Poštnin« plačana r gotovhd. Leto IX., Št« 10 („JUTRO44 XVII., it. 57 a) Ljubljana, ponedeljek 9. marca 1936 Cena t Din . r>4LVO. L^JUUlJiUUt, Francoski odgovor Hitlerju Francija bo protestirala pri Društvu narodov zaradi kršitve ver-sajske mirovne pogodbe in lokarnskega pakta Pariz, 8. marca- AA Agencija Havas poroča, da je francoska vlada že včeraj sklenila, da b« pri Društvu narodov protestirala proti nemški enostranski odpovedi čl. 42, 43 in 44 versajske mirovne pogodbe ter lokarnskega pakta. Sličen sklep bo sprejela tudi bržkone belgijska vlada. Ne glede na to diplomatsko akcijo so pristojne francoske oblasti izdale tudi že vse varnostne ukrepe, ki so potrebni zaradi ponovne vojaške zasedbe doslej demilitariziranega Porenja. Takozvani dispozitiv varnosti je stopil že v veljavo. Vse vojašnice dobijo takoj posadke, ki odgovarjajo njihovim efektivom. Vsi dopusti vojaštva so z današnjim dnem ukinjeni- Vojaki na dopustu se morajo takoj vrniti h kadru. Za sedaj vojaški krog, še ne računajo s tem, da bi pozvali pod zastavo rezerviste, koT se je vlada postavila na stališče, da mora prej svet Društva narodov na osnovi francoskega, belgijskega in morda še kakega drugega protesta uradno ugotoviti, da je nemška vlada prekršila pogodbo. Flandinova izjava Francoski zunanji minister Flandin je :Tnoči glede na Hitlerjev govor v nemškem parlamentu izjavil novinarjem naslednje: Neki pariški list je 28. februarja objavil razgovor z nemškim državnim poglavarjem, ki se je v njem slovesno izjavil za rmiK-osko-nemško pomirjenje. Ta izjava fe izzvalo vso pozornost francoske vlade. Zunanji minister je glede na to manifestacijo v svojem govoru v parlamentu nagla. Ml potrebo zbližanja obeh držav, čeprav je nemška vlada še pred letom dni odklonila »dgovor na predloge, ki so ji bili v to ?vrho preloženi ,in je zavzela slično stali-iče tudi lani meseca novembra, ko ji je francoski poslanik predlagal sklenitev le. talskega pakta. Nemška vlada se je sklicevala na splošni mednarodni položaj in zahtevala odgoditev pogajanj. Francoski poslanik v Berlinu je 29. februarja prejel ;navodila, naj nujno prosi za avdijenco pri kancelarju in ga pripravi do tega, da bi natančneje povedal, na kakšni osnovi bi moglo po njegovem mnenju priti do zbliža. :nja ,ki si ga Francija želi v prav toliki meri kakor Nemčija. Poslanik g. Francois Poncet je takoj izpolnil dana navodila. Bil je v avdijenci pri Hitlerju in v prisotnosti zunanjega ministra Neuratha je dobšl 2. marca odgovor, da bo to vprašanje nemška vlada še proučila in da bodo francoski vladi v kratkem roku predloženi predlogi 'konkretnejšega značaja. Nemška vlada je od nas zahtevala v svrho olajšanja pogajanj, ki so se tako pričela, da bi ostal po-set francoskega poslanika začasno tajen. To željo smo izpolnili. Ko mu je bilo včeraj sporočeno, da ga želi g. v. Neurath vi. deti, je g. Francois Poncet hkratu prejel tudi sporočilo o spomenici, s katero je luemška vlada enostavno odpovedala lo. karn.sko pogodbo in napovedala, da bo takoj izdala odredbe v skladu s to svojo od. ločitvijo. V paktu pa je med tem izrecno določe- no, da ostanejo vse določbe v veljavi, dokler svet DN ne sprejme kakega nasprotnega sklepa. Nemška vlada Se sklicuje na rusko.francoski pakt ter ga povsem netočno interpretira, trdeč, da je nezdruž. ljiv z lokarnskim paktom, dejstvo p« je, na je francoska vlada o njeni podala svoje konkretne Izjave skoraj že pred letom dni in da so bile te izjave sprejete ir. priznane od vseh ostalih držav, ki so sklenile lokam ski pakt. Ne glede na pomen, ki ga pripisuje svojemu postopanju, bi morala -,: roška vla*»a, ee se ji jf /:!clo, da diplo. matska akcija ne bi zadostovala, da bi se uvedla arbitražna procedura, kakor jo za take primere določa sam,i pogodba, ki sta jo podpisali francoska in nemška vlada. Na poslanikovo vprašanje, ali je spome-niea, ki mu je bila predložena v tel-n dopoldneva, odgovor, ki so mu ga pretekli ponedeljek obetali, so mu odvrnili, da je nemška vlada spoznala, da razgovori, ki so se pred kratkim pričeli, na tej osnovi ne bi mogli dovesti do rezultata in da jo odgovor na takratno francosko vprašanje vključen v spomenico. Potemtakem je ak_ cija za zbližanje Francije in Nemčije pre. nešena na osnovo enostranske odpovedi pogodbe, ki je bila svobodno sklenjena in ki je imela po zamislih njenih avtorjev predvsem to nalogo, da omogoči priprave za zbližanje. Odgovor pa so opremili tudi z dovršenim dejanjem, ki je povsem nasprotno pogodbi, saj je nemška vlada obe. nem pričela pošiljati svoje vojaške oddelke na porensko ozemlje. Naša vlada se zaveda, da je njena dolžnost objaviti vsej javnosti navedene okoliščine. Z vso pozornostjo je proučila nam-gko spomenico. Ne glede na druge ukrepe je takoj navezala stike z ostalimi vladami držav, ki jih veže lokamska pogodba, v svrho skupnega nastopa proti enostranski odpovedi pogodbe. Zvesta lokarnskl po. godbi je vlada sklenila apelirati na svet OniMva narodov. Grožnje s sankcijami proti Nemčiji l>anes se je francoska vlada ponovno sestala. da s širših vidikov prouči načelne f^epe. kr so bili sprejeti na včerajšnjem sestanku prizadetih nrnistrstev. Kako si-len vtis so napravili ukrepi nemške vlade in Hitlerjev govor na francosko javnost, pričajo tudi današnji pariški list5, ki vsr složno z vso ostrostjo zavračajo enostransko odpoved lokamske pogodbe in novo prekršitev dolo-cb mirovnih pogodb. Listi kategorično pobijajo nemško argumentacijo, k: skuša odgovornost za najnovejše nemške ukrepe naprtiti podp:s.nikom francosko-ruskega pakta. Vsi naglašajo. da je nemško postopanje diplomatskega tudi z materijalnega vidika popolnoma nemogoče, ter izražajo naravnost strah zaradi posledic, ki bi jih lahko :zzvali najnovejši berlinski ukrepi. Vsi pozivajo javnost, naj ohrani hladno kri. Vsi soglasno odobravajo ■sklep francoske vlade, da protestira pri 'DN. ki ie jamstvo 7a ?