TJBTJl m ZM.
u LioMiom. v torrt Z3 oktotra 19Z8.
orao Dtn V
Izhaja mk dan popoldne, iz^zemsi nedelje in praznike. — InserarJ do 30 petit a Din Z—, do 100 vrst 250 Din, večji inzerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inaeratnj davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5,1, nadstropje. — Telefon 2034.
UpravnStvo: Knaflova rrHca št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Poostrena borba med KDK in hegemonisti
Tragičen vtis mogočne manifestacije v Sisku - Strah pred prodiranjem KDK v Srbijo -Nervoznost v hegemonističnih vrstah - Nadaljevanje zagrebške seje poslanskega kluba KDK
— Beograd, 23. oktobra. Beograjska (politična javnost je še vedno pod tež-kiim vtisom, ki g:a je napravil veličasten shod KDK v Sisku. Beograjski tisk se bavi tudi danes izključno s tem shodom m komentira posamezne izjave govornikov. Vsi listi soglašajo v tem, da je shod v Siskii polrti-čno situacijo se bolj poostril in da pričenja sedai odločilna borba za nadaKme smernice državne politike. Izjave, ki so bile podane v Sisku, smatrajo v vseh beograjskih krogih za dokaz, da vztraja KDK na svojem dosedanjem stališču in da od-klanja vsako sodelovanje s predstavniki sedanjega režima odnosno Četvorne koalicije. Na-T>oved še ostrejše borbe ne daje več ni-kakega upanja, da bi se nasprotja sčasoma omilila in da bi vendarle bili mogoči stihi med obema taboroma.
Z velilko nervoznostjo pričakujejo v Zagrebu rezultatov plenarne seje poslanskega kluba KDK, ki je pričela že v soboto ter se je včeraj in danes nadaljevala. Postetovanja bodo zaključena bržkone šele danes   popoldne. V
Beogradu so o namenu teh posveto-vani razširjene najrazličnejše verzije. Splošno pa prevladuje prepričanje, da gre za dalekosežne sklepe, kar se da posneti že iz izjav govornikov v Sisku. Predvsem domnevajo, da bo KDK tokrat vsaj v glavnih obrisih točno fiksirala svoje stališče glede revizije ustave in bodoče ureditve države.
V demokratskih krogih so radi zaostritve situacije zelo vznemirjeni. Ljuba Davidovič in dr. Marinkovič sta imela danes dopoldne triurno konfe^ renco, na kateri sta razpravljala, kakor se izve iz njune okolice, o tem, kako stališče naj zavzame demokratska stranka na to, da KDK še vedno odklanja z njimi vsake stike. Dočim je Ljuba DavidoviĆ mnenja, da bi kazalo staviti KDK v imenu demokratske stranke konkretne predloge, se zavzema dr. Marinkovič za ohranitev četvorne koalicije in za ostrejši nastop proti KDK, da bi se preprečilo razširjenje njene akcije na Srbijo. V beograjskih političnih krogih vzbuja namreč veliko raz-
Kaj pravi dr. Korošec o političnem položaju
Situacija ni rožnata, toda čas bo opravil svoje. - Zahteve KDK so ministrskemu predsedniku popolnoma neznane* — Inozemskega posojila brez KDK ne more dobiti.
Dunaj, 23. oktobra. Nedeljska »Neue Freie Presse« objavlja razgovor svojega beograjskega dopisnika z ministrskim predsednikom dr. Korošcem. Razgovor se je vršil povodom znane režimske proslave proboja solunske fronte. O notranje-politični situaciji je izjavil dr. Korošec sledeče:
»Brez nadaljnega priznavam, da situacija ni rožnata. Po obžalovanja vrednih dogodkih v poletju — predvsem mislim atentat v Narodni skupščini — so se nasprotja <med S>fbi in Hrvati ter med vlado in opozicijo tako zaostrila, da o premostitvi od danes do jutri ne more biti niti govora. Klijub temu pa ni vzroka presojati položaj pesimistično. V vse i državi vlada mir in tudi na Hrvatskem ni nemirov. Povsod gredo za svojim poslom, davki se plačujejo povsod redno. Parlament vrši svoj delovni program, četudi mora pri tem obžalovati odsotnost hrvatskih poslancev.
Zaenkrat s povratkom hrvatskih poslancev v Narodno skupščino pač ni računati. Po svojih javmiih izjavah so se preveč eksrxmiirali. Toda čas bo opravil svote. Ne samo državi, marveč tudi narodu, predvsem pa hrvatskemu narodu je potreben mir za nadaljnj procvit. Bojkot, ki ga je proglasila koalicija, na rodil onih rezultatov, ki so jih pričako-vah*. Ljudje, ki so sredi praktičnega življenja, presojajo važna vprašanja s svojih reaferih vidikov. Nedavno se je vršila v Beogradu konferenca Trgovskih zbornic, ki so se je z redkimi izjemami udeležili tudi hrvatski zastopniki, kar je pač dokaz, da se v važnih življenjskih vprasariijth ne ravnnajo po parolah, marveč upoštevajo resnične interese.
Prizadevamo s.i prepričati vse o tem, da je naša vlada vlada pomirje-nja in poravnave. KDK je, kakor zmano, zapustila parlament po atentatu na Radića, in njegove pristaše. Voditelji koalicije so napravila vlado odgovorno za ta atentat. Vsakomur, ki sodi objektivno in logično, mora biti jasno, da je to povsem neutemeljeno. Posledice umora v Narodni skupščini so bile za vlado globoko segajoče: Ne glede na zamotano parlamentarno situacijo, ki je nastala po tem atentatu, atentat tudi na pogajanja za inozemsko posojilo ni vplival ugodno, kar ie povzročilo zastoj v pogajanjih. Bilo je torej baš v interesu vlade izogniti se komplikacijam. Vlada vidi v a ten ta u v Narodni skupščini izvor novih nesreč, ne samo s človešega. marveč tudi s političnega stal'šča. Zato atent globoko obžaluje in obsoja.
Mi smo za notranji mir. za sporazum s Hrvati. Ni kriva vlada, da tega cilja ni mogoče tako lahko doseči. Mi moramo končno zvedeti, kaj pravzaprav hoče opozicija, koalicija. Hrvati. Res je. da so svofe želje in zahteve sporočili v izjavah svojih voditeljev. Na drugi strani pa so izjavili, da posamezni Člani stranke ne morejo dati za stranko obveznih izjav, marveč more storiti to samo strankino vodstvo. Enkrat slišimo, da hočejo Hrvati personalno unijo, potem zopet izjavlja k), da tozadevnega sklepa še sploh ni. Če bomo dobili konkretne zahteve opozicije in če bo opozicija onu stil a svoje dosedanje odklonilno stališče, potem bomo prišli na potu k notranjemu miru velik kora i naprej. Cilj moje vlade je, da to dosežemo.«
„Radi režima smo vedno bolj osamljeni
Porazna sodba Joče Jovanovića o našem zunanjepolitičnem položaju. — »Sam obstoj države je v nevarnosti.«
— Beograd, 23. okt. V Doboju se je vršilo zborov zem, na katerem je govoril posl. Joca Jovanovic, ki ie naglasa!, da vladajoče stranke priznavajo, da se nahaja država na robu propada, da ne upravljajo dobro države, dočim so obetale zlate gore, ko so iskali pri seljakih volilnih kroglic. Svojih obljub sedai nočejo izpolniti. Bremena so danes večja, kakor so bila prej. O zunamem položaju ie poslanec Jovamović izjavil, da so sedanji režimovcl "s svojo zunanjo politiko privedli našo državo tako daleč, da nimamo med sosedi nobenega iskrenega prijatelja. Ostala nam 12 edino le Francija, naša stara zaščitnica, ki pa se je tudi v zadnjem času odmaknila od nas. Nadalje je govoril o neprijateljskih mahi-nacijah Italije, kakor tudi o Albaniji Ln Bolgarski. Pdnno Rumtmija še ni napram nam neprijateljsko razpoložena. Toda zaradi na-Slh notranjih neprilik nam ne more ničesar pomagati.   Zaradi oozrešk vladnih strank
smo ostali osamljeni in bogve, kaj bo jutri, ako nas napade Italija. Ljudje, ki upravljajo našo državo, so krivi tega stanja. Državne blagajne so prazne, oblast in vlada izgubljata ugled, v nevarnost prihaja sam obstoj države, vsled česar je potrebno, da pride uprava države v roke veČine naroda, t. j. kmečkega stanu. Poslanec dr. Tiroamjaiiin je napadal politiko Velje Vuki-čeviča in agrarno politiko Vlade Andrića, ki podpira muslimanske veleposestnike, Posl. dr. Čeda Kokanović je obširno govoril o krvavem dogodku 20. junija v Narodni skupščini ter ostro obsodil umor hrvatskih narodnih poslancev. Tudi on je naglašal potrebo zmage kmetskega stanu v državi.
— Haair. 23. oktobra. Zaradi ponovnih napadov kitajskih pizatov na nizozemske par-nike je vlada odredila, da bodo spremljali vse parnike v vzhodni Aziji vojaški oddelki.
burjenje dejstvo, da tudi v srbijanskih pokrajinah vedno bolj narašča simpatija za politiko KDK in da se tudi Srbijanci vedno glasneje izjavljajo proti sedanjemu režimu.
To je tudi v glavnem povod, zakaj si v Beogradu tako krčevito prizadevajo utisniri akciji KDK značaj republikam zrna. Računajo namreč s tem, da bodo na ta način odvrnili svoje pristaše od KDK, češ da je proti monarhiji.
Pozornost vzbuja dejstvo, da se merodajni vladni krogi skrbno izogibajo vsaki izjavi o situaciji. Politični krogi smatrajo to za znak, da je vlada v popolni nejasnosti glede bodočnosti.
— Zagreb, 23. oktobra. Plenarna seja poslanskega kluba KDK se je danes dopoldne nadaljevala in bodo posvetovanja bržkone zaključena šele danes popoldne, nakar bo izdano obvestilo za javnosit. O dosedanjih razpravah čuvajo vsi poslanci najstrožjo tajnost. V političnih krogih pripisujejo temu posvetovanju veliko pozornost in pričakujejo zeflo važnih sklepov.
Vlomilske in požigalske toloe na poslu
Velik vlom v Tržiču pri Mokronogu« — Zločinci so odnesli za 100.000 Din blaga. — Požig v Zagorici pri Bledu.
Ljubljana, 23. oktobra. | vedovanja za vlomilci. Kakor nam poroča-
Zasedanje mednarodne tarifne komisije na Sušaku
— Sušak, 23. oktobra. Tu zaseda mednarodna tarifna komisija, ki ji prisostvujejo delegati 22 želeniških direkcij, parobrodskih ustanov in dražb iz Jugoslavije, Italije in Madžarske. Našo državo zastopajo dr. Drago-mir Markovid, načelnik komercijelnega ode-lenja generalne direkcije drl železnic, dr. Ivan Manfreda, šef tarifnega odelenja generalne direkcijie drž. železnic in dr. Bela Bor-ner, predstavnik zagrebške železniške direkcije. Komisija je proučila vsa sporna vprašanja Danes je konferenca razpravljala o direktni jugoslovensko-madžarski tarifi.
Odmev krvoprelitja v Getinj-gradu
— Zagreb, 23. oktobra. Kakor znano, so pristaši dr. Spaha napadli mirne zboroval-ce v Cetinjgradu povodom shoda KDK, pri čemur je prišlo do krvoprelitja. Režimovci skušajo sedaj zvaliti krivdo na KDK. Poslanski klub JMO je pred par dnevi izdal poseben komunike, v katerem slika ves dogodek tako, kakor da so pristaši KDK napadli muslimane. Glede na to je podal posl. dr. Budisavljevič, ki je bil na tem shodu glavni govornik, izjavo, v kateri naglasa, da so trditve IOM neresnične in da bo sodna preiskava, ki je v teku. dokazala, da se je dogodek odigral tako, kakor ga je naslikal v svojem poročilu poslanski klub
KDK.
Praške slavnosti
— Praga, 23. oktobra. Včeraj so pričele slavnosti povodom proslave lOletnice češkoslovaškega narodnega osvobojenja Proslavo je otvorila svečana iluminacija prestolice. Vse večje palače bodo ves teden osvetljevali velikanski reflektorji, razen tega pa bodo hiše skozi ves teden umetno razsvetljene. Številne prireditve bo zaključil svečan sprejem pri predsedniku republike v starodavnem praškem gradu, dne 28. oktobra.
_ Beograd, 23. oktobra. Danes je odpotovala v Prago delegacija naše vojske, da prisostvuje proslavi 10-letnice češkoslovaškega narodnega osvobojenja. Delegacijo vodi šef generalnega štaba general Petar Pešić.
Samomor radi smrti ruske carice-matere
— Varšava, 23. oktobra. Po žalni službi božji v pravoslavni cerkvi, ki se je vršila za pokojno carico-materjo, je skočil kozaški polkovnik Vazilij Cibokov, ki se je udeležil maše, iz nadstropja na cesto. Počila mu je lobanja ter ie umrl v bolnici.
