C. C. Pa$tal$. • E$ce ogni mercoledl e ventrdi. • 31 marzo 1926. Posamezna številka 25 stottnk. Ixhala: vsako sredo zlntral in petek zlutral. Stane za celo Itto IS L. » polleta 8 * > četrt leta 4 * Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročUa brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle, maJJlMZt Št. 24 V Gorici, v sredo 3Lmarca 1926. utoix. Netrankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računalo po dogovoru in se plačalo v naprej. List izdala konsorci) 'OOKIŠKE STRA2E*. Tisk Zadruine tiskarnt v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308. IVevarnost. Pred svetovno vojno smo živeli v mnogonarodni državi. Posledice tet ga so bile različne: senčne a tudi solnčne. Ker sta hotela dva naroda: nemški in mažarski, kljub temu da nista imela večine, vladati in gospot dovati, je stalo notranje državno življenje v znamenju medsebojnega trenja in neprestanih vročih narodt nih borb. Ta metež v marsičem ni rodil dobrih in plodnih sadov. Vzbut jal je sovraštvo in prenapetost, trat til dragocene življenjske moči in site, kvaril često značaje in oviral pogosto najboljše može pri prosvett nem, gospodarskem, socialnem in obče koristnem delu. V skrbi in delu za ohranitev lastne narodnosti, v težkem boju za naravne in temeljne pravice svojega naroda, so se večt krat izrabili in izčrpali najodličnejši in najkrepkejši borci. To nezdravo in moreče stanje je samoposebi but dilo protiavstrijsko mišljenje in utU ralo gaz ustanoviivi lastnih narodt nih držav. Tudi grozno in diyje svetovno klanje ima deloma svoj izt vor v bolestnem hrepenenju nemt ško f mažarskih mogotcev po nadt vladi in neomejeni oblasti. Zivljenje v mnogojezični avstrijst ki monarhiji, je pa imelo za nas Slot vence, poleg težkih in skoro net znosnih neprilik, tudi nekaj dobrega in koristnega. V trajni borbi za svoj narodni obstanek, v nepresiat nem ozkem stiku z drugimi narodi, v neprostovoljnem sožitju z Nemci, Mažari in drugimi, smo bili vsak dan primorani jih spoznavati in se od njih učiti. Ze sola — in izvzeti ne smemo niti ljudske — nas je silila, da se nismo bavili samo z lastno pret teklostjo in svojsvenostjo, temveč da smo se pečali tudi z zgodovino, jezikom in najrazličnejšimi duševt nimi pridobitvami ostalih narodov. To je vplivalo na nas v dvojnem oziru blagodejno. Prvič: bili smo pr'u morani, da smo se veliko in vestno učili. Vsak naš izobraženec se je ze v mladih letih naučil poleg materint ščine, še enega in dveh jezikov. S tern mu je bila odprta pot do vseh zakladov drugega naroda; omogot čeno mu je bilo, da si je svoje obt zorje silno razširil in svoje znanje oplodil z najglobokejšimi deli drw gorodnih umetnikov in mislecev. Toda ne samo naše izobraženstvo, temveč tudi naši napolizobraženci in celo naši priprosti ljudje so bili vsled danih prilik primorani se učiti tujih jezikov in spoznavati druge narode. Med nami skoro ni bilo clot veka, ki bi poleg svojega rodnega jezika, ne obvladal vsaj nekoliko še kak tuj jezik in ne poznal vsaj od daleč tuje šege, navade in zgodovi* no. Sila razmer nam je odprla pot gled v široki svet in nas je dvignila na zelo visoko stopnjo splošne izobrazbe. S ponosom in samozas vest jo smo ponavljali pomembni in značilni Slomšekov izrek: »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.« Drugič: Sola in vse naše iivljem ske prilike so od nas z neizprosno vstrajnostjo terjale, da smo vadili svoj duh, utrjali in klesali svoj zna> čaj in se naučili mrziti ozkosrčno in samoljubno omejenost. Vsak izt med nas se je moral več in resnejše učiti kakor je v navadi pri drugih narodih. Vsak se je zavedal, da si pribori ugodnejšo mesto v človeški družbi samo s temeljitim znanjem in globokim umevanjem svojih po klicnih dolžnosti. Radi tega je pot stal skoro nevede in nehote neods jenljiv in žilav pri širjenju svoje splošne in stanovske izobrazbe. Učil se je ljubiti svoj jezik in rod, obt enem je pa znal vporabiti in ceniti tudi pridobitve drugih sosednih nat rodov. Bili smo skromni po številu, toda od leta do leta bogatejši na svoji duševni prosvetljenosti. Če motrimo naš sedanji položai, se ne moremo otresti slutnfe, da je ta nasa razvojna črta ogrožena. Zdi se nam, da z dneva v dan bolj let zemo v tesno in omejeno obzorie naše ožje primorske domovine. Naše šolske razmere in vse drw ge javne uredbe s svojimi net smotrenimi predpisi nam otežujejo pot do bogatih vrelcev italijanske kulture in jezika. Način, po katerem se nas hoče seznaniti z zakladnico italijanskega naroda nam naravt nost zabranjuje dostop do teh svet tinj. Mi stojimo pred vrati, za kat terimi so nakopičena velika bogast tva, toda dohod do njih je za nas zabarikadiran. Ostati moramo zut naj revni in siromašni. Ker so nam tudi drugi viri dusevne hrane skoro docela zaprti, živimo v nevarnosti, da bomo duševno obubožali in zat mrli. Napnimo vse sile, da do tega ne pride! Zavejmo se nevarnosti, katera nam preti, sedaj se ji še lafo ko izognemo! Kaj se godi po svetu? V Jugoslaviji imajo zopet poli« tične dogodke, ki bodo ravno prav prišli za kavarniške razgovore 5ez praznike. Vedno se zgodi kaj no« vega, kar pa je v resnici že od sile staro. Še zmeraj se tepejo politiki za premoč na odločilnih mestih v Belgradu. Boj za in proti staremu Nikolaju Pašiču, skrivnostno šepe« tanje, kako Radič in Pašič drug drugega vlečeta, namigavanje, da bo Ninčič Pašičev naslednik, vrhu tega vsega še plemenska nasprot« stva, ki jih podžigajo kričači, vse to tlači kot mora krepki razvoj Ju« goslavije. »Deca« se kretfa. Dolgoletni ministrski predsednik Nikolaj Pašič je kakor oče med svojimi poslanci. Tudi v govorih jih navadno kliče: »Vi, deco.