<*karnski pakt. »F;garo« pravi med drugim, d? berinski dogodek daleč presega vse meje frnncoskn-nemškh odnošajev in da predstavlja mednarodni atentat. S tega vid"ka je treba tudi presojati ta nemČetvorko«. ki je za-bnvni del izbranega =poreda še povečala- Igralski praznik v Šentjakobu V soboto je imela številna, delavna družina v Šentjakobskem gledališču spet svoj hišni praznik: g. Albert Lavrič, eden najbolj popularnih članov njihovega ansambla, je ta večer obhajal svoj 300. nastop kar pomeni za igralca amaterskega odra tudi nas. kjer ima ta vrsta prosvetnega dela sicer množico gorečih, vztrajnih pripadnikov, vendarle lep. vsesa spoštovanja vreden iu-bilej. Za svoj praznični nastop si je g. Lavrič izbral vlogo prof. Dericka v veseloigri Rudolfa Sostarja in P G Wodehousa -»Kikiriki«. samotarskega, malo čudaškega učenjaka. ki predstavlja zanimivo mešanico človeških trdih in mehkih lastnosti in se dolgo trmasto ustavlja sreči mladih ljudi, nazadnje pa le podleže neodoljivi premoči. Jubilant ga je podal v krepkih, malo kari-ki ranih potezah in je žel za svojo kreaciio mnogo navdušenega aplavza. V premoru po prvem dejanju so se na odprtem odru zbrali tovariši in tovarišice v igri in g. Škerlj je v imenu uprave odra v topih, prijateljskih besedah očrta] pomen jubilantovega igralskega dela za prospeh Šentjakobskega gledališča in naše ljudske prosvete na koncu pa mu je v znak hvaležnosti izročil lepo plaketo. Igralci so g. Lovriea obsuli s pokloni in čestitkami, ki se ji m je tudi občinstvo pridružilo z burnim odobravanjem. Igra sama je v režiii g. Petrovčiča dosegla prav lep uspeh, čeprav je bil poudarek na smeh malo nesorazmerno razdeljen in so v večjih vlogah nastopali nekateri novi igralci, ki jih je publika doslej še malo poznala. Derickovo hčerko Philis je igrala gdč. Šubičeva, ki je izpričala s svojim sicrurnim nastopom nekaj prav lepih igralskih potez in je brez dvoma pomembna pridobitev za oder. Dvojico mladih pustolovskih literatov sla kreirala g. Petrovčič CUkridge), ki je dal prav skladno salonsko figuro, le da mu je manjkalo malo več komične geste, in g. Battelino (Garnet). Cvr- ustvaril g. stega. realistično vernega je sobote do Moser, a največ simpatij so gledalci gojili za preprostejša ljubimca, za Millie in Haw-ka, ki sta ju podala gdč. Grgurevičeva in g. Keber. Uprizoritev bo brez dvoma še mnogokrat Šentjakobčanom napolnila hišo. Knjižnica dvorskega okraja šteje že 15*000 knjig Gospouarsko-izobraževaLno društvo za dvoriiki okraj je imelo v soboto zvečer občni zbor. V teku 38 letnega obstanka je to društvo že mnogo storilo v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. Častna i.n zadovoljiva je tudi bilanca, ki jo ie podai 27. občni zbor. Že z ozirom na njegovo važnost in nalogo, katero vrši" že tako dolgo in ob gotovih prilikah tudi v pogledu človekoljubja, je bilo pričakovati boljše udeležbe, posebna še od strani zavednej-ših stanov in posameznikov. Morda so temu veliko krive, kakor je predsednik omenjal v svojem otvoritvenem govoru, sedi-nje poli^čne razmere? Še ve iko ootj pa gotovo težko gospodarsko in soc.jaino stanje vsakovrstnih stanov, ki so vlačeni v t^m drušrv.i Predsednik društva g. ravnatelj Reisner je v nagovoru podal kratko sliko in gospodarski položaj društva. Čeprav ta ni pre-r ožina t. vendar n; obupen. Spomin lani umrlih članov so navzoč' primerno počastili. Tajniško in knjižnično poročilo je izčrpno podal g. A. Potočnik Iz poročila je razvidno, da je odbor vsesikozi izpolnjeval svoje naloge. Knjižnica se je obogatila z lep m številom knj"g posebno takih, ki či-tateljem najbolj ugajajo, šteje danes okrog 15.000 izvodov. Članov je i.me'o društvo okrog 200 Preteklo leto se je število izpo-sojevalcev visoko dvignilo, a grajati ie treba nekatere zaradi malomarnosti pni vraranju knjig. Blagajniško poročilo in proračun za prihodinie leto je poda' vsestransko pregedno blagajnik g. Karel Urbančič. Izrečena je b'la razreSnlca odboru in zahvala za požrtvovalni, nesebični trud društvenim glavnim funkcionarjem. Društvena uprava je ostala stara z malimi spremembami, z g. ravnateljem Reisneriem na čelu. Poškodovanci V bolnišnici so imeli precej miren dan. Med novimi bolniki, ki so iih zabeležili v sprejemnem uradu, so bili tudi trije ranjenci. ki so postali žrtve prometnih nesreč. V Kranju se je v soboto zvečer ponesrečil 47-letni poštni zvaničnik Mihael loman, ki je imel s pošto opravka na kolodvoru, pa je padel pod vlak. da mu je zdrobilo desno nogo. Na znanem črnuškem klancu je čevljarski mojster Tomaž Ogrin iz Mengeša, ki se je s kolesom vračal iz Ljubljane proti domu, okrog poldneva tako nesrečno padel, da se je močno potolkel po glavi, dobil pa je tudi nerodne notranje poškodbe. Skoraj ob istem času se je v mestu pripetila podobna nezgoda čevljarskemu moist.ru Karlu Cvelbarju iz Kotnikove ulice, ki se je z nekim avtomobilom vozil od Sv. Križa, pa se je blizu mitnice na Vilharjevl cesti avto prevrnil, pri čemer si je Cvelbar zlomil nogo. \2ilP jsca Več elektrike! Zborovali so predstavniki elektrarn in elektrotehničnih obrti iz vse dravske banovine Ljubljana, 8. marca. V beli dvorani hotela Union a so se dopoldne zbrali predstavniki elektrotehničnih obrti in elektrarn iz vse dravsike banovine k občnemu zboru svojega strokovnega 'združenja. Zborovanje, ki sta mu prisostvovala tudi dr. Frelih za mestno občino in Krapež za zbornico TOL je otvoril predsednik Perčinlrč, nato pa so poročali predsednik elektrotehničnega odseka Mihelčič, tajnik odseka elektrarn inž. Novak in ured- k tu e k tro tehničnega vestnika inž. Zaic. '--bno delovno poročilo o prizadevanjih združenja v preteklem letu je prav tako podal inž. Novak. Ob kon ou lansikega leta je organizacja štela 147 oamov. med katerimi je bilo 9 malih, 59 srednjih in 24 velikih elektrarn, 7 elektrotehnikov z neomejen.