CELJSKI TEDNIK
PLAŠILO »OOIAUSTICNE ZVEZE DELOTMUI LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
leto vii. — st. 30 — cena 10 din
celje, petek, dne 29. julija 1955
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek.
rac. b20-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna
naročnina 500, polletna 25«, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
CELJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Celje je ostalo zvesto
borbenim tradiciiam
ljudske revolucije
Te dni je Celje praznovalo dvoje p>o-
membnih praznikov: občinski praznik
celjske mestne občine in Praznik vstaje
slovenskega ljudstva. V čast teh praz-
nikov je celjsko javnost zajela živahna
aktivnost na vseh področjih javnega
delovanja, tako na političnem, kultur-
nem in športnem področju.
Mestni odbor Zveze borcev je v so-
delovanju vseh ostalih organizacij in
društev ter LOMO Celje pripravil pe-
ster in obširen program in s temi pri-
reditvami obogatil svečano vzdušje
slavnostnih dni.
Na večer pred občinskim praznikom
je bilo Celje okrašeno z zelenjem, zasta-
vami, transparenti in nalašč za to pri-
liko urejenimi izdožbami. V veliki iz-
ložbi trgovskega podjetja »Volna« je
biLa prirejena i>estra razstava razvoja
delavskega gibanja,, predvojnega poli-
tičnega življenja v Celju,, posebno pa
medvojnega uporniškega gibanja na
področju Celja do osvoboditve. Razstava
je obilovala s fotografskimi in drugimi
dokumentarnimi vrednotami. Bližnji
griči so bili ožarjeni v ognju kresov, na
Starem gradu pa je bil prirejen lep
ognjemet.
Zelo posrečena je bila ideja Ljudske-
ga odra, ki je v mestnem parku na ta
večer uprizoril Borove »Raztrgance«.
Ta uprizoritev je v tem, da je bila
podana na prostem in vsebovala čim
več realizma v režiji, še posebno
usi>ela.
Naslednji dan, ob občinskem prazni-
ku, je bila v dvorani Ljudskega odra
svečana seja MO ZB in Ljudskega od-
bora mestne občine. Tej seji je priso-
stvovalo tudi veliko število mestnega
prebivalstva, predvsem predstavnikov
delovnih kolektivov in društev.
V	začetku seje je nastopil mali or-
kester, potem pa so izbrali posebno de-
lovno predsedstvo, v katerem so bili
profesor Aškerc, narodni heroj Drago
Maslo, tov. Grgič in tov. Marica Fre-
cetova. Potek slavnostne seje je vodil
profesor Aškerc.
Slavnostni govor o pomeni občinske-
ga praznika, o predvojni borbi delav-
skega Celja, o velikih žrtvah in nai>orih
med vojno ter o velikih povojnih na-
porih je imel predsednik MO ZB tov.
Loštrk.
Po slavnostnem govoru je tov. Cveto
Pelko v imeny. MO SZDL predlagal
LOMO Celje šest meščanov za podeli-
tev naslova častnega meščana. Svoj
predlog je p>odkrepil z izčrpnimi bio-
grafijami predlaganih mož, ki imajo v
političnem, gospodarskem in kulturnem
življenju Celja neprecenljive zasluge.
Za podelitev naslova častnega meščana
je predlagal: Tov. Kokalj Staneta, inž.
Pristovšek Blaža, prof. Orožen Janka,
tovariša Plankar Martina, pisatelja Roš
Franja in tov. Kač Martina.
Vse predloge so navzoči z burnim
ploskanjem i)otrdili.
S tem, ko je bil naslov častnih me-
žčanov podeljen, so zapovrstjo prišli
vsi novi častni meščani na odre, kjer
so iz rok delovnega predsednika spre-
jeli plakete.
V	imenu odlikovancev se je zahvalil
prof. Orožen, ki je izrazil gin j en ost
vseh šestih in njihovo pripravljenost,
da bodo tudi vnaprej p>osvetili vse svoje
moči in znanje v dobrobit Celja in vse
naše domovine.
S svečane seje so poslali prisrčne ča-
stitke in iskrene pozdrave predsedniku
tov. Titu in predsedniku Ljudske skup-
ščine ' Slovenije tov. Mihi Marinku,
kateremu so želeli še dobro okrevanje.
Svečano sejo je zaključil pManovni na-
stop godbenikov, potem so se navzoči
napotili na Slandrov trg h grobnici
herojev.
Tudi na Slandrovem trgu je bila
zbrana velika množica Celjanov. Prišli
so sem, da bi se poklonili vsem števil-
nim žrtvam, na katerih žrtvah gradimo
danes našo srečnejšo bodočnost. Po
krajšem spominskem govoru so pred-
stavniki oblasti, organizacij,, kolektivov
in društev položili na začasno grobnico
vence. Medtem je igrala godba in vod
pripadnikov JLA je izstrelil častne sal-
ve. Na koncu so celjski ši>ortniki pone-
sli vence tudi na ostala mesta, kjer so
trpeli in padali najboljši borci.
Zvečer se je spored nadaljeval z ve-
liko športno manifestacijo, nekakim
atletskim in telovadnim mitingom na
Glaziji. Ob tej priliki so nastopali naj-
vidnejši celjski atleti in člani telovad-
nih društev »Partizan«. O razvoju in
vzponu telesne vzgoje v Celju, o dej-
stvih, ki so dala Celju vzdevek šport-
nega mesta, je govoril prof. Jug. Nato
pa je vsem zaslužnim športnikom in
športnim aktivistom izročil priznanja
predsednik Športne zveze Slovenije to-
variš Krese. Na tej prireditvi je priso-
stvoval tudi član IS FLRJ, ljudski po-
slanec in častni meščan tovariš Franc
Leskošek-Luka, prvi predsednik LOMO
Celje tov. Močnik in drugi vidni poli-
tični delavci, ter množica Celjanov.
Četrtek, dan med obema praznikoma
je bil tudi izpolnjen s prireditvami.
Predvsem je omembe vredna zelo uspe-
la športna parada po celjskih ulicah,
v kateri so sodelovala vsa celjska šport-
na društva, predvojaška vzgoja in ga-
silska društva. Parada se je pomikala
po vseh glavnih celjskih ulicah. Bila je
zelo i>estra in je bila hkrati pHDmemben
dokaz razvitega športnega življenja
v Celju.
Zvečer so v mestnem parku nastopili
pevci društva »Svoboda« z izbranim
pevskim sporedom. Po tem nastopu je
bilo na prostoru drsaliišča partizansko
veselje, ki ga pa je žal prekmalu po-
kvarila močna ploha.
Na dan vstaje ni bilo posebnih pri-
reditev. Ljudje so ta dan izkoristili za
počitek in za obiske raznim krajem,
kjer so bili v času NOB. Nekateri so
se podali tudi na daljše izlete, zlasti
tisti, ki so naslednji dan to soboto že
prej nadoknadili in bili tri dni,, vključ-
no z nedeljo, prosti.
Praznik vstaje slovenskega ljudstva
so svečano proslavili tudi v ostalih
krajih, mestih in trgih našega okraja.
Mnogi so v teh dneh prišli tudi v Celje,
da skupaj s Celjani proslavijo dva ve-
lika praznika.
Prizor s »Partizanskega mitinga« na Dobrovljah preteklo nedeljo. Pogled na
množico udeležencev in tribuno med govorom Viktorja Avblja
Svečanost na Pesku
Na Dan vstaje je bila na Pesku spo-
minska svečanost pred spomenikom
Toneta MeUive, gozdarja iz Slovenskih
Konjic, ki je p>ostal žrtev fašizma na
Frankolovem. Člani ZB iz Oplotnice so
pred spomenik položili venec. Na sve-
čanosti je sodelovala tudi godba na pi-
hala iz Oplotnice, moški pevski zbor iz
Zagorja pa je zapel nekaj partizanskih
I>esmi.
Spomenik stoji sredi gozdov poleg
planinske koče na Pesku (1382 m) in ga
je zgradilo podjetje LIP iz Slovenskih
Konjic. Privlačnost Pohorja je tudi to-
krat privabOa mnogo ljudi iz bližnje in
daljne okolice.	F. P.
Proslava pri Farčnikovi hiši
Organizaciji ZB Zavodna in Cret sta
na članskem sestanku sklenili, da bo-
sta ob celjskem prazniku 20. julija ter
prazniku Dneva vstaje obiskali vse pri-
reditve in partizanske mitinge. Oblju-
bo smo tudi držali in obiskali vse celj-
ske prireditve.
V nedeljo, dne 24. julija pa smo se
— kot vsako leto — zbrali množično
pred spominsko ploščo I. celjske čete,
kjer je imel ganljiv govor tov. Kres-
nik Jakob, oče dveh padlih sinov I.
celjske čete.	O. F.
Z današnje seje OLO v Celju
USTANOVILI NAJ BI POSTAJE ZA ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODLJIV-
CEV NA KMETIJSKIH KULTURAH— ŽIVALSKE KUŽNE BOLEZNI SO
V UPADANJU
Celje, 29. julija. Po končani drugi redni seji okrajnega
zbora proizvajalcev novega OLO v Celju (združena Celje in Šo-
štanj) je bila danes nato še XIV. skupna seja dosedanjega OLO
v Celju, ki mu poslovna doba poteče s 1. sept. letos. Razen ana-
lize zaključnih računov gospodarskih organizacij za 1954. leto,
sta bili na tej seji med drugim podani tudi poročili o kmetij-
ski zaščitni službi ter o delu okrajne veterinarske službe.
Iz poročila o' zatiranju bolezni in
škodljivcev na kmetijskih kulturah pov-
zemamo, da se zaradi teh pojavov
manjša v našem okraju povprečni hek-
tarski donos za 30 do 40 %. Pogosti pa
so tudi primeri, da so zaradi bolezni in
škodljivcev nekatere kulture popolnoma
onemogočene v nadaljnji rasti. Vsa ta
dejstva, zlasti pa ogromna gospodarska
škoda, ki ne prizanaša nobeni kmetijski
kulturi,, so bila povod, da je zaščitna
služba v kmetijstvu dobila večji pomen
in širši razmah. Tako deluje v okraju
široka zaščitna mreža, v katero je
vključen višji in nižji strokovni kader.
V zaščitni službi so bile najbolj ko-
renite mere podvzete v sadjarstvu, ko
so bna posekana vsa suha in na pol
suha sadna drevesa, ki so bila močneje
okužena po ameriškem kaparju. Izdana
pa je bUa tudi odredba o obveznem
čiščenju in škropljenju sadnega drevja.
V minuli zimi je bilo posekanih 23.750
očiščenih 665.123 ali 95 % in poškrop-
ljenih 567.215 ali 81 % vseh sadnih dre-
ves. Pri tem pa je bilo uporabljenih
51.577 kg rumesana in kreozana ter
39.171 kg rumesan olja. V tej akciji je
bilo 160 ekip z 141 motornimi, 116 roč-
nimi in z 187 nahbrtnimi škropilnicami.
Lepi uspehi so bili doseženi tudi v
borbi proti koloradskemu hrošču na
krompiriščih, saj je znašala lanska ško-
da zaradi tega škodljivca le 1,6 %. Pri
žitih je bilo razkuženega 75 % semen-
skega žita. V hmeljarstvu je slika zati-
ranja nekoliko boljša, kar je predvsem
zasluga inštituta v Zalcu. V vinograd-
ništvu pa je problem predvsem po-
manjkanje zaščitnih sredstev in škro-
pilnic, deloma pa tudi primitivno zati-
ranje po koledarski ali fendoški metodi.
V borbi proti zatiranju škodljivcev
so imela velik uspeh tudi predavanja
strokovnjakov. Tako je inšpekcija za
zaščito rastlin v minuli zimi pripravila
30, OZZ pa 23 predavanj. Povsod,, kjer
so bUa predavanja, je zaščita rastlin
pK)kazala vidne uspehe.
Da ni v zaščitni službi rastlin večjih
uspehov je iskati vzrok predvsem v po-
noanjkanju škropilnic, zaprašilcev, v
pomanjkanju strokovnega kadra pa tudi
v nezainteresiranosti do te službe, saj
je v celjskem okraju še veliko kmetij-
skih zadrug, ki nimajo niti zaščitnih re-
ferentov. Velik korak naprej v zbolj-
šanju zaščitne službe rastlin bi bile
takoimenovane postaje za zati-
ranje bolezni in škodljiv-
cev, ki naj bi bile opremljene z naj-
novejšimi škropilnicami in prašUci. Na
čelu teh postaj naj bi bili kmetijski
strokovnjaki, po možnosti specialisti za
to stroko. Vsaka takšna postaja naj bi
imela tudi majhen laboratorij, majhno
meteorološko postajo,, lahko pa tudi ra-
kete proti toči in dimne bombe proti
slani. Res je, da bi bila za formiranje
takšnih postaj izdana večja vsota de-
narja, t^a res je tudi to, da bi se
takšni izdatki velikokrat povrnili že v
enem letu.
PROBLEMATIKA VETERINARSKE
SLUŽBE
Velja splošna ugotovitev, da se za-
radi vedno boljše zaščitne službe ter
izplačevanja odškodnin, kužne bolezni
na živalih pojavljajo le posamično in v
zelo majhnem številu. Kužne živalske
bolezni so tudi v velikem upadanju in
ne zavirajo živalske proizvodnje. Z iz-
plačevanjem odškodnin na osnovi za-
kona o preprečevanju in zatiranju kuž-
nih bolezni in uredbe o odškodnini za
zaklano, ubito ali poginulo žival, rejci
nimajo več interesa skrivati neozdrav-
ljivo bolne živali, jih klati in meso
prodajati po skritih poteh. S takim me-
som so se namreč kužne bolezni najbolj
razširjevale. Rejci sedaj sami javljajo
bolezni in je zato tudi zatiranje uspeš-
nejše.
Proti svinjski rdečici je bilo letos
zaščitno cepljenih 90 % svinj. Svinjska
kuga je pri nas sezonska bolezen, ko
se pitanci uvažajo iz ostalih republik.
Lani in letos je bUa pregledana vsa
goveja živina. Ugotovljenih je bUo
2„84 % pozitivnih reaktorjev, ki so že
vsi oddani v obvezen zakol. Za obvezne
zakole je OLO plačal odškodnine v vi-
šini 6,5 milijonov dinarjev. Glede na
to, da so bili razkuženi vsi okuženi
hlevi obstojajo vsi pogoji, da se bo %
goveje tuberkuloze v bodočih letih zni-
žal. V letošnjem okrajnem proračunu
je določenih 2 milijona dinarjev za raz-
širitev osemenjev^nega središča pri
Veterinarskem zavodu,, 2,5 milijonov di-
narjev pa bo dala OZZ, pravtako bo
OZZ prispevala nadaljnjih 2,5 milijonov
dinarjev za to službo na področju biv-
šega šoštanjskega okraja.
Ze dosedanja osemenjevalna mreža
je prihranila vsako leto denar za 40
bikov, oziroma izdatek okoli 35 milijo-
nov din. Ne glede na to pa v okraju
še vedno manjkajo trije biki, ki jih bo
treba uvoziti.
K zboljšanju razmer na spolni okuž-
bi je precej pripomoglo tudi tesnejše
sodelovanje veterinarske in živinorej-
ske službe. Precejšnjo oviro pa delajo
še nekateri občinski ljudski odbori, ker
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomemben korak k urbanistijfni
ureditvi mesta Celja
v želji, da bi proučili nekatere naj-
važnejše probleme urbanistične ure-
ditve mesta Celja,, ki nastajajo zlasti
z urejanjem celjskega vozlišča, je Svet
za urbanizem LR Slovenije sklical v
začetku tedna v Celju konferenco za-
stopnikov železniškega transportnega
podjetja iz Ljubljane, nadalje predstav-
nikov Uprave za ceste LRS, Vodno-
gospodarske uprave LRS iii članov
ljudskega odbora celjske mestne občine.
Konference pa so se udeležili tudi član
zveznega izvršnega sveta in zvezni po-
slanec za mesto Celje tov. FRANC
LESKOŠEK-LUKA, nadalje predsednik
Sveta za urbanizem LRS inž. MARJAN
TEPINA, direktor Železniškega trans-
portnega podjetja iz Ljubljane DANI-
JEL LEPIN, direktor Uprave za ceste
LRS inž. CIMOLINI in še mnogi za-
stopniki prizadetih ustanov in podjetij.
Sejo je začel predsednik ljudskega
odbora celjske mestne občine FEDOR
GRADIŠNIK, ki je v izčrpnem refe-
ratu analiziral urbanistično problema-
tiko mesta Celja. Le-ta se kaže v ne-
reguliranih rekah in potokih, nadalje v
nerešenem vprašanju železniškega voz-
lišča i'n končno v problemu tranzitnih
cest in mostov. Po referatu, ki je hkra-
ti nakazal tudi predloge;, kako rešiti
posamezne probleme, se je razvOa zelo
živahna razprava, v kateri je dal zlasti
tov. LESKOŠEK mnogo koristnih pobud
za reševanje nekaterih vprašanj. Naj-
več debate je bilo posvečene ureditvi
železniškega vozUšča, nadalje trasira-
nju dveh obvoznih železniških prog in
s tem v zveza prestavitve struge Vog-
lajne. Razen tega so bili vsi navzoči
edini še v tem, da naj bi ranžirni ko-
lodvor ne gradili v Celju, marveč v
Šoštanju.
V razpravi so bili sprejeti načelni
sklepi glede ureditve vseh problemov
v zvezi z urbanističnim načrtom me-
sta Celja. Ti načelni sklepi bodo tudi
napotilo pristojnim organom, da bodo
pripravili ustrezajoče načrte, katerih
izvajanje bo predvideno za več let.
Po zaključkijh, je konferenca zelo
uspela, saj je potrdila,, da imajo vsi
prizadeti faktorji veliko zanimanja za
ureditev železniškega prometa, nadalje
za reguliranje rek in končno za gradi-
tev tranzitnih cest in mostov. -ič
Regulacija Savinje v sedanjem stanju
Spominska plošča
Veri Šlandrovi in
Dušanu Kraigherju
Na pobudo OK LMS Celje je bila
nedavno postavljena na Tolstem vrhu
spominska plošča in sicer na mestu,
kjer sta padla Dušan Kraigher in Vera
Šlandrova. Ploščo je odkril zastopnik
OKLMS Celje, tov. Šega Ljuban ob
udeležbi obveznikov predvojaške vzgo-
je, članov LMS Vransko, zastopnikov
JLA in drugih.
Za postavitev plošče ima predvsem
zasluge Okrajni komite mladine, »Be-
ton« Vransko ter organizaciji LMS in
ZB Vransko.	K. J.
Stev. 30 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 29. julija 1955
POGLED PO SVETU
Ženevska konferenca je pravzaprav
že mimo nas. Potekla je približno tako,
kakor je svet pričakoval. Prav niso
imeli niti pesimisti niti optimisti. Kajti
tisti namen, ki ga je konferenca realno
imela, je menda res dosežen. Predstav-
nika obeh blokov, Eisenhoiver m Bul-
ganin, sta nedvoumno izjavila, da no-
četa vojne, da drug drugemu zaupata.
Realisti več od konference niso priča-
kovali. To je tisti začetek začetka, brez
katerega je nadaljnje delo za pomirje-
nje sveta nemogoče. Pomirjenje sveta
pa je nujno, kajti vojaške zveze, ki so
se preteklo leto sklenile, niso za var-
nost nobene države zadostne, pa naj
jih pristaši prve ali druge zveze še tako
hvalijo. Se vedno drži beseda nekda-
njega angleškega ministrskega predsed-
nika Macdonalda ob pripravah na Lo-
carno, 8 let po prvi svetovni vojni, da
so vojaške zveze brez pogodbe o var-
nosti podobne gorčičnemu semenu. Zrno
takih vojaških sporazumov bi se raz-
, raslo v košato drevo, narodi bi se pa
lepega dne znašli tam kot leta 1914 ali
leta 1939 oziroma 1941.
Zato ni prav nič čudno, če je bilo na
konferenci toliko govora o vprašanju
varnosti, o notranji zvezi med vpraša-
njem ■ razorožitve in med nemškim
vprašanjem. Vsak je poudaril svoje, vsi
pa so tako ali drugače povedali vse,
kar je treba rešiti, če hočemo v pri-
hodnje zares iti po poti miru. Jezik
groženj je utihnil in to je že velik
uspeh.
Eisenhovoer je bil pravzaprav še naj-
ostrejši, saj ni mogel zamolčali »med-
narodnega komunizma, ki pod vodstvom
Sovjetske zveze že 38 let kali mir med-
narodnega sveta«. Vendar je to omenil
v pomirjevalnem tonu, ne pa napadal-
nem. Nemško vprašanje je postavil na
prvo mesto, vendar tu Ženeva ni do-
segla tako rekoč ničesar. Oba bloka sta
ostala na starih pozicijah berlinske
konference leta 1954. Od Potsdama do
Ženeve je preteklo 10 let, toda stvar
ureditve povojne Nemčije se v bistvu
ne premakne nikamor. Tudi sedanji
Edenov predlog je v bistvu stara stvar.
Zapad si ne more misliti Nemčije zunaj
zapadno evropske vojaške zveze. Vzhod
pa se čuti ogroženega toliko časa, do-
kler je središče Evrope v območju Za-
pada. No, stvar je bila odložena in že
so triumfirali pesimisti. Toda prezgo-
daj. Odložena je bila v roke zunanjim
ministrom, ki naj čimprej najdejo re-
šitev oziroma mir, kajti dokler se nem-
ško vprašanje ne uredi, vojna latentno
še traja.
Vprašanje stikov med Vzhodom in
Zapadom je Eisenhoioer zastavil na tak
način, da sta Anglija in Francija z
zagrenelostjo vzeli na znanje. Kakor da
na svetu vse zavisi samo od tega, ali
se bodo sporazumeli Američani in Rusi!
Kakor da na svetu nič ne pomeni vrsta
drugih manjših narodov, ki imajo
ogromno številčno premoč, da ne go-
vorimo o Kitajcih in Indijcih!
Vprašanje razorožitve se je ustavilo
tam, kjer so vsi pričakovali, pri vpra-
šanju kontrole. Vendar je videti, da se
bo nekaj dobrega le skuhalo iz tega.
Ze to, da so se v Ženevi zbrali najvid-
nejši zastopniki vojaštva obeh blokov,
med drugimi Grunther, Radford in Zu-
kov, daje slutiti, da je ideja o pomir-
jenju sveta stopila tudi v glave vojakov.
Podoba je, da so vizije znanstvenikov o
uničenju sveta, če bi se spustil v atom-
sko vojno, prepričale tudi Marsove
častilce o nesmiselnosti groženj z nu-
klearnim orožjem, posebno še zato, ker
z njim oba tabora razpolagata v zadost-
ni meri, prizaneseno torej ne bi bilo
nobenemu. Vsako oporišče Amerikancev
ima svoje protioporišče v vzhodnem
bloku, akcijski radij letal odgovarja
potrebam obeh strani, treba se bo torej
pobotati.
Ženeva je torej izpolnila pričakova-
nje, na nadrobne rezultate pa je treba
' še počakati.
