Lelo m, ste*. 145. Poštnina platana v gota*!nt. V Celju, v četrtek 5. fuiija 1923* Posamezna štev. I Din Slasllo Socialistih ne stranke Jugoslavije. Izhaja razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstropje. NasJov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. rač. št. 11.959. Slane mesečno...................20 C n,‘ zb inozemstvo . . , 30 Din. Oglasi: prostor 1 X 65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Le»Rjk ate«. 27. Četrtkov*« številka ,,3!APftEJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Gfa&ita Kmstsko-sfetav&ke zveze. Stane letno 48'— Din, mesečno 4'— Din. Za konsolidacijo soc. stranke. V zadnjem času opažamo, da se pojavljajo apostoli zedinjenja, kateri širijo med zedinjenje želeči proletariat vesti, da je pokrajinski odbor SSJ proti zedinjenju in proti konsolidaciji soc. stranke. Svojo trditev opirajo na resolucijo, stavljeno od posameznika ne od organizacij. Pokrajinski odbor SSJ si je bil svest svojih dolžnosti napram strankinemu zboru, kateremu bo polagal svoje račune o delovanju. Strankin zbor bo zahteval poročilo od tistih, ki izvršujeje strankine funkcije in ne od tistih, ki so izstopili iz odbora, nekateri celo iz stranke. Mi smo že večkrat povedali v našem listu, da nismo proti zedinjenju in tudi ne proti internacionali. Temu je baš dokaz to, da smo poslali na svetovni kongres delegata, čeprav nam je »zelena miza« v Beo-dradu hotela vsiliti dr. Koruna, katerega nismo izvolili, ker ni več naš član. Nečlani in nasprotniki naše stranke pa ne morejo biti naši delegati. To bo razumel vsak začetnik v socializmu, Korenova resolucija je pa zahtevala, da se zedinimo s tistimi, ki so bili na našem kongresu in ki so prevzeli že takrat zedinjevaino akcijo z mariborsko oblastno organizacijo, s katero pa niso dosegli zaželjenega uspeha. (Bila sta med drugimi tudi Uratnik in Svetek). Zakaj se ni izvršilo zedinjenje? Zato ne, ker se je razpravljalo o. kandidatih in ne o pravilniku. Svetek in Uratnik, bi bila pristala na eno kandidatno listo »Enotne fronte«, če bi se bili Mariborčani takrat izjavili, da bo nosilec liste dr. Korun. Temu je nasprotoval takrat Golouh. In čemur je nasprotoval Oolouh, je nasprotovala tudi mariborska organizacija. Golouh si je pač mislil, da bo bolje biti poslanec »Enotne fronte« kakor pa tajnik »koruznega socializma«. S tem, da od kongresa pooblaščena delegacija ni dosegla oz. ni izvedla zedinjenja, je potrebno počakati do pri- hodnjega rednega kongresa. Lahko se pa vrši tudi izredni kongres, če ga zahteva V3 redno obračunavajočih organizacij. Take zahteve pa dosedaj pokrajinski odbor od takih organizacij še ni sprejel, radi tega je Korenovo resolucijo z večino odklonil, ker resolucija sama vsebuje določbe, da se mora manjšina večini podvreči, a vendar je predlagatelj sam že drugi dan kršil večinski sistem s tem, da je izročil članom krajevne organizacije (svojim osebnim znancem) resolucijo, kateri jo širijo, kakor so širili klerikalci majsko deklaracijo. Sopodpisal jo je tudi R. Č., kateri je 11. febr. v Celju odobraval kot edini član pokrajinskega odbora dr. Korunov puč. Ko je začel dr. Korun izdajati z Golmayerievim imenom »Rdeči prapor«, je bil R. Č. strašno hud nad najnovejše bratomorilce, a vendar se je z njimi kmalu sprijaznil in se stranki tudi sam izneveril. Predsednik mu ie bil več kakor celokupna stranka. Sedaj pa naj javnost ve, da agitatorji, ki so na delu s pobiranjem podpisov, nimajo zaželjenega uspeha, ker iščejo take, ki niso več člani stranke. Pravi člani pa odklanjajo resolucijo individualnega meščanskega liberalnega socializma. To nam je poroštvo, da smo zmagali na celi črti. Nikdar več nas ne bodo vladale posamezne osebe a la Tone Kristan, Kocmur in tutti quanti, temveč odločevale bodo vedno organizacije. To je edino prava pot do konsolidacije soc. stranke in zedinjenja proletariata. Podeželskemu proletariatu v premišljevanje. (Dopis iz mariborskega okrožja.) Neka znamenja dajejo povod upati, da je tudi za delavce na deželi prišel čas. ko bomo mogli sodelovati za izboljšanje svojega socialnega položaja. Cas bi sicer bil že davno iti povoda več ko dovoli, manjkal pa ie pri večini čut neizogibne potrebe takega sodelovanja, na drugi strani pa je brezmiselno zaupanje v lastno moč končavalo v brezplodnem navdušenju. Tudi danes ni v tem oziru nič boljše, nasprotno, potrti in malodušni prebolevamo brce. drugo za drugo, ki jih dobivamo od vseli mogočih in nemogočih strani, menda za svojo »razposajenost« v letih po preobratu. Resnica namreč je, da še danes občutimo prokletstvo takratne* demagoške politike, ko nam očitajo, da smo hoteli samo deliti, nič delati In dobro živeti na račun posedujočih slojev. I)asi takrat skoro sami nismo vedeli. kaj hočemo, smo danes že stokrat prepričani, da to niso bili naši cilji. Kljub takemu natolcevanju je teren za pozitivno delo danes ugodnejši nego kdaj poprej. Treba je samo. da ne zamudimo prilike, če nočemo, da nas prehitijo demagogi jz nasprotnih taborov. Sad našega trpljenja. to so izkušnje zadnjih let, moramo spraviti sami in ga za nobeno ceno ne smemo odstopiti drugim proti obljubam, da nas bodo obvarovali pred zopetnimi porazi; prepozno sc potem jezimo, ko vidimo, da smo poleg žalostne preteklosti ogoljufani še za lep kos boljše bodočnosti. Ne smemo se več zadovoljevati samo z beleženjem nekih slučajev nasilja, izkoriščanja in nezakonitosti, ampak začnimo se braniti z uspešnim sredstvom sodelovanja v socialističnih organizacijah po načelu: Eden za vse. vsi za enega! Zakaj pa ravno v socialističnih? Odgovor je preprost. Socializem nudi svojim organiziranim pristašem kontrolo nad svojim delovanjem, o