-m delovnim področjem in 48 elektroinstalaterjev. Število članstva je zadnja leta precej stalno, ker se vrši elektrifikacija našega gospodarstva v mnogo počasnejšem tempu kakor prej ;n je na novih instalacijah mnogo manj zaposlitve. Mojstrsiki iz.pit je lani položilo 18 kandidatov, ki pa po večim.i ne računajo na samostojno obrt temveč si žele samo izboljšati svoj položaj v službi pri večjih podjetjih. Pomočniških izpitov je bilo lani položenih 44, skupno pa je do lan,i končalo učno dobo 3.50 vajencev. Po prijavah mojstrov pa je b"lo pri članih združenja zaposlenih samo 145 pomočnikov in 100 vajencev, vendar je pa statistika precej nepopolna ker mojstri ne prijavljajo vseh izprememb. Po računu Društva elektro-monterjev. ki šteje 95'članov, je zaposlenih v naših elektrotehničnih obrarih skupno 2D0 monterjev — pomočnikov. Število vajencev je v letih prosperitete vz>držema raslo, nato pa nekaj časa padalo, ker je zdtiruže-tije omej:lo dotok naraščaja zaradi katastrofalne brezposelnosti monterjev. Zadnji čas pa število vajencev spet rase. ker šole in vse obrti zapirajo vrata pred naraščajem ;n je naval interesentov prevelik. V bodoče bo združenje uporabilo vsa sredstva, da se dotok vajencev zajezi predvsem na ta način. da se bodo zavračali vsi manj nadarjen' kandidati z nezadostno izobrazbo. Med akc'jami. ki iih je združenje pod-vzelo v zaščito strokovnih interesov, je treba posebej omeniti prizadevanja, da se odoravijo trošarine na pro;zvodnio električnega toka. ki v velilci meri škodujejo razvoju elektrifikacije in porabi toka. s tem pa tudi napredku narodmega gosnodair-stva ter socialnega in kulturnega položaja sploh. Prof" šfušmarstvu je baraka uprava izdala sresikim načelstvom jasnejša in strož- ja navodila. Šušmarstvo zavzema že tolikšen obseg, da ograža eksistenco solidine obrti, saj izvrše šušmarji v mnogh krajih več dela nego redni obrtn-iiki. Proti osnutku novega zakona o pooblaščenih in-ženjerj;h, ki omejuje delovno področje elektroinstalaterja i.n elektrotehnika v krivični meri, je združenje poslalo protesitmo spomenico ministrstvu za zigradbe. Prav tako so elektrotehniki protestirali proti osnutku pravilnika o razmejitvi njihovih obrti, ki ga je objavilo ministrstvo trgovine in industrije. Eektroinstalacije po zakonu pr nas niso pridržane elektroinsta-faterju, temveč so neke vrste prosta obrt, kar je spričo velike nevarnosti, ki jo lahko povz.oči slabo izvršena instalacija, nekakšna juigoslovensika posebnost med vsemi ev.opLikimi državami. Združenje je opozorilo zbornico za TOI r:a previsoke zaščitne car.ne na elektrotehnični material, ki vpL-vajo ra kvaliteto mater:r.'a in njegove cene. Kar se tiče sodelovanja s poštno upravo pri odpravi radijskih motenj, si žele elektrotehniki še striktnega in jasnega pravilnika. Združenje je zaprosilo mestno načel-stvo v Mariboru, naj likvidira mestno prodajalno z elektrotehničnimi predmeti, a napor je ostal dos'ej brez uspeha. Na koncu je tajnik opozoril še na vzgojni pomen Elektrotehničnega vestnika. ki mu mojstri posvečajo vse premalo pozornost- in ne navajajo svojih vajencev, da bi se izobraževali iz njega. Po poročilih, ki sta jih podala še blagajnik Hinko Hainrihar in zastopnik nadzornega odbora Šetinc iz Maribora, so bili soglasno sprejeti razrešnica. računski zaključek in proračun. Pri sklepanju o samostojnih predogih je bilo upravi združenja naloženo, da striktno izvede evidenco zaposlenega osebja in nadzira vse 'zipremem- PRI OSEBAH. KI JIM NI MO MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI. SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA. nudi veCted^ns^a kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ • JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer. predno ležete spat. Oil rt( & Dr ifi485/3? be v obratih svojih članov. Elektrarne naproša skupščina, da poenotijo dobavne pogoje, počene dobavo toka in hkratu urede vse svoje odnošaje do konzumentov in do instalaterjev. Kar se tiče ministrske uredbe o normalizaciji in kontroli instalaejske-ga materiala, elektrotehniki protestirajo, da se za kontrolo postavlja nova stalna komisija v Beogradu, dasi imamo že tri državne znanstvene inst tute, ki lahko ta posel vrše. če bi le imeli za izpopolnitev «vo-jih preizku-evališč prepotrebne dohodke, ki jih bo pa zdaj kas^rala ta povsem nepotrebna komisija. Združenje bo apeliralo na mestna načelstva. naj ne bremene insta'a-cijskeea materijala s čezmenrmi užitnina- VFRMOIJTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOL1Č - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din SO.—. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Ljubljana je navdušena. Ljubljana *e smeje in zabava, Ljubljana pravi, da je komična opera M A RT A po glasbi F. v. Flotowa največja senzacija Ljubljane Poje slavni tenor Roswaenge PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 • Rezervirajte pravočasno vstopnice. mi, ker ga že itak dovolj draž:jo uvooti« carine in druge dajatve. Najbolj živahna debata pa se je razvila na predilog, naj združenje -zposluje ukinitev instalacijskih oddelkov mestnih elektrarn, ki zavzemajo nekakšen monopod v izvajanju instalacija skih de! v večjih mestih, kar je v nemilo škodo obrtnikov — davkoplačevalcev. Na koncu je občni zbor izrekel še posebno zahvalo kanoniku Stroju, ki je z lepo den lr-no podporo pripomogel k čim boljši organizacij" vajenskega tečaja, ki se prav te dni vrši v Ljubljani in ki se ga udeležuje 54 učencev iz raznih krajev dravske banovHe. Popoldne so udeleženci zbora priredili kratek iz'et na Črnuče, da si ogledaio ta-mošnjo transformatorsko posta io. f* josestnikov novih hiš Obupno stanje so opisovali včeraj na Tabora Ljubljana, 8 marca. Društvo posestnikov novih hiš je dopoldne sklicalo v dvorano Sokolskega do. ma na Taboru zborovanje, da protestira proti pogrešni finančni politiki, ki jo vodijo zadnja leta naše javne instance in ki tira zlasti male hišne posestnike v zmerom bolj obupni položaj Dasi je bil dnevni red privlačen in zanimiv, je bilo zborovanje zaradi prenagle, slabo organizirane agitacije nad vsako pričakovanje slabo obiskano m jc zaradi tega tud poteklo v precej medlem razpoloženju. Otvoril in vodil ga je predsednik društva šolski nadzornik Lužar izčrpno poročilo o križih in težavah, s katerimi se imajo posestniki novih hiš dandanes boriti, pa je podal tajnik društva, višji kontrolor Lukež. Posestniki novih hiš so gradii: svoje do_ move v času, ko je bila stanovanjska stiska po vojni največja in so tako s svojim delom in s krvavo prishiženimi prihranki reševali ne samo sebe in svoje družine, temveč so delali v interesu najširše javno, sti. Njihova usoda je bila, da so si v stremljenju po lastnem domu in po koščku zemlje nakopali dolgove in njihovo duštvo je dandanes prav za prav samo del društva dolžnikov, ki se snuje in ki si je nadelo za cilj, da reši gospodarstvo neštetih malih ljudi pred katastrofo in s tem pomaga tudi vsemu narodnemu gospodarstvu do čim boljšega prospeha Vsekakor je čudno da podvzemajo vlagatelji tako ostro borbo proti dolžnikom, in vendar je jasno, da ni denar nikjer tako varno