SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden	I
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	f
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	*
V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto.
•	Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)lvsprejema upravniStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi Be ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 96.
V Ljubljani, v petek 27. aprila 1894.
Letnilc XXII.
Dolenjsko — v nevarnosti?
I. Žid že nastopa!
Roka se mi trese žalosti, ko pišem te vrstice, da opozorim slovensko občinsvo na veliko nevarnost, ki mu žuga, da ga ugonobi.
Tesno mora biti pri srcu pravemu domoljubu, ki gleda, da ubogi naš narod se ne more nikoli znebiti svojih sovražnikov, a še bolj bridko dd, ko vidi, da celo oni, ki so pozvani na branik za občni blagor, — spe in sovražnike celo ljubeznivo sprejemajo med-se. Slovenski rod je imel že mnoge in različne sovražnike: Turke, Nemce, Lahe, Francoze in — lastne narodne janičarje. Vse je premagala slovenska krepka dlan. Jeli smo dihati prosteje, jeli smo upati v boljšo bodočnost. A glej! Ko rajamo v zmagoslavju, bliža se nam drug sovražnik; a kaj pravimo: .bliža se", saj je že med nami! Veselja pijani niti slutili nismo, kako se je vtihotapil med nas ta nov klevetnik, ki je hujši in nevarnejši, kakor vsi dosedanji vkupe. Židje postavljajosvoje tabore med nami in kupujejo našo z e m J j o.
In kaj pomenja to. Evo nekoliko vzgledov: V Galiciji so židje pokazali, kaj znajo s krščanskimi posestvi in posestniki. Z večine so prav za prav židje gospodarji na galiških tleh, ubogi kmetje so tlačanje svojih židovskih upnikov in formalno ime posestnikovo jim kaj malo pomaga. V enajstih letih je bilo tam 21.889 ek^ekucij v znesku 23 milijonov goldinarjev. Prof. Pilat je preračuni!, da je mej tistimi, ki so prisilili eksekucije 74 odstotkov Židov.
Do 1. 1867 še niso smeli kupovati zemljišč. Do tedaj je bilo samo 38 židovskih posestnikov v deželi. L. 1870 jih je bilo že 68 veleposestnikov, leta 1876 pa že 3700. A malih kmečkih posestev so si pridobili židje od 1. 1874—1892 — nič manj, nego 4 3.0 0 0. Blizu 70 odstotkov vse zemlje je sedaj v njih rokah. — In kaj to pomenja? To pomenja, da
so tisti ljudje, ki so preje na svojem sebi delali, postali na lastni zemlji židovi tlačani, ki jih izrablja, koder le more.
Na Ogerskem je skoraj ravno tista pesem. Do 1. 1862 še niso smeli kupiti ondu nobenega zemljišča, sedaj so že mogočni gospodarji blizu 40 odstotkov vseh posestev. In če temu pridenemo še tisto, kar imajo izposojenega na zemljiščih, potem lahko trdimo, da ni Ogerska kar nič za Galicijo glede židovstva. Nedavno je blizu Pečuba kupil žid Dajč — 200.000 oralov zemlje in žid Popper ima skoraj polovico nitranskega komitata. In drugod v Avstriji? Rotšild ima na Češkem, Moravskem, v Sleziji, v Gorenji Avstriji ogromna posestva in če se mu zljubi, lahko pokupi celo Kranjsko in še več. Povsod silijo židje v posestva. Jim pač najbolje kaže.
„Alliance Israelite" je izdala pred nekaj leti ta-le sovet: .Zemljišče ostane vedno železno in neukončljivo premoženje vsake dežele. Samo po sebi daje moč, veljavo in vpliv. Zato zemljišča morajo priti Izraelu v roke. — Čimbolj bodemo skrbeli, da se čim najbolj razdele posestva, tem ložje in ceneje jih dobimo."
Dočim se je židovstvo razširjalo po vseh pokrajinah in izsesavalo in tlačilo narode, kakor jih večinoma še sedaj, ohranila se je naša slovenska domovina, zlasti kranjska dežela, prosta te more. V globoko vernem, umnem in delavnem narodu ni bilo prostora za tak nestvor, kakor je židovstvo.
Toda, kar je bilo doslej nemogoče med nami, postalo je, kakor se kaže, mogoče sedaj, ko se ponašamo s svojo močjo duševno in telesno, ko rajamo o napredku, prosveti in svobodi, ki se nam bojda iz daleka smehlja nasproti. Kar je bilo popolno nemogoče v dobi, ko je še krepko živela v slovenskih srcih verska ideja, postalo je lahko, ko se je jelo slovensko srce izneverjati svetim sporo-
čilom svojih slavnih pradedov. Židovstvo steza svoje grabežljive roke čez našo zemljo, židovstvo nas preplavlja! Boj seveda s poštenimi sredstvi se pa samo v časnikih oznanja.
Kaj se godi na Gorenjskem, povedal je .Slovenec" dovolj. Biser zemlje, divni Bled je v oblasti žida Muhra. Pesem; „Krajna mati v svojem zlati, draga naj živi!" glasiti se mora poslej: .Krajna mati v židovskem zlati, tožna naj solzi!" Kako je stegnil židovski baron Born svoje mreže čez gorenjske planine, kako izpodriva kakor jež kmete z njih posesti, zvedeli smo tudi po .Slovencu". Kako živi „Izrael" v Ljubljani, nam ni neznano. Komaj se je usedel žid na slovenska tla, že javkajo rojaki in to bo še vedno hujše.
Toda tudi lepa dolenjska stran že bridko čuti židovsko peto. Poluteranjeni žid Gorjany-Schlesinger je kupil skoro vse lepe in obsežne gozde na Gorjancih. Nedavno še last mnogih marljivih slovenskih oratarjev, je sedaj vsa ta dragoceua jelovina posest tujega kapitalista. S kakim veseljem in navdušenjem se je pozdravil ta .človekoljub" pred par leti med nami. Njegova tvornica se je pred dobrim letom dnij celo svečano blagoslovila, in njen posestnik se je proslavljal kot .oče delavcev" ... A hitro je mi-nola vsa ta .glorija". Komaj so se jela v tovarni kolesa gladko sukati, že se čujejo vzdihi od vseh stranij. Drva so se okoli Gorjancev tako podražila, da reveži skoro ne morejo več zakuriti peči. Lepi gozdi sicer zelene, a so — tuji! Govori se tudi, da imajo delavci preslabo plačo, za življenje premalo, za smrt preveč, da se ob nedeljah in praznikih mnogo dela, da so kazni zaradi paše naravnost ne-čuvene. Ako kravo brencelj piči, da zbezlja čez mejo na Gorjany-jev svet, trda kazen ne odide kmetu. Ako krava, ki ne zna brati, kaj je na deski zapisano, stegne svoj vrat nekoliko dalje, kakor bi smela, glasi se zopet: Kmet plačaj! Pa pravijo nekateri : Gospod sam ni tako oster. Grajski .valpti" in drugi taki lovci delajo na svojo roko, ker jim nese. To še nič ne opravičuje. Ako so res le sluge
LISTEK
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
IV. Maškarada in drama.
Nevoljno bije Ferdinand Važeckj s težkim škornjem ob tlak svojega dvora ! Dvanajstič vrača se že z brega reke, ne da bi bil videl temno obleko .gozdne vile". Ana Varinska je šla v mesto k svoji teti, Elizabeti Vidinski.