Povratek Zeppelina"
— Newyork, 23. oktobra. Za povratno vožnjo »Zeppelina« je prejel dr. Eckener doslej že nad sto prošenj za karte. Pripu-ščenih pa bc samo 12 potnikov. Vsak vozni listek bo stal 3000 dolarjev (160.000 Din!). »Zeppelin« bo bržkone v pondeljek zapustil Ameriko in krenil proti Evropi Po kateri progi bo šel še ni določeno, ker je to odvisno od trenutnih vremenskih prilik.
Dolenjsko in Gorenjsko so zadnje čase poplavili nevarni zločinci, temni elementi, klativitezi in požigalci. Ta sodrga strahuje prebivalstvo obeh pokrajin, požiga, krade in ropa. Ne mine skoro dan, da ne bi prispele v Ljubljano vesti o drznih posrečenih ali poskušenh in neposrečenih vlomih ter o požigih na Gorenjskem. Dočim na Gorenjskem uganja svoje ogabno početje dobro organizirana požigalska tolpa, strahuje vso Dolenjsko nevarna družba svedrovcev in vlomilcev. Res skrajni čas je, da oblasti ukrenejo vse potrebno in zavarujejo prebivalstvo pred početjem brezvestnih ban-ditov. Danes smo zopet prejeli poročila o novih požigih na Gorenjskem in o dveh drznih vlomih na Dolenjskem.
Tako je bil danes ponoči izvršen neverjetno drzen vlom v Tržišču pri Mokronogu. Okoli polnoči se je pripeljala — baje z avtomobilom — večja družba vlomilcev pred lokal tvrdke Marije Okornove, ki je najimovitejša trgovka v vsem okraju. Tolpa je snela dvoje oken in vdrla v lokal. Trgovino so drzmi vlomilci skoro popolnoma izpraznili, toda izbrali so samo boljše blago. Zdi se, da so bili specijalisti za manufakturo in da so dobro poznali razmere v hiši. Nabrali so za približno 100.000 Din manufakturne ga blaga in s težkim tovorom, ki je tehtal najmanj 500 kg, izginili v temno noč. Soseda okradene trgovke zatrjuje, da je čuia ponoči brnenje avtomobila, ki je stal blizu trgovine
Poleg blaga so vlomdlcj odnesli tudi 1000 Din in še več drugih malenkosti. 0 drznem vlomu, ki so ga odkrili šele danes dopoldne, so bili obveščeni orožniki, ki so začeli intenzivno zasledovati vlomilce, za katerimi pa zaenkrat ni nobenega sledu. Tolpa je pustila v trgovini samo vlomilsko orodje in star dežnik. Morda bo to orožnikom ali policiji služIlo pri nadaljnem zasledovanju vlormilcev.
Iz Tržišča nam naknadno telefonično poročajo, da je vlom v lokal trgovke Okornove nedvomno eden največjih, kar jih pomni kriminalna krondka Dolenjske. Toda zdi se, da vlomilca s svojim plenom ne bodo prišli daleč, zakaj orožniki so jim že za petami. Sled vodi v gozd nad Tržiščem, Orožniki z Mokronoga in Krmelja so se združili ter z vso vnemo nadaltjujeio poiz- ,
Samostojni demokrat - župan v Velikem Bečkereku
— Veliki Bečkerek, 23. oktobra. Danes so se vršile v Velikem Bečkereku županske volitve. Radikali so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi zasigurali večino za svojega županskega kandidata. Ko pa so morali uvideti, da so osamljeni, so skušali v zadnjem hipu volitve odgoditi. Z ogromno večino je bil izvoljen za župana voditelji SDS dr. Pera Erdeljanov. Prebivalstvo je prirejalo novemu županu navdušene ovacije. Predsednik KDK Svetozar Pribi5ević mu je brzojavno čestital.
Šahovski turnir v Berlinu
*' Berlin, 23. oktobra. V desetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi rezultati. Capablanca in Njemco-vič sta se po 16 potezah zedinila za remis. Bolj živahno je potekla partija med Mar-shallom in Rettijem, kjer je prišlo sredi igre do blokacije, pri kateri sta se nasprotnika po 33 potezah zedinila za remis. Igra Rubinstein - Spielmann je bila prekinjena v slabši pociji za Rubinsteina. Tartakower je bil danes prost. Stanje po desetem kolu Capablanca 5 in pol, Spielmann 4 (2 v poziciji za zmago), Reti 4 (2 v poziciji za poraz), Njemcovič 3 in pol (2), Marschall in Tatrakower 3 in pol in Rubinstein 2 (2) točki. Viseče partije bodo odigrane danes.
Drobiž z vseh strani
— Vineennes, 23. oktobra. Izpod podrte nove stavbe so danes potegnili 16. truplo. Zasute so še štiri osebe.
— Grenobie. 23. oktobra. Ko so napolnjevali avtomobil z bencinom, je nastal požar, ki se je raširil na 15 poslopij. Človeških žrtev ni bilo.
_ Tokio, 23- oktobra. Povodom prihoda
nemškega letalca Hunefelda je japonska vlada odredila petdnevne velike slavnosti.
Casablanoa, 23. oktobra. Pri Tarrulri-du so napadli roparji tovorni avtomobil, ranili enega Evropca, drugega pa odvedli. Orožniki so usmrtili dva roparja, štiri pa prijeli.
— Tokk), 23. okt. Vlada objavlja japonsko noto z dne 7. septembra, s katero sprejema Japonska franoosko-angleški pomorski dogovor, vendar pa zahteva ponovno, naj pride v dogovor klavzula glede križark in velikih podmornic.
jo, je ista tolpa najbrž vlomila tudi 5. okt. v tamošnjo farno cerkev in odnesla srebrno monstranco ter kelih s ciborijem vred. Prebivalstvo je zelo razburjeno in ogorčeno nad drznostjo vlomilske tolpe.
Zdi se, da je vlom izvršila prav ista tolpa, ki je v noči od sobote na nedeljo po-setila gostilničarja Žagarja v Stopičah pri Nove mimestu. Tudi tam so imeli lopovi srećo in so odnesli bo^at plen. Orožniki so prosili ljubljansko policijo, da jim posije policijskega psa na pomoč. Pes Pa ie bil baš poslan na Gorenjsko v zadevi umora dijaka Hristovića.
Kakor smo že poročali, so orožn ki na Bledu prejeli pred dnevi anonimno pismo, da bo na Bledu in v okolici v najkrajšem času še štirikrat gorelo. Ta vest je vse prebivalstvo, ki se zaveda, da požig alci le preradi izpolnijo svoje grožnje, navdala z novim strahom. Zato ie preb valstvo blejske okolice več dni zaporedoma stražiio svoje domove, Pa tudi gasilci so imeli permanentno stu'ibo. Toda kljub čuječnosti in permanentni službi gasilcev in orožnikov je te dni v blejski okolici zaporedoma dvakrat gorelo. Prvi požar je izbruhnil, kakor smo že poročali včeraj, pri posestniku Va-lantu na Lescah. Ni se pa še polegla vest o tem požaru, Že je v noči od nedelje na ponedeljek začelo goreti pri posestniku Kebru v Zagorici. Kakor običajno, je začelo goreti okoli 1. zjutraj in sicer v gospodarskem poslopju. Ogenj se je širil z bliskovito naglico, toda k sreči so ga opazili službujoči stražniki požarne hrambe. Ogenj so kmalu udušili, vendar ima Keber okoli 30 tisoč Dn Škode. Gospodarsko poslopje Je namreč pogorelo do tal.
Da je oil tudj ta ogenj podtaknjen, je izven vsakega dvoma- To dokazuje že dejstvo, da ie izbruhnil ponoči in v gospodarskem poslopju. Dozdaj ie namreč pri vsakem požaru skoraj vedno začelo goreti v gospodarskih rx>slopjih, kjer se ogend radi nakopičene krme naglo razširi. Prebivalstvo Bleda rn okolice je obupano in zbegano, kajti kljub čuječnosti podlemu zločincu ne morejo do živega. Skrajna čas Je, da se zganejo oiblasti in da primerno pomnože straže, dokler ie bodo požiralci v rokah pravice.
Iz ljubljanske kronike
Danes je bil zopet miren dan na ljubljanski policiji. Prijavljena ni bila nobena tatvina, ne vlom. Nekaj preglavic so delali policiji pijančki, ki so bili ponoči precei glasni. Trije so bili aretirani, med njimi eden, ki je sinoči delal velik krava1 v Se-lenburgovi ulici in vzbujal splošno pozornost pasantov. Stražnik je imel precej posla, predno ga je ukrotil.
V Bohoričevri ulicj je policija aretirala neko prostitutko, v čije stanovanju so se odigravale orgije kar na debelo. Ženska je osumljena tudi zvodništva. Podrobnosti o aretaciji te Venerine svećenice ne moremo priobčiti, ker preiskava še n; končana
Danes opoldne se je Pred policijskim poslopjem zopet ustavi! »Zeleni Henrik«, ki je pripeljal različno robo. Baje gre za tihotapsko blago, kajti med zavoji je bil cigaretni papir in slično tihotapsko blago.'Tovor, ki ga je pripelaal »Henrik«, je bil precej velik. Tnkrat ali štirkrat so nesli stražniki več paketov in zavojev z voza
Včeraj je drzen tat odpeljal kolo uradniku zavarovalne družbe »Jugoslavija« Edvardu Antosiewiczu, znanemu soko!sken>u prvaku. Kolo je bilo znamke *Styria« in vredno 1800 Dm.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.8275, BerHn 13 55— 1356 (13.565), Rmrsedj 0—7.9144, Budimpešta 0— 9.927, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6). Dima! 7.9874 _ 8.0174 (8.024). London 275.78 — ?76 58 (276.18), Newyark 56.845 - 57.045 (56.945) Pariz 221.37 — 223.37 (222.37), Praga 168.37-169.17 (168.77), Trst 297—299 (298).
Efekti: Celjska 15S—0. Ljublj. kred. 128—0. PraštedicMia 920—0, Kredinoi zavod 175—0, Vevč« 110—0, Ruse 260—280, Stavbna 56—0, Šešir 105—0.
Les: Teoidenca nespremeirm-e-na. ZakHaccmi *«ta brla 2 vagona frizov.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.15, Berlm I3.5b5. Budimpešta 9.93. London 276.18. Mila« 298.   Newyork 56 045. Pariz 222.5. Praza 168.77. Cunih 1095 6. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1285, Dunaj 73.05. Budimpešta 90.58. Berlin 123.80. Praga 15.395. Milan 27.215, Pariz 20.29, London 25.195, Ne\\yurk 519.65.
Stran 2.
OVENSK1 NAROD* dne 23. oktobra 1928.
5tev ^3
Ubijalci parlametarizma
V stopinjah beograjskega parlamenta. — Zakaj se SLS v ljub ljanski oblastni skupščini brani obsoditi umore  ljudskih za stopnikov? — Nemoralnost in nasilje klerikalnih voditeljev
Včerajšnji dogodek v ljubljanski oblastni skupščini, zaradi katerega je njen predsednik dr. Natlačen izključil posl. inž. Zu-pačniča od 8. sej, je popolnoma razgalil miselnost ljudi iz SLS. Opozicija je vložila predlog resolucije, ki obsoja zločin v Narodni skupščini ter obžaluje, da je bil osramočen naš parlamentarizem in ponižan ugled naše države. Nobena stranka se ne napada v tem predlogu resolucije, obsoja se samo krvavi zločin, čigar žrtve so postali trije voditelji bratskega hrvatskega nareda.
Človek bi pričakoval, da bi večina ljubljanske oblastne skupščine pustila, da se vloženi predlog obravnava, kakor je parlamentarni običaj in kakor to predpisuje poslovnik, da bo pustila, naj gre svojo določeno pot in se mu končno £e pridružila. To bi tembolj pričakoval, ker so predstavniki SLS urbi et orbi naznanjali, da je bil zločin Puniše Račića delo posameznika, s katerim nimajo ali vsaj sedaj nočejo imeti nobene zveze.
Ako bi se klerikalci čutili povsem neprizadete pri krvavem dogodku v beograjski Narodni skupščin!, bi prav gotovo ne imeli nobenega povoda za svoje včerajšnje razburjenje In bi predsednik dr. Natlačen postopal s predlogom, kakor to predpisuje poslovnik.
Razen tega ni šlo včeraj za sprejetje odobravanega predloga, ampak predvsem zato, da postopa predsednik skupščine v obravnavanju predloga po poslovniku. Predsednik dr. Natlačen predloga ni hotel navesti v pričetku seje pred prehodom na dnevni red, kakor bi moral po poslovniku, kljub zahtevi posl. Inž. Zupančiča, niti nI po predsednikovem poročilu odredil glasovanja, ali naj se predlog prečita, kakor je
tO zahtevala opozicija, še več, predsednik skupščine ni niti dopustil debate o svojem postopanju, ki je bilo v nasprotju s poslovnikom.