naložen kakor v hišah, šele tedaj, kadar bodo zavodi znL žali obresti in amortizacijsko kvoto, se bo spet razgibala gradbena delavnost in bo vnovič zacvetelo gospodarsko življenje. Mimo posledic splošne finančne politike pa so posestniki novih hiš v živo zadele še razne dajatve, ki se stalno povišujejo. Tako se je zvišala zgradarima, na kar je sledilo še zvišanje vodarine v Ljubljani. Voda je najvažnejši faktor v sodobnem domu, od konsuma vode zavisi osebna kuL tura, higiena in zdravje prebivalstva. Nekorektno bi bilo, če bi hotel hišni posestnik prevaliti davščino za vodo na svojega na. jeinnika, ker bi bilo nekulturno, siliti ga, naj hrani pri tej osnovni življenjski potrebščini, ki je prav za prav božji dar. Zato naj mestni svet rajši dobro premisli, preden bo odobril nova velika bremena, ki ne morejo ostati brez slabih posledic. Depresija, ki je zavladala med novimi hišnimi posestniki, je že tolikšna, da si Danes vsi v ELITNI KINO MATICO, kjer se predvaja komično opero MARTA Smeh. smeh, petje, podba hujše ne moremo misliti. Neredki po prL meri, da gospodarji, ki jih obupne kreditna razmere duše. prihajajo v denarne zavode, pri katerih so zadolženi, in sami prosijo, naj jim domove že vendar pože. nejo na dražbe, ker takšnega stanja ne morejo več vzdržati. Zato i»i bilo treba razviti živahno agitac jo od moža do moža, da se izrtrebi obup iz du i Posestniki novih hiš danes predstavljajo že poseben gospodarski stan, ki lahko s ponosom motri oprav, ljeno delo Temu stanu gre zasluga, da so po vojni okrog starih mest zrasli celi novi predeli modernih, z vsem stanovanjskim komfortom opremljenih hiš. A še posebne važnosti je dejstvo, da je tam, kjer je mnogo malih posestn:kov, zmerom tudi državna ideja najmočnejša. Proti politiki brezdomstva, ki ga uveljavljata kriza in brezposelnost, je treba forsirati zdravo politiko malega posestnika, ki je zmerom steber reda in države Na koncu se je govornik izjavil, da so posestniki novih hiš zainteresirani na čim bolj iskrenem so. žitju z najemniki, saj so tudi mali hišni posestniki kakor njihovi najemniki največkrat javni nameščenci, tako da so jim udarci, kar se tiče redukcij plač in zniževanja splošnega življenjskega standarda, v bistvu skupni Na tajnikova je navezal svoja izvajanja blagajnik, čevljarski mojster Kos, ki je v ostrih besedah grajal predvsem gospodarsko politiko mestne občine v zadnjih letih in poudaril, da mestnega gospodarstva tudi nova uprava skoraj gotovo ne bo mogla rešiti. Mestna občina ima okrog 250,000 000 Din dolga, a kljub temu ima leto za letom nesorazmerno visoke postavke v proračunu za mestne stanovanjske hiše, plačiije primanjkljaje za cestno že. leznico, izmetuje velike vsote za reprezen. tančne stroške, a nič manj kakor 35% vsega proračuna požirajo osebni izdatki. Dobršen del tega računa plačujejo mali hišni posestniki, ki se rekrutirajo iz delavcev, malih obrtnikov in nižjih uradni, kov in ki so povojno stanovanjsko vprašanje rešili tako, da so Ljubljano dvignili iz provincialnega mesta v krasno prestolnico Slovenije. Da so to zmogli, so pogostokrat v lastnih hišah stanovali v kleteh in na podstrešjih, da so boljše prostore oddajali v najem in so mogli v redu kriti svoje dajatve občini, državi in denarnim zavodom. Brez tega stanu bo Ljubljana še danes ostala dolga vas, polna barak tuberkuloze in nemorale. Njegov govor je izzvenel v zahtevo, naj mestna občina obdavči kapital, nočne lokale in vesel ee, ne pa vodo, kakor smo to doživeli pred kratkim. Po kratkem razgovoru o vprašanju gostaščine, ki je po razsodbi držav, nega sveta v novem mestnem proračunu odpravljena, je predsednik zakliučil zbo. ro vanje Maribor preko nedelje Maribor, 8. marca. Zbor delegatov JNS Danes dopoldne je bil v polno zasedeni mali dvorani Narodnega doma zbor delegatov JNS mesta Maribora ter obeh mariborskih srezov. Zbor je otvoril predsednik senata dr. Ploj, ki je uvodoma obsod i po-skušen atentat v Narodni skupščini. Nato je bil izvoljen na predlog dr. Frana Lipolda za predsednika zbora g. dr. M. Gorišek, za podpredsednika pa dr. Pučnik. Potem ko je dr. Gorišek oprostil nujno zadržanega min. dr. Kramerja, je sledilo izredno zanimivo poročilo g. dr. Ploja o zunanjepolitičnem položaju in naši notranji politiki; v podrobnostih se je bavil z državnim proračunom in finančnim stanjem, v katerem se nahaja naša država. Izčrpno politično poročilo je podal glede razvoja naših notranjepolitični pril'k narodni poslanec T,u-kačič. O potrebi poživitve organizacij JNS je govoril dr. Lipold, g. Vekoslav Spindler pa o nredstoječih občinskih volitvah v nekaterih občinah. Izvajanja vseh govorn;kov so spreieli navzoči z živahnim odobravanjem. Sledečega razgovora so se udeleževali poedini deleča ti. ki so se zavzemrli 7r čim intenzivnejše propagandno delo v o^-ganizaciiah JNS. ki rai se povsod ponvijo. S to naloeo so lvli pooblaščam dosedanji sreski odbori. Po dveurnpm trManiu je predsednik dr. Milan Gorišek zaključil lepo uspeli zbor delegatov JNS. XVII. občni zbor „ Jadrana" je bil danes dopoldne v zgornji dvorani »Narodnega doma«. Občni zbor, ki je bil dobro obiskan, je vodil predsednik gosp. dr. Forznarič. Navzoča sta bila tudi zastopnika društva »Nanos« in mestnega odbora »Jadranske straže«, ki ga je zastopal g. Franjo Karis. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da se je društvo v preteklem letu lepo razvijalo in napredovalo. Zlasti lepe uspehe je doseglo na kulturnem polju in je pevski zbor danes med prvimi v Mariboru. Prav tako lepe uspehe pa je doseglo društvo tudi v socialnem delu, kateremu posveča veliko skrb. Tajniško poročilo je podal agilni in požrtvovalni tajnik g. Ivan Andrejčič. »Jadran« šteje 380 članov. Pevski zbor je nastopil lani 83krat. Izredne uspehe je dosegel na prireditvi Ipavčeve župe in na Ruskem večeru. Iz blagajniškega poročila g. Ivana Kralja je razvidno, da je imelo društvo lani nad 13.000 dohodkov in nad 10.000 Din izdatkov. Razveseljivo je bilo tudi poročilo gospodarja g. Antona Piščanca. Društveno "nes vsi v ELITNI KINO MATICO kjer se predva'"a kom'čr>o opero MARTA Smeh. smeh, petje, godba premoženje je precenjeno na 10.000 Din. Občni zbor je izrekel posebno zalivalo vestnemu blagajn'ku g. Ivanu Kralju in marljivemu tajniku g. Ivanu Andrejčiču. Za podporni meddruštveni odbor, katerega namen je pomagati osirotelim primorskim rojakom, je poročal posebej predsednik g. dr, Forznarič. Odkar vrši svoje funkcije, je podporni odbor razdelil nad 100.000 Din podpor. Vz i rž nje kuh njo, kjer se hrani dnevno do 60 siromašnih in brezposelnih rojakov. Lani je podporni odbor razdelil nad 9.000 porcij hrane, obleko od pet do glave desetinam siromašnih rojakov, mnogim pomagal z denanrmi podporami, 10 siromašnih družin pa podpira, redno z življenjskimi potrebščinami. Tudi je odbor izdal lepe tisočake za kolekovine potrdil siromašnim o narodnosti. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Forznarič, v odbor pa dr. Ber-goč, Ivan Andrejčič, Angel Gombač, dr. Cerkvcnič, Odon Šorli. Ivan Kr^lj. Jože Roje, Ivan Cergrol. Joško Lukša. Ivan Hu-mar. Joško žižnian. Joško Lah, Filipič, Vidmar, ravnatelj Dolenc in Hrovatin. — Občni zbor je pozdravil v imenu Ipavčeve župe g. Lukša, v imenu društva »Nanos« pa učitelj g. Leopold Reja. TriumS Trbuveljskih slavekov V natlačeno polni veliki unionski dvorani so doživeli včeraj Trboveljski slavčki pod vodstvom svojega dir.genta Avgusta Suligoja pravcati triumf, ki se ob proizvajanju posameznih pevskih točk kar ni hotel poleči. To navdušenje občinstva nad krasnimi grli »slavčkov« se je stopnjevalo od točke do točke in se je ob zaključku sprevrglo v pravcati orkan vzklikanja in pritrjevanja. »Trboveljski slavčki« so v prvem delu koncerta odpeli zanosno in čisto težje skladbe, in sicer I. Matetiča, Adamiča, Preglja, Milojeviča, Pahorja, švare in Tomca. Drugi del koncerta je obsegal samospeve nadarjene mlade solistke Rezike Koritnikove, ki je s svojim proizvajanjem, silno navdušila občinstvo. V tretjem delu pa so bile Bravničarjeve, Mirkove in Adamičeve skladbe za mladinski zbor s spremljavo glasovirja. Veliko navdušenje je zbudil tudi dvospev Koritnikove s tovarišico. Trboveljski slavčki so si s svojim včerajšnjim triumfom ponovno utrdili sloves, ki ga uživajo po vsej naši domovini in izven meja. Danes dopoldne je bila v Unionu krasno uspela matineja za šolsko mladino, popoldne pa koncert v Rušah. Lepo uspelo zborovanje JNS Včeraj zvečer je bil v kavarni »Jadran « redni občni zbor okrajne organizacije JNS za drugi mestni okraj. Zavedni člani JNS so zborovalne prostore dobro napolnili in so z živahno pozornostjo spremljali po-edina poročila. Občni zbor je otvoril in vodil g. J. Guštin. Po uvodnih izvajanjih je podal besedo podpredsedniku senata dr. M. Ploju, ki je v izčrpnih, poučnih in zanimivih izvajanjih prikazal sliko zunanje političnega stanja in notranje političnih prilik. Zatem je z zanosom govoril narodni poslanec A. Lukačič, ki je podčrtal politični razvoj v naši državi od zadnjih volitev. Njuna izvajanja, podana z jasno, učinkovito besedo, so zbudila toplo priznanje vseh navzočih zborovalcev. Sledile so volitve novega vodstva, k: se bo na svoji prvi seji konstituiralo. Tudi so se na lepo uspelem zborovanju obravnavala nekatera organizacijska vprašanja. Danes v=i v ELITNI KINO MATICO, kjer se predvaja komično opero MARTA Smeh, smeh. petje, godba Naše gledališče DRAMA Ponedeljek. 9. marca: zaprlo. Torek, 10- marca: zaprto. Sreda 11. marca: Družinski oče. Red B. Četrtek. 12. marca: Pesem s ceste. Red Če-' tetek. OPERA Ponedeljek. 9. marca: Plesni večer Mie Co-rakove. Izven. Cene od :-J0 Din navzdoL Torek. 10. inarca: Pot okoli sveta. Premiera. Izven. Sreda. 11. marca: Katarina Izmajlova. Red Sreda. Četrtek. 12. marca: A propos, kaj dela An-dula? Red A. OPERA Opozarjamo na nocojšnji plesni večer Mie Čorakove v opernem gledališču. Večer, ki bo prvovrstna umetniška prireditev, je posvečen spominu slavne ruske plesalke Ane Pavlovne. katere 5. obletnico smrti obhaja mo. Umetnica Mia Čorakova je določila za nocojšnji baletni večer v operi naslednji spored: V I. delu pleše 3 Chopinove Etude-V II. delu na Albenizovi skladbi preludij In curranda ter na Debu«sijevo skladbo La plus que lente. III. del začne s skladbo Musorg^kega Na vasi, nadaljuje z Dehussi je-vimi Arabeskami in konča s Straussovimi Impresijami iz starega Dunaja. Koreografija plesov in načrti kostumov so napravljeni po zamislekih umetnice same- Na klavirju jo spremlja pianist prof. Božidar Kune. Ker bo to v resnici prvovrstna umetniška plesna prireditev, opozarjamo občinstvo na nocojšnji večer v operi. Vstopnice so od 30 Din navzdol. vPot okoli sveta«, premiera bo jutri 10. t. m. v opernem gledališču. Sijajno delo. ki je prešlo vse odre naše države pa tudi izven njenih meia, bo imelo tudi pri nas prav gotovo velik uspeh, saj je v režiji prof. Šesta naiskrbne.iše pripravljeno. Pri uprizoritvi sodelujeta Drama in Opera. Premiera izven abonmaja, veljajo cene od 30 Din navzdol. Koncert češke moderne glasbe, ki bi se moral vršiti danes v ponedeljek. 9. t. m. v Hubadovi dvorani je preložen na poznejši čas. LZSF Ima svoje letošnje prvake Prvak ljubljanskega podsaveza v kombinaciji je postal Tone Dečman, v skokih pa se je plasiral Aitein Novšak — Skaka« Lom*»sr si je zlomil nogo Dva Švicarja Planica, a. marca. Danes se je nadaljevalo in Končalo prvenstvo LZSP, in sicer s skoki za Komoi-nacijo in samostojnimi skoki, uoenein so se vršile tuai propagandne mladinske tekme. Po včerajšnjem krasnem sončnem dnevu se je suoei pooblačilo, ponori pa je sneg zopet zmrznil. Danes aopoidne pa je nagajal jug in zato je bil sneg precej mehak. Mladinska teksnsvanfa Ob 10. dopoldne so se pričela mladinska tekmovanja s startom pri kolodvoru. V pr\ i skupini mladine od 17 do 18 let je bilo na startu 23 tekmovalcev, ki so se plasirali takole: 1. Lichtenegger Ferdo (Dovje-Mojstrana) 51 A'Z, 2. Bevc Edo (Ljubljana) 54.24, 3. Pogačnik Tone (Bratstvo; 57.47, 4. Tome Vlado (Ilixija) 58.50, 5. Kotnik Zdravko (Dovje-Mojstrana) 59.30, ti. Polšak Zoran (Ljubljana) 1:00.41. Na cilj je prispelo 20 tekmovalcev. Proga je bila dolga 7 km. Skupina 14 do 15 let (proga 4 km): 1. Rasinger Tone (Dovje-Mojstrana) 49.58, 2. Škof Stane (Reka) 51.53, 3. Zaje Anton (Ljubljana) 52.01, 4. Rehar Fran (Dovje-Mojstrana) 54.40, 5. Ciuha Albert (Reka) 54.47, 6. Kordeš Stanko 56.03. Poizksasni skoki Ob 15. se je ob najlepšem sončnem vremenu pričel zaključni del tekmovanja za kombinacijo, in sicer skoki na novo preurejeni 60 m skakalnici ob