Št. 126 V Ljubljani, četrtek dne 6, junija 1918 Leto II s lis SioMiii M : Izhaja rszen nedelj in praznikov vsak dan opoldae. Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt leta Ii 9-—, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. lnserati: Enostopna petit vrstica 30 v,; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primer in popust. Reklamacije zn list so poštnine proste. Posamezna šievlSka 14 »SaaFjav. Sodrugom in sodružicatn! Oetolatptii itevrSevaliim odbor ijiuigicisdiovatn-sk-e socialne demokratične »trainlke zbnrn na se$ dmfe 4. junija 1918. v Ljrabljaim iztjaivtliiia: • I. Natfodltožn-etfšc protestira lomotti odigoditivi painlamenta prav v ouietrn času, iko ga vsi narodi v državi liatooilit poltrobujejo tako z ozirom na 'RiOitranji kakor z ozirom na zunanji položaj. _ Prehrana deiovmega ltiu.distva je (Vsak -dan botlj obupna in ncvzidržiljiva. Da pada vsUed tega volja do diela in uspeh dela, .je jasno. Delavstvo je vsileid (teh nev-zdržljivtih razmer vedno bolj razburjeno. Lzvtrševalni odbor je mnenja, da je rnujna naloga vlade tafooij sklica/ti držarvmi zbor in skušati uirodtiti prehran-o tako, da bo odgovar-ialf potrebam delovnega ljudstva, . 11. Cmteikupnii tevršcvaini tdbcr narr.dtočne.tšc Protestira proti Sefidiknievi viladi, /ki preiti s peir-8e>kuciiami:i -jugoslliovainslkonra narodu vstod mie-govega sbreunilkniia *po svobodni državi fcro-inuenslkega mainoda. Obrnem pnoitestira proti in-ten venci! južnoištajerskLli to koirošikib naieionall-riih Nemcev ter neanšku/bairjev prt cesarju dne 25. imaiia t. 1. ter dim odreka vsaiko praJvico govorki v itmenu stovensUdega ljudstva. Jpgostavuinska socialna demioikratioia stranica srtcdS neicimajnio na sklepih jugosfcvan-slke tivolske konference itz leta 1909. ter na sklepih strankinega zbora decembra leta 1917; smatra zato za svtciio doilžmost, da v sedaitiijcim času, ko vlada proti celemu narodu s perseiku-eijatmti in preganjanai odtočno hi jasno p>ovč ta>-foo v svodom časopisju (kakor na shodih, -da sc htgcsilotvansikii profletatriiat v bistvu strinja z 'ostalim nanodom ‘ - * • Sairiioposebi je umevno, da sitorji stranka slej ko pirel na) stališču samoiodiločbe narodov. Kakoir zahtevamo svobodo za svoj narod, (prav talko .moram© prepustiti tudi drugim narodom, da določajo in odločaflo o svoji usodi. Izvrševalni odbor smatra za potrebno, da stopi v tozadevni dogovor z itaihranskiariti in nemškimi sodrugi ter se z njimi sporazume. III. Celokupni izvrševalmi odbor' protestira kar najjeucrgičneuse proti 'prakticiranju cenzure, ki imisli, da bo s tem, če popači tiskana poročila o- deijstvih, /odpravila tudi dedstva sama. IV. . Glede ustamovilaeneiga Narodnega Sveta tojaivtl/ja oetofcupm iizvnševalaii odboir, da juigo-slavamska socialna deuifckratiičua stranka ne vstopi v Narodni Sveit, pač pa ne ,odklanja sodelovanja, pridržuje sii za izvršitev sprejetih ov (povsem prosto noko. Jurij Plehanov, Jiiriii Plehanov, ustanovitelj ruske sociailne demokracij© in »oče ruskega marksizma.«, je umrl. Svetovna vojna, ki je povzročila, da se je točilo in cepilo toliko (mnenj in prepričanj, je potegnila tudi njega iz vrst ruske socialne demokracije. In na zadnji veliki proletarski revoluciji na Ruskem, ki jo je irned prvimi napovedal in za katero le iiei»M»te(r.n>, ucuaiitoaa^ .de,- J^aiko j^ri^uirai Jastoričri mateiriailzeim z lm.l ?nll #v. t,/\ « rudu nlli! X J „ 1 I/ 1 • 1 , «.«1 __... !_ loval, na tej revoduciji, ni več deloval. Kljub temu bo žaloval ob njegovi kršiti veis ruski pro-Ictarfiat; vsa ruska socialna 'demokracija bo hvaležno častila ntoža, ki je pripravil Marlesovim in Engelsovimi naukom pot v Rusijo. Rlehan/ov je bil nojem leta 1857. kot sin plemiča in je bil že kot dijak petrograškiega rudarskega Inštituta član irevoSuciomainniih Narednikov. Že takrat se je bratil z delavci in premišljeval, kaiko bi pomagal njiih bednemu (položaju. Nato je bil član »Zemlje in Violje«. Ko pa se je ta stranka v sedemiideseitiili 'letih jela cepiti je stopil na četo »Ccrnega Pcredtfieilai«. Kmalu po letu 1880. — bil je tedaj sotrudnik »Narodne Volje« — pa je stopil na pot marksizma. V nastopnih letih je potoval po Francoskem in francoski Švici, piri tem ipa gojil načrte, kako bi ustanovil v svoji domovini' socialno demokracijo, ki jo je pripravljal s pisateljskim in organizatoričn im delom v zvezi z Ak-solrodom to drugimi ustanovitcilri ruske socialne demokracije. Nova stranka si je vzela za podlago Mairlksove nauke in hodila tudi na/dalje po tej poti. V teh totih je spisal Piehamov več knjig in brošur, s katerimi je (dajal podlago za novo socialno življenje in organizacijo socialne demokracije na Ruskem: »Socializem hi politični boj«. 1883, »Naše razlike v mišljenju«, 1884, ter prestava in uvod v koimunistični manifest. Ptvo, kar je storil Pilebaniov kot prvi po-membnejši zastopnik irnairkstoma za svoj narod, je bil njeg'0V boj proti anarhističnim strujami v ruskih rcvoducionarniih gibanjih, boj proti ba-kunistoim, Majnfcistonrk lavriistolm In .proti »'Narodni Volji«. O veliki socialistični misiji ruskega kmeta, ki da. bo naenkrat povzročil prehod od kupitafema k siocializtmu, ni hotel ničesar slišati. Bodočnost Rusije, kakor nudi bodočnost zapadnioievrapsikih držav potrebuje in zaliteva kapitalizem za posredovalca in delavca za nosite! ja. Nasilna revotociiia, kakršno sap sii umi-šl je vali ctd dieikujbriistav sem, vsi itusfci revolU' ciomarji, se mora končciti, pržuvti Fte!ian.ov, s porazicm, ako moise niso pripravljene nainiio*. Nasilni preobrat je mogoč le s socialno tnevaluciiiio zadostnio pripravliiene mase: delavskega razreda.. Toda