čemer pri nasprotnikih ni govora. Socializem računa zlasti na moralno moč in disciplino proletariata. buržoazija pa z njegovo nevednostjo in slepo pokorščino. Ce slednjič primerjamo svoje življenje s tistim organiziranega delavstva, opazimo veliko razliko zopet v prilog socializma. Z zaupanjem v njegovo moč smo sc ga pred petimi leti oprijeli kot čudežnega zdravila, nič nismo pomislili, da takih zdravil sploh ni in jih nikoli ni bilo. Tudi socializem ni bil tako zdravilo in vrhu tega so ga dajali nevešči zdravniki. Nepotrpežljivi in nevedni so se po izostalih uspehih vrgli v naročje klerikalcem. Rekel sem klerikalcem, ker o klerikaizrmt imajo ravno tako malo pojma kakor o resničnem socializmu. Klerikalizem tvori tisti del buržoazije, ki ima ljubezen do bližnjega vedno na jeziku, v srcu pa isto-tako trajno sebičnost: njegova delavnost je usmerjena za tem, da spravi ves svet pod duhovniško oziroma papeško nadvlado. (Najrajši seveda po načinu srednjega veka, če bi bilo mogoče.) Blagostanje ljudstva jim je: samo toliko pri' srcu, da imajo zase zasigurano gmotno zaslombo. Trdovratno vzdrževane tradicije. ki so nekak sjjnbol klerikalizma, verno zrcalijo njegovo notranjost, namreč slepo neumnost na eni in brezstidno pre-vejanost na driigi strani. Delavstvo nima od njega pričakovati ničesar, ker svojega sovraštva do socialnega in kulturnega napredka klerikalizem ne more prikrivati. dasi izobrazbi navidezno ne nasprotuje. Danes, ko zopet zahtevajo volilci za svoje glasove plačilo, lahko opazujemo, kako klerikalna slava bledi. Mi pa moramo sedaj, ko je ta proces še v razvoju, začeti zbirati raztresene ude, da se bomo mogli pokazati, kadar pride čas za to. Pustimo pa že enkrat tisto brezumno jadikovanje za profesioni, češ: da bi se le bi! kaj izučil, bolje bi bilo! S tem le sami sebi škodujemo, ker si nevede odrekamo pravico do primernejšega življenja v vsakem stanu. Ze sama misel, kaj bi nastalo. če bi bili vsi profesionisti, nas mora sprijazniti z resnico, da so vsi stanovi potrebni, ker »za vse je svet dovolj bogat«. Delavski centri naj postanejo žarišča socializma, posamezniki na deželi pa vsaj majhne luči, ki lahko o svojem času tudi mnogo koristijo. Spominjam se. da sem nekoč na fronti ujel kresno muho in sem pri njeni svetlobi prečital pismo, ki sem ga dobil od doma. Kdo ne ve. da bf bila večja luč v takratnih razmerah neumestna in celo nevarna, čeprav bi jo bil imel? Začnimo iprej. četudi ne z nado, da bomo imeli krog sebe kmalu polno Z mariborskega zleta. Soinee me je prebudilo v nedeljo zjutraj in misel mi je šinila v možgane, Kakor šiba me je udarila, da bom zamudil posebni vlak. Toliko dni sem se pripravljal, toliko lepih misli sem si stkal >n se radova! nad trenutkom, ko bom videl ves proletariat iz Slovenije in nekaj tudi iz Hrvatskc ter inostranstva, ko bom videl vse te rdeče vrste v sodruž-liein objemu in slišal en sam skupen klic: »Za svobodo in ljudsko enakopravnost!« Nisem zamudil vlaka. Kopica veselili sodrugov in sodružic je že stala na peronu in z oči to nestrpnostjo pričakovala posebni vlak. Rdeče trakovje je vihralo po svežem julijskem ozračju in šumelo tiho komaj slišno pesem, melodijo-zni zvoki so se vmešavali med razburljivo govorjenje pričakujočih in tu pa tam .ie zadonel jz kopice ljudi smeh mlade sodrfžice, ki gre prvič v svojem življenju malo dalje \z svojega kraja in v svetih čustvih pričakuje marsičesa od današnjega dne. »Blagor srečnim srcem, ki ne občutijo bridkosti zlobnega sveta, še večji blagor tistim, ki jih občutijo pa te občutke korenito ruvajo iz src!« Vlak je zabrlizgal in privolil z vso silo na postajo. Kot dolga kača se je priplazil in prinesel pričakujočim odreše- nje. Vsi smo se vsuli nanj in udušilljcri- i ke onih, ki so že bili na vozovih: »Po- i zdravljeni v svobodi!« Še hipec in od- j drčala je železna kača z rdečimi silami j v sebi na kraj pričakovanja mnogih. Med i j ot jo sem imel priliko opazovati, kako se naše kmetsko ljudstvo s strahom izogiblje železnih kač, ki hranijo v sebi svobodno rdečo množico, le tu pa tam je zaprhutai iz kakega skritega okenca rdeč robec v pozdrav. * V Mariboru na kolodvoru vse mrtvo. Klici iz v.jka se sipajočih množic so onemeli od razočaranja. Nihče nas rtf sprejel, kakor smo pričakovali, niti z godbo, niti s petjem. Ali prihaja zmagovalec tako v osvojeno mesto? Komaj pa stopimo na prostor pred kolodvorskim poslopjem, nam zadonijo na ušesa zvoki godbe na pihala. Pisane množice stoje pred kolodvorom in sc vsujejo krog nas: »Pozdravljeni v svobodi, sodrugi!« Ustavili smo se na Aleksandrovi cesti in čakali pr‘b'ižno eno uro, da so se vsi sprevodi uvrstili. Človek, ki hrepeni po čim večji prostosti in razburkanem življenju, se ne more premagati in ostati na mestu prikovan, on gre in odpira oči ter ušesa, 'lako st-in tudi jaz skočil iz naše vrste in šel po Aleksandrovi cesti naprej do Glavnega trga. Srečaval sem ljudi, večina je imela pripete rdeče trake na suknjičih. Pomehkužena buržoazija nas je s čudom in strahom opazovala in srce se ji je treslo, ker .ie proletariat pokazal, da še živi. Da. še živi proletariat na Slovenskem. toda steze nima. po kateri bi se duševno zbližal in se strnil v eno samo celotno moč. ki K se raztegnila in odrinila vsiljivce s svoje posesti. To stezo mu zagrinjajo tisti, ki bi sc radi sami strniti v sveti zavesti, da so oni sami predstavniki celokupnega proletariata po Sloveniji. Reveži, ki si puste metati pesek v oči! Od Ljudskega doma prikorakajo pevska društva, vsako z zastavo na čelu in z rogačem ob boku. Koraki mladih socialistov odmevajo po prostornem tlaku ob starikavih zidovih in kličejo došlecem ponovno:' »Pozdravljeni v svobodi, prijatelji!