garati, pri tem pa tudi ga ne bo morila oatudna miael za goli obstanek Ooepodj« sovražijo rde Čo barvo, ne sivedhjo se ps. ds nmo i svojim poč d jem kuhi jo rdačllo in gi bodo kmalu naknha II toUko, da bodo prebarvali vse dalavaa. Več k nt ml prtda m mi»el. di M jo odkaril kam od tu. pa ko «I tam. kako je drugod le dralja ma slo kot pri naa. kmalu.odJsaJaja teka mlili. KoUčje industrij se le Willook, Ps. Naj nekoliko pi Šem o napredovanju naia, naselbi ne. Prav slabo ja tu radi dali. Premogorov že počiva od 10. no vembra 1923 in ša sedaj nič ne vemo, kdaj prične sopat obratovati. Vedno napovedujejo, ds prič no Obratovati prvega, a ko poteče mesec, pa napovedujejo pričetak obrata na petnajstega. Tako aa na daljuje to napovedovanja od nove ga leta sem, rov pa š« danaa po diva. Mislim, da bo ša ta nedolo cen čas. Drugje pa je v naši natalblai še precej iktivnoiti. Posebno te pri nas zanimajo za katoliški "hramček božji", ki ja v kratkem Času trittel kot goba po da< žju. Kolikor mi je tn^no, ja po tvečen v imenu cerkva ivitemi? Davidu ter ima še neko drugo i me. Vsekakor pa ja mltijontki cerkev na Willocku, Pi. Kikor ta vidi, jo tukajšnja pobožna ovČioa iču priskrbeti odhodno prav pridno podpirajo, v Čemur ne bom izjemal nobene narodito sti, ker je enako pri vaah, naj bo* do Angleži, Madžari, Italijmi, Poljaki ali pa nekaj Slovencev, ki Še niso spregledali in le hodijo okoli lipovih malikov. Zanimajo se sanja, i ča ia gre si kik napredek, so nedostopni. Odkar ja tn "bošji hram" ja tudi radi m-prednosti tlibša. Pi kij bi ta tu-di ne ziviemiU za itvsr, kjer imajo vedno vtikovritne pobožne slavnosti. Ravno ko to pišem, aa vrši 'sveta birma' na WRlooku. PretekU teden ja bil 'iveti misl-jon\ Ne smem, pozabiti omeniti, kaj ae je dogodilo na velikonočni četrtek ob 11 s30 ponoči. Ravno ka* kih 100 korakov od "božjega hrane jo tbrala gruča kukluk* Ravno v nedeljo dno 13. aprila sem pobiral narof-nino za majsko izdajo. Kaldel aem na rojaka, ki mi je prav pb domače aabruail: "Jaz tiatega hudiča še berem ne!" Vprašal aem drugega, Id me je zavrnil, da je liat še naročal, pa ne mara več. Vprašal aem tretjega, ki ja rekel, da ima še Čas. Četrti jo zmagal s glavo in mi pokazal proti petemu. Slednji pa je kar odšal od mene. Poatalo mi ja malo vroča v glavi in povedal sem v pričo več kot 30 navzočih članov S. N. P. J., da danes eno leto ne bo deset čUnov našega društva, da bi nc hodili v ono barako t križem ni strehi, ki jim služi zi cerkev.. Radi tegi priporočam rojakom, da po naselbinah nasprotujejo gradnji "hramov božjih", v ka terih ae vrši aamo hujakanja in apor med delavci v naaelbini. Po leg tega pa s podpiranjem cerkva ne vršimo drugega kot podpira mo sagovarjalce današnjega kri vičnega drušabnega reda. — John Koplenik. Odhodu dovoljenja za odpotuJoSo inozemce. Mnogo sitnosti in nadlog doživljajo oni inosemci, ki ob tvojem odhodu It Združenih drŽav na mo rejo dokazati, da so plačali dohod ninski davek (income tax). Mno-gi prihajajo v New Tork, priprav ljeni na pot* In tu najdejo, da morajo plačati nepričakovane zneske ni rlČnn dohodarine. Nekateri pozabljajo prineati d seboj potrdi la (receipts) o plačanem davku\ Drugi, ki niao bili dolžni plačati davek radi nezadostnega dohodka, ne prinašajo t teboj izjava avojih delodajalcev o tem, koliko so zaslužili. Zopet drugi? ki so bili bol ni in nesposobni zl delo, nimajo zdrtvniškegi spričevala, da bi mogli to dokazati. TI in drugi razlogi povzročujejo prizadetim potnikom mnogo navolje in ogorče n ja proti vladi, ki jim nalaga' da vek, dočim bi v veČini duČijev morali grajati la tame tebe radi tvoje bretbriŽnotti. Ztkon zahteva, da ai vaak ino zemec, predno odpotuje it kakega ameriškega prittanlšča, mora od davčne oblasti v tem prittani dovolje nje. Ko atopi ni pomol (pier), di se vkrci, mori pokazati in izroči ' ma sov, ki so npenda darovali gospo du žgavno daritev a gorečim križem in tremi atreli, di ta je neka pobožna ovčica od atrthu zgrudila nezavedna na tU. Prihodnjcgi dne je bilo tbtgino vta verno ljuditvo niša niaelbine, bilo it ja nttprotnikov tvete cerkva. Pi vaa to ja ša nekam tročno izšlo, verniki bo se bali hujšega, bili ao baja v strahu, da aa bo poavetil svati hram. Verna ovčlaa al tdaj le toliko bolj aatekajo v earkev in svetemu Dtvidu prinašajo lepi darove. "Dušni paatir" ja svoječaino siatonj iskal hrana in atinovanja pri nekem takijlnjam rojaku la ponujal k%r 150 na tadan. Tods bretverska še na mu ja odločno odbila prošnjo in mu dala drug nasvet, naj gre kakih par sto kori^ kov dilač na zipuščeno firmo, kjer šivi samota raki Utvlneo ia spi v starem kokolnjaku, Čel, da bo gotovo dobil itinovinje pri samotarju ter mu dalal druibo Svati mol jo ja hitro popihal la ni hotel alulkti do konca dobrohotnega