Na robu ženevskih razgovorov ome-
nimo s tišjim glasom: Daljno vzhodna
vprašanja se bodo reševala na posebni
konferenci. Da ho kaj reševati, se vidi
iz tega, da Din Diem noče razgovora
s Severnim Vietnamom, kar pomeni, da
ima pri Amerikancih veliko potuho.
Vprašanje Kitajske se ne premakne ni-
kamor, žarišče vojne tu torej ostane. —
V Maroku novi francoski opolnomoče-
nec Grandval ne bo prinesel miru v
deželo, kvečjemu »rimski« mir. Severna
, Afrika ostaja problem, ki ga Francija
še vedno slabo rešuje. — Severni Viet-
nam je dobil v SZ dobrih 400 milijonov
rubljev za obnovo in dvig standarda. —
Argentinski diktator Peron je baje v
zatonu. — Svoje stališče do Jugoslavije
je spremenila Albanija, ena od satelit-
skih držav, ki je zagrešila največ pre-
krškov normalnih mednarodnih odno-
šajev. — Dalmatinski begunci so poslali
v Ženevo resolucijo, v kateri pravijo,
da so Istra, Reka in Dalmacija italijan-
ska zemlja. Štirje veliki naj bi omogo-
čili, da se upravlja sama pod pokrovi-
teljstvom madre ItaVe. Malo je tako
nečimrmh in nenasitnih stvari na svetu
kakor italijanski šovinizem. Zato je
prav, da se je pokazal tudi v Ženevi
Da se ne pozabi!
»
T. O.
Problemi trgovske
dejavnosti v celjski okolici
Na zadnjem zasedanju okrajnega ljud-
skega odbora je načelnik Sveta za go-
spodarstvo tov. Zvar Ernest poročal o
trgovinski dejavnosti, predvsem za pod-
ročje širše celjske okolice in v tem
poročilu mestne problematike ni po-
drobneje zajel. Nanizal je vrsto pro-
blemov, ki bodo zanimali tudi širšo
javnost, zato najvažnejše ugotovitve
objavljamo v naslednjih izvlečkih:
PREVELIKA RAZDROBLJENOST
TRGOVSKE MREŽE JE POKAZALA
SENČNE STRANI
V	drugi polovici leta 1954 je prišlo
do reorganizacije trgovske mreže v te-
danjem okoliškem okraju. Od doteda-
njih osem trgovskih podjetij je nastalo
71 trgovskih podjetij in 10 samostoj-
nih trgovin. Namen te razdrobitve je
bil, da bi ustvarili pogoje za zdravo
konkurenco in pri kadrih vzbudili več-
jo gibčnost ter iznajdljivost. Ta namen
pa ni bil povsem dosegljiv. Nastala so
trgovska podjetja, ki niso v celoti spo-
sobna za samostojno gospodarjenje.
Poleg tega ta razdrobljenost zvišuje
stroške, otežuje kontrolo, dviguje mar-
žo itd. O tem govorijo primeri v Pre-
boldu in Zrečah.
Da bi te pomanjkljivosti odpravili, bi
bilo treba take trgovine in podjetja, ki
nimajo dovolj ne ekonomske moči, spet
združiti. Poleg tega bo treba premisliti
tudi možnost ustanavljanja malih trgo-
vin, ki bi jih upravljal celoten kolek-
tiv in bi družbi plačevale pavšalne ob-
veznosti. To bi povečalo odgovornost
uslužbencev, kar je bilo doslej v takih
majhnih trgovinah le premalo ugla-
jeno.
V	celjski okolici posluje 71 državnih
trgovskih podjetij in 112 zadružnih
trgovskih podjetij. To so samo trgov-
ska podjetja in drobne trgovine, Gro-
sističnih trgovskih podjetij v okraju ni,
ker se vsa nahajajo v Celju.
POMANJKANJE SPOSOBNEGA
TRGOVSKEGA KADRA JE OBCUTNO
Da je to res,, potrjuje že dejstvo, da
so pri trgovskih podjetjih še vedno za-
posleni, včasih tudi na vodilnih mestih,
taki ljudje, ki so kdaj zapadli v gospo-
darski kriminal. S temi ljudmi v bo-
doče ne bi smeli več računati. Precej
krivde, da trgovskih kadrov ni dovolj,
le v tem da še vedno nisio urejeni pra-
vilniki za kvalificirane, pol kvalificira-
ne in visokokvalificirane trgovske usluž-
bence. Posebno prizadeti so tisti, ki so
pred sedmimi ali še več ' leti bili na
krajših tečajih, pa so se pozneje izka-
zali v praksi. Pomanjkljiva je tudi red-
na vzgoja mladega trgovskega kadra.
Trgovski vajenci iz celjske okolice mo-
rajo vsako leto obiskovati šolo v Novem
mestu, ker Celje niti za svoje vajence
nima učnih prostorov. Treba bo misliti
na gradnjo trgovske šole, ki bo primer-
na tudi za potrebe bodočega celjskega
• okraja.
V	trgovinah v celjski okolici dela
ngd 600 uslužbencev, od tega 330 v za-
družnih trgovinah. Strokovnost teh
kadrov izkazuje zelo šibko plat. Iz teh
vzrokov nastajajo primeri gospodarske-
ga kriminala, dalje prisilne likvidacije
in poneverbe.
IZREČENE KAZNI SO V LANSKEM
LETU DOSEGLE VIŠINO 7,200.000 DIN
V	lanskem letu je bilo veliko pri-
merov gospodarskega kriminala pone-
verb, neodgovornega poslovanja, prisil-
nih likvidacij itd. V vrsto teh primerov
sodijo »Preskrba« Šentjur, Trgovsko
podjetje Loče, Šmarje,. Slivnica, Zreče
in drugje. Lani je samo tržna in-
špekcija izdala 90 kazenskih prijav,
na osnovi katerih so bile izrečene kazni
in odvzem premoženjskih koristi za
7,251.000 din. Tudi letos ni stanje mno-
go boljše. V prvem polletju je bilo vlo-
ženih 41 kazenskih prijav in izrečenih
kazni za nad 2,000.000 dinarjev.
Seveda te kazni se ne nanašajo vedno
le na dejanja izrazito kriminalnega
značaja. Tu so tudi razni prekrški, pro-
daja artiklov, za katere podjetja niso
registriranj itd.
NOV PREDPIS NAJ SE GLASI: »ZA
POVZROČENO ŠKODO JE ODGOVO-
REN VES KOLEKTIV«
Včasih je v preveliki zmešnjavi težkio
najti dejanskega povzročitelja škode.
Dostikrat molk ostalih souslužbencev
ščiti dejanskega krivca. Zato naj bi se
predpis v bodoče spremenil v toliko, da
za povzročeno škodo,, primanjkljaj in
podobno odgovarja ves kolektiv, če ni
mogoče najti pravega krivca.
To bi bil eden izmed ukrepov, ki
bi poleg izboljšanja trgovskega kadra
zmanjšal nevarnost nadaljevanja takih
škodljivih dejanj. Veliko pa bodo pri-
pomogli tudi sveti potrošnikov, ki bodo
imeli precej široka pooblastila za kon-
trolo nad trgovskimi podjetji in trgo-
vinami. Seveda bodo morali ti sveti ra-
zumeti svojo nalogo in biti stalno budni
nad poslovanjem trgovin in trgovskih
podjetij.
ODKUPE NAJ VODIJO KMETIJSKE
ZADRUGE
Ce je pri prodaji konkurenca zdrava,
je pri odkupih največkrat škodljiva.
Odkup poljedelskih pridelkov naj bi
opravljale izključno Kmetijske zadru-
ge, medtem ko bi vsem ostalim podjet-
jem to zabranili. To povzroča,, da neka-
tera iK>djetja »tekmujejo« med seboj
in pri tem neprestano dvigajo cene pri
proizvajalcih. Namesto, da bi proizva-
jalci ponujali blago,, je ravno narobe.
Nakupovale! tekajo po terenu, nudijo
visoke avance in dvigajo cene, kot na
primer nekatere mesnice, klavnice in
lesno proizvodna F>odjetja.
NUJNOST GRADNJE SKLADIŠČ,
NOVE PEKARNE IN KLAVNICE V
CELJU
Problem preskrbovanja celjskega pre-
bivalstva je povezan tudi z nekaterimi
izrednimi težavami, ki Celje postavljajo
še v posebno težak položaj. V Celju
enostavno ni primernih skladišč.
Pravzaprav niti zasilnih, kamor bi lah-
ko spravljali zaloge i>otrebnega blaga.
Še manj pa moremo govoriti o sodob-
nih skladiščih, ki bi bila dovolj pro-
storna, zračna, opremljena s hladilnimi
in ogrevalnimi napravami. In vendar
taka skladišča niso samo zaželena,
temveč nujno potrebna.
Zaradi regulacije Savinje bo treba
v kratkem času podreti skladišče s 'ka-
paciteto 50 vagonov. Podjetje »Potroš-
nik« sploh nima odgovarjajočih skla-
dišč. Na istem je tudi odsek za povrtni-
no pri trgovskem podjetju OZZ. Ta
problem postaja zelo pereč in ga ne bo
mogoče več dolgo odlašati.
Tudi problem pekarn je že nekaj let
predmet dnevnih redov, najbolj i>a to
občutijo potrošniki. Nujno bo treba iz-
graditi novo, sodobno centralno pekar-
no z dnevno zmogljivostjo najmanj
30 ton.
Podoben problem je tudi s klavnico.
Ta je zastarela, nehigienična in občutno
premajhna. Obstoja že dobrih 100 let.
To so najbolj kritični momenti, ki
povzročajo motnje pri preskrbi Celja,
ki je od dneva do dneva večje. V osta-
lem se je preskrba tega najmočnejšega
industrijskega središča v okraju dosti
zboljšala.
Dozorelo žito je že v snopih...
Lepa kmečka svečanost v Laškem
Kmetje zadružniki so v nedeljo pri-
pravili v Laškem lep kmečki praznik,
ki ni privabil samo kmečkega prebival-
stva, temveč tudi meščane in delavstvo.
V Debru pri Laškem so pripravili
kmečki praznik s tekmovanjem žanjic
in vezačev. Za to svojevrstno priredi-
tev je bilo v Laškem in okolici veliko
zanimanje, saj se je v okolici »Sahar-
jevega kozolca« zbralo nad 1000 gledal-
cev. Prišli so tudi gostje iz Celja, med
katerimi so bili; načelnik gospodarske-
ga sveta tov. Zvar, direktor banke tov.
Verdelj, dalje zastopniki okrajne za-
družne zveze. Med domačini pa so bili
navzoči vsi vidnejši politični in oblast-
veni funkcionarji.
Zanjice in vezači so se pripeljali na
dveh kmečkih vozovih, pred njimi pa
v kolesij u vaški godci, ki so vso pot
igrali bučne poskočnice. Na čelu te po-
vorke je jahal mlad vezač v beli sraj-
ci, z velikim šopkom za klobukom in
zastavo v rokah. Zanjice so bile vse v
belih predpasnikih in rdečih rutah, ve-
zači pa od najmlajšega do najstarej-
šega okinčani z nageljni in rožmarinom.
Končne, kakšni vezači bi le bili, če bi
ne peli in juckali.
Njiva pred kozolcem, ki je bil okra-
šen z zastavami in venci, je bila lepo
razdeljena na posamezne parcele. Zreb
je določil vsaki žanjici parcelo, da se
niso mogle prerekati, češ ta del je bolj
gosi,, oni je redkejši, tretji pa poležen.
Te okolnosti je stroga komisija, v ka-
teri ni manjkalo poljedelskih inženir-
jev, posebej upoštevala.
Po krajšem nagovoru, ki ga je imel
tov. Knez Tone, je množica napeto pri-
čakovala pričetek tekmovanja. Zanjice
so stopile vsaka pred svojo parcelo.
Sredi žitne njive je stal »starter«. Cim
je zažvižgal na piščalko, so se žanjice
sklonile in začele žeti. Vmes je igrala
godba; ker so tekmovale ženske, je ra-
zumljivo, odmeval valček.
Vezači so stali za njimi in jih opo-
zarjali. naj »poreslje« dobro zadrgnejo,
da se jim ne bodo pri vezanju raz-
vozljali. Tudi zavoljo polaganja snopov
in debeline so bili precej natančni.
Ko je komisija pregledala požeto nji-
vo, ugotovila čistost strnišča za posa-
mezno žanjico,, so se pripravili vezači.
Ljudje so že pozn^ili znak, zato so fan-
te speljali na led. Nepoklicani je za-
žvižgal in fantje so morali v naglici
zvezane snoi>e zopet razvezati. Ko je
kiončno zažvižgala prava piščalka, so
se vezači ob poskočnem maršu zapodili
med snope. Hiteli so in se potili. Bilo
je veliko smeha potem, ko so snope
zlagali v kupe, pa so se jim ob pre-
veliki vnemi preradi podirali.
Tekmovanje je bilo vzpodbudno in
hkrati veselo. Ljudje so se smejali in
bodrili tekmovalce, potem pa so vsi
skupaj odšli na veselični prostor, kjer
so razglasili rezultate, pKJdelili nagrade
in kjer so se vezači zavrteli s pridnimi
žanjicami.
Z današnje seje OLO v [eiju
(Nadaljevanje s prve strani)
dosledno ne pobirajo pavšalne skočni-
ne,, zaradi česar ponekod ni dovolj sred-
stev za plačilo bikorejcem. Sicer pa bi
se te nagrade morale izplačevati četrt-
letno Ln ne polletno. Pa tudi nagrada
bikorejcem v višini 20 do 30.000 din ni
zadostna in bi se morala povečati na
50.000 din. S tem v zvezi pa bi se mo-
rala zvišati tudi skočnina od 300 na 500
dinarjev.
Z naraščanjem osemenjevanja se ved-
no bolj kaže potreba po ločitvi oseme-
njevalnega središča pri Veterinarskem
zavodu tako, da bi to postalo samostoj-
na uprava.	^
V okraju pa sta stalni in nevarni
kužni bolezni goveje živine šumeči pri-
sad lin vranični prisad, ki se pojavljata
sicer redko in posamično. Šumeči pri-
sad se p>ojavlja na predelih Šmarja,
Rog. Slatine, Rogatca, Pristave in Pod-
četrtka. Vranični prisad pa ob porečjih
rek, v katere se izlivajo izplake iz to-
varn usnja v Šoštanju, Rečice in Ko-
njic. V nekoliko bolj nevarni obliki se
pojavlja v Savinjski dolini od Celja
do Vitanja in Šentjurja kužna malo-
krvnost konj, ki je neozdravljiva. Samo
lani in letos je zbolelo na omenjenem
področju 14 konj; izplačana odškodnina
za obvezen zakol pa je znašala 700.000
dinarjev.
Odstotek plodnostnih motenj, oziroma
jalovosti se v okraju giblje med 15 in
20 %. Glavni vzrok za to je spolna
okužba pri kravah in bikih. Zatiranje
teh motenj je letos bolj načrtno kot
vse do~slej. Vsake tri mesece so labora-
torijsko pregledani plemen j aki in one
krave ter telice,, ki so bile pripuščenc
bolnemu biku. Po dosedanjih izkušnjah
je edini način, ki vodi k uspehu zati-
ranja plodnostnih motenj — umetno
osemenjevanje. Zato se veterinarska^
služba trudi, da veča umetno osemenje-'
vanje. Danes znaša odstotek umetnega
osemenjevanja okoli 20, kar je že blizu
evropskega povprečja. Zgraditev 19
osemenjevalnih postaj v okraju in
njih oprema je poseben problem. Po-
seben problem pri zatiranju parazi-
tarnih bolezni povzroča metiljavost v
obsoteljskem predelu. Letno povzro-
ča ta parazit samo na tem področ-
ju okoli 16 milijonov din škode. Pri
lanskem odkrivanju tega parazita je
bilo ugotovljeno, da je tu 70 do 85 %
živine bolne. Ogrožen je celoten stalež
goveje živine na ix)dročju Rogatca, Ro-
gaške Slatine, Pristave, Podčetrtka in
Polja ob Sotli, to je okoli 8500 glav
goveje živine. Za zatiranje tega para-
zita je letos OLO Celje določil 900.000
din in sicer za nabavo protimetilja.
Le-ta se bo nato živnorejcem prodajal
po K vrednosti, to je po 12 din za ko-
mad, dočim je dejansko njegova cena
36 din. Samo zdravljenje pa ne bi bilo
dovolj učinkovito. Na tem področju bo
treba izvajati še male melioracije za-
močvirjenih zemljišč in graditi primi-
tivna napajališča. Za letos je predvi-
denih 0,5 milijona din za asanacijo vodo-
preskrbe na državnem ix)sestvu Ko-
strivnica. Male asanacije in melioracije
pa bo nujno treba nadaljevati tudi v
prihodnjih letih.
ZASLUŽNO
PRIZNANI E
Za požrtvovalno in uspešno delo na
polju Ljudske tehnike sta bila nedavno
odlikovana z diplomo in denarno na-
grado predsednik Okr. odbora LT tov.
Piki ter tajnik tov. P e p e r k o. Od-
likoval ju je Glavni odbor Ljudske
tehnike Slovenije.
Obema ob tem zasluženem priznanju
iskreno čestitamo.
zadružno izvozno uvozno podjetje
SLOVENIJA - SADJE
š
ljubljana ^ Čopova 50/ii ^ poštni predal 83
relefon 23-301, 23-302, 23-303
TRGOVSKA PREDSTAVNIŠTVA
V	MARIBORU, BEOGRADU IN SKOPJU
ODKUPNA POSTAJA IN SKLADIŠČE
V	VOLČJI DRAGI IN KANALU
IZVOZ: Sveže sadje in povrtnina
Gozdni sadeži
Suho sadje
Sadni izdelki (sokovi, pulpe)
Krmila
UVOZ: Agrumi in ostalo južno sadje
Kolonialno blago
CELJSKI TEDNIK, 29 julija 1955
Stev. 30 — stran 3
Milijoni, odtegnjeni kmetijstvu
v letu 1954 so se pokazali vidni uspe-
hi v zadrugah. Močan je bil poudarek
na to, da postanejo kmetijske zadruge
res kmetijske.
Novi predpisi, poostrena kontrola pa
odkrivajo še vedno organizacijske po-
manjkljivosti, zaradi katerih gredo v
izgubo težki milijoni, ki bi biLi našemu
kmetijstvu tako dobrodošli.
Primanjkljaji na blagu so znašali na
območju OZZ Celje ob koncu leta 1953
pri kmetijskih zadrugah 9,484.000 din.
konec leta 1954 pa so narasli na
12,282.000 din. Na novo je bilo samo v
letu 1954 odkritih primanjkljajev za
d:n 6,532.000 din; v istem letu pa je
bilo plačanih na račun primanjkljajev
2,404.000 din, odpisanih pa 1,330.000 din
zaradi neizterljivosti.
Kaj je vzrok temu?
Vsi ukrepi niso mogli doseči znižanja
primanjkljajev. Res je sicer, da gre po-
višanje primankljajev predvsem na ra-
čun dveh zadrug (Teharje, Stranice),,
kjer so znašali primankljaji nad 3 mi-
lijone din. Vendar ne glede na ta dva
primera kažejo primankljaji, prej na-
raščanje, kot padanje. Pri proučevanju
teh velikih nepredvidenih izgub, ki jih
je v prvi vrsti pripisati malomarnemu
odnosu uslužbencev do dela, moramo
poudariti naslednje značilnosti:
Primankljaje imajo zlasti male za-
druge, kjer je kader slabši, kontrola
manjša. Ta pojav da musliti. Ne glede
na ostale razloge, ki zahtevajo,, da se
zadruge ojačajo, šibke priključijo sosed-
nim močnejšim, bo razlog za zdru-
ževanje tudi v organizacijskih naporih
malih zadrug.
Nobena tajnost ni, da je v malo za-
drugo težko dobiti sposobne trgovske
uslužbence, knjigovodje. Od vseh ab-
solventov Ekonomske srednje šole v
Celju se v letu 1955 niti eden ni javil
za službo v zadružno področje, kaj šele,
da bi šel za knjigovodjo v kako malo
hribovsko zadrugo. Male zadruge se
večkrat izrodijo v poslovalnice posa-
meznikov. Saj smo imeli v našem ob-
močju primer v neki poslovalnici, ki
sta jo vodila oče in sin izmenoma,, da
je nastal pri malenkostnem prometu
primankljaj skoraj i>ol milijona dinar-
jev. Ta primankljaj je bil sicer krit,
vendar jasno kaže, kam pride posloval-
nica, ki ni pod dobro kontrolo.
Prav te dni se tudi iz teh razlogov
združujejo manjše zadruge odnosno se
priključujejo močnejšim tako na ob-
močju OLO Celje, kot na območju OLO
Šoštanj.
V zadnjem času so se primankljaji
premaknili z dosedanjega »klasičnega«
terena (iz trgovin) na druge dejavnosti.
Pojavljajo se zlasti primankljaji v mes-
nicah (v mesnici KZ Loče je bil odkrit
primankljaj nad 400.000 dinarjev, v KZ
Šentvid na Planini skoraj 200.000 ddn),
dalje v gostilnah in seveda tudi pri
lesu.
Zoper povzročitelje primankljajev so
vložene tožbe za povračilo škode. V pre-
teklem letu je bilo več primerov, da
so uslužbenci sami pristali na kritje
primankljaja po sorazmerju plač, kol
imajo to v kolektivnih pogodbah,, ne
da bi bila potrebna tožba. Mnogo več
bi bilo uspeha pri sodnih izterjavah,
če bi sodišče imelo možnost, take pri-
mere hitreje reševati.
Revizijska kontrola skoraj dnevno
najde, da limajo poslovodje višek de-
narja v blagajni po 1000, tudi do 5000
din, ne da bi imeli za te izkupičke
ustrezne bloke. To kaže na to, da še
vedno ni doslednega obračunavanja
vseh izkupičkov, kakor to zahtevajo
predpisi. To je samo primer, da posa-
mezni poslovodje še vedno mešajo oči-
vidno svoj denar z denarjem zadruge.
"v zadnjem času smo imeli nekaj pri-
merov neresnega sklepanja pogodb.
Sklenili so jih običajno poslovodje brez
sodelovanja upravnega odbora in so
nastale znatne škode.
Na primer: KZ Ljubečna je dala v
zameno KZ Ziče tovorni avto, ki je
bil ocenjen na 355.000 din; zato pa je
dobila KZ Ziče traktor s prikolico, ki
je bU ocenjen na 1,255.000 din. Tu gre
očitno za neresno kupčijo. S posredo-
vanjem OZZ sta se sicer stranki pred
sodiščem poravnali tako, da je KZ
Ljubečna doplačala znaten znesek.
Več zadrug je plačalo na sto tisoče
dinarjev kazni v zvezi z nakupom ko-
ruze na Hrvatskem. Po veljavnih pred-
pisih je moral voznik plačati za vsak
kg odvožene koruze tamošnjemu OLO
15 din. V kolikior tega ni napravil, ga
je OLO, od koder je koruzo kupec pri-
peljal, kaznoval z dvakratnim zneskom
za kg, to je za 30 din. Tako so plačale
zadruge iz tega razloga samo na ob-
močju OZZ Celje nad 1„000.000 din
kazni.