« Ob pogledu na tc mlade glasnike proletarske svobode mi je šinilo skozi možgane: Ta težki vzduh zapušča nas, svoboda. s\oboda, dviga se tla prestol!« in kakor bi odmevalo od vseh strani mi odgovarja iz njih vrst: »Junači, \si na dan, razvijte prapor rdeč! Naprej, raprej, naj robstva moč razbije duha meč!« Množice se strnejo in korakajo od kolodvora do G!a\nega trga. Aha, slavnostni govor! Govorov ie človek že vajen bolj kakor dejanj in besede me bole v dnu srca. zato — ušesa zatisniti' — Vse bi bilo dobro, da trie niso oči speljale in sem s pogledom ošinil magistralni balkon! Se danes me zbada tisti trenutek. ko sem moral videti socialistični pozdrav oplahulan od splahnele — trobojnice. — K steči se je našel kovač, kl je ta sramot«,i incident skril za rdečo zastavo ljubljanske »Svobode — D. T. E «T Blagor njegovemu pogumu! Sprevod se je pomikal med živahnimi vzkliki telovadcev proti ljudskemu vrtu. kjer bodo igrali športni klubi Svobode nogomet do dvanajstih. Človek bi mislil, da ;e \tt majhen, pa se ti zdi, da vidiš v njem vso nedoglednost svoje usode, ko ga pokrivajo živobarvne ljudske množice Vitki Svobodaši skačejo kakor veverice po igrišču in pokazulejo gledalcem svoje zmožnosti in sile. Vsak dvom o mogočnosti slovenskega prole- pristašev, pa se vsaj potrudimo, da bomo sami vredni imena »socialist«! Pred vsem pa bo treba predsporazuma v krajših člankih in dopisih. Kdo sc bo prvi odzval? v 1 , Delavski pozdrav deželana! H pa Cankova >amo p jeseni, romunsko Tedenski pregled. Nedelja 17. junija: Na seji načelnikov strank je zunanji minister Ninčič navedel vzroke, zakaj se Bolgarski ni izročila demarša; naši zavezniki so nas v odločilnem trenutku zapustili, velika antanta pa se je naravnost zoperstavila. — Francija je priznala novo bolgarsko vlade. Ponedeljek 18. junija; Veliko zvišanje davkov ; zemljiški davek zvi-Saio šestkrat, neposredni pa za 30 /o; — Bolgarska vlada obljubi upoštevati tudi niSki sporazum. Torek 19. junija: Konec razprave o dogodkih na Bolgarskem v skupščini. Opozicija ostro kritizira postopanje vlade in predlaga nezaupnico, pri glasovanju propade, vlada je po vesteh iz Sofije samo pre hodna, nove volitve bodo v — Boigarski kralj se zaroči z prince srnjo. ^ jun,ja; vlada predloži zakonski predlog o dvanajstinah za julij, avgust in september. — Nadaljevanje debate o izrednih kreditih za razna ministrstva. - Vlada misli na celo državo razširiti srbski zakon o varstvu malega kmeta, ki prepoveduje prodati kmetu na izvršilni način pet oralov oranice, hišo, pohištvo in orodje, četudi ne plača davkov, in zakon o tlaki za popravo cest (kuluk), po katerem so »vsi« državljani obvezani robotati 15 dni v letu za državo. — Italiia prizna novo bolgarsko vlado. — V jugoslovanskoTaških pogajanjih dovršijo predhodna dela. — Ognjenik Etna v Siciliji začne močno bruhati. Več krajev uničenih, na tisoče ljudi je brez strehe- Četrtek 21. junija: Skupščina odobri naknadne in izredne kredite za vojno ministrstvo. (Saj so davke že povišali!) — V vojnem odseku nadaljujejo razpravo o novem vojaškem zakonu. — V finančnem odboru sprei-mejo nadaljnji 5 mil. |oročali, Pokrajinski odbor osvojil na seji dne 6. aprila in dal v tej smeri vsem strujam dovolj možnosti, pridobiti si pravico soodločevanja. Dalje opozarjamo na ponovni sklep Pokrajinskega odbora glede zedinjenja, ki je bil izražen v »Napreju« št. 103., »Ljudskem giasu« št. 19. z dne 10. maja 1923. v članku »Sporazum«. Organizacije, ki vršite vsestransko svojo dolžnost, ki jo določa program in pravilnik, naženite take zahrbtne dopisovalce.. ki operirajo z lažmi in jim recite, da ne marate razprav Pri zeleni mizi, temveč da zahtevate, d^i vsi tisti, ki so se priključili raznim strujam in odrekli tako organizirani stranki svoje sodelovanje in svojo pomoč, sami najdejo pot nazaj v stranko s tem, da priznajo in izvršujejo enake dolžnosti kakor vi. Naš pravilnik ne odreka sodelovanja nikomur — komur je za napredek v socialističnem gibanju, tu se ne bo skliceval na osebnosti, temveč bo sledil določbam, ki jih je postavila stranka po naročilu svojega vrhovnega predstavitelja strankinega zbora. Nikdar več ne bomo mi organizirani člani dopuščali, da bi se v naše vodstvo vrinili troti, ki niso zmožni ugoditi vsem dolžnostnim zahtevam socialističnega programa in pravilnika. Komur kaj pri nas ni všeč. ta naj si prej pridobi pravico soodločevanja^ v svoji organizaciji in potem še na prihodnjem strankinem zboru. Kar se tiče Glavnega odbora, bomo pa izpregovorili v prihodnjem »Ljudskem glasu«. Organizacije! Smernice, ki jim sledite, naj ostanejo še nadalje samo te: Delegati krajevnih organizacij SS.I iti KDZ v prevaljskem in slovenjgraškem okraju, zbrani na sestanku v Dravogradu dne 2. aprila 192.1, izjavljajo, da je res nujno potrebno združiti vse resne socialiste če sc hočemo z uspehom postaviti v bran reakciji, ki je že huda, pa grozi postati še hujša. Toda za to združitev ni potrebno. da se potezajo tisti, ki so proletariat- ra združili. Sploh ni potrebno, da sc pri tem katerekoli osebe vmešavajo, niti da sc vrše kakšna posebna pogajanja. Program in pravilnik imamo. Kdor je žitni, naj ga izjvršuje pu hotno takoj prav lepo in praktično združeni. Kdor je proti njemu, nima z našo stranko nič skupnega. V našem pravilniku je tudi poskrbljeno za precejšnjo samoupravo posameznih okrožij. Zato ni treba dajati posameznim okrožjem posebnih olajšav In ponudb. Kar velja za eno okrožje, mora veljati tudi za druge, za vse enako. Ker smo na vsej črti za javnost, želimo. da se vsi združevalni poskusi vrše javno. To posebno še zato, ker se morajo vsi že končno navaditi delovati