naaveta. Ad do bližnjega hoteli, kjer ja nald enako pri po* ročUo, namreč, da imajo d odi prostori v hotrln, toda na ts W-nuhe. kateri imajo primerno iti novanje v kurniku. Povedati moram la, koliko %a niši rojaki zini osa jo aa napredek in aocialitaa. Itvoljen sem bil, da pobiram naročnino aa majsko it-dajo Proletsrea lata 1123 in 1924 Lan«ko Ida eea nabral as val kot 20 naročnikov, a letna, ko ja WiUoeku sradls "hiša bolji aem jlk dobil aamo la II. Ca ho Mo tako naprej. aUdim. da jih bo prihoda je leto aaasa It pat. ti colnintrjem to potrdilo. Drugi- tzrziXTl .V. prišel. Um ja kdo v tem mM poatal " reaident , on pla. ujTB vek kot nadanjanee. dokUr .fl ne v Zdrušenih državah KdorB bil enkrat nastanjen v Z.tružcB državah, na paetane ••„,„, rM dent", ko aa odloči odpoto\ni.B Naatanjeni inotemei » jn M so vsi naši priseljenci v pravB smislu beaede — mora plačtvl »ti dohodninaki davek kot ¿mM ■ki državljan, namreč 4ni al-sadopnlkl", ki ta pred.t.vlji; Jo, M da imajo p44eben pt» s davčno obladjo. radi hmr ^ ao v stanu priskrbeti odkad^T voljan ja aa manj. kot bi *<>£ drugače plačati. V v^h tečajih gra aeveda za ilk. ^ a je. Foreign Language Infone«^ «ervier. JII Wad «Id ^ New York Cltr, ka drs^ ^ si rsipoiago 1 Pelmfct itdct. (Federated Preee.) Oiedaliiki igrald v Wew Torku glasovali n itrajk. S** York. — Organizacija gle-Vilkih igralcev, imenovana ♦«The Actors Equity Aaaociation , ;r 12 t m. odglaaovala 1099 proti enemu, da uvode 1. junija atavko v „edinih gledališčih, katerih lsst-„iki nočejo podpiaati nove pogod-l,, Večje število gledaliških družb ae je že podalo. Unija igral-rev jc pri Amerižki dclaveki fede-raciji- Milwauiki župan, goet unije krsnarjev. Chicago. — Daniel Hoan, socia-]«tični župan i* Milwaukeeja, jo bil tc dni goet konveneije, katero obdržsva tukaj unije krznarskih delavcev. Hoen je v svojem go-voru čestital delegatom na uspe-hih njihove organizacije in jih povabil, naj obiščejo Milwaukee in bodo ogstje delavske mostne uprave. Pekovski delavci v St. Lonisu zmagali. St. Louie. — Splošna atevka v prkurijah v St. Louieu je bila od-vrnjena, ko ao delodajalci sprejeli pogoje pekovskih delavcev in pristali na dva dolarja tcdenakega mezdnega poviška. Nove mesdne lestvica je eledeča: Preddelavci #44 v tednu, peki $40, pomočniki $38, navadni porfagači $29, števci kruha $30 in vajenci v drugem letu $4. Odilavljanjc želcsnižk^ delavcev v Arizoni. ' Phoenix, Ariz. — Približno 150 delavcev na železnici Arizona Kastern je bilo odelovljenih zed nji teden. Za vzrok navajajo slab nbrat radi živinske kuge v Kaliforniji. Zmaga želesostavbinsklh delav cev. New Vork. — Stavka «clead- Mavbinakih delsveev v New Yor-ku in aevernepi New Jerseyu, ki je trajala od 1. maja, je bila kon ¿sna z zmago delavcev. Btevkerji ao dobili $12 dnevne mezde. 7800 delavcev je bilo v boju • Rdtči sidiik Iz Tm-manije. S tVEPLEHO KISLINO OSLE PILA MOtA. PROPESOR NABRAL 2,000 ' ŽUŽELK. Minneapolis, Mlnn. — Dva tisoč ¿uželk, lepo nabodefiih v majhnih Meklenili škatlah zapovrstjo s pre vilno razpetimi tipalkemi, pred atavlja delo celega življenje, k ita je posvetil tej zbirki profesor o. \V. Oestlund z minnesotskc u niverze. 1'rofesor Orstlund, ki je že 40 let na univerzi, je ves ta ca» prev pridno nabiral rastlinske uši si «fidide, ki jih je nejti v Minne eoti > Doslej je vjel in nabodel 250 minnew»tskih vrst raatlinske uši Zbral je več članov afididske dru-'■•ne kakor katerikoli drugi živo -i eutimolog. Ksjti doslej jo bi lo znanih le 1,200 članov tc žužel kke družine. "Najvažnejša rastlinske uš, ki j« doma v Mlnneaoti, je jabolčni nfid." je rekel profesor. 14Ta »na 1» žuželka uniči na leto ogromno količino jabolk in škoduj tudi Ir. vju. Druge minnesotake rest l'n«kr uši je dobiti ns pesi, korusi Izniči jn vrtnih rsstlinsh. Male zelene žuželke niso prsv-za prev zelene barve, pravi pro. f"»or Oeatlund. Bele so. jjoklcr se >"' začne kazati selena hrana ako-" Jtjihna prozorna trupelca. Sodnik Ewing, ki je tudi pod-governer delavske države Tasma» nije v Avstraliji, je nedavno tega vrgel bombo v pravosodni cvet Velike Britanije, ko je objevil knjižico, v kateri uči, da kritni-nalsko pravo mora basirati na o-nebnih in ne na lastninakih pravicah. Pred kratkim je ta sodu^k uvedel svojo teorijo v prekso, ko je stel pred njim policej, ki je bil spoznan za krivega, da je po ne marnosti ustrelil človeka, ki je ne postavno lovil ribe. Ewing je pri sodil polioaju najstrožjo kasen po avstralskem zakonu, tri leta ječe. Zagovorniki laatninakih pravio so se zgrozili nad to obsodbo in pri čeli proti njemu kampanjo blatenja. Sodnik je pa odgovoril, da ob. žaluje, ker sakon ne določa težje kazni za tak umor. Sodniku Ewingu, ki je predsednik vrhovnega sodišča v Tasma niji, pravijo "rdeči