Kr-nia - V obeh občinah so ga praznovali s sla 1. avgust - občinski praznik Jesenic in Kranja Kranj, petek, 3. I Leto XXXII. Številka 60, 61 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 3. 8. 197« Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarj 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah od julija 19 71 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE r TRZIC - Od zadnjega občinskega praznika do danes »o v tržiški občini veliko naredili. Napredek se kaže tako v krajevnih skupnostih, kjer so stekli novi metri sodobnih cest in drugih komunalnih naprav kot v združenem delu, ki se je, kolikor je pač moglo, opremilo z novimi prostori in sodobno tehnologijo. iz kopice pomembnih pridobitev kaže izdvojiti dve. Prva je izgradnja nove vpadne ceste od tovarne BPT do Peka, ki je bila prejšnji mesec urejena. Vendar pa je to le prva etapa v zamisli o sodobni cestni povezavi Tržiča. Treba bo namreč na novo speljati se cesto mimo Peka in urediti križišče pri Zlitu, ki bo omogočilo lažji dostop zlasti v industrijsko cono. Razen tega imajo Tržičani za kasneje v načrtu se izgradnjo novega križišča pri vhodu v Bombažno predilnico in tkalnico, ki bo hkrati z dograditvijo ceste odprl tudi promet do starega mestnega jedra. Druga, nič manj pomembna, je bila uresničitev zamisli o izgradnji poslovnega in trgovskega centra v Bistrici. Bogato založene prodajalne Peka, Zlita, BPT, Tobačne tovarne, cvetličarna, mesnica in frizerski salon že nekaj časa zadovoljujejo in privabljajo tako občane kot goste Tržiča. Skoda je le, da go-stinskemu podjetju Zelenica ie ni uspelo odpreti njenega Zelenega bistroja. 5. avgust —-praznik občin Radovljica in Tržič DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKI RADOVLJICA — Ugodni rezultati gospodarjenja v občini Radovljica omogočajo živahno investicijsko dejavnost. Naložbe usmerjajo v gradnjo novih industrijskih proizvodnih prostorov, v rekonstrukcije in modernizacije tehnoloških linij. Vse to pa pomeni boljše delovne pogoje, večjo kvaliteto, večjo produktivnost, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta in zaposlujejo višje kvalificirane delavce. Trenutno je v občini v gradnji 82 objektov s predračunsko vrednostjo 836,691.000 dinarjev, kar je po vrednosti največ doslej. Število naložb pa je vedno večje. Problemi, s katerimi se investitorji srečujejo, je v povečanju predračunske vrednosti ob zaključku investicije ali že prej. Cene gradbenega materiala in storitev stalno naraščajo; večkrat tudi zaradi počasne gradnje in sprememb, ki nastanejo v investicijskih programih. Pri naložbah opažajo upadanje deleža samoftnanciranja, na račun zagotovitve domačih kreditov, kar je predvsem posledica slabše reprodukcijske sposobnosti gospodarstva v minulih letih. V občini Radovljica je bilo v prvem polletju letošnjega leta dokončanih 16 objektov v skupni predračunski vrednosti 78 milijonov 304.000 dinarjev, končna vrednost pa je veljala 79 milijonov 154.000 dinarjev. Za te vrednosti so investitorji zagotovili 50 milijonov 164.000 lastnih sredstev, za 19 milijonov 199.000 je bilo garancij in 9 milijonov 790.000 kreditov. _j. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8.T9 — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska mehanizacija — večerni zabavni pro- gra m epoigs i_ NASLOV. GLAS 2. STRAN PETEK. 3. AVGUSTA 1979 Ob prazniku Kmalu po zasedbi stare Jugoslavije, ko so bili osvajalci na višku svoje moči, je bila Vodiška planina na Jelovici priča zgodovinskemu dogodku. 5. avgusta je bil tu ustanovljen prvi slovenski bataljon narodnoosvobodilne vojske — bataljon, ki je dobil ime po našem velikem pisatelju Ivanu Cankarju. »Narod si bo pisal sodbo sam!« je zapisal Cankar. Ta vizionarska misel je zaživela z ustanovitvijo prvega našega bataljona. Postala je moto, prva in zadnja misel znanih in neznanih borcev za svobodo. V spomin na ta zgodovinski dogodek in v želji, da bi se tradicije narodnoosvobodilnega boja prenašale na prihodnje rodove, so občani Radovljice sklenili, da bodo ta dan praznovali. 5. avgust je praznik občine Radovljica in ni slučaj, da smo leta 1977 podpisali listino pobratenja med našo občino in občinama Brus in Svilajnac iz socialistične republike Srbije. Velika ideja bratstva in enotnosti naših narodov ni mogla biti bolj poudarjena kot je bila s pobratenjem ob obletnici, ko je naš narod začel pisati novo stran zgodovine. S tem svojim dejanjem smo še enkrat potrdili bratstvo naših narodov, ki se je začelo kovati v prvih dneh po okupaciji leta 1941. Prijatelji iz Brusa in Svilajn-ca so nudili v najtežjih trenutkih naše zgodovine vso podporo in pomoč našim izgnancem, ki so jih sprejeli kot svoje brate. V letošnje praznovanje visokih partijskih jubilejev vnašamo tudi mi občani Radovljice svoj prispevek. Danes, ob praznovanju obletnice ustanovitve prvega slovenskega bataljona narodnoosvobodilne vojske, lahko s ponosom ugotavljamo, da so ideje in aktivnost zasnovane ob konstituiranju Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, bogato obrodile. Bistveno se je spremenila podoba naše občine in vse naše družbene skupnosti. Materialna moč naše skupnosti se je močno okrepila, zavest nas vseh pa je porasla v mogočno manifestacijo samoupravnega socializma. Uspehi našega dela, rezultati naših naporov so vidni na vsakem koraku, od občinskega središča, do najbolj odmaknjenih zaselkov naše občine. Vse, kar smo dosegli, je dokaz naše življenjske moči in izredne vitalnosti sistema, kate- rega nosilci smo. Zato pa moramo v času, ki je pred nami, odločno delati, da bomo premostili gospodarske težave, ki nas trenutno tarejo. Zavedati se moramo, da je naša osnovna naloga v prihodnjem srednjeročnem načrtu gospodarska stabilizacija. Smernice družbenega plana naše občine za čas 1981 — 1985 in srednjeročni plan, ki ga bomo pripravili in sprejeli, mora zadovoljiti potrebe stabilizacije našega gospodarstva, kar bo le-to garancija pospešenega napredka in razvoja občine. V zvezi s temi nalogami nas čaka obilica dela, vendar sem prepričan, da bomo tako kot doslej tudi v prihodnje dostojno opravili naloge, ki si jih bomo zadali. To bo najlepši prispevek in oddolžitev vsem borcem naše narodnoosvobodilne vojske — borcem Cankarjevega bataljona, Komunistični partiji in našemu tovarišu Titu. V imenu skupščine občine Radovljica in svojem imenu želim vsem občanom kar najprijetnejše praznovanje in jim za praznik najtopleje čestitam z željo, da bi kar najplodneje sodelovali v interesu svoje lastne in sreče prihodnjih generacij. inž. Leopold Pernuš Predsednik skupščine občine Radovljica Priznanja skupščine občine Radovljica - Na slavnostni seji ob občinskem prazniku Radovljice bodo po sklepu komisije za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica podelili priznanja za leto 1979. Priznanja bodo prejeli Alojz Andoljtek z Bleda, Miro Kavčič iz Radovljice, Franc Podjed z Bohinjske Bele, Joit Rolc iz Radovljice in Dr. Borut Rus z Bleda. Javna priznanja za dosežene uspehe posebno pri delu pa Delavska univerza Radovljica in Gasilsko druitvo Rečica pri Bledu. Obenem bodo za udeležbo v jugoslovanski himalajski odpravi podelili posebno priznanje Marjanu Manfredi z Bohinjske Bele in Zvonetu And rej -čiču iz Studen čnic. ALOJZ ANDOLJSEK Alojz AndoljŠek je bil od leta 1942 član Osvobodilne fronte in od leta 1944 obveščevalec NOV. Po osvoboditvi je bil zaposlen pri Inteks Kranj in na skupščini občine Radovljica ter nato v tovarni Sukno Zapuže, kjer je bil od leta 1956 dalje kot direktor. Alojz Andoljšek ima precejšnje zasluge za razvoj delovne organizacije Sukno, za uspešno finančno poslovanje in za dobre medsebojne odnose v tem kolektivu. Povsem so realizirali investicijski program ter v proizvodnjo vpeljali zahtevnejšo tehnologijo in izdelavo boljših tkanin. Alojz Andoljšek je s pravilnim odnosom in razumevanjem do so- delavcev in do razvoja samoupravljanja dosegel uspehe trajnejšega pomena in s tem odločilno vplival na uspešno gospodarjenje in utrditev razvojnih perspektiv delovne organizacije. MIRO KAVČIČ Miro Kavčič je aktivno deloval v NOV, bil večkrat zaprt, po osvoboditvi pa je najdalj časa delal v radovljiški Almiri kot sekretar podjetja do leta 1964, ko je bil imenovan za direktorja delovne organizacije. Almira je v tem času dosegla izreden vzpon v dvigu proizvodnje, opremljenosti in izgradnji proizvodnih prostorov v Radovljici in v Novi Gorici. Na tržišču je dosegla svoj vrhunec, saj je postala pojem kvalitete trikotažnih izdelkov v Jugoslaviji, za kar je prejela 7 najvišjih priznanj mode in kvalitete — zlatih košut. Skrbela je za uvajanje nove tehnologije. Miro Kavčič je vseskozi aktivno delal tudi v organih gospodarske zbornice Slovenije ter v organih tekstilne industrije pri združenju tekstilcev Jugoslavije. Aktivno je delal tudi na področju samoupravljanja in kot član Zveze komunistov v družbenopolitičnih organizacijah. Posebej pa si je prizadeval za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, zlasti pri organiziranju TOZD in uveljavljanju delegatskega sistema v delovni organizaciji. r Prireditve Radovljica - V počastitev občinskega praznika Radovljice je bilo že nekaj prireditev. Tako je bil v petek, 27. julija, koncert godb na pihala DPD Svoboda Lesce tudi v počastitev krajevnega praznika Lesc ter otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Henrika Marchela v festivalni dvorani na Bledu. V soboto, 28. julija, je bil šahovski turnir, v nedeljo je bil tradicionalni mednarodni moštveni šahovski turnir pri Sobcu, v ponedeljek, 30. julija, pa orgelski koncert na otoku. V sredo, 1. avgusta, je folklorni ansambel Tanec iz Skopja pripravil jugoslovanski folklorni večer v festivalni dvorani na Bledu. Danes, v petek, 3. avgusta, bo otvoritev otroškega vrtca v Lescah ob 12. uri, ob 16- uri pa otvoritev doma družbenih organizacij na Brezjah, kjer bo uro kasneje slavnostna seja skupščine občine Radovliica v domu družbenih organizacij na Brezjah. V soboto, 4. avgusta, bo ob 8. uri republiški balinarski turnir na igrišču v Leecah in v Radovljici, ob 11. uri bo tovariško srečanje borcev, mladine in občanov na Vodiški planini, ob 17.30 uri pa odkritje spominske plo&če na pročelju elektrarne v Piškovcu v Zasipu v spomin na miniranje cevovoda. V nedeljo, 5. avgusta, bo ob 8. uri republiški balinarski turnir na igrišču v Lescah in v Radovljici, kjer bo sodelovalo 16 ekip iz Slovenije, ob 9. uri bo srečanje planinskih društev v Zgornji Radovni pri Psnaku. ob 10. uri bo odkritje spominske plošče padlemu borcu Jožetu Pretnarju v Zasipu, ob 16. uri pa srečanje gorenjskih folklornih skupin v Bohinju Pod skalco. V sredo, 8. avgusta, bo ob 20.30 uri jugoslovanski folklorni večer v Festivalni dvorani, kjer bo nastopil folklorni ansambel Tine Hožanc. Na slavnostni seji skupščine občine bodo podelili občinska priznanja in javna priznanja, obenem pa nagradili najboljše učence radovljiških osemletk 1 I) S FRANC PODJED Franc Podjed izhaja iz delavsko napredne družine, leta 1965 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, član ZK pa je od leta 1961. Najprej se je zaposlil v radovljiški Almiri kot analitik, pozneje je bil vodja finančnega sektorja. Njegovi delovni uspehi so bili vpleteni v hotenja samoupravnih in družbenoekonomskih usmeritev razvoja in organiziranja delovne organizacije. Kot družbenopolitični delavec in sindikalni aktivist je znatno prispeval k dvigu družbenopolitične in kulturne zavesti zaposlenih. Leta 1974 je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radovljica. Vse do leta 1979 je odgovorno in uspešno opravljal to funkcijo, s svojo prizadevnostjo in znanjem pa je prispeval k ureditvi razvojnih perspektiv gospodarstva občine, organiziranosti upravnega organa skupščine občine. Poleg tega je uspešno delal še v številnih samoupravnih organih in družbenopolitičnih ter interesnih skupnostih na Gorenjskem in v Ljubljani ter v samoupravnih organih združenega dela kot: predsednik poslovnega odbora Ljubljanske banke v Radovljici, član izvršnega odbora Ljubljanske banke v Kranju, je član medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, član sveta za industrijo pri skupnostih slovenskih občin in številnih drugih. JOST ROLC Jošt Rolc izhaja iz napredne delavske družine in se je že v letih pred drugo svetovno vojno vključil v napredno društvo Sokol. Med vojno je bil v naših partizanskih odredih in v brigadah, sodeloval je v parti- zanskih borbah na Dolenjskem, v Beli krajini. Notranjskem in na Hrvatskem. V KPS je bil sprejet leta 1944. Po vojni je na Bledu ustanovil Delavsko univerzo, uveljavljal pa se je kot predavatelj pri usposabljanju rezervnih vojaških starešin. Od leta 1967 do leta 1972 je bil predsednik občinske konference SZDL Radovljica ter nato predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica. Opravljal je številne naloge v občini, v krajevni skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in v društvih. Pri svojem delu se je posvetil organizacijskemu delu, strokovnemu usposabljanju rezervnih vojaških starešin ter obrambni vzgoji prebivalstva. Svoje dolgoletno delo nadaljuje kot predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine, predsednik koordinacijskega odbora za odnose z zamejskimi Slovenci in zdomci. Vse svoje naloge opravlja vestno in izredno ustvarjalno. DR. BORUT RUS Dr. Borut Rus je v NOV sodeloval leta 1942, aktivno pa je bil udeležen od avgusta leta 1943. V TOZD Zdravstveni dom Bled je zaposlen od leta 1955 kot specialist splošne medicine in predstojnik TOZD. Svoje delo v ambulanti opravlja strokovno, kot predstojnik pa ima velike organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do sodelavcev. Kljub zahtevnim strokovnim nalogam, ki jih opravlja, je zelo aktiven tudi na družbenopolitičnem področju. Član zveze komunistov je od leta 1944. Bil je več let predsednik sindikalne podružnice Zdravstvenega doma Bled, član predsedstva republiškega odbora zdravstvenih delavcev Slovenije, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, predsednik komisije za var- stvo okolja skupščine občine ter član več drugih odborov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Od leta 1965 do leta 1967 je bil podpredsednik skupščine občine Radovljica, leta 1967 pa je bil izvoljen za poslanca socialnozdravstvenega zbora skupščine Slovenije. Zaradi njegovega aktivnega dela na družbenopolitičnem področju je bil izvoljen za člana družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter. za člana izvršnega sveta skupščine občine Radovljica. OBČINSKO JAVNO PRIZNANJE GASILCEM REČICE Gasilsko društvo Rečica pri Bledu je bilo ustanovljeno leta 1909, vsa leta svojega obstoja pa je uspešno delovalo. Člani so zgradili svoj dom ter nabavili opremo. Društvo je prizadevno skrbelo tudi za kulturni razvoj vasi, za vzgojo kadra, predvsem uspešno pa skrbijo za požarno varnost. Gasilci sodelujejo s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in s civilno zaščito, na tekmovanjih pa so dosegli vidne uspehe. OBČINSKO JAVNO PRIZNANJE DELAVSKI UNIVERZI RADOVLJICA Delavsko univerzo so ustanovili leta 1959, v dvajsetih letih pa je uveljavila na področju izobraževanja ob delu pomembno in odgovorno družbeno poslanstvo. Do danes se je v 3412 oblikah usposabljalo več kot 245.000 občanov. Posebno družbeno izobraževanje se je krepilo, saj je Delavska univerza pripravila 170 različnih seminarjev in 32 oddelkov političnih šol, ki se jih je udeležilo 7.645 občanov. Zelo uspešno pa je bilo poslanstvo delavske univerze tudi v vseh drugih oblikah izobraževanja ob delu. D. Sedej Gasilskemu društvu Rečica, ki letos praznuje 70letnico, so podelili javno priznanje skupščine občine Radovljica za vestnt> in prizadevno delo. Razvojni kažipoti -- s, V razvojnih usmeritvah je občina Radovljica tesno povečana z Gorenjsko — Gospodarstvo naj si pripravi kvalitetne plane razvoja - Poraba v mejah - Elan in Veriga nosilca industrijskega razvoja v občini Radovljica - Smernice družbenega plana občine Radovljica so nastajale v stiski s časom in tudi v kadrovskih težavah, kajti manjka jim obširnejša analiza možnosti, ki pa jo bodo morali vsebovati temelji planov. Vendar pa so smernice sprejemljive, čeprav deloma pomanjkljive. Načrtujejo vse razvojne kažipote, ki jih bodo morali v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in drugih dosledno upoštevati v obdobju od 1M1 do 1985, predvsem pri temeljiti pripravi družbenega plana občine. POZORNOST KVALITETI Smer nadaljnjega razvoja občine bo izhajala predvsem iž poglabljanja samoupravnih odnosov in krepitve delegatskega sistema. Vprašanje razvojne usmeritve .občine* je tesno ' povezano s sosednjimi občinami in z vso Gorenjsko, predvsem pri vprašanjih zaposlovanja, varstva okolja, prometa, oskrbe, energetike, šolstva, kulture in zdravstva. Ne nazadnje tudi pri vprašanjih prednostnih naložb in usklajevanja v okviru medobčinske gospodarske zbornice, bank'in turističnega gospodarstva. Za kvantitetni razvoj ne bi smelo biti več nobenega strpnega razumevanja, kajti izključno prednost naj bi imela le kvaliteta, v skladu z dohodkovnimi povezavami in dohodkovnimi odnosi. Povezovanje je potrebno za turistično gospodarstvo, industrijo, trgovino in proizvodnjo, kajti le tako je možen hitrejši nadaljnji razvoj. Družbeni proizvod, naj bi povečali okoii 7 odst. letno, ob večji produktivnosti, ob upoštevanju takih proizvodnih programov, ki bi bili kvalitetni in smelo začrtani. Ob tem pa bo morala vse vrste potrošnja na vajeti. ELAN IN VERIGA Zaposlenost naj ne bi bila višja od 1,5 odstotka. Produktivnost naj bi se povečala letno za 5 odstotkov, izvoz naj bi bil večji od družbenega proizvoda, uvoz pa naj bi bil pod povprečno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Za investicijske namene bodo namenjali 20 do 30 odstotkov družbenega proizvoda. Kmetijstvu naj bi zagotovili nemoteno proizvodnjo, ki se nikakor ne bi smela zmanjševati. Med industrijskimi panogami pa naj bi v občini imeie prednost tiste, ki bi ustrezale določenim kriterijem: imele naj bi zadovoljiv tržni položaj, zagotovile naj bi donosnost, bile naj bi perspektivne. Klan naj bi ponudil tržišču celotno športno opremo, Veriga naj bi razvijala pnevmatiko. Elektroindustrija z Iskro postaja pomembna v strukturi proizvodnje in ji je vsekakor zagotovljen nadaljnji razvoj, lesna industrija pa bo le težko brez dolgoročne tržne usme-. ritve uveljavljah svojo proizvodnjo". Živilska industrija dobiva z novo tovarno čokolade in peciva v Lescah večje zmogljivosti, dober pa je tudi razvoj kemične industrije, ki je najbolj akumulativna panoga v. občini. Kovinskopredelovalna industrija bo morala izboljšati svojo tehnologijo, nosilec razvoja trgovine pa bo Murka z nakupovalnim centrom.. Turizem ima posebno mesto, njegove probleme bodo morali v prihodnje sistemsko reševati, v malem gospodarstvu pa bodo imele prednost servisne dejav/i osti. Kako delajo družbenopolitične organizacije Rekli so Ob občinskem prazniku Radovljice smo v kratkem zabeležili besede predstavnikov družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Radovljica. Povedali so, kako v občini uresničujejo vlogo* Socialistične zveze, Zveze komunistov, Zveze združenj borcev NOV; Zveze socialistične mladine- in Občinskega sveta zveze sindikatov, katere ho najpomembnejše naloge, katere hibe in slabosti. : Vlasta Vidic, sekretarka komiteja občinske konference Zveze komunistov Radovljica: »Med stalnimi nalogami je nedvomno na prvem mestu krepitev vloge zveze komunistov, njeno utrjevanje in organiziranost, idejnopolitično izobraževanje članstva. Z redkimi izjemami delujejo osnovne organizacije v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Aktivno in prizadevno dela 109 osnovnih organizacij Zveze komunistov s 1600 člani. Naši člani se redno vključujejo v idejnopolitično izobraževanje, tako v okviru medobčinskega študijskega središča kot v okviru lastnega programa izobraževanja. Letos smo imeli 3-meseČni seminar za slušatelje iz jeseniške in radovljiške občine, ob dnevu mladosti sprejeli 50 mladih, obenem pa 48 članom Zveze komunistov, ki so člani že 30 let, podelili spominske značke in priznanja. Ob usposabljanju članstva in krepitvi organizacije pa sproti obravnavamo vsa pomembna vprašanja našega družbenega in gospodarskega razvoja Se posebno aktivni so bili komunisti ob obravnavi gospodarskih vprašanj, ob vprašanjih krepitve samoupravljanja, uveljavljanja delegatskega sistema, ob problematiki zdravstva, kulture, raziskovalne dejavnosti. Člani komiteja so bili pobudniki za temeljito obravnavo stanovanjske problematike, kjer v občini precej zaostajamo. Tudi dosledno uresničevanje sklepov kongresov in pomembnejših sej CK ZKJ je stalno prisotno tudi v naši vsakdanji praksi.« Drago Rozman, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica: »Socialistična zveza si predvsem prizadeva, da bi uveljavila in utrdila tiste oblike dela, ki naj bi zagotovile večjo učinkovitost. Tako smo ustanovili več koordinacijskih odborov in drugih teles ter uveljavili predvsem sekcijski način dogovarjanja, da bi odpravili slabosti v delegatskem sistemu. Za odpravo pomanjkljivosti pa ni zadolžena le Socialistična zveza, temveč vsi tisti, ki lahko in morajo pomagati, da nepravilnosti ne bo več. Že doslej je Socialistična zveza obravnavala in spremljala uresničevanje dogovorov, ki so bili sprejeti v javnih razpravah in sodelovala v njih. Tako pri obravnavi kmetijske problematike, stanovanjskega gospodarstva, ekonomskih stanarin, kadrovskih problemov in štipendiranja ter številnih drugih, si prizadevala za podružabljanje ljudske obrambe ter se aktivno vključila v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Zdaj bo poleg ostalih nalog začela tudi z uveljavljanjem kolektivnega dela in odgovornosti, pomlajevala organizacijo ter resnično frontno še naprej oblikovala vse organe in telesa Socialistične zveze. Dobri in ustrezni kadri bodo lahko zagotovilo za boljše delo. Med drugim naj bi nehali delati organi, ki so bili zdaj le forumski, oblikovala pa naj bi se politična koordinacija v občini. Le z dobro organiziranostjo bomo tudi v prihodnje lahko kar najbolj dosledno približali organizacijo delovnim ljudem in občanom.« Jošt Rolc, član predsedstva občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV: »Člani Zveze združenj borcev NOV si bomo v prihodnje predvsem prizadevali, da se počasi spreminja dosedanja zamisel o dejavnosti Zveze združenj borcev. Organizacija naj ne bi bila »veteranska«, temveč frontno organizirana na vseh področjih in v vseh organizacijah. Zelo veliko aktivistov, borcev in vseh članov organizacije je aktivnih, srečamo jih v krajevnih skupnostih, kjer aktivno delujejo ne le v borčevski organizaciji, temveč vodijo ali so člani tudi drugih organizacij. Med pomembnimi nalogami je vsekakor še nadaljnje utrjevanje in razširjanje izročil naše preteklosti, skrb za varovanje naših spomenikov, skrb za vzgojo mladine. Ne bi pa več tako podrobno obravnavali vseh drugih vprašanj borcev, kajti za razreševanje raznih problemov kot so socialni in stanovanjski, so druge organizacije in interesne skupnosti. To pa seveda še ne pomeni, da bi zanemarjali obveznosti in pravice borcev. Posebno skrb bomo še naprej posvetili zdravstvenemu varstvu borcev, ki je postalo zadovoljivo zdaj, z ustanovitvijo in uspešnim delom dispanzerjev za borce v radovljiški občini. Člani Zveze združenj borcev NOV naj bi se še vnaprej vključevali v vse družbenopolitično in gospodarsko življenje ter s svojimi izkušnjami in prizadevnim delom gradili našo samoupravno socialistično družbo.« V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo v radovljiški občini posvetili še posebno skrb razvoju kmetijstva, da bi ohranili čimveč rodovitne zemlje, obenem pa naj bi se kmetijske zadruge in kmetje ustrezno povezali. . . DRUŽBENE DEJAVNOSTI V smernicah za pripravo družbenega plana pbčine' Radovljica so dokaj —. ali celo poreveč — smelo, začrtali program razvoja in dela družbenih dejavnosti. Kar 50 odstotkov otrok naj bi bilo vključenih v predšolsko Vzgojo in varstvo, 40. odstotkov v celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje, 30 od-stotkpv višje šolske generacije .pa najdbi bilo v usmerjenem izobraževanju. . * , Osnovno zdravstveno varstvo najl •bi bilo v prednostnem položaju, visok Odstotek starega prebivalstva na posameznih območjih občine pa , bo zahteval posebno Skrb izvajalcev socialnega varstva. .V sedanjem srednjeročnem programu so zgradili v občini nov sodoben dom oskrbovancev, treba pa bo organizirati še druge oblike varstva in pomoči starejšim.' * V telesni kulturi je na prvem mestu množičnost in tisti vrhunski šport, ki bo rezultat množičnosti, krajevrje skupnosti pa naj bi poskrbele za usklajen razvoj vseh dejavnosti na svojem območju. Tako bodo .v občini • načrtovali svoj razvoj tudi v stanovanjskem gospodarstvu, kjer bo imela prednost* družbena gradnja, v uresničevanju* nalog varovanja prostora, v razvoj prometne infrastrukture, kjer se načrtuje* drugi železniški tir, oprema želez'niške postaje Lesce ter nova magistralna hitra cesta, v razvoj PTT omrežja z več telefonskimi priključki. Ne bodo smeli pozabiti tudi na modernizacijo .'vodovodne mreže in na njeno razširitev, na energetiko, na varstvo okolja ter na Številne druge .naloge, ki zahtevajo skladnejši1. razvoj in' napredek vse družbenopolitične skupnosti. . ' D. Sedej Srečko Kunčič, sekretar Zveze socialistične mladine Slovenije v Radovljici: »Mladina dela v osnovnih organizacijah, vendar bi se lahko organizirala še v nekaterih delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela, obenem pa bi naše mladinske organizacije morale obravnavati še marsikatere druge probleme. Povratna informacija marsikje še peša, obveščanje je slabše in zato pripravljamo naše glasilo, kajti občasne informacije niso dovolj. Delo je boljše v krajevnih mladinskih organizacijah, četudi ne v vseh, v večjih krajevnih skupnostih pa bomo morali preiti na organiziranje aktivov. Mladi so se uspešno udeležili številnih akcij splošnega odpora, skupaj s Socialistično zvezo akcije Nič nas ne sme presenetiti, pripravili smo občinsko mladinsko politično šolo, vendar je bil odziv razmeroma slab. Prav tako pripravljamo občasna posvetovanja, okrogle mize, si prizadevamo za idejnopolitično usposabljanje, za kadrovanje, ki bi se moralo začeti že v šoli in potekati preko Zveze socialistične mladine. Sodelovali smo tudi pri razreševanju nekaterih problemov, pri stanovanjski problematiki, zdaj pa intenzivno pripravljamo mladinsko delovno akcijo. 