V tihem zatišju pri stari gospej je lažje prenašala nezgodo v svojem doslej navadnem življenju. Ondi ni hrepenela po poljubnih sprehodih. Dvajsetič torej pripenja baron svoj čoln k pobrežnim vrbam. Čoln je bil podolgovat, na dva vesla, na strani imel je napis od blesttče medenine: .Gozdna Vila". Na zemljo so padali hrastovi listi, vlažni vetrovi vili so doli po reki, ko naposled stopi na breg in zopet čaka zamftn; ohladil je jezo svojo nad kolibico. Silno jo potrese,-da se na mah podere.
Storil je to v jezi. Divji plamen razsaja z dvojno silo v njegovih prsih. Urno skoči v čoln in stoj6
odrine od brega. Rečni tok se je ondi nižje pohitril. Iz narastle reke štrlele so skale. Toda iik strela je je drčal po plitvem, a strmo deročem toku.
Veseli tovaršiji baronovi v mestu postajalo je dolgčas. Predolgo jim je trajala puščavniška samota Važeckega. Sklenejo tedaj, da ga bodo presenečili v njegovem lastnem gnezdu! Naj, če treba, veli pripeljati topove do strelnic in razdeli iz očetovega muzeja helebarde in sulice med svoje posle, saj se bode vse završilo z veselo gostijo, in prečudni baron bo kar plaval v radovauju.
V mestu vršile so se vsakovrstne priprave. Roj takozvanih .četrtmagnatov", na čelu mu debeluhasti cinični Barany, mestni računovodja, prevzel je vso stvar. Na dvanajstih vozovih, tako so sklenili, pripeljali se bodo pred grad trdovratnega Ferda.
Važecky je zvedel o njih načrtu.
.Smentano vas bom pozdravil!" pravi srdito.
Za nekaj dnij v mrzlem dežju ustavi se dvanajst voz pred vrati jedlinskega gradvi.
.Odprite, ničemurneži", kriči BiirAnyi hrapavim, izpitim glasom. V strelnicah gomazi nekaj črnega. V vsaki prikaže škorenj.
.Dobro!" reži se Barilnyi, — .baron je dobre volje. — Čudim se, da ga ne vidim še na zgradbi!"
Vrh zidovja prikaže se obličje starega umirov-ljenega kočijaža.
.Gospodarja ni doma", kriči, — .povelje imam, nikogar notri spuščati".
„Lažeš, žganjarski sod!" zadere se ndnj Ba-rilnyi, — .odpri!"
.Se enkrat pravim, gospoda ni doma; nazaj, ljudje božji!"
Gostje zlezejo z voz in velika tolpa obkoli vrata.
.Pii, pu, pii!" kriče z zidovja topničarji.
Gospoda so se zabavali, dopadel jim je originalni vzprejem. Sanjarili so o treh divjih, blaženih dneh na baronovem gradu.
.Tretjič pravim, gospoda ni doma!" Tromba zapoje. .Stran od gradu, stran, da se ne pripeti kaka nesreča!" V tem trenotju nastane vesel grohot in krik med gosti, katere je neusmiljeno prala ploha. Mrzel veter je bril po rečni kotlini.
Zadoui fanfara. Kočijaž zgine z obzidja. Vrata se v hipcu odpro na stežiij, ven prihrumi roj žensk, oboroženih z metlami. Kakor razljučene ose planejo

taki, je dolžnost gospoda, da jim pove, kar jim gre, ali da jih odslovi.
Nedavno se je raznesla še nova vest, da gosp. tovarnar vse vprek posojuje med ljudi denar, seveda z veliko nižjimi obrestmi, kakor se posojuje drugod. Kdo ne sluti, da je to nova past za kmeta, da bodo kmalu vse njih kmetije v rokah enega samega, da bodo morali domačini prej ali slej iti s trebuhom za kruhom, ako ne bodo hoteli na lastnem domu tujcu — robovati? Ako je že tod tovarna naredila toliko nadlog, kaj še-le bo, ako se vresniČi govorica, da gospod Gorjany nakupi še par grajščin in sezida tovarni na Peščeuku in v Kočevskih Črmuš-njicah?! Mi pa sodimo, da naša Kranjska ne sme postati avstrijska „1 r s k a."
(Dalje sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 24. aprila.
Budgetna razprava.
(Trinajsti dan.)
V pričetku današnje seje izročil je trgovinski minister zbornici vladni predlog glede nekaterih novih poštnih poslopij, med katerimi je tudi poštno poslopje v Celju. Vlada zahteva zanj 188.775 gld.
Potem se je pričela razprava o proračunu za bogočastje. Jedini protigovornik je bil dr. Kronavvetter, ki je po stari navadi trdil, daje mini-ter-stvo za bogočastje nepotrebno in da naj bi vlada bolj nadzorovala oskrbovanje verskih zakladov. Dr. Kronavvetter menda ne ve, da vlada sama oskrbuje verske zaklade, da jih ima popolno v svoji oblasti, da ji torej ni treba priporočati še večjega vpliva ua to oskrbovanje. Tudi nad štolnino se je bil spravil iu očital duhovnim pastirjem, da se ne drže Stolnega reda, ampak da zahtevajo veliko preveč. V dokaz je med drugim omenjal cerkovnika, ki je od neke stranke zahteval navadnega darila za prisosto-vanje svoje pri sv. krstu. Sklepal je, da naj bosta državna in deželna blagajnica že skoraj oproščeni od doneskov za verske potrebščine.