ta trenutek še ni prtišel za Rusijo. V devetdesetih letih je spoznal Rlehanova tudi zajpadniotevroipski svet. Tedaj [je izdal več knjig, ki so obravnavale naziranje o historičnem materializmu. Z »Osnovnimi! problemi niarksizima« je stopil v vrsto onih marksistov. ■uaravcislcvi i ime Leta 1908. se je ruska socialna deanokra-cija cepila v stranki boltjševiltov in menjševi-kov. Plehanov ie pristopil k postodmjim, pai že r>o revciuciijii leta 1905. se je zapletel ž Tirlmi v hude boje m jim pokazal ’hrbet. Tako mi p/ripa:-dail nobenS irakciji ruskega socializma. Nasprotje se |e e izbnubotnr vojne še povečalo. Plehanov se je zavzeti z vso mtočjo za entemto, 'češ, ejntentina zmaga inatd ntetmškiim imiperia-liznn-ctm bo pripomogla db napredka im zmage socializma lin demtoleracitic; nuska socialna de-imokmaoija je zato dolžna, (da 'potdpira canjevo vlado v boju proti Nemčiji. To naziranje je še bolj 'poostrilo nospnoitstvo mod .njim 'in občana frakcijarna ruske socialne demokracije. Ko je prišel po revclmdji v Petrograd, se je zbrala okoli njega le mala, bnezvpliivtna skupina »Je-dlnstvo«; na delavsko gibanje, na poitek revo-duciiie ni iimel več nobenega vpliva. In ko je agitiral zajedinto s kadeti im častniškimi organizacijami za naidabevainie voiin/e, so ga pobijali !. J STEK. Predavanje Pisatelja Ivana Cankarja. (Nil veCeru dne ki ga ie priredila »Svoboda« v Ljubljani, ’• junija 1918 v »Mestnem Dormi«.) Prijatelji! , V prvem času te strašne, brezkončne vojne jili ie | 1 le malo med nami, ki niso bili v strahu za l^odo, za bodočnost našega šibkega slovenskega naroda, i j' se’ da Ka ta sd,ia nev‘bta zloini enkrat za vse- " a »ezaceljivo udari gospodarsko, telesno in du-°i c Zro^ov dovolj in preveč smo imeli za to bo-11/l’1' '‘l'' Sm° si lahko mislili, da le kulturno naj višji, gospodarsko najmočnejši, politično svobodni narodi mo-'ejo sčasoma docela preboleti nezaslišane grozote, ki J'|‘ Prenaša zdaj ves vesoljni svet. Naš slovenski narod ;*ye. gospodarsko slab, od tujega kapitala brezobzirno jih y^an’ sv°j° kulturo si je sele v zadnjih desetletnim tri3r*^ lz ®vojc lastne moči, z lastnim, brezprimer-tujci, ',dom> Preko tisoč zaprek, ki so mu jih stavili begovi krivični gospodarji; ker naš slovenski narod vsled svoje maloštevilnosti in ‘gospodarske odvisnosti nikoli ni bil politično svoboden. Njegovi gospodarji so vedeli, da je izvrsten delavec, da je dragocen suženj, zato so ga na vsak način, zdaj z beraško miloščino, zdaj z grobim nasiljem, hoteli ohraniti v suženjstvu. In suženi ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, ko se bo ozrl okrog sebe. ko se bo zavedel sramoto hlapčevstva, se bo z vso silo skušal otresti te sramote. Kadar bi si osvobodil dušo, bi napel vse moči, da sc odreši tudi telesnih okov. In gospodar tega m dovolil, ne dovoli tega tudi ne dandanašnji, ko je duša naroda-sužnja že osvobojena in ponosna. Vse to smo ob začetku vojne prav dobro vedeli in čutili, odtod naš strah za bodočnost. A vzrokov za strah je bilo še mnogo več! Najlepši, najboljši sinovi naroda so šli v smrt in v ietništvo, njih matere, njih očete in brate so metal* v ječe, zato ker so jokali za temi sinovi, zato ker so sc upirali suženjstvu in krivici, zato ker so. umirali od vsega hudega! Še večje zlo je sorodilo našo bolest in našo bojazen: bali smo se, da nam usahne nežni cvet na drevesu naroda, da nam propade naša mladina! Že pred vojno je bilo šolstvo na Slovenskem slabše kot slabo; skopuško in oderuško nam ga je bil odmeril gospodar. Zdaj med vojno pa se o kakem pametno urejenem šolstvu sploh ne da govoriti. In tako je bila naša bojazen čisto upravičena, da bodo otroci posurovcii na cesti in na gmajni, da se bodo ponevedoma navzeli duha krvi in nasilja, da otrok ,ki v zatohli šolski sobi zaspi od oslabelosti in gladu, ne bo nikoli več sposoben za svetlo življenje; in da nam tako pojde v nič in v razsulo temelj naše narodne bodočnosti, mladina. Kljub tehtnim vzrokom se je pokazalo, da je bil ničev in prazen naš globoki strah! Nikoli prej kot tekom te vojne se ni tako široko razmahnila,* tako visoko vzdignila kulturna sila našega naroda! Primerjajmo, kakšno je bilo slovensko časopisje pred vojno in kakšno je zdaj! Prej surovost ob surovosti, psovka ob psovki, gnusno osebno blatenje, laž in natolcevanje — vse to jc minilo v tistem hipu, ko je narod spoznal nevarnost za svoje življenje, za svoj dom, za svojo prihod-njost. Celo ovce se strnejo v nevarnosti, otroci se stisnejo drug k drugemu, pa bi si odrasli moški ne segli v roko! Nič ne precenjujem pomena časopisja. Iz njega zajemajo široke mase ljudstva svojo kulturno in politično naobrazbo, časopisje je dobro merilo za duševno in miselno višino, na katero se je narod povzpel. Če je časopisje umstveno visoko, politično dostojno, je to dokaz, da je narod, iz katerega je to časopisje vzraslo in kateremu je namenjeno, umstveno in politično zrel. Kajti Znano je, da iz kamna ne raste pšenica. In v teh zad- ruski delavci, siti volne, kot sovražnika, Jcot pomagača imperialistične buržotazije. Taiko iie končalo življenje motža, Iki do kazal s svojimi spiisii ruskemu protletairitjiatu kot prvi pot in. dJd razrednega bosa, s tuirobntiim dlsakardam. Politični pregled, — Konferenca načelnikov strank. Predsednik poslanske zbornice dr. Gross ie na zahtevo prezidlja Češkega svaza, naj se takoj skliče konferenca načelnikov strank, odgovoril, da bo v zmislu dosedanjih tradicij sklical konferenco takoj, ko bo večina parlamentarnih strank to zahtevala. — Konferenca delegatov z srofom Burianom. Atini-ster vnanjih zadev grof Burian ie povabil delegate vseh strank na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih vnanje politike. —* »Naj se govori s kraljem!