sodnik" radi tega, ker vedno prihaja v *)ino dvorano v škrlatno rdečem plašču. To ime so mu dali branite!ji privatne lastnine, misleč, da ga a tem prikažejo ta radikalca aH celo z* boljševika med ljudstvom. Delav-ci so drag* volje oevojill Ime Rdeči sodnik, ker smatrajo Ewlnga za svojega prijatelja In sogovornika. Ewing jc saalovel med delevoi v New South Waleau leta 1919. ko je ispuetil it ječe dvanajst členov organizacije I. W. W., ki so bili med vojno obsojeni po drugem sodniku na 15 let sapora veak. Ts čin je seveda raspalil kapitalistične interese, empek njegovega odloka nioo mogli ovreči. Sodnik Ewing je nederjen in pogumen mož, dober govornik, ieurjen taktičar in salo spoštovsn ter priljubljen med tlelavskim ljudetvom vee Avstrslije. On je eden redkih aodnikov, ki prime jo delavcu pravico, kadar je pre vice na strani delavca. Njegove ideja justice je, da ee enkret te veelej odprevijo gorostesnostl, ki dopuščajo, da te posilstvo deklice ketnuje e šestmesečnim sa porom tatvina eemljiMnega pisma pa i 15 leti ječe. — Po Paderated KJER SI KRPALI »IDA DC ODRRUlTVO. Chicago, 111. — Jezna, ker ni maral njen mož ničesar dišati o zakonski apravi, je atopila ga. Max Bcrkman v lekarno, kjer je bil njen odtujeni mož zaposleu kot fsrmseevt, ter mu vrgla nekaj Žveplene kisline v obrss. Berkmsns so • nato odpeljali, v bolnišnico Passavant. Arthur Hissell, ki je bil tačaa revno v lekarni, je pozval policijo tjakaj, še preden ao odvedli Rerkmaua v bolnišnico. Zdravniki «o povedali, da jc Berknianov obrez hudo ožgan, in da bo mož najbrž izgubil eno oko. "Že več let ae je iskuaalu moja žena spraviti s mano," je Bork-msn povedal policiji. "Vsela sva ae pred desetimi leti, a sva živela samo leto dni skupaj. Imava enega otroka — devetletno punčko. "Pred enim letom so je moja žena vruiln v Chicago, ker sc je odločila izgladiti najin apor. Ali jaz sem ji rekel ,da je ssmau vse njeno prizsdcvanje. Kljubtemu mi je skoro vsak dau pisala, od kar je v tem meatu. "Danes popoldne sem ji rekel, de ne bova nikoli več živela skupaj. Po teh mojih beaedeh ae je hudo razjezila, potegnila ia svoje ročne torbice ateklenioo ter jo vrgle meni v obraz." Bcrkmsnovka je ostsla po svojem dejanju še več minut v lekarni rekoč, da hoče biti aretirana. Ali preden jc doapcla policija, se je premislila ter pobegnila. Policija jo išče po mestu. s . -. PROGRAM EMAOOVITE LEVICE V FRAKCIJI. NOVICE IZ JOGOSUWUL NesreCa v PUuinok. — Na veliki petek je odšla is Ljubljane dru-žbu 7 mladih fsutov, med njiuii oamotolee Ante Lenarčič, sin pro-feaorjs Lenarčiča — na Triglav! Mladi turisti so se peljali do Mojstrane z vli^com, od Jani pa ao nadalje veli pot v gor* peš. Že precej visoko v gorah jih, je prehite Slofeitki Narodna Uatanaaljaaa §. tpriU i toe. Podporni Jedntta lakarp. 1?. |*aija I tO? e dr ta rt lltiaaU. CHICAGO, ILLINOIS. r. o. ?, - . ------- . .......... ,........ ?•« SI. Jakaalasra, P»., «I. taiaik Matlkaw Tark, lajaik kaUMkaaa i le noč in družbe je prenočila v ne ^i?«uSl.VmIJcldU.* 'U'U* ^ POROTNI OOSEEi Jake Ut4irviii pradaadalk, 407 W. Hey Si Zalaaaiker, Raa 17C. Barkarlaa, Okla, Fred A. VI___________ ... Jaka TaHalj, Raa St. Neaderseerilla, r... Jake Gaeiak, 414 W. Hay St« Sprla t field, IU., Marli» Vider, B«i 471. Ely, MU... BOLNIŠKI ODSEK. glavni stan t tea7.se sa lawndale ave ItvTievalni odbor: UPPRAVNIooseki Pred red aik Vlaml Caiakar, padpradradalk Aadra» Vidri «k, R I Mallkaw Tark, tajnik ki Vagrick, aradalk fUaUa ------— «- r ----------unravii.il ■■•.u. vin. ki drvaraki bajti. Naalednje jutro je bilo krasno. Nsvsezgodaj ao turisti nadaljevali pot proti Triglavu in okrog it. ure dopoldne so priplezali do neke navpično stoječe stene, mimo katero vodi pot proti vrhu. Turistom se je vdiral snisje v Angliji izraža veliko veae-i je nad volilnim izidom na Krsn-coskem. POVODRMJ ▼ TOtODrUL Richmond, Va. — Valed hude-C drevja je neetele po mnogih krsjih v Virginiji povodenj, ki je "«1'ravlla veliko škode. Kakor po-r • *jo. je samo en človek Itgubil ^"je življenje. ' harlottesville, kjer je voda po-drla aedem mostov ia poplavila tovarniških naprav, jc bil, ka-Ur *di, najhuje priaadet. Ob-rai jKiuhint ielrsniee in električ- »aprev je bil docele preki- ajca. » no6e odstopiti J onska vlada kljik T'»k i jo, 14. maja. — Kljub dej-1?v«. da ima sedanja reakcionar-jsponeke vlade le 1M prists-Y novem perlsmeatu, opori-' -ja pa 277 mandatov, ae vlada '•»navij, pod.ti oatevko. Na v*e-r».