Da bi »Slovenec« prikril nelogično in neumljivo postopanje predsednika oblastne skupščine in klerikalne večine, piše, da je bil »hujskaški«, ker predstavlja »nesramno politično izkoriščanje smrti hrvatskih poslancev«. Ali se gospoda pri »Slovencu« ne zaveda, da bi tega »političnega izkorišča-nja< ne bilo, ako bi predsednik postopal pravilno in ako bi morda klerikalna večina že takoj ob početku seje ali pa vsaj predsednik v svojem poročilu obsodil umor ljudskih zastopnikov, ki so vršili svoje parlamentarne dolžnosti. To bi bilo klerikalni večini tem lažje, ker piše danes sam »Slovenec«, da je »tudi S<LS ta umor že odločno obsodila in da je bil aretiran Punisa Račić na povelje šefa SLS«, pri čemer imamo samo to pripomniti, da je prišel Pu-niša Račić sam šele kakih 6 ur po umoru k notranjemu ministru dr. Korošcu, ki ga seveda ni mogel skriti v pričo poslancev KDK.
Mi smo včeraj predlog, ki ga je opozicija vložila, objavili v celoti in javnost se je lahko prepričala, da ni bil prav nič hnj-
Včeraj je madžarsika policija piripe- | Ijala te Segedina v Subotico pobeglega defravdanta Borivoja PlavšMča, bivšega občinskega blagajnika v Berkešu, ki je poneveril večjo vsoto občinskega denarja. Mož je bil 1. 1926. izvoljen za občinskega blagajnika s plačo 1800 Din. V Berkeš je prišel predlanskim tudi be-ležnik Radivoj Davidovič, ki je imel mnogo večjo plačo nego njemu podrejeni blagajnik, vendar ni mogel živeti tako udobno in razkošno kakor on. V blagajni je vedno primanjkovalo denarja. Občina ni imela velikih dohodkov. Pred meseci je hotel sreski poglavar v Šidu pregledati blaga ino v Berkešu, ker je cul večne pritožbe, da ni denarja. Ko je blagajnik zvedel o tem, je vzel iz občinske blagajne 100 tisoč Din in pobegnil. Blagajnik se je napotil do Šida peš, odtod se je pa odpeljal z avtomobilom v Ilok in Novi Sad, od koder se je odpeljal zopet z avtom do meje in jo prekoračil pri St. Kanižu. Naša policija je rzdada za njim tiralico in madžarske oblasti so ga ujele v Segedinu in ga izročile naši policiji. Ko so ga zaslišali, je Plavšić izjavil, da so ga madžarski obmejni stražniki prijeli, ko je hotel čez mejo, in so mu odvzeli ves denar. Nato so ga pustili čez mejo. V Segedinu so ga zaprli za osem dni in ga nato odvedli v Novi Sad. Policiji se je zdel Plavšič sumljiv in začela se je zanimati za njegovo preteklost. Blagajnik ie izjavil, da se ne piše Plavšič, temveč Vojin Radaković in da je rodom iz Sremske Mitrovice, kjer je stalno živel. Iz Sremske Mitrovice so sporočili, da tam Radakovića sploh ne poznajo. Blagajnik je slednjič priznal, da se piše Plavšič in da je poneveril denar, toda izgovarja se. da so mu ga na madžarski meji zaplenili obmejni stražniki. Domneva se, da je de-fravdant denar skril. Policija poizveduje za stražniki, ki so baje defravdantu zaplenili denar.
★
Včeraj je v Zagrebu izvršil samomor Valter Fuks, ker mu življenje ni dalo tega, kar si je želel, čeprav od nJega ni zahteval mnogo. Želel je samo, da bi se mogel  posvetiti popolnoma
skaški in da bi ga tudi klerikalna večina prav lahko odobrila ali pa vsaj ž nKm postopala tako, kakor predpisuje poslovnik. Pri tem moramo tudi omeniti, da se klerikalna gospoda prav slabo razume na poslovnik, ki ga je sama sestavila, kajti »Slovenec« piše, da Je bil »famozni predlog opozicije stiliziran tako, da ga nobena resna stranka ni mogla sprejeti« in da »skupščina ni mogla storiti drugega ko da hujskaški predlog odkloni«. »Slovenec« v svojih komentarjih niti ne ve, da vloženi predlog še ni bil odklonjen, da se je moral odkazati pristojnemu odseku, da bo moral priti še v Tazpravo skupščine in da je Slo predvsem zato, da se ne krši poslovnik, da se predlog prečita in če mogoče doseže, da ljubljanska oblastna skupščina na svojem prvem sestanku po umoru v Beogradu enodušno obsodi krvavi zločin.
Ker sta veoina in njen predsednik hotelo molče preiti preko vsega, ni čuda, da po posl inž. Zupančič ugotovil: »Ce nočete citati predloga in obžalovati umora, smatram, da se večina solidarizira z beograjskimi Pu-niši Račići.c
Zaradi teh beeed, ki so povsem logičen zaključek postopanja klerikalne večine, je predsednik izkljufcil posl- Zupančiča od 8 sej oziroma za 8 dni od sej oblastne skupščine, s čemer je samo primemo kronal svoj nastop. Na stvari ne izpreminja prav nič dejstvo, da >Slovenec< potvarja izjavo posl. inž. Zupančiča, o čemer se bo seveda še govorilo.
Tudi v Narodni skupščini so prieeli najprej pokojnega Stjepana Radića izključevati od skupščinski sej, ker je reiimovcem povedal par bridkih in resničnih v obraz, nato pa so pričeli padati streli, ker rodi zlo vedno le samo zlo. Kakor se zdi, hoče klerikalna večina tudi v kranjskem parlanremticu hoditi po stopinjah svojih predstavnikov v beograjskem parlamentu. Jabolko ne pade daleč" od drevesa. Zato tudi proglaša >91ovenoe< obsodbo umora za hujskanje ter označuje za ^parlamentarno delo«* izključevanje poslancev, ki obsojajo umore ljudskih predstav, uikov, ki niso bili izvoljeni s pomočjo policije.
Včeraj so se klerikalci v ljubljaski oblastni skupčini pokazali take, kakršni so v resnici. Razburila jih je najmilejša obsodba umora pravih ljudskih zastopnikov v Narodni skupščini, v kateri še nadalje sodelujejo po krvavem zločinu v družbi tovarišev in
pristašev Puniše Račića. Kakor s pomagali ubijati v Beogradu parlamentarizem, tako ga ubijajo tudi v Sloveniji s surovo silo.
Včerajšnji dogodek v ljubljanski oblastni skupčini bo našemu ljudstvu še bolj odprl oči, da bo spoznalo pravo moralno vrednost klerikalnih voditeljev, in ako trdi »Slovenec«, da se klerikalna večina nahaja na pravi poti, mora potrditi v toliko, da se SLS res nahaja na pravi poti v pogubo. Naše ljudstvo je po ogromni večini še pošteno in bo ob pravem Času obsodilo nemoralnost klerikalnih voditeljev.
svojemu poklicu, ki ga je ljubil nad vse. Fuks je dovršil štiri razrede srednje in dva razreda trgovske šole. Mladi študent se je začel pečati s filozofijo, ki ga je popolnoma prevzela. Ker je bil inteligenten se mu je pristudila trgovska šola z njenim dvojnim knjigovodstvom in jo je zapustil. Hotel je nadaljevati študije na srimnazlji in se posvetiti samo filozofiji. Toda to se mu ni posrečilo, ker ni imel sredstev, da bi sam preživljal in študiral. Bil je vedno nezadovoljen in že lani je rekel svojemu očetu: Ne izplača se živeti. To, kar bi rad, ne morem postati, zato si bom končal življenje. Mladi Valter ni hotel več v trgovsko šolo in je stopil v službo pri nekem privatnem podjetju ter je še naprej proučeval filozofe Kanta, Schopenhauerja, Nietzscheja itd. Zopet je mladenič stopil k očetu in mu je de-jah Življenje me ne veseli več. Trgovec nočem biti, zato se bom usmrtil. Včeraj je mladi Valter res končal svoie življenje. Valterjev oče je šel v kavarno in povabil seboj tudi sina. Ta je pa odgovoril, da mora najprej k prijatelju in da pride pozneje v kavarno. Valter je bil dobro razpoložen. Navil je gramofon in nihče ni slutil, da se v srcu poslavlja od življenja. Ko ni bilo nikogar v hiši. je mladenič stopil v sobo svojega brata, ki je na potovanju, in si je pognal kroglo v sence. Ko so roditelji prišli iz kavarne, so našli vrata sinove sobe odprta in so mislili, da je sin zunaj. Mrtvega mladeniča je našla šele služkinja drugo jutro, ko je hotela pospraviti sobo. Našla fre Valteria mrtvega v mlaki krvi. Ustrelil se je z očetovim samokresom. Oče je izjavil, da mu je samokres izginil že pred meseci. Iskali so ga povsod, pa ga niso našli. Valter ga je imel skritega v svoji sobi. Tragična smrt 181etnega mladeniča je vzbudila v Zagrebu^splošno sočutje.
Na Novi cesti v Zagrebu je bil izvršen zverinski zločin, katerega žrtev je postala 121etna deklica. Oče deklice dela v neki tovarni in ima majhno trgovino z dr vrni, ki jo vod* njegova žena. Zftrtraj je mati poslala hčerko Magdaleno z vozičkom drv k trgovskemu po-
močniku Čedu Dimitrije viču. Ta stanuje s svojo ženo tudi na Novi cesti. Deklica je zavozila z drvrna na dvorišče in pomoćnikova žena jI je pomagala znesti drva v stanovanje. Kmalu je deklica pritekla iz pomočnikovega stanovanja vsa zmršena, objokana in krvava. Na stopnišču so se poznali za njo sledovi krvi. Ko jo je mati vprašala doma, kaj ji je, je deklica odgovorila, da jo je neki gospod pretepal. Vrgel da jo je na posteljo. Mati je takoj vedela, kaj se je deklici zgodfilo itn je pohitela k Dimrtri-jevićo. Na vprašanje obupane matere, kaj je naredil z njeno hčerko, ie molčal, njegova žena se je pa izgovarjala, da ni bila doma, ko je deklica pripeljala drva. Stražnik je medtem že zvedel za strašen zločin in je pomočnika odvedel pred deklico, ki je potrdila, da je to go-sipod, ki io je pretepal. Deklica je povedala natančno, kaj se je z rnk> zgodilo v stanovanju Cede Dimitrijeviča. V stanovanju je trgovski pomočnik najorvo nekaj pošeptiil ženi na uho in nato dekKco vlekel v sosedno sobo ter zaprl vrata. Nato jo de vrgel ma posteljo in ji zapretil s puško, da jo ustreli, Če ne bo molčala. Ko je zverinski trgovski pomočnik uvidel, da ne more več tajiti, je priznal, da je on deklico oskrunil. Prosil je mater, naj mu oprosti in ji je obljubil denarno odškodnino, ki bi jo plačeval v mesečni hobrokih. Detektivi so preiskali nijegovo stanovanje in so našli okrvavljeno posteljo in samokres, s katerim je grozi* deklici.
★
Iz Sarajeva poročajo, da je umrl tamkaj znani Flori jam Maus-neir, ki je bil edini krvnik v naša državi. Včeraj ie Mausner obiskal svojega brata, ki je mestni konjač v Sarajevu. Ko je krvnik stopil v bratovo hišo, je začel tarnati, da se ne počuti dobro. Vendar je postal kmalu dobre volje in se je za mizo pogovarjal z bratom in njegovo ženo. Med pogovorom je postalo krvniku ponovno slabo. Omahnil je zia mizo in se zsrrudil na tla. Njegov brat je priskočil, da bi mu pomagal, toda bilo je že prepozno. Krvnik je bil že mrtev. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Krvniika je zadela srčna kaip. Mausner je bil rojen v Varaždinu in je bil star 56 let.
★
Včeraij je bil v Sarajevu aretiran sluga sreskega poglavarstva Jovo Stofić. Aretacida ie vzbudila v mestu veliko senzacijo. Sfluga je imel nairnreč nalogo, dia prešteje in porazdeli volilne kroglice za volitve 28. t. m. v Sarajevu na posamezna volišča. Sluga je pa vtaknil nekaj voliln-ih kroglic v žep in jih je potem razkazovali po mestu. Zato so gia aretirali *n preisk; ;i nijegovo stanovanje. Našli so večlje števiJo kroglic, ki jih je mož ukradel.
Prosveta
Čapek: Stvar Makropulos
Cape k pripoveduje v uvodu svoje kri j i* ge «Več Makropulosofc, da se je bavil s tO snovjo se pred «R. U. R.», in sicer v obliki romana. In menim, da bi bil storil bolje,
ako bi biil ostal pri obliki romana, nego da je snov podal v obliki komedije. Stvar bi bil psihološko, čustveno in razumno poglo* bil ter vsestranski utemeljil; v komediji z 92 stranmi, izmed katerih pa se na pod»
stavi še okoli 30 izpušča, se taka snov pač ne da izčrpati niti poslušalcu dovolj pril
žatL Sam avtor sodi o tej komediji, da je «nenaročna več», stvar torej, ki je niti sam posebno ne ceni.