« Ceško-kterikalao glasilo »Čech« objavlja na uvodnem mestu Usta članek >. naslovom »Naj se govori s kraljem!«, v katerem se opozarja na sprejem nemškega odposlanstva iz južnih alpskih dežel pri cesarju. Članek poživlja češke poslaiv ce, naj ne razpravljajo več z ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem in ministrom za notranje zadeve grofom Toggenburgom, ampak odpošljejo naj odposlanstvo čeških poslancev naravnost k cesarju, da obvestijo vladarja o vseh željah in zahtevah češkega naroda. Pri tej priliki naj bi češki poslanci tolmačili majnikovo deklaracijo v zmislu, da stoje Čehi na dinastičnem stališču. To stališče zavzemajo tudi drugi klerikalni listi. — Povratek vojnih vjetnikov iz Rusije, Korespondenčni urad poroča: Pogajanja z rusko vlado potekajo ugodno. 2e v kratkih dneh se poda vojaška komisija pod vodstvom generalnega majorja Iv. Krejči, obstoječa iz 60 častnikov, v Rusijo, da tam vse potrebno ukrene za povratek naših vojnih vjetnikov v domovino. — Izmena invalidov med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Od 28. maja do 1. junija se je vršila v Bernu konferenca zastopnikov avstro-ogrske in srbske vlade v svrho obravnavanja vprašanja glede žrtev vojne. Posvetovanje so se končala z zadovoljivim uspehom. Podpisan je bil dogovor, ki ureja zlasti izmeno vojnih vjetnikov. — Program nemške socialna demokracije. V »Vor-\v8rtsu označuje Scheidemann naslednje točke kot glavne točke programa drž. nemške socialne demokracije: 1. Splošno, enako, direktno In tajno volilno pravico do 20. leta, brez razlike spola v vse parlamentarne korporacije v državi; V posameznih državah in občinah pa naj se vpelje proporcionalna volilna pravica. 2. Odločevale ljudskega zastopstva pri imenovanju državnega kanclerja, drž. tajnikov in ministrov, kateri imajo do vseh parlamentov in ljudskih zastopstev' popolno odgovornost za svoje uradne čine. 3. Odločevanje državnega zbora o miru in vojski in le parlament sme sklepati s tujimi velesilami pogodbe. 4. Stalna vojska naj so izpre-menl v ljudsko. Začne naj se to z znižanjem službene dobe. 5, Odprava tajne diplomacije. — Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja. Iz Kijeva se brzojavno poroča: V vojaški komisiji se dosedaj sporazum glede demarkacijske črte še ni dosegel. Vse točke, tičoče se pogojev za premirje, so se odkazale trem mešanim komisijam v nadaljnje pretresanje. Glavne tež-koče provzročata točki glede pogojev za potovanje iz enega državnega ozemlja v drugo. Ukrajinski delegati zahtevajo, da se ti pogoji v pogodbi točno določijo, da se na ta način prepreči, da bi se Iz Rusije vračajočim se Ukrajincem na meji odvzelo njih imetje. Ruski delegat Rakovski pa je odklonil, da bi se glede Ukrajincev določila kaka izjema v splošnih potnih določilih. — Češko-slovaške četo v Rusiji. Pariški Agence Havas poroča iz Moskve: Ceško-slovaški oddelki sc njih par letih se ie slovensko časopisje tako sijajno povzdignilo, da se brez strahu meri s' časopisjem starih kulturnih narodov ter da je pošten in vreden zaupnik svojega naroda. Ena sama žalostna izjema je, o tej pa rajši molčim. — Tudi na mnogih drugih poljih je slovenski narod dokazal, da je vreden svobodnega življenja in srečno prihodnjosti. Prav zdaj, v teh težkih, grenkih časih ie slovenska uirtetnost segla v ljudstvo bolj na široko, bolj globoko nego kdaj poprej. Lani so naši umetniki priredili razstavo svojih del, eno najlepših, kar jih je kdaj videla Ljubljana. In kaj sc je pokazalo ob tej priliki? Obiskovalcev je bilo toliko, kakor najbrž v nobeni prejšnjih razstav; in pokupili so umetnin toliko, kolikor čisto gotovo ne v nobeni prejšnji. Kaj pomen to? Marsikdo je rekel: »Denar je med ljudmi, pa si privoščilo take baharije!« Morda je senca, le senca resnice na tej trditvi. Po mojih mislih pa je vzrok mnogo globlji, za narod mnogo častnejši! — V teh časih nasilja, ponižanja in krivice, v teh časih krvi, solza in gladu se je narod in v njem vsak posameznik bridko zavedel svojega suženjstva; zavedel se je narod sramote svojega ponižanja, zavedel se je posameznik svojega golega beraštva, svoje odvisnosti od tujca. In vsakemu med vsemi je srce zakoprnelo po rešitvi iz te mlake in gnilobe, roke so hrepeneče segale po nečem višjem, oo svetlobi, dobroti lepoti. (Konec jutri.) bližajo T omsku v Sibiriji. V okolici mesta so se utaborili. Njih število znaša 60,000 mož. V Vladivostoku se ukrcajo za prepeljavo na francosko fronto. — Nemci In Poljaki. Znani voditelj poljske narodne demokracije Vladislav Orabski se je pred nedavnim časom vrnil brez dovoljenja nemškega generalnega gu. bernatorja iz Rusije v Varšavo, kjer ie stopil zopet na čelo poljske narodno demokratične stranke. Sedaj so ga Nemci aretirali in 'internirali. Uradna »Deutsche \Varschauer Zeitung« poroča v posebnem komunikeju, da je bil Grabski zato aretiran, ker je naglašal, da ni izključena zopetna udeležba Rusije v vojni, in je priporočal Poljakom pasivno politiko. Nemčija odobrila mir z Rumunijo. Nemški zvezni svet je na svoji predvčerajšnji seji odobril mirovno pogodbo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo ijn Turčijo z ene in Rumunijo z druge strani. — Zapiranje rumunsklh socialistov. »Arh. Zait.« poroča, da pnoizvaija aretacije rumium-aklili socialistov marnska vojaška policija. Med aretiranimi se naba^jo sodruigi dr. Arbonova, dr. Petrescu. Georgescu, Tonaila, Kan stati -mescu, Mescovici, Anastazija Grekova, Kjrti-stescu, Glteaimi, Popoviči in Popi). Vsi so obdolženi, 'da so razširjali manifest za revolucijo. Glasilo stranke rumumskiih socialistov »Lmpta« s>o nemške oblasti ustavile. Zato, da so sodnici ipelii »Pesen dela«, sede sedaj v ječi. »Arh. Ztg.