Pravilo se je, da je hotel Kronavvetter priporočati tudi civilni zakon po zgledu ogerskem; ali preskrbljeno je bilo, da bi se bilo v tem slučaju predlagalo glasovanje po imenih za slučajni predlog poslanca Kronavvetterja. Za gotovo smemo trditi, da bi bil ostal Kronavvetter sam, k večjemu da bi se mu bil pridružil še poslanec Pernerstorfer. Siroko-ustni dunajski demokrat, ali kali, je to slutil in o civilnem zakonu ni govoril, ker bi bil nasprotni vspeh jako slabo vplival na dotične obravnave v zbornici ogerskih magnatov, ki se imajo skoraj pričeti.
Kot zagovorniki so bili oglašeni: S a 1 v a d o r i, Kaiser, Zurkau, Gregorčič, Pastor in S u e s s.
Salvadori je govoril o popravi italijanske cerkve na minoritskem trgu in zahteval, da naj država prevzame dotične troške, ki bi znašali okoli 30.000 gld.
Kaiser je razpravljal konkurenčne doneske za cerkvene potrebščine in zahteval, da naj se pritegnejo k njim tudi graščaki in tovarnarji, ki v dotični fari ne prebivajo, ker namesto njih pa njihovi podložniki in delavci vživajo cerkvene dobrote.
Z u r k a n je primerjal dohodke katoliških in razkolniških duhovnikov in se močno spodtikal, da
med nevabljene goste. Gosto so padale metlje po hrbteh in glavah. Za ženstvom stala je nevarna rezerva, hlapci in jedlinski kmetje oboroženi z les-kovkami. Prvi odpor gostov bil je kmalu odbit, vsak je hitel k vozu.
„Pu, pu!" vriščali so topničarji, skriti za zidom, za umikajočo družbo.
„To je moja zadnja komedija", jezno zamomlja Važeckv ter se obrne od protivnega prizora. Njemu samemu se je protivila ta maškarada. Na to se zagleda na levo; iz okna v drugem nadstropju, pri katerem je stal, bilo je videti zadnje hišice v Kolesni.
„Požgal sem za seboj vse mostove! Zdaj pa moram že ostati mož-beseda, ti ponosna gozdna vila !"
Umeje se, da se je o čudnem obleganju in odbitem napadu jelo govoriti po vsem mestu, v vsi okolici. Taki ljudje, kakoršni so bili napadalci, morajo vse zblebetati, celo lastno sramoto.
„Haron je že popolnem znorel", dejali so jedni, — že mu je sirotinska stolica imenovala kuratorja", trdili so drugi.	(Dalje sledi,)
prvi dobivajo veliko več, kakor drugi. Potem je obširno polemizoval zoper zadnji govor rusinskega poslanca Barwinskega.
Dr. Gregorčič je zahteval nekako stalnost pri semeniških vodjah jn v ta namen priporočal vravnavo njihovih plič, da dobe boljše ravnatelje. Omenjal je tudi farnih matrik in se pritoževal, da se zabraujuje župnikom vpisovanje pravilnih imen, kar nasprotuje členu 19. temeljnih državnih zakonov. Tudi je grajal, da še zdaj ni izdana ministerska odredba glede kongrue samostaluih kuratov in stolnih kanonikov, dasi dotični zakon velja že od novega leta 1894.
Pastor je poudarjal važnost duhovnih pastirjev, ki z velikim požrtvovanjem opravljajo svojo službo, pa morajo le pri Bogu iskati plačila. Vendar pa morajo tudi živeti, zato uaj se skrbi za nje. Pritoževal se je, da se kaplani dostikrat jako po-gostoma premeščajo, ne da bi dobili kako odškodnino za pot, ter priporočal, da naj se tudi duhovnikom plače plačujejo anticipate.
S u e s s je govoril o nravnoverski odgoji in se obračal proti govoru opata Treuinfelsa. Če bi bil kdo drug kaj tacega poskušal, bi ga bil predsednik gotovo ustavil, češ, da nismo več pri šolstvu, ampak pri bogočastju. AH Suess .je smel vse govoriti in pri bogočastvu zagotavljati, da so levičarji za nravno-versko odgojo, kar priča istina, da so pomagali zboljšati plače katehetov, da pa nikakor ne bodo trpeli kake premembe šolskin zakonov.
Tudi vladni zastopnik Heinefetter se je bil oglasil in je zagotavljal, da pride ministerska odredba glede zboljšanja kongrue stolnih kanonikov iu samostalnih kuratov skoraj na dan in da so jo zadrževali le nekaki pomisleki finančnega miuisterstva.
Poročevalec dr. F u c h s je prav pošteno neslanosti dr. Kronavvetterja, ki jih leto za letom pre-bavlja, odvrnil in mu očital nevednost v cerkvenih in kanooičnih zadevah. Proračun za bogočastje bil je potem potrjen z veliko večino.
Pričela se ie takoj razprava o visokih šolah, pri kateri je oglašenih »opet več govornikov, med katerimi je prvi prišel na vrsto posl. Schlesin-ger, ki govori, ko to sklepam.
Prihodnja seja bo jutri. Dalje bode ta teden seja še v petek, v soboto in n;>nede,ljek pa javnih sej ne bode, ker v nedeljo Grki praznujejo svojo Veliko n-^č
Gimnazija v Celju.
(Govor poslanca gosp. Mihe Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.)
(Konec.)
Taka je stvar in iz tega naj presoja visoka zbornica, koliko je važnosti pripisovati temu, kar je izvajal gospod Foregger. Gospod Foregger je za slučaj, ko bi vlada zares nameravala uvesti kake premembe v nižjih.razredih celjske gimnazije, napovedal vihar v deželi štajerski, in da se bode oglasil tudi štajarski deželni zbor. Jaz pa mislim, da se vladi, ki stoji na stališču pravice, ni bati agitacije, katero bode vprizoril gospod Foregger s svojim glasilom „Dcutsche Wacht". Da se bode oglasil šta-jarski deželni zbor, jaz sam verujem, ker obstoji po večini iz nemških nacijonalcev, ki se že po svojem programu morajo upirati našim željam glede sprememb na celjski gimnaziji. Jaz pa mislim, da se bode ta „vihar" polegel, utihnil bode popolnoma, kakor je utihnil vihar zastran paralelk v Mariboru. Tedaj se je prerokovalo, da se bode uprla vsa Sta-jarska, da bodo prosili in pošiljali celo odposlanstva k cesarju! Paralelke so se potem osnovale s trdno roko ministra Gautscha in ni bilo nobenega razburjenja, nemško prebivalstvo se ni prav nič ganilo. Mirno misleče mariborsko prebivalstvo je z vspehom, katerega imajo paralelke. se prepričalo, da je njih osnova bila potrebna in tako sodijo tudi m;rno misleči življi v Celju. Tako agitacijo zmatrati moramo le za strašilo.