Baje pa to komedijo često igrajo, zla* sti v P-agi Emilija MaTtv, glavna vloga, zahteva igralko, ki m i bi bila čudovito krasna, šarmantna kakor plamen, razbur* ljivo očarljiva, da vsak moški ob pogledu nanio kar takoj poblazni, «se vzpne kakor zver.» Menim, da je težko najti tako igral* ko, ker take ženske so menda sploh le v fantaziji. Kajpada je na drugi strani zopet res, da se smatra vsaka igralka, ako že ne za tako razburljivo krasno, pa vsaj igral* sko, umetniško tako močno, da lahko igra celo Emilijo.
Gospa Danilova si jo je tudi sama iz* brala za svoj jubilej; mislim pa, da je pre* zrla glavno reč: da je uloga notranje pu* hla, čustveno pTazna, da Emilija niti ni po* sebno inteligentna ali prebrisana in da za* to z Emilijo niti igralski ne bo mogla po* dati vse svoje umetnosti.
Igra je zanimiva in silno napeta v 1. de* janjn, že v 2. dejanju strmo pada, v 3. de» janui pa se mnogo govoriči in celo precej plitko govoriči ter človek "edva čaka za* ključka; odhaja pa s predstave z občrt* kom, da je bil v pričakovanju opeharjen.
Že sama Emilija, ki je vzlic svojim 337 letom naivna, nerodna in dokaj sirova ter predvsem neverjetno plitka, izgublja zani* m— *e in simpatije od -nzora do prizora, A tudi večina ostalih oseb se vede hi go* vori, kakor se današnji mreligent višje omike ne vede in ne govori Nasilnega pre* metavanja in stikanja za papirji v 3. de* janjn pa je nesposoben tudi najbolj bru* talen pravnik.
Priznati moram, da se je režiser g. prof. O. Sest resno potrudil, da bi podal čim bolj zanimivo predstavo rn jo je opremil tako, kakor zasluži le najbolj seriozno \U terarno delo. Gledališka slikama je produ* cirala dekoracije, ki so že same zase vred* ne, da si jih človek ogleda.
Le jaz morda se ž njimi absolutno ne strinjam in jih prav odločno odklanjam. Na lepaku  stoji  tiskano:  Čas: sedanjost.
A kje na »vehi je advokat, ki bi imel tako regisrraturo? A ta naslikana registra* tura s čisto napačno postavljenimi fascik* lji nima niti enega resničnega predala. — Ogromni akt «causa Prus. Gregor» obsega par pol, ki leže na vrhu lestvice. Realistič* na igra je tu nemogoča. In kateri odvetnik hna v svoji pisarni tako nerodno in narav* nost grdo, modro prepleskano pohištvo? Kje na svetu je dandanes taksna hotelska soba? S takimi talpastimi svetiljkami, s takim zastorom m takimi stenami? Ta so* ba je bolj podobna kakemu zakotnemu ka=
bare tu ali še čemu nižjemu za popolnoma nemogoč okus. Slavna primadona v češkem velikem mestu ne najde ali vsaj ne vzame takega hotela s takimi sobami!
Pozabil sem zgoraj opozoriti še na kup knjig, ki štrli pod strop čisto na skrajnem oglu in robu registrature. Tisti kup je optično čisto nemogoče izrisan, človefca le nervozira ki bi moral takoj zropotati na tla.
Da je vse skupaj neverjetno, torej tudi milje?
Tega pisatelj ni hotel, ker je vse deja* nje in ao vse osebe (razen Emilije) realU stično sodobne. Menim torej, da je bil ves trud gg. režiserja, slikarja m delarne ne le odveč, nego tudi predrag in napačno usmerjen — Ako dajejo igro v Pragi prav tako in ako je avtor s tem zadovoljen, mi niti to ne imponira in se držim knjige, ki mi je edina merodajna,
V ostalem jo bila predstava prav dobra in so se vsi sodelujoči za igro potrudili. Ga. Avgusta Danilova je nastopala v kras= nih toaletah, ki so jih dame občudovale, ter je igrala z vsemi registri svojega veli* kega rutine bogatega znanja. Postavila je zanimivo, imponujočo osebnost. Le v dik* ciji bi si želel manj stakatiranja. Narav* nost ji je bil vedno vzor, zlasti v govorici. Ta pa ni bila na višku.
Krepko, jekleno figuro je podajal z dr. Prusom g. Levar v izvrstni maski; sim* patičen Janko, ki se iz malo razumljivega vjzroka ustreli, je bil g. Jan, izvrsten Gre* gor g. Rogoz, imeniten tip degeneriranca Hanka Šendorfa je igral g. Kralj, agilen advokat dr. Kolenaty je bil zopet prav sira*
patični g. Skrbinšek, prijeten starček idea* list,  solicitator  Vitek   je  bil   g. Lipah in
ljubka, gorka ljubimka Kristinka <?a. Mira Danilova. fr q
G. Josip Križaj! Xost v ljubljanski operi. V četrtek, dne 25. oktobra se poje v ljubljanski operi Gounodova opera »Faust« za abonente reda D Pri tej predstavi poje vlogo Mefista znan! in priljubljeni basist S. Josip Križaj iz Zagreba, ki prišteva vlogo Mefista med svoje najboIGše pevske in
igralske vloze. Brez dvoma Je marsikomu ostal v neiizibrisnem spominu le izza svojega lanskega gostovanja v tem delu. Ostala zasedba je sledeča: Margareto poje gospa Vilfan - Kunceva. Marto — gdč\ Španova, bi-ola — ga. Poličeva, naslovno vlogo Fav-
sta — g. Banovec, Valentina — g. Janko in VVagnerja — g. Perko. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor podi vodstvom z Golovina.
Opozarjamo na koncert slavnega če-
Ilsta Caspar Cassadoa, ki se vrši v petek, dne 26. t. m. v ljubljanski un'onski dvorani. Vsi najv>eč-ji svetovni časopisi in niihovi kritiki so polni hvale o umetniški igri in interpretao:iji odličnega umetnika. Ne morejo prehvaliti čistoto, moč in milino tona, ki ga izvaja na svojem kraljevskem instrumentu. Program je izredno bogat ter bode nudil v vsakem pogledu dovolj umetniškega užlitka. Cassado koncertira tuđi v Mariboru in sicer v četrtek, dne 55. t. m. Na klavirju
ga spremla ga. Rerta Jahn - Beer z Dunaja. Prednrodaia vstopnic v Matični krnicami.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
Originalna ideja pariškega novinarja
Preteklo nedeljo se je na mostu Pont de Garrusel v Parizu pa tudi na obeh obrežjih Seine kar trlo radovednih gledalcev. V Seino je skočil z mosta neki moški in se je obupno boril z valovi.
Bil je to prebrisani pariški reporter Sonsoul, ki se je hotel osebno prepričati, koliko časa rabijo gasilci ali pa po-licMa in sploh kako se potrudijo ljudje, da rešijo samomorilnega kandidata. Dogodek je pač edinstven v pariški kroniki. Da prisluškujejo novinarji in re-porterji tajnim pogovorom, da izmaknejo tu pa tam diplomatske listine, da že ob 6. zjutraj stoje pred ministrskimi sobami, da se prepričajo, če so gospodje že vstali, ni nobeno junaštvo več, niti posebna senzacija. Šansoni je pa dokazal, da so pariški novinarji menda najbolj podjetni, da prekašajo celo ameriške, če je treba, in zato je tvegal svoje življenje.
Bilo te okoli 10. dopoldne. Nad Seino je še ležala megla, na mostu Pont Cairrusel pa je vladalo pestro vrvenje. Ta čas se je Sansoul vzpel na ograjo, za hip je še kolebal v zraku — baš toliko, da ga je lahko naročeni operater fotografiral — potem se je pa junaško pognal v valove.
Voda je bila zelo mrzla ,toda podjetni reporter odnosno dozdevni samomorilni kandidat je začel takoj plavati. Ljudje so drveli od vseh koncev in krajev k reki. Ženske so prestrašeno kričale in omedlevale ,moški so pa mirno gledali, kako se podjetni novinar bori za valovi. Samo eden se je zganil in je naglo skočil k bližnjemu telefonu. Cez deset minut je imel zvezo s poli-cido. Za Pariz je to precejšnja hitrost. Ženske so se objemale in zdelo se je, da nikakor ne morejo prikrit! veselja, da so priče samomora iz nesrečne ljubezni. Naravno, da se mhče ni spomnil, da bi vrgel v vodo rešilni pas. Pariški prefekt ie namreč nedavno odredil, da morajo biti na vseh mostovih pritrjeni rešilni pasovi. V splošni zmedi pa nihče ni videl rešilnega pasu. Skupina žensk, ki so stale okoli omare z rešilnim pasom, je namreč omarico zakrivala. Šele ko je radovedno množico opozoril reporter sam ki pokazal z roko na kraj,
kjer je bil rešilni pas, so ženske napravile prostor nekemu moškemu, ki je dozdevnemu samomorilcu naglo vrgel pas. Reporter je v zadnjem hipu ujel pas ,toda iz valov ga rriso hoteli potegniti. Čakali so. da pride policija. Prišel je stražnik in dolgo je trajalo, predno so mu ljudje raztohnačili. kaj se je zgodilo. Medtem je pa že vzel vsega prezeblega novinarja na svoj čoln neki ribič. Kmalu je privozil s polno paro motorni čoln s policijo.
Reporter je bil radi oviranja prometa in radi motenja miru obsojen na 200 frankov globe. Zato ni hotel prefektu čestitati k namestitvi novih rešilnih pasov in tudi policiji je pozabil čestitati k nagH in izredno spretni intervenciji.
ttieleznica
KOLKHAR.
Danes: Torek 23. oktobra 1928: katoličani Ivan; pravoslavni 10 oktobra, Fviam-pije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: »Teror«.
Kino Ideal: »Mornarska svatba«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli. Dunajska cesta. Bakar-
čič. Sv. Jakoba trg.
— Hašk v Ljubljani. V nedeljo igra zagrebški Hask proti ljubljanski Iliriji. Hašk nastop.i s svojim komnletniin moštvom n zato bo tekma med Ilirijo ter bivSlm zagrebškim prvakom nedvomn » nudila velik užitek.
Dom Polički nad Adrijo« — v Ljubljani. Kakor smo žp svojčas poročali, se je pred 10. meseci v Varšavi ustanovila kooperativa za zidanje ^Poljskega Doma nad Adrijo*. Kupuje že svet na otoku Šolti pred Splitom; teren je deloma že razparali ran. Tem°ljni kamen je bil položen junija meseca. Te uni se pripelje več izietnikov tega plemenitega slovanskega podjetja v Jugoslavijo in sicer najprej v Ljtubljano. >Dom Poljskih se je v
Varšavi odlično udeleževal sprejema Ciia-bene Matice in zato je potrebno, da bi se Poljaki tudi v Ljubljani čutili kakor v >Domu Poljskem pod Triglavom e. Izletniki bodo v Ljubljani najbrže dne 27. oktobra. Na čelu podjetja je ing. direktor Josip Mikulo.v-Ui.
Pa si pomagaj
Pepe iz uredništva bo kontum&ci-ran, če ne bo spravil svojega jezika v sklad z narodnimi svetinjami in Ijud* skimi šegami. Včasi se mu preveč za* teli iz grla in je potlej joj na vse stra: ni. Postavim tisto z novimi hišami in lesenimi barakami bi že ne smelo v javnost, kajti je panika in zamera nes izogibna. Pa tudi zastran električne napeljave bi lahko držal jezik za zob: mi, da bi se javnost ne pohujševala. Pa ga ne more in mora potožiti svojo zadrego   Doma ima mizo in elektrici
no leščerbo s stikalom na nasproini steni, tako da mora napeljati žico čez vso sobo in skakati čez njo, če hoče sesti za mizo. Pa je poklical monterja, da bi mu napravil stikalo ko j nad mu zo. Jok, je dejal monter, ne boš. Mesti ni očetje skrbe za telesni in duševni blagor vsega mesta in ne puste kar tako napeljavati leščerb po sobah, da ne bo kratkih stikov in eksplozij in smrtnih tragedij. Najprej da je treba napraviti tloris stropa in siroporis ste* ne, potlej pa vložiti prošnjo in šele če bo oboje odobreno, da bo lahko Pepe imel stikalo za leščerbo nad mizo. Pa Si pmagaj, če ne puste prenašati stikal iz kota v kot.
Obsojeni obrekovalci
Zanimiva tiskovna obravnava.
Danes se je moral zasovajrjati pred deželnim kot tiskovnim sodiščem Tone Pra-promik, odgovorni urt-dnik tednika »Enotnost«, ker je v 34. številki tega tista dne 14. septenitba letos priobčil članek pod naslovom: »Orjuna — razkrinkana kot tolpa razbojnikov«, v katerem piše o ustreljenem Egidiju Pericu in navaja, da je že sigurno, da je bil umor organ ^i.ran in sicer s strani »Orjune«.