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju
je izreklo v letu 1954 11 zadrugam de-
narne kazni v znesku 409.000 din, pre-
moženjske koristi pa jim je bilo od-
vzete 327.000 din, vse zaradi gospodar-
skih kaznivih dejanj. — Letos pa je
bilo že kaznovanih pri navedenem so-
dišču 12 KZ 7. denarno kaznijo 1,235.000
din, premoženjske koristi pa je bilo
odvzete v vrednosti 251.456 din. Vse
kaže, da tudi letos zadruge kljub lan-
skim kaznim kršijo predpise. Za kak-
šne predpise gre?
Taki primeri so: Točijo pijače odprto
v trgovini, prodajajo posamezne artikle,
ki imajo določene cene (moka, doslej
olje in mast) po višji ceni kot so do-
voljene, nimajo registrirane dejavnosti,
ki jo opravljajo (n. pr. prodaja gradbe-
nega materiala, kuriva itd.). .
Povzemimo na kratko zneske, ki so
bili po nepotrebnem odtegnjeni kme-
tijstvu na območju OZZ Celje samo v
letu 1954:
V letu 1954 odkriti primankljaji
6,532.000 din; plačane kazni zaradi na-
kupa koruze, ne da bi bilo plačano
15 din od kg, nad 1,000.000 din; zgub-
ljeni zneski zaradi gospodarskih kazni-
vih dejanj v letu 1954 736.000 din, skup-
no so bile tedaj zadruge oškodovane v
letu 1954 za 8,288.000 din.
Pri tem primankljajev iz prejšnjih
let, sploh nismo upoštevali.
Zadružnik-kmetovaleč, ki bereš \te
vrstice, verjetno maješ z glavo, češ,
kaj pa delate. Da, tu si sam prizadet.
Ali v upravnem odboru, nadzornem
odboru ali vsaj na občnem zboru storiš
svojo dolžnost, da opozoriš na nepra-
vilnosti, ki si jih sam opazil? Za ta
denar bi lahko kupili dobro plemensko
živino, imeli bi ga za nabavo škropilnih
sredstev, sploh za pospeševanje kme-
tijstva.
(Konec prihodnjič)
r
KULTURNI TEDEN
-V PREBOLDU
Veliki slovesnosti na Dobrovljah je
sledila velika kulturna manifestacija
delovnega ljudstva iz Prebolda in oko-
lice, ki je s svojim Kulturnim tednom
F>očastilo deseto obletnico osvoboditve
in svoj občinski praznik. Ves teden je
obsegal vrsto ŠE>ortnih in kulturnih
prireditev, ki so trajale od 18. julija do
24. julija, ko se je Kulturni teden za-
ključil s svečano proslavo in razvitjem
zastav.
Prvi dan, v ponedeljek,, 18. julija ob
15. uri, so bile plavalne in meddruštve-
ne tekme v odbojki. Plavalci iz Celja
(ZPK)„ ki so prišli v velikem številu,
so precej časa zaman čakali plavalce
iz Trbovelj. Ker jih ni bidio, so prire-
dili sami propagandno tekmovanje.
Prva mesta so dosegli: 100 m prsno
moški Goršič Edi, 50 m metuljček moški
Mravljak Drago, 100 m hrbtno moški
Štros Ciril, 100 m kravi moški Ščuka
Cvetko, 100 m prsno ženske Modic Moj-
ca, 100 m kravi ženske Jošt Lenčka,
100 m kravi pionirji Tofant Milan in
vaterpolo tekma med reprezentancama
A : B z rezultatom 5:3. Plavalci iz Celja
so prijetno navdušili domačine, ki so
jih povabili, naj le še pridejo, saj jim
bo bazen, ki ga v Celju nimajo, vedno
na razpolago. Trboveljčanom pa je lah-
ko žal, da niso prišli, ker so vse na-
grade, ki so bile namenjene zmagoval-
cem, odnesli Celjani. S prireditelji pa
so se domenili, da bodo poslali v Pre-
bold. ob priliki svojega člana, ki bo
treniral domače plavalce. Morda pa
nanese prilika,, da pridejo vsi taborit
v lepo okolico bazena.
Tekem v odbojki so se udeležili tek-
movalci z Gomilskega, Polzele in Za-
bukovice. Zmagovalci so bili Polzelčani
s 6 točkami, čeprav menijo nekateri,
da bi si zmago zaslužili bolj Gomilčani,
ki so s 4 točkami zasedli drugo mesto.
Domači igralci so prišli na tretje mesto
z dvema točkama, medtem ko Zabu-
kovčani niso uspeli. Tekmovanje je
gledalo precej ljudi, ki so navdušeni
nagrajevali mlade igralce s ploskanjem.
Največje priznanje je doživel Gomilčan
ZLlnik.
Naslednjega dne so bile tekme v ke-
gljanju, ki so se nadaljevale v petek.
Udeležili so se jih poleg domačih še
kegljači iz Šoštanja — »Gradiš«, ekipi
Tovarne emajlirane posode iz Celja in
Keramična tovarna Liboje. Tekmovali
so v običajni partiji narodnega sloga.
Vsako mošWo je odigralo vse igre,, za
končni plasman pa je bilo odločilno
skupno število podrtih kegljev. Končni
rezultati so: 1. Tekstilna tovarna Pre-
bold (682 podrtih kegljev), 2. Keramič-
na tovarna Liboje (609), 3. »Gradiš« —
Šoštanj (589) in 4. Tovarna emajlirane
posode iz Celja (500). Med posamezniki
je vredno omeniti uspeh domačina Nan-
deta Krofliča, ki je dosegel 16 adutov
v eni partiji.
Dvajsetega julija ob 15. uri popoldne
je v Prosvetnem domu razveselila otro-
ke lutkovna igra Jurček in trije raz-
bojniki. S to predstavo so v Preboldu
po 15 letih znova pričeli z lutkovnimi
igrami, s katerimi mislijo sedaj vsak
mesec razveseljevati otroke. Seveda bo
potrebno obnoviti stari oder, preskrbeti
še lutke in podobno opremo, saj so že
ob tej priliki morali popraviti mnogo
vsega, kar z leti ni več uporabno. Pri
vsem poslu sta se odlikovala posebej
tovariša Bukove Franc in Farčnik
Anton. Istega dne zvečer je domači
moški pevski zbor v dvorani Prosvet-
nega doma priredil koncert. Pod vod-
stvom tovariša Kasesnika so zapeli
vrsto partizanskih in umetnih pesmi,
ki so navdušile ljudi.
Na večer pred Dnevom vstaje je bil
Prebold ves razgiban. Velika povorka,
v kateri je bilo največ gasilcev, kateri
pa se je pridružilo številno ljudstvo, je
krenila do spomenika, kjer so polagali
vence in po nagovoru je bilo lepo
razpoloženje ob kresu in bengaličnem
ognju.
Naslednjega dne zjutraj je bila slav-
nostna seja občinskega ljudskega od-
bora. Tovariš Potočnik Tomo, predsed-
nik Obč. LO, je prebral svoj referat, na-
kar so imeli dopolnilne volitve za Ža-
lec. Ob 9. uri istega dne je bilo šahov-
sko tekmovanje, katerega se je udele-
žilo 11 moštev (44 igralcev) iz Rogaške
Slatine, Nazarja, Žalca, Polzele in Šem-
petra. Prvo mesto je osvojilo moštvo
Rogaške Slatine (Grašer Jože,. Drofenik
Karel, Kitak Rudi in Plemenitaš Stane)
s 33 in pol točkami, sledijo Žalec (30
in pol), Prebold (29 in pol), Žalec II
(25 in pol), Rogaška II 21 in pol), Pol-
zela (19 in pol). Med posamezniki so
od 10 možnih točk dosegli na I. deski
Predovnik Marjan 10, na II. Drofenik
Karel 10, na III. Aubreht Franc 8 in
pol, na IV. Plemenitaš Stane 8 in pol.
Popoldne je Prebold doživel prvič
velike krožne motociklistične dirke.
Udeležilo se jih je okoli 40 tekmoval-
cev iz Trbovelj^ Prebolda, Maribora,
Ljubljane, Celja, Tržiča, Šempetra in
celo en tekmovalec iz Švice, ki je na-
stopil izven konkurence. Tekmovalna
proga, ki je merila okoli 2500 m je
tekla skozi Prebold in Dolenjo vas. V
posameznih kategorijah so bili zmago-
valci do 125 ccm Jurčak Franc, Celje,
do 250 ccm Šimenc Vinko, Ljubljana,
do 350 ccm Bivic Mirko Trbovlje, do
500 ccm Bivic Mirko,, Trbovlje nad
500 ccm Trupkovič Ivo, Celje. Avto:
Šmit Vili, Švica (izven konkurence),
Stanter Ivan, Šempeter. Prikolice
Draksler Janko, Hrastnik. Tekmovanje
je zelo dobro organiziral tov. Štorman
v okviru motosekcije Ljudske tehnike.
V sodniškem zboru je bil poleg doma-
činov tudi Celjan Doler Stanko. Naj-
boljši čas dneva je dosegel Bivic Mirko
iz Trbovelj.
Največjo udeležbo pa je doživela,
predstava Kreftove Velike Puntarije,
ki so jo uprizorili v režiji tovariša Loj-
zeta Frica v soboto zvečer na dvorišču
graščine, katero je gledalo okoli 1500
gledalcev. Tovariš Lojze Fric, ki že de-
set let režira vse igre v Preboldu, je
izbral Kreftovo Veliko Puntarijo ob
dvajsetletnici njene Krstne predstave,,
ki je bila tudi v Preboldu in ob času,
ko ljudje proslavljajo svojo zmago nad
izkoriščanjem in tujim nasiljem. V igri
so se najbolj odlikovali Mara Florjan-
čičeva 'kot Gubčeva hčerka Mara, tov.
Ivan Zabkar kot Gubec, Hribar Franc,
ki je igral škofa ifi bana Draškoviča,,
hvalevredna je bila Topliškova vloga
Gregoriča, saj je tovariš Toplišek kot
predsednik Svobode, ki je imel povsod
dovolj dela, našel še tudi čas,, da se je
udeležil vseh vaj. Kot Tahi se je izka-
zal Skorjanc, ki je dosti p>omagal tudi
pri pripravah. Ostali igralci so bili tudi
uspešni kot Drča Silva, Pečnik Ivo, Po-
točnik Tomo, Podgoršek Mirko, Ivan
Volmut, Ivan Pilko, Brinar, Raj h in še
vrsta drugih. Posebej pa je ob tej pri-
liki potrebno poudariti, da je velika
zasluga za uspeh igralske družine v
prizadevanju režiserja, scenarista in or-
ganizatorja Lojzeta Frica, ki je dal
veliko svojega prostega časa, da je spra-
vil na oder delo, kakršno je Velika
Puntarija, in to s tolikim uspehom, da
ni bilo nikogar, ki bi se pritoževal. Če-
stitali so mu celo Bežigrajčani in Ljub-
ljančani, ki so bili na igri in ni odveč,
če mu tudi na tem mestu priznamo, da
je njegovo delo velikega pomena, žele-
li bi mu še dosti uspehov in dosti manj
težav.
V nedeljo zjutraj je Preboldčane zbu-
dilo brnenje aviona in tuljenje tovar-
niške sirene, kateri so se pridružile še
gasilske sirene: v tovarni je bil impro-
viziran požar, kjer so v gasilski vaji
in PLZ pokazali gasilci in osebje PLZ,
kaj znajo in morejo storiti v primeru
napada ali nesreče.
Popoldne, 24. julija, je s slavnostjo
pred Prosvetnim domom dosegel Kul-
turni teden svoj zaključek. Svečanosti
so se udeležili tov. Zen Jakob, sekretar
SZDL za okraj Celje, predsednik OSS,
tovariš Albin Medved, tajnik OSS,
tovariš Rudi Peperko, tajnik glavnega
odbora zveze Svobod Slovenije tov.
Roman, kumi pri razvitju zastav iz
Celja, Šempetra in Prebolda ter drugi
zastopniki množičnih, kulturnih in po-
litičnih organizacij. Na svečanosti so
razvili zastave DPD Svobode Prebold,
Sindikalne p^ružnice Tekstilne tovar-
ne Prebold in prapor gasilske čete to-
varne Prebold. Ko je govoril tov. Ro-
man,, je poudaril, da ob tej priliki, ko
razvijamo rdeče zastave, ne smemo po-
zabiti na čase, ko tega nismo smeli in
da se ob današnji priliki moramo vedno
bolj zavedati, kaj je človek in koliko
ceno mu moramo v sedanjosti pripiso-
vati. Združeni pevski zbori Svobod so
zapeli ob zaključku nekaj pesmi, godba
na pihala pa je zaigralai venček parti-
zanskih pesmi.
Tako je minil velik teden slovenskega
delavstva v Preboldu, ob prijetnih ob-
čutkih velike sedanjosti in ob velikih
spominih na slavno preteklost. Ljudje
so obljubili sami v sebi, da nikoli več
kaj takega, kar so nam prinesla vojna
leta, zato raje danes storimo sve„ da ne
bomo pustili stopiti oboroženemu tuj-
cu na naša tla. Vsak lahko pride kot
prijatelj, nikomur pa ne pustimo več
ropati našega bogastva, ne naravnega,
ne ljudi.
Veliko jih je, ki so pripravljali in
organizirali Kulturni teden, priredi-
tev, kakršne še ni bilo v Preboldu in
je verjetno kmalu ne bo, a če ne bi
bilo tovariša Staneta Marcijana,, bi
morda nikoli ne uspeli prirediti tega,
kar je uspelo z njegovo pomočjo in
nasveti. Vsi, ki danes vedo, da so pri-
reditve uspele, da je spomin dostojno
počaščen, vedo, da je tovariš Marcijan
tisti, kateremu gre pred vsemi zahvala
za uspeh Kulturnega tedna v Prebol-
du. Seveda so še drugi, kot predsednik
Svobode tov. Toplišek in predsednik
ObLO tov. Potočnik Tomo,, tovariš Voz-
lič Ivo in še in še, ki'so s skupnimi
močmi uspeli, da se je Prebold -postavil
na vidno mesto ob deseti obletnici osvo-
boditve in ob svojem občinskem praz-
niku.	Beza
Zadružniki Raianske vasi so se priključiH
zadrugi v Rogaški Slatini
Te dni je bilo dokončno urejeno vpra-
šanje notranje organizacije, pred krat-
kim združenih zadrug Ratanske vasi z
Rogaško Slatino. Združitev je nareko-
valo več potreb. Osnovna misel, ki je
pri tem vodila obe zadrugi je v tem,
da bo gospodarsko močnejša in utrjena
zadruga kos predstoječim nalogam v
pospeševanju kmetijstva, odkupih in
končno v dobro organizirani podjetni-
ški dejavnosti. •
Sprejeti sklepi združenih zadrug v
enotnem vodstvu,, so za bodoči razvoj
pozitivni. Še pred začetkom odkupne
sezone bo dograjena sadna sušilnica s
primernim skladiščem, ki je za okoliš
zadruge potrebna.
Za uspešno izvedbo in pravilno or-
ganizacijo odkupov vseh kmetijskih
pridelkov vključno živina, gozdnih sade-
žev in zdravilnih zelišč, bo takoj formi-
ran odkupni odsek, ki bo dolžan zajeti
vse odvišne pridelke in jih posre-
dovati potrošnikom, z druge strani pa
bo zadruga skrbela za pravočasno do-
bavo reprodukcijskega materiala, zaščit-
nih sredstev in ostalega ix)trošnega bla-
ga. Sporedno s tem bo uveden tudi
odkup živine.
Mogoče bi bilo primerno razmišljati
o morebitni vključitvi klavnice in
mesnice v okvir zadruge kot podaljšek
odkupne dejavnosti živine, katero za-
druga že izvršuje.
Poslovanje tržnice bo treba zboljšati,
ker je to spričo tujskega prometa in
zdravilišča neobhodna potreba, odkup-
ni odsek KZ pa naj skrbi, da bo izbira
in zaloga zadovoljiva.
On: »Dokler bije moje junaško srce —
ne grem ven!«
VELETRGOVINA S TEJINICNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
UVOZ — IZVOZ
KOVINOTEHNA
Celje
Mariborska cesta 13 — tel. h. c. 2122, 2173, 2175, 2176
NUrU IZ SVOJIH RAZMEROMA PESTRO SORTIRANIH ZALOG
INDUSTRIJSKIM, GRADBENIM IN TRGOVSKIM PODJETJEM
»
RAZNO BLAGO ŽELEZNINARSKO TEHNIČNE STROKE
CENJENIM INTERESENTOM PRIPOROČAMO NAŠO
SOLIDNO STROKOVNO POSTREŽBO, S KATERO
I	-
SMO PREPRIČANI, DA BOSTE VSESTRANSKO .
ZADOVOLJNI
CINKARNIŠKIM DELAVCEM NA
UHO ...
Po svojih organizacijah in kulturnih
društvih se je v vsej celjski industriji
delavstvo zelo izobrazilo, le cinkarniški
delavci še trdovratno gredo po stari
konservativni poti naprej, kot so to
delali pred pol stoletja. Vsakega 15. /in
30. v mesecu mora biti pijančevanje in
pretep. To smo videli tudi 15. t. m. v
gostilni Svetel.
Zavednemu delovnemu človeku se to
že kar studi. Pri sosednih deilaveih
Emajlirane ix>sode pretepov in pijan-
čevanja ob plačUnih dneh ni opaziti,,
medtem ko pri Cinkarni kar dobro veš,
kdaj je delavec potegnil plačo. Žalost-
no pa je predvsem še dejstvo, da dela-
jo pijanim ljudem družbo še celo de-
lavčeve žene z otroki. Potem pa trpi
pomanjkanje vsa družina. Vprašamo se*,
ali je to res potrebno!	-oko-
Stev. 30 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 29. julija 1955
V koloniji zveze borcev
Poljane nad Skofjo Loko
V	prijazni Poljanski dolini ob beli
cesti in reki Poljanščici, ali kakor jo
tu imenujejo. Poljanski Sori, leži vas
Poljane. V Poljanski šoli so našli svoj
začasni dom otroci padlih borcev NOB
"iz celjske okolice. V stavbi so tri spal-
nice, kjer spi 38 pionirjev. Za šolo pa
je šest šotorov„ kjer otroci najraje spi-
jo. Ker je v njih samo 15 p>ostelj, se
otroci v šotorih menjavajo, tako da
pride vsaka skupina, na vrsto vsake tri
dni.
V	tej koloniji so se zbrali otroci pad-
lih borcev iz vseh krajev celjskega
okraja. Na letovanju se bodo spoznali,
medsebojno zbližali in kar je glavna
naloga letovanja: zdravstveno okrepili
in duševno sprostili. Le tako bodo kos
nalogam, ki jim jih daje naša skupnost.
Otrokom ni dolgčas. Od jutranje
telovadbe, dopoldanskih sprehodov
v bližnjo okolico, do kopanja v
Poljanščici, se njihovo vsakodnevno živ-
ljenje navadno zaključi z igrahjem z
žogo, s šahom in skupnim rajanjem.
Otroci plešejo iin igrajo na harmoniko;
kajti v koloniji imamo pionirko Sonjo,
ki zna igrati lepe pesmi. Sicer pa po-
slušajmo pionirje, naj sami pripovedu-
jejo o življenju v koloniji.
DAN V KOLONIJI
V	počitniški koloniji Poljane imamo
mnogo veselih dni, posebno sedaj, ko
je lepo vreme. Najbolj mi je ugajalo
21. juliija. Kakor vsak dan, tako smo
tudi danes na oster žvižg dežurnega
vzgojitelja hitrio vstali in šli k jutranji
telovadbi. Potem smo pospravili,, se
umUi in pozajtrkovali. Ob osmih smo
šli na sprehod. Z nami je šel prof. Ma-
lovrh, ki nas je popeljal na hrib Ku-
celj. Pod njim je hiša, kjer je živela
nekoč Sarevčeva Meta, ki jo je tukaj-
šnji rojak Ivan Tavčar opisal v eni
izmed znanih svojih slik »Med gorami«
V »Šarevčevi slivi«. Prof. Malovrh nam
je povedal ozadje in vsebino te slike.
V	vasi Hotovlje, kjer še danes stoji
Sarevčeva hiša,, je bila siromašna dru-
žina. Ko je Šarevčev oče ležal na
smrtni postelji, je Meti, svoji hčeri za-
pustil 100 goldinarjev in slivo ob hiši.
Ker se je Meta bala za svoj denar, ga
je skrila na Kucelj. Nekega dne je po-
tegnil plaz in odnesel denar. Meta je
še posekala slivo, ki je padla nanjo in
jo ubila. Še danes stoji hiiša, kjer je
danes »Gostilna na Vidmu«, kamor je
hodila Meta na dnino.
Pot nas je vodila naprej na Kucelj,
od koder smo videli bližnjo okolico Po-
ljanske doline. Tik nad vasico nam je
prof. Malovrh pokazal Gaberško goro,
in Malenski vrh,, v ozadju pa košati Ble-
gaš. Ob pogledu na Blegaš so se naše
misli povrnile na čase,, ko so se po teh
hribih bojevali naši hrabri partizani.
Ker je bUo lepo sončno vreme, smo
se že dopoldne po malici šli kopat. Ob
dvanajstih smo se vrnili v jedilnico,
kjer so nam kuharice postregle z do-
brim kosilom. Po kosilu smo se vsi
vlegli na postelje in se odpočili do
treh popoldne. Popoldne smo se zopet
kopali, zvečer pa šli na proslavo Dneva
vstaje h koprskem tabornikom.
Sentočnik Anton,
III. r. gimn. Vojnik
OB TABORNEM OGNJU
V	četrtek zvečer, 21. julija, smo obi-
skali koprske tabornike »Srebrnega
galeba«, ki taborijo na Visokem, in
skupaj z njimi proslavili praznik vse-
ga slovenskega ljudstva — Dan vstaje.
Ko smo dospeli na Visoko, smo jih
pozdravili s trikratnim »hura«, kopr-
ski taborniki pa so nam odzdravili s
trikratnim »zdravo«. Skupaj z ljub-
ljanskimi taborniki smo posedli okrog
tabornega ognja. Pozdravil nas je vod-
ja koprskih tabornikov, ki je govoril
o pomenu tega praznika. Neki fant je
zažgal taborni ogenj; dvignili so se lepi
plameni in razsvetili bližnjo okolico.
Koprske tabornice so zapele in zaigra-
le partizanske pesmi. Tudi mi iz celj-
ske počitniške kolonije ZB smo pri-
spevali k programu: z recitacijo, pio-
nirka Sonja pa je zaigrala na harmoniko
venček partizanskih in venček narod-
nih pesmi.
Za vsem tem, ko sio še ljubljanski in
koprski taborniki zapeli nekaj vese-
lih narodnih pesmi, je prišei na vrsto
veseli del: razne igre in smešni prizo-
ri. Ljubljanska dekleta so zaplesala
kolo. Ogenj je počasi ugašal, mi pa smo
se odpravili v svoje prebivališče.