« pravi: »Talko plačujejo tuinunskemu dellajvsitvu za njegov boj za neutraliteto«. = Vodja ruske buržoazlje izda d^lo o ruski revoluciji. Bivši ruski ministrski predsedniik Mii/ljuba v piše zgodovino ruske revolucije. »Naše Slowo« poroča, 'da bo obsegalo delo tri zvezke 'fu da bo 'izdano v Parizu. — O novi orientaciji Rusije piše dunajska »Arbei-ter-Zeitung? Rusija stremi za tem, da uvede zopet novo in za boi sposobno armado. Znano je, da se divja mržnja proti Nemcem, ki živi v masah naroda zasedenega ozemlja, zadržava samo s strahom pred četami, ki so zasedle deželo. Opaža se, kako se ententa zopet približuje Rustiji. Wilson nastopa kot zaščitnik Rusije in pravi, da se ne bo sklenil mir, dokler centralne države ne privolijo v revizijo vzhodnega mira na splošnih mirovnih pogajanjih. Anglija si je pridobila prijateljstvo Rusije s tem, da je ugovarjala osvojevalnim nameram Japonske. Nemški narod obhaja vedno bolj strah, da je mir, sklenjen v Brestu-Litovskem, vdrugič potisnil Rusijo v naročje Anglije in da bo Nemčija prej ali slej prisiljena, začeti vojno proti zjedinjenim plemenom Slovanov in Anglosasov'. — Razburjenje med francoskim delavstvom. Švicarskim listom se poroča iz Pariza, da je vsled aretacij Sindikalistov zavladalo med francoskim delavstvom veliko razburjenje, ki narašča od dneva do dneva. Opozicija v francoski poslanski zbornici je pripravljena, odreči se javnemu razgovoru o vojnem položaju, toda le pod pogojem, če Clemenceau svojo v armadni komisiji podano izjavo v tajni seji zbornice primerno spo-polni. Clemenceau je v komisiji izjavil, da se je vse potrebno ukrenilo, da se sovražno koncentrično prodiranje proti Parizu ustavi. Clemenceauje ve izjave. V armadni komisiji francoske poslanske zbornice je predvčerajšnjim ministrski predsednik Clemenceau podal obširno poročilo o sedanjem stanju vojaških operacij in o porabi bojnih čet aliiranih držav. Po seji je več članov komisije izjavilo, da z zaupanjem pričakujejo izid nadaljnih vojaških operacij. Razpravljajoč o izjavi ministrskega predsednika 1 v armadni komisiji izjavlja časopisje, da je izjava ministrova napravila vtis, ki opravičuje pričakovanje, da v zbornici ne bo o tej zadevi nobene debate, ker poslanci ki so vložili tozadevne interpelacije, ne bodo vztrajali na zahtevi za javen odgovor na svoja vpra- San'a' Ljudski komisariat za justlco v Petrogradu je ustavil sodno postopanje proti članom rodbine Roma-novcem. Sodno komisijo, ki bi imela to voditi, so že razpustili. _ Francoska protiofenziva. Iz francoskega glavnega stana se dne 3. junija poroča: Francoske čete nadaljujejo protinapade na vsej fronti, tudi na črti med rekama Qurcq in Marne, ter so na mnogih mestih napredovale. Močni nemški napadi ob obeli straneh ceste Chateais-Thierry-Pariz so sc razbili v francoskem ognju jugovzhodno Bouchersa. Povsod drugod drže Francozi svoje pozicije. Izgube, ki jih je imel sovražnik v teh oj so zelo težke. Dnevne beležke. — Narodni svet. O posvetovanjih o ustanovitvi slovenskega Narodnega sveta poroča »Slovenski Narod« naslednje:^ Mect b. L. b. m j p 50 ^0 vršilki žc •di3ilil osish. irciz^oviori o ' ustanovitvi Narodnega sveta. Prvotno je bilo nameravano povabiti k tem razgovorom tudi socijailnio - demokratično stranko, kair pa se je opustilo z oziram na razne javne in privatne izjave nekaterih vaditeljev- te stranke, ki so dale dvomiti, ati se bo J. s. d. s. hotela ude-iežiihi organizacije Narodnega sveta. Zato sta si skušali priti glede ustanovitve N. s. na jasno predvsem obe najmočnejši sdovenski stranki, z namenom, da potem predložita svoje skupne predloge ostalim cisllajtanslkiim juigosfovain-skiim političnim organizacijam v ^odobritev in jih povabita ik skupni .ustanovitvi Narodnega sveita. Povodom navzočnosti predsednika Jugoslovanskega kluba preteklo soboto se .ie vršila -zaključna seja zastopnikov liavrševainii' odborov S. L. S. in J. D. S., v kat eni je bil odobren skupen načrt za ustanovitev Narodnega sveta, ki ije bil na to odposlan -kot.pismena predlog vsem v poštev prihajajočim političnimi organizacijam, t. j. izvrševatoiitn odtotomam V. L. S., J. D. S., Jiugosil. soc. dem. sitrramke. poti. društvu »Edinost«, »Polit, društvu zi> Lsjtru v Pazina« im dalmatinskim stranka^'-Kionierend zastopnikov S. L. S. am J. D. S. je prisostvovali tudi v Ljiublijani se mudeči tajnik pol. društva »Edinost« dr. J. M. Čok, toda le v informativne svrhe. Koli/kor mam je znano, se ie vršil potem v nedeljo podoben informativen razgovor med načelnikom J. k. dfljem Korošcem in voditeljem Jugoslovanske soc. dem. stranke ravnateljem Kristanom. Predlo^' za Narodni svet so sedaii razposlana in pnj^a-kovati je, da se piini pridruižiljo vse v posteA prihajajoče stranike. Kj alkar srna izvedeli, je iz-vrševalni odbotr narodmo-napr edine stranke kot ipinLpravlliiallmi odbor Jugoslovanske demokratske stranike predloženemu načrtu že v _ ce-lem obsegu pritrdili. — Naše stališče, kolikor ni pojasnjeno na današnjem uvodnem mestu, borno še pojasnili. Deputacija rudarske Unije pri ministru Homai:-nu. V torek je prišla k ministru za javna dela Homannu rudarska deputacija in mu predložila želje in zahtev« linijskega zbora rudarjev. Homann je'obljubil pom&Katl po svojih močeh in dal povod, da se vrši skupna seja z vojnim, finančnim in ministrstvom za javna dela. Deputacijo so vodili sodrugi .larolim. Polil in poslanec Glockl. • — Zvišane delavske plače. Delavci tvrdke za žično industrijo v Celovcu so vložili po svojih zaupnikih