Metd drugim navaja inkriminirana članek: Po razpustitvi »Orjune« je ta delovala tajno dalje pod vodstvom irus. Krajnca, ki je imel organizir%nih nekaj ožjih zaupnih ljudi. Med temi so bili zlasii. Verbič, Peric, Kukec, Prof. Prosenc in dr. Cepuder. Ker jim je primanjkovalo denarja, so pričeli ropati, ubijati, krasti, organizirati atentate, na »Orient-erpress« itd. To jim je tudi uspelo. Izvršil; so vlom v Prestranku na Prim'Orskem, kjer so iz carinske blagajne uropali 180.000 lir. Dalje trdi članek, da so zasnovali atentat na ministra Ninčića.
Radi tega članka žali en, je vložil dr. Cepuder tožbo radi pTegreška v smislu člena 52. zakona o tisku. Obtoženca je zagovarjal dr. Lemež iin trdil, da je bila v članku pač nerodna stilizacija, da pa ni mislil obtožen! žaliti dr. Cepudra; saj je povzel članek po člankih iz slovenskih dnevni kov.
Raiz pravi je predsedoval viš. svetnik Mladič, kij je po končanem posvetovanju razglasil sodbo, s katero je bil Praprotnik obsojen na 2 meseca zapora, 2000 Din globe in na stroške, pa tudi v odškodnino 2000 Din, ki jo mora plačati dr. Cepudru ter mora priobčiti tudi tozadevno sodbo v »Enotnosti«.
KMETSKO - DEMOKRATSKA KOALICIJA
priredi
v Celju, v nedeljo, dne 28. novembra 1928 ob pol 3. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma
Manifestacijski zbor
Na zboru govorita voditelja Kmetsko ■ demokratske koalicije dr Vladko Maček In Svetozar Pribičevlć fn drugi poslanci KDK.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Tajna poneverjenega denarja. — Filozofija ga je gnala v smrt. — Zločin zagrebškega pohotneža.   —  Kako je umrl krvnik Mausner. — Tatvina volilnih kroglic.
Stev /43
«S L O V K N S K I   NAROD, dne 23. oktobra 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Kralj na lovu. V nedeljo zjutraj se fe odpeljal krahj s svojim spremstvom v okolico Bit olj a na lov na jerebice. Na povratku -z lova se je ustavil v vasi Kukure-čani, kjer je s svojim spremstvom na livadi obedoval. Okrog redkih gostov se je zbrala vaška deca, ki jo je kralj pogostM in ji dal 1000 Din.
— Prihod gurernerja Narodne banke ▼ Ljubljano. Po dosedanjih dispozicijah prispe novi guverner Narodne banke g. I ena t Baj-loni v spre*mstvu generalnega direktorja liovakorića v sredo ali četrtek v Zagreb kjer ostane tri dni, da poeeti predstavnike hrvatskih gospodarskih krogov in se seznani ■ poslovanjem zagrebških gopodarskih ustanov, v prvi vrsti seveda z zagrebško podružnico Narodne banke. Iz Zagreba odpotuje g. Bajloni v Ljubljano, kamor prispe najbrž v nedeljo zvečer. Začetkom prihodnjega tedna fce bo seznanil z našimi gospodarskimi krogi in gospodarskimi ustanovami. 2eleti bi bilo, da bi imel po set odličnega gospodarskega strokovnjaka za naš gospodarski položaj čim boljše posledice. NaSi gospodarski krogi bodo guvernerja Narodne banke sprejeli z odprtimi rokami in mu bodo rade vol je pojasnili vse, kar ovira Slovenijo v njenem gospodarskem razvoju.
— Manifestacije voditeljem KDK v Zagrebu. V nedeljo zvečer, ko so se vrnili poslanci KDK z velikega zborovanja v Sisku v Zagreb, jim de priredila omladina navdušene manifestacije, med katerimi m priŠio do nobenega incidenta.
— Angleška mornarica t Dubrovniku. V soboto je prispelo v Dubrovnik angleško sredozeansko brodovje, obstoječe iz 6 pod-nrormc in dveh bajnih lad<j. V nedeljo dopoldne je posetil komandant fkrtilje, kapita" bojnega broda Lodfcge s svojkn adjutantom duforov-niškega velikega župana, komandanta mesta m komandanta pomorske volne akademije.
— Čilska novinarka v Zagrebu. V soboto je priredila čilska novinarka Juanita Garda v Zagrebu zanimivo predavanje o svoji domovini in o Življenju naših izseljencev v Chili. Preda vat djloo je pozdravil v imenu zagrebške sekcije JNU gos p. Vodvafka in izročal šopek. Občinstvo, ki Je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je sprejelo Čilsko novinarko z navdušenimi! ovacijami. Predavateljica je predočila poslušalcem geografijo in zgodovino svoje donrovine, ki je pri nas malo znana, dasi biva tam okrog 10.000 naših izseljencev, med katerimi je mnogo zelo bogatih in uglednih državljanov čilske republike.
— Brezposelnost na Sušaku. Na Sušak prihaja zadnje čase mnogo brezposelnih delavcev, zlasti iz Like in Primorja, da bi debili delo v pristanišču. Toda na Sušaku ae že itak mnogo brezposelnih pristaniških delavcev tako, da ni nobenega upanja, da bi mogli dobiti brezpo. elni iz drugih krajev <iek>. Večina delavcev dela v tednu komaj dva dni tako, da niti za kruh ne zaslužijo.
— Poskusi z novim borbenim letalom. Iz Novega Sada poročajo, da so te dni poskusili na novosadskem letališču nov tip letala, ki ga je zgradila švicarska tovarna Devoitin nalašč za našo državo. Letalo de egrjeno za zračno borbo in ima motor His-pano s 400 HP. Aeroplan je Izredno lahek m gbčen in ima močne motorje, tako da je mogoče z njim doseči hitrost do 00 km ca uro. Letalo se lahko dvigne v 11 minutah 5000 m visoko. Na poskusnem letu je novp letalo vodil pttot Marcel Doreai, ki ga imenujejo tudi »kralja zraka«. Dorai se Je prodiuciral skoraj eno uro v z»raku in je vzbudil zanimanje in občudovanje naših najboljših vojaških letalcev. Pri poskusnih letih je bil navzoč feudi vojaški ataše Češ-kostovaške vojske in pa sam tvomičar De-voirme. Te dni se (bodo vršili poskusni leti z novimi letali istega sistema, ki so jih izdelale Škodove tovarne in imajo motorje tipa r?5panf'.
— Telefonsko omrežje v Sloveniji raste sicer polagoma, a neprestano. V bližnji bodočnosti dobe Javne telefonske govorilnice naslednji kraji: Borovnica, Dob, Komenda, Loče, Lukovica, Moste pri Ljubljani, Škofljica in Zreče. Občinstvo se dosti raj še poslužuje telefona, kakor pa telegrafa in ni je skoraj več občine, ki bi si ne želela javne telefonske govorilnice. Pošte, katere še nimalo telegrafa in telefona, prosijo poštno upravo predvsem za telefon, a za telegraf šele v drugi vrsti. Da bi se telefonsko omrežje še hitreje razvijalo ter dvignil telefonski promet na višek, bi se morale govorilne pristojbine vsafl za prvi pas najmanj za polovico znižati. Pogovori med bližnjimi kradi bi se silno pomnožili in bi telefon državi na vsak način več nesel ko dandanes. V tem pogledu naj bodo naši poštni upravi zgled druge države, ki znižujejo telefonske pristojbine v prospeh telefonskega prometa in državnih dohodkov.
— Likvidacija udruženja \pokoienfh železničarjev. V nedeljo se je vršil v Beogradu občni zbor Udruženja železniških \-pokooencev, na katerem je bila soglasno sklenjena likvidacija. Delegat vojvodinskih vpokojencev se je izrekel za pristop k Udruženju državnih, železniških in samouprav rtih vpokojencev. Izdavil fle, da se bodo pridružila splošni organizaciji vpokojen-cev tudi udruženja v Sarajevu, Zagrebu in v Ljubljani.
— Smrtna kosa. Danes je umrla v Bo-tatojski Bistrici v 80. letu starosti ga. Fan; Devc, vdova po kr. poštarju. Pokojna je bila vzor slovenske žene, simpatična, plemenita duša. Med prebivalstvom Bohinjske Bistrice je bila splošno prFdubflena. Blag ji sponrn! Težko prizadeti rr>dbini naše iskreno sožakie!
— Samomor filmske igralke. V nedeljo je izvršila v Beogradu samomor bivša filmska igralka Natalija Vasiljeva, ki je prispela kot ruska emigrarrtka po revolu-dH v Beograd. Vzrok sanromora ni znan.
— Vreme. Včeraj je bilo v večini krajev naše države še lepo, samo v Ljubljani
in v SpJitu je bilo nekoliko oblačno. Danes se je pa vreme znatno poslabšalo in dunajska vremenska napoved pravi, da bo
oblačno s padavinami. Včeraj je bilo povsod izredno topio. V Splitu je bilo 23, v Beogradu 22.5, v, Skoplju 22, v Mariboru in Zagrebu 21, v Ljubljani 19.4. Dežga niso imeli nikjer. V Skoplju imajo še vedno veliko razliko med minimalno in maksimalno temperaturo. Tudi včeraj zjutraj so imeli 1 stopinjo, v opoldanskih urah pa 22. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljan; 760 mm, temperatura je znašala 10 stopinj. K dežju se je priprav)jak> že v depokian-skih irrah.
— Nesreča na.lovo. V nedeho sta šla v Dolsko pri Ljutog and na lov na kljunače puškar Sevčik in \TX)ko1eni podpolkovnik dr. V. J. Ko sta že nekaj časa lovida, je J. ustrelil in ves strel je zadel g. Sevcka. Kakor so kasneje ugotovili, je zadelo Sevcka 16 šKber št. 10 v glavo, več pa v roke. Le čuda, da ni obležal takoj mrtev. Zakaj je J. streljal, ni znano. Iz strela, ki je moral biti direktno poroerjen, kamor je zadel, kajti drugače bi sploh ne bilo mogoče doseči takega zadetka, se more sklepati, da je strelec v skrajni lahkomiselnosti SevČka zamejrjal s kako divjadfio. G. Sevček si bo gotovo dobro zapomnil takega prijaznega lovskega gosta, ki bi mu bik) sploh treba prepovedati nošnjo orožja. Sevčku, ki so mu takoj nudili zdravniško pomoč in je baje zaenkrat iz smrtne nevarnosti, so iz glave pobrali že precej šlber, dočim tiče one na roki globoko v mesu.
— Nenadna smrt Slovenca v Ameriki. Dne 25. septembra je šel Janez Jenik iz Trininada, država Colorado, zdrav in vesel na delo. V rudniku ga je zasula plast kamenja in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil star šele 27 let.
— Mošt deluje. Oktober je mesec trgatve in mošta. Zato so tudi Številni pretepi in i«o-l»oji na deželi na dnevnem redu. Tako so te dni v bolnico pripeljali v<?Č kmetskih fantov, ki so jo skupili pri pretepih. Kol in nož sta glavno orožje podeželskih junakov. Danes je rešilni avto zopet pripeljal dva delavca, ki sia jo skupila pri pretepih. Prvi je 21-letni Lojze Poljanšek iz Smartnega pri Kamniku. Tega je udaril nekdo s kolom tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Drugi je 27-letni delavec Ivan Zupan iz Predtrga pri Radovljici. Nekdo ga je med prepirom sunil z nožem v levo roko.
— Ciril Metodova ženska podružnica v Kamniku priredi dne 3. novembra koncert s sodelovanjem koncertne pevke ge. Fanči Čadeževe (sopran), opernega pevca g. J. Gostiša (tenor), g. SI. Vrančiča (vijolina). Vse točke spremlja na glasovirju gosp. SI. SavinŠek. 805-n
\7 I inK'i« ne
—lj Prihod kardinala Hlonda v Ljubljano. V soboto 27. t. m. se je pripedjal v zagrebškim vlakom ob 17.22. v Ljubljano poljski kardinal Hlond, ki potuje v Rim.
_]j Avtobusni promet. Kakor opažamo,
se naše občinstvo Prav rado poslužuje avtobusnih vožerni v bližndo okolico. Vendar pa pogreša še nekatere avtobusne zveze, zlasti ono s Sv. Križem. Po tej zvezi je od dne do dne večje povpraševanje. Zato naj se nemudoma otvorijo avtobusne vožnje na pokopališče. 2 njimi bo občmstviu v tem aktualnem času še posebno ustreženo. Dokler ne steče tramvajski tir do Sv. Križa, naj bo občinstvu v porabo rja in nazaj moderno avtobusno vozilo. — Eden v imenu številnih ljubljanskih družin.