45 mladincev, tudi iz pobratenih občin, bo tri tedne na Pokljuki, iz Titograda pa se avgusta vračajo naši brigadirji. Zal moramo ugotoviti, da imajo le nekatere večje delovne organizacije razumevanje, da zagotovijo udeležbo mladih delavcev na mladinskih akcijah. Nedvomno bi morale tudi druge organizacije bolje upoštevati vzgojno-politični namen in pomen mladinskih delovnih brigad.«. Janez Smole, predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica: »Osnovne organizacije sindikata po delovnih organizacijah občine so v minulih nekaj mesecih največ pozornosti posvetile uresničevanju zakona o združenem delu in uresničevanju vse problematike gospodarskega razvoja. Pri tem so sindikalni delavci vso pozornost namenili uveljavljanju samoupravnega položaja delavca, njegovega neposrednega odločanja, dogovarjanja in sporazumevanja. Med pomembnimi nalogami, ki čakajo sindikalne osnovne organizacije v prihodnjem obdobju, sodi vsekakor tudi planiranje v temeljnih organizacijah združenega dela. O tem so že v večini delovnih organizacij prav na pobudo sindikata začeli razpravljati in si prizadevali, da bi prišli do izraza vsi interesi, vse možnosti nadaljnjega hitrejšega in uspešnejšega razvoja. Prav gotovo bo planiranje hitrejše in uspešnejše tam, kjer imajo ustrezne službe, težje pa bo v manjših delovnih organizacijah. Pomagati bodo morali koordinacijski odbori, večje organizacije združenega dela in plansko-analitska služba pri občinski skupščini. V planskih dokumentih bodo morali opredeliti kako bo v prihodnjem obdobju z družbenim standardom zaposlenih delavcev, z zaposlovanjem, z morebitno preusmeritvijo proizvodnje, z naravnimi do-nostmi prostora, s kadri. Planski načrti so pomemben dokument, na osi vi katerega se bo v naslednjih letiii usmerjalo vse naše gospodarstvo in vsa naša družbena dejavnost.« I). Sedej 3 L AS 4.STRAN Ljudje gradijo in urejajo HudieTn Upno9tlh "-adovljiske občine so delovni lom ^Hn^ani *- 8am°P"8Pevki in prostovoljnim de-taonStf« 1 pr°?t.?re z* 9v°i° Pe^ro društveno in družbenopolitično aktivnost - Za občinski praznik nov dom družbenih organizacij na Brezjah PETEK. 3 AVGUSTA 1979 Radovljica - Občani in delovni judje radovljiške občine, združeni / krajevnih skupnostih, lahko >raznujejo letošnji občinski praznik >onosni na uspehe, ki so jih dosegli / zadnjem obdobju. V večini krajevnih skupnosti so se odločili za lamoprispevke za izgradnjo druž->enih domov, za ureditev komunal-*iih problemov, za ceste, kanaliza-:ijo, za objekte, ki so potrebni za vzgojo in varstvo. Tam pa, kjer majo še probleme, so sredi delovnih Driprav za gradnjo novih objektov, ti jih v sleherni skupnosti potrebuje lelovni človek in krajan. sikje so položili asfalt s prostovoljnimi denarnimi prispevki, marsikje so vaščani sami kopali jame za drogove in kanale za vodovodno ali kanalizacijsko omrežje. Družbeni standard se nenehno dviga na vseh področjih, še vedno pa ostajajo naloge, ki jih bodo začrtali v naslednjem srednjeročnem programu. Vse pridobitve minulega obdobja pa so vsem le spodbuda za nadaljnje delo in za nadaljnje delovne uspehe v vseh krajevnih skupnostih občine. D. Sedej V Lescah imajo nov vrtec Krajevna vzajemnost Krajevna skupnost Lesce je ena najbolj prizadevnih krajevnih skupnosti v radovljiški občini - Samoupravno deluje več kot 300 prebivalcev - Naloge iz srednjeročnega plana bodo presegli Va Brezjah so zgradili nov dom družbenih organizacij Lesce — Krajevna skupnost Lesce praznuje 28. julija svoj krajevni praznik v spomin na dan leta 1941, ko je odšlo v partizane 14 krajanov, med njimi tudi narodni heroj Tonček Dežman. Lesce so se v 34 letih po vojni razvijale iz male vasi, ki je štela skupaj z vasmi Hlebce, Hraše in Studenčice 650 prebivalcev. Tedaj je bilo zaposlenih le 120 prebivalcev, danes pa šteje krajevna skupnost Lesce več kot 3.200 prebivalcev in več kot 1.200 delavcev je redno zaposlenih predvsem v industriji. Zadnjih petnajst let je razvoj Lesc doživljal nenehen vzpon, saj so se naselja širila, obenem pa tudi primerno komunalno uredila. V Lescah so od lani do letos uredili kanalizacijo v Hrašah, v Hlebcah, še ta mesec pa bodo položili tudi asfalt v Hrašah in v Hlebcah. Od Trate do Lesc so uredili primeren pločnik v dolžini 450 metrov, porušili Šumi-jevo hišo, ki je v ozkem prehodu ovirala promet ter razširili cesto. Ena izmed najbolj pomembnih pridobitev krajevne skupnosti, v kateri so veliko prispevali tuHi sami krajani s prostovoljnimi deli, je Prav ob letošnjem občinskem )ra/.mku bodo odprli dom družbenih >rganizacij in društev na Brezjah, lom, ki je za krajevno skupnost, ci je bila vse do danes brez prosto-*ov, zelo velika pridobitev. Dom. '-grajen s pomočjo širše družbene ikupnosti, predvsem pa z delom lamih krajanov in prispevkom dru-itev, je sodoben, z dvorano, pisar-lami in pošto. V njem bo slavnostna ieja vseh treh zborov skupščine ob-;ine. V Lescah odpirajo nov vrtec, v došnjah intenzivno gradijo trgo-'ino in tudi prostore krajevne skup-losti; v Kropi že leto dni dela nov nontažni vrtec, v Radovljici se tradi šolski center, posebna šola, iripravlja se gradnja Cankarjevega laselja ter adaptacija in razširitev irostorov nekaterih delovnih orga-lizacij. Begunjski Elan se priprav-ja na eno svojih največjih naložb loslej, Bohinjska Bistrica je >onoana na svoj dom Joža Ažmana, jer krajani lahko organizirajo pro-lave in srečanja. Stara Fužina bi ada svoj družbeni center, kajti lima niti enega prostora za dejav-ost kulturne skupnosti, na Bo-dnjski Beli so adaptirali šolo. Niso aostajali v Ljubnem, kjer so aščani večinoma s prostovoljnim elom obnovili šolo in ne v sc*sed-jem Podna rtu, kjer so ob lepih rostorih doma začeli t akcijo ;lefonskih priključkov in so danes ihko zgled, kako M da tudi z delom riti do cenejšega telefonskega ljučka. Akcija za telefonske yi ljučke poteka tudi na Lancovem lorjah si bodo oddahnili reditvi ceste od Zatrnika na » u-ljuko, saj pozimi ne bo več ozkih rometnih grl. Vaščani Srednje asi so veseli, da so ob obnovi odružnične šole dobili prostore tudi 3 vrtec, ki ga imajo zdaj lepega in >dobnega tudi v krajevni ikupKiOSti led. Tudi v Ribnem hodijo otroci lepšo in toplejšo Solo. Veliko je še pridobitev, objektov domov, zgrajenih, adaptiranih in gradnji, ki so jih vaščani pomagali raditi z žulji svojih rok, v pomoči / aterialom ali kako drugače. Mar pri-pri- po Po- olmiro modne pletenine TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovine L čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice nedvomno nov vrtec za 120 otrok, ki ga bodo odprli ob letošnjem občinskem prazniku Radovljice. Kako težko so ga krajani pričakovali, pove podatek, da bo že v prvem letu sprejel 150 predšolskih otrok. Vrtec stoji za družbenim centrom' Lesc. Na tem območju pa bodo v prihodnjih letih zgradili tudi več stanovanj. Prostor za trgovino Merkur bodo v Lescah namenili za gradnjo zasebnih hiš. V krajevni skupnosti, kjer samoupravno dela v organizacijah in v društvih več kot 300 delovnih ljudi in občanov, so torej že uresničili vse nalOge iz srednjeročnega programa. Celo več. Odpravili so še številne druge probleme, nad katerimi so se pritoževali krajani. Ob tem je treba omeniti tudi vzdrževalna in nova dela v kampu Sobec, ki sodi v krajevno skupnost in v okviru Turističnega društva Lesce, ki je eno najbolj množičnih in delavn:. na Gorenjskem. Pri Sobčevem bajerju, ki so ga pred desetletji krajani sami izsušili in vse do danes tudi sami gradili, imajo danes asfaltirana igrišča, primerno restavracijo, gradi se trgovina Murke, kamp pa je izredno lepo urejen. Kamp Sobec je prav zaradi izrednega prizadevanja turističnih delavcev iz Lesc danes najbolj obiskan in tudi deležen številnih priznanj domačih in tujih gostov. Pred nedavnim so mu tuji gostje v anketi podelili posebno priznanje med vsemi jugoslovanskimi kampi: priznanje na jelenji koži. V naslednjem srednjeročnem programu, na katerega se v Lescah že pripravljajo in upajo, da bo delegatski sistem zaživel še bolje v plodnem sodelovanju z organizacijami združenega dela na njihovem področju, nameravajo urediti še nekaj komunalnih vprašanj: pločnik po desni strani alpske ceste do železniškega prehoda in pločnik po levi strani od železniške postaje do Žita. Pričakujejo, da nekateri prebivalci, ki imajo ob cesti svoja zemljišča, potrebnih komunalnih del ne bodo ovirali, temveč z razumevanjem dopustili, da se dela nemoteno opravijo. Prav tako naj bi bila v prihodnjem obdobju še plodnejša samoupravna organiziranost, še bolj dosledno naj bi zaživel delegatski sistem. Zdaj deluje v krajevni skupnosti dvajset športnih, kulturnih in drugih društev in organizacij, med katerimi so posebno množične in delavne turistično društvo, godba na pihala, šahisti, nogometaši, folklorna skupina in radioamaterji. Družbeni dom postaja že pretesen za vse dejavnosti, ki bi rade svoje prostore, prav tako tudi za družbenopolitično življenje. Med odbori in komisijami velja še posebna po-havala odboru za splošni ljudski odpor, ki je prejel republiško priznanje ter tudi nekaterim svetom in komisijam. Posebno zavzeto in plodno pa je sodelovanje krajevne skupnosti Lesce s trgovskim podjetjem Murko Lesce, ki se preko delegatov vključuje v delo krajevne skupnosti in je vedno tudi pripravljena pomagati in sodelovati. Krajevna skupnost Lesce je torej skupnost, v kateri so številni krajani in delovni ljudje pripravljeni zavzeto delati in ustvarjati in tako lahko dosega iz leta v leto večji razvoj in hitrejši napredek. D. Sedej i Popoldne na Bistriški planini r Sonce se je rahlo prevešalo na drugo stran, ko sem počasi sopihala proti Bistriški planini. Vroče je bilo in prav nič mi ni bilo žal, da sem avto pustila na »parkirišču«, ne pa celo spodaj, na Brezjah. K sreči ni bilo daleč (smo pa res reve, mestni ljudje, kajne?) in že je bila pred mano planota, Bistriška planina. Zadaj ob gozdu na desni strani sem opazila tabor odreda Severne meje, ki je imel pred kratkim tu gozdno šolo, o toliko pričakovanih kravah pa ni bilo sledu. Poskrile so se pred pripeko v senco dreves. Prav na drugem koncu planine sem zagledala dve koči. V prvi, levi, so mi rekli, bom našla Lizo. Pa je nisem. Le kam se je skrila? Najbrž teka za kravami, sem si dejala in jo mahnila proti drugi hišici. J Tu je bilo bolj živahno. Cel kup žensk, kot bi klicale dež. Zvedela sem, da je »gazdarica« Minca Bogataj in da je hišica pravzaprav neke vrste gostilna. Bolj skromna sicer, pa vendar se v njej vsakdo lahko odžeja. Imajo pivo, vino, pa tado- Minca Bogataj ima izvrstnega ta domačga in tazelenga .. mačga, pa tazelenga .. . Izbira za vsak okus. »Ja, največ ljudi pride na Bistriško spomladi in jeseni. Mi pravimo: krave gor, ljudje pa dol,« je pripovedovala Minca. »Največ je seveda domačinov, ki na planini ,rontajo' (pečejo), po pijačo pa v glavnem pridejo k nam. Koča je žal precej skromna. Samo eno sobico ima. Zunaj je več prostora, a kaj, ko pozimi ali v dežju zunaj ni prijetno.« In je še povedala, da bodo prihodnje leto kočo najbrž razširili še za tri sobice pa tudi nekaj ležišč bodo potem lahko postavili. »Sem prihajam samo ob sobotah in nedeljah,« je nadaljevala Minca. »Med tednom ni ljudi, poleti pa tudi ne, ko so na dopustih. Precej pa se ustavljajo planinci. Tod mimo gre namreč slovenska transverzala, ki ima postajo na 1634 metrov visoki Dobrči.«. Od Lizine koče so prihajali glasovi. Gotovo se je že vrnila. Res, stregla je neučakanim gostom in jih »kregala«, kam se jim tako mudi. »Včasih sem živčna. Vse sorte hočejo. Celo lizike in sladoled. Takrat me zdražijo. Sir, smetano mleko imam, drugega ne,« je pripovedovala in tekala sem in tja. »Ja, tudi od drugod pridejo, ne Liza pa prav tako izvrstno mleko, sir in masovnek . . . samo iz Tržiča. Tisti so najboljši. Najbolj so skromni in zadovoljni,« je nadaljevala. Ko sem znancem v Tržiču pripovedovala, da nameravam na Bistriško, so mi svetovali, naj Lizo nagovorim, da mi skuha masovnek. A so dvomili, da mi bo postregla z njim. Pa sem najbrž tako milo gledala, da se sploh ni branila. Čeprav ni lepo kukati v tuj lonec, sem bila vseeno ves čas, ko je kuhala, zraven. Najprej je s kislega mleka pobrala smetano, jo zavrela, nato pa vanjo vsula nekaj koruzne in nekaj bele moke. »Mešati je treba, mešati, da se ne prime,« me je prijazno poučevala. »Nekateri delajo masovnek samo z belo moko, nekateri dajejo vanj tudi jajca. A ,moj' se mi zdi najboljši.« Res, ko je maslo izstopilo, sem brž pokusila. Skoraj bi se spekla. Mmm, je bil dober. Liza ali Elizabeta Tišler, ampak njenega »pravega« imena najbrž ve le malo ljudi, je doma iz Loma pod Storžičem. V 77. leto je že stopila, pa je še tako živahna, okretna! Z dvanajstimi je morala prvič na planino. Pasla je dve, tri domače krave, v varstvo pa so ji jih zaupali tudi nekateri drugi kmetje. »Na Javorni-ku nas je bilo takrat devet maje-ric. Bilo je lepo, čeprav smo bile vse uboge. Hodile smo v lesenih coklah brez nogavic, obleko pa smo imele eno za vsak dan, eno pa za ob nedeljah. Pa jedli smo preče dons tudi slabo. Krompir, polento, kruha je bilo malo, še mleka je bilo največkrat škoda,« se spominja. Na Javorniku je bila 33 let. Poročila se je precej pozno, malo pred drugo svetovno vojno. Mož, golcar, je kmalu odšel v partizane. Padel je 1944. leta, sama ne ve kje. Zato polaga cvetje na spomenik, ki so ga letos ob dnevu borca postavili nedaleč od njene koče, kot bi pod njim ležal mož. Sama je tudi med vojno ostala na Javorniku. Trikrat je bila že tik pred tem, da jo bodo ustrelili. »Nerada se spominjam. Kolikokrat me je bilo strah!« Po vojni je Liza v Lomu kupila staro hišo, ki so jo do zdaj že trikrat popravljali in obnavljali. Z njo živita hčerka, zet in trije vnuki. Kljub temu pa Liza komaj čaka, da pride pomlad, da jo spet pokličejo njene krave. 26. leto je že na Bistriški planini in bo še, če bo le pri zdravju. »Štirinajst tednov preživim tu. Pridem enkrat okrog 10. junija, vračam pa se konec septembra. Letos imam enaindvajset krav, deset molznih. Molzem trikrat na dan. Iz mleka delam največ skuto, malo pa ga poberejo ljudje, svežega ali kislega.« Da planšarija ni tako enostavna stvar, sem se prepričala, ko mi je Liza povedala, kakšen je njen delovni dan. »Vstanem zjutraj ob pol štirih. Najprej grem mlest, potlej pa krave od ženem na pašo. Treba je še počistiti hlev, v koči zakuriti, porihtati mleko in posodo. Največkrat zajtrkujem šele ob desetih. Potem pa spet za živino. Pobegne mi tudi pol ure daleč. Včasih me prav skrbi, če jo bom dobila. Zmatran si, lačen, tekaš v dežju in lepem vremenu ...« Opoldne krave spet pomolze pa še enkrat proti večeru. Spat gre nekako ob pol desetih, saj je naslednji dan spet enako naporen. »Čez poletje ne grem v dolino. Kar rabim, mi prinesejo. Saj ne morem, ne smem. Krave so muhaste.« In že je odhitela ven, saj so se njihovi zvonci slišali prav blizu koče. Spet bo treba »mlest« ... H. Jelovčan pa več kot preveč dela z enaindvajsetimi kravami. Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznuje Tr alpina m žiri V planinskih čevljih Alpina boste tudi v planinah in gorah varno in udobno obuti. Veliko veselja in užitka vam na izletih in turah želi ALPINA G L,AS 6.STRAN PETEK, 3. AVGUSTA 1971 Naš praznik 5. avgusta praznuje naša občina Tržič svoj praznik — v spomin in počastitev prvih partizanov, borcev in revolucionarjev, ki so na ta dan pred J8 leti padli v junaški in neenaki borbi z nemškimi okupatorji v Verbičevi koči pod Storžičem Ob tem spominskem in zgodovinskem prazniku se v mislih vračamo v težke, toda slavne dni začetkov oborožene vstaje, za katero so se odločili naši občani pod vodstvom predvojnih komunistov in revolucionarjev. S spoštovanjem se spominjamo prvih in vseh kasnejših-žrtev, bilo jih je prek štiristo, ki so jih prebivalci naše občine doprinesli v času oborožene vstaje in ljudske revolucije ter tako s svojim visokim krvnim davkom neizbrisno in častno vgradili ime naše občine v temelje nove Titove Jugoslavije in naše samoupravne socialistične ureditve. Zavedamo se svojega dolga, ki ga imamo do vseh naših padlih občanov, do vseh žrtev ljudske revolucije. Prav zato smo vsa povojna leta, ki so bila težka in včasih tudi kritična, častno in z velikim čutom odgovornasti izpolnjevali svoje obveznosti, svoj dolg do padlih. Tudi danes, ko je za nami že nekaj desetletij uspešne in hitre ter na vseh področjih razgibane graditve, naši delovni ljudje in občani vsak na svojem mestu po svojih najboljših močeh prinašajo svoj delež k skupnim naporom za še boljši jutrišnji dan. Ponosni smo na že dosežene uspehe, skupaj se veselimo napredka, ki smo ga ustvarili v tem srednjeročnem obdobju. Večkrat smo se morali krepko spoprijeti s težavami, da smo načrte lahko uresničili. « »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična stranka, srečo si lahko človek ustvari samo sam!« je zapisal naš veliki revolucionar in mislec pokojni Edvard Kardelj. Te njegove misli naj nam bodo vodilo in spodbuda pri nadaljnjem delu in uresničevanju nalog, ki so pred nami in za katere se bomo skupno in samoupravno dogovorili tudi v naslednjem srednjeročnem načrtu gospodarskega, socialnega in celotnega razvoja naše občine. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam k doseženim uspehom ter se jim za njihovo delo, pripravljenost in sodelovanje iskreno zahvaljujem. Prav tako iskreno jim čestitam k občinskemu prazniku in želim, da bi . bilo njihovo delo in. sodelovanje tudi v bodoče tako plodno in uspešno kot doslej. Predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris Plakete mesta Tržiča Zlato plaketo mesta Tržič prejme, letos Trittika industrija obutve in konfekcije TRIO ob 25. obletnici obstoja tovarne in ob preselitvi v ne-ve poslovne prostore-na Mlaki. Zaradi dinamičnega razvoja se namreč delovna organizacija ni mogla širiti v mestnem jedru. Zato so se delavci odločili, da prenesejo celotno dejavnost v industrijsko cono. Pred dvema letoma so preselili, obrat no-tranjikov, lani pa še obrat usnjene konfekcije. Tedaj so zgradili tudi sodoben obrat družbene prehrane. Letos bo dokončana hala za trgovino s stedstvi za delovno in civilno zaščito in upravna stavba, s tem pa bo v. industrijsko cono. preseljen ves TRID.. ' . Srebrno plaketo prejmejo trije posamezniki: Rudolf Ahačič ža dolgoletno aktivnost na kulturnem področju, dr. Marjan Prodan za dolgoletno humano delo in Bojan Križaj za izjemne dosežke ha športnem področju. : Rudolf Ahačič je bil borec za severno mejo v letih 1918 in 1919, po vrnitvi jz vojske pa se je zaposlil v tovarni BPT in se uveljavil v telovadnem društvu, veliko časa pa je posvetil tudi glasbi, saj je bil eden od ustanoviteljev tržiške godbe na pihala in njen dolgoletni dirigent. Dr. Marjan Prodan je 1969. leta začel delati v obratrti ambulanti BPT, že naslednje leto pa je postal splošni zdravnik v otroškem dispanzerju tržiakega zdravstvenega doma. Kasneje je opravil še specializacijo in uspešno zdravil generacije trži-ških otrok. Kljub obveznostim, ki jih ima v otroški kliniki v Ljubljani, dvakrat na teden najde čas, da pride zdravit male Tržičane. Bojan Križaj je najboljši jugoslovanski alpski smučar vseh časov. V predlanski sezoni je bil osemnajsti v svetovnem pokalu, absolutni balkanski in državni prvak v slalomu in veleslalomu. V minuli sezoni je ponovno dokazal, da sodi med najbolj' še na svetu. Osvojil je bronasto me- " daljo v veleslalomu, dvanajsto mesto v slalomu ter se v skupni uvrstitvi tekmovanja za svetovni pokal zasidral .na odlično osmo mesto. Razen tega , je ponovno osvojil . naslov državnega prvaka v slalomu in veleslalomu ter" vrsto pomembnih rezultatov na velikih mednarodnih tekmovanjih. % Bronasto* plaketo mesta Tržič letos prejme Oton Zazvonil za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju kulturnoprosvetne dejavnosti. Ni bil le .violinist, glasbeni učitelj in dolgoletni ravnatelj glasbene šole; bil je tudi godbenik v pihalnem orkestru, skladatelj in aranžer številnih skladb? Odlikujejo ga delavnost, optimizem, izredna požrtvovalnost in opredeljenost za delavsko kulturo, ki je vseskozi spremljala njegovo bogato pedagoško, glasbeno in kulturno delovanje v tržiški občini. • " H. Jelovčan Prireditve ob prazniku Medtem, ko so že pretekli petek v galeriji NOB slovesno odprli zanimivo razstavo del iz stalne galerijske zbirke, so se prireditve ob letošnjem prazniku občine Tržič nadaljevale v torek in četrtek s športnimi tekmovanji v kegljanju, streljanju z vojaško puško in šahu. DREVI ob 20. uri bo bočni tek po ulicah Tržiča, najsloves-neje pa bo jutri, v SOBOTO. Ob 9. uri se bo na Ravnah začelo balinarsko tekmovanje, ob 10. uri bo v osnovni šoli heroja Bra-čiča v Bistrici slavnostna seja zborov skupščine občine, ob 15. uri rokometni turnir na igrišču v Križah, večerni program pa se bo začel ob 18.15 na parkirnem prostoru za skupščinsko stavbo s promenadnim koncertom pihalnega orkestra Tržič. Ob 19.30 bodo občani pozdravili vrnitev brigadirjev mladinske delovne brigade Kokrški odred z akcije na Kobanskem, za zaključek pa bo ob 19.45 zaplesala še folklorna skupina Karavanke in zapel Tržiškj oktet. Prireditve ob občinskem prazniku bodo Tržičani sklenili V NEDELJO ob 11. uri s spominsko svečanostjo v počastitev prvih partizanskih žrtev pri spomeniku pod Storžičem, ki se je bodo -udeležili tudi predstavniki iz pobratenih mest Zaječar in Ste Marie-aux-MLnes v Franciji. Tržič praznuje Tržič praznuje Tržič praznu TRIO Tržič je zgradil svoje nove prostore na Mlaki Občani gradijo Z denarjem, ki ga zbirajo delovni ljudje in organizacije združenega dela trfciške občine, bo letos zgrajen dom upokojencev — Za večnamensko športno dvorano, postavljati naj bi jo začeli čez dve leti, bo denarja zmanjkalo - Razmišljanja o četrtem samoprispevku, s katerim bi posegli tudi v gradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih Pred štirimi leti so se delovni ljudje tržiške občine z referendumom odločili, da bodo iz osebnih dohodkov pomagali pri izgradnji družbenih objektov. V programu so bile zajete naložbe v krajevne skupnosti, obnova stare Bračičeve šole in letnega kopališča ter gradnja doma upo-koiencev, večnamenske športne dvorane in šole za usmerjeno izobraževanje. Samoprispevek so se odločile oplemenititi tudi organizacije združenega dela, ki na podlagi družbenega do jovora tako kot delavci že tretje le- > odvajajo denar iz svojega do-h( Ika. Na ta način, če prištejemo še prispevek skupnosti invalidsko po-ko ninskega zavarovanja za dom \i\ .Kojencev, bi v Tržiču do I. 1981 zb ali milijonov dinarjev, računano v cenah iz leta 1975, ko je bil pr gram načrtovan. )bnova Bračičeve šole, zdajšnjega (h ia družbenih organizacij, in kopa šča je zaključena. Denarja ni šlo bu veno več kot so predvidevali. V gr Inji je zdaj dom upokojencev, ki bo odprt pred letošnjim dnevom repe like in je osrednji ter tudi naj-zai tevnejši objekt v programu sa- moprispevka. Zahteval bo skoraj 60 milijonov dinarjev ali skoraj dvakrat toliko kot je znašala njegova predračunska vrednost. Podražitvi je krivo predvsem skokovito naraščanje cen v gradbeništvu in dodatna dela, ki jih v načrtu niso predvideli. Seveda pa niso naraščale samo cene. Prispevki iz osebnih dohodkov so rasli vsako leto za približno 12,7 odstotka, to je celo nekoliko hitreje od previdevanj. Nasprotno pa so prispevki iz dohodka temeljnih organizacij naraščali le za 3,88 odstotka, zaradi česar je nastal primanjkljaj, ki po cenah iz leta 1975 znaša skoraj 8 milijonov dinarjev. Dom upokojencev ali socialni zavod za varstvo odraslih, kot ga uradno imenujejo, bo po vsej verjetnosti za dan republike kljub temu, da se trenutno poraja vprašanje, kje dobiti denar za opremo, odprt. Zmanjkalo pa bo denarja za večnamensko športno dvorano in za dveletno šolo za usmerjeno izobraževanje; za dvorano okroglo 10 milijonov dinarjev, medtem ko je šola že itak izpadla iz mreže usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Gradnja šole za usmerjeno izobraževanje je bila v programu samoprispevka ovrednotena s 7 milijoni dinarjev. Za to vsoto bo moral biti samoprispevek sklenjen prej; okvirno že konec prihodnjega leta. Mnenje članov odbora za uporabo sredstev samoprispevka pri občinski konferenci SZDL Tržič in izvršnega sveta skupščine občine Tržič je, da je treba manjkajoči denar za športno dvorano, ki naj bi jo začeli graditi 1981. leta ob nogometnem igrišču, zagotoviti. Nakazani sta bili dve rešitvi. Denar, ki bo iz samoprispevka zanjo ostal, bi obogatili z bančnimi krediti in celotno naložbo izpeljali v okviru telesno-kultume skupnosti s povečano prispevno stopnjo. Druga, sprejemljivejša in dolgoročnejša odločitev pa bi bila uvedba četrtega samoprispevka. V njem bi bila športna dvo- rana osrednja naložba, posegel pa bi še v izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. Občinska konferenca SZDL je zdaj tista, ki naj bi sprožila akcijo z spremembo programa samoprispevka, hkrati pa raziskala tudi pripravljenost občanov oziroma možnosti za četrti samoprispevek. H. Jelovčan Dom upokojenca r Histrici je osredn/i objekt r programu, za katerega so se občani odločili prispevati svoj dinar. Odprt bo ob leto&njemdnevu republike. Uspehi so, a bodo še potrebni Pri uresničevanju družbenega plana občine Tržič in pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja so bili v prvi polovici tega srednjeročnega obdobja doseženi pomembni uspehi, ki so rezultat prizadevanj za hitrejše razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. »Z družbenim planom občine smo predvidevali, da bomo ustvarili take pogoje, da bo razvoj postal bolj dinamičen in skladen ter kot tak temelj za večjo in trajnejšo gospodarsko stabilnost,« pravi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Janez Ivnik. S--_> »Vrsto zastavljenih nalog smo v tem obdobju uspešno uresničili. Realni družbeni proizvod je rasel po 7-odstotni povprečni letni stopnji, celo hitreje od predvidevanj. Usklajeno so naraščali tudi osebni dohodki, in sicer v gospodarstvu povprečno za 15 odstotkov letno, v negospodarstvu pa nekaj več. Tržiško gospodarstvo se je tudi zelo uspešno vključilo v prizadevanja za večji izvoz.