« Vsled svoje častitljive osebnosti in dolge politične preteklosti vživa po vsej Srbiji veliko spoštovanie. Radikal« na stranka bi se bila že preje cepila, če ne bi nastopil Pašič in ukoril svojo »deco«. Vsak punt med njo je znal takoj potolažiti. Zadnja leta pa se vse boli glasno sliši, da je sicer vse časti vredni državnik le prestar, da bi mogel krepko krmariti državno ladjo. V samem radikalnem klubu so začeli mrmrati. Ni jim več bila všeč Pa« šičeva vseoblastnost. »Ninčic naj pride na njegovo mesto«. so želeli na tihem nekateri. Ta želia se je že preobrnila kar v nezadovoljstvo. Vedno bolj jasno so se kazali ob« risi dveh struj med samimi radika« li. Ni pa še bilo prav znano. kdo se bo upal prevzeti odgovornost za nastop proti Pašiču, čigar glava je celo na strankinih izkaznicah na« tisnjena kot največje jamstvo radi« kalne stranke. Sinko Rade in njegovi posli. Neomejeni ugled sivega ministr« skega predsednika pa ima največ* jega nasprotnika v Radetu Pašiču. Ta je sinko edinec. Mlad. elegan« ten človek, ki mu ne manika nice« sar. Kot sin svojega mogocnega očeta je znal in mogel odkriti zlate žile tarn, kjer bi jih kdo drugi go* tovo ne bil mogel. Sinko Rade, ki je tudi kot njegov oče dobro znan si« roki javnosti, ima na strani že prav čedno premoženjce za stara leta. V Berlinu n. pr., pravijo. je posestnik kar ene cele ulice. Opomogel pa si ni Rado Pašič s kako javno službo, marveč. kakor se šušlja, edinole izkoriščajoč svoj položaj kot sin mogočnega Pašuci. Vrhu tega je pa še prišlo na dan, da Rade ne plačuje kljub ogrom* nemu premoženju niti pare davka. To so začeli izrabljati Pašičevi na= sprotniki, češ, glejte, kakšnega sin« ka ima, ki državo izsesava. Z bor« bo proti sinu so hoteli udariti očeta. Pa ni šlo tako gladko. Gre Rade v uredništvo uglednega beograjske« ga lista »Politike« in napiše odprto pismo. V njem samega sebe nič ne opravičuje, marveč obdolžuje tudi svoje nasprotnike hudih izkoriščanj v škodo države in davkoplačeval* cev. Obenem napade in dolži po« neverbe samega Ljubo Jovanoviča, ki je znan kot drugi najuglednejši mož pri radikalih. Najhujši očitki Radovi pa lete na Dragišo Stojadi« noviča, zeta Ljube Jovanoviča in visokega ministrskega uradnika. Ta gospod je bil namreč v listih javno napadel Rada, ker ni plačeval dav> kov. Kljub temu je ta visoki urad« nik še ostal na svojem mestu. Zdaj mu je pa napadeni Rade povedal, da ni prav, če si je upal z lastnim maslom na glavi pod solnce. Zet in sin. Cela zadeva je zdaj pa že zado« bila politični značaj. Dragiša Sto« jadinovič je zet Jovanovičev, a Ra« de sin Pašičev. To se pravi z dru« gimi besedami. da to ni spor med Radom in Dragišo, marveč med Jo« vanovičem in Pašičem. Po objavi Radovega pisma proti Jovanoviču so že vsi vedeli. da sta si radikalna prvaka vrgla rokavico. Tiho nasprotstvo med Pašičem in Jovanovičem je pa že prej obsto« jalo. Razcep v radikalnem klubu je postal naslednji dan se bolj očit. Po vseh radikalnih središčih se pripravljajo na proslavo Pašičeve osemdesetletnice. V naertu je, naj se Pašič ta dan ovenča z zlatim lo« vorjem. Za proslavo je bil izbran tudi poseben odbor z Jovanovičem na čelu. Preteklo sredo je bila seja tega odbora. Takoj spočetka se dvigne predsednik Jovanovič in izjavi, da odlaga vsled napadov Pašičcvega sina predsedstvo odbora za Pašičc« vo proslavo. Na Radove napade pa ne more odgovarjati, ker bi sicer moral izdati imenitne državne taj« nosti. Seja se je po tej bojni napo« vedi prekinila. Kaj sedaj? Nasprotniki radikalov se zdaj vesele, ker upajo, da se poslanski klub razeepi in stranka sama osla« bi. Med poslanci ima Liuba Jova« novič precej vpliva, enako številna je pa tudi Pašičeva struja. Radi« cevci se zdaj na vse načine trudijo, da bi ne prišlo vsled teh težav tudi do vladne ostavke, ker bi si potem tudi oni morali znova začeti odpi* rati vrata v vladne palače. Saj so komaj 27. marca z zahvalno službo božjo in pojedino praznovali veseli dogodek svojega izpreobrnjenja v vladno stranko. Navdušeni Pašičevi somišljeniki zahtevajo, naj glavni odbor radi« kalne stranke nahne Jovanoviča iz stranke. Sivi Pašič ima pa druge misli v glavi. Najprej namerja zo* pet vso »deco« potolažiti: vzel bo baje v via do dva ali tri Jovanovi« čeve pristaše. Ko se bo vsa zadeva polegla in bo njegov nasprotnik najmanje pripravljen, ga bo trdo pri j ei. Možen je pa še tretji izhod: da postane sedanji zunanji minister dr. Momčilo Ninčič Pašicev nasled« nik. Pri tem so pa tudi težave. Na« letel bi gotovo na odpor pri radi« kalih samih, ki rabijo moene in ča« stitliive osebe, še bolj pa pri vsej ostali opozieiji. ki baš sedaj Nin« čiča trdo prijema zastran njegove zunanje politike. Ninčičeva zunanja politika. Zunanji minister Ninčič se je pred ženevskim zborovanjem dosti vozil po zapadni Evropi. Potrkal je pri Mussoliniju v Rimu in se z njim domenil, kakor eni pravijo in drugi zanikujejo, glede prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Itali« jo: sei je v Pariz in tudi tarn baje sklepal dogovore. V Ženevi se je pa pogovarjal z različnimi drugimi državniki. Nekateri listi, med temi zlasti italijanski, so hvalili Ninci« cevo sposobnost in dokazovali po» trebo po čim prisrčnejšem prija* teljstvu med Jugoslavijo in Itali jo. So se pa našli tudi drugi časopi« si, med temi posebno angleški. ki so pisali. da si ni upal gospod Nin« čič nič kaj odločno zagovarjati svo« je dežele in svojih ljudi. Vsled ta* takih nasprotujočih si mnenj je vse čakalo, kaj bo Ninčid sam po« vedal o svojih političnih obiskih. Na seji narodne manjšine je zu« nanji minister na široko govoril o Zvezi narodov in Malern sporazu« mu. Dejal je, da je Jugoslavija do« bra prijateljica Francozov: tudi z Angleži in Nemci se dobro razume. Nie manj pa tudi ne z Albanci. Grki, Turki in Bolgari. O sosedi Italiji je izjavil, da so skoro vsa vprašanja med Jugoslavijo in Itali« jo rešena in da bo zdaj začela doba prijnteljskega sodelovanja na vseh noljih. Njegov