*nji kabinetni aeji je Mlo akle • "o. da vlada ostane na krmilu ^jmsnj še neam dni, to )e toliko ' • •• da se prej izvrši poročne Msv,m4t prvetolonaelednlks Hira-■ •a Okioago, DL —. "Sodišče s sr eem", to ime si je zsslužil sodni dvor t sodnikom Samuelom H. Trudom ua Čelu tačetkom tega te dna. • Ko ni mogla gl. Mary Koltak plečeti zaostalo stanarine v znesku po $64, je sodni sluga nasveto vsi, da bi bilo dobro, Če bi kdo tt-Čel pobirati po sodni flvorani tt to žensko, in v nekolikih minutah je bila nabrana potrebns vsote, Rose Lavender, vdova t dvema deklicama je bile našla znsmeni-tega in veščega špeeljalista, ki je bil pri volji izvršiti na njeni mali hoerki zelo teževno operacijo. Ali njen hišni posestnik je sshteval od nje pO dolarjev na meaec za stanovanje,-ki ge > treba kuriti z navadno pečjo. Lakotnni hišni posestnik jo je tožil, in reve ne bo mogla kupiti evoji šestletni hčerki zdrevniške pomoči. . Takih alučajev je na ato in sto, na tisoče in tisoče na leto. Na tem sodišču je lahko videti, koliko revščine in bede je med ljudstvom, čeprav bi je ne bilo trebe, Če bi imeli drugsčen družabni sistem. Cerkveni hlapci v kutah in haljah pravijo, da ima Bog najrajši tistege. ki gs tepe nsjhuje. Ljudje verujejo tem forizejem, in bede še vedno goepodsri po svetu. Peščica »e valja v svili in koplje v razkošju, mase ps trpe v bodi in revščini. Pe cerkvenem neuku Ime bog te teptene množice najrajši, duhovne pa mora strašno eovrežltl, sakaj. II ae ker tope v j|, Demonstrsntje so vlekli po uli blagostanju in bretdelju. Teki in ^eh dve slsmnate moža, ki ata vsi oeteli nsuki| cerkvenih hlap- predstsvljclo Rtreaemsiine in Cev so nadvse neumni,in obenem poinearejo, nakar ao ju obesili, pa škodljivi. Ljadetvo trpi vdano Sš m ^ bil nspis "Stri ce- msftnova bodo£noet\ na drugem pe !'Poineerejeve bodočnost", pri I« zsdel Ante Lenarčiča naravnost v čelo. Lenarčič je padel vznak in zdrčal z glavo naprej navzdol. Tovariši no odšli takoj zm njim, n med tem je prispel« do ponesrečenca tudi že rošilna ekapedicijs. Lenarčič ae ni več zavedel. V Mojstrani ao poklioali jeaeniŠkega zdravnika dr. Kogoja, ki pa ni mogel nearečnemu mladeniču več pomagati. Med potjo na Jeseuioe je umrl, — Truplo nadebudnega dijaka so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi njegovih sošolcev lu ostalega občinstva. Zločin v Rušah. — Ne velikonočni ponedeljek so sc na potu iz ltuš na (llažuto v Smolnlku atepli pijani fantje. V tem pretepu je bil zaboden kovač Jože Mak, ki je prišel pri graščlnaklh žagah pijancem nasproti. Bres vsakega povoda se je zsletel v Maka neki Al-mek in ga sunil s nožem v prsa Isko močno, da je Mak v par minutah izdihnil. Morilee je bil še tiatega dne iaročen sodišču. Mak je bil priden obrtnik in se je šc-le letošnji predpust oženil. Umor. —. V noči od 10. ne 11. aprila so našli v Muretlneih pri Ptuju poaeatnika Franca Janže» kovice s razbito glavo, ležečega v miški krvi. Radi zauemerjanja gospodarskih dolžnosti in ker se je vdal pijači, eta ae t ženo sadnje čaac veliko prepirale. Sum je pe del tekoj na JenŽekovlčevo ženo Marijo in njenega očeta Štefana Tomažiče It. Male vasi ter na bre te Ožbolte Tomažiče ,katero so o rožniki aretirsli in oddali sodišču, Janžekovič zapušča ženo in «Ivo-letno hčerko. fekoda vtled povodnji po Hrblji ne ceni na 200 milijonov dinarjev. Prizadetim krajem bodo odplssnl letošnji davki. V Rresoviel je 5. aprila umit župnik Franc f ešarek. Pokojni ae ni nikdar politično izpostavljal, /.«to pa tudi ni imel nobenih na-aprotnikov. Vrednost denarja — Na ragreb-ški borzi Je veljal dne M. aprila 1 ameriški dolar 79 dinarjev. Smrtna koaa. — Dne 10. aprila rs vratni bolezni '-T» letni inženir Kranja Ulčsr r. Bleda. Pred tuksj meseci je nastopil svojo prvo službo pri ftuiuakl u-pravi v Teliču pri Dobo ju v lioenl, Freak Clalr Si.. •a vrši takale i VSA PISMA, ki ae ______v „ aaaalaJa aa paala al. peadaedalka ae aaalavei PradaedaMtve S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uwadala Ava.. Cklaee«. Hl. VSE ZADEVR BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi BelaUke laj-aUira S? N. P. J., SSST-SS Sa. Uwadala Ara., Cklaa«^ IU. „ DENARNE POIIUATVE IN STVARI, kl »a llšaja gl. lavrievelaeee adkara la Jedaale vakla aa aaalevei Tajaiilva S. N. P. J., tSST-SS Sa. Uwa- dala Ara, Ckiaefa, III. VIR ZADEVR V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSU ae paAUiaJe aa aaalovi Blavajallira g. N. P. J., 1CS7 SS Sa. UwadaU Ava., Ckitafa, III. Vae pri laika slada aealevaaja v gl. lawlevalaem adkara ae aaj pa4Uja>a Fraak Zella«, pradaadnlka aadaaraafa adkara, šlfar aaalav |a agaraj. Val prtairl aa «I. porotni adaak ae aaj paliljaja aa aailavi Joka Uadar-407 W. Hay Si, SpHagfieM, III. aplok vaa kar veta**, SSST-SS Val depUl la drapt aplal, aaaaaaila, «fUal, aarašalae la 4a v avaai a flaaileoa iadaata, aaj ae pelUJa aa aaalevi "Prar ia. Uwadala Ava., Cklaaga, III. Mussolini je preeenešen. Rim, 14 .maja — Kakor je raz videti iz ofiuijelnega čaaopisja, ao itslijenski fsšistovaki krogi m Novi poiskusi iz telepatije. < klical po vrsti