—lj Otvoritev javnih telefonskih govorilnic pri poštah LJubljana 4 In 5. Dne 9. oktobra je bila pri pošti Uubljana 4 (Kopitarjeva ulica št. 1), dne 10. oktobra pa pri pošti Ljublijana 5 (Zaloška cesta štev. 1) otvonjena javna telefonska govorilnica. Telefon pošte Ljubljana 4 ima štev. 3395, telefon pošte Ljubljana 5 pa štev. 3496. — Pristojbina za triminuten pogovor iz vseh govorilnic oziroma s tema govorilnicama v krajevnem telefonskem prometu Ljubljane znaša 1 Din (brez pozivnice). Sedal imajo vse pošte v Lj ubijani lavne telefonske govorilniice, kar bo občinstvo gotovo pozdravilo. Pripravlja se otvoritev javnih telefonskih govorilnic tudi pri poštah v najbližji okolici Ljubljane (Dolenja Hrušlca, Ježka, Moste pri Ljubljani m Vič).
—H Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 14. do 20. oktobra 1928 iskalo delo 693 moških m 333 Žensk, skupaj 1025 brezposelnih. Prostih mest je bilo 166 moških in 10 ženskih, skiupaj 176. Posredovao! se je izvršilo 64 moških in 8 ženskih, skupaj 72. Odpotovalo 61 moških in 1 ženska, skupaj 62; odpadlo pa je 177 moških in l ženska, supaj 178 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 manipulant za lesno stroko, 2 ekonoma, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 6 steklarjev, 1 kamnosek, 5 kovačev, 6 stavb, kbucavničarjev, 1 klepar, 7 ŽelezoHvarjev, 10 strofl. ključavničarjev, 10 mizarjev, 2 kolar j a, 1 Žagar, 1 graver - vulkanizer, 1 tanetrrik, 12 krojačev, 2 brivca, 1 knjigovez, 3 mesarji, 12 pekov, 6 natakarjev, 1 hotel, vratar, 1 inž. kemije, 1 dimnikar, 1 črkostavec, 1 stave, tehnik, 17 strojnikov, kunjačev, šoferjev, 24 pisar, slug, 21 trgov, pomočnikov, 4 knjigovodje, 36 zaseb. uradnikov, 1 georneter, 1 časnikar, 1 slikar-ka-rikateur, 5 hlapcev, 145 pomož. delavcev, 58 dninarjev, 4 vajenci; ženske : 9 pisar, moči, 1 ki^ovoidkinja, 2 kontoristinji, 5 prodaja*, 1 restav. blagajni čarka, 2 natakarici, 6 špvirj, 1 šivilja za perilo, 15 šivilj za slamnike, 2 prešivaHci, 1 erkoslikarica, 1 pletiflca, 154 tovar, delavk, 26 dninarfc, 48 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vaflenk. — Delo Je na raznolaso: moškim: 2 sodar-jema, 12 Čevljarjem, 1 kamnoseku, 2 kleparjema, 1 pečarju, 1 mlademu kovaču, 23 zidarjem, 3 tesarjem, 10 stroj, ključavničarjem, 20 navadnim delavcem, 4 hlapcem, 2 krojačema, 1 žeJezostrugarjn, 4 pleskarjem, 5 mizarjem, 1 kolar, pomočniku, 1 sedlarju, 5 vajencem; ženskam: 1 frizerki, 1 mo-
distircji, 10 pletilkam. 1 kmečki dekli, 2 Šiviljama za plašče, 1 prešivalku 6 tkalkam. 1 služknji, 2 modistinjama - vajenkama.
—lj Oblastnj odbor Jadranske Straže v LJubljani opozarja vse svoje članstvo in naklonjeno mu občinstvo, da priredi dne 29. in 30. oktobra po Radio - Ljubljana dve predavanji. Predavata prof. dr Valentin Rožič »O proboju solunske fronte« in odličen pomorski strokovnjak O našem morju«. Vsi, ki še niso člani »Jadranske Straže«, prejmejo v kratkem osebna vabila za pristop v društvo. Naj ne bo nikrgar, ki bi se povabilu ne odzval! Redna članarina znaša samo 1 Din mesečno. Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se izvoli obrniti na tajništvo Jadranske Straže, veliko županstvo, Blei-vveisova cesta 10-1.
—lj Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 29. t. m. izlet v Celje. Vodi g. konservator dr. Štele. Udeleženci si ogledajo župno cerkev, zan-miv spomenik iz gotske dobe. stropne slike v stari grofiji iz začetka XVII. stoletja ter razvaline starega gradu. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor zjutraj ob 7.38.
—lj Kanarček Je ušel v Rožni dolini. Kdor ga dobi, naj ga odda proti nagradi v Rožni dol ni, cesta VI., št. 4-1.
h Celja
—c Iz seje okoliškega občinskega odbora. V nedeljo 21. oktobra dopoldne se je
vršila seja okoliškega občinskega odbora, ki je bila polnoštevilno obiskana. Soglasno le bilo sprejeto poročilo županstva in odo-
Ves kulturni svet se je zanimal za polet »Grofa Zeppelma« v Ameriko in pretežna večina ljudi ie misMa, da je novi nemški zračni orjak brez vsakih težav preplul veliko lužo. Mnogi so tudi mislili, da so tvorila posadko »Grofa Zeppeli-na« nekaka nadnaravna bitja, katerim se ne more pripetiti nobena nezgoda. Toda vsaka stvar ima svojo solnčno in senčno stran in tako je tudi s poletom »Grofa Zeppelina« v Amer.ikjo.
Govori se, da je ušel »Grof Zeppelin« katastrofi prav tako slučajno in posreč-nem naključju, kakor nesrečni Nobilov zrakoplov »ItaJia«. Cel teden je baje piti] zrakoplov nad oceanom .izročen na milost in -nemilost miočmim vetrovnim, ki so ga srnali proti jusu. Motorji so deloma odpovedali, deloma pa ti i so mogli ■kljubovat: sil-nemu nasprotnemu vetru. Srn dr. Eckenerja in dva morrterja so napenjali vse sile, da so zakrpali dvakrat raztrgaoio platneno prevleko levega horizontalnega krmila.
V po>nedeliek popoldne je Flemm-ing, ki je (med vojno vodil *Zeppelina« med napadi na London, prosil Eckenerja, naj pusiti vse stroje fuTikoijoniTati s polno paro. če bi bil Eckeneir tej prošnji takoi ustregel, bi bili uoiti vsi trije mjegovi spremljevalci, ki so takrat popravljali poškodovati o krmilo. Pretila jim je nevarnost, da jih silen zračni pritisk odpiba iz višine 300 metrov v morje. Kolika zmeda je vladala med poletom v zrakoplovu, priča dejstvo, da je Eckener po kratkem oklevanju ustregel Flem-mimgovi prošnji. Tragičnih posledic nI bilo samo zato. ker je njegov sin z monterjema baŠ končal popravila »in se
— Ves svet se je zanimal za tragedijo mojega moža in hčerke lorda Inchacapa Else Mackav, ki sta poletela čez ocean in sta brez sledu izginila, — fe pripovedovala vdova znaimeniitega letalca Hmciiffa v pogovoru z ameriškimi no-vinarjM. — Bila bi se odločila za usodni polet z možem in delila bi bia z njim tragično usodo, da nimam dveh hčerk, ki ju nisem hotela zapustiti. Z možem i<n Erso Mackay smo bili v Grandhamu v hotelu, kjer smo čakali, da se vreme zboljša. Že takrat sem imela občutek, da me čaka v najbližnji bodočnosti ne-kai strašnega. Prvič v življenju sem se bala posledic nam ara vam ega poleta. El-sa Mackav je menda vedela, kaj mi teža srce in skušala me je potolažiti.
Prisipda sem v GraTidham, da bi prisostvovala moževemu startu. V soboto in v nedeljo je bilo pa vreme tako slabo, da smo morali ostati v hotelu. Mlajša hčerka ie zbolela in morala sem se vrniti domov. LočiR smo se v nedeljo zvečer. Mož mi je prigovairjal, naj se vrnem v Grandham v torek, če hčerka do tega dne ozdrav*!. V torek se je pa hčerka še vedno počutila slabo in zato sem sklenila odpotovati v sredo. Vreme je bilo še vedno slabo. V noči od torka na sredo mi je mož telefoniral, da se je vreme zbolišaJo in da namerava takoj startati. Srce mi je zastalo in bala sem se, da bi me glas ne izdal, ko sem mu želela srečno pot. Obljubila sem mu, da prispem za njim v Newyork. Bodli mirna in ne boj se zame, mi je odgovoril mož. To so bile njegove zadmje besede.
Obesila sem si u Ša tko in ostala sem .sama v nočni tišini, zavedajoč se, da se ije odločfrl moi mož za nekaj, kar se ni še mkorriur posrečM'lo. Naša hiša stoji v Purlevu, kjer vlada ponoči grobna tišma. Bila sem popolnoma sama, tako sama. kakor moj mož in njegova spremljevalka med nebom in zemljo. Skušala sem se užaveti v njun položaj,
bren zapisnik zadnie seje. Parcele na Je-žcvmkovem posestvu so se razdelile v svr-ho zazidave z majhnima stanovanjskimi hišicami. Glede Ljudske kuhinje v Gaber ju je bil sprejet sklep, da se stopi v stik z Delavsko zbornico. Občina stoji na stališču, da mora imeti ona in Delavska zbornica izključen vpttv in vodstvo Ljudske kuhinje. Nabava gramoza za nasipanije cest se odobri. Električni vod na Poltriah se podaljša, v Liscah pa se napravHo dve novi cestni svetiljki. Poročilo računskih poročevalcev se odobri proti Klasovom soci-jalistov, ki izjavijo, da ne glasujejo za poročilo vsiled tega, ker nimajo nobenega zastopnika v odseku. Seja je bila stvarna.
—c Uršulln sejm v Celju je bil prav dobro obiskan. Tudi kupen j a je bila dobra, zlasti čevljarji so bili zadovoljni. Tatvini sta se dogodili samo dve. I>s'ema ženskama so neznani županji odnesli eni 700, druga pa 200 Din. Na živinskem sejmu se je prodalo neka>j živine, cene so bile zmerne.
—c Varujte se žeparjev! V soboto, dne 20. t. m. so biskali Cerje žeparji, ki so drugače v Celju na poslu le ob sejmskih dnevih. Na Glavnem trgu so imeli v dopoldanskih urah še precej dobro žetev. Odnesli so Amaliji Ojsteršek 145 Din in torbico, Emiliiji Erman denarnico z 20 Din, Eliziji Nerad torbico s 40 Din, A'lojiziji Podvornik denarnico s 30 D n in Mari-ji Caiuta 80 Din.
—c Celjski mestni ura;j bo v pnedeljek in torek, dne 5. in 6. novembra radi snaženja zaprt.
umaknil v notranjost zrakoplova. Samo nekaj sekund je manjkalo, pa bi bili vsi trije padli v morje.
Posadka je bila v teh kritičnih trenutkih izročena na milost in nemilost usode. Zaman je skušala priti v radio-brzojavno kajuto, Čije vrata so bila zaklonjena. Posadka je trpela ves čas silno »pomanjkanje vode. Nepričakovan sprejem so pripravili posadki na letališču v Lakehurstu, Komai so stopili nemški letalci iz zrakoplova, jih je obkolil močan oddelek vojaštva in jih od-vedel v pisarno, kjer so jih štiri ure preiskovali. Nemci so energično protestirali, toda vse je bilo zaman. Pri reviziji so jim ameriške oblasti zaplenile med poletom izdelami film, da se ugotovi, če niso morda ponesli kakih važnih straregičnih postojank.
Po reviziji ie prišla vsa posadka pod nadzorstvo policijskih agentov. Edini, ki se ni dal terorizirati, je bil Reiner iz Weehawkena (Novi Jersev), ki se je izkazal, da je plačal 300 dolarjev za polet in da torej ne smejo ravnati z njim kakor s kakim tihotpcem. Izjavil je, da ne bo nikoH več potoval z zrakoplovom, ki je po njegovem mnenju prikladen za poštni, nikakor pa ne za osebni promet. Pritoževal se je, da je vladala v kabimi neznosna atmosfera, kajti za ventilacijo sploh ni bilo poskrbljeno. Posadka je izgubila glavo in dva dni je vladala v zrakoplovu splošna zmeda. Tirdi del nemškega tiska napada dr. Eckenerja in ga kritizira poleg »Grofa Zeppelma«. »Berliner Tagblatt« pravi, da je bil ta polet nacionalistični bum-bug.
da bi ju mogla v-saj tako spremljati na nevarnem poletu.
Krnahi mi je začela vest očitati, da sem se zbala nevarnosti in da nisem poletela z možem. Tolažila sem se z mislijo, da je bilo bolje za mojega moža, da je vzel s seboj več bencina, nego da bi vzel mene, ki bi ga bila med poletom samo ovirala. Na počitek seveda ni bilo misliti. Hotela sem pokaditi cigareto, da bi si pomirila živce. Roka se mi je pa tako tresla, da je malo manjkalo, da si njisem zažgala 1'as. ko sem hotela prižgati cigareto. Vzela sem knjigo, todia črke so mi plesale pred očmi. Začela sem hodrti po sobi, da bi me hoja utrudila, da bi mogla zaspati. Toda kolena so se Trti tako šibila, da sem morala kmalu sesti. Bila sem žejna in grlo se mi -je tako sušilo, da sem stopila v kuhinjo po vodo. Toda kozarec mi je padel iz Tok m se razbil.