razgovor z Mussoli« nijem. da ga je v tej veri še bolj potrdil. Gospod minister ne dela prav. Po končanem govoru so se dvig« nili številni poslanci, ki so v ostrih besedah grajali zgrešeno Ninčičevo politiko. Najbolj mu zamerjajo, ker nima pri zunanji politiki ljud« stvo potom svojih poslancev nobe« ne besede. Vse odločajo le tajno v ministrskih sobah. Ostro je pobijal tako politiko poslanec Hohnjec od jugoslovanskega kluba. Kakor pi» še milanski »Corricre della Sera« z dne 28. marca je Hohnjec »prote« stiral proti tlačenju Slovcncev in Hrvatov v Italiji in ker ni imel nie očitati prijateljski zvezi z Itali jo. žcli, nai ne gre prijateljstvo s so« sednjo kraljevino na škodo Sloven« cev in Hrvatov«. O koroških Slo? veneih je dejal, da so vsled nestrp« nosti nemških nacionalistov obso« jeni na narodno smrt. Nimajo niti ene narodne sole. Na to pa zunanji minister ne migne niti s prstom. Na zadnje je skušal minister Ninčič svoj govor nekoliko popra« viti; na Hohnječeve besede pa ni nie dejal . Stran 2. »QORlSKA STRATA« DNEVNE VESTI. Cepljenje koz. Mestno županstvo razglaša, da se morajo vsi otroci, ki so bili rojeni v drugem polletju preteklega lets, podvreči cepljenju. Prav tako tudi tisti, ki so bili rojeni v prvem pol» letju 1925. ali še prej in ki še niso bili ccpljeni. Cepljenje se bo vršilo od 7. apri* la do 30. junija vsak delavnik od 3. do 4. ure popoldne via Mazzini št. 7, prvo nadstropje. Starši bodo še posebej obveščeni, Šolski otroci se bodo cepili po šolah. Tečaj o cepljenju in predkaljenju trt v GoricL Oddelek za trto in sadjerejo urada za kmetijski potovalni pouk priredi dne 8. in 9. aprila v deželni trtnici v Gorici, via Trieste St. 43. javen teoretično praktičen tečaj o cepljenju in predkaljenju trt. Tečaj, katerega se moreio udele* žiti vsi kmetovalci, začne v zgoraj navedenih dneh ob 9. uri. Gluhonemnica. V soboto so po dolgem presledku slovesno otvorili nekdanjo deželno gluhonemnico, ki je ustanova očeta goriških Slovencev Valentina Stani« ča. Zavod so popolnoma prenovili in ima dokaj lepo zunanjost. Biv* šega voditelja gluhonemnice č. g. Reščica, ki se je za gluhoneme sirote in njih zavod dosti žrtvoval, so vpo« kojili. Odslej bo opravljal na zavo« du le katehetsko službo. Ostale učne moči, razen ene učiteljice, so ita» lijanske. Častitamoi Naš rojak Srečko Kumar, ki je v dobrem snominu našim zboro» vodjem izza zadnjega pevskega tečaja, je napredoval. Doslej je bil pevovodja »Glasbene Matice« v Ljubljani, zdaj ga je pa prosvetno ministrstvo imenovalo za profesor* ja na glasbeni visoki šoli v Zagtet bu; obenem bo tudi vodil slavni pevski zbor »Kolo« iz Zagreba. Talenti, kje ste? Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani je razpisal tri nagrade. Kdor napiše dobro slovensko igro dobi 10.000 dinarjev, kdor zloži slovensko opero bo nagrajen z 20 tisoč dinarji; za besedilo k operi je pa obljubljenih 2000 dinarjev. Fašistovsko zborovanje. V pondeljek zvečer so imeli go* riški fašisti svoj občni zbor. Vodil ga je zaupnik za furlansko pokraji* no poslanec Moretti. Vodia gori* škega fašizma odvetnik Caprara, ki je bil znova izvoljen kot poli* tični tajnik, je podal dolgo poroči* lo o stanju fašizmi v deželi. Branil se je vseh očitkov, kiterj so prej leteli nanj. Nato so v imenu skva* dristov prebrali izjavo, kjer se da« je Caprari prosta roka pri izberi sodelavcev. Na zboru so govorili nekoliko tudi o tujerodnem šolstvu in vprašanju tujerodcev. Ukradeno. Sinu Juga Ivana iz Anhovega, učencu obrtno nadaljevalne sole v Kanalu, je bilo ukradeno skoro no« vo dvokolo znamke »Atena« št. 92« 490. Kdor izsledi tatu dobi pošteno nagrado. Kaj pravi g. Caprara? Odvetnik Caprara, ki vodi po Pisentijevem padcu goriški faši* zem, se je vrnil od važnih političnih obiskov iz Rima. Dopisniku lista »Giornale del Veneto« je podal ob vrnitvi nekaj zanimivih izjav. Go* rica, tako je dejal fašistovski zaup* nik, ima visoko poslanstvo poitali* jančiti tujerodno prebivalstvo (Slovence). To priznavajo tudi vsi gospodje pri vladi. Zato bo to leto bržkone podeljena sveti Gorici zla* ta svetinja in jo bo obiskal sam Mussolini. Govorili smo v Rimu z visokimi gospodi, je nadaljeval g. Caprara, tudi o versko*političnih vprašanjih. Toda o tem moram strogo molčati. In je končal z bese* dami, da je politika goriškega fa* šizma popolnoma zrela. Novi falistovski tajnik. Čujejo se že govorice. da bo na Farinaccijevo mesto prišel poslanec Avgust Turati kot glavni tajnik fašistovske stranke. Farinacci bo pa prišel na neko drugo visoko mesto. Kraljevska zaroka. Za velikonoč pričakujejo, da se bo prestolonaslednik Umbert zaro* eil z belgijsko prineezinjo Marijo. Princezinjo so že povabili v San Rossore, kjer biva kraljeva dru* žina. Zopet pred sodniki. Violo in Malacrio, ki sta bila ob« tožena kot pomagača pri Matteot* tijevem umoru, a sta bila oprošče* na, so spet policaji v Milanu zgra* bili. Prvi bo zastran nekih sleparij sedel, drugi je pa nek je precejšnje svote poneveril. Kitajske zmede. Na Kitajskem se vedno koljejo. Malokdaj pa se ve, kdo si stoji na* sproti. Za enkrat je tako: tri je ge* nerali, Čangtsolin iz Mandzurije, Vupejfu iz osrednje Kitaiske in Ličinglin iz Šantunga prodirajo proti Pekingu. Pred prestolico se jim ie posttvila po robu državna vojtka pod povcljstvom Fengjuh« ¦lang*. Zdfuženl generili so proti boljševiškemu vplivu, ki se je na KfUJskern ie močno ztsidrsl, in za zvtzo z Japonsko. FengiuhsUng pa ravno narobe. Pravijo, da je držav* na vojska že poražena. Pred do« brim letom so si bili pa sedanji trije zavezniki hudo v laseh. Dober začetek. Iz Nemčije pišejo, da ie stevilo brezposelnih padlo. Dosti jih gre zdaj delat na polje. V zimi bo pa spet zraslo. Pozna osemdesetletnica. . Radikalna stranka pripravlja ve* like reči v proslavo Pašičeve osem* desetletnice. Nikola Pašič pa je bil rojen 1. 