« Kaj pa ste dosegli v družbenih dejavnostih? »V osnovnem šolstvu smo z dograditvijo Bračičeve šole v Bistrici izpopolnili mrežo osnovnih šol v občini, medtem ko smo v osnovni šoli Kokrškega odreda v »Nedvomno čaka socialistično zvezo v sedanjem in prihodnjem obdobju veliko pomembnih nalog na vseh področjih družbenopolitičnega življenja, tako na področju stabilizacijskih prizadevanj v gospodarstvu, planiranja, krepitve delegatskega sistema, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nadaljnjega razvoja organizacije SZDL v smislu demokratizacije in podružblja-nja politike. Socialistična zveza mora biti usmerjena k človeku - občanu. Razvijati moramo take oblike in metode dela, da bomo pri razreševanju vseh, tudi najbolj drobnih vsakodnevnih problemov, ki zadevajo občane, vključevali vedno širši krog ljudi. Zato moramo v bodoče okrepiti socialistično zvezo v krajevni skupnosti, ki naj postane osnova, jedro političnega dela. V Tržiču imamo trinajst krajevnih skupnosti. V njih bomo še bolj razvijali krajevno samoupravo, delegatski sistem, delo v sekcijah, neposredne oblike dela v soseskah, vaseh, ulicah in hišnih odbo- rin- V okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti bomo usposabljali občane za aktivno vključevanje v ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, posebno pozornost pa bomo posvetili tudi planiranju v krajevnih skupnostih. Razen tega za jesen pripravljamo vrsto javnih razprav, v katerih bodo občani razpravljali o stanovanjski problematiki, o nadaljnjem razvoju šolstva, otroškega varstva in kulture, o statutu občine in drugih pomembnih vprašanjih« Križah v nižji stopnji uvedli celodnevni pouk. Sistematično razvijamo tudi predšolsko varstvo, kar je glede na visok odstotek zaposlenih žena v tržiški občini nujno. Z dograditvijo vrtca v Bistrici, ki bo zaključena še v tem letu, bo delež otrok v organiziranem varstvu dosegel 36 odstotkov. Razen tega smo uspešno rešili tudi vprašanje osnovne zdravstvene mreže in še zlasti pereče zdravstveno varstvo borcev, v bližnji prihodnosti pa načrtujemo primernejšo organizacijo zdravstvenega varstva še za otroke, ženske in mladino.« Janez Ivnik je načel tudi zelo pereče področje investicijske dejavnosti v gospodarstvu: »S tem ne mo- remo biti v celoti zadovoljni, saj nismo dosegli načrtovanega obsega investicij. Pomembnejše naložbe, rasen v opremo, energetiko, obnove, odpravo pomanjkljivosti v proizvodnih procesih in podobno, so bile: izgradnja novih proizvodnih prostorov Tria na industrijski coni, izgradnja avtobusne postaje z gostinskimi prostori, upravne stavbe tovarne Peko in poslovno trgovskega centra Deteljica v Bistrici, v katerem predstavlja svoje izdelke večina .tržiških temeljnih organizacij.« Na področju komunalne infrastrukture so v tržiški občini razen manjših investicij začeli graditi glavno kanalizacijsko omrežje v središču mesta, zgradili so del ceste vpadnice in pristopili k etapni obnovi večine cest v občini. Novi viri financiranja, ki so jih poiskali v tem obdobju, in namensko združevanje denarja v temeljnih organizacijah zagotavljajo dinamičen razvoj na tem področju tudi v prihodnje. »Kot zelo pomembne moram omeniti tudi objekte, grajene iz sredstev samoprispevka delovnih ljudi, ki so omogočili, da je bila obnovljena stavba nekdanje Bračičeve šole, letno kopališče, precej denarja pa je bilo namenjenega tudi za naložbe v krajevne skupnosti. Letos bo dograjen še dom upokojencev, ki bo zahteval okrog SO milijonov dinarjev.« Ob naštevanju uspehov pa kaže posebej omeniti tudi obnovo starega mestnega jedra. Izdelan in sprejet je celotni program obnove, normativni akti in ureditveni načrti. Letos je v prvi popolnoma obnovljeni stanovanjski hiši že dobilo stanovanja petnajst mladih družin. »Seveda pa smo se v tem obdobju srečevali tudi z vrsto težav; padanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti trži-škega gospodarstva, premalo živahna investicijska dejavnost, večja stopnja zaposlovanja od načrtovane in slabšanje kadrovske strukture zaposlenih pa še nedoseganje plana stanovanjske graditve so prav gotovo tista vprašanja, ki jim bomo tudi v prihodnje morali posvetiti posebno skrb.« Smernice za pripravo družbenega plana razvoja občine v naslednjem petletnem obdobju so že znane. Kakšne so v grobem razvojne možnosti? »Če upoštevamo dosedanji gospodarski razvoj, bo tudi v prihodnjem obdobju glavni nosilec rasvoja industrija. Pri tem si bomo vsekakor prisade vali, da ne bo bistveno zaostajal primarni sektor in da se bo okrepil delež terciarnega sektorja.« »V čevljarski industriji,« je nadaljeval Janez Ivnik, »načrtujemo večje spremembe v dodatnih proizvodnih panogah, v tekstilni industriji pa bomo dali poudarek specializaciji izdelkov za široko potrošnjo, večanju deleža proizvodnje, ki je namenjen reprodukcijski industriji, opuščanju nedo-nosnih izdelkov in iskanju možnosti za uvedbo novih proizvodnih programov zunaj tekstilne industrije. Kovinskopredeloval-na industrija bo razvijala svoje programe na podlagi večje produktivnosti dela, možnost uvedbe enotnega ali d., polnilnega programa pa bo zahtevala tesnejše povezovanje kovinskopre-delovalne industrije. Razvoj lesne industrije bo tudi v bodoče pogojen z razvojem domače surovinske osnove, medtem ko v papirni industriji načrtujemo uresničitev celotnega sanacijskega programa, s čimer se bo proizvodnja povečala za okoli SO odstotkov.« V okviru razvoja terciarnega področja bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju v tržiški občini dali poseben poudarek trgovini, turizmu in gostinstvu ter storitveni dejavnosti. »Uresničitev teh ciljev seveda zahteva tudi nove prostorske rešitve, ki jih bomo poiskali na industrijski coni. Od družbenih objektov bomo zgradili večnamensko športno dvorano, v načrtu pa je še obnova planinskih domov, sanacija žičnic na Zelenici in dograditev sedežnic. Na področju komunalnega gospodar-stva bomo najprej zaključili že začete investicije v krajevnih skupnostih, nadaljevali z modernizacijo regionalnih in lokalnih cest, izboljšali bomo PTT omrežje, posebno pomembna naloga pa je dograditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav.« »Glavna naloga organizacije Zveze borcev je razvijanje in prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja mladim. Predvsem šolarji kažejo za to velik posluh, saj nas borce kar pogosto vabijo v šole, udeležujejo pa se tudi raznih tova-riških srečanj in proslav, posvečenih dogodkom iz NOB. Borci se že vseskozi zavzemamo tudi za razvijanje zdravstvenega in socialnega varstva borcev. S prvim srno zdaj zadovoljni. Letos smo namreč v tržiškem zdravstvenem domu dobili svojo ambulanto in zdravnika. Želimo pa razviti tudi pa-tronažno službo, ki bi skrbela za osamele starejše borce. Razen tega občinski odbor organizira tudi razna tovariška srečanja borcev in drugih občanov, sodeluje z medobčinskim in republiškim odborom zveze borcev pri večjih akcijah ter s komisijo za borce in invalide pri izvršnem svetu skupščine občine Tržič. Seveda pa prek krajevnih združenj nadzorujemo tudi vzdrževanje spomenikov, obeležij in grobov iz NOB in se trudimo, da bi bilo čim več borcev vključenih v delegatski sistem v občini, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Člani zveze borcev se aktivno vključujemo v delo odborov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito zlasti v krajevnih skupnostih in bomo torej sodelovali tudi v bližnji vseslovenski akciji Nič nas ne sme presenetiti.« Čaka nas pomembno delo Družbenopolitične organizacije tržiške občine čaka do konca leta vrsta zahtevnih nalog. O najpomembnejših so spregovorili: predsednica občinske konference SZDL Zinka Srpčič, sekretar občinske konference ZK Janez Piškur, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jože Zupančič, predsednica občinske konference ZSMS Maja Ahačič in predsednik občinskega odbora ZZB Tone Stritih »Delo občinske organizacije Zveze komunistov je že dalj časa usmerjeno v priprave srednjeročnih razvojnih načrtov. V Zvezi komunistov smo se jih lotili že ob koncu minulega leta, ko smo na seji konference temeljito spregovorili o gospodarstvu ter sprejeli politično usmeritev za njegov razvoj v naslednjem obdobju. Zaradi strukture gospodarstva, pretežni del je predelovalnega značaja, je vsakršna preusmeritev izredno zahtevna in je ni moč izpeljati v kratkem času. Drugi moment, ki vpliva na razvoj gospodarstva, pa je po mojem mnenju tudi soodločnost in bojazen, da investicij ne bi zmogli. Kljub temu, da posluje gospodarstvo brez izgub, ne moremo biti najbolj zadovoljni s stanjem in razvojem v preteklosti. Dejstvo je, da se nihče v občini sistematično ne ukvarja z gospodarstvom. Zato je konferenca sklenila, naj se pri izvršnem svetu skupščine občine Tržič ustanovi družbeni svet za gospodarska vprašanja. Drugo vprašanje, kateremu je zveza komunistov namenila precej pozornosti, pa je stanovanjsko gospodarstvo. Stališča o nadaljnjem razvoju so bila sprejeta v vseh sredinah. Ostaja nam samo še to, da jih uresničujemo. In slednjič: ne samo Zveza komunistov, temveč vsa družbenopolitična skupnost bo morala imeti več posluha tudi za razreševanje drobnih vprašanj, ki tarejo občane, saj so dostikrat lahko prav ta povod za razraščanje problemov Širših razsežnosti.« »Pred Zvezo sindikatov so v tem letu zelo pomembne in obsežne naloge, ki terjajo od vseh organov in organizacij kot tudi od vsakega člana največjo zavzetost, če hočemo, da jih bomo zadovoljivo opravili. Gre predvsem za izdelavo in sprejemanje smernic za naslednje srednjeročno obdobje, za obravnavo polletnih rezultatov gospodarjenja, ki mora biti še bolj kvalitetna kot je bila ob zaključnih računih za 1. 1978, za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti in še bi lahko našteval. V jesenskem času, torej po dopustih, pa se bodo začele priprave na prvo konferenco zveze sindikatov Slovenije, ki bo osrednjo točko dnevnega reda posvetila družbenopolitični aktivnosti in nalogam sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja ter pripravam in sprejemanju planov. Razen tega bo konferenca obravnavala tudi izhodišča o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. V pripravah na konferenco moramo organizirati široke javne razprave v vseh osnovnih organizacijah in drugih organih zveze sindikatov. Razen naštetih nalog pa nas čakajo še razprave in sprejem samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine, zaključek akcije Nič nas ne sme presenetiti in druge naloge, ki smo jih sprejeli z letnim akcijskim programom, kot tudi priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata « »Kljub temu, da smo sredi dopustov, naše delo ni zamrlo. Razen sprotnih nalog uresničujemo kar zahteven akcijski program. Mladi smo se vključili v praznovanje občinskega praznika, saj bo naša športna komisija organizirala nočni tek po tržiških ulicah. Razen tega pa se že pripravljamo na oba pohoda. Prvi bo 11. avgusta po poteh graničarjev, drugi pa v začetku septembra po Titovi poti. Na oba bi radi pritegnili čim več mladih, saj pomenita obujanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja. Poglabljanju znanja o zgodovini SKOJ, partije in sindikatov pa bomo namenili kviz, ki bo posebno zanimiv zato, ker bo po svoji vsebini zajel tržiško območje v takratnem obdobju. Zlasti pomembna naloga, ki nas čaka do konca leta, pa je poživitev in reorganizacija komisij pri občinski konferenci ZSMS. Gre za konferenco mladih v združenem delu, v krajevnih skupnostih ter v vzgoji in izobraževanju, ki se trenutno s svojim delom ne morejo pohvaliti. Seveda ne smem pozabiti tudi na usklajevanje dela z drugimi gorenjskimi občinskimi konferencami ZSMS ter z družbenopolitičnimi organizacijami v naši občini pri vseh pomembnejših razpravah oziroma akcijah, ki nas v prihodnje čakajo. Da omenim samo priprave na izdelavo srednjeročnih razvojnih planov, razpravo o stanovanjskem gospodarstvu in akcijo Nič nas ne sme presenetiti.« Poalpri v 7rioHovinri I Mi smo pa Tržičani ^ ■^V4 «CiM V/ VJ W V i %J m m m Tržičane deUtev nQ in neparn€ sploh m tako prizadeto** Ozemlje tržiške občine je bilo ponekod dokaj zgodaj naseljeno. Naselitev je priklicala stara tovorna pot. ki je že v predzgodovinski dobi vrdila prek Ljubelja. O njej imamo iz rimskih časov že zanesljivo vest. Prvotni Tržič je nastal precej vise od današnjega, nekje v dolini ob Mošeniku, zelo verjetno na Lajbu. 1320. leta se omenja Novi Tržič ob sotočju Bistrice in Mošenika. V bližini je bila Bistrica, staro kmečko naselje, izpričano v listinah že sredi 11. stoletja. Nad Bistrico je stal grad Outenberg. Niz vasi jugovzhodno in zahodno od Tržiča pod gorami sodi med najstarejša naselja na tem območju. Prisojna lega in ugodna tla sta vabila h krčenju gozdov in k naselitvi. Tako staro naselje je na primer tudi Ziganja vas, ki je že sredi 14. stoletja imela svojo cerkev. V poznem srednjem veku je postal Tržič trg. Tržiški privilegij iz 1492. leta je edina ohranjena trška ustanovna listina na Kranjskem. Ker je bila s povzdigo iz vasi v trg omogočena trgovina, je s tem vse tržiško področje imelo precejšnjo gospodarsko korist. Ko je potem promet prek Ljubelja naraščal in so v 16. stoletju prek njega zgradili cesto, se je zaradi vedno večjega prometa začela razvijati še obrt. Zelezarjem, ki so tu delali že od 14. stoletja dalje, so se pridružili drugi rokodelci, ki so imeli tu svoje delavnice in so bili združeni v cehe. V drugi polovici 19. stoletja se je začela tržiška obrt preobražati v industrijo. Ko so 1870. leta zgradili gorenjsko železnico, je bila tržiška pokrajina potisnjena na rob dogajanja in čeprav je 1908. leta stekla lokalna železnica, ji ni mogla vrniti prejšnje prometne pomembnosti ob ljubeljski cesti. Sele razvoj industrije je pospešil razvoj naselij. Tržičane delitev na parne in neparne sploh ni tako prizadela kot bi sprva mislili. Tržičani namreč še vedno hodijo v parih in nepanh 9 gostilne zalivat suho grlo. No, in tako se je zadnjič primerilo, da je nek »treznež« prišel v malo boljšo oštarijo: »Oprostite ... hik . . . a mi lahko poveste . . . hik . .. če sem v nedeljo tu pri vas pil. . . hik.« »Seveda ste, popili ste malo preveč,« mu odgovori natakar. ». Oprostite, pa sem veliko zapravil v nedeljo . . . hik!« »No,ja. Kakih 40 jurjev sta zapili z druščino,« hladno natakar. »Juhuhu hik . . juhuhuhu . . . kako sem vesel!« »Ne razumem vas. Zakaj pa?« ker sem že mislil, da sem ta denar nekje izgubil. »Zato hik ...in v novi cas Danes v tržiški občini v 13 krajevnih skupnostih, 34 naseljih oziroma v 4300 gospodinjstvih živi okrog 13.400 prebivalcev. Od skupaj 155,4 kvadratnih kilometrov površine je 3884 hektarov kmetijske, razdeljena pa je takole: 3236 hektarov zavzemajo livade in pašniki, 432 hektarov njive in vrtovi, 216 hektarov sadovnjaki, medtem ko se na 10.185 hektarih razprostirajo gozdovi. Obilo planinske paše je torej razvilo napredno živinorejo, zlasti govedorejo, neprecenljivo bogastvo predstavljajo gozdovi, sicer pa gre za pravo industrijsko območje. Od približno 5900 zaposlenih prebivalcev v družbenem sektorju jih kar 4300 dela v industriji. Največji delovni organizaciji v občini sta tovarna obutve Peko in Bombažna predilnica in tkalnica, ki obe zapo-slujeta po več kot tisoč delavcev, med pomembnejše gospodarske pa- Razen razstave mineralov in fosilov ter tekmoianj v motokrosu pritegne Tržič največ obiskovalcev vsako prvo nedeljo v spetembru, ko je znamenita šuštarska nedelja. Letošnja bo zaradi »parnega vikenda« teden dni prej, 26. avgusta. noge v občini pa sodita še lesnopredelovalna in kovinskopredelovalna industrija. V občini je okroglo 60 prodajaln, zdravstveni dom z lekarno, v katerem dela dvanajst zdravnikov in zobozdravnikov, tri osnovne šole s skupaj štirimi podružničnimi, ki jih obiskuje poprečno 1700 učencev v vsakem šolskem letu, pošto, poslovno enoto Ljubljanske banke, kino dvorano, hotelj na Ljubelju, ki ima edini v občini sobe za prenočevanje, kopališče, več restavracij in gostiln. Občani imajo nekaj več kot 4000 osebnih in 140 tovornih avtomobilov. 3700 radijskih in 3250 televizijskih sprejemnikov. Zelo prijetni so izleti do Tominče-vega slapu v Podljubelju, do Loma pod Storžičem in planinskega doma pod Storžičem (1150 mj^na Storžič (2143 m), do planinskega doma na Kofcah (1505 m), planinskega doma na Krinki gori in na Zelenico (1535 metrov), ki ima lepe smučarske terene. Planinci radi obiskujejo tudi Dobrčo (1634 m), ki je ena od postaj slovenske planinske transverzale, vsekakor pa velja obiskati Podlju-belj in si ogledati spomenik jugoslovanskim, francoskim in drugim interniranjem, ki so izgubili življenja v zloglasni nacistični podružnici taborišča Mauthausen. V samem Tržiču je zanimiv muzej z bogatimi zbirkami in župnijska cerkev, v kateri so dela znanih slikarjev Layer-ja, Langusa, Pirnata in drugih. hik.« Tistim krajanom, ki pa si ne dajejo duška po oštarijah, pa kar prav pride tržiški bazen, kije zelo obiskana tržiška počitniška točka. Drenja seveda ne manjka, pa kdo bi se zaradi tega sekiral. In v tem drenu je Franceljnu nekdo stopil na nogo: »Oprostite,prosim, nisem nalašč,« se opravičuje mimoidoči »Je že v redu, veste, saj sem tako ali tako kmet,« pravi Francelj- »Ja, kaj pa ima to opraviti s tem?« »Veste, sem navajen, da mi govedo hodi po nogah,« brez jeze reče Francelj. Tržiška mladina se lahko pohvali, da ima tržiški kino izreden izbor filmov, ki so več kot preveč primerni zanjo. Pa mislite, da je kino kaj manj poln? Kje pa, še več gledalcev je! Pravi Reza Jaku, ki ravno prihaja iz kina: »Jaka, kako pa to, da si danes že tretjič v kinu v tem tednu?«* »Ja. veš, Rezka, ko pa je to edini način, da vidim nekaj? kosov dobrega mesa, ki ga tako primanjkuje po mesnicah« Sicer pa Tržičani take in podobne izjave dobro poznamo *7 zato odgovorni v občini že načrtujejo nekaj novih vrtcev in novo otnovno šolo. Po tako razburkanem erotičnem poletju nam bodo podobne ustanove kar prav prišle. Stavba skupščine občine Tržič menja svoj zunanji videz in «b tako v jeseni občane pričakala tudi z novimi ukrepi za stabilnost »gospodarstva. Saj poznate tisti pregovor: Volk dlako menja . . . Na mladinsko delovno akcijo Kobansko 79 so odšli tudi tržiški brigadirji. Naval je bil ogromen, tako da vsem željam niso mogli ugoditi in tako tržiška mladina načrtuje svojo lokalno akcijo v jeseni v disco klubu. Ko smo enega od brigadirjev na akciji na Kobanskem vprašali, kaj mu je na akciji najbolj všeč, je brez odlašanja odgov° ril: »Tištale Sabina tamle z Vrhnike!« Tržiški kulturniki v poletnih mesecih ne spijo ali se ne sončijo, pat pa pridno podpisujejo pogodbo z ljubljansko TV. Se sprašujete, zakaj'- Radi bi dosegli, da bi bil tudi v bodoče na TV tako slab program, da bi Tržičane na ta način prisilili, da bi hodili gledat kulturne manifestacije. Sicer pa si Tržičani še vedno niso opomogli od šoka, ki so ga doživeli pri snemanju oddaje Slovenski kraji med seboj. Šok je bil • tem, da jim ni jasno, od kdaj je krajevna skupnost Žiri enakovredna občini Tržič. Po gostilnah že . . . Ob koncu letošnjega poletja pa si vsi Tržičani na tihem želimo, da še vsaj eno leto Turistično društvo ne bi delalo. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi morali vrli Tržičani tujcem razlagati, zakaj že vrsto let ne obratuje turistični kamp, ki je označen na turistični karti Jugoslavije. Če pa ne dela društvo, je za Tržičane vsaj to olajševalna okoliščina, da sami niso nič naredili. Pri Peku na Deteljici je vedno živo Vajeni smo majhnih, utesnjenih prodajaln s čevlji, kjer je prostora le toliko, da na hitro pomeriš izbrani par in skušaš čim prej pobegniti iz prostora, kjer je sicer prijetni duh po usnju in lepih le preveč skoncentriran. Zato si v novi Pekovi prodajalni na Deteljici pri Tržiču zaradi prostorne prodajalne in vsega drugega asortimana, ki se ti pokaže, prvi trenutek kar malo izgubljen. Toda res samo za trenutek. Potem pa te pritegne urejenost prodajalne in živahna razporeditev ponudenega blaga. Štiri oddelke ima nova Pekova prodajalna na tržiški Deteljici: ženski, moški, otroški in športni. Kaj vse se dobi pri čevljih, danes ne bi razpletali. Morda le to, da dobite v tej prodajalni vedno na voljo tudi bogato izbiro čevljev po znižanih cenah, z lepotnimi napakami. Tako, kot smo bili vajeni v njihovi prodajalni pri tovarni. Od 10 do 20 odstotkov imajo znižane cene pri vsaki kakovostni kategoriji, in to je res ugodno. Saj imate prav te dni naprodaj pare čevljev, za katere odštejete tudi le po 30 in 40 dinarjev! » Danes bi radi opozorili na ostalo blago, ki ga tudi lahko dobite v tej Pekovi prodajalni: na športne potrebščine. Tu so namreč bogato založeni z usnjenimi športnimi jopiči tržiškega TRIA, vetrovkami in dežnimi plašči od Jugoplastike in Topra, torbicami, šolskimi torbami in kovčki Toka, ■ h lan t a. Jugoplastike in drugih. Ce vas zaloti dež, si boste tu lahko izbrali tudi dežnik. Vseh vrst jih imajo. Ce se hočete opremiti za hribe, boste tu dobili vse od anoraka do pumparic in nahrbtnika. Seveda je tu tudi adidasov program obutve in športnih rekvizitov. Tudi telovadne hlačke, kopalke, drese, trenerke, nogavice in brisače dobite tu. Jeseni prodajalno napolnijo z vsem, kar potrebujemo za smučanje. No, pa da ne pozabimo, tudi nove Pekove trim copate se tu dobe. In izdali so tudi zanimiv prospekt z napotki za trim — tek. Pravi program, kako si s tekom utrjujemo zdravje in krepimo naše moči... Poudariti moramo, da vedno skrbe, da je tudi športni oddelek založen s cenejšim blagom, kot je tu že navada pri čevljih, tako da res lahko ugodno nakupujemo. Morda še to, da oddelek otroških čevljev ne nudi le otroške čevlje. Obogatili so ga tudi z igračami. Največ jih je od Cicibana, pa tudi čevljev je največ od tega našega priznanega proizvajalca otroške obutve. Okrog 400 kvadratnih metrov meri nova prodajna površina Peka na Deteljici in kar 26 zaposlenih skrbi za to, da je trgovina vedno polno založena in da smo hitro in kvalitetno postrežem. Med tednom je odprto od pol devetih dopoldne do sedmih zvečer. Ob sobotah in pred praz- niki pa od osmih do enih popoldne. Obisk je izredno velik. Tudi z Bleda in Bohinja prihajajo sem po nakupih turisti. Da o tujcih — največ je Korošcev in Avstrijcev — ne govorimo. Vedno je tu Živahno in ljudje odhajajo zadovoljni. Prodajalci se trudijo, da je njihova ponudba vedno zanimiva. Ce gre sezonska ponudba h koncu in ponudba ni več tako bogata kot na začetku, je tu vedno bogat športni program, ki pritegne- Letos jim je malo prehitro zmanjkalo moških sandal, ker se je tako zgodaj pričelo letošnje Poletje, toda vedno se kaj primernega najde. Zdaj se že pripravljajo na »šuštarsko nedeljo,« ki bo" konec avgusta. Takrat bodo imeli odprto cel dan in izbire bo, da res nikomur ne bo treba praznih rok iz prodajalne. Pa še nekaj: ne bojte se, da bi ne imeli kje parkirati. Parkirnega prostora je več kot dovolj. r TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Kamnik, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič PITI«. 