skupno. irganizatorieno, ne pa od osebe do osek. Ne poskušajte s privatnimi dopisi vplivati na naše zaupnike, ker je vse to zastonj. C e v našem pravilniku kaj ni ptai. povede to javno v svojem časopisju. Tsiidelavski zlet 1923. v Mariboru. Nemogoče je v eni sami številki z ciiki samim člankom opisati vse delo in mogočne utise obeh zgodovinskih dne-vov proletariata v Sloveniji v letu 1923., dnevov 30. jun. in 1. jul. Tega v tern poročilu niti ne bomo poskusili, ker si pridržujemo podrobnosti, o katerih je treba obširnejšega pisanja in debate, za naslednje dni. Zlet je bil na kratko manifestacija proletarske misli v pravem pomenu besede in čeprav ni mogel zbrisati slabega utiša, ki ga napravlja večja naša razkosandst nego za časa lanskega zleta, v Celju, in čeprav ie organizatorično za njim v marsičem zaostajal, vendar je bil impozantna manifestacija, o kateri mora s spoštovanjem govoriti celo buržoazija, ali pa molčati, kar je še večje priznanje. Udeležba je bila po soglasni sodbi vseh celo večja nego lansko ieto in po pestrosti tudi ni zaostajala. Sobota 30. junija. 2e z jutranjimi vlaki so prihajali posamezniki, zlasti iz tujine v Maribor-Prvo večjo skupino so tvorili delegati DTE, telovadci in telovadkinje, predvsem z Jesenic, Ljubljane-Šiške in Trbovelj, ki so imeli ob 15. v Ljudskem domu predkonferenco za ustanovitev telovadne podzveze DTE, za predelavo pravilnika. za pogovor o telovadnem sistemu in določitev kroja itd. Ta predkonfe-renca je tako važna, da ji bomo v prihodnjih številkah posvetili posebno poročilo. Dosti jih ni bilo, ki so na nji fiksirali bodoče delo in uspehe, mladi so bili še po večini, toda bilo jih je že za štirikrat. petkrat več, nego bi jih moglo biti lansko leto. in čeprav so obravnavali še abc. vepdar so ga obravnavali z isto resnostjo, kakor da gre za zadnjo piko. In vsi so tudi vedeli, da na tem polju nazadovanja ne bo več,ampak samo napredovanje. Navdušen sprejem je doživel delegat čsl. DTJ (če se ne motimo, je bil to s. Kejzlar). Prvič smo imeti priliko pozdraviti na svojih tleh zastopstvo gibanja, ki je bilo našemu oče in učitelj. In ta prilika se je tudi uporabila, da se je upo-stavi} tudi organizacijsko tesen stik med našimi enotami in češkoslovaško zvezo. Do K*20. približno je trajala konferenca. med tem časom pa je popoldanski v lak pripeljal že prvo pravo vojsko proletarskih zletnikov: Celjani s pevskim zborom »Naprejem«, Trboveljčani z rudarsko godbo, skupina članov telovadne enote »Vesne« Zagorju, posamezniki in skupinice iz vseh koncev in krajev Slovenije. Pred kolodvorom so pevska društva zapela »Pozdrav«. Nato so vsi skupaj v sprevodu odkorakali proti ljudskemu domu, kjer je imel Golouh kratek pozdravni nagovor. Ob osmih zvečer se je začel na Gambrinovem vrtu slavnostni koncert. Trboveljska godba je igrala izbrane skladbe. Močna godba je to in ne samo Po številu godcev! Drugo pevsko društvo je sledilo v izvajanju raznih zborov drugemu, vsa so se lahko pokazala, kaj znajo in lahko trdimo, da znajo mnogo. Mešani zbor mar. »Svobode« je vzbujal posebno pozornost. Z vlakom ob L’23. se .ic pripeljala zopet velika skupina: predvsem sodrugi Iz južnih krajev naše države, Zagrebčani s svojim moškim zborom »Jednakostjo«. Pozdravili so jih mariborski »Frohsin-novci« in pevci pekovskih pomočnikov. Zopet dolg sprevod do slavnostnega prostora. Tam viharni pozdravi, godba grmi svečane počasne akorde delavske marseljeze, navdušenje gre do vrhunca. ko zapojejo Zagrebčani »Internacionalo.« Do polnoči smo bili skupaj. Incidentov. ki jih pozna buržoazija ob takih prilikah, ni bilo nobenega. Vse en sam občutek: Proletarci smo! Po delu eno samo telo! Dolgočasnosti, ki jo nosijo podobne oficielne prireditve po navadi v sebi, nobene. Skupine, ki se tvorijo po ljudeh iz istega kraja in znancih, prehajajo druga v drugo. V Gambrinovi dvorani izvaja moški zbor mariborske »Svobode« težko slovaško pesem pred češkoslovaškim delegatom. Nebo. ki je bilo že zjutraj vse soln-čno, a se je v popoldanskih urah menjavalo z oblačnostjo, se je zopet zjasnilo. In tako je ostalo ves drugi dan v nedeljo I. jul., kakor da je bilo cele mesece prej samo zato mračno, da bo ta dva dneva tembolj presenetilo z jasnino. In potem zjutraj so se vsipale armade za armadami v mesto. Vsak vlak je pripeljal novo. Pred Ljudskim domom so se zbirali tisoči, pred kolodvorom^ jih je bilo tisoče. Koroški vlak. posebni in osebni vlak iz Ljubljane, v vsakem je bilo natlačeno ljudi, zastav, godbe, članov telovadnih enot — pisane množice. S kolodvora so šli v sprevodih na Glavni trg, z godbami.' Hrastniška rudarska godba je prišla in ona mežiških rudarjev. Sama mežiška dolina je poslala 500 ljudi. To je ena sama navedba v ilustracijo števila udeležencev. Na Glavnem trgu so se formirale mase. Zupan Grčar jih ie pozdravil in govoril o lierazdružljivi zvezi socializem — kultura — mladina. Ves Glavni trg ie bil napolnjen po podružnicah »Svobode« z zastavami, po te-lovad. enotah, pevskih društvih in godbah. delavskih skavtih in kolesarjih, športnih društvih in tisoče proletarskega ljudstva. Z Glavnega trga je korakal mogočen sprevod na zletni prostor v Ljudski vrt. Dobro formiran sprevod, dolg, pester. Na ogromnem vrtu je začela ob II. nogometna tekma med mariborskim in ljubljanskim »Svobodinim« moštvom. Dobra tekma, napeta. V prvi polovici so imeli Mariborčani premoč, v drugi so Ljubljančini dobro izenačevali. Rezutat 3:2 v prilog Mariborčanom. V drugem delu vrta so telovadne e-note imele vaje za popoldanski nastop. Po 12. so se začele množice počasi razhajati. Malo pred 15. uro .ie sprevod znova šel spred Ljudskega doma na Ljudski vrt. FJil je ta sprevod zelo lep. Ljudski