1841. in je torej že 85 let star. Primorec v boljševiški službi. V boljševiški armadi služi več Slovencev. Tržačan Jenko se je povzpel že do velikih mest pri ge* neralnem štabu v Moskvi. Sedaj je vlada poslala v važnih poslih nekega Slovenca v Pariz in London. Sedma obletnica fašizma. V nedeljo so po vsej Italiji slavili sedmo obletnico fašizma. Fašistov* ski vodje so odpotovali v razna večja mesta, kjer so imeli slavnost* ne govore. V Rimu je govoril Mus* solini. V Milanu pa tajnik Farinac* ei, ki je ob zaključku izjavil, da je svoje poslanstvo kot glavni tajnik fašistovske stranke dovršil. Gori* ški fašisti so šli k slavnosti v Vi» dem. Nov odvetnik. Odvetniški sindikat v Rimu je podelil Farinacciju cast, da sme po* stati kazenski zagovornik. To pa zato, ker je Duminija tako dobro zagovarjal, da ni dobil skoraj nie kazni. Važne spremembe. V italijanskem zunanjem mini« strstvu so se izvršile važne osebne spremembe. Doslej je vodil zuna* nje ministrstvo senator Contarini, diplomat stare sole. Imel je sicer le naslov glavnega tajnika tega mini» strstva, a pod tem naslovom se skriva osebnost, ki pravzaprav vozi zunanjo politiko. Na to odločilno mesto pride sedaj Bordonaro, ki je bil dozdaj poslasik na Dunaju. Znova začne. Abd*el«Krim se je te dni ženil pri Kebal plemenu, ki je doslej sta* lo na španski strani. Z ženitvijo si je pridobil tudi velik političen uspeh. Zato se zdaj pripravlja na nov naskok proti sovražnikom. Romunski vlastodržci. Odkar je odstopil mogočni Bra* tianu je ves Bukarest podoben voj* nemu taboru. Bojno opremlieni od» delki krožijo po mestu. Baje so priprtvljali komunisti revolueijo. Nekateri pa hočejo vedeti. da na« cionalisti. Zdi se pa, da hoče Bra« tianu • svojimi puškami preplašiti svoje nasprotnike, da sploh ne bi skušali priti v ministrske palace. Slepec je izpregledal. Milan Petkovič iz Tenja v Srbiji je bil že 10 let slep. Beograjski zdravnik Kostič je slepca operiral in mu vrnil vid. Lep uspeh zdrav* niške vede. Pismo iz JHapseilla. Marseille, pred veliko nočjo. Hodil sem po mestu brez cilja, brez skrbi, kakor tujec, ki bi si rad ogledal mesto. Siroka ulica, ob stra« ni nasajena z mogoenimi platanami — take ulice imenujejo Francozi bulvarje — me je pripeljala precej izven mesta. Ropotanje voz, tram* vajev in avtomobilov, kakršnega poznajo le velika trgovska mesta, je hvala Bogu ponehalo. Za hip postojim in se ozrem na* zaj: Prispel sem na enega izmed mnogih obronkov, na katerih leži Marseille. Pred mano se odpira ši* roko dolgo korito, posejano s hiša* mi, ki se zliva v morje, v staro pri* stanišče; za drugim gričem obširno moderno pristanišče, zavito v meglo dima. Kako malo cerkvä se dviga iz te temne mase his, kako malo zvo* nikov zemskega popotnika k nebu! Marseille je mesto trgoveev. Le tarn na južno zapadni strani ugle* dam na visokem griču veliko svetiš« če, na vrhu stolpa se blesti velikan« ski Marijin kip, oblečen v zlato, Rdeči žarki zahajajočega solnca se odbijajo ob zlatem kipu in se raz* pršijo nad mesto, kakor bi Mati božja delUa milosti zemljanom. Ko* liko mornarjev, ki so zapuščali star« še, zaročenke, žene in otroke, se je proseče ozrlo po Materi božji, ko je ladja zapustila zavetišče v Mar« sielle*u! Mnogi so bili uslišani, a dru* gi tudi ne. Koliko jih je požrlo mor« je daleč od domovine, koliko se jih je vrnilo in našlo družine razdejane. Življenje, igra ljubezni in smrti... »On demande des souriers«, ma* la tablica na železnih vratih v veliko tovarno na levi strani. Filozofirat bi bil dalje, da me ni ta tablica prcki* nila. »Iščejo se delavci!« Koliko de* lavcev je že postalo pred to tablico? Slovenec, morda še nobeden, naši fantje gredo bolj proti severu v rud* nike. Tarn so tudi take tablice, taka železna yrata. Na stotine slovenskih mož se je že ustavilo pred podobni* mi vrati, lačni, zmučeni od vožnje, s par franki v žepu. Odprli so ne* odločno vrata. Fini uradnik je izpre* VACLAV BENEŠ - TftEBlZSKf Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Dalje.) Služabništvo se je razteklo na vse strani in Sektatorji z gospodom gro* fom so hiteli v dyorano, kjer sta stali sveči ob Križanem, toda za listino, na kateri je bilo napisano da* našnje zaslišcvanje in razsodba, ni bilo nc duha nc sluha. In vendar se zunaj ni ganilo niti stcbelce, veter 'c torej ni mogel odnesti. Ura v zvoniku je bila zategnjeno in zamolklo, kakor da hoče biti do sodnega dne. »Gospod grof, prišel si na čudne oglede. Tcga se sam nisem nadcjal. »Mi vojaki smo preveč vajeni na take primere, gospod oskrbnik. In če nam je kdaj malo tesno pri sreu, pogledamo globlje v kozarec!« »Izvrstna misel, prijatelj!« je vzkliknil mlajši Sektator. »Ali moremo piti na svaštvo?« »Kakor je tvoja volja. gospod grof!« Gospod Blasius Sektator se je silil, kar je mogel, da bi se smejal in delal vesel obraz. »Tvoja hčerka mi bo dobrodo* šla, čeprav je bila nevesta obso« jenca!« Zdelo se je, da so Sektatorji go« spoda grofa začarali, da se jim s svojimi cekini ne bi mogel izmuz« niti. Začeli so piti in niso več slišali ure, ki je bila vedno strašneje, niso slišali, kako je v njej hreščalo vse kolesje, kakor da se hoče razdro* biti. Kristina jc še vedno stala pred stebrom, objemala les z obema ro« kama in upirala oči v pokojnikov obraz. Služabništvo se je razlczlo po vseh kotih, kot da so vsi sami ja* genjčki. Le gospod oskrbnik, njegova si* na in gost so bili vedno bolj veseli; na ustih so jim bile razuzdane ša* le, kakor da so vsi izgubili zavest. Vranom je odleglo; živa duša ni vcč mislila na to, da bi iih uničila, čeprav se je včeraj gospod oskrb« nik zaklinjal pri živem Bosiu, da ne bo do nocoj niti enega več med grajskimi zidovi. Bilo je dve ali tri ure pred soln* čnim zahodom, ko je priletela na okna dvorane, kjer so Sektatorji z grofom plemenitim Clenomorom in Clonebuchom splakovali današ* njo eksekucijo in si napijali na večno prijateljstvo, cela iata črnih ptičev, kakor da so se zbrali iz vseh okoliških gozdov; in vsi so zakrakali iz enega grla: kra, kra..., da je šlo skozi vse kosti... »Karlštejnska posadka ne šteje baje niti petdeset mož! — Havbice na utrdbah so še iz prvih Rudol« finskih dob. Nevarnost jih ie spro* žiti, pravijo; dve sta nabiti že do* brih dvajset let. — Ne škodovalo bi, ko bi tja pogledali!