Mi mislimo, da bode visoka vlada, če jo je resna volja, v Celju ravno tako kakor o svojem času v Mariboru brez ovir lahko uvela dotične paralelke.
Ker sem gospoda moja, pri gimnaziji v Celju, omenil bi še neko drugo vprašanje, ki j« v tesni zvezi z vprašaniem o osnovi paralelk. Kakor znano, je poslopje celjske gimnazne tako slabo, da se je bati, da se podere, da je tako rekoč nevarno mladino ondu poučevati. O veliki noči so morali v naglici v jedni šoli položiti nove tramove, da se strop ne udere. (Čujte! Cujte!) V resnici je potreba v
Celju novega gimnazijskega poslopja, naj se že osnu jejo slovenske paralelke ali pa ne.
Če bode pa visoka učna uprava spoznala to potrebo, kakor jaz pričakujem, tedaj bi jo nekaj prosil, da se pri izbiranju prostora za novo gimnazijsko poslopje ozira na celjske krajevne razmere. Kakor se govori, se od n«ke strani kot stavbišče za novo gimnazijo priporoča neki prostor, ki po mojem mnenju ni pripraven za tako zgradbo in sicer zaradi tega ne, ker je blizu kolodvora, kateri napravlja pri izvrševanju železniške službe mnogo šuma in ropota, in bode šum še večji, ko se napravi še zveza iz Zeltvvega v Celje. Ne glede na dim, katerega prouzroča šalski premog že kolodvorski šum ni pravo svojstvo za stavbišče za dotično poslopje.
Visoka učna uprava naj le objektivno postopa pri izbiranju stavbišča za novo gimnazijo. Po mojem mnenju je sedaj v Celju še dovolj stavbišč v popolnoma mirnih delih mesta, ki imajo zdravo lego in oni mir, katerega vsaka šola brezpogojno potrebuje v bližini.
Ce se bode zidalo novo gimnazijsko poslopje, je naravno, da se bode tudi moralo gledati, da se napravijo prostori za paralelke. Toliko o zidanju novega gimnazijskega poslopja v Celju, pri čemer bi pa še jeden pot nujno naprosil učno upravo, da v letni proračun vstavi primerno svoto, da bode takoj mogoče začeti zidati poslopje. (Dobro! Dobro!)
In še neko drugo vprašanje je, gospoda moja, ki se tiče celjske gimnazije in ki je po mojih mislih na|več krivo, da se ne pomanjšajo nasprotja ne le na gimnaziji, temveč tudi v onih krogih prebivalstva, ki so pri tem udeleženi — to so imenovanja profesorjev. Da, zakaj pa ne skrbi učna uprava za to, da bi se v olajšavo pouka nastavile učne moči, ki bi bile zmožne obeh deželnih jezikov, ko je večina učencev slovenska, kakor sem poprej statistično dokazal. (Prav res!) Le poglejte današnje profesorje v Celju. Samo veroučitelj in dva druga profesorja znata slovenski izmej velikega števila profesorjev na prepolni veliki gimnaziji. (Čujte! Čujte!)
Temu pa ui krivo to, da bi bilo sploh premalo slovenskih učnih močij. To ni res; le te učne močij naj se ne puščajo na Češkem, Moravskem, Galiciji, v Gorenji in Dolenji Avstriji in v vseh nemških krajih. Pokličejo naj se domu, pa bode učni vspeh vse drugi, kakor je pa sedaj. Ne rečem, da morda nemški profesorji iz osebne mržuje s slovenskimi učenci niso tako prijazni, kakor to pričakuje mladinsko srce in kakor je treba, da se vzbuja veselje do učenja, temveč naravno ne more biti vspeh tako ugoden, ako profesor ne zna otrokovega materinega jezika, kakor bi bil v nasprotnem slučaju. Jaz bi visoko učno upravo nujno prosil, da se na to okoliščino blagovoljno ozira pri prvem imenovanju. To je tembolj potrebno, ko se je pri bližajočem ali, kakor liberalci trdijo, že izvršenem imenovanju gospoda celjskega profesorja Zavadlala okrajnim šolskim nadzornikom — ki je jeden onih dveh profesorjev, ki na popolno nemški gimnaziji znata slovenski — moralo ozirati pri njegovem namestniku na to, da se v Celje kličejo le učne moči, ki zadoščajo omenjenim zahtevam.
Nekaj besed bi rad še izpregovoril o jednako-pravnosti, kakor jo je nam včeraj razlagal gospod Foregger. Že poprej sem omenil, da ima naš narod pravico za-se zahtevati narodno jednakopravnost, ker se od njega ravno toliko zahteva, kakor od nasprotne strani. Da smo mi tem zahtevam, posebno kar se tiče krvnega davka, točno zadostili, kaže preteklost. S krvavimi črkami je pisana zgodovina 47. pešpolka, in ta ie dolenještajerski polk. Na bojiščih italijanskih v letih 1848 in 1849 se je ta polk tako hrabro držal, da je slavni Radecky pred njim se odkril in se zahvalil za hrabrost, katero so pokazali slovenski vojaki.
Mi smo veduo kazali, da smo pripravljeni ne le s svojim denarnim temveč tudi s krvnim davkom se potegniti za skupno državo. Dokazali smo, da imamo razum za skupno blaginjo Avstriie in nikdo nam ne more očitati kakega nelojalnega dejanja. Pokazali smo, da smo bili vedno zvvsti državljani i u smo še in smo v vsakem oziru izpolnjevali svoje • državljanske dolžoosti. Zato pa zahtevamo, da nam vlad i da, kar nam gre! Jeden vzrokov, da smo stopili v koalicijo, je ta, da smo biii prepričani, da ima t.edanja vlada uačeluika, katerega prtšinjajo čuvstva pravice.
Želim, da se nam ne onemogoči estati v Hohen-vvartovem klubu, to želim, da se naš narod ue moti
t lojalnih čuvstvib, katerega danes povsem preši-šinjajo in ki se pokažejo pri vseh priložnostih.
S to željo sklepam. (Dobro ! Dobro !)
Politični pregled.
V L j u bi j a u i, 27. aprila.