Cernilogar Jožica,
I. r. gimn. Žalec
NA KOPALIŠČU
V Poljanah nam je vreme zelo na-
klonjeno; do sedaj smo imeli lepe sonč-
ne dneve. Zato se tudi vsak dan kopa-
mo v reki Poljanščici, ali Poljanski
Sori. Voda je čista in topla. Do kopa-
lišča imamo 5 minut hoda. Ze od daleč
se vidi nekakšna baraka, v kateri so
kabine. V njih se najprej preoblečemo,
pa deset minut počakamo, da se ohla-
dimo. V tem času nas tovar'iišice vzgo-
jiteljice namaže jo z oljem^ za sončenje,
nato pa poskačemo v vodo. Tu je zelo
prijetno. Mnogo nas še ne zna plavati;
vsak dan se učimo, zato, mislim, da
bomo ob koncu znali vsi plavati. Ko
smo nekaj časa v vodi, se gremo sončit.
S seboj imamo tudi žoge.
Florjan Vikica,
I. r. gimn. Vransko
V ZPBčoh pripravljajo Zadružni dan
2^družniki v Zrečah že nekaj let
sem slovijo po naši domovini, kot dobri
gospodarji. Priznati je sicer treba, da
zreška zadruga, ki sedaj šteje že nad
500 članov, nima prav nič boljših ali
slabših pogojev za svoje delovanje kot
večina ostalih zadrug v Slovenijii V
začetku pred štirimi, petima leti se je
prav tako borila z številnimi problemi;
nabavo sodobnih strojev, uporabo trak-
torjev v kmetijstvu, gradnjo gnojnih
jam itd. Proti tem »novotarijam« seve-
da tudi v tem kraju ni manjkalo na-
sprotnikov. Vendar pa je bilo dosti ta-
kih, ki so strmeli za napredkom. Mi-
šljenje teh je zmagalo, v zadružno vod-
stvo so prišli ljudje, ki so imeli pred
seboj jasne cUje, ki se niso ozirali na
nazadnjaštvo in zadruga je začela vid-
no napredovati. To je menda tisto, kar
precejšnemu številu naših zadrug manj-
ka — sposobnih ljudi.
Razumljivo je, da ob takem delu
uspehi hiso izostali, saj so vidni na
vseh področjih, v živinorej,!,, poljedel-
stvu, sadjarstvu itd. Vse kaže, da so
ubrali pravo pot. Da bi svoje člane, pa
tudi okoliške zadruge seznanili z svo-
jim napredkom, že nekaj časa priprav-
ljajo v Zrečah velik zadružni dan, ki
bo verjetno sredi septembra. Namen
dneva je, pokazati kaj so v teh letih
ustvarili in prigospodarili, na drugi
strani pa, kaj bi se še dalo izboljšati
dn doseči.
Upravnik zadruge tov. Kuzman meni,
da so na njihovem področju najvažnej-
še gospodarske panoge: živinoreja, pri-
delovanje semen in poljedelsko, v
višjih legah pa še gozdarstvo in zbira-
nje zdravilnih zelišč, v nižinskih pa
sadjarstvo in vinogradništvo. Za uspe-
šen razvoj živinoreje so v preteklih
letih že precej storili z dobro izbiro
plemenske živine, i>a tudi z izboljša-
njem krme, saj ima že lejK) število
kmetov gnojne jame, tako da lahko tudi
travnike gnojijo z gnojem. Tu močno
prednjači Radana vas, ki je med naj-
bolj naprednimi v zreški občini, pa
tudi nekatere druge dosti ne zaostajajo.
V zadnjih letih so za gnojenje trav-
nikov z umetnimi gnojili napravili več
poizkusov in ugotovili,, da je za to oko-
lico najboljši superfosfat in kalijeva
sol, saj je bil pridelek na parcelah, gno-
jenimi z temi gnojili, kar za 100 %
višji od povprečnega, kar visoko po-
plača stroške.
Tudi pi^idelovanju semen dajejo zad-
nji čas močno poudarka, in sicer pred-
vsem takim, ki tu dobro uspevajo. Eno-
stavni račun pokaže, da daje 1 ha njive,
posajene z krompirjem 200.000 din bru-
to dohodka, ista površina pšenice pa
le okoli 60.000 din. To je že znak, da
se pridelovanje krompirja izplača,, saj
v pHDhorskih predelih navadno vsako
leto dobro obrodi. Zato imajo v zadru-
gi namen, usmeriti kmete v pridelo-
vanje tistih kultur, ki so najbolj do-
nosne. Tudi zbiranju zdravilnih zelišč
nameravajo v bodoče posvetiti večjo
skrb, saj jih je v pohorskih gozdovih
dovolj in prav imajo tistis, ki pravijo,
da so tu skriti milijoni, ter lahko po-
stane bogat vir dohodkov prebivalstva.
Seveda so tu upoštevani tudi razlčni
gozdni sadeži, kot gobe, jagode itd.
Ob zadružnem dnevu bodo svoje de-
lovanje pokazala tudi zadružna podjet-
ja in različni odseki. Podjetja bodo v
glavnem sodelovala s svojimi izdelki,
odseki pa bodo poleg praktičnih pri-
kazov ui>orabe strojev,, razstavili še
različne grafikone, slike in risbe. Prak-
tičen del uporabe strojev, umetnih gno-
jil in drugih sodobnih sredstev, bo de-
loma na zadružnem posestvu, nekaj v
Radani vasi, del pa tudi pri bližnjih
kmetih, tako da bo celotna stvar čim
bolj nazorna. Do dneva bo gotova tudi
zadružna kartoteka, ki bo menda edina
te vrste v Sloveniji. V njej bo poleg
osnovnih družinskih podatkov člana
razvidna še površina njegovega pose-
stva po kulturah, vsakoletni posevki
in viški za prodajo, povprečni stalež
živine,, mehanizacija, letni promet z
zadrugo itd. Z izp)olnjevanjem so že
pričeli in bo s tem imela zadruga zelo
natančen pregled celotnega gospodar-
skega gibanja na svojem področju, kar
ji bo seveda koristilo in močno olaj-
šalo delo.
Pri pripravah za zreški zadružni dan
bodo pomagali razen zadruge same še
člani DIT kmetijske stroke. V dveh
dneh tega zadružnega praznovanja bodo
predvajali filme iz naprednega gospKJ-
darstva, ob zaključku pa bodo najbolj-
ši razstavljalci dobUi praktične nagra-
de. Razen domačih zadružnikov priča-
kujejo večjio udeležbo tudi iz bližnje
okolice, povabili pa bodo tudi goste iz
Celja.
L. V.
S Kmetijsko zadrugo v Radmirju
SO zelo zadovoljni
Kmetijska zadruga v Radmirju je po
osvoboditvi menjala že več upravnikov.
Pravzaprav nobeden ni bil vaščanom
prav po godi, to pa predvsem iz dej-
stva, da zadruga dostikrat prav tistega
blaga ni imela, ki so ga domačini naj-
bolj potrebovali in- iskali. Nekako pred
letom dni pa je zadrugo prevzel v svoje
upravniške roke tovariš Kralj. Trgovi-
no in skladišče je kaj kmalu dodobra
»prezračil«. Kurantno blago je po mi-
nimalnih cenah pošlo v dobrem tednu,
potem pa sii je upravnik Kralj začel
beležiti, po kakšnem blagu ljudje naj-
češče povprašujejo. In nove zaloge so
se kopičile in vaščani so imeli lepo
izbiro, da jim ni bilo treba hoditi po
lepe vzorce blaga v oddaljeno Celje.
Dobro je pogodil deželanski okus in za-
ložil trgovino z najrazličnejšimi, intim-
nimi in kričečimi vzorci Pa tudi za
druge prehranbene artikle je poskrbel,
da so bili vedno na zalogi. Po zgodnjo
zelenjavo in sadje ljudem tudi ni bilo
treba več na celjski trg. Prve črešnje,
paradižniki, breskve in drugo so našle
pot v radmirsko KZ. Zadovoljni čl^ni
kot nečlani zadruge so ugotavljali »Tu
pa zdaj res vse dobiš,, samo da imaš
denar«.
Ker je upravnik Kralj pokazal dovolj
EK>djetnosti in iznajdljivosti, bi mu
vaščani radi predlagali še nekaj korist-
nega. V časopisu so namreč čitaM, kako
je KZ v Kozjem mobilizirala vso šol-
sko mladino za zloiranje gob in zdravil-
nih zelišč. Le malo - bezga in lipovega
cvetja v bližnji in širni okolici so pu-
stili propasti. Šolska mladina je zaslu-
žila'lepe denarce tudi pri borovnicah,
jagodah in gobah-lisičkah. Vsega tega
je tudi pri nas na pretek dn otroci bi
gotovo z velikim veseljem opravljali
to delo, saj bi jim Icihko prineslo dovolj
korisiti. Iskanih zdravilnih zelišč pa je
še vse leto dovolj po travnikih dn gozd-
nih jasah, le da jih otroci ne poznajo
dovolj, ker jih nikdo ne opozarja na-
nje. Morda bi zadruga lahko organizi-
rala enoFopoldanski seminar z vaško
mladino in prav gotovo bi lahko dobila
iz vrst učiteljstva človeka ki bi otroke
upoznal z vsemi zdravilnimi zelišči! in
jih poučil tudi o načinu obiranja in
shranjevanja, odnosno siišenja. Zdaj so
počitnice in prilike je dovolj, da si tudi
naši otroci zaslužijo kak tisočak.
Ena družina - troje stanovanj
Kljub temu, da je v Štorah železarna
precej gradila, je stanovanjsko vpra-
šanje še vedno zelo pereče. Stanovanj
ni — pravijo. Toda ne morem si kaj,
da ne bi podvomil v to trditev. Skratka
zato ne, ker ima na primer S d v k a
Martin iz Pečovja pri Štorah troje
stanovanj. Rekli boste: številna druži-
na, kajpak! Zmotili ste se — samo tri-
članska! Pred kratkim pa je prišel k
njemu neki delavec s prošnjo, da bi mu
oddal eno stanovanje. Srečni lastnik ga
je kar hitro odpravU z »nemogoče, po-
tem moram sam pod smreko!« Delavec
je odšel v skrbeh, da ne bi spravil
človeka pod smreko ...
Toda Sivka rabi samo eno stanova-
nje, ostala dva pa ima prazna. Menda
za reprezentanco. Vsa poslopja in po-
sestvo so njegova last. Dobil jih je baje
kot kolonist. Nisem mu nevoščljiv, to-
da bolj uvideven bi Sivka pa že lahko
bil.
O. T.
UPOKOJENCE,
čl&ne DU podružnice Celje I, vabimo na skupni
izlet, ki ga priredimo na čast 10-letnice osvobo-
ditve Jugoslavije in ki bo t nedeljo, 14. avgusta
ob 14. uri.
Izletna točka je Zagrad št. 70 (bivša gostilna
Franci).
Prijava in navodila pri diuštvcni blagajni d*
torka, 9. avgusta.
ODBOR.
Poslovna vljudnost
Dandanes slišimo pogoste pri-
tožbe na račun nevljudnosti po-
sameznih uslužbencev v razinih
podjetjih in ustanovah do strank
Take pojave pogosto srečujemo
tudi v obrtnih in uslužnostnih
podtjetjih socialističnega sektor-
ja. Tega članka naj nihče ne sma-
tra kot napad na podjetje, am-
pak na FHDsamezne uslužbence,
tam zaposlene, ki ne poznajo
osnovnih meril vljudnosti). Organi
upravljanja bodo morali v teh
podjetjih v bodoče posvečati več
pozornosti tem\i vprašanju kot
doslej, proti uslužbencem pa, ki
ne bodo svojega odnosa do strank
spremertiii, uvesti disciplinski
postopek. Le na ta način se bo
izkoreninila ta grda in človeka
nedostojna navada — nevljud-
nost. Vljudnost je danes že va-
žen činitelj za uspešno poslova-
nje nekega podjetja. Pri teh
uslužbenciih je treba izkoreniniti
miselnost,, da je vljudnost odveč,
da so stranke zaradi njih in ne
narobe. Skratka razčistiti bo tre-
ba pojme o socialistični poslovni
morali. Toda naj bo dovolj na-
čelnosti. Konkretno bi se dotak-
nil tega problema v občinski ši-
viljski delavnici Store.
Nekako v začetku meseca maja
je neka žena dala tej delavni-
ci v delo blago za dve ženski
obleki ^n eno otročje krilce ž
bluzioo. Ne bom našteval koliko-
krat je poslovodkinja delavnice
preložila termin, do katerega bi
moralo biti delo zgotovljeno. Ta
je bil (mimogrede omenjeno) za-
vlečen na dva meseca. Toda česa
se je vsega poslužila; intrijg,
nevljudnosti itd. Ob prvem ter-
minu je ženi zagotavljala, da je
blago vkrojeno in v delu. Da ni
res se je žena prepričala po dveh
mesecih, ko je dobila, blago
vrnjeno in nedotaknjeno. Otročje
krilce je bilo sicer napravljeno,
vendar majhno, tesno, tako, da
ga otrok ni mogel nositi. Na za-
htevo, naj pojasni zakaj krilce ni
napravljeno po želji,, je poslovod-
kinja izjavila: »Saj vas nismo
vabali, da prinesete k nam v de-
lo«. Kaj logičen zagovor. Rad bi
vedel, kje je taka šiviljska delav-
nica, ki si stranke sama izbira.
Ob četrtem terminu je fkjsIo-
vodkinja ^izjavila, da je Občinski
ljudski odbor v Štorah prepove-
dal izdelati tej ženi obleke ali ši-
vati kar koli. Presenetljivo, ker
kolikor poznamo sedanji način
poslovanja podjetij, se upravni
organi ne vmešavajo v poslova-
nje gospodarskih organizacij. Za-
to sem se za stvar pozanimal pri
predstavnikih občine. Ti sio bili
začudeni in jim ni bilo ničesar
znano.
Mislim, da takim uslužbencem
ni mesta v socialističnem obratu.
B. J.
AOROTE]HNIKA
i m p o r t
PRODAJA IN ZALOGA:
traktorjev, — Unimog, Steyer, nadomestnih delov, kme-
tijskih strojev, gum, tehničnega materiala, umetnih gno-
jil, zaščitnih sredstev, nadomestnih naprav itd.
ODKUPUJEMO IN IZVAŽAMO:
žagan les iglavcev in listavcev, doge, tesane trame, drva,
oglje, razne drobne gozdne sortimente, zaboje, ostalo
embalažo in druge finalne galanterijske izdelke iz lesa
in eterična olja.
e x p o r t
ODKUPUJEMO IN IZVAŽAMO:
vse vrste živine, perutnine, jajca in proizvode industrije
mesnih izdelkov in tudi artikle kmetijske proizvodnje.
Posredujemo na domačem tržišču pri nakupu in prodaji
vseh kmetijskih pridelkov, izdelkov in lesa.
¥
Za prodane stroje dajemo garancijo, vzgajamo v poseb-
nih tečajih strokovne kadre in prevzamemo pogodbeno
razna popravila ter stalno kontrolo in pregled strojev.
CELJSKI TEDNIK, 29 julija 1955
Stev. 30 — stran 5
OB 20-LETNICI VELIKEGA ZLETA »SVOBOD« V CELJU
Ne bele krizanieme na oguljen Irak,
rdeč nagelj na hamižolo!
(Nadaljevanje in konec)
Dan Svobod, dan zleta je tako minil.
Borba okrog zleta pa se je šele začela.
V tej borbi so sodelovali detektivi,
žandarji, novinarji, banska uprava in
seveda še notranji minister dr. Koro-
šec. .
Razpust Svobode je bil objavljen 13.
julija. Policija je zaplenila imovino Svo-
bode in zapečatila kar je našla. V Celju
so imeli še toliko sreče, da so izmaknili.
Časopisje je objavilo o zletu zelo
skromna poročila. Celjska »Nova doba«
se je o zletu razpisala pozitivno. Ob
razpustu Svobod je ta časopis tudi gra-
jal oblasti.
»Jutro« je objavilo 9. julija pod na-
slovom »Socialisti zopet ustanavlajo
stranko« med drugim naslednje: V ne-
deljo je priredila Svoboda velik zlet v
Celju. Udeležence je pripeljalo 5 po-
sebnih vlakov. S posebnimi in rednimi
vlaki je prišlo okrog 4000 oseb, okrog
800 pa se jih je pripeljalo z vozmi in
kolesi. Iz Zagreba je prispelo okrog
200 oseb,, poleg tega pa še delavska de-
legacija iz Beograda pod vodstvom dr.
Zivka Topaloviča in iz Sarajeva pod
vodstvom Jove Kešiča.
Okrog 14,30 je bil po mestnih ulicah
sprevod, v katerem je korakalo 6000
oseb. V sprevodu je bilo 11 praporov,
11 konjenikov, 240 kolesarjev ter 15
godb. Na Glaziji je bila ob 17. uri aka-
demija ob veliki udeležbi gostov in do-
mačega občinstva. Akademijo je otvoril
z nagovorom predsednik Svobode g.
Teply iz Maribora. V imenu strokovnih
organizacij je govoril g. Leskiošek iz
Ljubljane.
Predsednik delavske zbornice g. Aloj-
zij Sedej je sporočil, da je bila v Celju
konferenca socialističnih delegatov iz
Slovenije, Beograda, Zagreba, Sarajeva
in drugih krajev in da je bilo na tej
konferenci sklenjeno, da bodo predlo-
žili notranjemu ministru prijavo za
ustanovitev socialistične stranke pod
imenom »Zveza delovnega ljudstva«.
Ta stranka bo med drugim zahtevala
tudi amnestijo političnih kaznjencev
ter svobodo govora, tiska in združeva-
nja. Pri akademiji je sodelovalo 23
pevskih zborov in več godb ter dram-
ska odseka iz Kranja in Zaloga ... «
Tudi »Slovenec« je prinesel pvoročilo
9. julija v širini enega stolpca pod na-
slovom: »Dr. Topalovič napovedal novo
stranko«. Med drugim piše v članku:
»V doi>oldanskih urah se je nabralo
v Celju iz vseh krajev, kjer je sociali-
stični pokret močno zasidran, okrog
7000 udeležencev. V sprevodu je kora-
kalo 11 konjenikov, na čelu literat in
režiser g. Bratko Kreft, 239 kolesarjev,
14 godb in 5000 do 6000 ljudi. Ko so se
udeleženci zbrali na Glaziji, se je pri-
čel izvajati program obstoječ iz pevskih
in glasbenih točk.«
V	nadaljevanju članka napada pisec
dr. Topaloviča glede zahteve po svo-
bodi, češ da od njegovih tovarišev ni
nihče zaprt in da toliko svobode kot
naši socialdemokrati, ne uživa v državi
prav noben drug pokret. Čudi se tudi,
da so govorniki toliko napadali no-
tranjega ministra dr. Korošca.
V	nadaljevanju dodaje: »Sicer so pa
ta zlet predvsem izrabili skrajno levo
orientirani marksisti, pravih- pristašev
dr. Topaloviča je bilo bolj malo. Culi
so se vzkliki: ,2ivela Sovjetska Rusi-
ja', ,2ivel Lenin!'«
PO RAZPUSTU SVOBODE
Razpust Svobode je bil objavljen
13. julija. Policija je zaplenila in zape-
čatila kar je našla. V Celju so imeli
toliko sreče, da so izmaknili 15.000 din,
češ da je za neki neporavnan račun,
ki so ga hitro sestavili. Ta denar je bil
kasneje porabljen za potrebe »Vzajem-
nosti«, ki je bila naslednik Svobode.
Posamezne člane in funkcionarje Svo-
bode so policisti zasliševali, poleg njih
pa še prosvetne oblasti, zaprli pa takrat
niso nikogar.
Tradicionalno zastavo celjske Svo-
bode, ki je bila obložena z zlatom, so
policisti odnesli. Pozneje so jo dobili
y roke gestapovci, ki so zlato pobrali
in si iz njega dali narediti zobe, samo
zastavo pa so najbrž odnesli na Dunaj.
Po objavi razpusta Svobod je »Jutro«
priobčilo vest, da je temu kriv »Slo-
venec«, ki je objavil tako pKjročilo iz
Celja. Nasprotno pa »Slovenec« v dol-
gem članku ix)lemizira z »Jutrom« in se
sklicuje na odlok bana Dravske bano-
vine r^ica.
»Slovenec« piše: »Istočasno sta »Ju-
tro« in »Slovenec« objavila vest o raz-
pustu Svobode, ki je izvršena ponekod
na deželi že v nedeljo, v Ljubljani, Ma-
riboru in drugih večjih industrijskih
centrih pa v ponedeljek. V svojem po-
ročilu je »Jutro« nelojalno. Namigu-
je namreč, kakor da bi stvarno po-
ročilo »Slovenca« o prireditvi Svobode
v Celju 7. julija povzročilo ta razpust.
»Slovenec«, ki je F>ojm svoboda tol-
mačil že prej tako, da jo imajo le
pristaši klerikalne stranke, je lovil čle-
ne banskega odloka. Trdi, da je bila
Svoboda razpuščena zaradi »ravnanja
zoper državni dn družbeni red in zara-
di statutarnega delokroga ... « Pri tem
citira statut Svobode o nepolitičnosti in
o cilju pospeševanja duševne in tele-
sne vzgoje delavstva.
»Nasproti označenemu — piše list
dalje — pa se je že dalj časa opažalo,
da je usmerjeno delovanje društva in
I>odružnic na poseben poudarek delav-
skega razreda in gojitev ekstremno
socialističnih teženj,, ki so prehajale že
na komunistično polje.«
Iz tega lahko sklepamo, da so kleri-
kalci že dalj časa iskali vzrok, da bi
lahko razpustili delavsiko društvo. No,
celjski zlet jim je nudU lepo priložnost.
Sklicevali so se na razne parole (ki so
jih, kot smo že rekli, v glavnem klicali
vrinjeni agenti). Poslužčli so se tudi ci-
tatov nekaterih govorov, med drugim
tudi Sedejevega, ki je med drugim za-
hteval » ... naj se ureditev države iz-
vrši v soglasju med Hrvati, Slovenci
dn Srbi.«
Edino revije »Svoboda« niso likvidi-
rali, ker je že šest let poslovala kot
samostojno .izdajateljsko podjetje. V
prvi številki po zletu je revija objavila
nagovor Boga Teplyja na zletu, v kate-
rem je cenzura črtala le poziv navklju-
^ čevanje v Svobode. Ista številka revije
' je tudi poročala, da se je vodstvo zveze
pritožilo na ministra za notranje zade-
ve zaradi razpusta Svobod. Poleg tega
je Svoboda prinesla poziv, naj se de-
lavstvo vključi v novo delavsiko društvo
»Vzajemnost «.	Janko Volf
Zbor delavskega pevskega društva »Naprej«
Kakšna je naša skrb za naraščaj
v pedagoškem poklicu
Svet za prosveto in kulturo LRS raz-
polaga s FKKiatki, da potrebujejo okraji
v Sloveniji okoli 800 predavateljev, od
tega 134 profesorjev in 666 predmetnih
učiteljev. Med tem pa ljubljanske viso-
ke šole zmorejo letno dati okoli 90
diplomantov prirodoslovne, matematič-
ne in filozofske fakultete, dočim daje
Višja pedagoška šola od 100 do 120
predmetnih učiteljev. Vse to izpričuje,
da bodo potrebe na naših srednjih šo-
lah še dolgo pereče. Poleg tega potrjuje
to dejstvo še ugotovitev," da je od 1168
diplomantov, ki so diplomirali na uni-
verzi do leta 1954, odšlo samo 70 % v
prosvetno službo in še od teh jih dosti
zapušča prosvetna službena mesta, tako,
da lahko rečemo, da je samo 48 % di-
plomantov ostalo v prosvetni službi.