« »Poglejmo, oče!« »Prosi še ti, striček!« Jezdeci so krenili potem na levo v gozdove, in mladeničema je zače* lo mlado sree močncje utripati, ker bosta vsak hip zagledala grad, ki sta čula o njem že od mladih nog toliko čudnih stvari in ki je njego* vo ime že toliko sto let vtisnjeno v spomin vsaki češki glavi tako trdno kakor v najtrši marmor. »Ce se vrača Bohuš k nam, nas vsaj ne zgreši!« je pripomnil Smil Chlumecky. »Nič kaj dobre niso moie slut* nje! — Nekaj hudega se mu je pri* petilo!« »Svatik, povsod prorokuieš ne* zgode!« »Mar ne srečavamo povsod ne* sreče?« »Nikar si ne slikajmo nesreče še večje!« »Moj ljubi, kakršna je, taka je, večje si je ne moremo misliti.« Jezdeca sta umolknila. Po trdi cesti so odmevala le ko» pita konj in še to je le zamolklo donelo, ker je cesto proti Karlštej* nu zaraščala trava. Čim dalje so jahali, tem tiše je bilo y gozdu, prav tako, kakor če se bliža jezdeec v pravljici zaklete* mu gradu, ki je njegov cilj in ki za njegovimi utrdbami prebiva kras* na devica s čarobnimi lasmi, kate* re besede se izpreminjajo. ko začne govoriti, v zlat in srebrn dež, pod katere koraki se izpreminja kre« menjak v dragoceno kamenje; ko» mur se posreči, dobiti njen las v roke, more z njim odpreti vsako ključavnico in ne zablodi nikoli, tudi če bi jahal na konec sveta... »OORISKA STRA2A« Stran 3. govoril v precizni francoščini: »Que c' est que dčsirez vous (kaj želite)? Sloyenec, ki mu domovina ni mogla dati kruha, kaj še le da bi ga naučila elegantne francoščine, je pokazal žuljave roke. Govoriti ni znaj, go« vorile so roke o njegovi preteklosti, o njegovih namenih. »Eh bien (do* bro!)« Nič pogajanj, niti govora o plači, samo rov pod zemljo. Mrak se je vlegel nad mesto; vra* čal sem se po bulvarju navzdol, vedno nižje in nižje. Mesto je bilo razsvetljeno, zopet ropot avtomobi» lov in tramvajev; a ni me moglo objeti. Zdelo se mi je, da hodim po temi, razkošna luč ni segla do mene, ropot ne zbudil. Mislil sem na pod; zemske rove, po ušesih mi je donelo »Hamburk, Hamburk!« »Domovina, kje si?« Kdaj pride tudi zate vsta« jenje, kdaj prikličeš iz teh rovov svoje sinove in jih zbereš okoli sebe, da bodo praznovali pravo veliko noč? L B. SOCIALNI VESTNIK. Ali se moramo res izseliti? Izseljevanje je znamenje gospo* darskega propadanja. I tali j a, čegar državljani smo postali tudi mi ju* lijski Slovenci, ni bila nikoli gospo« darsko tako močna, da bi vse svoje gosto naseljene prebivalce mogla prehraniti. Da je zašel med nas Slovence in Hrvate v Italiji duh izseljevanja, je vzrok v prvi vrsti povojna du* ševnost. Vže takoj ob zasedbi so ubeglice agitirale, naj bi se naš na« rod celotno izselil — v Macedonijo ali Rusijo. Poskusi so se vršili, toda uspehi so bili žalostni. Naj se naš narod še sedaj raztepe po raznih pokrajinah, kjer bo hiral in zgubil svoje narodno obilježje. Kdor še se« daj tira to izdajalsko gonjo po iz« seljevanju, ga mora slovenska jav« nost postaviti na sramotni oder kot bratoubojico Kajna. Slovencu in Hrvatu ni treba za« puščati rodne grude, ako zmerimo dohodke in troške premoienja in zaslužka z davčnim vijakom in nuj* nimi življenskimi potrebščinami. Toda, če prekoračimo dan za dnem, i teden za tednom meje zaslužka z nepotrebnim zapravljanjem (pijan« čevanje, ženska potratnost v obleki, zabave, plesi itd.), ni čuda, da nam je obračun koncem leta žalosten in v obupu sklepamo roke, kaj nam je storiti. Omejimo svoje izdatke na najpo« trebnejše, bodimo skromni in varč* ni, obdelujmo vestno in umno svo« je vinograde in polja, opustimo brezplodno veseljačenje in pijanče* vanje, oprimimo se zdrave narodne knjige in prosvetnega dela, naj za« vlada v naših družinah zopet de* jansko krščanstvo, pa bomo spoz« nali, da je tudi primorskim Slova« nom zagotovljen obstanek. Vrniti se moramo h staremu patrijarhalne* mu življenju, kakor obstaja v Italiji na kmetih, pozabiti na moderni luk* sus, ki razjeda korenine vsakemu zdravemu narodu, sprijazniti se z načelom, da je življenje boj in ne igrača, pa bomo na jasnem, da Slo« venci in Hrvati v Primorju lahko žive morda z manjšim trudom in bolj gotovo kot drugod in to na do* mači grudi! Kaj je novega na deželi? Avče. Radi službenih ozirov je bil v če« trtek dne 25. t. m. brzojavno pre« meščen orožniški brigadir v Roči* nju. Avčanom ostane v trajnem spominu, ne toliko radi niega sa* mega, ampak ker je veriel samo dvema osebama. Jokala se bode po njem samo... Kaj bo pa tajnik zdaj začel? Izza Sv. gore. Pri nas je ime Ribi dobro znano. Pod tem imenom popravljajo že par let cesto iz Solkana mimo Sv. gore do Trnovega. On je kupil zadnji čas svet na Lokvah in v Cepovanu za le« toviščarje in za hotele. Potem ko je prepregel našo deželo daleč na okoli s svojimi »korijerami«, zvezal je Gorico s Čepovanom. Pravijo, da popravlja trnovsko cesto tudi za svojo novo vožnjo. Zdaj vozi še po« što za Solkan, Grgar in Čepovan. Dalnjim sodeželanom gotovo ni znano to novo podjetje. Mi čutimo to vsaki dan na lastni koži. Vsi, ki imamo stik z ravnino in z mestom, kakor Solkanci, Grgarci, Batarji, Banjškarji, Čepovanci, Lokovčani, Trebušarji in Lokvarji, smo občutno prizadeti. Vsak dan namreč, zunaj nedelj, oddrdra »korijera« po sedmi uri iz Čepovana. Samo do Gorice se zamore vzeti listek naprej in nazaj za isti dan. Vožnja je že večkrat po* dražila. Ali