Zanimiv shod v Pragi. Nemško politično društvo v Pragi je te dni bilo sklicalo shod, na katerem je državni poslanec dr. Gross govoril o volilni reformi. Za njim sta takoj dva druga člana tega društva govorila za občno volilno pravico in hudo pala po nemških liberalcih. Na to je neki liberalec zavračal zadoja govornika mej živahnim ugovarjanjem mnogih zborovalcev. Predsednik je videl, da imajo morda pristaši občne volilne pravice večino in te takoj zakliučil shod, da je napravil konec liberalcem neljubim razpravam.
Prepovedan shod sokolskih društev. O Binkoštih se je nameravalo prirediti v Bruu shod vseh sokolskih društev v Avstriji. Vlada je pa ta shod prepovedala po § 24. društvenega zakona.
Novi zakon o trgovini na obroke, katerega je sklenila zbornica poslancev, je liberalcem tako malo po vol ii, da vse sile napen jajo, da bi ga pokopali v gospodski zbornici, ah pa vsaj tako pre-menili, da ne bode imel nobenega pravesra pomena več. Pravosodni minister pa baie misli z vso odločnostjo se ustaviti podobnim nameram in hoče baje celo dati demisijo. Stališče njegovo že dolgo ni lahko. Liberalci že dolgo rujejo skrivaj proti njemu. Tako so se pri posvetovanju o ministrovem navodilu državnim pravnikom, kako naj postopajo pri konliskaciiah, levičarji le zaradi tega izrekli, da naj se dotični Pacakov predlog v osmih dneh reši v odseku, da so dali nezaupnico ministru. Liberalci bi radi iz ministerstva izrinili vse konservativce.
Civilni zakon na Ogerskem. Vlada si silno prizadeva, da bi dobila večino za civilni zakon v gospodski zbornici. Govori se celo, da je skušala vladarja pridobiti, da bi vplival na dvorne dostojanstvenike, da ne bi prišli k glasovanju v gospodsko ■zbornico. Celo vladni listi so že nekako obupani in nekateri že pripravljajo občinstvo na to, da bode predloga odklonjena.
Tiskovna svoboda na Ogerskem. Ni lahko si misliti, kako mažarski listi zabavljajo iu prete ne le nemažarskim narodnostim, temveč tudi višjim državnim uradnikom, ministrom, d* celo višji avtoriteti. Vse to se pregleda, pa ua Ogerskem je tiskovna svoboda, kakeršne je pač malo kle na svetu. Ta tiskovna svoboda velja pa samo za Mažare. Proti nemažarskim listom se pa zaradi najmanjše stvari začne preiskava. Tako so tudi v Kološu bili obsojeni zaradi nekega pisma v rumunskem listu ..Tribune" učitelj Krekšun v trimesečno iu učitelj Petrovič v šestmesečno ječo in 100 gld. globe, urednik Balte na 300 gld., izdajatelj Neco na 200 gld., list sam pa na 500 gld. globe.
Katoliški shod v Monakovem bode baje drugo leto. Že leta 1890 so hoteli nemški katoliki imeti shod v Monakovem, ali tedai so ga liberalci z nekimi zvijačami preprečili. Drugo leto se jim pa pač to več ne posreči. Tudi na Bavarskem se je poslednja leta že marsiKaj premeuilo. Liberalui vpliv se je znatno pomanjšal posebuo v višjih krogih.
Rusija. Novgvrodski gubi-rnator Mosilev je imenovan ravnateljem oddelka dutiovuih zadev tujih ver v Peterburgu. Za katoličane je to imt-novanie važno, ker spadajo v delokrog t-ga ravnatelja tudi zadeve katolmov v Rusiji. Kolikor se sedaj ve o n em, to imeuovanje za kato^čane nič dobrega ne pomenia. Mosilev je bil že jedenkrat na tem mestu iu je bil le orodje načelnika pravoslavni siuodi Pobjr-do-nosceva. Po svojih močeh )e delal za razširjenje pravoslavja mej katoličani. Tudi kot gubernator v •Novgorodu je vedno deloval za razširjenje pravoslavja. Že samo to je slabo znamenje, da se govori,-da je imenovan le na priporočilo Pobjedonosceva, ki z vsemi silami dela za razšir;euje pravoslavja zlasti na Poljskem. Mosileva preduik knez Kanta-kuzen Speranski ie pa bil boli zmireu in je posilno širjenje pravosla ja po mogočnosti oviral iu zaradi tega ni bil posebno v prijateljstvu s Pobjedouo-pcevom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(Blagoslovijenje doma družbe sv. Mohorja.) Iz
Celovca, dne 2ti. apr.: Ob prekrasnem vremenu
se je danes blagoslovil novi dom družbe sv. Mohorja. Izredne in za nas prepomenljive slovesnosti se je udeležil družbeni odbor po noštevilno, mnogo celovških rodoljubov in ogromno število č. duhovnikov in posvetnjakov z dežele. Ob 8. uri daroval je družbeni podpredsednik preč. g. kanonik Lambert Einspieler v cerkvi sv. Duha slovesno sv. mašo, pri kateri so asistirali in peli tukajšni slovenski bogo-slovci. Maše so se udeležili vsi omenjeni krogi. Po sv. maši se je zapela na čast sv. Mohorju slovenska pesem. — Potem podali smo se v družbino hišo, ki je bila daues primerno z zelenjem in cvetlicami ozaljšana. Družbeni predsednik mil. g. stolni prošt dr. Val. Miiller je „in pontilicalibus" in ob obilni asistenciji slovesno blagoslovil najprej veliko podobo sv. Mohorja iu Fortuuata na pročelju družbiue hiše, potem pa hišo samo po predpisih rimskega obred-nika. Ko je hodil po hiši, blagoslavljajoč posamezne prostore, prepevali so bogoslovci psalme, k sklepu pomeni ive slovesnosti pa zapeli slovensko Mohorjevo pesem. S tem je bila slavnost končana. Tako smo prosili Vsemogočnega, naj rosi na priprošnjo sv. Mohorja in Fortunata obilen blagoslov nebeški na novi družbeni dom! Vidno srčno veselje je navdajalo vse udeležence pri lei izvanredni slovesnosti, ki se je obhajala sicer tiho in samo cerkveno, ki je pa tem pomenljivejši za ves narod slovenski! Iu kakor smo se danes veselili tu, ko se nam je odpiral v prvič krasni novi dom, veselili so se z nami gotovo vsi cenjeni rojaki, zlasti pa udje Mohorjeve družbe sirom slovenske zemlje, veselili so se, ker je dovršeno važno družbino delo! Iu ker se je sijajni uspeh Mohorjeve družbe dosegel z lepim sodelovanjem vseh Slovencev, zato dajmo se še v bodoče trdno skleniti, da družba i v novem, danes blagoslovljenem domu prav sijajno napreduje ter v sebi združuje čim večje in veličastneje število Slovencev-Mohorjanov, na večjo čast božjo in v prospeh naroda slovenskega!