3. AVBU1TA »79 9, STRAN O L A S Tod bo vodila sodobna cesta proti mejnemu prehodu V znoju se kali tovarištvo Gradišće na Kozjaku, občina Radlje ob Dravi. Redko naseljena hribovita pokrajina, katere glavno bogastvo so goedovi. Tu in tam se odpre kak pašnik ali njiva. Cesta je sicer asfaltirana, vendar ozka, da se dva avtomobila komaj srečata. Hiše so raztresene po pobočjih in ozkih dolinah, prebivalci v glavnem kmetje. Mladih je malo. Odhajajo v dolino, v tovarne. Približno tak je grobi vtis popotnika, Gorenjca, ko se prvič znajde v teh lepih krajih. Jasno je, da je pokrajina daleč za industrijsko razvitimi, bogatimi, kakršen je na primer 35 kilometrov oddaljeni Maribor ali celo Dravograd. Tu se vlada nekdanja idila, lepa, a siromašna. Kobansko 79! Mladinska delovna akcija, ki je lani iz občinske prerasla v republiško. Sem prihajajo brigadirji in brigadirke z vseh koncev Slovenije, da bi s svojimi mladimi, močnimi rokami pomagali domačinom in njihovemu kraju korak za korakom v sodobni svet. Mladinska delovna akcija se je letos na Kobanskem začela 24. junija. V prvi izmeni so bili mladi iz Idrije in Ajdovftčine ter brigada Rdečega križa Slovenije. 15. julija so jih zamenjali Tržičani in Ljubljančani, te pa bodo 4. avgusta Kamničani in Velenjčani. Komandant akcije je Toni Smo-gavec iz Slovenske Bistrice, že prekaljen brigadir. »Naša naloga je zgraditi cesto proti mejnemu prehodu z Avstrijo, dolgo približno poltretji kilometer. Prihodnji teden se bomo lotili se regulacije potoka Črmenica, razen tega pa opravljamo tudi nekatera druga, manj zahtevna dela. Z brigadirji Is prve izmene sem bil zelo zadovoljen. Posebno dobro so se izkazali Idrijci, ki so si prislužili visoko priznanje trak akcije. Tudi udeležba je bila nadpoprečna. V prvi izmeni je bilo kar 130 mladih. Zdaj, v drugi, jih je 9S, kar je tudi veliko, če vemo, da sta samo dve brigadi. Obe sta dobro pripravljeni, delavni in zlahka presegata normo,« je pripovedoval v ponedeljek, ko so tržiške brigadirje obiskali predsednica občinske konference ZSMS Maja Ahačič, sekretar Darko Truden, nekateri člani predsedstva in predstavnik tovarne Peko, sopokrovitelja brigade. Dekleta in fante smo našli na trasi. Brigadirji iz Zaječarja so odstranjevali razpokani asfalt s ceste. Slaba polovica Tržičanov se je pravkar vračala s sečnje grmovja in dreves ob bregeh, druga polovica pa je tudi že pospravljala orodje. Ura je bila namreč okrog ene, Čas, ko brigadirji odidejo na kosilo. Na trasi nove ceste proti mejnemu prehodu je bilo na kupe blata. Dva dni skupaj je deževalo in brigadirji so bili blatni do kolen. Težka je bila premočena zemlja, po kateri bo stekla sodobnejša, Sest metrov Široka cesta proti Avstriji. Z drugega konca so jim prihajali naproti vrstniki iz brigade Bogo Flander iz Šiške. Oboji so težko gazili blato, krampi in lopate so šibili njihove utrujene in žuljave roke. Sprva kot da so nas pogledali nekoliko izpod čela, češ, »frajerji«, raje primite za orodje in pomagajte, ne pa da nas samo gledate. A to je bil samo zgrešeni občutek. Obiska so bili veseli, čeprav je minilo komaj deset dni, odkar so odšli iz Tržiča. Hiteli so pripovedovati, kaj delajo, kako se imajo. Besede so kar vrele, se križale, da skoraj nisi vedel, koga bi poslušal. Dobili smo se spet pred osnovno šolo, v kateri je štab, ob njej pa montažno leseno naselje s kuhinjo, jedilnico in spalnicami. Brigadirji v zboru, mi radovedni gostje. Poslušali smo brigadirska povelja, pozdrav in seveda c-m-o-k za ženske predstavnice. Kar prijetno je bilo in človeka je prijelo, da bi vsaj za nekaj dni ostal z njimi. Iz kuhinje je vabljivo zadišalo. »Bo spet riž?« so ugibali nekateri, ki so ga bili že naveličani. Sicer pa je hrana kar v redu, so zatrjevali. Res je, kosilo je bilo okusno, nič slabše kot v maminih kuhinjah. Tudi riž je bil, a kaj za to. Marjan Sajovic, vodja centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Tržič je hkrati tudi komandant brigade Kokrški odred. Ze petič je v brigadi. Bil je trikrat v Brkinih, enkrat v Kožbani in zdaj še na Kobanskem. Za pogovor je komaj imel kaj časa, saj so ga klicali zdaj sem zdaj tja. »Na letošnje akcijo smo se začeli pripravljati pravzaprav že po vrnitvi z lanske. Evidentiranje brigadirjev je bilo zelo uspešno. Prijavilo se jih je okrog 80. Osip je, kot vidite, precejšen. Izostali so predvsem študentje; nekateri so v mladinskem učnem centru na Pokljuki, nekateri na praksi, drugih ni, ne vem, zakaj. Skratka, tu nas je 47, od tega šest deklet. 16 jih je prišlo iz Zaječarja, ker smo bili tudi mi že letos na njihovi akciji, dva pa sta koroška Slovenca iz Celovca. Drugi smo iz domače občine, pretežno učenci in delavci.« Ocena letošnjih mladinskih delovnih brigad v Sloveniji je na splošno kritična. Pravijo, da so premalo številčne in preslabo pripravljene. Kako pa je z brigado Kokrški odred? »Ta trditev za našo brigado ne velja. Po številu nas je dovolj, pripravljeni pa smo tudi kar dobro. Že doma smo namreč imeli tridnevno lokalno akcijo na Ma-havovem griču, na kateri so se fantje in dekleta vsaj v grobem seznanili z brigadirskim življenjem. Posebnih težav zato tu nimamo. Delajo dobro in so disciplinirani. Veseli in nagajivi pa so seveda kot vsi mladi. .Krotijo'jih starejši, že izkušeni brigadirji. Teh je okrog deset, drugi pa so vsi prvič v brigadi.« Čeprav popoldne ne delajo, tržiški brigadirji ne sedijo križem rok. Kako preživijo »prosti« čas, je pripovedoval Borut Kadaš, predsednik skupščine v drugi izmeni akcije Kobansko 79, ki je tokrat prvič v brigadi in upa, da si bodo z marljivim delom prislužili trak akcije. »2e drugi dan, ko smo prišli, smo se zbrali na skupščini in izvolili skupne samoupravne organe in komisije. Ja, ob popoldnevih je v naselju kar živahno. Od treh do petih smo prosti. Ta čas v glavnem izkoristimo za šport; za namizni tenis, odbojko, rokomet ali mali nogomet. Nato so na vrsti interesne dejavnosti. V njih sodelujejo skoraj vsi brigadirji. Imajo glasbeno, AMD sekcijo, likovno, radioamatersko in foto sekcijo ter politično šolo Edvarda Kardelja. Rasen tega imamo v štabu še knjižnico, zvečer se včasih zberemo ob tabornem ognju, si ogledamo film, poslušamo koncert, medtem ko se ob nedeljah odpeljemo na krajše izlete. Bili smo že v Ravnah in v Oibaltu. Seveda so zelo zanimivi tudi zabavni večeri. Tedaj pridejo tudi nekateri domačini. Z njimi se kar dobro razumemo. Popoldne smo jim te večkrat pomagali pri gradnji hiš ali poljskih opravilih, oni pa so obljubili, da pridejo, ko bomo imeli udarni dan.« Zdenko Sega ali Žila, kot ga kličejo, je komandir čete in veteran med brigadirji. Na akciji je že četrtič, vedno pa ga spremlja njegov kramp, ki ga je krstil za Pepo. »Rad grem na akcije. Spoznavam tuje kraje, ljudi, prijatelje. Delo je sicer precej naporno, vendar sem ga vajen. Danes sem sekal grmovje in drevesa v nabrežinah. Z veseljem pa pomagam tudi pri pripravljanju skečev, biltenov, skratka, kjer je treba. Kakšno je naše dopoldne? Ja, vstajamo ob pol treh, potem telovadimo, se umijemo in pospravimo sobe, ob petih dvignemo zastavo, nato zajtrkujemo. Na delovišču smo po navadi že ob šestih. Peš moramo in to je malo nerodno. Drugače pa je delo dobro organizirano. Delamo do enih, vmes pa imamo še malico. Popoldne sodelujem največ pri športu, obiskujem pa tudi foto krožek, ki ga imamo dvakrat tedensko.« Še eno dekle, sem si rekla, in ustavila Smiljano Brkljač, učenko četrtega razreda kranjske gimnazije. »Doma nisem imela težav,« je povedala, »saj je bila tudi mami trikrat v brigadi in pozna brigadirsko življenje. Ne vem, zakaj se starši tako bojijo. Tu ne delamo nič .nepoštenega'. Samo prijatelji smo, tovariši.« Smiljano so že v Tržiču izvolili za predsednico komisije za idejnopolitično delo. »Tu smo napravili program skupaj s šišenskimi mladinci. Imeli smo skupno predavanje o evrokomu-nismu, j«' ob delavskem gibanju, ki ga je vodila KP, razvijala predvsem množična ljubiteljska kultura. Cilji boja so se uresničevali v delavskih kulturnih društvih Svoboda in Vzajemnost, ki so bile najbolj učinkovite prav v delavskih središičih v Lescah, Kropi in v Bohinju, kajti tu so bile najbolj prodorne partijske celice. Osvobodilna borba je tudi krajem radovljiške občine prinesla nesluten kulturni razmah. Pravo razgibanost pa je prineslo uveljavljanje novih samoupravnih odnosov in ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za kulturo. Kulturna skupnost je v svojem prvem mandatnem obdobju uspešno opravila svoje poslanstvo, njeno delo je bilo spodbudno za nadaljnje delo delegatov. V občini se v kulturni skupnosti združuje pet muzejev, trije galerijski prostori in dve spominski sobi, ki si jih lahko ogleda okoli 90.000 domačih in tujih obiskovalcev. Nad 130 je spominskih obeležij in spomenikov, veliko kulturno zgodovinskih spomenikov in objektov, grad Kamen, staro mestno jedro Radovljice ter mestna jedra v Kropi in v Kamni gorici. Široko razvejana knjižnična dejavnost z matično knjižnico Antona Tomaža Linharta in šestnajst krajevnih knjižnic sodi med najbolj organizirane v Sloveniji. Z zalogami nad 50.000 knjig in nad 3.000 rednimi bralci, ki si letno izposojajo okoli 86.(XK) knjig, predstavlja eno najbolj urejenih množičnih oblik kulture. Posebno še, če upoštevamo zelo dobro razvejano knjižnično dejavnost tudi v vseh osnovnih in srednjih šolah in ne nazadnje tudi razmeroma bogate knjižne zbirke v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Ljubiteljska kultura se združuje v 23 kulturnih društvih, treh samo- stojnih kulturnih skupinah s 63 sekcijami, v katerih aktivno deluje okoli 1.100 rednih članov. Letno na društvenih akcijah, ob raznih proslavah in srečanjih množica pevcev, igralcev, recitatorjev, glasbenikov, slikarjev in plesalcev nastopi na več kot 870 različnih prireditvah. Ce k temu dodamo že nad deset let zelo uspešno kulturno akcijo, ki jo skupaj s kulturno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij organizirajo sindikati za delovne kolektive po vseh večjih krajih v občini, v povprečju s 60 gostovanji poklicnih in amaterskih gledališč, koncertnih na; stopov in razstav, ki jih obišče okoli 21.000 delavcev in občanov, je podoba množičnosti več kot prepričljiva. Kljub temu pa bi bila samovšečnost odveč. Razvoj kulture v občini zavirajo še vedno precejšnje težave Posebno knjižničarstvu in ljubiteljski kulturi še vedno primanjkuje primernih prostorov, čeprav se stanje nenehno izboljšuje. To kaže podatek, da so v zadnjih letih z obnovo in dograditvijo nekaterih novih dvoran povečali zmogljivosti od 3.114 na 3.725 sedežev. Obnovili so številne dvorane, zgrajeni so bili novi kulturni domovi na Bohinjski Beli, v Bohinjski Bistrici in na Brezjah. Manj razveseljivo je, da še danes občinsko središče nima primerne kulturne dvorane. V naslednjem srednjeročnem načrtu bo izgradnja občinskega kulturnega objekta zato ena od prednostnih nalog v družbenem načrtu kulturne skupnosti. Senčna plat razgibane kulturne dejavnosti v občini je pomanjkanje strokovnih kadrov, predvsem pe-vovodij, izvedencev za ljudske plese, usposobljenih knjižničarjev in tudi muzejskih delavcev. Spodbudno je, da se vseh problemov zavedajo tudi delavci v združenem delu, ki zavestno namenjajo vse več svojega dohodka za kulturo, ob spoznanju, da je tudi kultura neločljiva sestavina združenega dela. J. Rolc Prvi Iskrin računalnik za komunalno informacijski sistem Za sodobnejše delo javne uprave V prostorih občinske skupščine Kranj so v sredo modro zasvetili ekrani Iskrinega računalnika Data. Ob občinskem prazniku je namreč v novem računskem centru upravnih organov SO Kranj začel obratovati prvi Iskrin računalnik, prirejen za javno upravo. Odločitev za nakup računalnika je izvršni svet sprejel ie pred tremi leti, pogodba pa je bila podpisana z Iskro letos: v izredno kratkem času so Is-krini strokovnjaki namestili zahtevno elektronsko napravo in jo pripravili za obratovanje. Tako postaja kranjska občina prva med slovenskimi občinami, ki bo z lastnim računalnikom domače proizvodnje obdelovala podatke. Sicer so v Kranju tako kot povsod drugod podatke obdelovali računalniško že dosti prej, vendar na različnih računalniških' sistemih, ki pa so kljub temu veliko nadomestili delo uslužbencev. Vendar pa skromni tehnični pripomočki za zajemanje in posredovanje podatkov ter občasno najemniško uporabljanje računalniških kapacitet je bilo vsekakor premalo za na daljni razvoj komunalnega informacijskega sistema, ki ga med drugim gradi tudi državna uprava; prav ta razpolaga z velikim številom elementarnih podatkov ali skupin podatkov pomembnih za podatkovno osnovo komunalnega informacijskega sistema. »Z računalniškim sistemom kot osnovo pri izgrajevanju komunalnega informacijskega sistema in sodobnega delovanja javne uprave naj bi dosegli poleg podružabljanja in preobrazbe informiranja tudi bolj učinkovito in bolj ustvarjalno delovanje javne uprave,« je v nagovoru zbranim ob otvoritvi računalniškega centra dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Stefe. Čeprav prvih rezultatov ne gre pričakovati čez noč, saj je izgrajevanje računalniških sistemov dolgotrajen in zapleten proces, pa vendarle brez hitrejših odgovorov, ki jih daje lahko le elektronika, brez na Kranj — Delavka skupščine občine Mara Obrulkova je simbolično a pritiskom na gumb pognala računalnik Iskra Data, prvega te vrste v Sloveniji prirejenega za potrebe občinske uprave. — Foto: F. Perdan Kranj — Na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in ob prisotnosti visokih gostov iz republike, gorenjskih občin, pobratenih jugoslovanskih in zamejskih mest so v Kranju podelili letošnje občinske nagrade, priznanja in veliko plaketo mesta Kranja. Predsednik skupščine občine Stane Božič je podelil devetim posameznikom in organizacijam letošnje nagrade in občinska priznanja; veliko plaketo mesta Kranja pa je prejela 7. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo, v kateri so bili štirje kranjski alpinisti. Državna odlikovanja pa so prejeli Peter Lipar, Jože Peklaj, Milan Robič, Marija Zupančič, Alojz Dolinar, Marija Gosar in Stanko Rebolj. S slavnostne seje so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu. — Na sliki: Predsednik Stane Božič podeljuje državno odlikovanje Mariji Zupančič. - Foto: F. Perdan tančnih podatkov, točnih analiz itd. ne more več delovati nobena sodobna občinska uprava. Za Iskro pa je bila postavitev računalnika prav tako praznik, saj je po komaj dobre tričetrt leta vpeljani redni proizvodnji postavila že petintrideseti računalnik za različne naročnike na jugoslovanskem trgu in obenem prvega prirejenega za komunalno informacijski sistem. Prav verjetno bodo kranjskemu zgledu sledile tudi ostale občine, saj ae za tak sistem obdelave podatkov zanimajo in bodo nekatere pogodbe v kratkem podpisane. Kranjski računalnik je vezan na republiški računski center, programska oprema pa bo seveda omogočala tudi povezavo in sodelovanje med gorenjskimi občinami, prav tako bo enoten sistem omogočal tudi povezavo med raznimi drugimi institucijami, na primer bankami. Iskra Data računalnik za poslovne, znanstvene in procesne namene, veljal je 10 milijonov din, je prav gotovo velik dosežek domače industrije, uporabljen za hitro informacijo v delegatskem sistemu ter za sodobnejše delo občinske uprave. L. M. Jeseniški Kovin uresničuje načrtovano razširitev proizvodnje. V novih proizvodnih prostorih s 3100 kvadratnih metrov uporabnih površin bodo izdelovali kmetijsko mehanizacijo in kovinsko galanterijo. Objekt bo predvidoma končan do 1. novembra letos. Foto: A. Mali Vinko Hafner: »Nova stanovanja, to je najpomembneje.« Kranj — V sredo so se ob lepem in vročem popoldnevu zbrali kranjski občani, predvsem stanovalci Planine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, gostje iz pobratenih mest, da bi prisostvovali svečanemu začetku gradnje nove stanovanjske soseske na Planini. Spominsko obeležje ob tem za Kranj tako pomembnem dogodku je simbolično vzidal Vinko Hafner, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. »Začetek gradnje stanovanj in spremljajočih objektov v novi stanovanjski soseski Planina II,« je v nagovoru zbranim poudaril Vinko Hafner, »je vsekakor osrednji dogodek letošnjega občinskega praznovanja in po mojem mnenju vsaj tako velik, kot bi odpirali kako tovarno. Kranj je lahko upravičeno ponosen na doseženo v stanovanjski gradnji: tempo zadnjih let, ko je zraslo skoraj 400 novih stanovanj letno, je izreden in le redkokje se lahko še pohvalijo s tem. Ne da pa se današnja gradnja niti primerjati s stanovanjsko gradnjo pred dvajsetimi ali petindvajsetimi leti, ko je na leto zraslo le okoli 40 novih stanovanj.« Predsednik Zveze sindikatov je nato govoril tudi o bodočem razvoju stanovanjske gradnje, ki bo vsekakor morala pretežno biti usmerjena v blokovno gradnjo. Brez dvoma bo še vedno na sicer že močno pozidani Gorenjski še vedno prostora za individualno gradnjo predvsem na slabši zemlji, večino stanovanj pa bo le treba graditi v blokovni ali sicer podobni gradnji, saj je le-to ceneje tako pri zidavi kot pri kasnejšem vzdrževanju. »Vendar pa mora biti to takšna gradnja, da se bodo stanovalci počutili tako varne, sproščene in srečne, kot si to navadno predstavljamo za individualne hiše. Bodoča blokovna gradnja mora biti torej Še bolj humana kot temu pravimo. Tak mora biti bodoči smoter gradnje: poceni, načrtno in humano graditi.« Vinko Hafner se je v kratkem dotaknil tudi vprašanja stanarine, ki naj bo vsekakor tudi prispevek stanovalcev za gradnjo novih stanovanj in za urejanje okolja. Ob koncu je Vinko Hafner poudaril, da je začetek gradnje nove velike stanovanjske soseske na Planini prav ob občinskem prazniku lahko lep spomenik uresničevanja ciljev, ki so si jih občani Kranja zadali med narodnoosvobodilno borbo in zastavili takoj ob koncu vojne ter se zanje trudili vsa zadnja leta socialistične graditve. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj inž. Drago Stefe je v sredo dopoldne v počastitev občinskega praznika prerezal trak nove razdelilne transformatorske postaje Primskovo. S tem je bila končana sicer šele prva etapa, saj bo treba v prihodnjih letih dograditi še transformacijo. Za novo razdelilno postajo na Primskovem se je bilo treba odločiti zaradi novih močnih odjemalcev električne energije, kot so komunalna cona in pa stanovanjski kompleks na vzhodni strani mesta, prav tako pa tudi tovarna lBI, RTC Krvavec in nova naselja severno od Kranja. Z novo postajo bo tudi letališče Brnik dobilo s posebnim kablom lasten in tudi kvalitetnejši dovod električne energije. Nova razdelilna postaja je veljala 32 milijonov din. Gradbena dela je opravilo SGP Gradbinec Kranj, elektromontažna dela pa Elektro Kranj. Postaja poskusno obratuje in so vse naprave že pod napetostjo. Investitor je bila delovna skupnost Elektro Gorenjska. — Foto: F. Perdan Že drugo leto vseljivih 350 novih stanovanj Začetek gradnje Planina II. Delovni stroji so se že zagrizli v zemljo severno od Ceste talcev, kjer bo po načrtih začela rasti nova stanovanjska soseska Planina II. 2e leta 1980 morata SGP Gradbinec in GIP Gradiš pripraviti za vselitev okoli 350 novih stanovanj. V naslednjih letih, to je do leta 1982, pa naj bi bila pripravljena za vselitev še preostala od skupaj 1050 novih stanovanj, kolikor naj bi jih bilo v novem stanovanjskem naselju. Vsega skupaj bo tako zraslo novih 58.700 kvadratnih metrov stanovanjske površine, razen tega pa še 38 vrstnih hiš s 4800 kvadratnimi metri površine. Kranj — Potem ko je predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti Franc Flander orisal dosedanje uspehe v stanovanjski gradnji v kranjski občini, je povabil predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja, častnega občana mesta Kranja, da je vzidal spominsko obeležje ob začetku gradnje Planine II. — Foto: F. Perdan V tej soseski so v načrtu seveda tudi objekti za družbene in kulturne dejavnosti, trgovine, servisi, lekarna, gostinski objekti, pošta, vrtci in šole, vsega skupaj okoli 10.000 kvadratnih metrov. S tem, da se je na občinski praznik začela nova etapa izgradnje stanovanj v Kranju, je bil storjen še en korak k uresničevanju velikega načrta izgradnje vzhodnega predela mesta, na katerem bo v kasnejšem obdobju zraslo naselje s 5000 stanovanji in seveda z vsemi spremljajočimi objekti. V tem kompleksu bo lahko stanovalo 15.000 prebivalcev. Po generalnem urbanističnem načrtu je bilo to območje predvideno za stanovanjsko gradnjo že leta 1967, v letu 1972 pa so po poprejšnjih raziskavah in pripravah na gradnjo začeli graditi. Na vrsti je bila sicer najprej rekonstrukcija starega naselja Planine, ki je bila dopolnjena z 272 stanovanji, zgrajen je bil dom za starejše občane. Leta 1974 je bilo naseljenih novih 323 stanovanj v šestih dvanajstetažnih stolpnicah. Trenutno je v gradnji soseska S-5, v kateri bo do leta 1980 zgrajenih skupaj z že dosedanjimi 1844 stanovanj z več kot 100.000 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Do predvidenega roka, do 30. junija, prihodnje Teto naj bi torej na vseh dosedanjih kom-pleskih Planine stalo 2539 stanovanj za več kot 7000 prebivalcev. Ob stanovanjski izgradnji pa bo seveda zrasla na Planini v prihodnjem letu tudi vrsta spremljajočih objektov. Novi bodo trije vrtci, za vzgojno varstvene namene pa bo preurejeno dvoje stanovanj, tako da bo imelo varstvo 780 otrok. Prihodnje leto bo zgrajena tudi že nova osnovna šola s telovadnico, bazenom in športno dvorano, urejajo se igrišča za mladino. Razen trgovin, ki so že odprte, ter banke, bo v kratkem odprt brivsko frizerski salon, slaščičarna, narejeni pa so ie projekti za nadaljnjo izgradnjo samopostrežnih trgovin in restavracij. S takšno stanovanjsko politiko je delavcem samoupravno organiziranim v interesni skupnosti uspelo stanovanjski dinar vložiti v takšno gradnjo, da po površini na prebivalca presega republiško poprečje in seveda tudi jugoslovansko. Pripravlja pa se tudi že nova stanovanjska soseska Planina III, v kateri bo nadaljnih 1000 stanovanj. V načrtu pa je študija za določitev novega kompleksa blokovne gradnje za 4000 stanovanj, ki naj bi bila zgrajena do leta 2000. L. M. Nov gostinski obrat v Sportnokulturni dvorani Jesenice - V torek, 31. julija, so v počastitev praznika občine Jesenice v še ne dograjeni športnokul-turni dvorani Podmežakljo odprli restavracijo temeljne organizacije Gostinstvo, ki deluje v okviru hotelsko -turistične delovne organizacije Gorenjka Jesenice. Gradnja sodobnega objekta, ki se je precej zavlekla, je veljala osem milijonov dinarjev, je pa to prvi večji gostinski obrat te temeljne organizacije, ki združuje 95 delavcev. Doslej so sredstva vlagali predvsem v modernizacijo obstoječih objektov in opremo, nova restavracija pa bo vsekakor popestrila gostinsko ponudbo Jesenic ter seveda dvorane Podmežakljo, kjer primanjkuje takih prostorov. Naj ob tem še povemo, da Gorenjka v treh temeljnih organizacijah združuje delo 340 delavcev, pred kratkim pa je ta delovna organizacija postala tudi član SOZD ABC Pomurka. R.Klinar G L, A S12.STRAN PETEK. 