kako se vozi, menda ne vedo povedati tako nikjer tudi ne na ruskih pustah .Noter jih sprejmejo, ne kolikor jih more sedeti, ampak kolikor se jih more natlačiti. Od težje prtljage je treba posebej pla* čati — zlasti če pride gor na vrh. Zgoraj se pa vozi ,kar ne more no*- ter, n. pr. kolesa, zidarska oprava, nosila, samokolnice i. dr.), prešički — večkrat tudi ljudje. Nazaj iz Go* rice vraca se prava Noetova barka. Ko je ljudi le preveč, napolni se ka* ka druga korijera — pa le dokler se vidi mesto, ker je dotična »rezerva« drugam namenjena. Potem pa po če* povanski dolini pravo kolebanje v smrtni nevarnosti do konca. Koliko šip so morali že plačati! Koliko ob* leke se pokvari! Ko dospejo potniki vsi trudni in zmučeni na cilj, zahva* lijo Boga. Poskusimo vendar drugače! Ribi naj le ima svojo garažo. Cepovanec P., šofer, je moral zapustiti dom s svojim avtomobilom vred radi brez« poselnosti. V Solkanu tudi ni brez šoferjev. Ali bi ne bilo prav, če bi stopila v zvezo Cepovan in Solkan? Tudi od Sv. Lucije naprej so privat« na podjetja. Naši ljudje naj si po« magajo! Kaj je treba voziti se v me* sto in potem do njegovega zadnjega konca placevati! Ko imamo toliko opraviti v Solkanu, ko je hitro pod njim žel. postaja s tramvajem in ko se ne vračamo tako hitro nazaj; za« dosti nam je voziti se do Solkana in sicer do Fonove gostilne. Zato zdaj, možje, skupaj! Sv. Lucija. Na praznik sv. Jožefa 19. t. m. je imel v tukajšnji ljudski soli pre* da vanje o kmetijstvu dr. Marsan, ravnatelj tolminske kmetijske po« tovalne sole. G. predavatelj nas je v svojem govoru preprical, da je poleg gnojenja s hlevskim gnojem neob« hodno potrebno tudi gnojenje z umetnimi gnojili. Posebno je po« udarjal potrebo gnojenja travnikov z umetnim gnojilom. Brez umetnega gnojenja ni dobrih travnikov in brez travnikov ni dobičkanosne živi« noreje, ki je glavni vir kmetovalče« vih dohodkov. Dr. Marsan nam je tudi obljubil, da se bo v kratkem vr« šila poskušnja umetnega gnojenja travnikov. Prostor za poskušnjo se izbere na več krajih naše občine. — Naši kmetovalci se dobro zavedajo, da so zelo potrebni kmetijskega po« uka, zato so se tudi tega prekoristne« ga predavanja vdeležili v obilnem številu. Hvaležni smo g. predavate« lju za dobre kmetijske nauke, ki nam jih je dal. Želimo, da nas kmalu zopet obišče. — Treba pa je, da se tudi kmetje ravnajo po tem, kar so slišali pri predavanju. Vdeleženec. * • • V zadnjem času so darovali »Do* brodelnemu zavodu« naše občine za občinske reveže: G. sodnik Rakov* šček, namesto cvetja na grob pok. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš blagi oče, stari oče, tast in stric iDfln nflRDin dne 26. t. m. previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 28. t. m. Gorica, dne 29. marca 1926. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Najsrčnejšo zahvalo pošiljamo vsem onim, ki so pripomogli, da se je pogreb naše nepozabne soproge, oziroma matere Marije Mazora^ iz Breginja it. 99, izvršil na tako lep in veličasten način. Zlasti pa se zah- valjujemo prečastiti duhovščini, gospodu županu in vsem vernikom od blizu in daleč za njihovo prisotnost, cenj. pevskemu zboru pa za ganljivo petje. Breginj, dne 26. marca 1926. Žalujoči ostali. gospe Elize Rakovšček L 50; O pri* liki porok: Kenda Valentin, Sv. Lu* cija 96 L 10; Tal j at Andre j, Sv. Lu* cija 49 L 10; Šorli Jože, Sv. Lucija 29 L 15; Šuligoj Ivan, Slap ob Idriji 29 L 6.50; Kuštrin Ivan, Slap ob Idriji 97 L 5; Kobal Anton, Log 15 L 5; Mrak Ciril, Bača 52 L 5; Žbogar Ra« fael, Lorn kanalski L 5. « Ob raznih prilikah: Taljat Valentin, Sv. Lucija 70 L 10; Breščak Ivan, Sv. Lucija 27 L 20; Razni L 21.75. Skupno L 163.25. — Vsem prisrčna hvala! Ukve. Naša občina je izdala letos, naj« več po prizadevanju tukaišnjih kr. orožnikov, stroge odredbe zoper pijančevanje in ponočno razgraja« nje (po kazenskem zakoniku, člen 488): Kdor se na javnem kraju najde pijan ali drugače razgrajajoč, bo kaznovan z globo do 30 L. Ako se to večkrat ponovi, z zaporom do enega meseca. Kdor v javnih pro« storih druge vpijani ali da piti že pijanim osebam, bo kaznovan z za; porom do 10 dni. Kdor bi pa globe ne hotel ali ne mogel plačati, bo tri dni po noči v zaporu, čez dan se pa porabi za razna občinska dela, za cepljenje drv, snaženje cest in podobno. Pametna odredba! Zaslu« ži, da bi jo vpeljali in izvajali v vseh občinah po deželi. — Od te« daj, pravijo, da je na vasi več mi« ru. Ker se pa, • kot po več drugih krajih, pritožujejo radi slabega ob« našanja v cerkvi, menijo tudi v Ukvah nekateri, da bi ne bilo sla« bo, ako bi orožniki poskrbeli kake podobne odredbe zoper one, ki mo« tijo mir v cerkvi, posebno tarn za« daj po kotih in po stopnicah. Ukvan. Iz Breginja. Naše prosvetno društvo »Čol« nič« je zopet prišlo pod vodstvo g. Joškota Čuša, bivšega predsednika. Pred kratkim se je poročil z g.dčno Marijo Lavrenčič iz Logov št. 5. Na mnoga leta! — Te dni ie umrla Marija Mazora, Breginj 99. vzorna gospodinja in verna žena. mati 3 pridnih kult. delavcev. N. p. v m.! Iz Štanjela. Kot smo že svoječasno objavili, priredi naše bralno in pevsko dru* štvo »Štanjel« ob priliki dvajsetlet« nice društvenega obstoia veliko spomladansko veselico na veliko* noč in pondeljek, t. j. 5. aprila toč« no ob 3. uri popoldne s sodelova« njem bratskih društev, na grajskem dvorišču. — Spored: 1. Italijanska deklamacija. 2. »Kam« moš. zbor iz Štanjela. 3. »Jaz bi rad rudečih rož« moš. zbor iz Štanjcla. 4. »Ne zveni mi« meš. zbor iz Kobiljaßlave. 5. »Kresovale tri devojke« meš. zbor iz Tomaja. 6. »Venček narodnih pesmi« meš. zbor iz Rihemberga. 