drugega ta drugim navedene mladeuiče ter poizkušal preneatl nanje avoje misli «na gotovo risbo it tbirke, ki jo bile skrite v mapi, in msdij je moral potem snova narisati isbrani predmet. Poitkus! so se seli) dobro obnesli j mledšniči so navadno selo precisno kopirali eksperimentato-rjove risbe, ksterih nikdsr niso videli, keko Isglcdejo. Storili eo to kljub temu, da ao bili alald risarji. Le pri neketerih predmetih niso mogli takoj pogoditi prava oblike, ao jn pa pri ponovnih poizkusih vendar našli in predmete preeej pogodili, S tem je bil ponovno podan znanatveh dokat o mo*. noatl prenašanja misli z oaebe na osebo, Telepatija je torej sn» ust ve no utemeljena, gre aSmo še za razlago njenega bistva, V lam odru ao mntnjs še deljene. Nekateri trdijo, da ao človeško misli podobne radio — valovom. Kakor oddaja radio-hparat električne valove v prosttanatvo, tako oddaja tudi človeška glsvs miselne valove. DrugI pa ao zopet miioaje, da jo prenašanje uilali samo jsanovirl* stvo, ki nima nič skupn< gu a kakimi mlaelnimi valovi, Vadaljtia raziskovanju bodo pokazala, kdo Inii« pivi/, vendar pa »e nam adi, da ao prvi bližje resnici kakor dru. gi, ("e ae to potrdi, poleni bo tudi razvozlana skrivnost čudnih dr. godljajev, ko J« n. pr, kak rneiiee eli aorodnik, ki je živel dalač v drugem kraju ua skrivnosten ns» čin doznsl za smrt svojega sorod» nlks, sli znanca doma ali kje drugje. Dogodilo ae jc n. pr. da je nt-vesla doma v Tratil naenkrat za ,čutila, da je bil ubit njen Ženin v tialieiji, ill poročilo ,ki je sledilo, v trdi veri ia bedi. Pedčiee bogatinov in duhovna goepode pa vši> vejo dobrote tega evett. Za de-levee poamrtno veeelje. ki ge nikjer nI, ea duhovna p^vetne do brote. ki ee cede po ferovših in raanih kapitalističnih pelečeh. . . i ii ii .-j m je potrdilo, da je ree revno on tre-Prenašanje miall ali telepatije ' . ' malo presenečeni valed volilnega i je atvar, ki jo tmznamo danea več nu * p ' rczuliata v Franciji. '¡i man i« m j -mo imeli rev- Mogoče e, de se v Mdnjemtrij. M w 4 . no zadnja leta priliko občudove--sorts |.rl InUiitivn.m nsd- Tudi Moskva je veeela. ' \ Ulične boljše |,>er.vn« močne« koncentriranju Moskva. 14. maja, Ob priliki ^ kHcn(. lH,.p.,e In ae »» ff" odkrltjs spomenika Vael.vu Vo <||f| ujtfnvj ..^nljl". K tem pe.razvijejo v človeški glavi ta-rovakiju, ki Je bil pred enim letom d J u ,jiJo . uk(, Ub|l0.|lto močn milini valovi da kakor umorjen v Uzanl, so bile včeraj tr) ,n 1J|flirnPo#tj0' jav.M- produkdi-i^ vlevl prelete velike dalje velike demonatrselje v Moakvit . /4| fnšfWiZn\k,> še „i «b> ^ kl proti Nemčiji rsdi znanega inei- ^,,URo rJUH tn do|W|ll-, Ceata|JUs pol"» •I'"}»* k""'r denta v Berlinu. Obenem so d. ... .¿^ Ah ^ rmgui „ok,letd te aprejemiia radio postaja bn rlič-monatrantje izrsrili veselje porszom impcrijallstov v Frsne.-j^,,,^^, ,jlllJwk svoji dobičkarske namene, Lansko leto ae je v Berlinu O* snovalo "Zdrsvniško društvo zs preiskovanje |ieraphlhičnili poja vov", v keterem ao ae abrali sami LISTK10A URRDKIlTVA odlični medieinei in |»aihologi nem .,-..,.,■„ šk« preatoliee. Društvo je tekom. Central Oitjr, Pe. - Veš** na iloaedanjega obstoja priredilo več zanimivih poizk|aov prinašanje mial I z ene osebe ns drugo Najin se ilotfotli, * a ao rszni luaiimi ia» , » - - - , »"' „,J,T/,...m.v..I»I.I. ..rji. ki Hr /"»pr.»» ';"'"'kr r.bljijo ........................«» - "»i^ • V*»* niivim problemom in morda bomo v kratkem izvedeli še kaj Intere-esntnega. mM» Znamenja (May 31-24) pommsl, ds vam naročnina potsči na ta dan. Ponovita Jo pravočaano, da vam lista no ustavimo. Ako lista n« prejmeta, Jo mogoča vstav-I j an, kor ni bil plačan. Ako Jo vbI list plačan in f* no projmata, Jo mogočo ustav-ljan, velad napačnega našlo-vb, pilita nam dopisnico in navodilo stari In novi naslov. NbII zastopniki so vsi dru-iftvoni tajniki in drugi zastopniki, pri katarih lahko plačata naročnino. Naročnina sa calo lato ja $6.00 in bb pol lata pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo bb pol lota $1.90 in eb calo loto $3.00. Za maeto Chicago in Cl* coro bb lato $6.50, pol lata $3.25, sa člana $5.30. Za Evropo slano za pol lata $4.00, za vsa lata po $6.00. Todnlk stana aa Evropo $1.70. člani doplačalo samo 50c bb pofttnino. Naročnino lahko tudi sami poiljoto na naslovi UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2667 So. Lawndalo Ave., CHICAGO, ILL. »Uri Ljudja, Isčrpani Valed Rl vi jonskih Skrbi, Najdejo Pomoč v Nugo-Tone. Ja Mliakerita ia kitre. TU« «m I* » m« ll»ska*>*l I« ift/rvani« »i*.#m Is mUImum l>»u »«•»#• k ti. mt*H» I« «*»*• N«m I« M «»4*trll M* Hm aar*«a s)ifc< »» ...........i 1'rt- mm SUMIrii .