železniški progi. Skokom je prisostvovalo mnogo občinstva. Veliko število jih je prišlo tudi z vlaki iz Ljubljane in z Gorenjske. Ob vznožju skakalnice sta vihrali naša in norveška državna zastava. Skoke js otvuril Norvežan Hagen, ki se je v elegantnem šoku pognal na 59 m Za njim je šel z mosta drugi Norvežan Oede-gard, ki je tudi popolnoma sigurno obstal na 53 m. Palme je skočil 45, Jakopič Albin 48 m. Peti poizkusni skok je izvedel Nov-šak, ki je sigurno obstal na 52 m. Skoki za kombinacijo Nato so sledili skoki za kombinacijo. Od 13 upravičenih je tekmovalo 10 tekmovalcev, ki so skakali takole: Dečman Tone (Ljubljana) 49, 48, Baeb-ler Leon (Ljubljana) 47 padec, odstopil od nadaljnjega tekmovanja, Klančnik Gregor (Dovje-Mojstran) 41, 42, Tavčar Sigi (Ljubljana) 40 padec, 40, Pribovšek Fran (Ilirija) 49, 49.5, Bračič (Ilirija) 36, 39 obakrat padel, Hribernik Fran (Ljubljana) 33, 32.5 obakrat padel. Lom bar Fran (Ljubljana) 35.5. Lombarja je pri drugem skoku doletela huda nesreča. Pognai se je s skakalnice in še precej sigurno pristal, nato ga je pa vrglo po strmini, da se je 'kotalil navzdol in obležal z zlomljeno desno nogo. Na pomoč so mu takoj prihiteli tekmovalci in funkcionarji ter ga prenesli v pension Oswald. kjer se je požrtvovalno zavzel zanj zdravnik dr. Arko iz Ljubljane, mu nogo nekoliko uravnal' :n ga obvezal. Ob 17.20 so ga z vlakom prepeljali v Ljubljano. Po skokih za kombinacijo sta se pogna!a s skakalnice tudi Švicarja Kuster in Kei-nesdorfer. ki sta sinoč prispela v Planico ter tekmovala izven ' konkurence. Menda sta bila od dolgega potovanja utrujena, ker sta pri skoku oba padla. Kuster je znan skakač, ki je lani v Ponte di Legno skočil 97 m. Tudi Keinesdorfer je tamkaj beležil lepo znamko nad 95 m. Z velikim zanimanjem pričakujejo jutrišnji trening na veliki skakalnici, ko bodo merili svoje moči oba Norvežana, oba Švicarja in tudi naš Novšak, ki je letos v izvrstni formi. Samostojni skoki Tome Lado (Ilirija) 32 padel in odstopil. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 49. 48. Polajner Hinko (Ljubljana) 39, padel in odstopil, Hedenik Tine (Ilirija) 35, 35, obakrat padel. Legat Srečko (Dovje-Mojstrana) 30.5, 34, Novšak Albin (Bohmj) 55. 53.* Klančnik Karo! (Liubliana) 44. 44.5, padel, Polajner Cvetko (Dovie-Mojstrana) 28, 28, Pribovšek Fran (Ilirija) 50. 50. Palme Fran (Ljubljana) 49 pade) 48. Ne-dog Joža (Ljubljana t 34 p-del. 34.5. Zaje Anton 41.5 43. obakrat padel. Dečman Tone 51.5 padel. 50.5. Izven konkurence so po končanih skokih za kombinacijo skakali še Hagen in Oede-gard ter naš Novšak. Hagen se je z neverjetno sigurnostjo krasno pognal na 59 in 60. Za njim je šel mladi Oedegsrd ter dosegel 53 in 56 m. a tudi naš Novšak je pokazal, da ne zaostaja za Norvežanoma. Dosegel je znamko 60 m, pri drugem skoku pa je padel. Uradni rezultati v kombinaciji Takoj po tekmovaniu so odšli funkcionarji poclsaveza v penzion Oswald, Kjer so izračunali naslednje rezultate v kombinaciji: 1. Dečman Tone (Ljubljana) 308.6 2. Pribovšek Fran (Ilirija) 248.1 3. Klačnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 245.4 4. Hedenik Tine (Ilirija) 184.9 5. Lombar Fran (Ljubljana) 130.4 Naslov prvaka LZSP v kombinaciji si je torej pribori] Dečman Tone. član Smučarskega kluba Ljubljana. Rezultati skokov 1. Novšak Albin 148, 2. in 3. Pribovšek Fran in Jakopič Albin 127.2, 4. Dečman Tone 123.8, 5. Palme Fran 107, 6. Klačnik Karol. Razdelitev daril Po tekmovanju je bila razdelitev aaril, in sicer je prejel Dečman Tone krasen srebrn pokal, Pribovšek zlato, Klančnik pa bronasto plaketo. Za svojo zmago v teku na 18 km je Klančnik Alojzij dobil zlato plaketo, Smolej Fran srebrno in Knap Leo bronasto. Zlato plaketo je dobil tudi Novšak za naslov prvaka v samostojnih sko- kih, srebrno pa Pribovšek. Poleg tega je bilo razdeljenih več diplom. Organizacija je bila dobra, vendar je treba omeniti, da so se udeležili tekmovanj tekmovalci, ki niso vajeni tako velike skakalnice. Zaradi tega je bilo razmeroma tudi mnogo padcev. V bodoče naj klubi in pod-savezi pošljejo na tako velike skakalnice le izvežbane skakače. Vodstvo tekme je bilo v rokah predFed-nika LZSP g. Gnidovca, kateremu so asi-s tiral i ostali funkcionarji. Slalen? v Celf« Celje, 8. marca. Danes dopoldne je SK Celje priredi medklubsko tekmo v slalomu na Smrekov-cu. Proga je bila dolga 800 m z višinsko razliko 180 m. Bila je tehnično težka, tra-saral pa jo je g. Tka.čič, ki je tudi vodil tekmo. Startalo je 15 tekmovalcev. 1. Frric Skoberne (SMK Celje) 2:20. 2. Zvonko Meštrov (SPD Celje) 2:33. 3. Dušan (SPD Celje) 2:30. 4. Mirko (SPD Celje). Klubski prvak jc postal Feri Plete-rš-nik, drugi pa Kuge! j Tekmovanja se je ude ež:la tudi gdč Miki iz Celja, ki je pokazala mnogo sposobnosti Progo je bilo treba prevoziti dvakrat. Najboljši čas je dosegel Fr:c Skoberne 1:04. sledila sta mu Mestrov 1:03 in Koprivšek Jokl 1:09, vs; v drugem teku. Slalom telur* a v Maribora Maribor, 8. mirta. Ob idelanih snežnih razmerah je danes dopoldne priredil SK Maribor na Klopnem vrhu tekmovanje za prvenstvo Pohorja v slalomu Proga ie b la dolga 350 m z višinsko razliko 90 m Bila je lepo iz.pe'jnna in precej lahka. Organizac;ja je bila dobra. 1. Čop Fran (Ilirija) 1:53. 2 lurič (MSK) 1.54 3. Mušič (Ha.sk) 1:55. 4. Cizelj (Železničar) 1:56, 5. Priveršek (Maribor) 2:fV>, 6. Fanedl (Maribor). 