(Nemška cesarica) vračajoč se z otroci iz Opatije v Berolin, vozila se je danes skozi Ljubljano. Dvorni vlak prišel je v Ljubljano ob 1 uri 39 m. Po prestanku 5. minut se je vožnja nadaljevala.
(Kdo je naroden fanatik?) Iz Dravske doline. V „Marburgerci" od 8. apr. nasaja se nek pisač nad g. M. iz Marnberga, ker se je ta jezil nad on-dotuo pošto, da še slovenski pisanega naslova v le dve uri oddaljeno Vuzenico ni mogla uročiti in je pismo došlo nazaj z opazko »unbekannt". Tolika nevednost pri ondotni pošti bila je opravičen povod za nevoljo g. M., ki ga sicer poznamo vsi za moža hladue krvi. Neopravičeno je toraj od onega pisuna podtikati g. M. „panslavizem, ki izvira iz prevroče krvi" itd. Vsaj službuje že nad 8 let v Marnbergu in mu še nič enacega niste mogli predbacivati. Kar sa pa tiče znanja slovenščine pri poštah, dostavljamo, da se mora poštno osobje povsod uaučiti jezika ljudstva, zavoljo katerega je ono nastavljeno. Tudi ni res, kar pravi pisač, da bi bil trg Vuzeuica nemški, vsaj razun par čevljarjev in škricev, kramlja vse slovenski, slovenski se pridiguje itd. Sicer pa je treba omeujenemu pisafu pomisliti, da živi v marn-berškem oSraju gotovo fl/10 Slovencev, zavoljo česar bi ondotni poštni uradi in o r a I i znati slovenski. Zahtevajmo to dosiedno s tem, da pišemo vselej le slovenske naslove na pisma vsako nereduo.st pa naznanimo na pristojno mesto iu videli bomo kinalu, kako dolgo bodo vUdali brez slovenščine. Tako torej se tolaži g. dopisuu „Marburgarice" v Marnbergu i u drugurat, ko te zopet srbi „ nemški" jezik, pazi da spraviš kaj pametnega v svet!
(Čudna prijaznost!) Zre, dne 26. aprila: Do tisoč vernih Zirovcev se je zbralo v dan sv. Marka, da si izprosijo blagoslova od Očeta, kateri jih ohranjuje in blagoslavlja. Pa komaj se je procesija razprostrla od Ž rov do Starevasi, kar prilomastijo od zadej vojaki - častniki in se porič na svojih konjih skozi zbegano ljudstvo ! Ko pridejo do g. kapelana, ki je vodil procesi jo iu pel litanije, opomni ga jeden častnikov prav prijazno: rSingeh's mir vveiter und seien's lustig!" Od kud so pri.š i taki častniki, ali iz Kamenina, ali iz Trsta, jih nis^m vprašal!
(Vreme.) S P o h o r i a : Po dolgej suši (precej deževalo že ni od jesen' , dobili smo z pjt toliko potrebnega dežja. Sadeži bodo sedij lahko kalili in tudi živina bode imela kmalu paše, samo Bog varuj nas mraza, ki je navadno nasledek deževan u To pa zategadel), ker je sadno drevje že precei odgnali in kaže ka| obilno cvet|a. Crešii|e so že dobile belo obleko, slive tudi, jablane in hruške se pa že tudi pripravljajo k cvetju. Še orehi imajo obilno rpžičkov, pod katerimi se potem razvija sad. tiog daj primer-
nega vremena, pa nas varuj raznih uim, da to kar obeta, tudi srečno doraste in se spravi, vsaj je kmet itak potreben dobrih letin vsled velikih stroškov in davkov!
(Goriška trgovinska zbornica.) Iz Gorice se nam poroča: Trgovinski minister potrdil je izvolitev barona Evg. Ritterja predsednikom in Ludo-vika Mighettija podpredsednikom goriške trgovinske zbornice.
(Goriške mestne volitve.) V mestnem starešinstvu izvoljen je v drugem razredu Karol vitez Cattinelli.
(Duhovniške spremembe v lav. škofiji.) C. g. Jernej Štabuc, provizor, ostane kaplan pri Sv. Urbanu blizo Ptuja, in tamošuji dosedanji kaplan č. g. Matej Meznarič, pride za provizorja k Sv. Ožbaltu za Dravo.
(V radgonski davkariji) se brani, kot poroča „S1. G." neki uradnik sprejemati slovenske pobotnice in se nad strankami zadira. Ali tudi brani samo dosedanjo posest? Nemci gotovo štejejo to mej veliko političuo vprašanje.
(V varstvo živalij!) Zagrebško „ d r u ž t v o zazaštituživotiuja" nam javlja, da predloži 11. mejnarodnemu shodu za varstvo živalij v Brnu razpravo z naslovom »Varstvo živalij pri južnih Slovanih". V to razpravo se zbere vse, kar se more dobili o ti tvarini pri Hrvatih, Srbih, Slovencih, Bolgarih, v Bosni in Črni Gori. Vsled tega se prosijo slovenski pisci-rodoljubi (dukovniki, učitelji itd.), naj blagovole poslati o tem predmetu poročila ali razpravice tajniku imenovanega društva, g. konsulu dr. Dragotinu Cehu v Zagreb (Meduličeva ul. št. 22). Gotovo je, da varstvo živalij ne označuje samo omike, namreč je tudi (n. pr. varstvo ptičev) velikega gospodarskega pomena. Znano je, kaj delajo Lahi s slavci, vlastavicami in drugimi selivkami, ki se izgube na svojem potu na Laško. Zato menimo, da bi bilo prav, če se odzovejo Slo> venci temu pozivu.
(Iz Devina) dne 25. aprila: Na rimskem stolpu devinskega grada začela je spet vihrati zastava. Obe-. sili so jo 22. aprila, ker so se že nekateri gostje knezi po pol letu, odkar je kneginja (mati) umrla, spet vrnili. Zberejo se menda tu v devinskem gradu bratje, sestre in svaki, da bodo v družinskem posvetovanju odločili in se dogovorili, kdo bo bo prevzel gospodarstvo ker si menda glavni in prvi dedič knez Fritz ne mara naložiti teh skrbij na svoje rame. — Devinski kmetje niso mogli letos popro-dati vina po tisti ceni, kakor so želeli, zato so nastavili sami doma krčme, „osmice" imenovane. Tudi za naprej kaže nam lepo naše polje in naš vinograd. Bog nas varuj hudega vremena!