3. AVGUSTA 197« Samoupravni in proizvodni vzpon Iskra — tovarna merilnih instrumentov Otoče načrtuje nove proizvodne zmogljivosti — Zgled samoupravne organiziranosti in uspešnega vključevanja v krajevno skupnost — Zaželeni univerzalni inštrumenti Otoče — Iskra — tovarna merilnih infttrumentov Otoče zaposluje 535 delavcev, ki prihajajo na delo iz bližnjih in daljnjih krajev, vse od Jesenic do Ljubljane. Sodi med večje in uspešnejše delovne organizacije v občini, med tiste delovne organizacije, ki so začele z majhnimi proizvodnimi zmogljivostmi in z malo zaposlenimi delavci, a so se v razmeroma kratkem času uspešno razvile, Erodrle na zahtevnejša tržišča, repile samoupravljanje in poskrbele za zadovoljiv družbeni standard vseh zaposlenih. V Iskri Otoče so proizvodne zmogljivosti povečali in adaptirali dvakrat. Tudi zdaj si želijo širših in sodobnih prostorov, kajti njihovi inštrumenti so vedno bolj zahtevani, obenem pa naj bi delavcem zagotovili boljše delovne pogoje. Vedno so se usmerjali in še zdaj je njihova prihodnost v uveljavljanju elektronike, vendar pa ob novih zmogljivostih ne bodo bistveno več zaposlovali. Sami so poskrbeli za ustrezen kader, veliko delavcev se je priučilo, precej se jih izobražuje ob delu. Kar 54 delavcev dela v programu razvoja, v razvojnem oddelku, kajti želijo si, da bi bili njihovi izdelki najbolj kvalitetni in najbolj doma izpopolnjeni. V delovnem kolektivu so lahko zadovoljni s svojo proizvodnjo, saj so dosegli plan, dosegli so 45 odstot- kov let plana, še večjo rt a liza-cijo pa p./skujejo v drugem polletju. Zaostajajo edino pri naložbah, ki jih bodo morali uresničiti v naslednjem planskem obdobju. Iskra v Otočah precej izvaža na konvertibilno področje ter deloma tudi v države v razvoju. Na tržišču je precejšnje povpraševanje po njihovih merilnih inštrumentih, ki jih imajo za široko potrošnjo in so namenjeni tudi za posebne potrebe. Tako dobro prodajajo avtomer za avtomobilsko elektroniko, univerzalne inštrumente v analogni in digitralni tehniki, inštrumente za vgradnjo, pretvornike, regulatorje, miniaturne indikatorje, avtoelektrične inštrumente, uvajajo pa tudi inštrumente za varstvo človeka in varstvo naravnega okolja. Domala vsi elementi so domače izdelave in le deloma jih uvažajo. Ob nenehnem napredku in uvajanju novih proizvodov se jim povečuje tudi proizvodnja, ki je vsako leto višja, raste pa tudi izvoz. Vendar pa ne skrbijo le za proizvodne načrte in za prodajo svojih kvalitetnih izdelkov. Ze od vsega začetka uspešno deluje samoupravljanje, delegatski odnosi, sodelovanje s krajevno skupnostjo in skratka vključevanje delovnega kolektiva v vse pereče probleme skupnosti. Skupaj s krajevno skupnostjo Ljubno so si prizadevali za izdelavo načrtov in projektov za individualno in blokovno gradnjo na Posavcu, kjer naj bi poskrbeli tudi za varstvene prostore najmlajših. Kadarkoli že se je pokazala potreba, da bi tudi delovna organizacija priskočila na pomoč krajevni skupnosti, so z medsebojnim razumevanjem in dogovarjanjem rešili marsikateri problem. Dokaz odlične samoupravne organiziranosti, ko imajo 17 delovnih zborov in ko samoupravljanje resnično živi v vsem svojem pravem smislu in pomenu, je tudi podeljeni Zlati znak Zveze sindikatov Slove; nije, na katerega so lahkb upravičeno ponosni. Številnim delovnim organizacijam so lahko zgled, saj samoupravljanje nenehno dopolnjujejo in prilagajajo zahtevam in potrebam ter dosledno uresničujejo zakon o združenem delu. Tudi ob zadnjem obisku predsednika zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja v Iskri Otoče so lahko ugotovili, da so uspešno uresničevali f stališča ob delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka. Ugodni gospodarski rezultati, dobra samoupravna organiziranost in utemeljeni nadaljnji načrti vodijo Iskro v Otočah le v nadaljnji novi delovni in samoupravni vzpon. Proizvodi iz Iskre v Otočah so priznani tako na domačem kot na tujem tržišču. Se posebno cenjen pa je njihov univerzalni UNIMER, ki ga pošiljajo na tržišče v vedno večjih količinah ... Iskra — tovarna merilnih inštrumentov Otoče čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 5. avgustu, prazniku radovljiške občine Od ur do imenitnih števcev Iskra — TOZD Mehanizmi Lipnica uspešno uresničuje svoj program razvoja - V prvih petih mesecih so plan presegli za 22 odstotkov - Zadovoljiv družbeni standard zaposlenih Lipnica - Pred več kot sto leti so v idilični dolini Lipnice pri Kropi kovaški mojstri ročno izdelovali ure za cerkvene stolpe za doma in tudi za tuje dežele. Bili so spoštovani in cenjeni kot so danes spoštovani in cenjeni vsi proizvodi Iskre Lipnica. Na mestu nekdanjih urarjev je danes sodoben, moderen obrat Iskre, ki se je v začetku in danes popolnoma specializirala, ob vsestranski podpori Iskre in prizadevnosti samega delovnega kolektiva. Začeli so delati leta 1956; tedaj je bilo 30 zaposlenih in so ustvarili 24 starih milijonov dinarjev proizvodnje. V dobrih dvajsetih letih je njihova proizvodnja prerasla na dobrih 20 starih milijard dinarjev letno, na to, da znaten delež proizvodnje odpade na izvoz. In kakšni so danes njihovi proizvodi? Iskra v Lipnici izdeluje števce za telefonske centrale in več vrst ur za Široko potrošnjo, predvsem pa tudi za profesionalne namene, številčnike za dvotarifne števce, natančne mehanizme za merjenje časa, merjenje telefonskih pogovorov, impulzne števce in aparate, oplemenitene z elektroniko. Zahteven je delovni proces, saj imajo kar 3.000 delovnih operacij, vendar so njihovi proizvodi povsod izredno cenjeni in zaželeni. Temeljna organizacija se opira izključno le na domače kadre in si s šolanjem domačih delavcev zagotavlja lasten nadaljnji razvoj. V desetih letih so domala iz nič ustvarili zadovoljivo kadrovsko strukturo, saj imajo veliko sposobnega in kvalificiranega kadra. Samo v petih mesecih letošnjega leta so plan proizvodnje presegli kar za 22 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa za 41 odstotkov. Tako bodo zanesljivo povsem uresničili in celo presegli srednjeročni plan, izpolnili obveznosti izvoza, ki se načrtuje v več kot 2 milijardah dolarjev. Njihov naslednji srednjeročni program napoveduje proizvodnjo še boli izpopolnjenega asortimana mehanizmov, proizvodnjo časovnih in krmilnih mehanizmov s sodob- nejšo tehnologijo in z uporabo elektronike. Delavci Iskre v Lipnici združujejo sredstva za naložbe, za naslednji srednjeročni program, ko bi nujno potrebovali še eno proizvodno halo, z njo pa bi za več let rešili prostorsko stisko. V Iskri Lipnica, ki se tako uspešno uveljavlja na tujem in na domačem tržišču, zaposlujejo 340 delavcev ter prizadevno skrbijo za družbeni standard. Med prvimi v dolini so uvedli drseč delovni čas, s katerim so delavci zadovoljni in 100 delavcev ga zdaj koristi. Skrbijo za stanovanja delavcev, za prevoze na delo, za prehrano, uspešno pa se uveljavljata samoupravljanje in delegatski sistem. Njihova proizvodna hala v Lipnici je vzor čistoče in urejenosti, zgled lepega in prijetnega delovnega okolja. V kolektivu se zavedajo, da brez uspešnega sodelovanja z delovno organizacijo Iskra ne bi mogli doseči tako zavidljivih poslovnih rezultatov, ki so porok in spodbuda za naprej. Obenem pa je treba povedati, da je tudi kolektiv sam prizadevno skrbel za uveljavljanje na tržišču, s svojo kvaliteto, natančnostjo in pridnostjo pomagal, da predstavlja Iskra Lipnica v industriji radovljiške občine vidno in pomembno mesto. Tudi razvojni program same družbenopolitične skupnosti, smernice razvoja postavljajo Iskro med perspektivne panoge, upoštevajoč njene dosedanje proizvodne uspehe in njene možnosti. Prav to pa je še eno izmed priznanj in nalog, ki jih sprejema IsLrin kolektiv v Lipnici, spodbuda, da se z razširitvijo svojih proizvodnih zmogljivosti še bolj uveljavljajo na domačem in na tujem tržišču. Pogovor števci so ponesli veljavo Upniške Iskre daleč preko meja, po števcih je vedno večje povpraševanje ... Kolektiv Iskre — TOZD Mehanizmi Lipnica čestita vsem občanom in delovnim ljudem radovljiške občine za občinski praznik J Dražgoski borci o Dražgoški bitki Povedano naj bo tako, kot se je v resnici zgodilo Ko smo v nedeljo, ob dnevu vstaje, po odprtju Doma Cankarjevega bataljona, posedeli v gostilni pri Rezki v Dražgošah, je pogovor nane-sel tudi na film in nadaljevanko Dražgoška bitka, ki naj bi jo začeli že letos snemati. In kdo drug, kot Cankarjevci, preživeli dražgoski borci in junaki neenakega boja z Nemci, lahko bolje pove\ kaj naj film prikaže in katerih pripombe so lahko bolj kritične in upravičene. Zato sem izkoristila priliko in jih pobarala, kaj menijo o tem velikem filmskem projektu, ki naj bi imel kar devet nadaljevanj. Zdravko Tomažin — Kocija-nov iž Ljubljane: »Prebral sem sce narij in nisem najbolj zadovoljen Ce je že naslov Dražgoska bitka, naj bi tudi govoril predvsem o dražgoski bitki in vstaji. Premalo je povedane ga o oblikovanju Selske čete in vstaji v Selški dolini in sploh o priprav1 Ijanju oboroženega upora v Selški dolini. Preslabo |e prikazana pove zava partizanov s terenom, čeprav vsi vemo, da se partizani brez dobre ga zaledja ne bi mogli boriti. Te boni posredoval odboru za pripravo filma.« Valentin Hren — Kljukec iz Poljan: »Predvsem mora film prikazati veličino vstaje, povezanost partizanov in civilnega prebivastva in pri tem paziti tudi na to, da bodo dogodki prikazani tako, kot so se dejansko zgodili. Zato nikakor ne sme biti izpuščen spopad v Hovtu, priprava Poljanske vstaje, napad na Poljane in borbo na Pasji ravni in kot vrh teh prvih bojev - Dražgo-ško bitko.« Slavko Sorli iz Kopra: »Scenarija sicer nisem bral, vendar menim, da mora film prikazati dogodke, kakor so se v resnici zgodili Predvsem mora biti to zgodovinski film o naši vstaji in borbi. Težko pa bi našli absolutno točnost, saj je že vsak udeleženec bitko doživljal po svoje.« Jote Kovačič iz Kranja: »Skrbno sem prebral scenarij in imam precej pripomb. Predvsem menim, da je premalo poudarjena aktivnost zaledja in aktivnost posameznikov v Selški dolini. Po mojem mišljenju ustvarjalci filma prevzamejo nase veliko moralno in tudi gmotno odgovornost pri realizaciji filma in nadaljevanke. Zato moramo vsi preživeli borci in terenski aktivisti dati podporo in zaupanje ustvarjalcem, seveda s tem, da se naše pripombe, kadar gre za točnost opisovanja dogodkov, upoštevajo. Kot udeleženec dražgoške bitke in, ker1 sem poklicni igralec, pa bi bil zelo vesel, če bi lahko v filmu sodeloval.« Pavel Rihtaršič iz Poljan: »Film naj bo prikaz začetkov partizanstva pri nas in dražgoške bitke V njem bi želel videti, kako se |e pripravljala poljanska vstaja, prve boje z Nemci i(i seveda, kaj se je dogajalo v Dražgošah.« GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2, nadstropni ište stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstave* Kmečko gospodarstvo \ Gornjesa\ ski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej m Jenko va soba. V galeriji Prešernove in Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del akad. kiparke DRAGICE C'ADKŽ. V mali galeriji Mestne hiš«' se predstavljajo s plastikami, slikami, grafikami in z deli uporabne umetnosti likovniki s celotnega gorenjskega območja V baročni stavbi v Tavčarjevi 4'.i je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10, do 12 in od 17 do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. oh ponedeljkih pa so zaprte. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt M liže j Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen / etno loškim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vak dan od 9. do 12. in od Hi do 1!» ure LOŠKI MUZEJ SKOPJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Skotji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9 do 12. ure in od 14. do 17. ure Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate naslednje zbirke: zgodovinsko, kulturno zgodovinsko, etnološko, zbirko NOH, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. V GALERIJI LOŠKEGA URADU si lahko ogledate razstavo grafik. Razstavlja dvanajst članov II. GRAFIČNE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE Skofja Loka 79. ZBIRKA V SORICI je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure in 14. do lb. ure. Ostale dneve pa je možen ogled po predhodnem naročilu le za večje skupine. Franc H i če k iz Škofje Loke: »S scenarijem in zamislijo za film iti nadaljevanko so ustvarjalci seznani: li posebno škofjeloško delegacijo, ki pa kot vem. ni imela pripomb. Najbrž tudi zalo ne, ker je premalo poznala Rovt. Dražgoše in priprave na vstajo. Zato pa imamo pripombe dražgoški borci. f. avgusta se bomo Cankarjevci zbrali na Vodiški plani ni in bomo še enkrat pretresli scenarij. Na srečanje so povabljeni tudi vsi najvišji predstavniki gorenjskih občin in upam. da se bomo dogovorili za skupen nastop Le tako bomo lahko uspeli. Sicer pa imamo o Dražgosah napisane dobre knjige, čeprav tudi knjiga ne more biti nikdar povsem točna. Eno je kar doživiš sam in drugo tisto, kar ti kdo pove« Karel Kravcer — Kola iz Tržiča: »Kolikor lahko preberem m sli šim na TV, bo nadaljevanka velik m drag projekt. Zato ne bi bilo nič hudega, če bi dodali še nekaj tisočakov, da bi skupaj s preživelimi borci še enkrat pretresli tekst in tudi popra vili, kjer je to treba. Težko pa je sedaj kaj spreminjati, ko je scenarij že narejen in je že dana zelena luč za snemanje. Mislim, da, nam sedaj ne preostane drugega, kot da zaupamo ustvarjalcem, da bodo naredili kar najboljši film in nadaljevanko.« Franc Medja iz Kranja: »Zdi se mi. da hoče biti film predvsem velik spektakel in premalo zgodovinski Udeleženci bitke- imamo več pripomb, ki |ih bodo \ pismeni obliki posredovali ustvarjalcem tilma Zavedamo se, da že zaradi oddaljenosti dogodka film ne more biti točen prikaz bitke, niti vstaje, preveč oddaljevati pa se tudi ne sme. Nekateri dražgoški borci so se že pogovarjali s scenaristom m režiserjem, vendar ne vem, če se bo dalo še kaj dosti spremeniti Piej bi nas morali poklicati k sodelovanju • Tekst m slike-: L. Bogataj Gorenjska pleše Bohinj - V nedeljo, •">. avgusta, bo ob Iti, uri v Bohinju peni Skalco srečanje folklornih skupin Gorenjske Prireditelja sta občinski svet zveze kulturnih organizacij Gorenjske in radovljiška zveza kulturnih organizacij Zaplesalo bo sedem folklornih skupin iz petih gorenjskih občin, in sicer: folklorna skupina Iskra Kranj, folklorna skupina Skofja Loka, KPI) Veriga Letce, Karavanke iz Tržiča, KUl) Jaka Rabič Dovje Mojstrana, Sava Kranj in skupina iz Bohinja. Predstavile bodo pester spored slovenskih plesov, iz zakladnice jugoslovanskih narodnih pa znane vlaške in bunjevske ter bil-jano. ABV frYx Hm Hudobivška Meta in njem otroci .so moč m sila novega sveta, Samorastniki si bodo skupno priborih cso lepoto in bogastvo sveta, zato so aktualni sV danes in : .9 +j xr. > ■ ■ T ca •j? i M eo % .S % g O) .s B v. •o -o 40 50 8 20 70 40 44038 1.020 830 100 164118 10.020 1650 400 354508 10.020 02280 1.000 417928 10.020 06460 1.000 47590 2.000 51 30 99900 5.00 61 241 30 100 52 82 92 30 50 30 24151 2.030 293781 10.000 542481 10.000 622 200 163 80 9012 400 04652 14042 1.030 1.000 853 963 80 80 21512 202552 1.000 10.030 3143 5203 26913 174213 500 500 1.000 10.000 4 20 33544 1.020 45 40 50834 1.020 12365 1.000 74364 5.020 72945 1.040 85624 1.020 87614 1.020 12727 2.000 061124 10.020 45477 1.000 117544 10.020 425577 10.000 185104 10.020 548107 10.000 519154 10.020 09 30 46 50 39 40 76 70 79 30 05666 5.000 99 40 70176 1.070 114799 10.040 74556 2.000 537479 10.030 146466 10.000 549669 50.000 329906 500.000 554739 10.040 Delo in oddih gostincev V naii turistični deželi se v letni sezoni veča število gostov in stopnjuje napor gostincev. Koliko kilometrov prehodijo dnevno, koliko jedi in pijač morajo prenositi večkrat skozi gnečo gostov, stolov in omizij? V gostinskem poklicu so najbolj obremenjene noge, roke in živci. Delo gostincev je naporno, včasih celo težaško. Večkrat morajo prenašati, če tako rečemo, neomikane goste, pa preveč zahtevne sitne, zbadljive osebnosti in tiste, ki jim alkohol gospodari v glavi, včasih pa tudi v gostinskih prostorih. Mnogi gledajo v delu gostincev nekake igračke, ki poskakujejo, se smejijo in nosijo na miso, kar si kdo zaželi. Ob trenutni ali bolj trajni kupni moči so gostje bolj zahtevni. V gneči je čutiti nestrpnost. Vsem se nekam mudi. Vročini se pridružuje žeja. Gostje postajajo neučakani kakor otroci. Prosim to, prinesite mi ono, dajte mi ie enegs ... Večkrat se nestrpnosti pridružujejo ie objestnost, robatost in raznovrstne kletvice. Gostinec mora marsikaj presliiati in si ne sme jemati vsega k srcu. Ne sme kazati slabe volje, biti mora posebno odporen do jeze, do besednih dvobojev z gosti. To pa je težko biti, saj ni moč prikriti ravnoduinosti do sitnih gostov, ki gostincem ure in ure »stružijo živce«, ali do onih, i ki se do sitega najedo, odžejajo in brez plačila zginejo v neznano. V vljudnem vedenju, uglajenosti, prijaznosti mora gosti- nec znati prikriti zasebne težave in mora biti pozoren do gostov. Gostilna je včasih, posebno če je edina v vasi, podobna ljudski univerzi. Ljudje se spoznavajo, si zaupajo najrazličnejše tegobe in prenašajo novosti. Gostinci poslušajo iste in podobne zgodbe, ki postajajo dolgočasne, utrujajo in jemljejo čas. V letni sezoni priskočijo gostincem na pomoč priložnostni sodelavci. Da bi bili gostinci kos naporu, morajo skrbeti za utrjevanje nog in preprečevanje poklicnih obolenj, se znati oddahniti in trdno zaspati. S primerno obutvijo, dobro organizacijo dela, z opuičanjem odvečnih korakov in besed si gostinci delo znatno olajšajo. V razgibanem gostinskem vrvežu je rasen primernih prostorov, kakovostnih uslug odločilni dejavnik gost. Ta naj bi bel čim bolj omikan, razumevajoč, vljuden, obziren s pravim posluhom in odnosom do gostincev. Šolani in privajeni gostinci poznajo pravila strežbe in načine ravnanja z gosti. Prav bi bilo, da bi se tudi množice ravnale po teh pravilih, da bi bilo vedenje v gostinskih lokalih na primerni kulturni ravni. Otroci pridobivajo nekaj tega nauka pri pouku gospodinjstva, ostali pa se privajajo na način vedenja v gostiščih sami. Le ob dobrem sodelovanju, kakovosti storitev in primernem plačilu bodo gostinci in gostje naili skupni jezik in soglasje. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Strahote Somozove vladavine Nova vlada v Nikaragvi namerava odpreti muzej, v katerem bodo prikazane strahote diktatorja Anastasia Somoze in njegove družine, ki sta jih zagrešila v 46 letih vladanja v Nikaragvi. V muzeju bodo prikazani pripomočki za mučenje, fotografije uničenih mest, pričevanja, pisma in drugi dokumenti o strahotah, ni jih je nikaragovsko ljudsko doživljalo v času dinastije Somoza. Najbolj nevarno doma V publikaciji evropske gospodarske skupnosti Euroform je zapihano, da število nesreč, ki se pripetijo doma, zbuja zaskrbljenost. Doma \se je v najrazličnejših nesrečah samo lani ubilo 30.000 ljudi, okoli pet milijbnov pa je bilo huje ali laže ranjenih. Največ je bilo zastrupitev s čistilnimi sredstvi, tem nesrečam pa sledijo požari, ki se zelo hitro razširijo predvsem na sintetičnih tkaninah. \\ I Prva naftna ugrabitev V bližini Tajvana se je zgodil rop v stilu energetskih stisk. Skupina oboroženih piratov je zajela nek tanker tajvanske naftne družbe in v ribiško barko, preurejeno prav za takšne namene, pretovorila okoli 7000 ton naftnih goriv. HITRO SHRANJKVANJK INFORMACIJ Nizozemska družba Philip« je izpopolnila novi sistem shranjevanja informacij, ki omogoča beleženje vsebine petsto tisoč tipkanih strani na en sam plastični disk s premerom 30 centimetrov. Disk deluje enako kot navadna gramofonska ploftča, le da je prozoren, odčitavanje podatkov pa poteka s pomočjo laserskih žarkov Katerikoli podatek s ploftče je dostopen že v četrtinki sekunde. V ŠVICI MANJ TURISTOV Po uradnih statističnih podatkih ae je turisti ni promet v Švici zmanjšal v prvem polletju tega leta v primerjavi z litim obdobjem 1978 za 9 odatotkov, kar je pripisati trdnosti valute v tej državi in slabim vremenakim razmeram. Število prenočitev tujih turistov v švicarskih hotelih ae je zmanjkalo za 16 odatotkov. Zlaati opazno je upadel obiak Američanov, kar za 32 odatotkov. NAJV NAJVEČ ZA VOJAŠKE RAZISKAVE Svet daje vedno več denarja za raziskave v zvezi z energetskimi viri, zdravstvom, proizvodnjo hrane in varstvom okolja, vendar gre v raziskovalnih programih se vedno največ za vojaške raziskave, je povedano v poročilu ameriškega instituta Worldwatch. Po podatkih iz tega poročila vzamejo četrtino od 160 milijard dolarjev, namenjenih raziskavam in znanstvenemu razvoju, vojaške raziskave SOVJETSKI ENERGETSKI NAČRTI Vedno bolj jaano postaja, da Sovjetska zveza in članice 8EV same ne morejo izkoristiti vaega aovjetakega ener-getakega potenciala. Od tod sovjetsko zanimanje, da bi v to izkoriščanje Stregli zahodne in japonske družbe i Ihovimi finančnimi aredatvi in tehnologijo, v zameno p« bi v okvirih dolgoročnih sporazumov dobivale različne •urovine, tudi nafto. Sovjeti ao trdno prepričani, da bodo ti nacrti zaradi vae večje energetake krize in nezadržnega povečevanja cene nafti postajali vedno bo|j privlačni, meni londonaki list Financial Time«. VULKAN BRUHA STRUP Vulkan Sinira na srednji Javi, katerega izbruh je pred petimi meseci zahteval 179 smrtnih žrtev, je apet začel bruhati strupene pline. Čeprav njihova koncentracija ae ni nevarna, je vulka-noloska služba v Handungu opozorila prebivalce, naj bodo pripravljeni na morebitno izaelitev. URANA BO DOVOLJ V naslednjih desetih letih ne bo manjkalo urana, čeprav namerava vrsta držav precej povečati proizvodnjo jedrske energije. Tako sodijo v mednarodnem institutu za uran. V sporočilu te organizacije, ki so jo osnovali največji proizvajalci in porabniki urana, je rečeno, da se bo poraba povečala od 32 do 33 tisoč ton, kolikor znaša zdaj, na «1 do 93 tisoč ton. UGRABITELJI DOBILI 6 MILIJONOV FRANKOV Francoskega milijarderja Henrvja Lellevra ao pred aeatirni tedni ugrabili nesnanci, zdaj pa ao ga izpustili. Tako ■e je končala odieejada 82-letnega bogatala, za katerega ao avojci na »krito me eto odšteli kar 6 milijonov frankov odkupnine. Policija lito ugrabitelje, vendar do pomembnejših razkritij te ni prišla. GALAPAGOS DEDIŠČINA ČLOVEŠTVA Otočje Galapagos so uradno razglasili ta dediščino človeštva, je izjavil generalni direktor organizacije OZN za izobraževanje, znanost in kulturo Amadou Mathar M'Bow. Gre za to, da bi zavarovali to otočje, oddaljeno kakih 600 kilometrov od ekvadorske obale, na katerem uspevata edinstveno rastlinstvo in živalatvo. UMRL FILOZOF MARCU8E V nedeljo je v Stranbergu v SI. letu življenja umrl eden najbolj znanih sodobnih fljosofov Herbert Marcuee. Marcuae, ki ae je 19JI. leta preeelil v ZDA, kjer je preživel veeil del svojega življenja, je bil eden izmed idejnih voditeljev ttudenukih nemirov, U eo v teetdeeetih letih zajeli Evropo in ZDA. Napiaal je ve« del. Najbolj aaaaa eo Vm in revolucija. Kros In civilizacija In Človek aeke dlaeenaije. ljubljanska banka temeljna banka gorenjske čestita za občinski praznik občanom Radovljice in Tržiča r — L PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ ČESTITAJO OBČANOM JESENIC, KRANJA, RADOVLJICE JjV TRŽIČA ZA NJIHOVE OBČINSKE PRAZNlkE in priporočajo svoje storitve: vse poštne, telegrafske in telefonske storitve, plačilni promet, hranilno službo za Poštno hranilnico in Ljubljansko banko ter kvalitetno in hitro vzdrževanje naročniških telefonskih central in telefonskega omrežja. CD tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol.o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veselo praznovanje KART0NA2NA TOVARNA LJUBLJANA n.soi.o. TOZD JELPLAST. KAMNA GORICA n. sub. o proizvajamo: - brizgane plastične izdelke za potrebe embalaže — tehnične izdelke Vsem delovnim ljudem in poslovnim prija teljem čestitamo za občinski praznik Ra dovljice Slovenske železarne VERIGA n.soi.o. LESCE Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmat-sko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril tal BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM DRUŽBENO-POLITIČ-NIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOVLJICE IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV Kemična tovarna Podnartp.o. SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ (S OA,LV ANOTEHNIKO, FOSFATI RAN JE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice 8859 PfTEK, 3. AVGUSTA 1979 21 STRAN G LAS Člansko državno prvenstvo v plavanju Vsemoštveni državni naslov je v pravih rokah BEOGRAD - Tako zaželeni moitveni članski naslov v plavanju je v pravih rokah. Pred štirinajstimi leti je bil zadnjič v Sloveniji. Takrat je slavila Ljubljana. Na sadnjem prvenstvu v bazenu »Tas« v Beogradu p* so bili v skupnem moitvenem seštevku najuspešnejši plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Dolgoletna želja Kranjčanov »e je tako uresničila. Po nekajletnih željah so tokrat osvojili najvišji plavalni naslov v državi. Prvo mesto so na tem našem »elitnem« tekmovanju zasedle tudi članice, medtem ko so bili v moškem delu trigla-vani tretji. Torej, uspeh brei primere. Za končni uspeh pa so plavali vsi izredno. Se enkrat iskrene čestitke! Vendar je na Izredni podvig plavalcev Triglava padla kaplja pelina. Ze ao tu prvi odmevi, ki Triglavu oporekajo, da je na račun oatalih plavalnih kolektivov iz Slovenije doaeeiel tak nape h. Očitki ao, da ao ostali slovenski klubi na račun Triglava dajali manj finalistov, kot bi jih lahko. To pa Je izvito is trte. Morda naj bi naalov osvojil beograjski Partizan, ki ima v svojih vrstah le enega državnega prvaka. Plavalci in plavalke Triglava ao jih osvojili deveti Državni naslov so al priborili v polteni borbi, ki so bili pogojeni le z izredno dobrimi rezultati. Rezultati bi bili lahko ie boljši, ce ne bi bilo mostvenegs tekmovanja. Vsi naj bi se le borili ss posamične državne naslove in nsii naj-boljši plavalci in plavalke bi se s svojim dobrim plavanjem te bolj približali evrop-akemu kvalitetnemu plavanju. Zato so rezultati nekoliko slabši, Čeprav je bilo doseženih nad štirideset novih rekordov, državnih in republiških. Vsi posamezniki so plavali tui za moltveno uvrstitev. Slovenski plavalni klubi se te nekaj časa bore, da se spremeni način tekmovanja. Le-tako bi se lahko le bolj približali plavalnemu evropskemu vrhu. Triglav je državni prvak. Za ta uspeh ao »garali« vai od najmlajle Kosirnikove do Koželja, ki je plaval samo v zmagoviti kranjski članski Itafeti 4 x 200 m kravi. Borut Petrič - Na državnem članskem prvenstvu Sest naslovov. Koliko na balkanskem prvenstvu in koliko na MIS? Ts itafeta B. Petrič, D. Petri*. Celar in Koželj je plavala v finalnem obračunu tudi novi klubski državni rekord. Rezultati - elani - 1S0 m kravi -1. B. Petrić (Triglav) 54,40, 1100 m kravi -1. D. Petrič 16:34,86. 