«•»••» M*t Irk. <»•'»'• »»•• t»4»* *i«J |m «mMciI» - . t • »» 4*. fii» as MpetMat »• »•»• *»ifmt, /* r»-rkaail*- V»i m* m« .ua«, »k» »•m m »•«<-rf pip, Jr |4tt»tm m la MM m ko.i« rrr4ai«*i v«4 hui* je SMd Turki ia Praaeosl v S«jI. 14. amja — It Adene poročajo, da eo Turki in Franeotl v Siriji sklenili petdnevno premirje. Praakc med Torki in Pren-•oii v Siriji se vrts le veš ko me-eec dai. snaiillo je prišlo prepozno z» are-d I no številko, zato gs prlobčsmo dama. - Pozdrav! OH m karte uk-i ( . .«m ia te si utirm H>Ml>« Uk«l ■ «ne ia kMpo* «•te Nu «a I MM. Na i fite ........... M a»ia |a i., .i.i £ te M a« Mr'rUia l...i|»l la te aa •••». te MmT. uralte Mlete Uu| Mmm«)«, ki l|M ki ae*V«4l »a» 4anar l»4ai...ai». •akte-a|M u4 »aak lakrrar.« |aai«ite M l.te •» ravrarl» 4»*»r, te M««!!»!«!' flkwatetf, ta«^**a ta as atsšsi r «««h mkataak »A4».» trr ■ASVAmO Oentrol Clty, Pa. — Opozarjsm člene društve "Aojn-k moči', štev.jtereaeataejši Je bil zadnji poiskua 247, da se udeležijo društvene . nedeljo popoldne aa vsai sedeli in aodmvali. In rte bi bil pridnemu, delavnemu molu Dog gotovo srečo dal, ds bi kd lep,, napredaval, otn« ke vzredil ia nlakal brezskrbno staroet, ko ki bil tak oetal, kakor je bil. Ali nesrečna lakomnoat, da bi imel več, hitro, brez truda obogatel — ta ga jc pogreznila — nje-gu in njegove v strahovito nearečo. Poslušajte, kako. II. * Joscni je videl Zekrajec, da jc tiato teto prav tnalo sena. Kupovati ga — to mu ni kazalo. Temveč sklene voličke, ki ao bili že precej okrogli, so nekoliko opasti in porediti a priboljški, potlej pu mesarju prodati jih in šele na spomlad druge kupiti — in Miccr mlajšo m plcmcne, da ae bode pri njih zbpct kaj priredilo. . Kakor ju mislit, tako jc atoril. Zakrajec voli proda in do blizti spomladi brez skrbi, da bi mu Ktuunjkalo sena. krmi goveje glave, kar jih je lo bilo v hlevu. IVoti spomladi pn je bilo treba misliti na kup novih volov. Zakrajec torej zvečer vzame pratiko izza table in začne itudirati, kdaj bode kje blizu in daleč živinski semenj. In ko so otroci lil spat, odložil Zakrajec pratiko spet na mizo in povu avoji ženi tale važen sklep: "Jutri pojdem na Štajersko po voli." "Zakaj na Atajerokof Za božji čaa, tako daleč!" pravi njegova žena, kateri ae jo vse grozno daleč zdelo, kor jo bilo dalje kot do farne cerkve, ker ženica ni bila veliko po avetu prišla. « "Vaelej aem slilal, da ac na Štajcrakem bolje kupi kakor pri nos, hočem enkrat videti ali jc rea, cli nc" — odgovori mož. "Nc hodi, no hodi tako veliko daljo," proai ona, ker neka skrb jo obide. "Kar boš morda bolj ceno kupil, tolikanj več boš po poti pustil. In, ltog nas varuj, morda ti io zli ljudje denar vzemq, aH ti kaj hudega stare, ali "lleži, beži!" reče on, vtakne pratiko v predal in ukaže: "jutri zjutraj zgodaj kaj gorkvga napravi, da,ne pojdem tefič po avetu. kar pravijo, da ni dobro, pa tiho bodi l Do Zidanega mosta pojdem peš. jMitlcj pa na železnico sedem in sem precej v Olju« ti Ae ne veš/kako to hitro gre po želeanicil" Ker Žena re» tega ni vedela, pa tudi ne vedeti želela, je ustregla možu in molčala. , III. Drugo jutro, ko se je bil storil dan, najdemo Zakrajca že na beli cesti. Varno na *reu pod zapetim telovnikom je imel kupi denar za voli spravljen, v ustih majhno toltakovo pipo, z močno d«>«nieo pa je oprijemal dolgo drenikovo palico in delal velike korake I njo, ne dosti manjčih pa a svojimi dolgimi nogami, tako da je pat poti aeboj kaj hitro pobiral in da bi ga no bilo vsako dete lehko dohsjslo.a fro hods od Zidanega mosta na eceti dolde nekega goeposkega človeka, to je. moža v gosposki, dasl nekoliko aanošeal obleki, etarega kakik štiriintrideset let. tabnhlega obraza, z rdečkasto brada in zmršenimi lasmi. Zakrajec je hotel milno tega " gonpoakega'* Človeka dalje Iti. ko ga je bil pozdravil po stari naši legi. An se pi rad spuščsl a vsakim člove-kom v r nanje, ilsdi a gospodo ne. Kdo mu hode to zameril, aaj je več takih mož m*d nami, ki ee gospode rajli ogno, če se morejo. (Dalje prihodnjič.) včssi je pogledala vunkaj v gorski svet, koder so ze širili tožni, mračni gozdi. Nič porednega, nič veselega ni bilo več v njenih modrih očeh. ali šc lepši jc bil njen obraz" v avoji tihi, mirni reanobl Martina že dolgo ul videla več. Rekla mu je bila, naj jo pozabi} on pa je priaegel, da se še vrne. Zvečer je prižgala luč in dolgo čakala očeta. Ko'ga le ni bilo, je upihnila svetilko in legla, toda za-spati kar ni mogla. Divje alike ao jI razburjale dušo. Zdaj je videla svojega Mar-tina uBitega med skalami, zdaj zopet ae ji je zdelo, da ječi njen oče, smrtno ranjen, v samotni hoati. Zunaj jc divjala aapa, vila ato-kajoče, hoje, borovce in bukve in se je zaganjala v hišo. Zdajci, ko jc za trenutek ponehala, ae je zazdelo dekletu, da ae nekaj plazi pod oknom. Na dvorišču je zatulil priklenjeni pes. Lenka jc ležala nepremično ; od eilrtega