vrt ie bil ves okrašen z zastavami, zelenjem, in s paviljoni za razna okrepčila (dva brezalkoholna sta bila vmes in ljudje so se zelo zbirali pred njima; sploh so se držali ves dan sicer vzhičeno a trezno. Le tu pa tam je bil kak manjši incident, ki so ga pa reditelji takoj ustavili)'. Vrtiljak je bil na enem koncu. Trboveljska godba je sedela na velikem, okrašenem prostoru na gorenjem koncu, nedaleč od nje je sedela hrastniška, pevska društva so zasedla razne mize zgoraj, mežiška godba je bila v koroški četrti spodaj pri drevju. In bilo je ves čas godba, pozdravni govori, nastop vseh pevskih zborov skupno, dokler ni približno ob 16. signal naznanil nastop telovadnih enot. Bil je to trenutek, ko je napeto pričakovajnje vzdigovalo ljudi na stole in mize da bi več videli. Vsega skupaj je nastopilo nad 250 članov, članic in naraščaja iz Maribora, Studencev, Ljubljane-Šiške, Jesenic, Zagorja (»Vesne«), Tržiča, Trbovelj in Javornika. Lansko leto sta bila zastopana samo dva kraja. Tako napredujemo. še mnogo več bi lahko letos bilo. toda prepozno je padla odločitev za zlet v Mariboru in nemogoče je bilo v tako kratkem času kaj več organizirati. Da je bila stvar prepozno in zato ne tako dobro organizirana, je bilo videti tudi pri nastopih marsikje. Mnogo je bilo dobre volje v vodstvu, toda enotnosti navzlic temu ni bilo mogoče povsem doseči. Vendar pa so bile vaje v splošnem zelo dobro izvajane, deloma celo tako fino, da si boljšega skoro ne moreš želeti. Posebno navdušenost ie vzbujal »Vesnin« o-brtni naraščaj in nje članice. Nismo si prijatelji s komunisti, ampak priznati pa iitn moramo, kar jim gre. Škoda, da morajo telovaditi oni po levi in mi po desni taktiki, kakor se je prav dobro odrezal neki delegat na predkonferenci prejšnji dan. Eleganten je bil nastop članic Ljubljančank. Kakor rečeno, če bi ne bile iste vaje naštudirane po raznih metodah. če bi torej bila nad vsem močna, enotna glava, pa bi morali biti še vse drugače vzhičeni med prireditvijo. Kaj je torej naše prvo delo? Na orodju smo pa mi doma. Morda še celo preveč, ker ga častimo tako. da zapostavljamo za njim proste vaje. In vendar je v prosti vaji včasih taka lepota. ki je orodna s svojo večjo ali manjšo silo ne more nikoli doseči! Naši člani (»Vesnovci« so tudi nastopili) podajajo na orodju prave artistične vratolomnosti, težke in lepe. Morda ni prav, da gojijo v Ljubljani težjo orodno telovadbo tudi za ženske, in to tako, ki je zanje odločno pretežka, ampak fakt je. da .ie vzbujal nastop ljubljanskih deklet na orodju veliko priznavaluega aplavza. Končal se je program z rokoborbo med nekim Ljubljančanom in Mariborčanom. Ostala je neodločena. In potem se je začela prosta zabava in — odhajanje. Mnogi so morali že z večernim vlakom proč, da pridejo drugi dan pravočasno na - delo oz. garanje-.. Vendar pa je trajala prireditev še pozno v noč, med prepevanjem, godbo in plesom. \ lak ob 24. nas ie večino pograbil s seboj. Poslovili smo se s trdno obljubo: Na svidenje, sodrugi, na še ve-ličastnejši pohod drugo leto v Ljubljani! Sposobnost je potrebna za napre-d k in brez nje ne izdajo ničesar še tako lepi programi in resolucije. Ali sposobnost posameznika ima veljavo šele tedaj, kadar ima posameznik tudi priložnost, da jo izvaja v praksi. Kapitalistična družba nudi take priložnosti le nekaterim ; zato imamo toliko izgubljenih talentov, ki bi v boljšem sistemu mogli služiti vsemu človeštvu. K ZEDINJENJU. Brežice. Prejeli smo dopis, na katerem je podpisan neki Josip Tomc, ki je pa nam popolnoma nepoznan. Ta gospod navaja v tem dopisu točko za točko razne stvari glede zedinjenja proletariata v Sloveniji. Kakor razvidno iz dopisa, veje tam nekje v Ljubljani prav srčen duh iti želja po zedinjenju: to mi pozdravljamo, ker si tudi mi ničesar bolj ne želimo, kakor čimpreje zedinjenja. Toda, g. 'iomc. mi smo pristaši javnosti, zato hočemo tudi o predmetu zedinjenja javno govoriti. G. Tomc izjavlja, da so sc ponesrečila radi odpora Pokr. tajništva vsa prizadevanja pokrajinskega kongresa, da se je Pokr. tajništvo uprlo sklepom Zidanmoške konference itd. Končno navaja g. Tomc točko za točko, kako bi bilo potrebno zedinjenje in poziva vse organizacije, naj se tozadevno izjavijo ter podpišejo piošnjo na Glavni odbor SPI v Beogtadu, da on skliče kongres, ker ga P. T. noče. — Podružnica KDZ v Brežicah je na sestanku dne 30. pret. m. o tem sklepala in sklenila sledeče zaključke: 1. Gospodu Tomcu ne odgovorimo, ker smo pristaši javnosti in zahtevamo, da nastopi vsak javno, ki hoče zedinjevair.c akcijo pospešiti in ker se nam zdi ntumestno, da razpravlja o tako važnem vprašanju, kakor je omenjeni, samo nekaj oseb pri zeleni mizi. 2. Pokr. taj. pozovemo na odgovor, zakaj sc upira sklicanju k&ngresa in kakšni razlogi ga vodijo do tega. 3. Delegate na Zidanmoški konferenci pozovemo v glasilu, da se javno zagovarjajo, zakaj se ne uvažujejo konferenčni sklepi in kdo je temu kriv Sploh zahtevajo člani KDZ v Brežicah, da vsi prizadeti faktorji javno odgovore, kje tiči vzrok, da ne pridemo do tako zaželjenega kongresa in končnega zedinjenja. Ven torej s tajnimi naklepi, ljudstvo hoče vedeti vse, kaj in kako se godi in ko bo ljudstvo natančno poznalo situacijo, potem bo dobilo zaupanje, če ne je pa zaman vse prizadevanje zaupnikov, ki delajo na tem, da se ljudstvo organizira v SSJ in KDZ. Odg. P. T.: Z resolucijo kraj. organizacije KDZ v Brežicah se strinjamo v celoti, pripomnimo pa k tretji točki njenih sklepov, da bo Pokraj. odbor sklical izredni strankin zbor takoj, ko bo to zahtevala Hi vseh članov, ki redno vršijo svoje dolžnosti. Glej § 46. organizacij- skega pravilnika! Pa našega! Kajti