7. Puh (Hašk) Najboljši čas dneva ie dosege Čop, k je v prvem teku vozil 52 sekund. Fotbalska Sportska kancelarija za stave TOK" od ponedeljka 9 marca prične s sprejemanjem stav po Everj-mahs sistemu za Nacionalne in Internacionalne tekme. Zahtevajte navodila^ in informacije v vseh filijalah in'zastopništvih „F O S T O K" BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILIJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. -ijtivggpjl JP-2 Primorje je moralo pustiti eno točko Hentiesu, ki vodi v ljubljanski skupini — V Mariboru |e v slabi igri zmagal Železničar — Poraz Maribora v Celju Ljubljanska skupina podsaveznega prvenstva v prvem razredu je s to nedeljo prišla po zaslugi Ilirije, ki je odstopila od nadaljnjega tekmovanja, do srede. Her-mežani, ki so doslej vodili, so ostali po neodločenem rezultatu s Primorjem na prvem mestu, ker imajo boljši količnik. Za prvo mesto se bosta borili še nadalje ob ljubljanski moštvi, za tretje in četrto mesto se bosta pomenila Celje in Korotan, Ilirija pa se je prostovoljno plasirala na poslednje mesto. T r enotno je v tem delu prvenstva tak položaj: 4 3 10 4 3 10 4 3 0 1 4 2 0 2 8 0 0 8 16:2 7 13:5 7 6:7 6 9:9 4 0:21 0 Herrnes Primorje Celje Korotan Ilirija V mariborski skupini pa je položaj po včerajšnjih tekmah — seveda skupno z rezultati jesenskega tekmovanja — nasiled-nji: Železničar Atletiki CSiK Maribor Rapid 6 4 1 1 14:9 9 3 3 0 0 7:3 6 6 2 1 o J 13:11 5 6 2 1 3 8:12 5 5 0 1 4 8:5 1 PrimorjesEermes txt (2s©) Primorje: Logar — Jug, Bertoncclj I — Š:nkovec, Kukanja, Boncelj — Šlamberger, Pupo, P ep ček. Jež, Zemljič. Hermes: R a zbornik — Klačnik. Košmerij — Primar. Janez. Krerič — Derenda. Brodnik, Svetic. Mokorel. Rihtar. Okoli 500 ljudi je zvabila ta tekma in ti bi bili skoro priča malega presenečenja Igra je bila po dolgem času prva prijetna prvenstvena borba na ljubljanskih tleh. Ni bila sicer na veliki športni višini, kar sta moštvi pokazali je bilo bolj skrom-ro kot pretenziozno, toda potekla je brez raznih nevšečnosti, ki so se zadnje čase nekam udomačile na naših igriščih. Za to gre v nemali meri zasluga sodnika g. Ča-irnernika, ki je držal igralce od začetka do konca trdo na vajetih, včasih morda celo v škodo igre, pa je vendar ostal strogo v ■okviru objektivnosti. CRNO-BELI nimajo sreče na igrišču v §;ški. V borbi proti Hermesu so imeli v prvem delu igre večjo besedo in so z dvema zgod:tkoma prišli gladko v vodstvo. Toda kljub boljši igri že tedaj niso mogli povsem zadovoljiti. Imeli5 so predvsem boljšo nanadalno vrsto, ki je dobro in včasih kaT preveč kombinirala, ustvarila pred golom nekaj zrelh policij in dve od teh z uisnehom izkoristila. Tn samo v tem delu moštva so imeli orno-beli nekaj premoči, vse ostalo ie bilo v primeri z nasprotnikom izravnano delimo je tudi zaostajalo. Obrambi je bila dobra in s^ba. Lori<*ovor ne v prvem polčasu, ne v nastavku 'gre. Tu2 je bil ves čas zanesljiv branilec, najboljši od vseh štirih na terenu; zato pa je bil njegov partner tem šibkejši. Oba gola sta padla z njegove strani. Srednja vrsta se v črnobelem moštvu ne more ustaliti. Boncelj je bil v prvem polčasu zelo dober, v drugem je precej p opus ril. Kukanja je igral z glavo dobro, start ima zelo slab, defenzivno ni skoro prihajal v poštev. Šinkovec se je držal v prvem polčasu, koristno je prenašal, v drugem polčasu pa je zelo popustil. V splošnem je moštvo po polčasu popustilo na vsej črti. HERMEŽANI so dosedanjim uspehom v prvenstvu pridružili še enega, na katerega bodo upravičeno ponosni. Z njim so se ohranili na Čehi tablice. V prvem polčasu so bi'i sicer žrtev pre-oiznih kombinacij nasprotnega napada. Pa so se že v tem delu igre hrabro držali in niso niti po drugem zgoditku vrgli puške v koruzo. Njihova srednja vrsta ni bila kos nasprotnrkovemu pritisku in to ie dalo vidnega odraza vsemu poteku igre. Ko pa se je ta de! moštva v drugem delu igre okrerVl. se je tud;; situacija na terenu bistveno sipremenHa. Predvsem je bilo vidno, da imajo Herme/ani boM^a sredn;e<*a krilca. ki mu Kukanja ni bil več ko-s. Pri tem ie bila ožin obrambi- ves ča« kot celota ne-koiVko nad r a sprotni ko v o. napad na se je šele tekom dm5erti o o le as a z bolijo pod-noro od zada i ra-^vel in v nekaterih prav lepih akc;;ah note^*'' v*o iniciativo nase in ustvaril n»bro? cfviri nred na- sprotnikovim golom. Logar je moral par- krat pokazati vso svojo umetnost, da je rešil, kar se je rešiti dalo. V moštvu Siškarjev se je poleg srednjega krilca uveljavil mladi vratar, ki je poleg drugega držal težko Pepčkovo bombo, ki bi jo bil tudi bolj rutinirani vratar brez sramote spustil. Branilca sta bila ostra in sta dobro čistrla. V napadu je imel svoj dan Brodnik Derendo je Boncelj sprva dobro držal proti koncu igre pa mu je pogostoma uhajal. Mokorel je sicer da' drug: gol, imel pa je prilik vsaj še za dva. Rihtar na levem krilu ni utegnil ponoviti svoje igre proti Iliriji. V celoti se je napad uveljavil še'e proti koncu igre. ko je prenesel situacijo povsem na drugo polovico igrišča. Moštvo je pokazalo večjo požrtvovalnosti in predvsem kondicijo. ki je nemara v veliki meri vplivala na rezultat. V ostalem potek 'gre ni bil dramatičen. V 12. m:n. pridejo črno-beli po lepi kombinaciji med §'amberceriem. Šinkovcem in Ježem v vodstvo. Drugi zgodi tek je tudi plod zrele kombinacije, ki jo zakliuč' Pep-ček s strelom v stativo, toda Zemljič je pri rok' :T! potisne noter. Po terenski premoči črno-belih iz prvega polčasa sledi sprva odmrta igra. ki gre oŠ obrambe do obrambe. V 8. min. biie Janez prost strel. Brodmk povzame v čisti situaciji ip neubranljivo potrese mrežo. Kmalu se spremeni po'ožaj ;n črno-beli se morajo krenko otresati neprestanih nasprotnih napadov V predzadnji minuti obrrdi krepak pritisk vendar svoj plod: len center z de-ne pride do Mokorela. ki v odločMnem trenot-ku vendar ne sipusti prilike, in tekma je neod'!očena 2:2. V n red tek m i je nod p;."'čalko g. Pečarja rezerva Primoria n^uHa zm^go nad rezervo Hermesn z 2 0 f?:0). Železničar : ČSK 3:2 (2:1) Maribor, 8. marca. Današnja prvenstvena tekma se je pričakovala v mariborskih športnih krogih z velikim zanimanjem, saj je bila odločilna za nadaljnji razvoj prvenstvene tabele. To se je izražalo tudi pri obisku in se je zbralo na stad'onu železničarja do 900 gledalcev, železničarji so v trdi borbi iztrgali nasprotniku obe točki ter se tako v prvenstveni tabeli krepko vsidrali na pivem mestu. Odigrati morajo samo še dve tekmi proti celjskim Atletikom, tako da je p vo mesto v mariborski skupini tako -koč ?e oddano železničarjem. Uvod k današnji tekmi je bila zelo zanimiva prijateljska tekma med drugo garnituro železničarja in SK Drovo iz Ptuja, ki jo je železničar z 8 : 1 (5 : 0) odlocu v svojo korist Nato pa jc piva garnitura, ki je proti ČSK nastopna v posum Herman — Kan-geš II, Konjak — Eferl, Seiiert, Antoličič — Lešnik, Golinar, Konrad, Pavlin, L»uc, tembolj razočarala. Lahko rečemo, da o* morda druga garnitura proti CSK povsem drugače zaigrala kakor prva. Kljub zmagi železničar danes absolutno ni zadovoljil. Enajstorica je bila zelo slabo formirana in ni mogla spraviti v igro nobenega sistema. Zlasti napadalna vrsta je igrala