Pomanjkanje predavateljev je očito
predvsem v krajih, ki so oddaljeni od
večjih središč. Okraji so skušali reše-
vati to vprašanje s pogodbenim štipen-
diranjem, vendar je število takih po-
godb zelo majhno.
Celjski okraj je letos pripravil šti-
pendije za 18 študentov na VPŠ in 4
na oddelkih fakultete. Vprašanje je, če
to število zadostuje potrebam celjskega
okraja in če bo to število zagotovljenih
pedagoških moči tudi v bodoče {Ogo-
varjalo potrebam! Misliti moramo na
to„ da navedeni štipendisti ne bodo v
najkrajšem času končali študija in da
bo v tem času verjetno odšlo precej
starejših pedagogov v pokoj, hkrati pa
se bodio potrebe v šolah širile. Okraj
sam verjetno ne bo zmogel štipendirati
toliko študentov, kolikor jih je na na-
ših šolah treba v bodočnosti nastaviti.
O tem bi morali misliti tudi občinski
ljudski odbori, ki imajo na svojih pod-
ročjih srednje šole. Dosedanja praks^i
je taka, da študente za pedagoški po-
klic štipendirajo predvsem Okrajni sve-
ti za kulturo dn prosveto. Nič novega
ni, če poudarjamo, da imajo ti sveti že
itak skopo odmerjene proračune. Naše
gospodarske organizacije pa štupendi-
rajo samo tiste študente, ki se namera-
vajo posvetiti delu v gospodarskih pod-
jetjih. Toda, ali rli vprašanje vzgoje
mladine spričo vedno večje rasti in na-
predka industrijske tehnike enako važ-
no? Gospodarska podjetja bi morala biti
zainteresirana na tem, da bi v pro-
svetnem življenju ne bilo zastojev,, zato
ne bi bilo odveč, če bi podjetja sem in
tja štipendirala tudi študente za pro-
svetno službo na svojem področju.
Zaželjeno bi bilo, da bi o tem raz-
pravljali tudi bodoči občinski odbori
in skušali s štipendijami in pogodbami
zagotoviti potrebne pedagoške kadre na
svojih šolah.
Borovi RAZTRGANCI" na prostem
Ljudski oder je za proslavo občinske-
ga praznika uvrstil v svoj repertoar
tudi delo iz partizanskih dni, igro Ma-
teja Bora »Raztrganci«. To delo je med
najbolj znanimi, pa tudi najboljšimi
odrskimi teksti, ki so bUd napisani
med NOB. Izbira tega dela, za tako
svečano priliko, je zelo posrečena, prav
posebno pa še zato, ker je bilo uprizor-
jeno na prostem ter s "tem doseglo še
večji realistični efekt.
Toda ustavimo se raje ob drugem,
razveseljivejšem dejstvu; ob rasti ama-
terskega Ljudskega odra, ki se je s to
predstavo povzpel nad povprečje ama-
terizma. V spominu imamo vsi ideali-
stični igralski kolektiv Ljudskega gle-
dališča, predhodnika sedanjega poklic-
nega gledališkega ansambla. To niti ni
tako dolgo za nami — pred štirimi, i>e-
timi leti. Ce primerjamo takratno ra-
ven igre, z veseljem ugotavljamo, da
je sedanji Ljudski oder tisto raven že
dosegel. Ta uspeh pa je dosegel z no-
vimi močmi,, saj je dobršni del nekda-
njega amaterskega ansambla prevzelo
poklicno gledališče.
Ljudski oder je brez dvoma uspel v
tem, da je osvojil vse težnje resnega
igralskega delovanja, da je ustvarjal
sistematično in skratka izkoristil vse
možnosti, ki so mu, kot amaterski sku-
pini, dane.
Sodelavci Ljudskega odra so v želji
po čim večji kvaliteti osvojili princip
dobrega dela na celi črti gledališkega
udejstvovanja. V »Raztrgancih« ni bilo
več tiste značilne amaterske slabosti,
da je celota neuravnovešena in da
posamezniki prehudo zaostajajo za
najboljšimi. Uspelo jim je razlike zrav-
nati, zdaj pa bodo v povprečno urav-
novešenem nivoju lahko dvigali kvali-
teto v celoti. Ni bolj mučnega od pre-
velikih razlik v podajanju posameznih
vlog. Pri tem, ko vodilni amaterji ob-
vladajo v glavnem vse odrske prijeme,
drugi šepajo že pri znotraj navzven.
Karakteristiko resnega igralskega ko-
lektiva predstavlja povprečje. Preveliko
nihanje k večji kvaliteti navzgor in k
slabotnim poskusom navzdol,, je škod-
ljivo, čeravno posameznike dviga. Ob
umetniški igri gledalec obrtniško po-
dajanje še prenaša, kar je pa niže, je
enostavno odbijajoče. Med tem, ko o
vrednosti podajanja posameznega lika
odloča rutina in umetniška intuicija
igralca, je povprečje v rokah režiserja.
Le-ta mora skrbeti, da ves ansambel
doseže povprečni nivo, šele potem po-
sveča večjo pozornost važnejšim vlo-
gam.
Borovi »Raztrganci« so v režiji To-
neta Zorka dosegli raven, ki naj bi bila
v bodoče norma ali merilo za kolektiv
Ljudskega odra. Zdaj je naša celjska
amaterska skupina pokazala kaj zmore,
a občinstvo s tako kvaliteto računa tudi
za bodoča dela. Kot za posamezno pred-
stavo ni dopustno preveliko nihanje
igre posameznikov, tako za kolektiv ne
sme biti dopustno preveliko nihanje
kvalitete posameznih uprizoritev. Raz-
like lahko nastopajo samo še v bolj-
šem ali slabšem odrskem tekstu, ne pa
po zaslugi ali krivdi režije in podaja-
nja. Ce bo tako, bomo lahko odslej
govorili o vsp>onih posameznikov, hkra-
ti pa vrednosti dela. Dober igralski ko-
lektiv lahko spravi do neuspeha le
slabša dramska literatura, medtem ko
na manj resnih odrih grozi nevarnost
poloma dramatikom enako, ne glede na
kvaliteto njihovih stvaritev. Ljudski
oder v Celju bo brez dvoma lahko segel
po zahtevnejših delih in se bo fijaška,
zaradi manj vredne literature, kaj lah-
ko izognil.
Povprečje interpretacije je torej pre-
seglo kvaliteto običajnih amaterskih
uprizoritev. Med nastopajočimi eno-
stavno ni bilo igralca, ki bi škodoval
celotnemu uspehu. Goršič Edvard kot
Rutar je podal topel lik i)oštenega mli-
narja, medtem ko je Marica Frecetova
v vlogi njegove žene imela težjo nalogo
omahljive, pobožnjaške,, a vendar po-
štene ženske. Oba sta k uspehu igre
največ pripomogla. Bogdana Vrečkova
je v vlogi hčerke Vide podala pre-
tresljiv lik aktivistke, ki zaradi intrig
postane izdajalka. Morda je igrala z
nekoliko premajhno prizadetostjo. Epi-
zodna' vloga Lenke je bila s strani Ma-
rice Ramšakove dobro podana. Izdaja-
lec Ferlež je igralcu Cvetku Verniku
ležal. Morda bi Vernik včasih spreme-
nil način gestikulacije dn gibanja. To
je majhna napaka, ki pa lahko postane
sčasoma usodna za očitek stereotipnosti.
Peter Kušar, ki je igral dr. Mroža, je
lepa pridobitev za kolektiv Ljudskega
odra. Prefinjeno vlogo je odlično izpe-
ljal. Prizadevni igralec utegne postati
tudi Jože Zagoričnik, ki je igral vlogo
Mihola. Pri njem je opaziti dosti no-
tranje igre, ki jo bo z večkratnimi na-
stopi in rutino še izgladU. Stane Ven-
gust lahko pripisuje del svojeda uspe-
ha svojemu izrazitemu odrskemu gla-
su. To je zanj naravni zaklad, ki mu
lahko prinese poleg resnega dela na
odrskih deskah dosti usE>ehov. Ostale
epizodne vloge so podali: Ramšak Ivo,
Skorjanc Janja, Danica Frecetova in
Tilčka ... Borbe v okolici prizorišča so
izvedli pripadniki predvojaške vzgoje
pod vodstvom Zupane Ludvika.
Scena je bila po osnovi osnutkov Do-
retc. Horvata zelo dobra. Izgradili so jo
delavci lesnega kombinata »Savinja«,
pod vodstvom Smeh Vlada, slikarska
dela pa je izvedel P od jed Vinko.
MED NAŠIMI KNJIGAMI
Dobrovlje v borbi in svobodi
v založbi Celjskega tednika je v za-
četku julija tega leta izšla spominska
brošura o Dobravljah med NOB in po
njej, ki jo je izdal občinski odbor ZB
Braslovče in natisnila Celjska tiskarna
v Celju. Brošura je posvečena velikim
dogodkom, ki so se odigrali na področju
Dobro vel j med leti 1941 in 1945, v kraju
torej, ki je po letu 1943 listal politično
središče celjskega območja.
V uvodu poudarja Viktor Avbelj po-
membno vlogo Dobro vel j med vojno in
v času socialistične graditve ter veliko
vlogo NOB kot vzgojevalca novega člo-
veka, ki je dal trdno podlago za mo-
ralo, ki jo danes imenujemo morala
socialističnega človeka.	/
O gospodarskem razvoju Dobrovelj
piše Franc Lubej. V kratkem in dokaj
izčrpnem članku so očrtane ekonomske
perspektive dobrovelj skega področja z
ozirom na njegovo preteklost in eko-
nomsko ozadje.
Stane Terčak je očrtal v zgodovinsiki,
kronistično-esejistični razipravici vlogo
Dobrovelj v NOB. Članek je tehten
prispevek k zgodovini narodnega od-
pora v Savinjski dolini in je prvo
strnjeno poročilo o gibanju partizanov
v Dobro vi jaih in razvoju osvobodilnega
gibanja v srednji Savinjsiki dolini. Prav
tako bo nudU. kasnejšemu piscu zgodo-
vine NOB v Savinjski dolini oziroma na
Štajerskem knjigo, ki bi jo naša založ-
ništva lahko že izdala, pomembno o;poro.
Sposobnih piscev takšnega historičnega
orisa tega ix>membnega razdobja gotovo
ne manjka. Cas je že, da bi se Celje z
izdajo takšne sintetične zgodovine od-
dolžilo spominu na velike dni, katerim
je posvečen pričujoči almanah.
Omenjeni članki tvorijo poleg po-
zdravnih besed Okrajnega odbora SZDL
Celje (prebivalcem Dobrovelj ter Josipa
Kotnika iporočila o Partizanski cesti, ki
bo povezovala dobroveljsiko pogorje s
Savinjsko dolino, gospodarsko-historič-
ni del ibrošure. Literamo-reportažnega
zastopajo tri imena: Fran Roš, Jurček
Krašovec in Vlado Habjan.
Namen tega kratkega poročila nika-
kor ni literarno kritično ocenjevanje
posameznih prispevkov, kljub temu pa
naj omenimo črtico Ženske v goreči hiši
Jurčka Krašovca, ki jo odlikuje skrbna
kompozicija, ki je do neike mere celo
nova. Centralne Osebe ni, trije jun.aki
odstopajo središče zapovrstjo drug dru-
gemu, s čimer je dosežena večja ob-
jektivnost, ,kljub nekaterim nepomemb-
nim psihološkim pomanjkljivostim.
Pesmi Frana Koša preveva iskreno
domoljubno čustvo. Njegovi verzi so
oblikovno dovršeni.
Brošuro zaključuje Habjano-va repor-
taža Z iMihom p,o Dobrovljah, ki kaže
nekatere literarne ambicije in je dokaj
živo pisan — rekli bi — potopis po
sledi do'broveljskih partizanov.
Brošuro je opremil Tonček Skok, ki
je po vsej priliki sposoben ilustrator.
Redakcijsiko opremo je okusno oskrbel
Jože Cegrnar.	r-j-
Tonček Skok: Raztrganci — ilustracija v knjigi »Dobrovlje v borbi in svobodi«.
(risba — svinčnik).
V VSAKO HIŠO KNJIGE
^PREŠERNOVE
DRUŽBE''
V Kozjem gradijo
zasilno kopališče
Kozje, ki se polagoma razvija, je
imelo pred 10 leti še dokaj dobro ure-
jeno kopališče ob Bistrici. Ceste po-
plave in brezbrižnost ljudi pa sta
povzročili, da je kopališče popolnoma
propadlo. Ostanek jezu je pa še v ce-
loti uničila lanskoletna poplava. Odbor,
ki skrbi za pospeševanje turizma, je že
letos spomladi sklenil, da je treba ob-
noviti kopališče,, ker bi se na ta na-
čin kraj turistično mnogo bolje razvijal,
kakor doslej. Vendar je ostalo dosedaj
še vse samo pri sklepih.
Nadebudni mladinci pa niso čakali.
Cestokrat so se zbirali ob Bistrici in si
ogledovali strugo. Pred nekaj tednd pa
so pričeli izsekavati grmovje ter strugo
očistili. Samo trije mladlinci, Darko,
Emil in Levko so pod vodstvom učite-
lja Bizjak Franca s prinuitivnimi sred-
stvi, ki so jim .na razpolago, opravili
doslej že preko 400 ur udarniškega dela.
Zasilno kopališče je na istem kraju kot
prejšnje; poleg njega pa se nahaja no-
gometno igrišče in igrišče za odbojko.
Samoiniciativnosti mladincev je tre-
ba nujno priskočiti na pomoč Miki
Stev. 30 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 29. julija 1955
IZ CELJA...
Celjska mestna hranilnica v službi delovnega ljudstva
Nahajamo se v času letnih dopustov
in počitnic. Vsakdo si želi oddiha, spre-
membe okolja in razvedrila. Za vsako
letovanje in potovanje pa je potreben
denar. S posojilom je težko, ker ga
moraš vrniti. Mnogo laže je ravnati s
privarčevanim denarjem. Kdor po ma-
lem varčuje vse leto, se mu končno le
nekaj nabere. Brez skrbi gre po svoje
prihranke in zdi se mu, kakor bi mu
bili podarjeni. To je ena dobra stran,
pa poglejmo še drugo.
Malo je ljudi, ki ne bi prišli v de-
narne stiske. Tedaj se najraje zatečemo
k denarnean^i zavodu, ki nas reši tre-
nutnih težav. Težko je našteti vse pri-
like. v katerih človek išče pomoč in je
ves srečen, ko jo najde. Celjska mestna
hranilnica opravlja veliko in koristno
delo v dobrobit našega delovnega člo-
veka. Brez zvestih in vztrajnih vlaga-
teljev tega ne bi zmogla. Njihovo šte-
vilo stalno narašča, narašča pa tudi
vložen kapital, ki je v zadnjih treh
letih poskočil od začetnih 20 na 132
milijonov dinarjev. Vlagatelji so torej
tisti dobrotniki, ki nam v težkih pri-
merih pomagajo iz zadrege. Po dveh
nesrečnih vojnah omajano zaupanje v
denarne zavode je že davno zopet utrje-
no. V njih se zai>et zbira denar in nihče
se ne boji več zanj. Vsakdo ve, da je v
Mestni hranilnici denar varno naložen
in je vlagateljem vsak čas na razpodago.
Kdo so ti vlagatelji, ki tako skrbno
zbirajo in nalagajo svoj denar v naš
denarni zavod? To so naši delavci, na-
meščenci, mladina, obrtniki in kmetje.
Posebno pozornost med vlagatelji
vzbuja naša mladina. Srečni so starši,
ki vzgajajo svoje otroke k varčevanju,
saj bodo tako vzgojili najtoljše gospo-
darje. Pri tem vzgojnem delu jim po-
maga tudi hranilnica sama. Svojim
mladim vlagateljem je delila brezplačne
srečke državne loterije. Vsak peti vla-
gatelj s 500 din je dobil srečko. Mnogi
so bili nagrajeni tudi s tisočaki. Cemu
vse to? Pač zato, da bi vzgojili varčen
rod, da 'bi zbrali čimveč denarja in z
njim pomagali najpotrebnejšim. Veliko
in važno vzgojno nalogo opravljajo pri
tem vzgojnem delu tudi naši učitelji,
vzgojitelji in /profesorji.
Naši denarni zavodi opravljajo svoje
doibro delo v duhu socializma. Doba
delničarjev je minila. Ni jih več, da bi
si med seboj delili dotoiček iz prihran-
kov delovnih ljudi. Razlika enega do
dveh odstotkov pri obrestih je tako
majhna, da komaj pokrije stroške in če
kaj ostane, gre v korist vlagateljev in
posojilojemalcev. Živimo v dobi stano-
vanjske stiske. Kolikim družinam lahko
pcmagamo do popravila, povečanja ali
celo do gradnje novih stanovanj! Vse to
pa je odvisno od povečanja denarnih
vlog in povečanega števila zvestih vla-
gateljev. Brž ko bodo vstopili v njihove
vrste še mnogi drugi, ni več daleč čas,
ko bo vsak delovni človek imel svojo
hranilno knjižico. Z vzgojo naše mla-
dine je storjen prvi korak.
ODGOVOR »PRIZADETI 2ENI«
Glede izdajanja pijače na kredit ste
izvedeli, da gostUne alkoholnih pijač
na kredit ne smejo izdajati — in če
jih že izdajo, nimajo pravice dolga iz-
terjati. Vaš mož je »na kredo« zapil
več, kio je zaslužil in zdaj ga nataka-
rica toži za dolg.
Natakarica bo pravno dolg lahko iz-
terjala, ker se Vi niste z njo predhod-
nje pomenili, naj možu ne izdaja pijače
brez denarja. Ce bi to storili in bi ona
pred pričami izjavila,, da ne bo dajala
Vašemu možu pijače na kredit, bi na-
takarica dolga ne mogla izterjati.
KAM V NEDELJO IZ CELJA?
NA CEMŠENIŠKO ALI
VEL. PLANINO (1206 m)!
Tokrat napravimo celodnevni izlet z
odhodom iz Celja z jutranjim vlakom
6,48 z nedeljsko vozovnico do Zagorja,
izstopili pa bomo v Trbovljah. Z avto-
busom se peljemo do zadnje postaje (do
cerkve) in od tu pelje malo vstran od
ceste, markirana pot navzgor na Pla-
nino nad Trbovljami (985 m),, kjer se
od daleč vidi cerkev. Iz Trtx>velj do
Planine je uro in pol lahke hoje, skoro
ves čas ob robu gozda in le nekaj časa
skozi gozd, z lepim razgledom v dt)lino.
Na Planini Ti v Počitniškem domu
Franca Salamona prijazno pnjstrežejo in
po krajšem odmoru nadaljuješ pot mi-
mo Sent Lenarta najprej skozi gozd,
nato pa ves čas po travniku do križa,
kjer najdeš zadnjo markacijo. Tu od
križa pa se moraš p>ovzi>eti zelo strmo
preko obsežnega travnika navzgor in jk)
dobri EK>lurni hoji dosežeš piramido,
nato pa ves čas ob grebenu, z nepo-
pisno lepim razgledom na levo in desno
v dolino, do Koče na Cemšeniški pla-
ninci,, ki jo upravlja v zadovoljstvo šte-
vilnih izletnikov PD Zagorje. Koča je
oskrbovana samo ob sobotah in nede-
ljah. Okrog koče se razprostira planin-
ski travnik, na katerem se lahko oko
napase na številnih različnih planinskih
cvetlicah. Iz Planine pa do koče na
Cemšeniški planini je dve in pol ure
zmerne hoje.
Vračamo se nazaj z vrha lahko čez
Cemšenik in do Izlake, kjer vstop'iš v
avtobus in prideš tako do večernega
vlaka na postajo Zagorje. Iz vrha pa
do Izlake je dve uri zmerne hoje. Mno-
go daljša pa je pot iz vrha skozi Raz-
bor—Jesenovo in Rove v Zagorje, kjer
lahko vstopiš v avtobus pri Grčarjevi
gostilni. Ce si še razpoložen si med
potjo ogledaš razvalino Gamberk.
Ta izletniška točka je Celjanom men-
da prav malo znana, priporočam jo pa
vsakomur, ki ima dobre noge in si želi
videti tudi te vrhove naše lepe domo-
vine.
Dr. M.
Gibanje prebivalstva v Celju
v času 0(1 11. do	1955 je bilo roienih
47 dečkov in 50 deklic.
Poročili so se:
Ciril Golež, delavec in Marija Oblak, delavka,
oba iz Celja; Ivan Opat, čevljarski pomočnik
in Ana Dobovičnik, kuharska pomočnica, oba iz
C.elja; i^arel Kupec, rudar iz Trnovega hriba,
Rečica, in Štefanija Ojsteršek, kuharica jz
Celja; Ivan Zupane, strojni ključavničar iz No-
vega Velenja in Ana Požek, gospodinja iz Celja;
Ignac Mastnak, mizarski pomočnik in Ivana
Vodeb, tkalka, oba iz Pangraca, Griže; Vincenc
Zdovc, bančni uslužbenec in Pavlina Martinšek,
vzgojiteljica, oba iz Slovenskih Konjic; Jožef
Dolar, učitelj in Stainislava Žmavc, učiteljica,
oba iz Ojstrice, Dravograd; Marijan Peterle,
stavbni klepar in Marija Penceli, kuharska po-
niočnicfi, oba iz Celja; Edvard Doberšek, elektro-
mojster in Ana-Silva Lavrinc, trgovska pomoč-
nica, oba iz Celja; Viljem Rebov, strojni klju-
čavničar iz Celja in Marija-Zofija Jezernik,
šiviljska pomočnica s Teharja, občina, Store;
Jožef Gologranc, železostrugar in Frančiška
Gruni, pisarniški referent, oba iz Celja; Franc
Antlej, posestnik iz Celja in Ana Kresnik,
poljedelka iz Pangraca, občina Griže.
Umrli so:
Jakob Gajšek, posestnik iz Celja, star 87 let;
Avgust Kuščar, nameščenec iz Ljubljane, star
60 let; Janez Doki, pom. elektromonter iz Smo-
lence. Cerkvenjak, star 53 let; Frančiška Božič,
gospodinja iz Krškega, stara 55 let; Ivana Vre-
čer, gospodinja iz Celja, stara 55 let; Marija
Maček, gospodinja iz Celja, stara 67 let; Jožef
Jelerčič, socialni podpiranec iz Celja, star 70
let; Anton Kovač, upokojeni trgovski pomočnik
iz Celja, star 61 let; Konrad Cigelšek, posestnik
iz Celja, star 49 let; Frančiška Tofant, delavka
iz Celja, stara 42 let; Leopold Pišek, otrok iz
Korpul, občina Šmarje pri Jelšah, star 10 "me-
secev; Marija Kunej, roj. Cvetko, gospodinja iz
Sedlarjevega, občina Polje ob Sotli, stara 46 let;
Matilda Jurak, roj. Lazički, gospodinja iz Bo-
jačne. Zagorska sela, Klanjec, stara 44 let.
Kronika nesreč
Z drevesa je padel in si zlomil nogo
Blazenšek Franc iz Socke pri Strmcu.