(Telefon v Trstu.) V Trstu so imeli že več časa telefonično zvezo trgovci, razni uradi, vred-ništva itd., samo policija še ne. Dne 24. t. m. so pa vendar tudi policijsko vodstvo združili s komisa-riiatoma pri sv. Jakobu in v ulici Scussa in s povelj ništvom javnih stražnikov v ulici Ohiozza. Policiji bo to brez dvojbe veliko pomagalo.
(Učiteljske spremembe na dol. Štajerskem.) Nadučitelj v Selah je postal g. Konrad Mejovšek, učitelj pri Velikinedelji; učitelj na deški šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici g. T. Kurbus, do zdai pri Sv. Vidu pri Smariju. Stalno službo ie dobila v Sma-riju gdč. Tereza Sarlah, do zdaj podučiteljica v Dramljah. Učiteljica ženskih ročnih del postala je na Rečici iu Gorici g. Hedviga Cizelj.
(Gostilno „pri Virantu") na sv. Jakoba trgu št. 2 ter vrt s kegljiščem prevzame s 1. dnem ma|a meseca t. I. v oskrb g. Avgust Weixel, dosedaj gostilničar v Mariboru, in bo z napominanim dnem pričel izvrševati krčmarsko obrt.
(Mejnarodna razstava za knjigotrštvo in pa pirno industrijo v Parizu.) Kakor znano, vrši se v Parizu od 23. iuiiia do kunca decembra t. I. mej-uarodua razstava za knjigotržlvo, papirno industrijo in vse k tem pripadajoče obrti in umetnosti. Ker se je pokazalo veliko zanimanje za to razstavo, ustanovila se je po inicijativi dunajske trgovce in obrtniško zbornice posebna komisij* za avstrijske udeležence te razstave. Kedor se hoče udeležiti, naj se obrne, naravnost na to koimsio pod naslovom: Conimission der iuternatioualen Austellting fiir Buch-gevverbe und Papierindiistrie zu Pariš, Wien I., Eseheubachgasse 11. Niederostefreichischer Gevver-beverein.
((Jas ln« društvo ljubljansko) ima dne 6. maja ob 7. uri z)inra| v cerkvi sv. Kiorijana slovesuo sv. mašo na čast društvenemu zaščitniku.
(Nov most čez Ljubljanico) namerava postaviti dati vojaška oblast za prehod tukajšnjega artilerijskega polka na vežbališče v Prulah. Most ima biti lesen in postavljen le za ddbo najema Samassovih senožetij.
(Za prepotrebno cerkev sv. Lenarta na Čoln)
smo prejeli do sedaj 500 gld. Bog blagoslovi gorečnost podpornikov iu dobrotljivost darovalcev ! Prosimo pa vse čč. gg., kateri še niso pobirali za našo cerkev, naj blagovolijo koncem junija nabero končati, ker za nas je silno važno kmalu znati, kolika svota nam je na razpolago. Katoliška ljubezen in gorečnost naših rojakov nam je porok, da naša prošnja ne bo zastonj. Plačnik bo Bog! Natančui izkaz darov priobčimo pozneje. Za eolsko duhov-nijo. K. Texter, kurat.
(Inozemska veroizpovedanja.) Dne 25. t. m. je bil imenovan za predstojnika verskih zadev inozemskih veroizpovedanj v Rusiji dosedanji gubernator novgorodski, Mosilev. Pred več leti je že opravljal to službo. Zanimivo je, da se imenujejo inozemska veroizpovedauja vsa razven — razkolne. Domača vera je v Rusiji samo je dna!
(Ples za otroke) V Poreču so v laški kazini pričeli pouk v plesu za dečke in deklice. P. Mo-dunjo iz Trsta poučuje deco iz najboljših laških rodbin v tem imenitnem nogodelstvu, ki je seveda za naš čas jako potrebno. Plešoči otroci in tuleči derviši rešujejo križem svet najtemeljitejše — domovino!
(Kos prsta odgriznil.) V sredo dopolne klal je hlapec klavca in posestnika Iv. Ahlina s Kar-lovske ceste v klavnici prešiča in ga pri tej priliki držal za rilec. Mej tem pa mu je prešič odgriznil kos srednjega prsta desne roke, zbog česar je moral fant iti zdravit se v bolnico.
Telegrami.
Dunaj, 26. aprila. Dne 1. maja bode na Dunaju 24 socialističnih shodov, na katerih se bode govorilo o oseraurnem delavniku, občni, jednaki in neposredni volilni pravici.
Dunaj, 27. aprila. Eazglas namestništva razglaša, da bi ne bilo postavno, ako delavci dne 1. maja ostavijo delo brez dovoljenja delodajateljev. To bi bilo rušenje delavske pogodbe in je zatorej laliko, da se dotični delavci odpuste. Eazglas svari pred samovoljnim puščanjem dela, zlasti pred izgredi, proti katerim se bode najstrožje postopalo. Javni sprevodi se ne bodo pustili niti na Dunaju, niti v okolici, ker je zbran državni zbor, drugod pa zaradi druzih razmer ne. Storile so se vse potrebne naredbe, da se z vspehom preprečijo vsaka rušenja reda.
Dunaj, 27. aprila. Finančni minister je izjavil danes v seji valutnega odseka, da vlada smatra pogoje, katere stavi banka, za take, da jih vsprejeti ne more, in jih misli odkloniti. Finančni minister misli, da bode ta izjava pomirila javno mnenje, katero so vznemirili bančni pogoji. Finančni minister dalje dokazuje, da je treba goldinarske bankovce spraviti iz prometa, kar se ne da ve č odložiti.
Dunaj, 27. aprila. Zbornica poslancev je vsprejela nujni predlog grofa Kounica o državni podpori za Novi Stražec budgetnemu odseku. Predsednik Chlumecky obžaluje ob-javljenje načrta poročila valutnega odseka v
nekem dunajskem listu. Zbornica nadaljuje budgetno debato, in sicer o proračunu za obrtne šole.
Opatija, 27. aprila. Nemška cesarica je mej živahnim pozdravljanjem zdraviščnega občinstva odpeljala se preko Matulj v Be-rolin.