mariborski pravilnik zahteva */» večino za isti predmet, kar jasno dokazuje, da si hočejo individualisti zasigurati monopol diktature nad proletariatom. Poleg tega pa mariborski pravilnik še izključuje javnost. Celje. c Neusmiljeno Izkoriščanje stavb, delavcev. Običajno morajo zidarji dobiti pri nevarnem delu (na visečem o-dru ali na lestvicah) 25% v>šjo plačo kakor od navadnih opravil. Teh določb pa gospod Nerat, zidarski mojster in gostilničar nar. socialistov pri »Wil-sonu« v Gaberjih ne upošteva. Lepa družba so tile narodni sociji, kateri imajo take vrste ljudi v svoji sredi. Pivci in narodni delavci naj si jih natančneje ogledajo ! c Tatvina v VVestnovi tovarni se je razkrila. Včeraj je bilo aretiranih 5 delavk iz skladišča, ker so zagrešile hudodelstvo tatvine. Dosedaj je ugotovljena škoda nad 6000 Din! Med aretiranimi' se nahajajo večjidel stavkokazke, katere so pri zadnji veliki VVestnovi stavki kradle delavstvu moralen ugled solidarnosti v boju za pošteni obstanek. Pomagale so kapitalistu krhati proletarsko bojevno orožje, strokovne, organizacije. Govorica gre, da bo sledilo še več aretacii, ker se je tatvina izvršila gotovo potom celega komplota. Nekateri delavci nam bodo morda zamerili, da priobčimo tudi mi poročila o takih slučajih, ki so posledica kapitalističnega gospodarjenja. Mi pa obsojamo vsako tatvino, golufijo, protekcijo, korupcijo in umazane kompromise posameznikov, bodisi v tovarnah ali kjerkoli na gospodarskem in političnem polju. Obsojamo tiste kapitaliste, ki kradejo proletariatu milijone, o čemer pišemo vsak dan, a vendar nas proletariat slabo ali celo sploh ne razume. Mi smatramo za tatove in golufe vse kapitaliste, ki ne pokažejo svojim delavcem dobiček, katerega so si nagrabili od tujega dela in povrhu še slabo plačajo, tako da začnejo tudi delavci krasti, ker so plače pod eksistenčnim minimom. Obstoječi zakoni pa dovoljujejo samo kapitalistom, da izmozgajo proletariat. Delavci imajo le pravico združiti se v strok, organizacijo, da izboljšajo položaj vsi, ne samo tatovi in tatice. O razmerah v Westnovi tovarni in tatinski zadevi bomo še poročali. c Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Celju se +em potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da ie veselica prirejena na dan 10/6. t. I. na vrtu gostilne gospoda Spajzerja na Lavi lepo uspela. Obenem prosimo druga društva, naj bi v prihodnje malo bolj upoštevala naša prireditve in pomož-nosti ne prirejela veselice na isti dan, kakor se je zadnjič zgodilo kljub temu, da smo prireditev pravočasno razglasili- Odbor. SODRUGI. SODRUŽICE IZ CELJA IN OKOLICE! To nedeljo se bo vršilo ustanovno zborovanje celjske delavske telovadne enote. Uro in krai bomo še sporočili. Na vsedelavskem zletu ste imeli priliko opazovati, kakšno krasno pridobitev pomenijo za naše gibanje telovadni odseki in kako da tiči v njih eden najsilnejših uspehov proletarske bodočnosti. Zdravje in lepota, disciplina in samozavest! Gotovo si je marsikateri in marsikatera med vami ob tej priliki zaželela sodelovati pri izvoje-vanju tega uspeha. Marsikdo, ki je še cincal, se je odločil, da ne bo več. Sodrugi in sodružice, po drugi strani smo slišali v Mariboru iz ust sodrugov drugih krajev besede, ki niso za našo zavednost in pa sposobnost prav nič laskave: Zakaj pa v Celju, v enem glavnih delavskih centrov, še ni telovadne enote? Nas je bilo sram in če smo že odgovarjali, smo odgovarjali v vašen imenu in na vašo odgovornost: Tudi Celje se giblje in se je odločilo upostavlti vzorno enoto v najkrajšem času ! Sodrugi in sodružice, prenehajte dejansko s cincanjem in se tekom tega tedna še priglašajte v »Naprejevem« uredništvu! Pošljite predvsem svoje otroke k nam ! Na predkonferenci slovenskih DTE so se prerešetavala mnoga važna vprašanja, tako glede uprave in tehničnega vodstva telovadnih odsekov, glede krojev in drugih stvari. Temelj je postavljen, v kratkem času bodo vse te zadeve rešene. S priključitvijo k internacionalni zvezi soc. tel. enot bomo vstopili pred veliki svet, Celje bo moralo pred tem svetom pokazati, koliko zmore njegov proletariat v lastnem okrožju. Pomembne naloge nas čakajo, a če ne bomo cincali in če bomo vsi sodelovali, bo izvršitev teh nalog lahka! V Mariboru smo govorili o tem, da bo tudi naša enota v doglednem času javno nastopila in mariborski in drugi sodrugi so nam obljubili, da bodo pri tem nastopu sodelovali. Proletarsko Celje in okolica: če se ne zavedaš, kaj to pomeni z o-zirom na končno ureditev naših raz drapanih medsebojnih odnošajev, če se tega ne zavedaš, potem bo sledila blamaža. Blamirali pa se boste vsi vi, ki bi lahko sodelovali, pa ste preleni, vsi vi, ki telovadite po meščanskih društvih in vi, ki puščate svoje otroke potepati se po cestah in kvariti se. Naša blamaža ne bo, ker mi smo delali. Popravljalni odbor DTE v Celju J* ©ts-antee. Za maj sta obračunali Se sledeči organizaciji : 17. Črna 170; 18. Pišece 10; zadnji izkaz 811 članov, zdaj skupaj 991 članov. Za junij so obračunale sledeče organizacije: 1. Črna 167; 2. ženska organizacija SSJ v Črni 36; 3. Sv. Peter pod Sv. gorami 6; 4. Mislinje 12; 5. Pišece 10; 6. Jesenice 50: skupaj 281 članov. s Naknadno je ob.ačunala še krajevna organizacija v Pišecah in Črni za ves čas od 1. jan. 1923. Sku-daj je obračunala za januar 43. orga-• nizacij za 1640 članov; za februar 37. organizacij za 1565 članov, za marec 34. organizacij za 1368 članov, za a-pril 27. organizacij za 1354 članov. s Podružnica KDZ v Brežicah poživlja vse člane, kateri so zaostali s prispevki, da jih nemudoma poravnajo, sicer jim takoj ustavimo list in jih izključimo iz organizacije. Člani dobro vedo-da je bilo