Ko sem se omožila, sem svečano obljubila možu, da ga ne bom nikoli ovirala v njegovi kanijeri in da moja bojazen nikoli ne bo preprečevala njegovih načrtov. To obljubo sem vedno držala. Toda ko sem sedela po njegovem startu sama doma, sem začela razmišljati o svoji obljubi Mučilo me je vprašanje, je-!»i bilo prav, da sem ga pustila v nevarnost samega. Ljubila sem svojega moža, toda njegova slava mi ni ugajate. Spoiznala sem, da nisem ravnala prav, ko mu nisem prigovarjala, naj opusti prekoocenski polet. Kar se mi mi ie zazdelo, da vidim pred seboj njegove oči, ki mi očitajo, da sem ga pustila samega na tako nevarno pot. Toda te misH so nasprotovale njegovim idealom, ki sem jih morala respektirati, kakor njega. Bila sem prepričana, da bi raje junaško umrl, nego žtivel v miru in zadovoljstvu.
Strašna noč je končno minila. Težke misli so mi rojile po glavi in včasi se mi je zdelo, da je možev aeroplan srečno dosegel svoj cilj. To zavest je pa takoj izpodrinila slutnja, da je mož p*adel
v morje in utonil. Videla sem v duiiu aeroplan, čiga-r propeler je pokrival led, in svojega moža, ki je moral pristati nekje v ledeni pustinji, kjer zaman pričakuje pomoči.
Čez dan nisem imela časa razmišljati, ker sem morala skrbeti za deco in gospodinjstvo. Morala sem streči bolni hčerki in nadzirati služinčad. Delala sem vse mehanično. Sama ne vem, kaj sem govorila, kajti moje besede niso bile izraz misli in občutkov. Pela sem ob hčerkini postelji, dokler dete ni zaspalo, potem sem pa začela plakati. Stokrat bolje je deliti z ljubljenim Človekom nevarnost, kakor pustiti ga samesa. Nesigurnost je največja muka.
Druge moči se skoro sploh ne spominjam. Opetovano se mi je zdelo, da je mož pri meni in da govorim z njim. Vso noč sem ostala oblečena in oči sploh nisem zatisnil-a. Drugi dan. v četrtek, bi bil moral prileteti v Ne\vyork. To naj bi bil najsrečnejši dan najinega življenja. Upala sem, da je moje bojazni konec, da se ie vse srečno izteklo in da dobim vsak čas radostno vest, da^ je moževo letalo srečno doseglo ameriško obalo. Komaj se je pa dobro /.danilo, me je znova obšla zla slutnja. Telefonirala sem vsakih pet minut, toda moževega letala v Ameriki niso opazili. Cas, ko bi moral doseči Newyork, je bil že davno minil. 0 polnoči sem še vedno telefonirala na vse stratiti, toda srce mi je že govorilo, da je mož za vedno izgubljen in da sem vdova. Skušala sem se nasmehniti, toda groza me je obšla, ko sem slišala lastni smeh. Grizla sem ustnice, da bi iitnhnil histerični smeh. Znova sem planila k telefonu, da bi mi vsaj sporočili, da je mož mrtev.
Zdaj imam občutek, da je mrtvi mož pni meni in da sem bila poročena z mrtvim. Toda zdaj nisem več tako nesrečna kot sem bila (prve dni. Čutim namreč, da me možev duh tolaži in vzpodbu'ia, naj ne obupam. Najstrašnejše iniam že za seboj. Usoda mi ga ie iztrgala, toda tolaži me zavest, da je umrl junaške smrt»;. Upaim, da se mi posreči ohraniti naš dom, ki je poln sponritiiov na zna-unenitega letalca. Neštetokrat se je dvignil v višave, dokler ni spJaval njegov duh visoko pod sinje nebo.
Kakor v Oecameronu
Da Boccacio v svojem »Dckamero-nu« ni lagal in pretiraval, dokazujeta dve drastični zgodbi, o katerih poročajo italijanski listi. Prvi dogodek se je pripetil v malem kraju Cedevigo pri Padovi. Tamošnji okrajni zdravnik Fava, ki je bil že vdovec in je imel več otrok, je bil kljub svoji solidni starosti še vedno zelo podjeten in velik don Juan. Vse mestece je vedelo, da zahaja Fava k neki omoženi ženski v vas. Seveda se je o tem mnogo šušljalo in končno je nekdo na račun starega vdovca spesnil satirično pesem, ki je šla od ust do ust. Naravno, da sta se Čutila zdravnik in varani zakonec prizadeta. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Namesto da bi mož ljubimca svoje žene pošteno nakresal. ga de povabil k sebi in zasnovala sta načrt, kako pošteno izplačati avtorja zlobne pesmice. Najela sta pet znanih pretepačev, ki so bili poprei eksponirani komunisti, pozneje pa goreči fašisti, a so bili radi svojega divjaštva izključeni iz organizac&je. Ta družba je pesnika izvabila v gostilno in najbrž bi bilo po njem, da prebivalstvo ni pravočasno zavohalo nevarnosti. Najeti pretepači so morali z zdravnikom in varanim možem vred v zapor.
V kraju Veneria Reale se je pa odigrala strahovita rodbinska tragedija. Žena nekega Scoletta je možu priznala, da jo zapeljuje in nagovarja njegov oženjeni pri'jatelj. Scoletta je od jeze zaškripal z zobmi in zasnoval zloben načrt. 2ena je morala 'povabiti svojega zapeljivca k sebi. Ta ni slutil nič hudega in prišel je k njej v vas. Mož je torej imel dokaz nezvestobe. Ves divji je napadel svojega bivšega prijatelja in ga z bodalom 50krat sunil v trebuh in prsa. Nato je •truplo stlačil v vrečo in zakopal na vrtu. Žena ga je ovadila in se tako iznebila obeh.
Prememba radio-programa
Sreda 24.: 12: Reproducirala slasba in borzna poročila; 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Leben: 19.30: Ledena doba in nični sledovi v Sloveniji, predava dr. Valter Bohinjc; 20: Klavirski večer prof. Noča: 1. Mozart: Sonata A-dur, 2. Brahms: Iu-termezzo iz sonate F-»mol, 3. Marx: Prae-dium, 4. Debussy: Arabeska. 5. Martuzzi: Scherzo, 6. Novak: Serenada. 7. Chopin: Mazurka, 8. Liszt: Etude de Pacanini No. 5. Vmesne točke poje s. Rus: 21.30: Poročila. — Četrtek, 35.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila: 19: LaŠčina, poučuje prof. Gruden: 19.30: O radiu, predava prof. Andree; 20: Komorni večer. Ko-.rnorni trio za ceMo, gosli in klavir. Sodelujejo člani kr. opere. Koncertni mojster prof. Ivan Trost. sollo - cellist Avgust Muller in kapelnik Niko Štritot. 1. L. v. Beethoven: Cl-dur op. št. 2. Adasogio: Alle-Kro vivace — Largo cen cspressione -Scherzo (Allegro — Finale (Presto): 2. Niels W. Gade op. 29 Novellettes .a-mol) Allegro scherzando — Andantino con moto — Moderato Larghetto con moto — Finale (Allegro); 21.30: Poročila.
Ah tako.
— Poznal sem moža, ki je vedel do sekunde točno, kdaj umre. In izkazalo se je, da je imel prav.
— Kako pa je mogel vedeti, kdaj ga ugrabi sn>rt?
— Predsednik porotnega sodrfča mu je povedal.
Ni vse zlato, kar se sveti
Resnica o poletu »Grofa Zeppelina« v Ameriko« — Zrakoplov je ušel katastrofi samo po srečnem naključju.
Hinchliffova vdova o tragediji svojega moža
Kaj pripoveduje vdova junaškega letalca, ki je poletel z Elso Mackay čez ocean in je brez sledu izginil.
\
Stran 4.
SFOVFNSK1  NAROD« dne 23. oktobra 1928,
Stev 243
de Beauvolr:
Sužnja
Rom sil
Ciin se fe Ottale pr&pričal, da ga Ziana ne more slišati, k zašepetal gostu:
— Oprostite, gospod, da sem bil po opravkih zadržan. Bili ste že zjutraj tn to vem.
— Na vašo zahtevo, kakor veste. Mislil sem, da je zadeva nujna, zato . . .
—Ne bom vas dolgo zadrževal. Vaš sloves mi jamči za vašo poštenost.
— Za kan" gre?
— Za neke li-stine, — j»e odgovoril Žid. Odprl je skrinjico in vzel iz nje listine. — Te listine so zelo važne in rad hi jih spravil pri vas. Star sem in vsak čas lahko umrem. Te listine niso moje. bile so mi poverjene. Naj vam zadostu-je zagotovilo, da je bodočnost, a morda tudi eksistenca mnogih odličnih mož odvisna od tajne, ki jo hraniiio te listine. Nova vojna in odhod brodovja me sili, da vam jih takoj iziročim. Sicer bodo pa pri notarju boli varne, nego pri meni. Evo jih. Menda vam ni treba še posebej omenjati, da mora ostati to med nama.
— Bodite brez skrbi, — }e odgovoril notar in spravil listilne.
— V Benetkah, — je nadaljeval starec, — se mora človek vedno bati vohunov in ovaduhov. V Benetkah so izdajalci med uradniki in lakaiji.
— Komu naj listine izročim, ko pride čas?
— Možu, čigair ime je označeno na kuverti.
— Dobro, ali imate še kako željo?
— Ne, gospod.
— Torej zanesite se name, — je dejal notar in se poslovil.
— Zdaj sem rešen te skrbi, — je mrmral Ottale po notarjevem odhodu. — Tako važne listine in v tako nevarnih časih . . . Toda kako to, da se je nocoj ti o i gost rako zakasnil?
Žid se je naglo obrnil in zagledal £iano, kako je gledala skozi priprta crata na hodnik.
— Kaj počenjaš tu? — je vprašal radovedno.
— Dragi oče . . . Priznati moram, da mi pogled nehote uhaja tja, od koder prihaja vsako noč naš prijatelj. Ta vhod, za katerega niti Taddeo ne ve . •
— Da, je odgovoril starec, — skozi ta vrata so prinašali nekoč beneški plemiči mojim prednikom in meni dragocene pribore, da smo lih raztopili in prekovali v denar za republiko. Zdad so pri kartah in ljubicah tako obubožali, da
Št. 37.347./28. ref. IX.
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje
dobavo štedilnikov,
peči in parketov
za novo mestno stanovanjsko hišo na Poljanah.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/IL, dne 3. novembra 1928 do 11. ure dopoldne.
Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu od 24. oktobra 1928 dalje.
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 19. oktobra 1928.
te poti sploh ne poznajo. Čudna je naša hiša, Ziana. Človeku se zdi, da so videle razpokane stene že mnogo skrivnostnih pojavov, ki ne bodo nikoli pojasnjeni. Pred menoj je upravljal državno kovnico Daniel Wimfen, pred njim pa portugalski žki Sebastidan Gonzales. Na tem stebru sem našel dvajset imen. Človek bi dejal, da je to ječa, ko vidi okovana vrata in zamrežena okna. Železne mreže tn zapahi, ko pa nimamo zlata, ko moramo sami prosjačiti in jemati na posodo, da posojamo plemičem. Nekaj zlatih posod in malo cizelirane srebrnine, to je vse, kar imamo. Zaklad sv. Marka hna vsaj dve kraljevski kroni, mnogo dragocene posode, zlata, z biseri posejane oklepe in evangelij sv. Marka. Neki Caudio S tarna ti je ukradel ta zaklad. Toda tu ne bo nihče iskal zaklada, kajti razen tebe, Ziana, nimam nobene dragocenosti. Čuj, zdi se mi, da slišim na hodniku pred hišo korake. AH ni to naš prijatelj? Nedvomno bo to moj od rešen i k. Vedno ga nestrpno pričakujem in bojim se, da bi ne zamudil ali izostal. Brez njega si ne morem mfsliti življenja, Ziana.
— A kaj sele jaz, oče! Saj tičim večer za večerom v svoji sobici m poslušam, kako odmevajo po hodniku njegovi koraki.
— Torej boš mlsfrra nanj, Čeprav ga ne boš več videte?
— Ga ne bom več videfe.? Torej odide ali pa je že odšel? Oče, povejte mi vse po pravici.
Solze so ji stopile v oči. Silila je v očeta, naj ji pove, toda ves njen trud je bil zaman.