Vratislava, 26. aprila. 0 štrajku v petrikovski guberniji na Ruskem se poroča, da so vojaki razgnali več delavskih shodov. Šestnajst štrajkovcev so zaprli.
Madrid, 26. aprila. Nekaj mladih ljudij je romarje v Geroni zasmehovalo z žvižganjem. pa jih je policija razgnala.
Madrid, 26. V Lizbono poslani španj-ski zdravniki poročajo, da je ondu prava azijska kolera.
Lizbona, 26. aprila. Včeraj je 78 ljudij zbolelo za kolero, umrl pa nobeden.
Novi Jork, 25. aprila. V Butte-u so se včeraj brezposelni delavci polastili nekega vlaka. Danes je pa 77 policijstov v Billingsu presenetilo delavce. Delavci so po kratkem boju pognali policijste. Vodja delavcev je ranjen. Petsto vojakov pričakuje prihoda delavskega vlaka v Mites Cityju v Dakoti. Druga četa delavcev polastila se je želez-ničnega vlaka v Terrebautu v Indijani.
Tujci.
25. aprila.
Pri Maliiu: pl. Egyed, Mreule, Halphen, Fiedler, Nicerl pl. Ragenfeld, Klingseisen iz Trsta. — Budik, Gold-schmidt, Zeisler, Janik, Gerlach, Neumann, Flach, Hanak, Hautz, Winter, Herzl, Briinner z Dunaja. — Elsner iz Gradca.
—	Essinger iz Monakovega. — Fischer iz Obereisenbach-a.
—	Kroschl iz Celja. — Pfeifer iz Krnova. — Hahn iz Budimpešte. — Jakša iz Loke. — Bronet iz Cabara. — Ga-beršček iz Tomina. — Kreuzinger iz Heba. — Kornitzer iz Police — dr. A. Landau z ruske Poljske. — Jakša iz Celja.
—	Čebul iz Beljaka.
Pri Sionu: Seidel, Rakio, Hlava, Kodolitsch, Brock, Malalan, KSmposch, vitez Schmidt, Rossel in D'Agostin iz Trsta. — Graling, Tschiukel, knez Auersperg, Stern, Boden-stein, Gunther z Dunaja. — Berti iz Inomosta. — Wodicka iz Budejevic. — Krčon iz Repenj. — Kaluschke iz Beljaka.
—	Loffler iz Brna. — Tušar, Kos iz Idrije. — Kušar iz Begunj. — Košar iz Dobrove.
Pri bavarskem dvoru: Urbania iz Gradca. — Thoman iz Celja. — Krische iz Stare Loke.
Pri Južnem kolodvoru: Goljevšček iz Gorice. — Robert z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Vrhunc iz Bleda. — Knaus, Hubert iz Griž.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	> 3 S S-S i •o®1 b S d a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celvijti			
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 «. iveč.	736-3 735' 1 735.8	8-4 21-0 13'0	sir vzh. sl jzapad sl. vzh.	jasno n n	0-00
Sredni" temperatura 14-1°, 3 6 nad normalom
Zahvala. 253 (1)
Za tolažeče sočutje mej boleznijo in o smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta in brata gospoda
Antona Vrančiča
učitelja v Zagradcu,
za mnogohrojno spremstvo k večnemu počitku, izrekajo vsem, zlasti prečastiti duhovščini, gospodom učiteljem in učiteljicam, še posebej za ganljivo petje, in slavnemu občinstvu prisrčno zahvalo.
Zagradec, dne 25. aprila 1894.
Žalujoči ostali.
Za Šmarnice:
218 5-4
Slava Bogu.
II. del.
23 Marijnih pesmi za mešan zbor.
zložila in izdala
P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner.
Založil ljubljanski frančiškanski samostan.
Tisk Miličev. — Partitura velja 1 gld., vsak glas 15 kr. brez poštnine. — Dobiva se edino v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Tudi I. del — Masne pesmi — je še na razpolago.
Partitura velja 80 kr., vsak glas 15 kr._
Solnčniki
krasne novosti
v največji zalogi in najrazličnejše cene
priporoča 164 10-6
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov v LJubljani, Mestni trg it. 15.
i
Panlinova kranjska vinopivnica
v Ljubljani, slonove ulice štev. 52
toplo priporoča
namizno vino:
istrijanca rudečkastega liter 24 kr.
dto rudečega	„	28 kr.
* dto belega . .	„ 28 kr.
tirolca rudečega .	„	28 kr.
dto belega . .	„	28 kr.
dolenjsk. cvička rudečk.	„	32 kr.
dto dto belega	,,	32 kr.
specialn o vino: 'Burgundca rudečega liter 40 kr. ♦Sistijanca belega . „ 40 kr. *ZelenikelRiesling) bele ., 48 kr. *Terana rudečega . „ 48 kr.
Za pristnost popolno jamstvo. Z* zaznam, vina so iz občeznanega vinoldetarstva kneginje Ilohenlohe
I* i v o s
lino bavarsko črno, iz znane pivarne Kiiuill (listini. 1658), bavarski bokal (pol litra) 11 kr.
V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 krnad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po 6 kr. — Na debelo mnogo ceneje.	176 5
fHCB Dunajska borza.
Dni 27. aprila.
Papirna renta 5%, davka , . .
apt
Srebrna renta 5%, 16* davka . . .98
Zlata renta 4%, davka prosta.....119
i* avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld........351
London, 10 funtov stri........124
Napoleondor (20 fr.)	~
C*sarski cekini .......... 5
98 gld. 50 kr.
35 .
119	. 95 ,
97	. 75 „
999	
351	. 40 .
124	. 80 .
9	n 93 .
	. 90 „
61	n 15 „
Dne 26. aprila.
Ogerska zlata renta 4%	. .
Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . . i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4 % kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke. 100 gld.......199
" -...... -	71
119 gld. 35	kr.
95 . 10	„
147 . 50	.
158 . —	„
197 . 25	.
98
50 60 20 50
18
22
4% srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr, rudečega križa srečke, 10 gld.
Budolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld........74
Waldateinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........23
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 150
142 gld. 75 ki.
40 75
25 75
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. it. v 2995 . —
Akcije južne železnice. 200 gid. sr.
105 134
75
		
jKT Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšeza dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „1K EBCIJ H" follzeilfi it. 10 Dunaj, lariahilferstrassa 74 B.	Pojasnila %XK v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 naloženih glavnic. H |