sklenjeno na občnem zboru, da se bo vršil vsako prvo nedeljo v mesecu članski sestanek in takrat imalo priliko vsi člani, da plačajo svoje^ prispevke. Toda žal, odbor je ugotovil nemarnost neka torih članov, ki tavajo po gom in sodružicam v Zagorju, ki so pripomogli k zbirki, najlepšo hvalo. Odbor. Dopisi. Zabukovca. Spodnja štajerska bratovska skladnica v Velenju je imela v nedeljo 1. jul. svoj letni ,občni zbor, na katerem je g, Kobal pojasnil navzočim odbornikom, da dolguje bratovska skladnica neki hrvatski banki 255,710.033 dinarjev, katere si je izposodila med vojno, da je lažje podpisala vojno posojilo. Obresti za ta denar znašajo 14%. Pojasnil je tudi. da je dotična banka ta denar že tudi terjala in postavila termin za povračilo do novega leta; v slučaju, da se denar ne povrne, pa bo banka bratovsko skladnico tožila. Vsak član bratovske skladnice bi moral plačevati mesečno 18 dinarjev in sicer točno ob mesecih. Ker odborniki tega nismo odobrili, nas je opozarjal g. Kobal, da smo se pregrešili zoper svoie dolžnosti ter bomo imeli radi teh pre-greškov opravka celo s sodiščem; izgubili bomo pa tudi pravico do na-dalnjih funkcij v tej institucij. Mi smo mu pojasnili, da je izsilila bivša klerikalna Avstrijska s terorjem ta denar bratovski skladnici in mi ne čutimo dolžnosti, ta dolg odplačevati ali odobriti, da ga delavstvo odplačuje. Delavci, opozarjamo vas, da pazljivo zasledujete nadaljnji potek debat o tem dolgu in si natančno izprašate vest, komu ste prisodili za časa volitev svoje glasove. Ni res, da bi dva in dvajset poslancev v parlamentu ne moglo ta dolg naložiti državi, ker je država dobila rudnike popolnoma zastonj. Zakaj pa baš sedaj čuti tista hrvaška banka tako moč, da hoče ta denar imeti? Zato, ker je videla, da tudi rudarji še nismo politično zreli, ker bi se drugače ne bilo posrečilo klerikalcem, obesiti nam mrežo čez oči, da nas bodo odirali tudi v Jugoslaviji, kakor so nas v Avstriji. Ker se nam je tožilo po denarju za lastne organizacije, ga bomo pa morali dajati kapitalistom v desetkrat večji meri. Če bi še danes bilo delavsko gibanje tako močno kakor v letih 1919. do 1921., bi si nihče ne upal terjati od nas tega denarja, ki so ga požrli nenasitni klerikalci. Ni dovolj, da se pridušamo, treba nam , , je imeti lasten tisk, ki velja mnogo Brežicah semintja, na sestanek pa ne ( tienarja |^er sm0 odtegnili prispevke pridejo, da bi se kaj pogovorili in_ na- ; svojjm iastnim organizacijam, smo o- Mp VSI tisti- ki Vaill 111 UO _ _ • J* i_ ■ • _ » ličili. Ne mislite vsi tisti, ki vam ni do nikakšnega reda. da bodo zaupniki za vami letali in vas prosili, da plačajte prispevke; ne mislite, da bodo troti požrl:, kar bodo marljive čebelice skupaj znosile, tega ne bomo več pustili, torej pozor! Tiskovni sklad. Prejeli smo od 1. 1. do 27. 1923. Din 11.457.— dalje : Sodr. Alojzij Leskošek nabral na vsedel. zletu v Mariboru Vinko Požar iz Brežic 64,- 10.— Din 11.531.— Zadolžnice »Naprej«. Zadnji izkaz Din 5000. Po 200 Din: 15. Alojzij Leskošek — Celje, skupaj Din 5.200 — Iz strok, gibanj«, g Seja okrožne strokovne komisije v Celju se bo vršila v četrtek 5. jul. točno ob 6. zvečer v tajništvu. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika ; 2. Nadaljevanje o poročilu s. Uratnika in predlogi k temu; 3. Ugotovitev delokroga okrožne strok, komisije celjske in sklicanje okrožne konference; 4. Razno. — Radi nejasnosti, ki vlada med odborniki o Uratnikovem poročilu glede ustanovitve »Soc. tiskovne zadruge« se povabita s. Uratnik, tajnik Strokovne komisiie za Slovenijo, in s. Bernot, tajnik Socialistične stranke Jugoslavije, da pojasnita, kako je prišla Blasnikova tiskarna v kapitalistične roke in kako stoji z Ljudsko tiskarno v Mariboru. Obema se je odposlalo pismeno povabilo. Tajništvo. Vestnik nSvobode“. v Pobrežje. Za sklad društvenega doma v Pobrežju je nabrala podr. del. izob, zveze »Svobode« v Zagorju 20075 Din in torej s tem postavila temeljni kamen. Izrekamo vsem sodru- Oplotnica. Cenjeni čitatelji! Precej časa ie minilo, odkar smo o stvarnih in drugih rečeh poročali v obliki dopisa iz naše Oplotnice na južnem vznožju Pohorja. Dosti se ie med tem časom zgodilo. Najvažnejše so bile volitve v narodno skupščino, pri katerih so sj največ prizadevali klerikalci, posebno naša dva duhovnika, ki sta v vsaki vasi in vsakem kraju, podnevi in ponoči, o lepem in grdem vremenu prirejala volilne shode, ne samo po naši fari, temveč še v sosednih. Kaj so vse obetali svojini poslušalcem, o tem ne bomo obširno poročali. to je tako že vsakomur znano. Glavne parole so bile: proč od Srbije! in rajska av tononina Slovenija, kjer bi se cedilo mleko iu med. kakor nekdaj v obljubljeni deželi. Govorili so, da, če dobijo le nad polovico glasov, bodo vse dosegli. K.ie so zdaj tiste lepe obljube, kje rajska avtonomna, prosta Slovenija? Kakor vidimo, je splavalo vse po vodi. volilci se pa pod nosom brišejo. Marsikdo sc kesa, da je vrgel kroglico v skrinjico, katero ie čuval gospod župnik. Tako prebrisani so naši klerikalci, da so izvolili gosp. župnika za čuvaja Skrinjice, dobro vedoč, da si marsikateri volilec ne bo upal nesti kroglico mimo župnikove Skrinjice. Nv čudimo se, če so ti dobili največ glasov. Socialisti smo bili z glasovi na drugem mestu, in sicer veliko slabši kakor pri prvih volitvah, toda zato nam ne pade srce v hlače, sedaj natančno vemo, koliko nas .ie zavednih. trdnih socialistov, ki bodo pri vsakih volitvah nesli kroglico mimo klerikalne skrinjice, psi če bi tudi sam škof kot čuvar za njo sedel. Nam so po volitvah leta 1920. klerikalci očitali, da naši poslani za nas volilce niso ničesar delali. Bomo sedaj videli, kaj