*
S kolesom je padel Rehar Milan iz
Dobrne. Utrpel je pretres možganov.
*
Pavline Neža iz Reke je bila na do-
pustu v Lembergu. Pri padcu si je zlo-
mila nogo.
*
Kuder Vinko iz Žalca si je zlomil
nogo pri skoku preko jarka.
♦
Pri padcu si je zlomila nogo Pečnik
Ana iz Smartna v Rožni dolini.
*
Pri delu si je zlomil nogo Franc Po-*
točnik iz Ponikve.
Pri padcu so si zlomili noge Zaje
Kari iz Celja, Lupše Alojz iz Mestinja
in Bernjak Leopold iz Celja.
*
Stroj je zdrobil prst Podvršnik Verici
iz Galicije.
*
Koštomaj Marija iz Ljubečne je pri
padcu s kolesom utri>ela poškodbe na
glavi. Obležala je nezavestna.
*
Pri delu si je zlomila nogo Kidrič
Rozalija iz Irja pri Rog. Slatini.
Divjak Aleksandra iz Cinkarniške
ulice v Celju je nekdo napadel in mu
prizadejal poškodbe na glavi.
*
Pri škropljenju hmelja se je zastru-
pil Krištofič Jože iz Šemptera.
*
Pri padcu si je zlomil roko Klemen
Franc iz Braslovč.
*
Na poti v službo si je zlomila nogo
Kočar Valerija iz Šentjurja.
*
S kolesom je padel in se poškodoval
na glavi Kolar Maks iz Završ pri
Šmarju.
*
Roko si je zlomil Stajner Martin iz
Zg. Breze v Rožni dolini.
*
V hipu,, ko je privozil vlak, je šel
čez progo pri Paski vasi Mencinger
Franc iz Gorenja. Vlak ga je odbil.
Utrpel je poškodbe na glavi.
*
Gabes Rado iz Negonja pri Rog. Sla-
tini si je zlomil roko.
...IN ZALEDJA
Ponovna zastrupitev s škropivom
v Šempetru ob Savinji se je neki de-
lavec zastrupil s škropivom »Systox«
pri škropljenju hmeljskih nasadov za-
radi tega, ker ni upošteval varnostnih
predpisov za to delo. Ni uporabljal za-
ščitne maske in tudi sicer ni upošteval
obstoječih predpisov glede kajenja, gle-
de ravnanja s škropivom in dela z njim,
kar je p>ostalo zanj usodno, zaradi če-
sar je tudi prišlo do zastrupitve. Pre-
peljan je bil v celjsko bolnico„ kjer so
mu po dolgem prizadevanju še rešili
življenje, tako da je sedaj izven ne-
varnosti.
Kljub temu, da so bila izdana šte-
vilna navodila glede uporabe strupenih
škropiv in kljub temu, da smo na pod-
ročju celjskega okraja imeli že smrten
primer zaradi zastrupitve s škropivom,
še vedno niso odgovorna vodstva pre-
skrbela vseh potrebnih zaščitnih sred-
stev in predvsem pa se delavci sami ne
držijo izdanih navodil. Ker je škroj>-
Ijenje s fosfornimi strupi posebno ne-
varno, zlasti brez zaščitnih sredstev,
v vročih in soparnih dneh ter v viso-
kih in strnjenih hmeljskih nasadih, so
v teh primerih zaščitni ukrepi posebno
potrebni. Uporabljati je treba masko in
zaščitno obleko ter upoštevati vsa na-
\'odila glede umivanja, kopanja, zauži-
vanja hrane med delom, kajenja in pit-
ja alkoholnih pijač.
Vodstva podjetij naj storijo vse za
zaščito delavcev, delavci pa so dolžni,
da upoštevajo obstoječa navodila, da
se ne bo p>onovn primer, kakršen se je
zgodil v Šempetru ob Savinji.
__K. F.
iz sv. štefana
Za Dan vstaje sta nas obiskali par-
tizanski patrulji iz Šmarja in Pristave,
v katerih so bili v glavnem borci, ki
so se borili na tem teritoriju. Pohod je
bil organiziran že v okviru bodoče
šmarske komune. Borci so obiskali par-
tizanske hiše ter grobove padlih bor-
cev.
z vranskega
Te dni je bil dograjen nov odsek av-
toceste pri Vranskem. Po novi cesti so
se kot prvi spustili kolesarji, ki so rav-
no ta dan vozili etapo Ljubljana—
Maribor (»Dirka po Hrvatski in Slove-
niji«).
V počastitev Dneva vstaje pa je bila
na Vranskem odigrana nogometna tek-
ma med Žalcem in Vranskem. Nad iz-
datno oslabljeno domačo ekipo so Zal-
čani zmagali z 11:6. V nedeljo pa so
zato vranski pionirji premagali pionir-
je kolonije Store z 2:0.
K. J.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v času od 12. do 25. 7. 1955 je bilo rojenih
20 dečkov in 21 deklic.
Poročili so se:
Pirnat Martin, kovaški pomočnik in Marija
Dolinšek, zasebnica, oba z Vranskega; Vincenc
Zidar, poljedelec iz Dragoniilc, občina Šmarje
I)ri Jelšah in Jožefa Kranjc, poljedelka iz Ve-
zovja, občina Slivnica pri Celju; Franc Mrakič,
uslužbenec iz Male Breze, občina Breze in Ana
Ritovšek iz Osredka, bbčina Slivnica pri Celju;
Franc Pevec, tapetniški pomočnik iz St. Vida
in Marija-Neža Lorger, poljedelka iz Grobelne-
ga; Dragotin-Vladimir Kop, delavec in Rafaela
Mulej, delavka, oba iz Šentjurja; Avgust Oset,
mizarski pomočnik in Olga-Marija Soline, oba
iz Brezovja; Stanislav-Milan Zagode, absolvent-
gradbenik iz Žalca in Alojzija Jelenko, name-
ščenka iz Žalca; Mihael Feldin, upokojenec in
Frančiška Roje, roj. Kamnik, gospodinja, oba
iz Žalca; Janez Kranjc, poljedelec iz Repišča,
Leskovec, in Marija Verdev, poljedelka iz Po-
nikve pri Žalcu; Alojz Golež, železniški usluž-
benec iz Platinovca, občina Šmarje pri Jelšah
in Ivana Mlinar, tovarniška delavka iz Vojnika;
Jernej Hribar, posestnik iz Motnika in Marija
Tominšek, hči posestnika iz Jeronima, občina
Vransko; Anton Brodej, poljedelec iz Breznu,
občina Vitanje in Ana Vrane, poljedelka iz Selc,
občina Strmec; Ludovik Natlačen, steklar iz
Rogaške Slatine in Bernarda Sket, steklarka iz
Tržišča, občina Rogaška Slatina; Ivan Verhov-
nik, steklar in Silva Karlin, knjigovodkinja, oba
iz Ratanske vasi, občina Rogaška Slatina; Anton
Šalamun, tesar iz iNove vasi pri Ptuju in Emi-
lija Sekirnik, poljedelka iz Kamence, občina
Rogaška Slatina; Franc Točaj, mizarski pomoč-
nik in Frančiška Kovač, poljedelka. oba stanu-
joča v Šniartnem v Rožni dolini; Anton Artič,
kamnosek iz Log, občina Rogatec in Berta Plav-
čak, kmetovalka iz Log; Stanislav Mlinšek, to-
varniški delavec iz Vitanja in Angela Kotnik,
poljska delavka iz Vitanja; Mihael Koprivnik,
kmet iz Skomarja, občina Zreče in Marta Za-
ložnik, kmečka hči iz Spodnjega Doliča, občina
Vitanje; Silvin Leveč, poljski delavec iz Planine
pri Sevnici in Olga Guček, gospodinjska pomoč-
nica iz Visoč, občina Planina pri Sevnici.
Umrli so:
Frančiška Pere iz Podčetrtka; Ivan Mravljak,
kmet iz Sibenika, občina Šentjur pri Celju, star
61 let; Mihael Cmok, podpiranec iz Grobelnega,
star 68 let; Antonija Jug, prevžitkarica iz Ce-
rovca, občina Šentjur pri Celju, stara 70 let;
Ivan Jesenek, upokojenec iz Hrušovca, občina
Šentjur pri Celju, star 65 let; Marija Mihelič,
roj. Zemljič, upokojenka iz Vojnika, stara 86
let; Marija Mavri, roj. Velikonja, iz Vojnika,
stara 72 let; Alojz Knafelc, oskrbovanec Doma
onemoglih v Vojniku, dOma iz Kalobja, občina
Šentjur pri Celju, star 85 let; Avgusta Fric,
kmetovalka iz Rogatca, stara 85 ~let; Marija
Gregorčič, upokojenka iz Sv. Jurija, občina Ro-
gatec, stara 79 let; Marija Novak, upokojenka
iz Zg. Gabernika, občina Rogaška Slatina, stara
77 let; Ošlak Milan, otrok iz Pake, občina Vi-
tanje, star 5 mesece; .Neža Ašenberger, kmetica
iz Št. Jungerta, občina Šmartno v Rožni dolini,
stara 62 let; Ivan Polak, kmet iz Pepelnega,
občina Šmartno v Rožni dolini, star 62 let;
Marija Vodušek, prevžitkarica iz Jazbin, občina
Dramlje, stara 85 let; Edvard Blazinšek. otrok
iz Rup, občina Šmartno v Rožni dolini, star
2 leti; .\na Ogrizek, upokojenka iz Kristanvrha,
občina Pristava, stara 71 let; Terezija Mohar,
otrok iz Slatine pri Ponikvi, stara 1 dan; Mihael
Zatler, upokojenec iz Ilotunja, občina Ponikva
pri Grobelnem, star 86 let; Jožef Kovač, mizar
iz Razborja, občina Dramlje, stur 50 let.
iz lesiCnega
Občinski ljudski odbor Lesično je
imel v nedeljo zadnjo sejo ter izvolil
odbornike v bodočo komunsko občino
Kozje, ravno tako pa tudi za odcepek
PrevK>rja k Šentjurju.
Predsednik Turnšek in tajnik občine
Kozje Cepin Franc sta lepo obrazlo-
žila pomen pravice in dolžnosti odbor-
nikov ter bodoči razvoj Kozjanskega.
Nato je predsedhik SZDL Leskovšek
Jakob predlagal kandidatno listo z ime-
ni predvidenih odbornikov. Predlog je
bil sprejet z malenkostno spremembo.
Soglasno so biM izvoljeni sledeči tova-
riši: Turnšek Andrej, Amon Leon, Ro-
mih Martin, Rebernik Ladi, Ferlič Dra-
go, Zakovšek Franc ter Sturbej Miha.
Za šentjursko občino pa Macen Anton,
ki bo zastop^al Prevorje.
Odborniki so nato razpravljali o soci-
alnem skrbstvu, komunalnih delih ter
o obnovi. Nato je tov. Leskovšel^, član
obč. odbora ZB Lesično na kratko go-
voril o občinskem prazniku ter o 10.
obletnici osvoboditve Pilštanja. L. J.
iz šmartnega ob paki
PROSLAVA 22. JULIJA
Na večer pred Dnevom vstaje je bila
sicer bolj skromna, a zato tembolj pri-
srčna proslava našega narodnega praz-
nika. Sodelujoči zaslužijo vsio i>ohvalo,
kajti večina točk je bila brezhibno iz-
vedena. Navzoči, katerih je bilo tudi
tokrat precej, so bili s proslavo prav
zadovoljni.
ZADNJA SEJA KRAJEVNEGA
OBČINSKEGA ODBORA
Pred dnevi je bila zadnja seja kra-
jevnega ljudskega odbora. Na tej seji
so odb'orniki izmed sebe izvolili štiri
odbornike za novi občinski-komunski
odbor v Šoštanju. V ta odbor so bili
Izvoljeni tovariši Letonja Miha, Pod-
goršek Avgust, Prašnikar Stane in to-
varišica Ažman Nežka. Trdno smo pre-
pričani, da bodo splošne,, pa tudi naše
krajevne potrebe dobro zastopali.
V novem Okrajnem ljudskem odboru
Celje pa bo naš kraj zastopal dosedanji
dolgoletni predsednik občinskega ljud-
skega odbora tov. Kari Napotnik.
NOV NOGOMETNI KLUB
Ker se člani prejšnjega nogometnega
kluba niso držali pravil, zato ga je od-
bor »Partizana« razpustil že lansko leto.
Letos pa so se zbrale nove moči in je
odbor »Partizana« ustanovil nov klub,
ki je imel že dve prijateljski tekmi.
Prvo z NK Rečica ob Savinji z rezul-
tatom 6:4, drugo pa zadnjo nedeljo z
NK »Volna« iz Laškega z rezultatom
3:9. Upamo, da bodo pod novim vod-
stvom naši nogometaši pokazali ono,
kar ljudje od njih pričakujejo.
POUČNO PREDAVANJE
Odbor SZDL je povabil sodnika to-
variša Topolovca iz Šoštanja, da je na-
šim ljudem predaval o zakonu o dedo-
vanju. Tega predavanja se je udeležilo
nad 130 ljudi, kar priča, da je bila
zamisel odbora prav posrečena. Ljudje
so bili s predavanjem tov. Topolovca
prav zadovoljni, posebno še, ker jim
je ob koncu raztolmačil marsikaj, kar
jim ni bilo docela jasno.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA
DRUŠTVA V CELJU
SENČNE STREHE NAD
TRGOVSKIMI IZLOŽBAMI
Številne celjske trgovine imajo na
svojih izložbah nameščene sončne ščit-
nike. Železni podporniki teh streh pa
so tako nizki, da pešce pobožajo po
glavi, če se pravočasno ne priklonijo.
Trgovine naj to zadevo uredijo, da ne
bo treba merodajnim podvzemati ka-
zenskih ukrepov.
KAJ JE Z NEONSKIM NAPISOM
»PEKO«?
Prodajalna čevljev Peko I. je dala
namestiti nad vhodom neonski napis,
kar seveda pozdravljamo. Se bolj pa
bomo pozdravili dan,, ko bodo te črke
zagorele.
LUCi V IZLOŽBAH »VEZENINE«
Podjetje »Vezenina« v Prešernovi uli-
ci ima v svojih izložbah reprezentanč-
ne luči, ki ne spadajo v izložbe moder-
no urejene trgovine. Prepričani smo,
da bodo te vrstice zalegle ter, da bodo
v najkrajšem času te »reprezentančne«
luči zamenjane za navadne, dostojne in
primerne.
škatlje s hotela »evropa«
so izginile
Ze večkrat smo se obregnili ob »škat-
Ije«, ki so narh nekaj let posredovale
včasih več, včasih manj sloveč napis
»Kavarna in restavracija«. Prav bi
bilo, da namesti Hotel Evropa name-
sto dosedanjega neokusnega napisa na
»škatljah«, primeren neonski napis.
promenadni koncerti v
mestnem parku
Olepševalno turistično društvo pri-
reja tudi letos vsako nedeljo ob 10„30
dopoldne promenadne koncerte v Mest-
nem parku. Vse prebivalce vljudno
vabimo.
ZASTAVE
Ce je drugod tako, ne vemo. V Celju
visijo zastave po praznikih tudi še več
dni, na neki zgradbi je visela zastava
celo nekaj tednov. Hišni lastniki in
upravniki zgradb bodo storili v bodoče
prav, če bodo zastave spravili že prvi
dan po prazniku.
termalno kopališče na
frankolovem
Ce potujete z avtomobilom iz Celja
proti Mariboru, zagledate na Franko-
lovem okoli 500 metrov od občine na
desni strani ceste majhen proStozračen
bazenček s termalno vodo naravne to-
plote 19 stopinj C, ki je v poletnih
dneh seveda znatno toplejša. Zausta-
vite avtomobil in se okopajte. Prijetno
boste osveženi. Prihodnje leto namera-
va Turistično društvo Frankolovo ta
bazenček preurediti v lično kopališče.
Zagonetna tatvina kolesa na dvorišču
Koiodvorsice restavracije v Celju
Leskovšek Franc je bil kot kurir za-
poslen pri mestni občini v Celju. Bilo
mu je zaupano službeno kolo, vredno
okrog 30.000 din. Dne 20. novembra 1954
zvečer je prišel s službenim kolesom na
celjsko postajo in je hotel stopiti na
peron skozi kolodvorsko restavracijo.
Kolo je prislonil na dvorišču restavra-
cije in ker so bila vrata restavracije že
zaprta, se je podal na ulico in odšel na
peron skozi glavni vhod postaje, kolo
pa je pustil na dvorišču. Ko se je vrnil
s perona na dvorišče po kolo, kolesa ni
bilo nikjer. Zadevo je prijavil naslednji
dan Ljudski milici, pa tudi sam je iskal
izginulo kolo ter večkrat v kolodvorski
restavraciji povpraševal za kolesom,
vendar brez uspeha. Leskovšek je mo-
ral poravnati pri LOMO škodo za ukra-
deno kolo. Sredi februarja je miličnik
Kotar Anton slučajno zvedel, da se na-
haja v neki drvarnici kolodvorske re-
stavracije že dalj časa neko moško kolo.
Miličnik je v prisotnosti ravnatelja re-
stavracije Silva Krelja dvignil kolo v
drvarnici. Izkazalo se je, da je kolo last
mestne občine. Vse nadaljnje poizvedbe
so dokazale, da je ravnatelj Krelj to
kolo navedenega dne v novembru spra-
vil v drvarnico z namenom, da bi si ga
prilastil. Vsi njegovi zagovori, ki jih je
navajal v svojo obrambo, sobiliovrženi.
Dovolj časa in prilike je imel, da bi bil
kolo lahko vrnil, ker je dobro vedel,
da je Leskovšek večkrat, posebno še
v kolodvo^ki restavraciji, poizvedoval
za kolesom. Ravnatelj Silvo Krelj je bil
zaradi kaznivega dejanja zatajitve ob-
sojen na 2 meseca zapora, povračilo
stroškov kazenskega postopka ter po-
vprečnine. Sodišče je ocenilo družbeno
nevarnost storjenega dejanj:a in storilca
za družbeni red. Gre za višjo stopnjo
dp{ižbene nevarnosti, saj je storilec
dobro situiran in zaposlen na odgovor-
nem mestu. Izrečena kazen naj bi na
obsojenca vplivala vzgojno, da bo V
bodoče korenito spremenil svoj odnos
do tujega premoženja.
trgovsko podjetje na veliko
»TKANINA-
GALANTERIJA«
se priporoča
vsem svojim cenjenim strankam
NA ZALOGI VELIKA IZBIRA VSEH VRST
TEKSTILNEGA IN GALANTERIJSKEGA
BLAGA
CELJSKI TEDNIK, 29 julija 1955
Stev. 30 — stran 7
jVe samo oven, tudi ostala bitja na
sliki so občudovanja vredna
Letošnjo razstavo v Nottinghamu, kjer so — predvsem za ženske! — pokazali
vrsto modernih poljedelskih strojev, so zaključili z revijo volnenih oblačil. —
Na sliki od leve proti desni: M. Keyworth, oblečena v kratko večerno obleko,
H. Marks v črni »coctail« obleki, S. Shelley v smučarski jopi in čepici ter
M. Trendall v dolgi modri večerni obleki in seveda oven, ki je, kakor vidite,
zelo v čislih zaradi svoje odlične volne.
Še iz celjskega zaledja
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Pred kratkim so se v Slovenskih Ko-
njicah sestali odborniki občinskih od-
borov ZB iz Loč, Zreč, Vitanja in Slov.
Konjic, ki bodo po novi upravni raz-
delitvi spadale pod konjiško občino.
V vseh teh občinah so dosedaj delovali
občinski odbori ZB, ki so ponekod
imeli še vaške pododbore. Vse štiri or-
ganizacije štejejo več sto članov, saj je
področje v okolicii Zreč, Vitanja in
Spitaliča znano iz časov NOB, posebno
pa še iz pohoda 14. divizije na Štajer-
sko ter njenih bojev v tej okolici z
okupatorjem. Na tem sestanku je pri-
sostvoval tudi član OO ZB tov. Rozman
iz Celja. Pogovorili so se o bodočih
nalogah Zveze borcev v konjiški ob-
čini, istočasno pa so tudi izvolili ini-
ciativni odbor, ki bo vodil vse priprave
za izvolitev novega občinskega odbora
ZB. Za predsednika iniciativnega od-
bora ZB je bn. izvoljen tov. Letnar To-
ne, ki že več let uspešno vodi konjiško
organizacijo ZB.
V Konjicah so že pričeli s pripravami
za izvolitev prvega ljudskega odbora
konjiške komune. Iz ljudskega odbora
konjiške občine bo izvoljenih 15 od-
bornikov, iz zreške občine 8 odborni-
kov, iz vitanjske občine 5 in iz loške
občine 7 odbornikov. Skupaj bo začasni
ljudski odbor konjiške občine štel 35
odbornikov.
*
Gradbeno podjetje v Slov. Konjicah
bo za svoje delavce postavilo v Crik-
venici ob morju svojo lastno weekend
hišico, ki jo bodo uporabljali v času
svojega dopusta, in sicer po dve družini
hkrati. Ker bo v celoti sestavljena dz
posameznih zložljivih delov, jo bodo v
kasnejših letih lahko prestavili v kate-
rikoli drug kraj naše domovine. Na ta
načiin bodo delavci tega podjetja imeli
stanovanje ob morju skoraj zastonj, ker
pa bo v hišici tudi štedilnik, si bodo
lahko sami kuhali, kar bo seveda mno-
go ceneje kot v hotelu, delavci pa bodo
na ta način mnogo laže preživeli do-
pust izven svojega kraja.
Gasilci konjiške občine so imeli ne-
davno skupne vaje, pri katerih je so-
delovala večina društev. Razen gašenja
višjih objektov so pokazali tudi prak-
tično reševanje ponesrečencev pri po-
žarih iz višjih poslopij. Vaja je dobro
uspela.
PASJI RAJ
Sem pasja zver in Sivi mi ime je
in zvesto čuvam gospodarjev prag.
Okusil moje marsikdo zobe je,
ki mi ga blizu speljal je korak.
Na zlikane moderne moške hlače
imam še prav poseben apetit,
rad lotim tudi se človeške krače,
ker v službi sem pač vedno srborit.
Meso in kožo ranjeno zašiti
moj dobri gospodar zna spet nazaj.
Te igre se ne neham veseliti,
saj v njej je pasjega življenja raj.
NOGOMET IN LJUBEZEN
Njen fant je bil slaven nogometaš
in neustavljiv napadalec,
zabijal je gole razantno kot zna
jih malokateri igralec.
Potem je popustil in žoga nič več
mu k mreži ni našla vrzeli,
a moštvo je zdrknilo kmalu nato
na zadnje mesto v tabeli.
Prosila ga je in jokala je ^
zaradi te polomije
in mu obljubila poljubčkov sto
za vsak gol, ki ga zabije.
Brez gola minila sta meseca dva
in klubu prinesla pogubo.
Umikala ustnice je pred njim,
tako je držala obljubo.
Potem pa, pomislite: avtogol
dosegel je s krasno parado,
pa hotel je, da mu poljubčkov sto
dekle nakloni v nagrado!
Tedaj sta do kraja se skregala
in drugo dekVe si izbral je,
a gola zabil ni nobenega več
in s klubom vred sam propal je.