3. Celar (oba Triglav) 10:55,20, 200m prsno - 1. Mitrovlč (Crvena zvezda) 2:32,30, 7. Globočnik (Triglav) 2:40,14, 200 m delfin - 1. B. Petrič 2:12,11, 7. O. Petrič (oba Triglav) 2:10,05, 4 x 100 m mešano - 1. Crvena zvezda 4:11,00, 0. Triglav 4:20,07, 200 m kravi - 1. B. Petrič 1:58,20, 4. D. Petrič (oba Triglav) 2:02,52, 100 m delfin - 1. D. Petrič (Triglav) 50,00, 4x100 m krsvl — 1. Crvena zvezda 3:40,77, 6. Triglav 3:53,71, 400 m kravi -1. B. Petrič 4:07,15, 2. D. Petrič 4:11,40, 0. Celar (vsi Triglav) 4:22,46, 100 m prsno -1. Mitrovič (Crvena zvezds) 1:10.26, 8. Globočnik (Triglsv) 1:14,48, 400 m mešano -1. D. Petrič 4:48,41, 3. D. Petrič (oba Triglav) 4:58,40, 4 x 200 m kravi - 1. Triglav 8:17,48 (absolutni rekord SFRJ); tenske — 800 m krsvl — 1. Separovi* (Mladost) 0:20,50 (mladinski rekord SFRJ), 2. Praprotnlk (Triglav) 0:30,05 (absolutni rekord 8R8), 200 m prsno -l.Tisanič (Mladost) 2:62,68, 5. Dvorlak (Triglav) 2:55,36, 200 m delfin - 1. Praprotnlk 2:25,80 (mladinaki rekord SFRJ in abeolutni rekord H RS), 0. Berlotnik 2 38,92, 8. Dvorlak (vse Triglav) 2:20,01, 4x100 m mešano - 1. Futinar 4:61,11, 5. Triglav I 4:60,40, 7. Triglav II 6:02,53, 200 m kravi - 1. Separovi* (Mladost) 2:11,68, 4. Stemberger (Triglav) 2:17,80, 200 m hrbtno - 1. Blaži* (Rudar) 2:27,72, 6. Kosirnik 2:42,10, 0. Berlotnik (obe Triglav) 2:44,75, 100 m delfin - 1. Efendi* (Partizan) 1:08,05, 2. Praprotnlk 1:10,00, 0. Dvortak 1:12,37, 7. Berioznik (vse Triglav) 1:12,64, 200 m metana - 1. depsrovič (Mladost) 2:18,00, 2. Stembergar 2:32,53, 0. Praprotnlk 2:27,10, 7. Dvorlak (vse Triglav) 2:20,23,4 X 100 m kravi - 1. Crvena , zvezda 4:22,13, 4. Triglav I 4:2*7,93, 8. Triglav II 4:24,77, 400 m kravi - 1. Separovlč Barbara Stemberger - Z dobrimi rezultati na državnem prvenstvu je na spisku zveznega kapetana Mitje Prešerna za balkansko prvenstvo in MIS. (Mladost) 4:21,71, 6. Praprotnlk (Triglav) 4:46,22, 100 m prsno - 1. Duvnjsk (Jadran) 1:20,26. 0. Bradaika 1:22,64, 7. Dvorlak (obe Triglav) 1:24,28, 400 m mešano - 1. Separovi* (Mladoat) 5:13,64 (absolutni rekord SFRJ), 2. Stembergar 6:13,64, 3. Praprotnlk 6:21,28 (mladinski rekord 8RS), 7. Dvortak 5:38,34, 8. Berlotnik (vse Triglsv) 5:44,06. Na tem prvenstvu so plavalci in plavalke Triglava osvojili devet prvih mest, pet drugih in tri tretje mesta, njihov glavni konkurent za osvojitev vsemoitvenegs nsalova ps le eno prvo, devet drugih In sedem tretjih mest Besedili in foto: D. Humer Kolesarstvo Danes začetek državnega prvenstva KRANJ - Kranjakl kolesaraki klub Sava je po tednu dni apet organizator pomembne kolesarske prireditve, tokrat državnega prvenstva mlaj ti h in starejših mladincev ter članov v vožnji na kron omete r, gorski vožnji in dirkali Akih disciplinah. Pričakujejo, da se bo prvenstvs udeležilo okrog 200 kolesarjev is vseh jugoslovanskih republik. Danes sts ns sporedu dve disciplini: vožnja ns kronometer in gorsko prvenstvo. Prva se bo začela ob 9. uri a startom članov pred gostilno Lakner na Kokrici, ki bodo nato vozili skozi Bri-tof, Visoko, Preddvor in Jezersko. Starejši mladinci bodo Itartali ob 0.20 na Visokem, mlajši pa ob 0.30 v Preddvoru. Cili za vse je isti: mejni prehod na Jezerskem. Popoldne bo gorsko prvenstvo. Mladinci bodo Itartali ob 15. uri, in sicer mlajli pri Stularju, starejši pa enako kot člani ob 15.10 pri Kanonirju. Cilj je spet mejni prehod. Naj povemo, da so lani v obeh disciplinah osvojili državne naalove Puljčan Bulic pri članih ter Kranjčana Cuderman pri stsrejeih in Mam pri mlajših mladincih. Prvenstvo na dirkališču v Stražiiču, ki ga lani ni bilo, čeprav bi ga Zagrebčani morali organizirati, se bo začelo jutri ob 0. uri s p red tekmovanji ter nadaljevalo v nedeljo ob 8. uri s finalnimi tekmovanji. Tekmovalci bodo vozili tri discipline: ns čas, zasledovalno vožnjo in ekipno zasledovalno votnjo. H J. Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Derbi ni navdušil KAMNIK - MRVL - zahod Kamnik : Triglav 11:10 (2:4, 2:4, 1:0, 0:6), letni basen, gledalcev 300, sodnika Popovi* (Baje). Gor j »n (Renče). Kamnik - Cermelj, Podvrlček, Wagner, Podobnik, Strgar 1, Dojčinovi*. Slapar, Reisner 2, Naditar 7. Kodek 1, Šimenc. Triglav — Plavc, Kuhar 3, Brinovec 2, Calič 0, Svarc 4, Starina 3, Kraeovec, Jerman, Svegelj 1, M. Malavalič, Rebolj. Slovenski derbi najbolje uvrščenih vs-terpolakih moitev ni nevdutil. Srečala sta ae stara znanca in v obeh moštvih so igralci, ki se preveč poznajo. Zato je bila tudi igra na taki »vitini«. Kranjčani ao bili tokrat boljši nasprotnik in so Kamničane premagali brez prave igre. Le-ta gre na račun tudi slabega sodnika Gorjana, ki mu Je sojenje vaterpola tuje. V vodi smo videli trdo in umazano igro. Oboji so namreč izkoriščali neodločnost sodnikov in obračunavali med aeboj. Tako Nogomet Pri članih Alpina 8KOFJA LOKA - Brez večjih zapletov ae je končalo občinsko nogometno prvenstvo. Pri članih je sele v zadnjem kolu pritlo do odločitve, kdo bo prvak, medtem ko j« bil prvak pri pionirjih znan te prej-V članski konkurenci so tokrat zasluzeno slavili igralci Alpine iz Zirov, pri pionirjih p* so bili najboljti nogometali Poleta. Lestvica — člani: Alpina Gorenja vas Kondor B Alples Tehnik Polet A Polet B Kondor A Pionirji: Polet Kondor - Gorenja vas Alpl*« LTH Alpina Retece Slovenski košarkarski tabor KRANJ - V ponedeljek, 6. avgusta, se te tretjič zapored zbrali mladi košarkarji ls vse Slovenije na tretjem košarkarskem tabora. Košarkarska zveza Slovenije Je med mnogimi košarkarskimi ■ redisči letos izbrala domačina tabora Tolmin. Mesto, obdano s itevilaimi narav-«.<—! lepotami in idealnimi pogoji za delo, bo letošnji gostitelj košarkarskih delavcev ls vse Slovenije in Ustih mladik košarkarjev, ki so imeli sreeo, da so bili poklicani v tsibor. Letošnji vodja tabora, poklicni trener košarkarjev Triglava iz Kranja Peter Brusne n, bo moral nadzirati delo dvainde-u atdSTTtih košarkarjev in nad trideset trenerjev. Mladi košarkarji bodo razvrščeni v tri kategorije, ki bodo tvorile Itirinajst naoštev. Vsako m o* t v o bosta vodila po dva trenerje. Vsi trenerji ao dobro podkovani u delo, njihovo dobro delo v tabora pa Je pogoj za pridobitev licence. Torej za stro-korao vodstvo tabora, ki ga bo so morali iz igre zaradi treh prekrlkov Stariha in Svegelj pri Triglavu ter Reisner in Slapar pri Kamniku. -dh Po ulicah Kokrice KRANJ — V počastitev praznika krajevne skupnosti Kokrica je sekcija za rekreacijo pri SD Kokrica organizirala tek po ulicah Kokrice. V vseh kategorijah je nastopilo petdeset tekmovalcev. Vrstni red — pionirji: 1. Klemen Dolenc, 2. Janez Bobnar, Matjaž Florjančič; pionirke - 1. Alenka Hudobivnik, 2. Silvana Boncelj; mladinci — 1. Marjan Majes, Andrej Hrovat, Bojan LipovAek; mladinke — 1. Mirjana Korbar, Petra Strniša; *lani — Milan Kotnik, Stane Mrak, Janez Umek; *lanice — Darinka Rrzetič, Greta Rozman; veterani — 1. Kdo Gregori, 2. Rok S t ros, 3. Polde Taler, 4. Jure Dolenc, 5. Jože Stine, 6. Janez Bobnar, 7. Franc Hrovat. B. VrlinAek Vaterpolo XVII. mednarodni atletski miting Kranj '79 Rekord SRS v metu krogle Vodovodni stolp le s petimi igralci RKNCK - Tu je bil prvi krog letolnjega slovenskega črnskega vaterpolskega prvenstva. Za naalov se to sezono borijo moštvu Ren*, Zusterne iz Kopra, Vodovodni stolp iz Kranja in novoustanovljeni vaterpolski klub Iskra iz Kranja. Naslednja dva kroga bosta v Kopru in Kranju. Prvi krog je minil v slabih igrah vseh nastopajočih. V Renče so favorizirani vaterpolisti Vodovodnega stolpa odtli le s petimi igralci, a so osvojili ttiri točke in so na drugem mestu. Premagali so jih le domačini. Izidi - Vodovodni stolp : Iskra 19:5, Vodovodni stolp : Renče 8:17, Iskra : 2u-sterna 7:19, Vodovodni stolp : 2usterna 14:10, Iskra : Renče 5:20. H C Šah 14 10 1 3 43:27 21 14 9 1 4 48:31 19 14 7 2 1 30:38 16 14 6 2 « 42:34 14 13 1 3 1 23:19 13 14 4 4 6 38:26 12 13 3 3 7 22:46 9 14 1 1 10 17:43 7 10 7 1 2 27:12 15 12 6 3 3 21:21 15 9 6 0 3 27:18 12 11 4 2 5 27:24 10 12 5 0 7 17:24 10 10 4 0 6 21:23 9 9 2 0 7 14:35 4 J Starman Tunizijci boljši KRANJ — V delavskem domu, kjer se je zaključilo letotnje člansko prvenstvo Gorenjske v iahu, je bil na prosti dsn mednarodni lahovski dvoboj tshistov Tunizije in Gorenjske. Tunizijski lahisti so gostovali v Sloveniji ns povabilo Ishistov Iskre. Pred pričetkom dvoboje so gostje iz Tunizije pozdrsvili v imenu skupščine občine Kranj podpredsednice skupščine občine Kristina Kobal, Ivsn ('var v imenu gostiteljev in Vojialav Perovič v imenu iahovske zveze Gorenjske. »Sah je v Tuniziji dobro razvit, ssj gs aktivno igra pet tisoč Ishistov v šestdesetih klubih. To kraljevsko igro podpira ministrstvo zs sport,« je dejsl podpredsednik FIDE, mednarodni mojster Ridhs Bel-kadi. V prijateljskem dvoboju so bili boljši gostje iz Tunizije, sj so gorenjske Ishiste na šestih deskah premagali s 4:2. Posamezni izidi: Jovčič : Bovaziz remi, Bavdek : Bel kadi 0:1, Bumbar : Ouchati remi, Mencinger : Hamzaovi remi, Roblek : Reja-ibi remi, Železni k : Younes 0:1. -dh Dobra udeležba SOBEC - Šahovsko društvo Murka Lesce je v okviru športnih tekmovanj ob očinskem prszniku in prazniku krajevne skupnosti Lesce organiziralo tradicionalno moltveno tahovsko tekmovanje. Udeležba je presegla pričakovanja, saj je nastopilo kar pet tenskih in petdeset molkih moitev. Molki ps so bili rszdeljeni v pet jskostnih skupin. Vrstni red - tenske - 1. Murka I 6, 2. Iskra (Ljubljana) 5, 3. Iskrs (Domisle) 4, 4. Jesenice 2, 5. Murks 2; molki I. skupins - 1. Iskrs (Ljubljana) 27,5, 2. Domžale 21, 3. Maribor 20,5, 4. Murka 20, 6. Tunizija 18,5, II. skupins -1. Rudar (Trbovlje) 25,5, 2. Slovenj Gradec 24, 3. Postojna 20,6, 9. Radovljica 10. III. skupins - 1. Brežice 26,5, 2. Elektromeha nika 24, 5. Jesenice (mladi) 20, 8. Grintovec (Ollevek) 14, 10. Jelovica (Skofja Loka) 10, IV. skupina - 1. Zlatorog (Maribor) 31, 8. Radovljica II 8, 0. Grintovec II 0, V. skupina - 1. Elektromehanika II 28,6, 5. Elan 21,5, 0. Alples 20,0, 7. Iskrs-vzdrtevsnje 10, 8. Elsn II10. SD Murks Lesce ps je pripravilo tudi Ishovsko srečanje z zamejskimi Slovenci. Vrstni red - 1. Murka 24, 2. Triestins 22, 3. ASKO 20, 4. Polet (Občine) 11, 5. Radovljica 10, 0. Murka II 0,6, 7. Radovljica II 8, 8. Slovenska športna zveza (Celovec) 7,6. -dh red. • P' /sojena in s svojo pomočjo dopolnil tudi —tgjjta trener Tom Baack, se nI bati. Tako bodo košarkarski tabori končno dooill tisto obliko In namen, za katerega so bili ustanovljeni. To pa vsekakor nI množičnost, temveč pregled košarkarske zveze Slovenije nad dolom trenerjev in nad kvaliteto mladih igralcev, ksjti le-tl naj bi v bodoče sestavljali repablilke selekcije. D. Ambroži* V mednarodnem šahovskem prijateljskem dvoboju Gorenjska : Tunizija sta se srečala tudi Bavdek in Baknadija. - Foto: F. Perdan KRANJ - Velike vročina, povprečni atletski izidi in nov slovenski rekord v metu krogle. To so glsvne značilnosti letolnjega sedemnajstega mitinga Kranj 70. Med 130 tekmovalkami in tekmovalci is Italije in Jugoslavije je Mojca Riti op iz Maribora v metu krogle postavila nov slovenski rekord za starejše mladinke. Za najboljšega atleta je bil proglalen Vojko Arzenlek iz Kladivarja za dober rezultat v teku na 3000 metrov, pri tensksh pa njegova klubska kolegica Bri-gita Topole za skok v viiino. Rezultati - molki - 100 m - 1. Prste« (Ptuj) 11,1, 2. Kertsn (Novo mesto) 11,2, 3. Rsvniksr (Triglsv) 11,3, 400 m - 1. Zohar (Ptuj) 513. 2. Bučar (Novo mesto) 52,1, 3. Pene* (Triglsv) 62,2, ene miljs - 1. Bolnik (Triglsv) 4:28,6, 2. Pitamic (Posočje) 4:30,5, 3. Kotnik (Olimpijs) 4:35,9, 3000 m - 1. Arzenlek (Klsdivsr) 8:27,0, 2. As-kovic (JLA) 8:34,0, 3. Krempelj (Maribor) 8:45,2, daljava - 1. Rezek (Velenje) 003, 2. Jurca (Ljubljana) 089, 3. Prstec (Ptuj) 649, vitine - 1. Koren (Ptuj) 100, 2. Svegelj (Triglsv) 186, 3. Jene (Olimpija) 180, krogla - 1. Stimec (Maribor) 15,00, 2. David (Videm) 13,74, 3. Lakner (Ljubljana) 13,40, dlak - 1. Mija* (Kladivar) 50,28, 2. Mauro 49,56, 3. David (oba Videm) 47,72, mladinci - 300 m - 1. Frankovič (Koper) 30,0, 2. Zorko (Branik) 30,5, S. Majer (Triglav) 41,2, 1000 m - 1. 2ičkar (Kladivar) 2:35,4, 2. Guzej (Rudar) 2:30,4, 3. Urh (Velenje)*T37,:i; Ženske - 100 m - 1. Torkar (Olimpija) 13,0 2. Kivač 13,1, 3. Flajsman (obe Varaždin) 13,2, 400 m - 1. Udovič (Koper) 1:02,1, 2. Radei (Ljubljana) 1:04,4, 3. Pogačnik (Triglav) 1:05,3, 800 m - 1. Babic (Rudar) 2:24,1 2. Maset (Trst) 2:24,2, 3. Jeromel (velenje) 2:26,0, daljava - 1. Puri* (Bor) 510, vitina - 1. Topole 104, 2. Polutnlk (obe Kladivar) 158, 3. Rant (Triglav) 168, disk - 1. Tsvčar (Bor) 40,52, 2. Kastelic 30,20, 3. Erjsvec (obe Klsdivsr) 36,22, krogla - 1. Ritlop (Maribor) 12,00 (rekord 8R8 za st. mladinke), 2. Tavčar Strelci za praznik PREDOSLJE - Strelska družina Franc Mrsk iz Predoeelj je organizirala te tradicionalno strelsko tekmovanje. Kombiniranega atrelskegs tekmovanja se je udeležilo osem moitev in sedemindvajset posameznikov. Nastopili so z MK puiko, MK piitolo ter zračno pulko. Moitveni vrstni red - 1. HI) Iskrs 511, 2. 8D Iztok (Bitnje) 510, 3. 88 Sava (Kranj) 407; riamezno - zračna pulka — 1. Ovse-181, 2. Silar 181, 3. Z.Sitsr 178, MK piitola - 1. F. Peternel st. 101, 2. V. Frelih 100, 3. Mubi 143, MK puška - 1. Plestenjsk 180, 2. Cerne 178, 3. Peternel st. 174. V počastitev krajevnega praznika Britof in Kokrice je strelsks družina France Mrak organizirala ie moltveno in posamično strelsko tekmovanje z zračno pulkov Britofu in Kokrici. Moitveni vrstni red - 1. ZB Kokrice 400, 2. ZB Britof 437, 3. ZB Predoelje 300; posamezno - 1. Slsdič 155, 2. Egsrt 150, 3. V. Peternel j 148. Moitveni vrstni red tekmovanja ns Kokrici - 1. ZB Kokrics 510, 2. ZB Britof 404, S. ZB Predoelje 440; posamezno - 1. F. Strnila 103, 2. P. Strnila 158, 3. Umnik 164. J. Sitar Nočni tek TRŽI C - Drevi ob 20. uri bo športna komisija pri občinski konferenci ZSMS v Tržiču organizirala nočni tek po ulicah Tržiča, posvečen občinskemu prazniku. Tekmovanje bo moštveno, pravico udeležbe pa imajo vse osnovne organizacije ZSMS, osnovne šole, družbene organizacije in društva ter enote JLA. (Bor) 12,28, 3. Erjavec (Kladivar) 11,00, mladinke - 300 m - 1. Neuvirt (Maribor) 2. Sparemblek 46,0 3. Verdev (obe Velenje) 46,1. D. H« Član atletskega kluba Triglav Zvone Prezelj je na mednarodnem mitingu, ki je bil v počastitev občinskega praznika, disk zalučal 44,32 metra. S tem rezultatom je bil peti. — Foto: F. Perdan Alpsko smučanje Moška reprezentanca v Argentini KRANJ - Včeraj so na trening v Baril loche (Argentina), kjer je prava zima, odpotovali člani motke A alpske reprezentance. Na pot so pod vodstvom direktorja. reprezentance Toneta Vogrinca in trenerja Filipa Gartnerjs odpotovali Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Mito MaguAar, Iztok Franko. Tomaž Cerkovnik in Miro Obestar Nasi izbranci bodo tu na treningu do 22. avgusta. V dvajsetih dnevih treninga bodo imeli tudi tri tekme v smuku, veleslalomu in slalomu na mednarodnem prvenstvu Argentine. Te tekme so najbolj pomembne za nove *lane reprezentance Iztoka Franka, Tomaža Cerkovnika in Mira Oberatsrja, ki bodo »lovili« boljše FIS točke: Cerkovnik predvsem v slalomu, Franko v veleslalomu, Oberstar pa v obeh tehničnih disciplinah. Ce bosta dva, ali pa vsi trije, dobili manj kot petindvajset FIS točk, bo A reprezen-tanca ostala v isti sestavi, sicer pa bo naj-slabti odpadel. Nata motka reprezentanca namreč ne more v tekmovanju za svetovni pokal startati več kot s testimi tekmovalci. Od včeraj pa vse do desetega bodo skupne priprave v Hintertuiu v Avstriji imele tudi dekleta. Vse ostale selekcije se pripravljajo po načrtih, pesti jih le okrnjen finančni položaj. Le-ta pa gre predvsem na račun tehničnih pripomočkov. -dh G L, AS22.STRAN 4f?.t* '"U1 ' *«»|j. PETEK. 3. AVCUSTA 1979 Iz Pellapratove kuhinje Za pridne roke Hitro bo »pleten topel pulover za našo šolarko, če bomo vzele malo debelejšo volno, igle z večjo številko, ter uporabile preprost vzorec: prednjik in zadnjik naj bo iz samih desnih zank, rokavi in ovratnik pa patent iz levih in desnih zank. Ce pletemo z dvojno nitjo, vzamemo za prednjik in zadnjik eno nit svetlejše barve. Pa še to: takole »kombiniran« pulover bo kot nov tudi iz že večkrat uporabljene volne. Ali veste, da ... \ ... je treba kavo pražiti pri 200 do 1 250 stopinjah. Praženje mora potekati enakomerno. Brž ko dobi zrnje enakomerno barvo, je treba s praženjem prenehati. Pri praženju se spremene kemijski sestavni deli: zrnje izgubi okoli 18 odstotkov teže, nastajajo pa nove snovi, ki dajejo kavi karakteristično aromo. Od sestavin kave je najvažnejši kofein: 1 do 2 odstotka. Poseben pojav pri praženju je potenje kave: izloča se olje, ki postane sčasoma tudi žarko. Da bi to potenje preprečili, glazirajo včasih kavo ob koncu praženja z raznimi neškodljivimi voski ali smolami. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 19,20 din, cvetača 30 din, korenček 13,20 din, česen 40 din, čebula 20 din, fižol sveži 25 din, pesa 13,20 din, kumare 9,60 din, paradižnik 14 din, paprika 25 din, slive 35 din, jabolka 20,80 din, grozdje 40 din, limone 27,80 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 11,80 din, kasa 16 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 1 liter 45,50 din; 2 del 10,80 din, skuta 34,90 din, sladko zelje 6 din, klobase 85,50 din, orehi 223,70 din, jajčka D - 1,80, C - 2,30, B - 2,50 din, krompir 8,90 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 38 din, cve-' tača 40 din, korenček 20 din, česen 50 do 60 din, čebula 15 do 20 din, fižol 20 do 25 din, pesa 18 do 20 din, kumare 15 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 18 do 20 din, slive 20 do 22 din, jabolka 16 din, hruške 25 din, grozdje 40 din, lubenice 14 din, limone 27 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 10 do 11 din, kasa 25 din, surovo maslo 80 do 100 din, smetana 38 do 40 din, skuta 20 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 12 din, orehi 180 din, jajčka 2,30 do 3,00 din, krompir 8 do 10 din, buče 15 din. DEŽURNE TRGOVINE Ko kupujemo konzerve v razprodaji 2 VSa Jurčki po italijansko Za 6 oseb potrebujemo: 1,50 kg jurčkov, 6 strokov česna, 4 dl olivnega olja, 2 žlički sesekljanega peteršilja. Jurčke pečemo pet minut. Jurčke dobro očistimo, operemo, pustimo, da se odtečejo in zrežemo na prav tanke liste. Tri stroke česna pražimo v ponvi v polovici olja tako dolgo, da porumeni, potem jih odstranimo. Na tem olju pražimo jurčke na hudem ognju dve minuti in jih neprestano mešamo. Pražene jurčke stresemo na cedilo, da se odtečejo. Preostalo olje zlijemo v ponev, spet prepražimo na njem tri stroke česna, jih potem vzamemo iz olja in zavržemo. V to olje stresemo prepražene gobe, jih skupaj s peteršiljem, soljo in poprom pražimo še dve minuti na hudem ognju, jih stresemo skledo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in damo na mizo. Dober pire krompir in solata bi šla zraven. J Zelenjavne že pojavljajo in sadne konzerve se raznih poletnih razprodajah, kajti trgovci morajo sprazniti skladišča in roki za uporabo konzerv potekajo. Zato kljuh temu, da se pri cenenem nakupu hitreje odločamo, bodimo pozorni pri izbiri. Napet, dvignjen pokrov ali dno, ki se ne da več potisniti nazaj, je znak, da je vsebina konzerve pokvarjena. Konzerve z rjavečimi madeži tudi niso več najmlajše, zato jih raje ne jemljite. Lahko pa je napaka na notranjih stenah konzerve, ko so sicer gladke stene konzerve načete in se cink izloča v vsebino konzerve. Koliko ga je že v hrani, zavisi od časa skladiščenja in tudi vrste sadja ali zelenjave. Včasih ima taka konzerva okus po metalu. Takšne zelenjave ali sadja raje ne zaužijte. Prihranimo si čas, denar, kalorije Cas in kurjavo si prihranimo, če si namesto treh krompirjev naenkrat skuhamo devet in namesto ene žlice riža (če gre za dietno prehrano) ali rezancev, makaronov več porcij. Krompir, riž, rezance ali makarone imamo lahko do pet dni v hladilniku in jih rabimo po malem. Kaj hitro imamo potem pripravljeno dobro jed. Na primer: ponev s teflonsko folijo namažemo z oljem in na njem opečemo "va na rezine narezana krompir-Dodamo na drobno sesekljano čebulo in jo zlato zarumenimo. Stepemo dva jajca in z njima prelijemo krompir. Osolimo, po-popramo in potresemo s svežo zelenjavo. Zraven si privoščimo še dva paradižnika. Manj kot 400 kalorij! J že J dv SMUČARJI! POLETNA SMUKA NA LEDINAH JE PRA VO DOŽIVETJE! NA KULTURNOZADA VNE PRIREDITVE NAŠIH ROJAKOV NA KOROŠKEM Ce ste se namenili na izlet na Koroško, ki je znana po naravnih lepotah in razvitem turizmu, izkoristite priložnost in se u^tefcte tag« od prireditev, ki so jih pripravili koroški Slo- Slovenaka prosvetna zveza vabi na uprizoritev Mikelnove dramatizacije novele koroškega pisatelja Prežihovega Voranca SAMORASTNIKI, ki bo jutri ob 19.30 ns prostem (v butini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Sentpnmo-žu v Podjuni. V primeru slabega vremena bo predstava v nedeljo ob istem času na istem mestu. (Jezersko, Železna Kapla, Žitara vas...) Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Šentvidu v Podjuni vabi na VEČER SLOVENSKE PESMI IN F06KLORE, ki bo dsass ob 20. uri v Breznikovem kampu ob Zsblatniskem jeseni. Nastopili bodo folklorna skupina SPD »Zarja« iz železne Kaple, trio »Korotan« s pevci in mešani zbor pevskega društva »Danica«. (Jezersko, Železna Kapla, pred Žitero vaajo levo proti Borovljam, po 4 km vožnje desno proti St. Primožu) ORGELSKI KONCERT V ponedeljek, 6. avgus skem otoku ORGELSI Hubert Bergant. bo v cerkvi na blej-KI KONCERT. Igral bo Slovensko prosvetno druitvo »I^SJftLJS Kostanjsh vabi na VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE, ki bo Jutri ob 20un v Kulturnem domu v Vrb«. Nastopili, bodo ansambel »Hanzi Artač«. metani pevski zbor in dekliški oktet iz Sel pod vodstvom Certova ter folklorna skupina z Sel. (Ljubelj. Celovec, Vrba ...) Tudi v Kranjski gori vozi »fijaker« Postajališče ima ob Minigolfu pri hotelu Pri-sank in vas zapelje npr. do Rateč, Planice, do Martuljka z ogledom slapa in seveda po želji ae kam drugam. V Globasnici prireja ta^luriinje Slovensko POLETNO kulturno društvo GLOBA NOC. Na prireditvi, ki bo jutn ob 808« pn Šoštarju v Globasnici, bo igral ansambel^boj-zeta Slaka. (Jezersko, Železna Kapla vasi desno ...) Žitari Noge do kolen položimo na stol in večkrat napnimo in sprostimo mišice v gležnju. Potem menjaje prela-gajmo nogi drugo čez drugo in z vsako nogo oziroma stopalom naredimo po deset krogov navznoter in navzven. Zrahljajmo si členke v gležnjih V soboto, 4. avgusta, odprte naslednje de sarme trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V *r*>r»to p« so dežurne sledeče p aialne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, Prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila - prodajalna PC Vodovodni stolp, Moše Pijadeja, prodajalna 8P pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6, Potrošniški center, Planina II, Planina 63. ICI: Delikatesa - pošlo-7, Titova 7 LOKA: 8P Meatal trg, is^ovalnica Merkator, (nad solo), Marka tor, Trg Svoboda l«,K£st, Trg svobode 16 r Prihranimo si čas, denar, kalorije Sveža jajca imejmo vedno v hladilniku. Za zajtrk, tople ali hladne obroke so dobra, malo-kalorična hrana. Eno jajce ima 92 kalorij. Morda nekaj predlogov: dve jajci s soljo, poprom in noževo konico masla 'nam da zajtrk z 200 kalorijami. Dve ocvrti jajci na razini črnega kruha in en paradižnik dajo skupaj 300 kalorij. Kmečki zajtrk iz dveh jajc, dveh srednje velikih krompirjev, žličke masla in ščepa drobnjaka nam bo prinesel le 400 kalorij. Jogurtova maska Za nečisto kožo bo dobrodošla jogurtova maska. Poceni in učinkovita. Enostavno si jogurt razmažemo po obrazu in masko pustimo na obrazu 20 minut. Potem io umijmo z obraza s toplo vodo. Zdaj nanesi-mo na obraz dobro vlažno kremo. K4IV? Nedavno ustanovljeno Turistično društvo GORICE je obnovilo reliefni tabli ob gostilni Lovec in podružnični šoli. Razen Goric in okolice so na tabli tudi glavni pristopi na bližnje vrhove Opravljeno delo je treba pohvaliti, saj je informiranje gostov eden od prvih pogojev za povečan obisk. Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: . 1. KUHARJA Pogoj: KV kuhar z dvema letoma delovnih izkušenj 2. VOZNIKA OSEBNEGA SLUŽBENEGA AVTOMOBILA Pogoj: KV šofer z dvema letoma delovnih izkušenj Prednost imajo kandidati z dodatno kvalifikacijo kovinske, avtomehanske ali elektro smeri. # Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni, in družbenopolitično razgledani in aktivni. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji sveta delovne skupnosti Upravnih organov Skupščine občine Skofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Prijavljeni kandidati1 bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. X KOVIN kovinsko podjetje Jesenice Odbor za kadre, informiranje in družbeni standard objavlja dela oziroma naloge: vodja skladišča Pogoja: poklicna dola kovinske ali trgovske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj orodjarja Pogoja: K V orodjar 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Dela oziroma naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov: KOVIN Jesenice, Leda raka 4 v 16 dneh od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni po seji odbora. TELEVIZIJA SOBOTA 4. AVG. 16.50 15.55 17.15 17.25 19.15 19.30 2000 20.56 22.36 22.40 23.00 Poročila Sejalci plevela v pravljični deželi Na! kraj Nogomet Rijeka : Sarajevo -prenos, v odmoru Propagandna oddaja Risanka TV dnevnik Hišica v najem - TV nanizanka Mož iz Larsmija — celovečerni film Poročila 625 Atletska tekmovanja za evropski pokal, posnetek iz Torina Oddajniki II. TV mreže: 12.30 Test 12.46 Poročila 12.50 TV koledar 13.00 Moskva: Finalna tekmovanja v boksu na spartakiadi 16 30 Torino: Atletska tekmovanja za evropski pokal, prenos (slovenski komentar) 19.00 Nerodna glasba 19 JO TV dnevnik 20.00 Večer s pesnikom 21.00 Poročila 21.10 Naši kraji: Bačka TV Zagreb — I. program: 12.45 Poročila 12.50 TV koledar 13.00 Moskva: Finalna tekmovanja v boksu ns spartakiadi — prenos 16.30 Portugalsko gledališče ns festivalu otroka v Šibeniku 17.25 Nogomet Rijeka : Sarajevo — .prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.46 TV dnevnik 22.00 Zabavno glasbena oddaja NEDELJA 5. AVG. 9.15 9.15 9.50 10.10 11.00 11.30 14.06 14.25 14.40 14.45 16.20 16.30 18.55 19.20 19 30 20.00 20.45 21.30 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Od vsakega jutra raste dan -Logatec 625 S. Stojanovič: Več kot igra V 80 dneh okoli sveta, oddaja iz cikla Priljubljene zgodbe Kmetijska oddaja V domovini Kaire, dok. film Azaleje in členaste kakteje, oddaja o gojenju rož Poročila April v Parizu, ameriški film Športna poročila Torino: Atletska tekmovanja za evropski pokal, prenos Muppet show (Florence Hendersom Risanka TV dnevnik D Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka Slovenci v drugi avstrijski republiki, oddaja iz cikla Žive naj vsi narodi TV dnevnik 21.45 Festival v Saint Vincentu 22.20 Športni pregled 22.50 Spartakiada v Moskvi, filmski pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Mladinski film 18.15 Sinčka alka 19.30 TV dnevnik 20.00 Maori danes, dokument s ms odd 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Filmska komedija TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 OtroAka oddaja 10.30 Skrivnost pletenega koAa, serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Mladinski film 18.15 Sinjskaalka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Poti in stranpoti, TV nadaljevank« 20.45 Nas čas: Atomska bomba 22.00 TV dnevnik 22.20 Športni pregled 22.50 Spartskiada v Moskvi, filmski pregled PONEDELJEK 6. *VG. 18.00 18.06 18.20 18.36 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 21.40 21.55 poročila Dopoldanski in popoldanski otroci, glasbena pravljica Po sledi belega žerjava, dok. film Obzornik Ročk koncert Risanka TV dnevnik F. Hadžič: Centrala, predstava Primorskega gledališča Nova Gorica Kulturne diagonale TV dnevnik Mozaik kratkega filma: La Palom a Oddajniki II. TV mreže: 17.26 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Ročk koncert 1930 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21,15 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.06 TV koledar 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Ročk koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Srečanja, kulturna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Plesalka Dušica Tomić r TA TEDEN NA TV Sobota Ze naalov filma namiguje, da bomo tokrat upet gledali vestem. MOŽ IZ LAKA MU A ie pravzaprav klasično delo te zvrsti, pa vendar po svoji krutosti precej revolucionaren za petdeseta leta. Film Anthonnyja Manna je doživel precejšnjo pozornost; tudi pn kritikih še danes \ En sam. za dva. za tn . 11 50 Človek in zdravje 1600 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo . . . 17 35 Jugoslovanska vokalna glasben« ustvsrjslnost in poustvarjalnost 20. stoletje 18.06 Naši znanstveniki pred mikrofonom (ponovitev) prof dr. Cveta Mlakar 18.20 Srečanja a slovenskimi skladatelji Psvel Sivk in Dsnilo S var« 20.00 Literarni večer Veliki sanjači V: Jevgsnij Zamjatin 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja n> 15.30 Zabavna glasba 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Skstlics z godbo... 18.30 K a) radi posluša i o 19.25 Obvestils in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Naš gost 20.15 Dela skladateljev Ipavcev 20.40 Dve skladbi Marijana Lipovška 21.05 Sergej Prokofjev: Odlomki iz opere »Ognjeni angel« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Billv Harper-Nieis-Henning Orsted Pedersen 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli JRT 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Heinz Kiessling« 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 19.26 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti Dave Holland 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.06 Se pomnite, tovariši! (ponovitev! 11.00 Na krilih petja 11.40 Dve sonati za trobila 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 Ars antiqua 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19..'10 Izbrana proza I. Cimerman: Zeleni grebeni 19.45 Glasbeni intermezzo 20.(X) Večer simfoničnega orkest ra RTV Ljubljana 21.,50 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno M Krunič: Pesmi ČETRTEK 9. AVG. 16.00 Za šolane Marinka Svetin« Kam in Tam 16.35 Operni koncert 18.06 I iružba in čas mgr Janko Prunk: I )elavsko gibanje v času ljudske fronte in druge svetovne vojne 18.20 Minule za Svjatoslsva Richterja \H 1X1 Z našimi solisti -Janez Lovše, klsvir 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Berlinski festival 197M Koncert Rsdijskeg« simfoničnega orkestra iz Berlin« dirigent Erich I,einsdorf, solistka Arlena Sauders 2135 Današnja glasba za strune 22.20 Skupni program.I RT Jugoslovanska glasba 8. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober d«n 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice ns potepu Poje OPZ glasbene šole Franca Sturma -Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za ... 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Martin Meni ej Kai morsmo storiti ob koncu čebelarskega leta 12 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danea do 13.00 -Iz naših krsiev Prvi progrsm 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glssho v dober dan 8.30 Mladina poje MPZ »Vesna. - Zagorje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 12 10 Znane melodije 1230 Kmetijski nasveti - ing. Jože Dular: Vloga kmetijstva v proizvodnji hrane 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 1.1.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Mehurčki m 20 Koncart za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.M Zabavna glasb« 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17(>o 18.00 »Vsa zemlja ho i nami zapela . . ,« 18.16 Lokalne radijske postaje se vključujejo lH 35 Ogrski plesi Johanneaa Brahmsa in Ferenca Farkasa 1925 Obvestila in zabavna glasbn 19.35 Lahko noč. otroci! 1H.45 Minute /. ansamblom Atija Sossa 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Pozabljene strani - V. Pauper studiosus sum 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 2305 Lirični utrinki 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0.05 Nočni program _ glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 • •• 13.00 Vedri zvoki 13.36 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam s počitnic 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jatzklub Thad Jones 17.40 lz partitur revijskegs orkestra RTV Ljubljana 18.00 Danes vsm izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.26 Stereorama 20.30 Beseda v ročk u 21.00 Na* glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcslodnevs 22.66 Glssbs zs konec progTsma Tretji program 10.06 Solisti in orkestri 10.40 Za šolsrje Ivan Dolničsr: Sredi noči in ledu 11.15 Tekoče repriza ees 16.00 Zs šolarje Aleksander Marodič: Rdeči tiger 16.35 Narodne za koncertni oder 17 00 Ura z Modestom Musorgskim 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Komorni koncert: Violončelist Paul Tortelier na festivalu v Helsinkih 1978 20.00 Glasbeni klub Dirigent Josef Krips in pianist Edwin Fischer 21.30 Vsbilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno D. Drsgojevič: Pesmi 10. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Vid Pečjak-Ivo Petrič: Pobegli robot 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem Karol Pahor: Dve suiti 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franc Grum: Kakovost koruzne silate na kmečkih gospodarstvih 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Klarinet in godala 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1 ."> .10 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 I>ahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Uganite, ps vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22..'10 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza - Gornje-aavska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila - obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas L murna NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. - 20. AVGUSTA NA 450 kv. m RAZSTAVNEGA PROSTORA V HALI A Vam nudimo po ugodnih sejemskih cenah POHIŠTVO GOSPODINJSKE STROJE AKUSTIKO STAVBNO POHIŠTVO DEKORATIVO DEŽNIKE VIS ŠPORTNO KONFEKCIJO JASSA Oglasite se v paviljonu Murke murka shiib 13.00 Jazz v komornem studiu Klasika in jazz: Eugen Cicero 13 35 Znanom priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17.35 Odmevi z gora — Dvrenfurth -Trekingi kot sodobna planinsko-turistična potovanja. I. oddaja 17 45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop popa 20 21 45 Iz francoske diskoteke 22.M S festivalov jazza 22 45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 PoTalijinih |*>teh 10.40 Za šolarje Abrakadabra 1105 Orkestrski utrinki 11.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za šolarje Srečni metulj 16.36 Pota naše glasbe I 17.15 lz operne diskoteke 18.05 .Šestnajst strun 18.45 »Reci tat i v. arija in variacije« Gilberta Amvja v izvedbi solistov francoskega radia 19 00 Od premiere do premiere Bertolt Brecht: . Mati Korajža in njeni otroci 20.00 Skrjsbinove klavirske ministure 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.30 »Po zarasli stezici« ... s pisnistom Rsdoslsvom Kvapilom 22 15 Iz starejših slovenskih oper 22.60 Literarni nokturno Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednja dela in delovne naloge za nedoločen čas: 1. ORTOPEDAGOGA 2. 4 VZGOJITELJIC in 3. VZGOJITELJICE za določen čas 4. KUHARICE za otroški vrtec Lesce 5. SNAŽILKE za otroški vrtec Lesce 6. 1 VARUHINJE za otroški vrtec Boh. Bela 7. 1 VARUHINJE za 4 ure dnevno za otroški vrtec Srednja vas v Bohinju Pogoji: pod 1.: pod 2. pod 4.: pod 5.: pod 6. dokončana PA — smer specialna pedagogika za DPO, zaželena praksa, ustrezne moralnopolitične lastnosti; in 3.: dokončana vzgojiteljska sola, ustrezne moralnopolitične lastnosti; Za vzgojiteljico za nedoločen čas v Srednji vasi v Bohinju je na voljo samska soba; dokončana gostinska sola kuharske smeri, opravljeni tečaj iz higienskega minimuma; po možnosti dokončana osnovna .šola, opravljeni tečaj za snažilke; in 7.: dokončana sola za varuhinje. Rok za prijavo je i5 dni po objavi razpisa. TOVARNA VEGETABILNIH MAŠČOB v ustanavljanju Kranj, Britof 27 ponovno objavlja na podlagi sklepa Sveta Tovarne vegetabilnih maščob v ustanavljanju prosta dela in naloge za nedoločen čas: diplomiranega ekonomista za vodenje ekonomsko finančnih poslov Posebni pogoji: 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno znanje angleškega in nemškega jezika Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Svetu Tovarne za proizvodnjo vegetabilnih msičob v ustanavljanju, Kranj, Britof 27, IS dni po objavi. >jna delovna razmerja pri svetu akfMieeU upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ RAZPISUJE prosta dela in naloge: v oddelku za planiranje in analize 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, politološke ali sociološke smeri, štiri leta delovnih izkušenj; V oddelku za upravnopravne zadeve 2. VODJA SLUŽBE ZA ZADEVE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH INVALIDOV Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacijske, ekonomske, politološke ali sociološke smeri, štiri leta delovnih izkušenj; 3. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA SPLOŠNE AKTE I Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, štiri leta delovnih izkušenj; 4. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA SPLOŠNE AKTE II Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smeri, štiri leta delovnih izkušenj. V oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 5. SAMOSTOJNI SVETOVALEC - VODJA SLUŽBE ZA GRADBENE ZADEVE Pogoji: visoka strokovna izobrazba — diplomirani gradbeni ing. ali diplomirani ing. arhitekture - eksterier štiri leta delovnih izkušenj na gradbenem področju. V davčni upravi 6. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, štiri leta delovnih izkušenj; 7. DAVČNI INSPEKTOR Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri, dve leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo; 8. DAVČNI KONTROLOR Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. V oddelku za notranje zadeve 9. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Pogoji: visoka strokovna izobrazba upravne ali organizacijske smeri, štiri leta delovnih izkušenj. V geodetski upravi 10. VODJA GEODETSKE PROSTORSKE DOKUMENTACIJE Pogoji: višja strokovna izobrazba geodetske smeri, dve leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. V sekretariatu občinske skupščine 11. REFERENT ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: višja strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo. V oddelku za skupne službe 12. VODJA KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR - JEZERSKO Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno administrativne ali ekonomske smeri ali gimnazijski maturant, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo; 13. POMOČNIK HIŠNIKA Pogoji: poklicna šola za ključavničarje, mizarje ali elektrikarje, dvomesečno poskusno delo; 14. STROJEPISEC Pogoji: poklicna šola administrativne smeri, Sest mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. Za vsa dela in naloge je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Za vsa dela in naloge se zahteva moralnopolitična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj ponovno razglaša prosto delo oziroma nalogo vodenje varstva pri delu v kadrovskem sektorju pogoji: varnostni inženir, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo je 3 mesece. Kandidati, ki izpolnjujejo delovne pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 16 dneh od dneva objave. industrija gradbenega materiala GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojnl montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je Industrijsko Izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in Izredno trajnost. Okrogli prtsek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistems. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja samotna cev je: ognjeobstojna, klslinoodporna, pllnotesns, odporna na spremembe temperature in Ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dllatlranje v vseh smereh, poljubno izolscljo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h ps do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavila velike ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 KRAJEVNA SKUPNOST RATEČ E-PLANICA objavlja JAVNI NATEČAJ za prodajo stavbe »bivša klavnica« Rateče st. 69 v velikosti 63 kv. m s 140 kv. m funkcionalnega zemljišča. Izklicna cena je 250.000 din. Davek plača kupec. Interesenti naj pismene ponudbe pošljejo priporočeno po poŠti do 20. avgusta v zaprti kuverti z oznako »za klavnico« na naslov: Krajevna skupnost Rateče-Planica, Komisiji za zbiranje ponudb. Podrobne informacije v pisarni Krajevne skupnosti ali pa po telefonu 061/88-566. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANISKO STROKO SKOFJA LOKA, Sola za voznike razpisuje v šolskem letu 1979/80 vpis v šolo za voznike C in E kategorije v Škofji Loki in na Bledu Pogoji za vpis: — končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, — zdravniško spričevalo o sposobnosti opravljanja vozniškega poklica, — starost nad 17 let. Šolanje traja 1 šolsko leto. Informacije in vpis: v Skofji Loki vsak dan od 8. do 12. ure v pisarni Šolskega centra, Šolska ul. 1; na Bledu v prostorih Združenja šoferjev in avtomehanikov Bled — Jesenice, Bled, Prešernova 14, ob ponedeljkih od 8. do 14. ure in sredah od JO. do 17. ure. MLEKARSKI ŠOLSKI CENTER V KRANJU Hm led ni Ak a 3 razpisuje prosta dela in naloge 1. DELAVKE za razdeljevanje hrane 2. CISTILKE za čiščenje šolskih prostorov Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema center 16 dni po objavi. Informacije dobite po telefonu 21-547. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Maistrov trg 12 Na podlagi potreb podjetja vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog več frizerjev moške — ženske stroke Razpisni pogoji: kvalifikacija z ustrezno šolsko izobrazbo Ponudbe pošljite na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12. Razpis velja do združitve opravil in nalog. Komisija za razpis pri Skupnosti otroškega varstva Radovljica po sklepu 12. seje Izvršnega odbora Skupnosti otroškega varstva Radovljica objavlja prosto delovno mesto in naloge TAJNIKA Skupnosti otroškega varstva Radovljica Pogoji za izbiro kandidatov: — srednja ali višja izobrazba, — vsaj 5 let delovnih izkušenj, — primerne organizatorake sposobnosti pri delu na tem področju, — ustrezne politične in moralne lastnosti. Delo se združuje za dobo štirih let. Nastop dela s 1. septembrom 1979. Priiave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Skupnost otroškega varstva Radovljica, Kopališka 10, v zaprti kuverti z oznako — za razpis. Razpis se zaključi 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni 30 dni po javni objavi. G L* A S 26. STRAN PfcTEK, 3 AVGUSTA 1971 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete NEŽE RESNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za tolažilne besede in pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni! Kranj, 28. julija 1979 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega moža, atija in ata JAKA PRETNARJA Zdevčevega Jaka se iskreno zahvaljujemo vsej zdravniški ekipi in bolniškemu osebju, posebno dr. Jezernikovi na KC za nudeno pomoč. Hvala ZZB Novi trg in družbenopolitičnim organizacijam Stara Ljubljana za cvetje in spremstvo ter tov. Anici Jesse za poslovilne besede. Iskrena hvala sosedom za pomoč ter sorodnikom, prijateljem in sovasčanom, ki ste mu poklonili toliko cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku in cerkvenim pevcem za spremstvo in obred. Žalujoča žena in otroci z družinami! Zg. Dobrava, 26. julija 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame. babice in tete ALOJZIJE JESENKO se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g, župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem ZS zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zalujon vsi njeni! Ziganja vas. BO. julija 1079 ZAHVALA Oh smrti naše drage nepozabne mame ncem in restavraciji ANGELE VETERNIK se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje m nesebično pomoč vsem dobrini sosedom, zna prijateljem, kakor tudi kolektivom Klavnice Tržič, Mesoi/.delkom Loka, Samopostrežni resi Kranj in Ateljeju za zlatarstvo Ljubljana ZS darovano cvet je. Še posebno lepa hvala dr. Hribemiku /.a dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin Hvala tudi pevcem za ganljivo petje ob mrtvaškem odru in ob grobu kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred Še enkrat zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti In kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega člana ZB UodešiČ JANEZA FOJKARJA se iskreno zahvaljujemo zdravniku tov. dr. Debeljaku ter tov. dr. Bračkovi za zdravljen je v njegovi bolezni. Posebna zahvala gre vodstvu doma Centra slepih v Stari Loki za njegovo oskrbo. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Valdoltra ter kliničnemu centru Golnik. Ob njegovi zadnji poti se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi gasilcem, godbi, govornikom, pevcem, DU Skofja Loka, praporščakom ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga .spremili na njegovi zadnji poti. ZBGO&E81Ć ter svojci! MALI telefon 23-341 OGLASI oprodam Prodam KAVČ, »KREDENCO« in električni ŠTEDILNIK. Jan Cecilija, Kidričeva 21, Kranj 6043 Prodam predgaražno ZAŠČITNO MREŽO (20 x 200). Ferjan Franc, Luže 63, Šenčur 6044 Poceni prodam pet mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA, samca. Zg. Bitnje 130, pri puškami 6045 Prodam ČOLN, primeren za ribolov. Pogon na akumulator. Humer, Šenčur, Mlakarjeva 65, tel.: 41-118 6046 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. S trahinj 38, N aklo 6047 Prodam ohranjeno PLINSKO PEČ super ser in 1300 kosov STRESNE OPEKE špičak, po 1 dinar. Telefon 40-626, Kavčič, Zg. Bes-nica 64 6048 Zopet se dobijo sveža DOMAČA JAJCA, vsak popoldan po 16. uri v Srednji vasi 6 pri Goricah 6049 Prodam suhi MACESEN, debeline 50 mm in suhe smrekove »PLOHE«, debeline 50 in 25 mm. Trboje št. 24, Kranj 6050 V začetku septembra bom prodajal dva meseca stare JARCKE, rjave in grahaste, vse odlične nesnice, cena 45 din. Sprejemam naročila. Stanonik Jurij, Log 9, Skofja Loka 6051 Prodam KRAVO mlekarico, rabljen krojaški ŠIVALNI STROJ in TOMOS CROSS 50 junior. Stirp-nik 7, Selca 6052 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR. Binkelj 7, Skofja Loka 6053 Prodam DNEVNO SOBO dragica (kotno). KAVĆ. dva FOTELJA in MIZICO. Jagodic, Zlato polje 3/c, Kranj 6054 Prodam fasadni PESEK, krem barve. Praprotna polica 31, Cerklje 6055 Prodam JADRNICO elan S-430, PRIKOLICO, TOMOS 4,5 (v garanciji). Telefon 27-226 ( 064) od 18. do 20. ure 6056 Prodam barvni TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Iskra. Ogled od 6.8. do 9.8. od 18. do 19. ure. Mrkaič, Kalinškova 25. K ranj 6057 Prodam borove »PLOHE«. Naslov v oglasnem oddelku. 6058 Prodam KRAVO simentalko, po teletu, dobro mlekarico. Apno 9, Cerklje 6059 Prodam suhe hrastove »PLOHE«. Šmartno 29, Cerklje 6060 Po ugodni ceni prodam trajnoža-reči ŠTEDILNIK KS 43,2 kUppers-busch in kombinirano PEC na elektriko in drva (za kopalnico). Ogled je možen v soboto, dne 4. avgusta 1979, od 14. do 18. ure. Roblek Frančiška, Bistrica 16. Tržič 6061 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS 127, v odličnem stanju. Kune Ciril, Begunje 9 6062 Prodam gradbeno barako in »BANKINE«. Teran Srečko, Savska cesta 32. K ranj. tel.: 21-798 6063 Ugodno prodam 6 BETONSKIH STEBROV za kozolec. Butara Vili, Kranj, C. talcev 33 * 6112 Prodam izvenkrmni MOTOR TOMOS 10. Žirovnica 101/b 6114 Ugodno prodani TRAKTOR štore 404, pogon na štiri kolesa. Primožič, Zminec 30, Skofja Loka 5955 Od 200 do 300 kg težkega BIKCA zamenjam za SLAMOREZNICO s puhalnikom ali gumi voz. Ramovž, Koseze 15, 61217 Vodice 5962 Prodam nov PUHALNIK za seno. Ramovž, Koseze 15, 61217 Vodice 5963 Zaradi selitve prodam SPALNICO in še nekaj drugega pohištva. Kranj, Stritarjeva 8, pritličje levo 5986 Ugodno prodam dvižna GARAŽNA VRATA. Telefon 25-751 5987 Prodam KOKOŠI za nesnost ali zakol ter stoječo OTAVO. Šenčur, Štefetova 18 5988 Poceni prodam dve MOŠKI KOLESI. Kranj, Prebačevo 8 5989 Prodam ČOLN elan T 300 in MOTOR TOMOS 4, za 12.000 din. Cerklje 130 5990 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ, otroško POSTELJO, MIZO, dva STOLA in ZABOJ za drva. Križnik, Ul. XXXI divizije 5, Kranj 5991 Prodam trajnožarečo PEČ kUp-persbuseh in električni ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Golob Zdravka, Mlekarska 14, Kranj (Čir-če) 5992 Prodam PSIČKE, mešane foks-terier pasme in PSICO. Konjedič Viktor, Kranj, Šiškovo naselje 11, telefon 21-895 5993 Prodam skoraj novo jogi POSTELJO (160 x 190). Žagar, C. Staneta Žagarja 12, tel.: 24-037 5994 Prodam 6 tednov stare PSIČKE (samci in samičke), basset - hound šampioni. Telefon 44-510 5995 Prodam KRAVO po izbiri. Bene-dik, Dražgoše 41, Železniki 5996 Opravičujemo se naročnikom, ki so prejšnji Glas prejeli z enodnevno zamudo. Proti tehničnim kvarom na tiskarskem stroju smo bili nemočni Prosimo za razumevanje CP GLAS Poceni prodam dobro ŽENSKO KOLO in diatonično HARMONI KO, znamke lubas. Partizanska 34. Kranj 599" Prodam original OBRAČALNIK za traktor pasqali. Vidic, Poljšk« 42 599$ Prodam OTROŠKI VOZIČEK in »STAJICO«. Ul. Janeza Puharja 2. Kranj, tel.: 28-097 5999 Prodam več od 30 do 60 kg težkih PRAŠIČEV. Posavec 16, Podnart 6000 Prodam PUJSKE, težke okoli 25 kg. Mlaka 4, Begunje 6001 Prodam tarup vrhnjo FREZO. Rupa 9, Remic 6002 Prodam popolnoma novo super 8 ZVOČNO KAMERO revue compact sound 600, zoom 6 X, optik. 1 : 1,7; 8 — 48, japonsko, z usnjeno torbico izredna priložnost. Naslov v ogla« nem oddelku. 