atrahu ae ui mogla gsniti. Zunaj ae je plazilo ob atenah, tipalo ob vratih ... In akoči!a jc pokoncu a tistim obupnim pogumom, ki ga daje človeku akrajni atrab. Prekrižala ae jc on odprla okence. "OČa, ali etç vi T" Nihče ni odgovoril. Veter ji jc razmršil lase in zaloputnil okno. Legla je zopet. Počaai, počasi ao minevale ure. Naposled je bled svit oznanjal jutro. Iznova je pogledala akozi okno. "Liaica je bila ali kuna," si je mialila in se oddahnila globoko. Vso trudna je trdno zaspala. Popoldne ae posijalo^ solnce. Kmalu pa se je nanovo otemnilo nebo; skoraj črni oblaki ao viseli nad gozdovi. Divjega lovca še vedno ni bilo domov. Žalostna, zbegana jc stopila Lenka iz zakajene veže na dvorišče in ao obrnila proti hlevu. Poatala je, nobenega dela ac ni mogla lotiti; mučna alutnja ji jc težila arcc . . . Zaleaketalo ae jI je pred očmi, po licu 80 polzele vroče eolze. Naenkrat jo je pre-treslo po vaeh udih : tam za Mrtvimi ogali je počil atrel. Skočila jc v*hišo, ai ogrnila očetov plašč in atekla po klancu v vlažni, mračni gozd. IV. > îiati popoldan je korakal lovec Martin veaclo proti daljnemu domu Podpečnikovemu. Dobil jc stalno alužbo na drugem lovišču tam gori nekje ob koroški meji; vkratkem bo moral odtod. Danea je hotel govoriti z njenim očetom in zaanubiti Lenko. Dolgo je hodil zdaj navkreber, zdaj nizdolu. Neprijazna, mrzla jeacnska aapa ac jc zaganjala vanj ; dan je bil aiv in puat, ali Martin je bil židane volje. Pot jo ¿avinila mi mo Mrtvih ogalov in Že jo zagledal porušeni bor ob akali, kjer ata se tolikokrat zabavala z Lenko. Stopil je doli in sedel na deblo. Pravkar je hotel zopet vstati, ko je zagrmel onkraj jarka na soaednji rebri atrel in močno od meval od Mrtvih ogalov. Martin jc akočil pokoncu in zagledal arnjaka, ki je bežal in ae kmalu zgmdil. Od roba onostranakega gozda ac je vznafal redek dim. Temna poetava ae je btižala arnja ku. "Stoj! Pušo Iz rok!" je zakri čal Martin za deblom in obenem nameril avojo riaanico. Mahoma je izginila postava. Lovcc je ališal zloben, hripav ameb in takoj je počil drugi strel : prav mimo učeaa je prižvižgalo Martinu. Počenil jc za akalo In previdno gledal proti akritemu sovražniku, ali videl ni ničesar, /"Treba mu ho od atrani za hrbet," s! je mislil lovec, ko je bilo nekaj čaaa vae tiho in mirno. Oprezno ac je jel plaziti na d?a-ao, Tačas je zaslišal nagle korake. Nekdo je tekel po gozdni po- Izza jarka je drevil nekdo čredi skozi grmovje navkreber. Bil je ao ai hladili p jačo z ledom in sac. gom. Polagoma sc je ta običaj a. Podpečnik. Uazoglsv, brez puške, domačil tudi med nižjimi sloji, ksr z blaznimi očmi se je zgrudil k pa ni bilo po godu višjim dosto. mrtvi hčeri in zakričal obupno, janetvenikom. Država je torej fol divje. Gladil ji je laae, ji božal monopoUirala, vsled česar so ee- Gladil lica, jo klical čudovito nežno. Naenkrat pa jc akočil kvišku. Po padel je lovčevo puško in jo pomolil Martinu. "Na! Ubij me! Streljal sem nate! Ubij me!" Martin ae ni ganil. ; Zdajci je obrnil Podpečnik cev proti aebi in sprožil ob borovi veji. Mrtev je padel poleg ustreljene hčere. Zadel ae je bil naravnoat v srce. Viharne noči ožive ti mrtvaško tihi koti. Vetrovi ac pode, ječe in ihte po oatrih pečinah in o-gromnih skalah. Pastirji, ki morajo včaai za izgubljeno Živino tukaj mimo, ae plašno prekrižu-jejo in atopajo hitreje, preverjeni, da strsŠita divji lovec in njegova hči za Mrtvimi ogali. - \ RAZNO. ne silno narastle in so ga mogli uporabljati samo bogatejši sloji. Medtem pa so Italijani prišli na misel, da ac vino lahko ohladi tudi, ako se mu doda v vodi raztopljen sol'ter. Istočasno pa je neki vojvoda v Mantovi iznašel prašek, ki je spreminjal vodo v led. Goto. vo jc, da eo iznašli proizvajanje leda že pred 17. atoletjem. S tem je bil.do proizvajanja aladoled* samo le en korak. Tega je storil Florentinec Prokopij, ki jc pričel proizvajati ledeno limonado iz katere se je razvil aladoled. Voda dražja od vina. — Mad-žaraka vlada je razpuatila občinsko upravo v Budimpešti, ker je h'lo njeno gospodarstvo skrajno škandalozno in neumno. Tako je danes v Budimpešti, da je valed konzumne davščine voda dražja od vina. ti. Dolg plašč jc vihral aa temni , mi hojami v divji aspi. Navzlic gozdnemu mraku je Martin zpo-znal Lenko in bliakoma mu je šlo po glavi: oni na rebri jo bo imel aa drugega lovca in bo streljal nanjo! «Zastajalo mu je srce, aa trenutek je bil ves omamljen. "Hitro sem doli**' je vzkliknil in akočil isaa skale, da bi potegnil dekle v zavetje. Le par sekund m je pokaaal Martin divjemu lovcu ia še je počilo aopet onkraj jarka. Lenka je vadihnila, prijela ae je aa prsi, omahnila. Martin jo je rahlo položil ca akalo. Drgetal je po vsem životu. Tenak rdeč eurek ji je lil iz rane. "Lenkal