vo l -it.vti tvrdke dne 3 .maja prošnjo, v kateri prosijo za zvišanje dosedanjih plač. Dne 5. maja se je jx)gaj*dt' firma z dvema delavcema iz vsakega oddelka in uspeli pogajanj je bil, da so dosegli že dalj časa službujoči delavci 40odstotno. vsi drugi pa 30odstotno povišanje plač. Pravzaprav pa niso dobivali delavci tega podjetja loslej nobenih doklad. kakor so jih dobivali delavci drugih obratov. Toda delavci morajo bi ti kljub temu zadovoljni s tem, kar so dosegli. V kovinski industriji je še nekaj obratov, ki niso dovolili že od pričetka vojne nobene doklade, in tudi delavci sl zato niso pobrigali. Draglnjska doklada za učitelje. Uradno se poroča’ Zakonski načrt, ,ki dovoljuje dira-giniiske doklade učiteljem v letu 1918, parla-mentadčno še mi rešen V)lada ne zato odredila začasno odporne*. Deželam se virni pogoji dali na razpolago i(?rz' , , g._ mii, ki jim bodo omogočiili. da izifllaouif J teljem im mijihoviim preostalim začasno dragiui-ske doklade v višiini do tneih četrtin tega, kai je določenega v omenjenem zakonskem načrtu in sicer od 1. januarja 1918. do končne ureditve dravinjskih doklad. — Dopusti za vojake na fronti. Ogrski vojaški list poroča: Armadno vodstvo je odredilo meseca februatja, da se ima infanterijsko in infanterizirano kavalerijsk«' moštvo, ki je od početka vojne nepretrgoma najrontj* po vrsti odpoklicevati na tri mesece iz frontne črte ■' v porabljati v armadnem obsežju v vežbalne sv.rhe. odredba je bila izpopolnjena tako onih treh mesecev dovoliti dopust b kemu takemu vojaku, ki prosi zanj. Ljubljanski tvornsčar Maks Samassa ie dobil plemstvo. _- Nesreča v zagorskem rudniku. V/Zagorju se ponesrečil rudar Franc Resnik. Pri padcu si je zlomi' desno nogo. * Koroški nemški učitelji Proti p0B0i i': Koroški nemški učitelji so sklenili, da ne °( o ^ii.i.ii za osmo vojno posojilo tako dolgo, tn< C! ■' 0 )L .:' ■f i i ■ • i -t ,i„iiiid V svojem »Poslanem« višamh dragmjskih dokmo. dolin^ ' ... . 70pet tekajo po gorah m cu,lnl vuo: AU naj učitelji zov* s , ,i... * u■ niiiiione za državo, potem pa gledajo, K““ ter zbirajo milijone / porablja država denar za druge stanove?'To ne in zahtevati od učiteljstva noben pameten človek! Kadar bo finančni minister nakazal učiteljstvu SOodstotm di-žavni ' prispevek za draginjske doklade, bo učiteljstvo takoj pričelo agitirati za vojno posojilo, prej pa ne! Predavanje dr. L. Čermelja, ki se ie vršilo v soboto v veliki dvorani Delavskega doma, je dokai lcPn uspelo. Odlični predavatelj nam je pojasnil v temeljiti >• zanimivih potezah, problem materije in atomov ei opisal obenem ves bogati razvoj fizične in kemičn vede. Vprašanje, kaj je svet. odkod prihaja in kam hiti, ic zanimajo že stare mislece. 1 alet je smatral za izvor vsega vodo, Anaksimen zrak, Heraklij Ogeni, Anaksimander pa neko nedoločeno snov, iz katere izvirajo štiri druge temeljne snovi: ogenj, zrak, 'voda in^ zemlja. Levkid in Demokrit pa razkrajata snov v nedeljive pradelce ali atome, ki se ne razlikujejo po notranjih svojstvih, pač pa po zunanji obliki. S slavospevom rimskega pesnika Lukreca o »Naravi« pa je ! atomistika zakopana za dobo dolgih stoletij, doklei jo ne odkrije zopet Gassendi. Stari misleci so imeli do svoje atomlstike naj večje zahteve; to je bilo mogoče le zaradi tega, ker so opirali svoie nauke edinole na pojave vsakdanjega življenja in na spekulativna razmišljanja. Moderna atomistika pa se opira na sistematično opazovanje in na ogromno število poizkusov. Doba moderne kemije se začenja z Boylejcm, njen pravi ustanovitelj in lahko rečemo tudi njen odpravitclj pa je A. Laurent. Lovvisier, kajti odsedaj so sc fizikalne metode in nauki uporabljali tudi v kemiji. Kemija je postala dei fizike. Fizika je določila velikost in hitrost atomov in molekulov, fizika jih je pokazala, seveda ne v navadnem pomenu besede, človeškemu očesu. Fizika pa ie tudi pokazala, da niso atomi enostavni, temveč mali svet, mikrokosmos zase, dočim se prvine razkrajajo in Pretvarjajo v druge enostavnejše in lažje. Ali ne samo materija, tudi energija ie atomske narave, kakor je to temeljito dokazal berlinski fizik Planck v svoji tako-zvani kvantni teoriji. — Bogato in težko snov je predavatelj podal v izbrani umljivi obliki. Mnogoštevilno razno poslušalstvo je izrazilo govorniku navdušeno svoje priznanje. — Trgovsko obrtna zadruga v Gorici, r. z. z 11. z. v likvidaciji namerava sklicati v najbližnjem času občni zbor, ki ima sklepati o nadaljnji usodi zadruge, zlasti njenih premičnin. Da se omogoči sklepčnost tega izredno važnega občnega zbora, poživljajo se vsi člani v njih lastnem interesu, da nemudoma javijo po dopisnici ali ustno svoj sedanji naslov »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. Tja naj se naznanijo tudi morebitni predlogi in nasveti za občni zbor. — Linhart umri. Oinašik4m listom sie (poroča iz Pttuga, da je dne 3. }imiitia umiril italm zmami urednik »Štajerca«, Kamel Linhart, v starosti 36 let. Bil je že 'dalj časa bolan. Udeležil se je medarvmo odposlanstva štajerskih Nemcev im peamšikaitaipjev na Dumaiju ter nastopil kot sjoivomnik Stajietrčeve stranke v aivdiiijemci prti cesarju. -- S/. Maribora. Težka železniška nesreča se je dosodila dne 2. t. m. blizu tezenskega izmikalnega kolodvora. Četvero vojakov je preslišalo bližajoči se vlak. Eden je bil mrtev, ostali trije so težko ranjeni. — V smrt na vislice ie bili prcid unuritooir-siktiimii pomot miki obsojen 65 letni Anton Topotl-rniik, (ker je umoril svojo ženo1. Slovenska meščanska šola v Zaicu. j fVed dobrim toctooim sta bila poslanec dr. Ve/r-(1 stovšefk to župan Roblek — dr. Kukoiveic je bil i 'Zia)dir/.an — pri dežeilimam šoteketm svetu zaradi otvoiri/tvc meščanske šole v Žalcu :s 15. sept. ietošnjoiia leta. Občima žalska ie vise uirediila, da de 'otvoritev ©mogočem. Tiudi glede učnih uročili fe vse ppeiskrbilijeno. 