6004 Prodam LES za ostrešje. Prebace vo 13, tel.: 49-155 600? Prodam devet vreč »H LEVITA« Moše 26, Smlednik 6029 Prodam mecesnbve »PLOHE« (5 cm). Naslov v oglasnem oddelku 6030 Prodam tri mesece brejo TELIC0 Zavrl, Verje 46 pri Medvodah 6031 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in »TEPIH«. Telefon 74-279 od 8. ure dalje 6032 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Meglic Slavi, Zg Otok 5, Radovljica 6033 kupim Kupim kvadre iz LEŠA. Kartnik Slavko, Brezje 17, Brezje 6096 Kupim MOTOR za kosilnico fahr Gorenja vas 23, Reteče 6097 Kupim 18 smrekovih DESK, _ beline 3 cm. Eberl Bogdan, Ljubno št. 94 J609? 09' de bno 09? VOZILA m Prodam avto PZ-125, letnik 1971 Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11. Kranj, tel.: 21-895 6006 Prodam AMI 8 break, letnik 1973. registriran do marca 1980. Dornik Lovro, Podhom 19 pri Bledu 6006 Prodam dobro ohranjen R-4, let nik 1973. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Golniška 1, Kranj 6007 Prodam brezhiben MOTOR in MENJALNIK ter druge dele za fiat 1100, letnik 1967 (lahko po delih* Osterman, Olševek 65, Preddvor 600? Prodam FIAT 750, letnik 1972 Ogled vsak dan. Mira Bertoncelj. Kokrica, Kuratova 64, Kranj 6009 Odstopim vrstni red za R-4 »katr co«, naročeno 20.2.1979. Naslov v oglasnem oddelku. 6010 Prodam ohranjeno ZASTAVO 600, po generalni. Pavlin, Vrečkova 3, Planina 6011 Prodam FIAT 750, na novo regi striran, letnik 1969. Hostar Alojz. Kokrica, Grosova 19 8012 Prodam 126-P, letnik 1977. I neparno številko. Podreča 8, Kranj 601;' Prodam FIAT 850 special. letnik 1971, s parno številko. Osmič Huse in, Bistrica 181, Tržič 6014 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ječnik, Zaloše 10, Podnart 6015 Prodam dve leti star R-4. Infor macije popoldne. Štucin, Kranj. Stražiška 3, tel.: 23-331 6016 Prodam AMI 8, celega ali po delih Kodrič Marjan, Zg. Besnica 36 6017 Prodam ŠKODO 100 L, letnik sep tember 1975, parna številka, prevoženih 34.000 km. Bodlaj Pavel, Pri-stava 57, Tržič 6018 OBVESTILO Telefonske naročnike, vključene v vozli ščno avtomatsko telefonsko centralo Radovljica (ATC Radovljica, Bled, Bohinjsko jezero, Bohinjska Bistrica in Podnart) obveščamo, da bodo v času do 10.8.1979 motnje v telefonskem prometu zaradi nujnih del v centrali. Prosimo za razumevanje. Podjetje za ptt promet Kranj Prodam OPEL KADET, letnik 1977. Viaoko 130, Šenčur 6019 Prodam deset mesecev star MOPED 14 TL, cena po dogovoru. Ko-letič Slavko, Savska loka 5, Kranj 6020 Prodam ZASTAVO 101 Lux, letnik 1976. Ogled možen vsak dan. Za družna 11, Primskovo — osnovna Sola 6021 Prodam motorno KOLO DKW, 200 ccm. Moderc Stanko, Zg. Radov-na 60, Mojstrana 6022 Prodam MOTORNO KOLO oiag-gio. Sr. vas 50, Šenčur 6023 Zelo poceni prodam PRINZA NSU 1000, celega ali po delih. Varel Jernej, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj 6024 Prodam karamboliranega MOS-KVICA, letnik 1976, prevoženih 17.000 km, celega ali po delih, motor in menjalnik brezhibna. Visenjak Franc, Bokalova 18, Jesenice 6025 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, starejši letnik, motor obnovljen, po generalni. Kovač Darko, Lesce, Vodnikova 2 6026 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ul. Janeza Puharja 2, Kranj, telefon: 28-097 6027 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1972/73, s parno Številko. Zadnikar Drago, Preddvor 69 6065 Nov RENAULT 4-LT zamenjam " ta zazidljivo parcelo v bližini Kranja, z eventualnim doplačilom. Telefon 24-223 ali ponudbe pod Šifro: Katrca 6066 Ugodno prodam dve ŠKODI 1000 MB: eno registrirano in v voznem stanju, drugo pa po delih ali celo; ter dve ZASTAVI 750, eno lahko tudi po delih. Urbane Blaž, Pan-gerftčica 2, Kranj (proti Golniku) - Prodam AMI 8, po delih, razen motorja. Hudobivnik Jože, Kokrica, Betonova 42, Kranj 6068 Prodam ZASTAVO 101, let. 1974, registrirano do junija 1980. G ros Franc, M laka 3, K ranj 6069 Prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1972/73. Zupančič Janez, Rib-no 74, Bled 6070 Prodam dobro ohranjen R-16. Zasip, Blejska 15, pošta Bled 6071 Prodam ZASTAVO 750, let. 1972. Hafner Franc, Kokrškega odreda 7, Lesce 6072 Prodam ZAPOROZCA in tovorni avto ZASTAVA 1300. Galičič, Pred-most 26, Poljane 6073 Prodam VW 1500, registriran do februarja 1980. Klemenčič Janko, Predmost 27, Poljane 6074 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1971. Fajfar Janez, Podlub-nik 153, Skofja Loka 6075 Ugodno prodam dobro ohranjenega ZAPOROZCA, letnik 1975, registriranega do 24. 6. 1980. Informacije tel.: 064-60-759 popoldan 6076 Prodam lepo ohranjen FORD ESCORT karavan. Telefon 47-386 6077 Prodam CITROEN GS, let. 1976, v račun vzamem manjši avto. Telefon 21-018 6078 Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 304, registriran do julija 1980. Studen, Tenetiše 3, Golnik 6079 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Razdrh, Golnik 95 6080 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do julija 1980. Vopovlje 15, Cerklje 6081 Prodam osebni avto 125-PZ in rezan LES. Dragočajna 13, Smlednik 6082 Prodam ohranjen FIAT 850, registriran do 24. julija-1980, cena 19.000 dinarjev. Marjan Zupančič, Mlaka Št. 41, Kranj 6083 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300, letnik 1971, z obnovljeno karoserijo, registrirano za eno leto. Podobnik, Mlaka 76 6084 Prodam lepo ohranjenega GOLFA, letnik oktober 1977, prevoženih 33.000 km. Britof 152, K ranj 6085 Prodam FIAT 125 special. Ogled vsak dan. Brezje 4, Brezje 6086 Prodam SIMCO 1301-S, let. 1971. Peternelj, Grajska pot 14, Skofja Loka, tel.: 60-956 6087 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 126-P, let. 1977. Telefon 81-006, Jesenice 6088 Prodam karamboliran R-4 »katr-co«, letnik 1974. Informacije po telefonu 23-338, K ran j 6089 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredniitva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju atevilka 61500-603-31&99 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvi 21-835, novinarji 21-860, malo-offlasn) in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 Atevilko v kolportaii 5 dinarjev. - OproAce-no prometnega davka po priatojnem mnenju 421-1/72. Zamenjam R-8, letnik 1969 za »FICKA«. Plut, Cankarjeva 8, Radovljica 6090 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do konca leta, letnik 1967. Strahinj 80, Naklo 6091 Prodam ZASTAVO 750, let. 1973, prevoženih 35.000km. Logar Ivan, V oglje 65, Šenčur 6092 Prodam 126-P, letnik avgust 1978, zaščiten z dinitrolom. Informacije telefon 064-42-015 v petek od 13. do 18. ure 6093 Prodam SIMCO 1000 special, letnik 1972, za 10.000 din. Zg. Gorje 26 ali telefon 75-140 int. 223 6094 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Telefon 28-420 6095 Kupim TOVORNI AVTO s kaso-nom, za voznika B kategorije. Bur-gar Rajko, Vopovlje 5, Cerklje 6110 Prodam odlično ohranjen VW, starejši letnik, najboljšemu ponudniku. Jezerska c. 130/b, Kranj 6111 Prodam R-4, prva registracija 1976, z neparno številko. Dolenc, Zevnikova 5, Orehek, Kranj, telefon: 27-937 6113 Prodam odlično ohranjenega »SPAČKA«, letnik 1975. Šarabon Lojze, Proletarska 13, Tržič 6115 Poceni prodam FIAT 2100, letnik 1960. Kličite tel.: 25-034 6116 DEŽURNI VETERINARJI OD 3. 8. DO 10. 8. 79 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel. 26-357 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405 za občini Kranj in Tržič VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet, Sk. Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-668 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. STANOVANJA S 1. septembrom oddam SOBU dvema študentkama. Eržen Slavica, Huje 12, Kranj 6100 Družina z enim otrokom nujno išče STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Mlada družina Oddam SOBO kmečkemu dekletu, ki ima veselje do vrtnarjenja, staro od 20 do 25 let. Ponudbe pod: Kmečko dekle 6102 Zamenjam enosobno STANOVANJE (centralna, 36,5 kv. metra) na Planini za večje. Telefon 25-436 6103 V okolici Škofje Loke iščem STANOVANJE. Pripravljena sem pomagati v gospodinjstvu. Kozole Anica, Dom pod planino Trebija, Gorenja vas 6109 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE. Arsič, Ljubljanska 6, Kranj V najem vzamemo STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Smo dobri plačniki. Ponudbe pod: Solidni 5938 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali Radovljici, po možnosti takoj vseljivo. Plačam v devizah. Cenjene ponudbe pošljite pod: Čimprej 5979 Starejša upokojenka nujno rabi GARSONJERO ali SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij v Kranju. Ponudbe pod šifro: Sedem 8094 Študent išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Adnan 6036 ZAPOSLITVE Kegljaški klub Podreča sprejme takoj TOCAJKO ali TOCAJA, lahko je tudi priučen, za vodstvo bifeja pri klubu na Podreči. Prijave: telefon 40-000, Kranj 6035 agrotehnika Jk IXP0RT - IMPORT. LJUBLJANA. TITOVA JI Po rezervne dele za traktorje, kosilnice BCS in avtomobile hodimo v AGROTEHNIKO poslovalnico KRANJ, Dražgoška 2, tel.: 26-681 Gostišče ADERGAS sprejme več NATAKARJEV ali NATAKARIC ter KUHARICE za delo na Gorenjskem sejmu od 10. avgusta do 21. avgusta. Prijave sprejemamo od 30. julija dalje v Gostišču v Adergasu št. 37, Cerklje. GOSTIŠČE KUHAR 5878 V času Gorenjskega sejma od 10. do 21. avgusta 1979 zaposli Kovino-tehna Celje, blagovnica FUŽINAH Jesenice, več moških PRODAJALCEV tehnične stroke za delo na sejmu v Kranju. Zaposlitev je priložnostna. Informacije dobite po telefonu 81-496 6105 Sprejmem K V KOVINOSTRU-GARJA za maloserijska dela. Naglic Jože, Jezerska c. 124/d 6037 Sprejmem DIMNIKARSKEGA pomočnika in vajenca. Arh Stanislav, dimnikarski mojster, Kamnik 6038 Sprejmem vajenca za učenje AV-TOLICARSTVA. Drakslar Izidor, Zasavska 36/b, Orehek 6039 1 POSESTI 7 km iz Celja, ob glavni cesti, prodam GOSPODARSKO POSLOPJE s stanovanjem, za večjo obrt. Kralj Irena, Celjska c. 39, Vojnik 6106 IZGUBLJENO Na planini na Blegašu sta se izgubila dva BIKCA. Eden ima zvonec. Kdor bi karkoli vedel o njih naj sporoči na naslov: Primožič Janez, Davča 69, Železniki, ali na PM — Gorenja vas 5981 V ponedeljek 23. julija 1979 dopoldan sem izgubil na poti od urarja Še-gregurja do hotela Creina MOŠKO ROČNO URO darvil. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku. 6040 V nedeljo se je izgubil v okolici Bistrice pri Naklem LOVSKI PES tri-er. Sliši na ime Cokla. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov Kuhar Franc, Šolska 2, Kranj, Stražišče V petek, 27. julija, ob 14. uri sem na Gasilski cesti v Šenčurju izgubil pol »KARDANA« od traktorja. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Voklo 11, Šenčur PRIREDITVE Mladinska organizacija Britof prireja v soboto od 20. do 24. ure in nedeljo od 16. do 23. ure VRTNO VESELICO. Igrajo TRGOVCI. Vabljeni! 6107 Vsako soboto je PLES v hotelu JELEN v Kranju, ob 19. uri. Igra ansambel JEVŠEK 6108 OBVESTILA^ Turistično društvo Kokrica vabi občane na ogled RAZSTAVE NAŠI KRAJANI IN NJIHOVI KONJIČKI, ki jo prireja v počastitev krajevnega praznika. Razstava bo v kulturnem domu na Kokrici, odprta pa bo v petek od 13. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 8. do 19. ure T. D. Kokrica 6042 Kvalitetno, poceni in hitro vršim usluge — popravilo motorjev in koles Osterman, Olševek 65, Preddvor 6099 OSTALO Oblak Franc, Goli vrh 10, Gorenja vas, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel o Marinki Nagode. 6104 VEjNlAC VENAC Industrija mesa Novi Sad skladišče Kranj, C. Staneta Žagarja 51 razpisuje prosta dela in naloge DELAVCA - DISTRIBUTERJA v skladišču Kranj Pogoj: odslužen vojaški rok, izpit za voznika B kategorije, nastop dela najkasneje 1.9.1979, zdravniški pregled za delo v živilski stroki. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo najkasneje 1". dni po objavi na naslov: VENAC — N ovi Sad, Skladišče Kranj, Cesta Staneta Žagarja 51 sa TV« ■ lil**** 1 !!«>.»«»■ j lan_ nv>M §|fjfj| BBBMBSV H TEXAS INSTRUMENTS elektronski računalniki za šolo in študij VVIESER FERLACH/BOROVLJE na Koroškem (Avstrija) Klagenfurter StraBe 2 Na zalogi imamo: radio-rekorderje televizijske aparate avto-radije električne gospodinjske aparate Lastna mojstrska delavnica za radio in TV servis TOURISTIK-EXPORT Na vse v Jugoslavijo prodane aparate povrnemo kupcu 18 %, na avto-radio in stereo-napra-ve pa 30 % prometnega davka. GOVORIMO SLOVENSKO! MIG en MESNA INDUSTRIJA na GORENJSKEM o. sub. o. Mestni trg 20 64220 SKOFJA LOKA Delavski svet Delovne skupnosti DO MIG objavlja proste delovne naloge in vabi k sodelovanju kandidate: za področje pravnih zadev Kandidat mora izpolnjevati poleg zakonskih še naslednje pogoje: — da ima visoko oziroma višjo izobrazbo pravne smeri in smisel za urejanje pravno upravnih zadev s področja združenega dela, — da ima pravilen odnos do samoupravljanja in teamskega dela. Zaželeno je, da ima kandidat dve leti delovnih izkušenj, lahko pa je tudi začetnik. Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave s kratkim opisom opravljenih dosedanjih del oziroma nalog in dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev, pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov DO MESNA INDUSTRIJA na GORENJSKEM, splošno-kadrovski sektor, Mestni trg 20, SKOFJA LOKA. Vse kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa. Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL Kranj n.soi.o. objavlja na podlagi sklepa IO DS DSSS in IO DS TOZD Delikatesa ter v skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih Lr\ DSSS delovne naloge in opravila KUHARJA Pogoji: osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, delo se opravlja v polovičnem delovnem času; ZA TOZD DELIKATESA delovne naloge in opravila VEC PRODAJALCEV - DOPOLNJEVALCEV Pogoji: šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, tečaj o higienskem minimumu; DELAVKE V KUHINJI Pogoji: osnovna šola, tečaj o higienskem minimumu; DELAVKE V TRGOVINI Pogoji: osnovna šola, tečaj o higienskem minimumu. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11- kadrovski oddelek. 5. AVGUST - OBČINSKI PRAZNIK TAinAl » nji?IUV "Mul. IrVAi roaroaNiii SPODNJA OBORINA "tTrl«l<' h I A 11 APANMHI S\ROI,M JUNAK V1HVA MVOI t I Ut IA KIIVANJR ■rr««u>A lAUA tlFANUNKA -•Al ,I>AI .1.1 NMM I1AA1 ZA /A«.,«IH. lAlJVAVUA Delovna akcija V soboto, 28. julija, je bila na cesti od Rateč do tromeje spet lokalna delovna akcija. Jeseniški mladinci so že drugič pomagali vojakom pri urejanju ceste na tromejo, kjer bo 15. avgusta nafta osrednja prireditev ob dnevu čuvarjev meja. Kljub pripravam in informiranju pa se je akcije udeležilo malo mladih iz delovnih organizacij, čeprav so obljubili sodelovanje, pa tudi v krajevnih skupnostih Rateče in Podkoren je bil zelo slab odziv. Akcijo bodo ponovno organizirali to soboto, 4. avgusta. Zbor bo ob 7. uri pred jeseniško gimnazijo oziroma ob 8. uri pred gostilno Šurc v Ratečah. R. Klinar DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Fotir na Hvaru - Med Starigradom in Jelao na otoku Hvaru je izbruhnil velik gozdni poiar, ki ae je zaradi močnega južnega vetra razširil na precejšnje gozdne površine in povzročil veliko škodo Ogenj je uničil motel Holida.v in dva avtokam-pa v Jelši, prebivalstvo Jelše, Starigrada. Vrboake in Hvara pa je ob pomoči turistov takoj začelo polar gasiti. Ogenj s<> prizadevni občani in turisti preusmerili od Jelše proti južni strani otoka, na pomoč so prišli gasilci iz Splita in enot jugoslovanske ljudske armade Nekatere prebivalce in turiste so evakuirali Preprečili pa so največjo nevarnost, da H ogenj zajel Jelao, ki ima gost borov gozd. saj so podirali borova drevesa in kopali jarke. Človeških Žrtev ni. Za jufoalovansko avtocesto Predstavniki konzorcija jugoslovanskih bank za izgradnjo avtoceste skozi Jugoslavijo so sporočili, da za gradnjo primanjkuje Se 380 milijonov dolarjev. Cesto skozi Jugoslavijo naj bi začeli graditi prihodnje leto. vendar bodo potrebni »e dodatni dogovo-• ri z bankami v tujini, da bodo lahko zagotovili denar. Se vedno toplo - Minule dni je nekatera jugoslovanska mesta zajela prava tropaka vročina, saj se je na ulicah Beograda asfalt segrel na 50 stopinj Precej dela so imale tudi slulbe prve pomoči, vročina pa je napotila kopalce na divje plate ob Savi in Donavi, čeprav je tam kopanje zaradi umazanije strogo prepovedano. Vremenoalovci se naprej obetajo toplo vreme in najvišje dnevne temperature do 30 stopinj. D. Sedej O pogrešanih planincih ni sledu Poročali smo že, da so avstrijski mejni organi zaprosili za iskanje nemftkih zakoncev Von Satkausen Hassau, ki sta pred dobrimi desetimi dnevi izginila nekje na področju Karavank. Gorski reftevalci iz Tržiča, Radovljice in Jesenic so v teh dneh preiskali Karavanke od Golice preko Beljftčice, Stola in Zelenice, vendar niso naftli nobenih sledov o pogrešanih planincih. Zakonca sta se z avstrijske strani napotila po vsej verjetnosti na Stol in bi bilo možno, da sta prišla tudi na jugoslovansko stran. Vendar pa vsaj po dosedanjih preverjanjih nista vpisana v nobeno prijavno knjigo v planinskih domovih, niti jih gorski reftevalci niso naftli. Skupščina o smernicah TRZIC - Jutri se bodo ob 8. uri v večnamenski dvorani v osnovni Soli heroja Bračiča v Bistrici sestali delegati vseh zborov skupščine občine Tržič na skupnem zasedanju. Obravnavali bodo predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Trtic za obdobje od 1981. do 1985. leta. Osnova za izdelavo smernic so bile sprotne analize vseh problemov, ie zlasti ocena uresničevanja družbenega plana razvoja občine v minulih treh letih. Smernice so namenjene predvsem nosilcem planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, ki naj bi jih upoštevale pri oblikovanju in sprejemanju njihovih konkretnih planskih dokumentov. H. J. Istra '79 V ponedeljek, 30. 7. 1979, so se zadnjič sestali mladi brigadirji, ki bodo sestavljali mladinsko delovno brigado Jože Celar-Tugo in se dokončno dogovorili o vseh nalogah, ki jih čakajo bodisi z delom na trasi de-loviftča, bodisi v zvezi z zabavnim delom brigadirskega Življenja. Mladi, ki bodo sodelovali na mladinski delovni akciji republiškega značaja Istra 79 v III. izmeni, bodo s svojim delom prebivalcem Smarij pri Kopru zgradili vodovod in tako pripomogli k hitrejšemu razvoju tega predela naše zemlje. Pod vodstvom Kondija Pižorna, komandanta MDB Jože Celar - Tugo, bodo mladi odšli na delovišče v nedeljo, 5. avgusta ob 8. uri. Zbrali se bodo pred Občinsko skupščino Kranj in pred odhodom priredili kratek kulturni program. Brigadirji se bodo vrnili z delovne akcije 28. avgusta. J. V. Našli zdrava in živa Gorski reševalci iz Kranjske gore so v sredo, 1. avgusta v steni Razorja naili živa in zdrava zahodnonemlka planinca Wolfganga Fileerja in njegovega očeta Hubertusa Fileerja. Planinca bi se bila morala vrniti že prejšnji dan, vendar pa ju je v steni ujela noč. Zaskrbljeni svojci so zaprosili za pomoč gorske reševalce, ki so takoj posredovali, vendar tokrat njihova pomoč ni bila potrebna. Prosimo vse naročnike, ki ste prejeli »Anketo za bralce časopisa Glas«, da jo izpolnite in vrnete, če je do danes se niste. Le tako bomo lahko uresničili vašo in našo željo, da bo vsebina Glasa se bolj zanimiva. CP GLAS Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagra, in sicer: deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 dinarjev 2. nagrada 150 dinarjev 3. — 5. nagrada po 100dinarjev Rešitve pošljite do 10. avgusta na naslov ČP Glas Kranj, 64060 Kranj, Moie Pijadeja 1. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA. Tržiški miličniki ujeli dolarja z dolgimi prsti Konec »zabavnih« počitnic V kotu čakalnice na postaji milice Trtic sta sedela dva fantiča bolj drobna in bledikava, da bi jima človek privoščil veselo počitniško kopanje z vrstniki kje na morju, kot pa posedanje, na postaji milice. Iz oči jima je gledala plašnost: ta dva najbrž niti šole ne bi upala »špricati«. Pa ne. Kdo bi verjel, da sta ga julija, ves prvi mesec počitnic, pošteno »špičila« po Gorenjskem, nekaj grehov pa imata še od prej. Postaja milice bo verjetno morala pisati kar obsežno ovadbo o počitniški dejavnosti obeh fantov starih 13 in 15 let. Običajno sta začela po kosilu, se zapodila po Tržiču ali pa jo mahnila tudi kam dlje tja do Jesenic, na Bled, v Radovljico, do Naklega. Toda ob osmih zvečer sta bila oba že lepo doma, kot se za tako starost in za pridne otroke spodobi. Res, da imajo v teh letih otroci bujno domišljijo in sta morda načrtovala marsikaj tudi takšnega, kar sta videla na televiziji, v kinu, vendar pa jima za tatvine, ki so se dobesedno ponujale iz na pol odprtih avtomobilov, ni bilo treba prav nič fantazije, zaradi vročine odprta okna v avtomobilih skoraj sama vabijo, da bi kdo segel skoznje in* malo pobrskal po vsebini. Fantiča sta prav to počenjala na parkirnih prostorih pri zdravstvenem domu v Tržiču, pred kinom, pred gostilnami. V torbicah tako ženskih ali moških sta poiskala denar, nikoli nista vzela tudi denarnice ali torbice. Lastnik je kasneje verjetno debelo gledal, kje neki je pustil 250 din, 500 din ali tudi večjo vsoto. V enem dnevu sta tako ponekje izpraznila po nekaj deset avtomobilov. Lastniki tatvin niso prijavili, vsaj doslej ne, in tudi ne na tržiško postajo milice. Pa bi bilo dobro, da bi miličniki do kraja lahko razjasnili vrsto tatvin. Se posebej bi bilo prav, če bi se oglasil na postaji lastnik belega »folksvagna« kranjske registracije, ki je parkiral pred gostilno Damulnek v Tržiču in morda še razmišlja, kje in kdaj mu je nekdo iz avta odnesel 2600 din. Prav tako je ostala brez prijave tatvina pri tovarni Lepenke, ko sta fantiča iz avtomobila avstrijske registracije odnesla 1000 šilingov. Tatvino je prijavil le lastnik avstrijskega avtomobila, ki mu je zmanjkalo 3800 šilingov in 1500 din. Kaj sta počela s šilingi? Ne bi verjeli, toda uspelo jima jih je zamenjati. V banki sicer ne, saj je uslužbenka na prvi pogled videla, da zelena fantiča še nimata niti osebne izkaznice. Lahko pa sta menjala nekje na Bledu, potem ko sta zaman sprva poskušala na otoku in v trafiki. »Usmilil« se ju je tudi neki čolnar, ki jima je le za 600 din odkupil 1000 šilingov. Nasploh sta z bankovci ravnala kot prava mala bogatina. V Lescah sta si privoščila jahanje, se vozila s taksijem, v kranjskem Globusu kupovala velike nože na vzmet, s katerimi bi se junačila pred vrstniki, kupovala sladkarije, se nacejala s pivom: ob vsem tem pa ni nikomur od prodajalcev, čolnarjev, gostilničarjev prišlo na um, da bi se vprašal, od kod zanemarjenima fantičema denar. Vmes sta mimogrede še v kaki trgovini kaj izmaknila, kar tako iz objestno- sti. Ce je deževalo, sta ukradla dežnik, ko je posijalo sonce, sta ga vrgla proč. Tako tudi s drugimi predmeti. V T rtiču sta si mimogrede izposodila tudi »ficota«, mojstrsko z žicami vžgala motor, se vozila po okoliških cestah, v Lomu na primer, nato pa avtomobil spet lepo vrnila. Vsela sta tudi kolo, pa moped, ki ga je oškodovanec seveda te dobil nasaj. Prijave od lastnikov pa nobene. Tatvine ni prijavil niti lastnik osebnega avtomobila kraniske registracije, ki mu je na Bledu zmanjkalo značk za bližnje svetovno prvenstvo v veslanju. Tri vrečke značk sta fantiča malo prodala, malo podarila, malo izgubila. Tako je bilo tudi z ostalimi predmeti, ki sta jih izmaknila ali kupila: domov sta vedno hodila praznih rok in ob zgodnji uri, da bi se popoldne spet odpravila na »vznemirljivo potepanje«. No, zdaj bo potepanja gotovo malo manj, morda bo postalo bolj vznemirljivo tudi za starše, če bodo morali razmišljati, kako naj fantiča preživita drugi del počitnic. Ce pa bo kdo od okradenih občanov stopil na postajo milice in opisal, kje mu je zmanjkal denar, bo storil prav. Seznam tatvin je le predolg, da bi ju lahko fanta prepečeni odnesla. L. M. NESREČE NEZGODA V SOTESKI Jesenice - V nedeljo, 29. julija, nekaj po 20. uri se je na magistralni cesti med Potoki in Koroško Be«0 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vili Arlič (roj. 1954) iz Podnarta je vozil proti Jesenicam. V Soteski se je srečeval s kolono vozil iz nasprotne smeri, ki jo je nek avtomobil prehiteval. Zato je voznik Arlič zavil skrajno desno, prj\ tem pa je avtomobil začelo zanašati. Trčil je v oporni zid ob cesti in se prevrnil nazaj na cesto. V nesreči je bil ranjen sopotnik Roman Omejc z Jesenic, škode na avtomobilu pa je za 40.000 din. AVTO NA STREHO Kranj - V sredo, 1. avgusta, nekaj pred 11. uro dopoldne se je n* lokalni cesti med Bobovkom in B«^ pripetila prometna nezgoda zarad) neprimerne hitrosti. Voznik oseb nega avtomobila — taksist Iztol Logar (roj. 1960) iz Zabnice je peljal proti Bobovku, ko ga je v ostrerr levem ovinku zaradi neprimerne hi{ trosti zaneslo, nato pa se je avto, mobil prevrnil na streho. Voznik j« bil v nesreči lažje ranjen, škode m avtomobilu pa je za 15.000 din. L. M. Planinec zlomil nogo V sredo, 1. avgusta, si je v Tn glavskem pogorju med Gamsovcer in Luknjo avstrijski državljan Ki rel Efidinger (roj. 1914) iz Linza zkv mil nogo. Gorski reševalci iz Me strane so ponesrečenca prenesli \ Aljažev dom, od koder pa so ga p rt peljali v jeseniško bolnišnico.