Lenka!" Je klical ljubico. kleče poleg nje. fte enkrat je odprla 1 rudne, motne ošl, ga pogledala in hotela vzdigniti Močneje je priteklo U rane; krvava roka je polaaila a prsi, mlsdo telo »a atreaavali hitri sunki. Največji daljnogled na avetu. ao postavili pred nekaj leti na zvezdami Mount—Wilson v južni Kaliforniji. Stocolaki reflektor tega daljnogleda ima v premeru 2 1/3 m in preaega valed tega da-leko vse dosedanje optične pomožne inatrumente. Amerikanski astronomi si obetajo od tega daljnogleda čudovite atvari. E. Hale je razložil čaaui karjem, zakaj ac namerava vpora-biti v prvi vrsti tega velikana Z neoboroženim očesom vidimo pri bližno 5000 zvezd. S pomočjo ŠC4t deaetcolakega daljnogleda v orno njeni zvezdami se jih jc naštelo 20 milijonov in sicer do dvajsete vel kosti. S pomočjo novega dalj nogleda upa omenjeni aatronom, da bodo poatale tudi manj avetlc zvezde vidne in da ae bo akupno število nf 100 milijonov. Poaebno pozornost ae hoče po ložiti na vprašanje, zakaj se nam nekatere zvezde prikazujejo ^ rdeči lučif Od tega vprašanja za viai spoznavanje velikoati in gradnjo vaem:rja. , Čim večji ao poatali daljnogledi, v tem večje razdalje segajo. Pokazalo se jc pri tem, da nc raate število novih vidnih zvezd v istem razmerju. Kapteyn je dokazal, da to ni vzrok pojemanja števila zvezd, ampak da ac v teh razdaljah svetloba razprši na najmanjših delcih, ki plavajo v vaemirju in da je oalabljenje svetlobe vzrok nevidnoati. Enak pojav opazujemo na naii zemlji, kjer ae aolnčna avetloba razprši na delcih dima, valed če aar zadobi rdečo barvo. Število zvezd z rdečo barvo pa raate, čim globlje prodirajo v vse mirje. Rdeča barva je lahko znak itaroati zvezde, po Kapteynovi razlagi pa tudi znak razpršenja svetlobe. 4 Končno ac hoče tudi raziskati velike gruče zvezd in meglene vrtince, čijih gibanje jc za astronoma največje važnosti. Zgodovina sladoleda. — Sicer jc letos še nekoliko prezgodaj go voriti o tem hladilnem l^ku, vendar pa je zgodovina sladoleda zelo zanimiva. 2e v najstarejših ča sih modrega kralja Salomona naj demo beacdo o snegu, ki nas hladi v dneh neznosne vroč:ne. Cezar Heliogabal jc ukazal v poletnem ča|u pripeljati v Rim ogromne množine anega. da se ozračje neko liko ohladi. Običaj hladiti a sne-gom in ledom pijače pa se jc udomačil šele v 17. veku. V juniju 1538 ao se v Nizzi sestali Franc 1.. Karl V. in papež Pavel III. Karlov zdravnik Champier ae jc zelo za čudil, ko jc videl, da ao donašali Italijani v bližino viaokih gostov sneg, da bi ohladili zrak. Koncem IS. veka so pričeli uporabljati sneg tudi na francoskem dvom. Ko ao višji dostojanstveniki pili, jraMraMSKSKB! SLOVENSKI SOKOL "CHICAGO" priredi JAVNO TELOVADBO S PLESOM v soboto, dna» 17. maja 1924 v Narodni dvorani n& 1802 So. Racine Ave., .Chicago, IlL Vatopnina v predprodaji 50o PRI VRATIH 75c Začetek točno ob 7 uri zvečer. Program točno ob 8 uri zvečer. Uljudno ao vabljeni vsi Slovenci in Slovenke na to zanimivo prireditev. Igrala bo izvratna godba, zabave dovolj za vse, izvrstna postrežba jamSena. Pridite vsi in so zabavajte z nami. Vabi ODBORI 5 REVMATIZEM lirntM Hssnš* sdravtla** ad ila-veka, ki ga ja sa« ua nas mm mi mM«« p* gillllasm r#v mi t iavsi ta. Tf*i*#l len kar mm* má fcl •! Jt U ak.sll In •ket tri UU rituali ••m ilfivde m i^rflvlloai, %mpmk vu paaMČ, lil serai jo ArfML Št MÉ t>ilao Ml iiwHIij k I Jt papalagBMi CMlfV' fttl I® irifcMf äI erallg balečisi Od ms WÍh». M M t«T«S I« a» Ml* MMtae e» Iiwiáwe M «tarto», paele4ifi fcfêft )l twki kel pfl IM* t»Rai OM. bi ir*» «a mIMmí •S ill»Ma nnMllM«. 4m »Mlw •• iT****' M ' 9m" 8r ■v, JmIm to i toi .....Ci Is toto«a KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE 0. N. F. J. Književna matica Sloven-akc narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi aledeče knjige t Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povezt iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vez-ba. Cena a poštnino vred $1.50. Slovensko-angleilia slov niea. Dodatek raznih korist nih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Uptoi Sinclair, poslovenil 1 van Molek. Povest Iz življe nja ameriškega proletarija ta za časa velike vojne. Tr da vezba. Cena $1.00 a pošt-nino vred. ZajadalcL Spisal Ivan M6 lek. Povest iz doslej akrite ga kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 a poštnino vred. Zakon biogenezije Spisal Uotrard J. Moore, poslove nil J. M. Zelo podučna knji gs. ki tolmsči mnoge natur ne zakone in p.ikazuje, kako ae aplašnl . razvoj ponavljs pri posamezniku fizične in duševno. 8 slikami Trda vezba. Cena $1.50 a poštnino vred. Zadaji dve knjigi .ssro leni sknpsj, dobite as tri dolsrje. Nsročbe. a katerimi je po slstl denar, sprejema KNJIŽEVNA MATICA SM749 Sa. Leamdale Are. 0Mr»~a. DI-