— Da, oče, vedno bom mislila nanj. Saj vas imam rad in tudi z menoj je vedno tako prijazen. V njegovih mislih je toliko ponosa, obenem pa otožnosti, da se mi srni K. Zavfift je v meko čudno tajno, obraz mu zakriva maska, ki pa ne more vedno skriti solz. Ljubim ga, toda moja ljubezen je čista in sveta, kakor je ljubezen do boga in vas, dragi oče.
— Prav praviš, hčerka. Ta mož je najina sreča. Saj veš, kadar pride k nam, pride z njim božji blagoslov.
— A jutri naj odidem! Morda odidem za vedno v izgnanstvo, ne da bi videla njega in zvedela, kdo je. Bati se zanj in ne vedeti, kakšna nevarnost mu preti. Ne vedeti, je-li zemlja, po kateri hodi, njegovo zavetišče aH izgnanstvo. Benetke, o Benetke ,kako grozne so vaše tajne!
Ziana še ni končala svojega tarnanja, ki ga je zid ves ginjen poslušal, ko se je začul pri priprtih vranah rahel ropot. Skozi ta vrata je vsak večer prihajala maska.
2e pri pogledu na tega moža v črnem dominu, mračnega in molčečega kakor grob, bi bilo zadrhtelo vsako drugo dekle, razen zidove hčerke. Njegove zenice so skozi masko tako žarele in vse njegovo bitje je bik) tako zamišljeno, da ni bilo mogoče odvrniti pogleda od njega. Ali je bil ta mož angel ali demon? AH je prihaijal v žddovo hišo kot izkušnjavec lepe T:ve, al*i pa je prinašal božji blagoslov? Ziana je vedela samo to, da >e bila v njegovi navzočnosti zamišljena in razburjena. Njegov vpliv na njo je bil čudovit.
Komaj je vstopil, se je približal Zdani. V roki je držal šopek rož. Izročil ji ga je in jo poljubil na čelo.
— To so zadnje rože, ki jih dobite od svojega prijatelja, Ziana, je dejal z drhtečim glasom. — Kafti vi odporujete, jaz pa ostanem v Benetkah.
Pri teh besedah >e globoko vzdihnfl in se masktfiil na Ottalov stol, kakor da bo zdaj zdaj omedlel.
— Vi ostanete v Benetkah? — je vprašala začudeno. — Za vedno ostanete tu?
— Za vedno.
— Benetke so torej našemu prijatelju tako pri srcu, da jih niti za hip ne more zapustiti. *f
— Benetke, drago dete, ki jih razuzdani plemiči tako ljubijo, mi leže na ramenih kakor obok ječe in ta ječa . . . ljubim jo, kakor ljubijo drugi svobodo. Moje življenje in moja smrt pripadata Benetkam. Brez beneškega zraka ne morem živeti. Nič ni mojega, niti tajna mojm misli, in zato se vedno bojim, Ziana, da pogleda vohunstvo pod mojo masko in v mojo dušo, da me bodo Benetke nekega dne kaznovale za iskreno prizadevanje in vročo željo, da jih osrečim. *
— Obžalujem vas.
— Taka je moja usoda.
— Morda se pa izpremeni.
— NikoH,
— Ah, gospod, predrio zapustim to mesto, mi dovolite poklekniti pred doza in objeti njegove noge. če ste izgnanec, vas pomilostn. On je dober in moč ama v rokah. Mojemu očetu zelo zaupa.
— Dete, vi ne veste, da dož v Benetkah ne igra nobene vloge.
— Če on, ne more pomagati, se pa zatečem h grofica d' Azola, k moji pokroviteljici.
— Molčite! Obračati se na grofico d' Azola bi pomen/ilo izdta?ti me.
— Prestrašili ste me, — je dejala Ziana z drhtečim glasom.
Julka Kureševa nedolžna?
Senzacijonalne ugotovitve dunajskega novinarja. — Tudi han coska javnost dvomi o Julkini krivdi. — Proces bo najbrž revidiran«
Dunajska »Die Stunde« prinaša zanimiv članek izpod peresa svojega stalnega pariškega dopisnika E. G-a., ki se zelo toplo zavzema za nesrečno obsojenko Slovenko Julko Kureševo in indirektno r.amigava. da je Kureševa nedolžna.
Pariška porota je obsodila 32- letno Julko Kureševo na podlagi indicij na smrt, čeprav je trdovratno tajila svoje dejanje piše dunajski novinar. Proces je bil dramatičen., razglasitev obsodbe je vplivala strahotno in porazno. Obsojenka divja kakor blazna v isvoji celici. Že so nastali prvi dvomi o krivdi nesrečne ženske. Če Julka umora res ni izvršila stojimo pred eno najgroznej-ših j u stični h zmot v zadnjem desetletju.
Kureševa se je pri obravnavi vedla" vse tri dni zasliševanja tako, kot je potrebno, da porotniki potrdijo vsa vprašanja glede krivde. Lagala je in nehote je napravila vtis, da ne laže zato, da bi rešila svojo glavo marveč da skuša v prepričanju, da bo oproščena, prikriti resnico. Porotnikom so predočili njene velike roke, ki so baje zadavile 13- letno dekletce in ukradle 3000 frankov. Sarkastično je obtoženka pripomnila: »S temi rokami sem bila rojena.«
Mati nesrečnega otroka je prišla v žalni obleki in s pajčblanom na obrazu v dvorano. Jokala je pretresljivo, pljunila je na obtoženko in klicala boga, naj jo kaznuje za zločin.
Marsikatera priča tega teatralične-ga nastopa ni uvidela, kaj Ima to opraviti z indicijami. Celo babico nesrečne umorjetnke so pozvali za pričo. Videla je Julko pred dobrim letom, vendar je že takrat v njenem peklenskem pogledu čitala namen umoriti njeno nedolžno nečakinjo. Že takrat so baje Julki-ne roke dišale po krvi! Babica je to pripovedovala tako sovražno, da se je morala celo obtoženka smejati. V tam trenotku je mati pretresljivo zakričala. Ta komedija je seveda vplivala na porotnike. Državni pravdnik je že popre-je zahteval Julkino glavo in na pomoč mu je prišlo tudi časopisje. Za pariške liste je bilo že vnaprej jasno, da je Julka morilka. Vse to se je kopičilo nad Julkino glavo, in sirota je imela še to smolo, da ni bila lepa . . . Samo lepe, dražestne ženske najdejo milost v očeh pariških porotnikov.
Da ro tri priče videle vstopiti v hišo roditeljev baš usodnega jutra neko blondinko, da pa so pri razpravi vse tri spoznale v Kuresevi kljub njeni črni dečji glavici žensko, ki je odpeljala otroka, ni pri razpravi igralo nobene vloge. Zvabila jo je baje že dopoldne v Boks de Boulogne, ji vzela 3000 frankov in jo zadavila. In preiskava je pokazala, da je bil umor izvršen dopoldne. Ampak nesrečna žrtev je bila ob treh popoldne, ko jo je našil neki paznik, še gorka in je še hropela . . .
Ko je senat razglasil sodbo, se je Kureševa zgrudila na tla. Vsa obupana in ogorčena se je zvijala na tleh in šepetala:
»Ti figarji so me res obsodili!«
Zdaj sedi v celici smrti v zatohli žemiki jetnišnici Saint Lazare. Dobra sestra Leonija ravna z njo zelo lepo. Predsednik republike bo Julko najbrž pomilostil. Ni običaj, da žensko obsodijo na smrt, kaj šele justificirajo.
Vsa iz sebe bega Julka po celici, s pestmi zbija po zidu, njene roke so že vse krvave. Dan za dnem divja, kliče na pomoč, prisega in roti paznike, da je nedolžna. Pretresljiv je njen krik za njenimi štirimi otročiči, o katerih ne ve, kje so. Ta krik prodira tudi v javnost AH je dovolj močan, da bo razveljavil obsodbo, ki zelo spominja na' srednjeveške obsodbe, izrečene na podlagi domnev? Že se oglaša časopisje, že vprašuje vodilni pariški list: Kaj pa, Če je res nedolžna? Zagovornik skuša od svoje klientke zvedeti resnico: Ali je bila sama? Kdo je bila ona blondinka? Koga skuša Julka rešiti? Ali je sploh sok riva? Prepričan je, da čuva Julka tajnost, ki jo bo še izdala in ki bo prisilila sodišče, da odredi revizijo procesa.
Usmiljeno srce.
Ko so privlekli Daliensa na morišče, so rablji neusmiljeno pretepali konje4, ki bi morali nesrečneža raztrgati. Hčerka bankirja Boureta je vzkliknila: Ubogi konji!.
Iz sv. pisma.
Svetopisemska pravljica, da je hudič v podobi kače zapeljal Evo, da bi mogel podjarmiti človeštvo, pomeni, da moški že od pamtiveka podlegajo ženskam, ženske pa hudiču.
3XXf
3
že imate
^fibum slovenskih književn kov
ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba* krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes.
Umetniško -vezana, knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zsBrnge
v Iiubljani
Prešernova ulica Štev. 54 (nasproti glavni poŠti).
3MKE
3X
TOBLER
Zttittvt Ite poft»<!
1841
Svetovat tovarna ćokaaatsfta, taaAaMt**. fcaafcao* BDI NA ČOKOLADA HMSZl KOftttUttBftlfc
ciniki ■
w tablicah. kioaetHi In napolrtattkab
Črna zimska suknja
dobro ohranjena, se proda za Dio 500 —. Naslov v upravi «Slov Naroda*. 2008
Moško suknjo
črno, skoraj novo, za srednjo moško   postavo,   ugodno   prodani v Rožni dolini,   cesta VI,   št. 4/1.
2020
Pasmo  dvignite    v upranri
Namoda. Zefto važno.
»Slov. 3043
Lokal
primeren za trafika, s stajno-vacvjem dveh sob, kuhinje mi potikišn, išče mir.na strainka v m-estu aH na pe-TJf«rri»>i. Ponudbe na uprajvo te«ga tista pod »Suho stanovanje 2039«.
Šivilja-pomočnica
iSče delo. Nastop takoj. Ponudbe na opravo tista pod «§iv»tja»/2002.
Enodružinsko hišo
(vik>) z vrtom, dobro ohranjeno, efekfcrika in vodovod, v Ljubljani ali na periferij:!, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo tega Iterta pod »Ugodno« 2040«.
Zahvala
Prejel sem od svojih prijateljev, to* variŠev in znancev toliko iskrenih Če* stitk, da mi ni mogoče, zahvaliti se vsa* kemu posebej, tako, kakor bi rad.
Globoko ginjen od tako nepričako* vanih izrazov blagonaklonjenosti, mi bodi dovoljeno, da se tem potom vsem najsrčnejše zahvalim.
Dr. I. Hogler.
Štajerska portugalka
je do&a. Pavla Feldstean. 203$
Krasna bukova drva
zdrava, pooofoooka aaha. te pokritega skladiSCa, dobavila promptno Cobn. VVoifova 1. Tet 2756. 93-T
Na prodaj
Več rabljenih otroSUn voatčfcov in dvokoies, t dotocetn stanja, teto poceni na prodal. P. BatJeL Ljubljana. Kariovtka cesta H. 4. 1705
Službo vratarja
ali nočnega čuvaja išče invalid. Ponudbe na upravo lista pod 'Takojšnji nastopa/1978.
Kanarčki harcerji
čistokrvni, fini pevci, se prodajo. Botorfeeva ud. 33. 2028
Kovaški pomočnik
vojaščine prost, i$če službe. Nastop 1. novembra. Ponudbe na upravo  festa pod «SoHdeo>/lS85.
Za dom!
ta Hrlile, krolača. Cavflarfe Itd
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vanj polet fhraaja en t u (obliva), rasa (Itfta). krpa perilo la oo tavice Brca vsakega jremtalanl* ptoiC ta drogo )» stroj v tntnad priprav*«« ar sa resea!« ta ravao tako hitre topa« ta aa vidno IrvaaJe — Polet vtaa aradaoatf. « Vb ta rseca  ttvatal   stroj STOCWCR,
la ta« ■afaaaaaajl Na taaaadka egddaa prtfka to oda]ta a* bo kVtŠmOml pri
L od. Baraga,
Ucffcltaaa. Seleabariovt 1 L
a* v jaaaaja, —  uaodD. i poaML — IStataa
/
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos» in gosp. mmdru^B z o. z* v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
r-odel uie ^sakovrtne kredite, csnomtiia menlct, b** Sprejem* Drailitat vlOfe na KBiii.ce ah v cekoćem «ot pooDičtsCeni prodaja.ee arctK oriavo* razreou* loterij ira takturt ter izvrStiie razen deviznih tn vahftnlh *se   r*fcanu ter * obrestni* DO dogovoru naii>godne<e.   vodi poseben oddelek za njih prodajo, pole)? tega prodau
= v oanćno strogo ,p.cf* nc, 0Osl«> ===== rudl *re*kp ***** <tet*na ^broW* ^dnim« ™*o
U rajala: Joatp Zopaaofe. ~ Za aNtrodno dalarnoa; Crto jaertot « «6a opravo 10 uuciauu da ima. Ow*n Cbnau*. ~ Vai t 4*ji*Jjaai.