59 milijard dolga — 23 milijard bankovcev. Iz Dunaju poročajo: Dne 24. maja t. I. so znašali vsi avstrijski državni dolgovi 59.257,570.000 K. Tekoče obresti tega kapitala znašajo 2.205.975.000 K. Dolg pri Avstro-ogrski banki znaša 16.209.186 K, dolg pri avstrijskem konzorciju 8,234.039.000 K, dolg v tujini 3.233,766.000 K, vojno posojilo 29.374,603.000 K. Bankovcev je pa do-sedaj za 23 milijard izdanih. Zaklad zlata in srebra Pri avstro-ogrski banki je pa znašal (dec. 1917) 318 milijonov K. — Tako poročilo. Kaže nam obupne posledice. Da še vedno tiskajo nove bankovca — Kdaj no Konec vojne? Številka 15. letnika 1918 Pruske zbirke zakonov objavlja zakona o obliki opustitve koščeka zenilje in 0 določitvi ali prenosu dedno- 1- stavbene pravice. Postava stopi dve leti po končani sedanji vojni iz veljave. Paragraf drugi zakona pravi takole: »Cas o končani vojni se bo določil s cesarsko naredbo.« Naravno je seveda, da se bo v višji državi | Pruski določil konec vojne s cesarsko naredbo. Pod-Lžnikoin se tedaj hi treba dalje ubijati svojih glav, Llaj se bo končala strašna ljudska moritev. Od visoke j oblasti bo že pravočasno izšla tako vroče zaželjena cesarska naredba. Do tedaj se pravi: mirno prenašati. Morda je hotel zakon lc povedati: »Kdaj se smatra Vojna v smislu predležečega zakona kot končano, bo določeno s cesarsko naredbo ...« I °da na Pruskem sc izražajo bolj avtoritativno. Shodi V Pasji vasi pri Vcicnj,, se bo vrjj| s|,0(j rudarjev v nedeljo, dne 9. junija ob 10. dopoldne. V Logatcu se bo vršil javen shod v nedeljo, dne 9. Lnija ob pol 5. popoldne v gostilni pri Kuncu v Dolenjem Logatcu. Vofna Dunaj, 5. junija. Uradno se razglaša: Antiiluerijsikio delovanje. Sicer riič 'posebnega. Beni in, 5. junija. I-z glavnega stana se poroča: Na f! and Grškem bojišču simo pri uspešnem potdii&tju v jeli Ttekfolifco Angležev. Na coli fronti oibotiesttiaiisko poizvedovalno delovanje. Rrodiirajoč to izkoriščajoč naše uspehe ina Lizinom bneigu Aiisne istrrso vrglli sovražnika na črto Anublanv-puitr.v 'nazaj ter zavzeli} nfregoive pozicije severno Donumfensa. Kratjovni spopadi •na obeh straneh rake Oiutrcp. V ©stali eim tie 'položaj neizpreimemjen. L u k a n 10, 5. junija'. »Secoilo« poroča iz Pariza: Nove angleške to annerikanlke čeite so iz 'tabori,šč prispele na fronto. General Foch '.je izjavil ammiadm ikomiiisiiji, da je prepričan, da bo sovražna ofenziva v na/ikiraijšelrn času ustavljena. ______________________________________ Zadnje vesti. Avstrijski delegati pri Buriauu. D u 11 a i, 5. 'juniitioL Kaikotr poročajo ilisiti, so •prišli včeraj nemški ciami zunanjega odbora avstrijske deiletgacije k ministru za zunanje stvari grofu Buriauu. V 2x/2 ure (trajajoči konferenci sio sc poraz govorili 'O vseh neirešeairih zunanjepcll Mičnih 'vpraša/niilh, M so v zvezi z nameravano ptotjo Buoaniovo v Berito. Zlasti se bo obravnavalo o možn/ositi avstr ijsko-poili-ski rešitvi poljskega vprašanja, pri čemer sio dobili delegati vitisk, da inamienava tudli grof Burjam zastopati v Berlinu tako rešitev. Na konferenca so se -tudi razgioiviairialli o skhcamiiu delegacijskega odseka za zunanje stvari in za vojsko, pri oemer jje izrazil Ruriam namien, da se bo (pečal s to mislijo. Delegati so tudi 11 oglašali, da je nujno, da se zlasti odsek za zunanje stvari skliče, vendar so pa iziralziiK mnenje, da bi bilo bodij primiemo, da se skliče zainoimji (odsek šele tedaj, ko dovrši državni zbor z nokioim ‘airueijene nal'0ige. Tudi je v zvezi z možnosti© zasedanja odseka, jeli se mmnisitrskeimiu predsedniku posreči, (da zagotovi delovanje poslanske zb'0rnice to večine za državne potrebščine. V tem primeru bi sc moglo vršiti zasedanje de-leigacijskeiga odseke, začetkom milila. Stališče češke delegacije. Dunaj, 5. junija. V zadevi nameravane konference čeških delegatov z vnanjim ministrom grofom Burianom se je sklicala seja Češkega svaza. V čeških krogih prevladuje razpoloženje, naj se češki delegati udeleže konference ter naj od grofa Buriana v prvi vrsti tudi zahtevajo, da se skliče sesija poslanske zbornice šc tekom meseca junija. Stališče nemško nacionalnih strank. Dunaj, 5. junija. V današnji seji zveznega odseka nemškonacionalnih strank so razpravljali zbrani poslanci o političnem položaju.. Izrekli so se sicer za sklicanje parlamenta, vendar je treba preje ugotoviti delovno večino parlamenta, ki bo mogla rešiti ne le nujna gospodarska vprašanja, ampak se tudi uspešno staviti v 1 brai: češki in jugoslovanski opoziciji. Poletno zasedanje poslanske zbornice. D u 11 a j, 5. junija. Ministrski predsednik se je. pogajal danes z voditelji strank in je sprejel predsednika delegacij prelata Hauserja in posl. Schiirffa, Wedra in Kittingerja. Opoldne je bil pri Scidlerju dr. GroR in ga vprašal ,če misli na poletno zasedanje poslanske zbornice. Ministrski piedsednik je odgovoril, da stoji slej ko prej na stališču poletnega zasedanja in da se prizadeva čimprej sklicati zbornico. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta, 5. junija. Glede poglobitve naše zveze z Nemčijo je izjavil grof Tisza, da naša poglobljena zveza no more biti nič drugega, kakor promet neodvisnih sil v mednarodnih oblikah. (Pritrjevanje.) Tudi na političnem polju se zavzema govornik za bistveno zbhžanje, posebno tidno naj se ohrani casus foederis. Ta bo imel tudi v bodoče čisto defenzivni značaj. (Pritrjevanje.) Mnogo več se da ustvariti na vojaškem polju. Lepe uspehe pa zamore imeti ta zveza na gospodarskem polju, ne da bi s tem uničili eksistenčne po- ' goje produkcije posameznih držav. Govornik poudarja, da tudi gospodarska zveza ne sme imeti ofenzivnega značaja in ne sme izključiti iz trgovine drugih držav. Gospod, zveza pa ne sme pripustiti izkoriščanja Ogrske. Radi dopustimo gospodarske ugodnosti takim deželam, da bo zveza z njimi tudi resnično koristna. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril: V prvi vrsti izrekam svoje zadovoljstvo nad izjavami predgovornika, ki je ojačil našo zvezo z Nemčijo moralično s tem, da je izjavil: Ogrsko javno mnenje je na strani te zveze, (Pritrjevanje.) Značaj te zveze je defenziven. V novi zvezi pa moramo predvsem varovati svoje gospodarske interese. Moje mnenje je, da se visoke carine ne morejo vzdržati, vendar moramo obdržati tisto mero, ki zavaruje našo produkcijo. Pri tem mora biti naša suverenost nedotaknjena. Svoje koristi moramo varovati vsekakor. Sklepam in izjavljam, da mora biti naša politična zveza z Nemčijo spojena tudi z gospodarsko, toda prilagoditi se mora našim posebnim razmeram. Zbornica sklene, odgoditi zasedanje na nedoločen čas. Compiegne to Reims. . G e in e v e, 5. jumiija. Pariškemu »Mattou« se poroča s fronte: Sovražiti} pritiseik v smeri na Gompiegne sie še ni zimainijšai. Reiims je pod najtežjim ©gnijem/ nemške ariMiieride. Rusija in eiitenta. R © 11 e ir d a m, 5. [juniiia. »Times« poročajo iz Pektoigia, da bi Rusija pozdravni a dejstvo, 5e bi aMiiramci ©diposilaili umešamo airtmado, ki naj bti napravila ned in vzidržavala varnost. Prisil pa ladkilainjaj©, /da bi katerakoli sila zaseda .nfji/bofvo ©zeanfe žele pa materijalno im •nrorailn© podporo, 'Oidiposlamje nnai.ihme prijateljske armade, iki bi film omogočila, da zbor© svoje sile. Če bi bil v Sibiriji dober začetek, potem bi naraste! v širokih krogih uioliv onih ele-rmemtov, kii bi nosibopii proiti bollijševikioim1. Protirevolucionarna zarota v Rusih P a r i z, 5. junija- Agence Havas po/roča iz Petrograda, da se je prišlo na 'S/led veliki prodre vohicfcmainm zaroti, ki je razširjena po celi Rusiji. Ruska revolucija. Ki j e v, 4. (junija. Vesti, 'ki prihajajo iz Moskve praviijo, da je razglašen© v mestu ob-sedmio stanje in da so ustavljeni vsi 'meščans/kl listi. Iz Sibirije poročajo, da sio 'organizira/K taim oaristični generali čete, g katerimi gredo proti rdečim gardam. Italijanska zbornica. L ugani©, 5. gumija. Italijanski parlament •otvori svoje zasedanje bržukione 18. junija. Rtoi-sko časopisi© pravi, da računa vlada na vojaške dogodke na itahijainskem bojišču še pred otvoritvijo zbornice, »ki bodo >micirebiti izbolj-sailii položaj vlade. Ameriška mcniarica v Evropi. Newyioirk, 5. junija. Admiral Gleaives je v nelkeim gevoiru izjavil: Združene države toia-io sedaj že 150 votoih ladij v evropskih viodah. Na teh 'ladjah je zaposlenih 40.000 'mornarjev. Iz francoskega parlamenta. Pariz, 5. junija. Agcnce Havas poroča: Včeraj se je sestala poslanska zbornica na sejo. Skoraj vsi poslanci so bili navzoči, galerije popolnem . zasedene. Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil, da na vložene interpelacije o vojaškem položaju ne more govoriti. Podal pa je izjavo pred armadno komisijo. Več v javni seji ne more povedati. Ministrski predsednik se protivi predlogom, naj bi se zbornica konstituirala kot tajni odbor. Poslanec Cachin je pozval Clemenceauja v imenu socialistov, naj poda primerno izjavo., Ugovarjal je vsakemu očitku, da je morebiti vladi sovražen, kajti tu gre za blagor države. Clemenceau je odgovoril, da mu je nemogoče izjaviti se šesti dan bitke o vojnem položaju. Preiskava glede odgovornosti pa se je uvedla. Ne bom tako krivičen, da bi postopal proti armadnim poveljnikom, ki so si pridobili zasluge za domovino. Ministrski predsednik je opozarjal na odpad Rusije, vsled katerega so zamogli Nemci vreči nad 200 svojih divizij na francosko fronto. Trenotek je strašen, a pogum in hrabrost naših vojakov bo kos tudi temu položaju. »Naši vojaki — je vzkliknil Clemenceau — se bore eden proti petim!« Ministrski predsednik je izrekel svoje priznanje voditeljem armade, zlasti Fochu in Petainu. Foch uživa popolno zaupanje zaveznikov. Sicer pa je vojni sv<5t v Versaillesu sklenil, da ga javno počasti. Nemci so se lotili pustolovščine. Mi se umikamo, to priznam, a vdali se ne bomo nikdar. Ce ste pripravljeni, da se borimo do konca, potem je zmaga naša. Nemška taktika nas skuša terorizirati. Ne bo se jim posrečilo! Amerikanci pridejo! Naša in angleška bojna sredstva izčrpavajo, pa tudi nemška! Sedaj gre za sodelovanje Amerike. Naši zavezniki so sklenili, da nadaljujejo boj do konca. Zmaga bo naša, če bosta vlada in narod na višku situacije. Clemenceau je končal: Če svoje dolžnosti nisem izpolnil, potem me poženite iz tega mesta; če pa mi zaupate, potem mi omogočite, da delo mrtvecev dovedem do konca! Zbornica je ministrskemu predsedniku priredila ovacijo Več govornikov je zahtevalo, da ve za najbližnji čas določi dan, kc se bo razpiavlialo o interpelacijah glede vojaškega položaja. Ministrski predsednik je od- klonil tk termin ter podal vprašanje zaupanju zbornice, j Končno je zbornica s 377 glasovi proti 110 glasovom sklenila, da se debata o podanih interpelacijah po želj; i vlade odgodi na nedoločen čas. Aprovizacija, Moka za kuho na kart'} se bede 'dolbita ©d . raraeidaMtoa 10. t. m. naipmei Vedijiaivme m to mo ko so le karte za 162. liin 163. teden, (katere imajo stranke že v ifflkaii. Nia Mave karte, katere dobe stranke v i>ctek, dne 7. t. im. se bode do-; bilo majbrže ikalkio drago Miaigio. Stranke se to-rad vmovfiič opozarjajo, maj sh-naniijo sedanje karte za moto, iker bodo siccir tiipeJe škioido. Na imofve kanbe, M se bodo rodajale v pettelk, se torej ne sime oddajati te moke. Nakazilo moke trgovcem. Trgovci se vabijo, naj se zglase zaradi nakazila moke za kuho v soboto 8. t. m. ob devetih dopoludne v mestni posvetovalnici. Shodi. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 7. .juniiia od 8. do 1. popoldne. Izdajate se bodo feikaizaiice za kruh in sladkor. Jajca za III. okraj. Stranke tretjega okraja prejmejo jajca v petek, dne 7. junija v cerkvi sv. Jožefa, vhod skozi glavna vrata. Jajca bodo prodajali dopoldne od H .do. 11. in od 3. do pol 6. popoldne. S seboj je treba prinesti nakazilo za mast. Vsaka oseba dobi največ 10 jajc. Jajce stane 70 vinarjev. Ze!ja za stranke 1. okraja. Stranke prvega okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v petek, dne 7. junija pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. št. 1—100, od pol 9. do 9. št. 101—200, od 9. do pol 10. št. 201—300, od pol 10. do 10. št. 301—400, od 10. do pol 11. št. 401—500, od pol 11. do 11. št. 510 do 600; popoldne od 2 .do pol 3. št. 601—700, od pol 3. dt> 3. št. 701—800, od 3. do pol 4. št. 801—900, od pol 4. do 4. št. 901—1000, od 4. do pol 5. št. 1001—1100, od pol 5. do 5. št. 1101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 80 vin., vse druge stranke po 2 kroni. Kislo zelje za II. okraj. Stranke drugega okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za mast v soboto, dne 8. junija in v ponedeljek, dne 10. junija pri Jakopiču na Mirju. Določen je t a- le red: V soboto, dne 8. junija dopoldne od 8. do pol 9. št. 1—100. od pol 9. do 9. št. 101 do 200, od 9. do po! 10. št. 201—300, od pol 10. do 10. št. 301- 100, od 10. do pol 11. št. 401—500, od pol 11. do 11. št. 501—600, popoldne od 2. do pol 3. št. 601—700, od pol 3. do 3. št. 701—800, od 3. do pol 4. št. 801—900, od pol 4. do 4. št. 901-1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do H00, od po! 5. do 5. št. 1101 1200. — V ponedeljek, dne 10. junija dopoldne od 8. do pol 9. št. 1201—1300, od po! do 9. št. 1301—1400, od 9. do pol 10. št. 1401—1500, od pol 10. do 10. št. 1501—1600, od 10. do pol 11. št. 1601 do konca. — Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg zelja. Kdor se izkaže s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plača kilogram po 80 vinarjev, vsi drugi po 2 kroni. Čevlji z lesenimi podplati za posle. Mdstoa aprotvimciiia bo oddajala čevlje z leseiniimii ipoid-ipiaitS za posle v petelk, dne 7. t. m. piopoudlne od 2. do 4. m. Pclljainistki cesti št. 13. btranike irnaj prinese«© s seboj potoiiifo ^ispodanja, da res niimiajo červllijev. ________ izdajatelj m odgovorni urednik: Josip PetejsszJ. Tisk »Učiteljske tiskarne® v Ljubljani. Hnti»ica*........... Slovenka, vešča nemškega jezika, štedljiva in vešta v svojem poslu, vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani iti prostim stanovanjem. — Ponudbe se sliko, k ter a se v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje je poslati na:' Zlatko Pianine, Trpanj, Dalmacija Okrajna bolniška blagajna ==== ¥ Liubliani. Pisarna : Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg.: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1. opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18. Dr. Mina? Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol 3. popoldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni' zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. Načelstvo. Pr * m Zavarovanje na VIII. vojno posojilo. C« kr. avstr, zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek dež. poslovalnica v Ljubljani, Frančevo nabr. 1, sprejnma na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico avstr. F is N I KS na Dunaju zavarovanja na VIII. vojno posojilo :==::===: pod najugodnejšim* pogoji. IEEEEEEE Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1/1), Logatcu, Postojni. Radovljici in RodoH'..vem in naši pooblaščeni zastopniki. tsr i za pranje perila, izborno penečo in prekaša vse doslej Č v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg 1 K 12, 1 zavoj z 10 leg 23. Preprodajalci dobe popust | Dri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno S milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj | 32 kosov K 14. Nadomestek ;-.a toaletno milo v raznih I barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18 Toaletno jj milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 velikih I kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem na: p ročilu naj se pošije polovica zneska naprej. Najmanj j! se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje I M, Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/111, tel. 23-27. Agitirajte za „Waprej**! ga vojakom! Uradnica Slovenka, vešča nemškega jezika v pisavi in govoru, s čedno pisavo, vešča strojepisja (vendarle ne pogoj), vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem. Gospice, katere ne ljubijo mestnega trušča ampak pujetno samotno življenje (ob obali jadranskega morja na jednem polutoku) imajo prednost. — Cenjene ponudbe, ce mogoče se sliko, ktera se v slučaju sprejema za popotnico potrebuje se naj dopošljejo na: Zlatko V 1 a n i n c , Trpanj, Dalmacija. I s Najzanesljiveje sredstuG proti lem je PARATOli domače snasSIo, Ne maže, je hrez duha. loj) tudi čez dan u-.. in >!0ta'liia- V® lončok 116'-. PhRATDL - PRAČEK vali® tuje občutijvo kožo. Škatlja slane R 2'50. Ohoje se dobi proti predplaci ali povzetju pri Parat©^ eSalauMšc® leu. ‘iarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZbA UTCA 21.