Dejal je naj mislim na kaj prijet-
nega — ne na ženo.
ZANIMIVOSTI
BRITANSKO VOJNO LETALSTVO
PREPREČILO MILIJONSKO
ŠKODO
Letalci angleške letalske baze v Li-
biji so po trimesečni borbi zmagali nad
ogromnimi roji kobilic, ki so pretile
opustošiti velik del Tripolitanije. Z
razprševanjem insekticida iz zraka so
uničili milijone škodljivcev, ki so se
kot reka valili proti rodovitnim poljem.
Po cenitvi strokovnjakov bi mogla zna-
šati škoda 1,000.000 funtov šterlingov,
to je v našem 'denarju 1 milijardo din.
V AVSTRALIJI
je 30. junija pričel delovati novi sin-
kroton, ki lahko razvije maksimalno
energijo 33,000.000 voltov. S tem je do-
bilo področje znanstvene raziskave
atomske energije še večjo površino.
V TEM MESECU SO PRICELI
POLAGATI NOVE
TRANSATLANTSKE KABLE
Britanski parnik »Monarch« je pri-
čel v tem mesecu polagati podmorske
kable, ki bodo preko severnega Atlan-
tika vezali Severno Ameriko in Anglijo.
Kabel bo dolg 2200 km in bo vseboval
2700 ton bakra, 1400 ton pa litena (za
izolacijo), 11.000 ton jeklene žice, 1800
ton jute in več kot 2 milijona metrov
bombažne tkanine.
KARAKUMSKI KANAL V RUSIJI
bo kmalu dograjen. Kanal bo črpal vo-
do iz Amu-Darje in jo bo vodil 410 km
daleč v puščavo. To bo eden največjih
kanalov v Rusiji. Izkopanega je že
260 km, od tega je popolnoma dograje-
nega 110 km.
TISKARSKA CUDA
V poslopju Olimpija v Londonu je
odprta razstava tiskarskih strojev. Ve-
lik del teh strojev upravljajo elektron-
ske naprave. Največji elektronski stroj
na tej razstavi je rotorski stroj, ki
lahko natisne 60.000 izvodov časopisa
v eni uri.
R9BIIIII0
MimiKENRE IN
MilNIHEHE
TA DEKLICA JE CELJANKA, SAMO
OBRAZ JE IZPOSOJEN, ČEPRAV BI
TUDI ORIGINAL NE BIL SLABSI
POTREBUJEMO VEC MANIKENK IN
MANIKENOV ZA MODNO REVIJO
ZGLASITE SE V TOREK, 2. AVGUSTA
OB 18 V NOVI MESTNI GOSTINSKI
ZBORNICI
UGODNI STRANSKI ZASLUŽEK!
Dva prijatelja sta se srečala na cesti.
Ker se že dolgo nista videla, je potekel
njun pogovor zelo živahno in menila
sta se o marsičem, seveda tudi o žen-
skah. Pa pravi prvi: »Pred nekaj leti
sem videl žensko, ki je, pomisli, stala
na mreži cestnega kanala.
»No„ in se ji je kaj zgodilo?«, vpraša
drugi.
»Njej ne, pač pa meni, ker sem se
poročil z njo«, odgovori prvi.
1.	za največji prirodni zoološki
27rt na svetu?
2.	za oblak, imenovan Levant?
3.	koliko dijakov se je v šol-
skem letu 1954155 vpisalo v ame-
riške šole?
1.	Največji prirodni zoološki
vrt na svetu je vsekakor na petih
pustih in golih otokih v Berin-
govem morju, kjer se vsako leto
zbere ogromno vsakovrstnih div-
jih živali, ki jih niti po številu,
niti po vrstah ni mogoče videti
nikjer drugje na svetu. Zoologi,
ki vsako leto obiskujejo te jotoke
pravijo, da se nekatera leta zbere
tudi čez 1 in pol milijona živali.
2.	Čeprav se oblaki v glavnem
premikajo, so vendarle tudi taki,
k\ se pojavljajo nad določenimi
kraji, kjer lahko vise tudi dalj
časa. Tako se n. pr. nad Gibral-
tarjem od časa do časa pojavlja
oblak, kiii včasih prekriva nebo
tudi do 12 dni. Oblak nastane
zaradi vlažnih vetrov, ki pihajo
z Vzhodnega Sredozemlja in je
zato znan pod imenom Levant.
3.	Iz letnega pregleda Ameriške
prosvetne uprave je razvidno, da
se je v šolskem letu 1954155 vpi-
salo na ameriške šole 38 milijo-
nov dijakov, kar predstavlja 23 %
od skupnega ameriškega prebi-
valstva. Kljub temu pa predvide-
vajo, da bo v šolskem letu 1959I6C
število dijakov, vpisanih v osnov-
ne in srednje šole, ter na univer-
ze doseglo 46 milijonov.
Priredil:
Jurček Krašovec
Ilustriral:
Tonček Skok
— 103 —
Herman je tudi za druge svoje otroke na-
prej pripravil zakonske zveze. Ker je nada-
ljeval politiko svojega očeta, se je tudi on
obračal proti jugu. Svojega najstarejšega sina
Friderika II. je še kot dečka zaročil z Eliza-
beto Frankopansko, drugega sina Hermana je
namenil zvezati z rodbino Šaunberško, med-
tem ko je tretjega sina Ludvika adoptiral
grof Ortenburški, toda ^ sin je umrl še kot
deček. Elizabeta je šla na dvor Henrika Go-
riškega, druga hči pa je s poroko potrdila
poravnavo med Sigmundom in Gorjanskimi.
Med hčerkami je bila najmlajša Barbara,
najbolj prikupna in najbolj bistra. Bila je
lepe rasti, visoka in belopolta. Ko ji je oče
povedal, da jo je Sigmund zasnubil, ji je bilo
petnajst let.
— 104 —
Odnosi med Hermanom in Sigmundom so
bili vse tesnejši. Na poroko z Barbaro so
morali zaradi grofičine mladosti še počakati,
toda dobila je najb61jše učitelje, ki so jo pri-
pravljali za položaj, ki ji je bil kot bodoči
kraljici namenjen.
Leta 1402 je Herman pomagal Sigmundu
dobiti češko kraljestvo, ki je bilo takrat pod
vlado Sigmundovega brata Vaclava. Vaclava
je Herman ujel in ga izročil Albrehtu na
Dunaju. Naslednje leto je Herman odločno
podprl Sigmunda v bojih za ogrsko-hrvatski
prestol. Herman je bil sedaj zelo malo v Ce-
lju. Bil je neprestano na poti, če ne v držav-
nem pa vsaj v slovenskem merilu, kjer je bil
razsodnik v mnogih sporih med sosednjimi
plemiči.
— 105 —
Politična vnema je Hermanu narekovala
naglico, zato se ni oziral na običaje. Leta 1403
so v Celju pokopali Katarino Bosansko, Her-
manovo mater, v istem letu pa je prišlo do
ene najsijajnejših porok v rodovini. Kralj
Sigmund se je poročil z osemnajstletno Bar-
baro v Krapini.
Barbara je bila zdaj že žena, bistra, ener-
gična in polna življenja. Sigmund takrat se-
veda še ni slutil, da je ta poroka zanj ena
najboljših plačil za prijateljstvo z Hermanom.
Celjanka Barbara ni šla na prestol vdano in
srečna, da se je tako visoko povzpela. Stopila
je na to pot odločno, samozavestno in z zahte-
vami, ki bi jih raje zamolčala marsikatera
nevesta kraljevskega rodu. Sam Herman je
bil v skrbeh zaradi te nove zveze.
— 106 —
Dve leti za tem se je poročil tudi Friderik
II. z Elizabeto, kneginjo Frankopansko. Mladi
grof je svojo ženo pred tem komaj poznal,
toda uklonil se je želji svojega očeta. Z Eli-
zabeto sta bila že od začetka navzkriž. Med
njim in Elizabeto, po materi* italijanskega
rodu, ni bilo harmonije. Zdaj na celjskem
dvoru niso bili več v navadi stari običaji,
ko so grofje sami vzgajali svoje otroke. Her-
man zato ni imel časa, zato so otroci rasli po
svoje, v svojem okolju. Toda Herman H. je
imel vendar v sebi še toliko moči, da je do-
godke ravnal po svoje.
Nekoč mu je Friderik odkrito dejal, da
Elizabete ne ljubi.
— Kdo ti brani! Privošči si jih, toda varuj
se javnega škandala — ga je zavrnil oče.
Stev. 30 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 29. julija 1955
Povezanost celjskih športnikov s Celjem
Za nami je praznik mesta Celja in Dan vstaje
RloTenskega ljudstva, ki so ga v letošnjem letu
dostojno proslavili poleg prebivalstva tudi vsi
pripadniki celjskih telesno vzgojnih in športnih
organizacij. S kvalitetnimi prireditvami, športno
parado in štafetami, so celjski športniki in te-
lovadci ponovno dokazali pred tisoči gledalcev
»»ojo visoko športno raven in povezanost svoje-
ga dela z mestom, v katerem žive.
Športniki in telovadci mesta Celja so najprej
počastili spomin vseh tistih zaslužnih borcev
in (alcev, ki so v veliki osvobodilni vojni žrtvo-
vali svoja življenja za današnjo domovino svo-
bodnih ljudi, T kateri je mladini omogočeno
tako brezskrbno in sproščeno športno udejstvo-
vanje. Na občinski praznik Celja so ob sve-
6ani komemoraciji ponesli v štafetah vence na
grobove borcev in talcev, od katerih je bila
brez dvoma najpomembnejša štafeta Partizana
na grobnico t Frankolovem. Tu moramo pred-
vsem pohvaliti najmarljivejše društvo Partizan
T našem mestu Celje-Gaberje, ki je pretežni
del proge preteklo s svojim članstvom in se je
T velikem številu poklonilo tudi na grobovih
v Frankolovem. Ob tej priliki je zbranim telo-
vadcem spregovoril o žrtvah talcev tov. Sega
Kranjo.	.
Kaj zmorejo celjski športniki in telovadci, pa
so pokazali na svečani telovadno-šport;ii aka-
demiji na Glaziji. Preko 4000 gledalcev se je
na praznik mesta Celja zbralo zvečer na Gla-
ziji, med njimi vidni predstavniki oblasti in
javnega življenja. Predsednik LOMO tov. Fe-
dor Gradišnik je otvoril akademijo, nakar je
0	10-letnem delu in uspehih celjskih špotrnikov
in telovadcev spregovoril tov. Jug Karel. Pred-
sednik ZŠS Slovenije tov. Krese Leopold je v
pozdravnem govoru izrekel vsem celjskim šport-
nim delavcem priznanje za njihovo delo in če-
stitke k doseženim uspehom.
Telovadno-športna akademija je obsegala
atletske discipline, v katerih so nastopali naj-
boljši celjski atleti in atletinje, vaje na orod-
jih, parterno telovadbo, telovadne plese in sab-
ljanje. Športni program so izvajali športniki
Kladivarja, telovadni pa članstvo najbolj de-
lavnega celjskega društva Partizan Celje-Gaber-
je. Celje je po daljšem obdobju zopet videlo
na atletski stezi najboljše jugoslovanske atlete
Lorgerja, Vipotnika, Zupančiča, Kopitarja,
Slamnikovo, Šikovčevo itd. V medsebojnih bor-
bah so celjski atleti na tej prireditvi postavili
kvalitetne rezultate, med njimi 5 slovenske in
1	jugoslovanski rekord! Brez dvoma so bili naj-
zanimivejši teki na 110 m čez ovire, na 1000 m
in 400 m pri moških in ženskah. V telovadnih
točkah so bile najboljše storitve članov par-
terne telovadbe, mladink in pionirk na visoki
gredi in v vedno lepi sestavi >vaje z žogami«
tov. Slave Jezernikove, ki so jo dovršeno iz-
vajale članice. Tudi sabljači Kladivarja so za-
dovoljili s prikazom borb v floretu in sablji,
od katerih je bila za gledalce vsekakor zanimi-
vejša in bolj dinamična borba s sabljo. Številni
gledalci so bili navdušeni nad celotnim progra-
mom in so zadovoljni odhajali z Glazije.
Po akademiji sta predsednik LOMO Celje in
predsednik ZŠS priredila v hotelu Savinja to-
variški športni večer vsem celjskim zaslužnim
športnim delavcem in povojnim celjskim držav-
nim reprezentantom. Ob tej priliki je tovariš
Krese ponovno podčrtal zasluge celjskih šport-
nih delavcev in športnikov, ki s svojim delom
in uspehi visoko dvigajo zastavo slovenskega
športa v naši' državi. Še posebej je čestital naj-
bolj delavnim športnim funkcionarjem Celja,
ki jih je ZSS ob priliki 10-letnice osvoboditve
za požrtvovalno delo pri razvoju slovenskega
športa nagradila z diplomo in plaketo. Tovariš
Krese je izročil priznanja naslednjim športnim
delavcem: tov, Gradišnik Fedorju, Jug Karlu,
Vagner Janku in Lorger Stanku priznanja od
Zveze športov Jugoslavije, tovarišu Gradišnik
Fedorju, Jug Karlu, Vagner Janku, Lorger Stan-
ku, Bradač Dragu, Hanc Matiji, Gole Ediju,
Zadravec Dragu, Meštrov Mirku, Stajner Val-
terju, Gradišnik Dušanu in Presinger Mirku
pa priznanja in plakete Zveze Športov Sloveni-
je. Tovariš Leskošek Franc-Lnka, ki je z osta-
limi vidnimi predstavniki oblasti bil navzoč na
tem večeru, je vsakemu odlikovanemu čestital
osebno in je v razgovoru s celjskimi športnimi
delavci naglasil, da je presenečen nad uspehi
celjskih športnikov in telovadcev. Se posebej
je tov. Leskošek naglasil, da ga je presenetil
visoki borbeni duh, ki preveva celjske šport-
nike, rekoč, da je treba prav to vrlino v okviru
športnega in telovadnega dela še posebej raz-
vijati med našo mladino.
Kot akademija, tako je tudi športna parada
po celjskih ulicah na večer pred Dnevom vstaje
napravila mogočen vtis na tisoče Celjanov, ki so
po pločnikih prisostvovali veličastnemu pohodu
telovadcev, športnikov, strelcev, obveznikov
Eredvojaške vzgoje, gasilcev in pripadnikov
judske tehnike. Športni paradi so zopet pri-
sostvovali najvidnejši predstavniki ljudske obla-
sti na čelu s tov. Leskoškom-Luko, članom
Zveznega izvršnega sveta, zveznima poslancema
tov. Simoničem in Borovšakovo, sekretarjem MK
ZKS tov. Pelkom, predsednikoma LOMO in
OLO tov. Gradišnikom in Jermanom, koman-
dantom mesta Celja, narodnim herojem tov,
podpol. Ožboltom, predsedniki Zveze športov
Slovenije, Nogometne zveze Slovenije in Pla-
valne zveze Slovenije tov. Kresetom, Gerbcom
in Dobroto itd. Nekoliko po 18. uri so pred
slavnostno tribuno pritekli najvidnejši športniki
mesta Celja, stalni člani državne reprezentance,
tov. Zupančič Igor, Slamnik Ančka in Belaj
Amalija, ki so predsedniku LOMO Celje tov.
Gradišnik Fedorji^ predali raport z obvestilom,
da je parada pripravljena. Tovariš Gradišnik
Fedor je sprejel raport in dal znak za pričetek
parade, ki so jo oznanile fanfare. Nato se je
pričel veličasten mimohod okrog 2000 pripadni-
kov vseh celjskih organizacij. Na čelu parade
so se najprej zvrstili motoristi Avto-moto dni-
itva, nakar je sledil močan oddelek konjenikov
Kluba za konjski šport Savinja, nato pa močna
kolona športnikov JLA z živobarvnimi zasta-
vami na visokih drogovih, ki so lepo poživljale
celoten sprevod. Od društev so najprej kora-
kali atleti in atletinje Kladivarja, ki so brez
dvoma najzaslužnejši za športni renoine našega
mesta, za njimi pa so se zvrstili TVD Partizan
Celje-Gaberje, športniki ZSD Celja, ND Kla-
divar, smučarji, hokejisti na ledu in travi ter
drsalci, sabljači Kladivarja, športniki Kovinar-
ja iz Štor, vzoren športni kolektiv Betona,
športniki Svoboda in delovnih kolektivov. Za
športniki so korakali močni oddelki obveznikov
predvojaške vzgoje, za njimi strelci celjskih
strelskih družin, predstavništvo tabornikov (le
6!), pripadniki Ljudske tehnike in za zaključek
številni gasilci. Letošnja parada celjskih dru-
štev in organizacij je bila brez dvoma bolj
pestra in slikovita od prejšnjih, bila je dokaz
moči in zdravja, pokazala je vso pestrost dela
in življenja v celjskih organizacijah in je na
vse obiskovalce napravila veličasten vtis. Res
je, da ni bilo še vse tako, kot je za enake
prireditve potrebno. Slabo montirana zvočna na-
prava je močno motila udeležence parade, zato
tudi korak ni bil dovolj strumen. Tudi drža
Pri gotovih društvih ni bila lepa in pokončna,
oleg tega so nekatera društva odpovedala s
gvojo udeležbo, nekaterih pa sploh ni bilo v pa-
radi. O teh bo treba odločneje spregovoriti na
letošnjih skupščinah, ker odsotnost na tej veli-
častni paradi v počastiev praznika mesta Celja,
vsekakor ne dela ugleda in časti prizadetim
društvom. Svojo moč ne kažejo društva samo
na športnih in telovadnih tekmovanjih. Parada,
ki jo prirejajo vsako leto celjski športniki in
telovadci, brez dvoma tudi prikazuje pred ti-
soči Celjanov in vidnimi predstavniki oblasti
organizacijsko in številčno moč posameznih dru-
štev. Odsotnost na tako veličastni manifestaciji
lahko le negativno vpliva na posamezna dru-
štva. Tega se naj vodstva posameznih društev
T polni meri zavedajo!
Po končani športni paradi se je po celjskih
ulicah razvil že tradicionalni štafetni tek za
pokal MO ZB v počastiev Dneva vstaje. Le-
tošnjega štafetnega teka se je udeležilo 12
moških in 6 ženskih ekip. Zopet je več tisoč
radovednih Celjanov spremljalo zanimivo tek-
movanje. Pri moških je v prvi predaji bil naj-
boljši znani celjski smučar Stoklas, nakar je
vse do zadnje predaje prepričevalno vodila šta-
feta železničarjev. Stoklas pa je zbral dobro
ekipo in zadnji tekač, nekdanji odlični celjski
šprinter tov. Petauer Franc se je pognal z
vso hitrostjo za vodečim tekačem železnice, ki
ga je nekje na sredini proge ujel in v lepem
finišu prispel prvi na cilj. Tako je pokal v
moški konkurenci osvojila« »neznana« ekipa
Svobode iz Pečovnika, ki je letos prvič sodelo-
vala v tem teku in prekrižala favoritom vse
račune. Za Svobodo so se zvrstili železničarji,
železarji iz Štor, L ekipa Cinkarne itd. Pri
ženskah so športnice Metke dosegle prepriče-
valno zmago, sledijo pa jim uslužbenke Sindi-
kata državnih ustanov. Ljudski magazin. Sindi-
kat trgovine >Zivila< itd. Obe zmagovalni mo-
štvi sta zvečer na slavnostni akademui v
Mestnem parku prejeli od predsednika MO ZB
Celje v trajno last lepa pokala.
Tako so pripadniki celjskih organizacij praz-
novali v letošnjem letu praznik mesta Celja in
Dan vstaje slovenskega ljudstva. S sodelova-
njem in kvalitetnimi prireditvami ob teh praz-
nikih so ponovno dokazali, da ima njihov« delo
velik družbeni pomen.
_Košarka_
KOVINAR ZMAGOVALEC NA KOŠARKAR-
SKEM TURNIRJU T ŠOŠTANJU
V	počastitev Dneva vstaje ^e priredil TVD
Partizan iz Šoštanja košarkarski turnir, na ka-
terem so sodelovali Proletarec iz Zagorja, Ko-
vinar iz Štor in domača ekipa Partizana, ki jo
je ojačil član Ljubljane Natek. V prvi tekmi
sta se pomerili ekipi Proletarca in Partizana.
Po mlačni igri je ostal rezultat neodločen 42:42.
V	drugi tekmi je Kovinar iz štor naravnost
pregazil Proletarca. Tekma se je končala z re-
zultatom 56:26 .(22:15). V finalni tekmi je Kovi-
nar premagal Partizana iz Šoštanja z 51:44 in
tako prejel v trajno last lep pokal.
_Plavanje__
POMEMBNA ZMAGA CELJSKIH PLAVALCET
V	drugem srečanju hrvatsko-slovenske lige
so se celjski plavalci pomerili na Dan vstaje z
Mladostjo v Bjelovaru. Po ogorčenih borbah so
Celjani osvojili zasluženo zmago s 77:76 točka-
mi. Dvoboj pa še ni zaključen, ker bi po spo-
redu morali še odigrati waterpolo tekmo, ki jo
je onemogočilo neurje in prekinitev električne-
ga toka.
Zmago so Celjanom priborile pravzaprav pla-
valke, ki so nabrale največ točk. Zmagale so v
vseh plavalnih disciplinah, razen v skokih, kjer
jih je za prvi dve mesti oškodoval pristranski
sodniški zbor. Moška konkurenca je bila brez
dvoma močnejša, pa je zato Celjanom bilo težje
nabirati točke.
Pri moških so Celjani pobrali dvojno zmago
v skokih (Pavčič, Veber) in zmago na 400 m
prosto (Klančnik 5:53,8), 2. in 3. mesto na 100 m
hrbtno in 200 m prsno (Ogrinc, Isailovič, Bau-
dek in Goršič). Ženske so pobrale zmago na
100 m prosto (Jošt 1:33,2), dvojno zmago na 50 m
metuljček (Mihalič 44,9 in Jošt 50,0), 100 m
hrbtno (Golob 1:54,9), 200 m prsno (Mihalič
3:41,2) in v štafeti 4x50 m prosto (Dolanc, Miha-
lič, Brenčič in Jošt 2:57,5).
Zmaga celjskih plavalcev je tem bolj po-
membna, ker se pri svojem delu borijo z ne-
verjetnimi težavami, od katerih je brez dvoma
največja pomanjkanje plavalnega bazena v Celju
in s tem možnosti sistematične vadbe, ki je
predpogoj aa dosego kvalitetnih športnih stori-
tev.
_Atletika___
SIJAJNI USPEHI CELJSKIH ATLETOV IN
ATLETINJ
Ma večerni telovadno-športni akademui na
•bčinski praznik mesta Celja so na Glaziji
celjski atleti in atletinje dosegli spet kopico
izvrstnih rezultatov, ki pričajo o sijajni formi
tekmovalcev. Lorger Stane je ponovno izenačil
slovenski rekord na 100 m s časom 10,6, Slam-
nikova je v teku na 400 m dosegla nov državni
rekord z odličnim rezultatom 58,8, Vipotnik in
Lorber pa nova slovenska rekorda v teku na
1000 m — Vipotnik članskega, Lorber pa mla-
dinskega (2:26,2 in 2:38,5!). Brez dvoma sta si
v medsebojni trdi borbi za zmago zaslužila iz-
vrstna rezultata na 400 m tudi Zupančič Igor in
Kopitar Marjan, ki sta le za desetinko sekunde
tekla slabše od njihovega rekorda (50,0 in 50,3!).