bodo klerikalni poslanci za svoje volilce dobrega storili, ko imajo skoraj vsa poslanska 'mesta v Sloveniji v svojih rokah. Doslej ntjso še nič oz. samo škodo. Drug važen dogodek se tiče »Orlov«. Ti so namreč dobili kip lesenega orla. katerega .ie nosil načelnik »Orlov« pri procesiji na Rešnjega telesa dan. Nehote nam pride v spomin zgodba starega testamenta, ko so si Izraelci na- redili zlato tele ter tesa častili kot boga; toda tam je bilo zlato vsaj nekaj vredno iu ga še danes časte. Da pa so začeli ljudje \ dvajsetem stoletju lesenega ptiča častiti in da jih k temu rimsko-katoli-ški duhovniki napeljujejo, je nekaj čisto novega, rekli bi: moderno malikovanje, Roženvenska in križevska družba spada med staro šaro, Kristus in Marija prideta na prevžitek, na njih mesto pa stopi malik »Avbuli«. Ali bi ne bilo prav. če bi kakšen učen pater z misiouom zajezil malikovanje, da ne bomo vse socialisti in drugi krivi, če vera peša!? Kaj sc vse naredi za zemeljski raj! Kristus ie rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta! njegovi namestniki pa delajo vse za ta svet, da le »Dominus vobiskum« ne strada. Da. da, oni že vedo, kaj največ nese! Črna. Nap„ka mariborskega zie-Ut. Poleg drugih grehov, ki so se izvajali v Mariboru (na račun soc:a! .~ma seveda) je slabo uplivalo na udeležence tudi nedostatno točenje piva. Po!' ter-čka piva je veljalo 14 kronic, r-.erica p i je bila do polovice prazna. Če že niso mogli pravilno točiti, pa bi vsaj tisto polovico merice računali 8 do 9 kronic. Pri nas v celi Mežiški dolini tega ne najdeš, povsod ti postrežejo z zahtevano merico, pa stane vendar po! litra le 12, pol vrčka pa 6 kronic. Dobro bi bilo vsekakor, da se tiste visoke gospode — sodruge v Mariboru opomni, da socializem tudi goljuijo ne pripoznava. Na drugih proletarskih slavnostih, ki jih še bodo uprizorili, naj to vsekakor upoštevajo, pa ne samo upoštevajo naj, marveč to tud: korenito izvajajo na svojih mestih in skrbe, da se na račun socializma ne bo več goljufalo Toliko za danes. LISTNICA UREDNIŠTVA. 1. B., Brežice: J. T. je uradnik bolniške blagajne v Ljubljani. 'Po zadostuje za pojasnilo. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odb. SSJ in KDZ'. Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju, siabili svoj tisk in zmanjšali svojo odporno moč. Kapitalisti se pa smejejo in se še bodo, ker se gotovo še marsikdo od nas ne bo dal prepričati, da je bilo takrat boljše, ko smo dobivali cele kupe »Napreja« in Delavca . Če se za svoje časopisje ne bomo brigali, nam bodo še tega, kolikor ga imamo, vzeli kapitalisti. Delavci, združimo se, pa ne s kapitalisti (ali njihovimi trabanti. Op. ur.)! K občnemu zboru bratovske skladnice pripominjamo še, da g. Kobal ni dobil absolutorija in nam sploh ni poročal o rezultatu revizije. Iz Frama. Z ozirom na nujno potrebo in zvesti starim tradicijam so bogoljubni možje sklenili, da mora tudi Fram dobiti nove zvonove. Svo-tico 200.000 Din naj bi v ta obče koristen namen darovali pobožni farani, brez razlike stanu, spola, jezika in strank. Pogoji so: 1. Vsak faran je dolžan nekaj darovati, čim več, tem bolje. 2. za fante in dekleta je določen minimum 55 Din. Kje jih naj vzamejo, je njihova stvar. 3. za slučaj vojne se dado zvonovi na razpolago vojaškemu erarju, kakor je to običajno. Ugodnosti: a) Vsakemu darovalcu bodo ob njegovi smrti 59 sekund brezplačno zvonili. Ta navedba stopi v veljavo 1. januarja 1999. Če kdo prej umre, sme zahtevati odškodnino; b) kdor nima denarja za zvonove, si ga lahko na svojo odgovornost izposodi; c) nabiralci dobijo provizijo v obliki strganih podplatov. — Ceni. uredništvu »Ljudskega glasu« v pojasnilo: Da hočejo v mali župniji nabrati 200.000 Din in pa okolnost, da se fantom in dekletom nad 14 let predpisuje določena vsota (55 Din), ki se z vsiljivo nadležnostjo izterjava, mi je dalo povod, da pišem te vrstice. Ljudje pa dajejo in molčijo, dasi je procentualno razmerje med bogatini in reveži krivično. Če da kapitalist 2500 Din, je to komaj eden ali dva odstotka njegove imovine, dočim da revež s 55Din dostikrat zadnji krajcer, Primer, s kakšnimi razmerami ima socializem opravka ! Pozdrav! Iščem pp!»wei‘n?s služb«* kd skladiščnih, pntnifc, sli vratar, pisarniški pomočnik ali kaj podobnega. Zmožen slovenščine nemščine in madžarščine v govoru in pisavi. Ponudbe na- upravništvo »Napreja« pod »Delo«. Suhe gobe ponudite tvrdk! Kmet St Ko- Ljubljana, Gosposvetska cesta Št. 8 Odda se meblirana soba. Kje, pove uprava »Napreja«. Žika je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu: Pražana »Žika « d. z o. z. Ljubljana — Rož. dol. za srednie veliko postavo, se ugodno Bvcda. Naslov v upravi »Napreja«. Razpis tajniškega mesta. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani, razpisuje mesto osrednjega tajnika. Prednost imajo delavci živilske stroke, vešči pisarniškega dela ter dobri govorniki in agitatorji. Pismene prošnje z navedbo dosedanjega opravila ter drugih spričeval, je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. I. na gorenji naslov, Šelenburgova ul. št. 6. 'II- desno. Predsedstvo. Ženske, + ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim muogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom. V posebnih slučajih zahtevajo 2ene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo specielr.o sredstvo. Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po EL M, im Dl, čiplorferslr. 109/14. Nakupovalna zadruga r. z. z o. z. V MBBHBBI Dunajslia cista 33 („BBLBBB“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki. Uvozi Izvozi Telefon št. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, čekovni račun štev. 10.473.