7. Igra »Divji lovec« v štirih deja« njih, spisal F. S. Finžgar, lepa na« rodna igra pri kateri nastopi čez 30 oseb. Med odmori svira godba. Vljudno vabimo bratska društva in cenjeno občinstvo. da se v obil« nem številu udcležijo naše slavno« sti, da skupno preživimo v brat* skem veselju nekaj veselih ur. Na» ša vas ima lepo zvezo z vlakom opoldne kakor tudi zvečer; tako tudi avtomobilno zvezo. Dobrovo. Kakor že javljeno, bo priredila na velikonočni pondeliek dobrov« ska mladina v gradu na Dobrovem veliko veselico z jako bogatim in lepim sporedom. Igral se bo »Divji lovec«, širom dežele znana ljudska drama. Bratski društvi iz Fojane in Kozane bosta nastopili vsako s svojo pesmijo. Zapel nam bo tudi par pesmic moški kvartet. Med odmori bo sviral »Goriški godbeni krožek«. Šaljiva pošta in prosta za« bava po veselici tudi ne bo manj« kala. Okoličani! Ne zamudite Grili* ke in pridite! Goče pri Vipavi. Na velikonočni pondeliek vpri* zori tukajšnje društvo »Nanos«ve« selico z bogatim in lepim sporedom, in sicer: i. »Sijaj, sijaj solnčice«, Fr. Ferjančič, poje moški zbor »Nanos«. 2. »Lovski tat«, ljudska drama v petih dejanjih. 3. »Erazem Predjamski«, zgodovinska igra v petih dejanjih. — I. sedež L. 5, II. sedež L. 3, stojišče L. 2, solarji L. 1. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu v velikih in krasno okra« šenih prostorih g. Fr. Kebe pod »Strmcem« ob 3. uri popoldne. K obilni rdeležbi vabi »Nanos«. Idrija. Z ozirom na dopis v »Gor. Stra* ži« z dne 10. marca t. 1., v katerem se govori o incidentu g. poročnika Kalina z gdč. Moravec Mariio o pri« liki gledališke prireditve dne 28. febr. izjavljamo z ozirom na opom« bo: »škoda, da ni bilo navzočih častnikov redne vojske, ker ti se zavedajo, kaj je viteštvo in bi za« deva ne bila potekla tako ßladko«, da nismo hoteli na noben način žaliti častniškega zbor a prostovoljne mi* lice. Na podlagi izjave gdč. Mora« vec, katero nam je predložil pol* kovnik narodne milicc ß. Roberti smo se tudi prepričali, da ß. Kaiin ni dal gdč. Moravec zaušnice, tem* vej se mu jc samo spodrsnilo, ko jc šel mimo nje tcr se ie radi tcga nehote zadel ob njo. radi Cesar jo je prosil takoj odpuščenia. Vsi očitki na naslov g. Kalina so zato ncutemeljeni in jih preklicujemo. Priobčili smo jih, ker smo bili kri» vo poučeni. Uredništvo. Stalte .Gorlško Stražo1 Stran 4, »QORISKA STRA2A« Materinski jezik. Slomsi'k mis spet uči: »Mud vsemi jeziki mora biti Slovenccm mtjljubši nas materinski jezik. Bruijv in se: stre moje! Slovenec bom Sluvenam iz ljubezni materinske ßovoril nove besede v slovenskem jeziku, kufa rega je tudi sv. Duh dal fiovoriti apostolom. Ze pred (isoč leti so nuši start očetje brali Sveto pisnw v slot venskem jeziku, so po slovensko v hiši bo/.n prepevoli Bojiu hvalo. Kdor se teduj tako staregu jezika sramuje, je podoben trapu. ki s sebe strga lepo, pnšteno oblačilo, ki mu fla je dal dober oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepsi.« Hnjiževnost in umetnots. Tret.ii zvezek »Zbranih spisov« Ivana Cankarja. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1926. Založila Nova založba. Str. 408. — Knjiga, ki je izšla na cvetno soboto, obse« ga Cankarjeve spise iz 1. 1900 in 1901., in sicer dve drami (»Jakob Ruda« in »Za narodov blagor«), novclo »Ponotovanje Nikolaja Ni* kiča«, ki je svoj eas izšla v Sloven* ski Matici, ter crtice, kritike in po* lemike ki so bile tiskane v »Sloven* skem Narodu«, tržaški »Slovenki« in dunajskem listu »Der Süden«. Leposlovni spisi tega zvezka pred* stavljajo duševno enoto in celoto ter nam predstavljajo Cankarja kot bojevnika proti osebnomravni, Iiterarni, politični pokvarjenosti; ta značaj njegovega dela in njegovo vloi»o v tedanjem slovenskem kul* turnem življenju je Izidor Cankar v uvodu tudi teoretično osvetlil. Cankarjeve kritike in polemike te* ga zvezka govore o pesnikovem naziranju na starejše naše slovstvo in njegovem zavzemaniu za novo slovensko literaturo, zlasti za Dra* gotina Ketteja, o pesnikovem sve* tovnem nazoru, o strankarsko*kul* turnih sporih tedanjega javnega življenja; v njih središču je ostra polemika z Aškercem. V obširnih opombah je Izidor Cankar razgrnil Iiterarno*zgodovinsko ozadie posa« meznih spisov. Knjiga dokazuje, še jasneje nego prva dva zvezka, da je Ivan Cankar danes prav tako aktualen, kakor je bil nekoč, in da nam je prav tako potreben, kakor je bil pred dvajsetimi leti. ko so ta dela izhajala. Uvod tega zvezka je opremljen z dvema posnetkoma prvega pesnikovega rokopisa »Ro* mantičnih duš« in komediie »Za narodov blagor«. — Knjiga se dobi pri Novi založbi in v vseh ostalih knjigarnah in stane broš. 68 Din, v polplatno vezana 84 Din. v polus* nje vezana 110 Din. Kdor naroči celotno zbirko, bo prejel zadnji Zbranih spisov brazplačno. F. M. Dostojevski: »Idijot«, roman II. del, poslovenil dr. VI. Borštnik. Splošna knjižnica št. 63. V Ljubljani 1926. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 234 strani. Cena broš. Din. 32.— vcz. Din. 40. V okvirju »Splošne kniižnice«, ki jo izdaja Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, izhaia sedaj eden najmogočnej.ših ruskih roma* nov velikcga pisatelja Dostojcv* skega »Idijot«. Ves roman. ki bo obscgal prcko 1000 strani. bo izšel v 4 delih. Pravkar je izšel II. del. Naslednji deli sledijo v kratkcm. Poleg Tolstega jc Dostojevski eden najbolj izrazitih ruskih litcrarnih pojavov. Ne morcmo si misliti lju* bitelja vclikc ruske literature, ki se ne bi scznanil s tern velikim misle* cem in mojstrom stila in opisova* nja. Po karakteriziranju mehke ruske duše, po nanetem filmsko mcnjajočem dejanju in no globokih mislih in problemih, o katcrih raz* pravlja avtor v tern svojem svetov* noznancm romanu, vpliva spis prav senzacionelno. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljub* Ijani, Marijin trg št. 8 in v drugih slovenskih knjigarnah. Pozdravi in voiiili. Pozdrav. Mnogo srčnih pozdravov vsem naročnikom »G. Stražc« posebno Koritničanom in Grahovcem. 