Prav dobri so rezultati tudi ostalih tekmovalcev
na 1000 m, pri članih Kralja, Gajška in Maleja
(2:28,0, 2:30,2 in 2:32,8) in mladincev Ledineka,
Naraksa, Bana in Hedžeta (2:42,0, 2:44:4 , 2:46,4
in 2:51,8). Petauer Poldka je s časom 12,4 po-
novno potrdila svojo formo na nizkih zapre-
kah, Sikovčeva pa z 12,7 na 100 m svojo šprin-
ttrsko sposobnost.
Se pomembnejše uspehe so atletinje Kladivar-
ja dosegle v nedeljo v Zagrebu kot reprezen-
tantke Slovenije proti ekipama Hrvatske in
Srbije, kjer je ekipa Slovenije dosegla prepri-
čevalno zmago — proti Srbiji s 61:45, proti
Hrvatski pa s 66:40. Tej pomembni zmagi so
mnogo prispevale tudi atletinje Kladivarja.
Slamnikova je v odličnem teku na 800 m brez
prave konkurence dosegla nov jugoslovanski
rekord z 2:16,5, kar predstavlja rezultat velike
mednarodne vrednosti! Talentirana Sikovčeva
je dosegla dvojno zmago na 100 in 200 m (12,7
in 26,0!) ter s tem ponovno potrdila svojo vi-
soko kvaliteto. Beograjski Šport je upravičeno
napisal, da je Atletski savez Jugoslavije na-
pravil veliko in neodpustljivo napako, ko jo je
pred dnevi črtal iz seznama državnih reprezen-
tantk, ki so zastopale Jugoslavijo proti Zapad-
ni Nemčiji in Švedski. Tudi Celesnikova je z
izvrstnim metom 44,55 m izboljšala slovenski
rekord v metu diska. Vse priznanje zasluži tudi
požrtvovalna članica Kladivarja Grabar Hilda,
KI je po daljšem obdobju zopet nastopila na
800 m (2:30,5) in se uvrstila na 4. mesto, dočim
Sumakova in Zeleznikova v skoku v višino
nista imeli svojega >dne« in sta se morali za-
dovoljiti le s 135 cm. Omeniti moramo še nov
rekord v štafeti 4x100 m, kateremu je prispe-
vala svoj delež tudi Sikovčeva. Na zaprekah je
Petauerjeva tokrat bila poražena od Stamejči-
čeve, je pa k časom 12,7 priborila Sloveniji
kljub temu 2. mesto.
__Nogomet
MLADINA KLADIVARJA - PRVAK CNP
Po treh mesecih je končno le zaključeno tudi
mladinsko prvenstvo CNP, ki se je zavleklo v
poletne mesece zaradi stalnega menjavanja ter-
minov. V tem času je bila vrsta mladinskih no-
gometnih turnirjev, na katerih^ sta sodelovali
obe moštvi Rudarja (Trb.) in Kladivarja, naj-
resnejša kandidata za naslov prvaka. Ker se
bliža finalno tekmovanje za prvenstvo Sloveni-
je, so zadnje igre bile odigrane v pospešenem
tempu. Tako je mlado moštvo Kladivarja v
tednu dni odigralo kar 3 prvenstvene tekme,
ki jih je odločilo v svojo korist z visokimi
rezultati. V Šoštanju je Kladivar zmagal z 8:0
(4:0), v Velenju pa 11:0 (7:0), nakar je nekaj
dni pozneje v odločilnem srečanju na Glaziji
premagal mlade Rudarje iz Trbovelj kar s 7:0
(2:0) in s tem osvojil naslov mladinskega prva-
ka CNP.
Ligino moštvo Kladivarja je zopet razočaralo
Hubitelje nogometne igre. Na Dan vstaje je na
Glaziji po vodstvu s 3:1 proti Rudarju iz Trbo-
velj povsem klonilo v drugem polčasu. Nogo-
metaši iz Trbovelj so z borbeno in poletno
igro rezultat najprej izenačili, nato pa zabili
še zmagoviti gol in s tem dosegli pomembno
zmago s 4:3 v tekmi za pokal maršala Tita.
Celjska Svoboda je v nedeljo na domačih tleh
v prvenstveni tekmi z Radečam dosegla neod-
ločen rezultat 2:2, pa čeprav so Celjani bili v
vodstvu že z 2:0!
OBJAVE IN OGLASI t
OBJATA
Na tajništvu za notranje zadeve Celje se na-
hajajo naslednji najdeni predmeti:
1 moško dvokolo, črne barve, brez znamke im
številke;
1 moško dvokolo, črne barve, brez znamke,
štev. ogrodja 1031;
1 moško dvokolo znamke »Partizan«, tov. štev.
1100/947;
1 moško dvokolo zelene barve, tov. št. 742646;
1 moško dvokolo znamke »Styria«, tov. štev.
557659;
1 ogrodje moškega dvokolesa, tov. štev. 60699,
črne barve;
1 ogrodje moškega dvokolesa, tov. št. 591524;
1 ogrodje moškega dvokolesa, tov. št. D-36905;
1 ogrodje moškega dvokolesa, brea znamke in
številke, rdeče barve;
1 nove kratke moške nogavice;
1 poročni prstan iz srebra;
1 moška ura znamke »Carla«, tov. štev. MS;
1 svilena rožasta ruta;
bankovec za 1000 din;
manjša vsota denarja;
1 moški klobuk sive barve;
1 denarnica rjave barve z manjšo vsct« de-
narja;
1 moška listnica rjave barve z manjSo vsot*
denarja;
1 denarnica rjave barve na zadrg«;
1 denarnica rjave barve na gumb;
1 denarnica črne barve «a zadrgo;
1 denarnica rjave barve na gumb;
1 denarnica na gumb oziroma zadrgo;
1 aktovka rjave barve; v njej se nahajajo na-
slednji predmeti: 1 par nizkih ženskih novih
sivih športnih čevljev, 1 sončna očala (že po-
kvarjena) in 1 žlica za obuvanje čevljev;
14 kom. različnih ključev na obročku;
1 deška kapa s ščitnikom drap barve z zeleno
karirasto podlogo;
1 kovček iz lepenke temno rjave barve, veli-
kost 60 X 36 cm, še v dobrem stanju; v njem se
nahajajo naslednji predmeti: 2 ženski jopici,
1 ženske hlačke, 1 moške spodnje hlače, 1 žen-
ska rožasta bluza v slabem stanju, 1 nova bela
brisača, 2 para ženskih nizkih čevljev črne
barve (v slabem stanju), 1 par ženskih rjavih
nogavic, 1 par kratkih modrih ženskih noga'vic,
3 žepni robčki, 1,30 m blaga (platna), 3,40 m im-
pregniranega platna (na eni strani sivo, na
drugi modro), 1 ženske kratke bele nogavice,
3 ščetke za čiščenje obleke in čevljev, 2 majhna
kozarca, 1 črna ruta, nekaj sukanca in drugih
drobnarij;
dvoje nalivnih peres, eno siv«, drug« pa črne
barve;
1 vodna tehtnica;
1 kapa s ščitnikom;
1 aktovka v slabem stanju; v njej se nahajajo
naslednji predmeti: 1 zidarska kela, 1 zidarsko
kladivo, 1 zidarski sekač, 1 zidarski pravokot-
nik, 1 vodna tehtnica, 1 železna palica za se-
kanje kamenja.
Lastnike navedenih predmetov vabimo, da se
v teku enega leta zglasijo pri navedenem taj-
ništvu z dokazili lastništva ter predmete pre-
vzamejo.
V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili,
bodo predmeti izročeni f korist proračuna.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak po-
nedeljek od 10. do 11. ure v skladišču tajništva,
Celje, Trg mučenikov 12.
OBVESTILO
Obveščamo kmetovalce s področja Mestne ob-
čine Celje, ki bi zaradi izboljšanja svinjereje
želeli dobiti in dobaviti dobre plemenske svinje,
da se do 7. avgusta 1955 prijavijo pri LOMO
Celje referentu za kmetijstvo, soba štev. 5,
v uradnih dneh.
Tajništvo za gospodarstvo
in komunalne zadeve
RAZPIS
Splošna bolnica Celje razpisuje naslednja
službena mesta:
1 medicinskega laboranta ali kemijskega teh-
nika za centralni laboratorij,
1 medicinskega laboranta ali kemijskega teh-
nika za ginekološki oddelek,
1 farmaceutskega pomočnika za kirurgični od-
delek.
Prošnje je poslati na upravo Splošne^bolnice
Celje. Plača po uredbi, dopolnilna plača po
pravilniku.
OBJAVA
vsem obrtnikom, prostim poklicem in hišarjem
na področju Ljudskega odbora mestne občine
Celje.
Obveščamo vse obrtnike, proste poklice in hi-
šarje — davčne zavezance privatnega sektorja,
kateri še niso dobili dokončne odmere davka za
leto 1954, da je v smislu določil 78. člena
Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 56/53)
RAZGRNJEN
razpored za leto 1954 pri tukajšnji Upravi za
dohodke, soba 78, pri odmernem referentu, in je
dovoljen vpogled vsak dan od 8. do 12. ure od
1. avgusta 1955 do 10. avgusta 1955.
Pripominjamo, da je rok nepreklicen ter va-
bimo vse davčne zavezance na javni vpogled
odmerjene dohodnine.
Uprava za dohodke
Ljudskega odbora mestne občine
Celje
Svojemu možu FRANCU VIZJAKU želijo za
praznovanje vse najboljše z željo, da bi kmalu
ozdravel
žena Rozalja, Celje, Dečkova 3 in ostali
OBVESTILO
Razne gospodarske organizacije obveščamo, d«
so nam zaradi združitve trgovin Rimski dvor in
Bohor preostala razna osnovna sredstva. Inte-
resenti se naj obrnejo na naslov: Trgovina
Rimski dvor, Celje, Zidanškova 1, telefon 26-57.
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA PRI
TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR
razpisuje za šolsko leto 1955/56 sprejem učencev
za strugarje, rezkarje, brusilce, avtokleparje,
kovače, avtomehanike, strojne ključavničarje in
orodne ključavničarje. Učna doba traja tri leta.
Pravico do vpisa imajo vsi državljani FLRJ
v starosti od 14 do 17 let, ki so uspešno dovršili
nižjo gimnazijo ali osemletko ter so duševno in
telesno zdravi.
Rok za prijavo je od 30. junija do 15. avgu-
sta 1955.
Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno
napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z na-
tančno navedbo naslova (mesto, kraj, ulica,
hišna številka in pošta); 2. zadnje šolsko spri-
čevalo o uspešno dovršeni nišji gimnaziji ali
njej enaki šoli; 3. izpisek iz rojstne matične
knjige; 4. lastnoročno napisan življenjepis;
5. potrdilo o imovinskem stanju in davčni
osnovi; 6. interesenti, ki ne prihajajo neposred-
no iz šol, morajo predložiti potrdilo o prejšnji
zaposlitvi; potrdilo izda pristojni občinski ljud-
ski odbor; 7. starši oziroma varuhi kandidatov,
ki bodo na hrani in stanovanju v internatu,
morajo priložiti prošnji pismeno obveznico, da
bodo nakazovali internatu redno vzdrževalnino.
Vzdrževalnina za bivanje v internatu znaša
mesečno 3500 din. Popolne in delne sirote uži-
vajo ugodnosti po obstoječih predpisih social-
nega skrbstva. Vsi učenci prejemajo mesečno
nagrado, in sicer v I. letniku 1500 din, v II. let-
niku 2000 din in v III. letniku 2500 din.
Uprava šole poviša nagrade odličnim učencem
za 40 %, prav dobrim za 20 %, dobrini učencem
pa za 10 %.	•
Prijavljeni bodo pravočasno pismeno pozvani
in imajo 75% popust za vožnjo iz kraja bivanj«
v Maribor.
Uprava IKŠ pri Tovarni avtomobilov
Maribor
Občinski ljudski odbor Dobrna
prodaja na javni dražbi enostanovanjsk«
hišice, last SLP, v Vinski gorici št. 2 in 29
dne 24. julija 1955 ob 8. uri zjutraj. —
Interesenti vabljeni!
ZIDARJE, PRIUČENE ZIDARJE, TESARJE
IN DELAVCE vzamemo v stalno zaposlitev.
Dela se lahko več ur dnevno. — Priučeni
zidarji imajo možnost kvalifikacije. — Delo
je tudi v zimskem času.
GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA C. 64/b
SPREJMEM VAJENCA za soboslikarsko in ple-
skarsko stroko. Gorjup Alojz, Celje, Zidan-
škova ulica 16.
SPREJMEM VA JENKO. - Krojaštvo Hrovat,
Celje, Zidanškova ulica 26.
FINANČNEGA KNJIGOVODJO ali knjigovod-
kinjo s potrebno prakso sprejme Gozdno go-
spodarstvo Celje. Nastop takoj.
PRODAM OBRAČALNI PLUG, malo rabljen. —
Vprašati: Drešinja vas 55.
PRODAM DVE PLEMENSKI SVINJI in prašičk«
(mladiče) zelo dobre pasme. Rajkovič, Celje,
Dečkova cesta 38.
PRODAM ITALIJANSKO KOLO. Kos Stanko,
Celje, Cret 49.
PRODAM DOBRO OHRANJENO HRASTOVO
OSTREŠJE dimenzije .10 X 10 po ugodni ceni.
Petrovče 34.
PRODAM več dobro ohranjenih vinskih sodov
od 300 do 400 litrov po zmerni ceni. Hočevar
Marija, Celje, Trubarjeva 11.
PRODAM stavbno parcelo v bližini mesta. N«-
slov v upravi lista.
PRODAM »Sachs« motor v odličnem stanju.
Sinica, Celje, Ložnica 42.
KUPIM ENODRUŽINSKO ALI DVODRUZINSKO
HIŠO, novejšo, podkleteno, z vrtom, v Celju.
Ponudbe na upravo lista pod »Kupim hišo«.
SOBO ZA ZAKONSKI PAR iščem od 5. avgusta
za 14 dni. Mr. Tončič, Celje, Tomšičev trg l/I.
ZAMENJAM STANOVANJE - sobo in kuhinjo
v mestu — po možnosti za večje. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v mestu
za stanovanje izven mesta. Korošec, Zagata 4.
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE (man-
sardno) na Bregu za enako v pritličju ali v
prvem nadstropju. Zaželeno: Teharska cesta,
Cret, Jožefov hrib ali Cesta na grad. Naslov
v upravi lista.
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom
za enakega. Naslov v upravi lista.
SOLIDEN UPOKOJENEC želi stanovanje in
hrano oziroma skupno gospodinjstvo pri do-
stojni starejši tovarišici. Ponudbe na uprav«
lista pod »Soliden«.
PROSIM NAJDITELJA rdečega vetrnega jopiča,
da ga odda proti nagradi v upravi lista.
Primariju dr. Sušteršiču izrekam najtoplejšo
zahvalo za uspešno opravljeno operacijo.
Regvat Branko.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našo ljubo mamo k po-
slednjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo še zdravnikoma
dr. Sevšku in dr. Lovšinu, nadalje vsem sorod-
nikom, sosedom in znancem, ki so nam bili v
teh težkih trenutkih ob strani z besedo ali
dejanji.
Vaščanom vasi Roje v Savinjski dolini pri-
srčna hvala za vso naklonjenost, ki so jo iz-
kazali blagi rojakinji na njeni zadnji poti.
Družina Maček, Celje.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 31. 7. 1955: dr. Fišer Jože, Celje, Gre-
gorčičeva 7.
Nedeljsl^a zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
MINO
KINO UNION, CELJE
Od 29. 7. do 1. 1955: »DVE ZRNI GROZDJA«
jugoslovansko-grški film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 28. 7. do 1. 8. 1955: »NA ROBU PROPADA«
italijanski film
Od 2. do 5. 8. 1955: »OVEN S PETIMI NOGAMI«
francoski film
Predstave dnevno ob 18,15, v letnem kinu ob
20,30; ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in v letnem
kinu ob 20,30; v primeru slabega vremena je
zadnja predstava ob 20,15 v dvorani.
Nedelja, 1. avgusta
10,00 Pisan drobiž za nedeljsko dopoldne
10,^0 Radijskn kronik«
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,45 Na harmoniko bo igral Edvard
Goršič, vmes objave in reklame
12,00 Zaključek
Ponedeljek, 2. avgust«
19,00 Poročila
19,05 Športni tednik
19,30 Prenos iz Ljubljane
Torek, 3. avgusta
19,00 Poročila, pregled »Večera«
19,05 Skladbe in priredbe Oskarja
Leskovška izvaja Celjski trio
p. v. Oskarja Leskovška (prva
izvedba)
19,30 Prenos iz Ljubljane
Sreda, 4. avgusta
19,00 Poročila
19,05 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
19,10 Kar sle želeli — to bomo zavrtelil
19,50 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 5. avgasta
19,00 Poročila, pregled »Večera«
19,05 Dvorak: Slovanski plesi
19,30 Prenos iz Ljubljane
Petek, 6. avgasta
19,00 Poročila, pregled- Celjskega
tednika
19,15 Venček domačih napevoT
19,30 Prenos iz Ljubljane
Sobota, 7. avgusta
19,00 Poročila
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
19,30 Prenos iz Ljubljane
Radio Celje razpisuje avdicijo za na-
povedovalce in napovedovalke. Intere-
senti naj se javijo do 10. avgusta v po-
slopju LOMO Celje, soba št. 81, osebno
pri tov. Iršiču.
OKRAJNA ZADRU2NA ZVEZA V CELJU
R.\ZPISUJE
v smisla obstoječega pravilnika o šti-
pendijah
ŠTIPENDIJE
za leto 1955-56
T poštev pridejo dijaki SKS in Agro-
nomske fakultete.
Prošnji je priložiti: življenjepis, potr-
dilo o premoženjskem stanju prosilca
oziroma staršev, potrdilo o šolskih uspe-
hih in če so starši člani področne KZ.
Prošnje je predložiti najpozneje do
15. avgusta 1955 Komisiji za štipendije
pri OZZ Celje.
ESPERANTA
Deksesa leciono
Saluton geamUcoj!
Cu vi ibone ripozis? Jes, ni bone ri-
pozis. Ekstere estas anJcorau ciam maJ-
bela vetero. (Zunaj je še vedno grdo
vreme.) Ni povas eluzi (izraibiti) la temn-
pon por lemi novajn vortojn:
tondrado — grmenje,
tondri — grmeti
fulmo 7— blisik
hiajlo — toča
frato — brat
onMo — stric
avo — ded, stari oče
filo — sin
nevo — nečaik
nepo — vnuk
kuzo — bratranec
sinko — šunka
ovo — jajce
buterpano — kruh s surovim mMlom
lango — jezik (organ t ustih)
gustumo — okus
flari — duhati
palpi — tipati
Cu vi audas la tondradon? Jes, mi
aiidas la tondradon. Oni vidas ankau
fulmojn. Vidimo tudi bliske.
Oni je brezosebni zaimek. V sloven-
ščini ga nimamo, zato ga prevajamo
s prvo ali tretjo osebo ali pa: oni diras
—	pravi se.
Inter la pluvo falas ankavi hajlo.
Namesto falas hajlo lahko rečemo:
hajlas, brez zaimka seveda! Hajlas —
toča pada, negas — sneži, pluvas — ?
Ni sidas sur la benko apud la fomo
(peč). Ce la tablo apud la fenestro sidas
geedzoj.
Kako je sestavljena ibeseda geedzoj?
Koren besede je -edz-, ge- je pred-
pona, ki označuje oba spola skupaj. —
Edzo — soprog, edzino — soproga, ge
-edz -o -j, geedzoj — zakonca.
Ko tvorimo besedo s predipono ge-,
vzamemo vedno koren besede moškega
six>la ter dodamo množinsko končnico
-j, ker sta vedno najmanj dva, torej:
patro — oče, patriino — mati, gepatroj
—	starši, knabo — deček, knabino —
deklica, geknaboj — dečki in deklice,
amiko — prijatelj, amikino — prijate-
ljica, geamikoj — prijatelj in prijate-
ljica ali prijatelji in prijateljice.
Cu vi havas gepatrojn? Jes, mi havas
gepatrojn. Cu vi havas fraton? Jes, mi
havas fraton. Cu vi havas fratinon?
Jes, mi havas fratinon. Kio estas vi kaj
via fratino? Ni estas gefratoj, Cu via
patro havas fraton? Jes, mia patro
havas fraton, U estas mia onklo. Cu via
patrino havas fratinon? Jes, mia patrino
havas fratinon. Cu ši estas via onklo?
Ne, ši ne estas mia onklo, sed ši estas
mia onklino. Certe (gotovo) ankau frato
de via i>atrino estas via onklo kaj fra-
tino de via patro estas ankau via on-
klino. Via onklo kaj via onklino estas
via j geonkloj. La pa troj de via j ge-
patroj estas via j avo j, kaj la patrino j
de via j gepatroj estas via j avinoj. Ili
estas via j geavoj.
Cu vi estas fratino de viaj gepatroj?
Ne. mi ne estas fratino de miaj ge-
I>atroj, sed mi estas fiUno de miaj ge-
patroj. Cu via frato estas filino de viaj
gepatroj? Ne. li estas filo de miaj ge-
patroj. Mi kaj mia frato estas gefratoj.
Ni estas gefiloj de niaj gepatroj.
Vi estas nevino al viaj onklo kaj
onklino. (Vi ste nečakinja vašemu stricu
in teti.)
Tu smo uporabljali viaj v množini,
onklo, onklino pa v ednini. Onklo in
onklino sta dva, torej je množina. —
Lahko bi rekli: Al viaj geonkloj.
Kio estas vi al viaj geonkloj? Mi
estas al miaj geonkloj nevo kaj mia
fratino estas nevino.
Vi estas nepino de viaj geavoj.
Pazite, da ne zamenjate nevo — ne-
čak, nepo — vnuk!
Filo kaj filino de viaj geonkloj estas
kuzo kaj kuzino, ili estas gekuzoj.
Tvorite sami besede s predpono ge-,
toda samo takrat, kadar je naravni
ženski ali moški spol!
Mi fariias malsata. Cu ni ion man^u?
Ankau mi estas malsata. Mi prenos
mangajon el la dorsosako. Kion vi
manios? Cu vi havas sinkom? Jes, mi
havas šinkon kaj ovojn. Ankau mi šatas
šinkon kaj ovojn. Mi havas tion en mia
dorsosako. Mi havas ankau buterpanon.
Kio estas buterpano? Buterpano estas
pano kaj butero. Nun ni mangu! Mi
deziras al vi bonan apetiton! Cu sinko
estas bona? Jes, sinko estas tre bona.
Kion vi faras per la lango? Per la
lango mi gustumas. Cu oni gustumas
per la okuloj? Ne, per la okuloj oni
vidas. Kion oni faras per la oreloj? Per
la oreloj oni audas. Kaj per la nazo oni
flaras. Cu i^r la fingroj oni flaras?
Ne, per la fingroj oni palpas.
Do prihodnjič se bo vreme izboljšalo
in povzpeli se bomo na vrh gore.
Gis la revido, karaj gekamaradoj!