2e* lim vsem vcsele velikonočne praz* nike in obilo pirhov. — Ivan Sorli, železničar, Colleschio 14, P. Parma. Pozdravi fantov • orožnikov. Iz Vodnjana (Istra) pošiljajo to* pie pozdrave in voščila staršem, bratom, sestram in vsem zavednim slovenskim fantom in dekletom, posebno pa »Goriški Straži«, ki nam redno nosi novice iz naše do« movine. — Koruza Viktor. Gabri* je, Remec Alojzij, Sempas, Franc Kreševec, Miren, Zvanut Jožef, Po* draga pri Vipavi. Pozdrav iz Milana. Slovenski fantje, ki služimo pri 68. pešpolku v Milanu pošiljamo tople pozdrave in voščila za veliko* nočne praznike. — Stendler Martin iz Nemškega Ruta, Tomažič Anton iz Rakitnika. Lah Izidor iz Duto* velj, Pecar Karol iz Lonjerja, San* cin Dames iz Skednja, Zader Ivan iz Juršč, Poljanec Matevž iz Idrije, Mozetič Henrik iz Bilj, Ciandech Ivan iz Janeževega Brda. Abram Rafael iz Štanjela, Kacin Anton iz Spodnje Idrije, Dekleva Alojzij iz II. Bistrice, Vitez Anton iz Seno* dolj, Pahor Alojzij iz Temnice, Hr* vatin Josip iz Merič, Gorjup Aloj* zij iz sv. Lucije, Jereb Anton iz Sebrelj, Luka Podobnik iz Jelične* ga Vrha, Abram Ivan iz Dan pri Divači, Brus Josip iz Idrije, Skok Peter iz Ravne pri Cerknem, Bra* tuš Ivan iz Vipave, Cerkvenik Ru* dolf iz Gradišča, Črnilogar Ivan iz Šebrelj, Prelc Josip iz Škofelj, Pe* ter Mankuč iz Kala. Voščila iz Bologne. Ob spominu na velikonočne praz* nike, ki so že pred durmi nam po* staja tesno v naših sreih. Zakaj, ni treba poudarjati. Ali ko se spomni* mo, da že v štirinajstih dneh dobi* mo naslednike, nam make odleže, ker potem po nekaj mesecih jim bomo dali že slovo. Torej. letniku 1906. tečejo dnevi h koncu in zato Vam želimo še te dneve dober tek in obilo zabave, ker potem se bo začelo tudi za Vas drugačno življe* nje, kakrsnega si gotovo sedaj ne predstavljate. Fantje. pa le brez strahu in korajžno! Kličemo vam: dobrodošli! — Topničarji tretjega polka želimo veselejše praznike kot jih bomo imeli mi staršem. bratom in sestram, prijateljem, prijatelji* cam ter vsem znancem in sorodni* kom. — Štrukelj Jožef, Sv. Mihael; Terčič Ernest, Sv. Mihael: Husu Jožef, Orlek; Kučel Ivan. Volov* sko; Mivšek Franc. Zavratec; Kre* čič Jožef, Slap pri Vipavi in ostali Slovcnci. Valuta. Dne 29. marca si dobil : za 100 franc, frankov 84.50 do 85.25 Lir ra 100 belg. frankov 97.- do 99.- Lir za 100 Svic. franltov 478.-- do 480- Lir za 100 češ.-slov. kron 7360 do 7390 Lir za 100 dinarjev 4370 do 43.90 Lir za 1 Sterling 120.90 do 121.- Lir za 1 dolar 24.80 do 24 90 Lir Novci po 20 frankov 93.- do 96.- Lir za 100 avst. kron 0.0349 do 0.0353 Lir Benečijske obveznice 70.65, ZAVAROVALNICA »LE ASSI. CURAZIONI GENERAL!« V TR* STU je imenovala kot svojega za* stopnika za Brda gospoda barona Otona de Foimentini iz Steverjana. RAZGLAS. Oddaja se zidarsko delo nri po* pravi župnišča v Črnem vrhu nad Idrijo. Ponudbe, izdelane na pod* lagi načrtov, ki so na vpogled pri /upnem uradu v Črnem vrhu od 5. aprila 1926, je v zaprti kuverti vlo« žiti pri omen jenem uradu do 9. ma* ja 1926. Oziralo se ne bo na naj* nižjo ponudbo, pač pa na solidno in zanesljivo delo. za katero se za« hteva jamstvo. V Črnem vrhu, dne 25. III. 1926. Stavbni odbor za popravo župnišča. VABILO k rednemu občnemu zboru »Poso« iilnice Skrilje«, reg. z. z neom. zav., ki se bo vršil na belo nedeljo, dne 11. aprila 1926 ob 1 uri popoldne v uradnem prostoru s sledečim dnev* nim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in potrditev računov leta 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo dovolj udeležencev za sklepčnost občnega zbora, se vrši isti uro pozneje ob vsaki udeležbi. K obilni udeležbi vabi odbor. Na prodaj je na Šentviški gori hiša zraven cerkve sposobna za go« stilno, trgovino in pekarijo. Sedaj obstoji pekarija. Cena se izve pri lastniku. Fotografskega pomocnika sprej* me takoj foto »Helios«, Idrija. Na prodaj je turbina za 7 konj* skih moči po zelo nizki ceni. Ivan Furlan, Svino 52 p. Šmarje pri Sta* njelu. ZOBOZDRAVNISKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specijaliziral na Dunaju, bil več let asistent zo* bozdravnika dr.ja Pikla. Laborato« rij otvorjen že leta 1918. — Spre* jema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Zdravnik za zote in usta Dr. LOjZ HRflHR sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vriu. Pozorl Popravljajo se slamniki — v lastni delavnici. — OTILIJA CALLIGARIS Gorica, Via Mameli 4 "RHEINMETJILL,, POZOR! Predno kupite pisalni stroj, ne pozabite si ogledati stroj ktterl ima Sletno jamstvo in je na prvi stopnjl danaSnje moderne mehanike, nem- fiki izdeiek, tovarne Rheinmetall - Werke ___________Düsseldorf. ^^m^mmmmmm^tm^ Polovico si prihranite, ker kupite naravnost od glavnega zastopnika R. SIMONS, sedaj VIA MAZZINI St. 3 Na zahtevo se da stroj 8 dni brezplačno na poskuSnjol Na zahtevo cenik brezplačno <><><><><><><> IZVRŠUJE tudi popravila vseh vrst pisainih strojev ter registriranih blagajn. ZA DELO JAMČI ! ! ! ! Priporoča se slavnemu občinstvu B. SIMONS OdllRovana delavnlca Valerio & Martini - Udine - Via Cisis 12 FOPOLNE «IE za Ž6AHMH0 na ogenj in na paro, ki se vporabljajo za tropine in za sadje. Zadnji vzorec, ki nu- di najpopolnejši o- brat in največje jam- stvo. V zalogi imamo tudi precejalnice za vino in za žganje. P 2BGÜR Vlfl ST. FHflfiCESCO 18 THST PRIPOROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter slivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Cena konkurenina. *mm* Blago ppvovrstno. TROPINOVEC, pri8tni, dobite vedno v vsaki množini pri „Zadružni žganjekuhl" v Dornbergu Teod. Hribar (na.i.) - Gorica ?»' ISO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) Villho zaloQB ttikiga platno li znone tovBrnt RiomciiiPt 8 Rayminn, vsabo- f ntno blago u ponton» hoiop tudi vtlika izbira molbigi In lemfeigB lukns. Blago solidno! Cona zmornel