slabo. Noben igralec v tej formaciji ni -adovoljil in če so kljub temu zabili tri gole, je to dokaz, da tudi nasprotnik ni bil prvovrsten Druga lakrana enajstorice je bila krilska vrsta, ki ni imela nobenega smisla za to, ua bi svoj napad koristno podpirala. Pa tudi v defenzivnem poslu je delala težke pogreške s tem. da so se krilci zelo slabo plasirali. Edina formacija, ki je količkaj zadovoljila, je bila ožja obramba,"ki pa tudi ni b la sigurna. Poudarjati moramo. da je bil£ današnja igra železničarja en najslabših, kar smo i;h videli v zadnjih letih. Zdi se. da manjka moštvu volja, elan in požrtvovalnost, vrline, k1' so železničarje odlikovale še pred kratkim. Ni dobro, da se moštvo vsak teden pregrupira. Cakovčani so nastopili skoraj v isti postavi, kakor prejšnjo nedeljo oroti Mariboru. Tudi danes niso mogli pokazati igre. ki bi zadovoljila igralce. Tudi oni so imeli najslabšo formacijo v napadu, ki je sicer leno pridobival teren, toda v kazenskem prostoru se ni izkazala. Krilci so bili nekoliko boljši, toda prereč defenzivni. Dobra sta bila edinol? braniica. ki sta čistila v sigurnem stilu. Oceno prav dobro pa zasluži vratar, ki je brani' v lepem stilu. Ker sta oba nasprotnika ierrala slabo, je razumljivo, da je bil ves potek neza*v-rr>v. Prvi g-ol ie dal Konrad, nakar je Vamplin iz prostepra strela izan?>čil. Zopet-r>o vodstvo za ž^ezni^ana je doseecl tik p-ed koncem polčasa PavPn V drugI polovici ie Takač izkoristil komer ter zo*iet Zmagoviti sol pa ie -abil v 35. minut* Puc. Proti ko^cij dmge£r| -"VI fft:r Vnr ^e do me^o zppIu^t ofT-inika iz Ljublja- ne. ki i? bil ri^orozen in dob"r vodja. Atletiki: Maribor t ti (0:0) Celje. 8. marca Danes se je na Glaziji pred 500 gledalci vršila prvenstvena tekma med Atletiki in Mariborom, ki se je končala s tesno, a zasluženo zmago domačinov. Tekma je 1'iia vseskozi živahna in napeta. Go.-tje so postavili enajstorico z dobrim tehničnim znanjem. Ožja obramba in krilska vrsla sta bili mnogo lioljsi od napada, ki je bil vse premalo odiočen. Atletiki so igrali z elanem. a tudi pri njih sta bili ožja obramba in krilska vrsla boljši del moštva Vendar je bil njihov napad enotnejši, nego napad goltov. Igra je bila že takoj začetkoma živahna. Obe strani sta krepko napadali, toda obrambi sta dobro čistili. Atletikom sta se nudili dve zreli šansi, ali jih napad ni znal izrabiti Igra je bila v prvem polčasu izenačena. V drugem polčasu je Maribor pritisnil ter bil 10. min. v premoči. Potem pa se Atletiki zopet znajdejo. V 20. min. odbije vratar Maribora ostro žogo, toda Koželj je na mestu in jo pošlje neubranljivo v mrežo. 1:0 za A. V 23. min. izvede Krem-puš solo akcijo in pošlje žogo tik mimo vratarja v mrežo. 2:0 za A. Maribor napne vse sile. V 23. min. je napad Maribora pred golom Atletikov. Miloš spretno preigra branilca in zabije častni gol za Maribor. Sodil je objektivno, toda preveč ležerno g. Ramovž. Ostale nogometne tekme Celje: Jugoslavija : Ptuj 2:2 (2:1). Manbor: Olimp (Celje) : Rapid 2 : 2 (1 : 0). Zagreb: Prvenstvo. Gradjanski : Hašk 5 : 0 (1 : 0), Concordia : Slavi ja (Vara-ždin) 5 : 3 (3 : 0), Hajduk : Spa.rba 1 : 0 (1 : 0). Beograd: Prvenstvo. Bask : Slavi ja 3 : 3. Jedinstvo : Jugoslavija 1 : 0. Lausanne: Bi^-K : Lausanna 3:1. Dunaj: A d mira : Viena 2 : 2 (2 : 0) WAC : Hakoah 5 : 0 (4 : 0). Osta.le tekm zaradi slabega vremena odpovedane. Praga: Židenice : Moravska Slavija 6 : 2 Nachod : Kladno 4 : 3. Teplitzer FC Plzen 3 : 2. Slavija : Bratislava 3 : 0. Viktorija Plzen : Kolin 3 : 0. DFC : Žatec 2:1, Sparta : Prostejov 4 : 0. Rim: Bari : Juventus 1 : 1, Bo'gona : Milan 4:1. Roma : Firenze 2 : 1. Triesti-SampicrdaTeni 1 : 0. Lazio : Brescia Neuspela otvoritev lahkoatletske sezone frjnorje jc včeraj otvoriio letošnjo le&h-koatletsko sezono s cross courKry stufet-nim tekom, ki tso se ga udeležili rarš najboljši doljjoprogaši. Takoj uvedoma j« treba poudariti, da je prireditev v vsakem pogledu zgrešila svoj namen in to po knirvdi prireditelja. Že večkrat fmo doživeli, da so bilu podobna tekmovanja nepravilna m tudi tokrat se je pokazalo, da pri na-s še ne znamo prirejati sličnih prireditev. Za tek v naravi jc poglavitno, da jc proga markirana, d>a niso.mogoče prav nikake zmešnjave. To pot se je pa dogodilo, da jc večina tekačev zaš'a in »3 zaradi tega doseženi regularni. Tekači niso pozna-li p'oce in ms% zbralo znatno števi/o gledalcev. Ko so pa videli kako pomanjkljiva je arfi^zocij-a. K večina glasno godrnja je odšla. S.nc-nr.h • redi t ev si ne želimo več, ker nima j i športnega, niti prooag-ndneM pomena, temveč nam bedo odgn-dc še t-sto tr n-.o !,iud;, ki prihajajo na hhkoadetske tekme. Pro*o za s'i:nc priredile naj ee v bod^ markira, kakv/r je to običaj pri miuskih tekmah. Toktnovale »o 3 vrste štafet, v«'ka s T>° tremi tekači, in sicer na prosjab 3 x l-^Od m. 3 x >(XK). m. 3 x 3000 in 3 x 4000. Proge bo vodile po polju v smeri proti sm^dbšrn-ci ozimna proti Tom3Čevem in se nato 7»-pet vračale na igrišče. Nastopilo je skupno 11 štafet in 3 po9eanezn-:ld. ^ vsffci ^stat-eti K zablodi! v^j en tekre m to vecmonm na obratu, kjer ni b:'.o rober>e kontroe so bli tekači pri.nuš"eni 3 x •'OOO m: 1. Primorje 1 (Koosr. Sraka.r Dr Nabornik) 46 : 43 1 ! 2. Planina (K'is, ?"!ehar. Vider) 49:33. Ze po časih se v di, da je večina tekačev z-.li in »i torei doseženi čeis ustrezal kvečjemu 15 km d"t.gi pPP«i l7ven konkurence je pri po--amezn-k h doseacl Končan K. (.lugo? avi.a) cas 1« : 26. 3 * 3000 m: 1. Primorje l fGaberš.k. P<>-«ačn;k, Sraka- Fr.) 32 : 24. 2. Primomc IT (Czurda. Hlebec, f»-v5A) 32:36 Ze]o ostra borba dveh izc^čenih nr^tev, ki jn jc odločil šele zadnji teka>- 3 x 4000 m: Ta točka bi morala b:ti najzanimivejša. saj so bili na startu državna prvaka Bručan in Krcvs, tnjc oratje Mar-mani. brata Srakarja in drugi, a b^a kljub temu nezanimiva Do prvini dveh p: --daj je z velikim naskoktoi vodila H-nja, na : ^ampieroareiTj i : o. i. 3 : 0. Genova : Palermo 2 : 0. Torino NapoJi 1:1, Ambrosiana : Alessandria 2 : 1 Budimpešta: Kispest : Torekves 4 : 0, Hungaria : Attiila 4 : 0. Phobus : Siroksar 6 : 4, Salgotarjan : Szeged 0 : 0. Bud:a : Budimnešta 3 : 0. Ferencvaros : Budufok 6 : 1. III. okraj Boekev 2:0 Pariz: Francija : Belgija 3 : 0 (1 : O). SO P" ti" n ■ - - c 1 onganizaciijo. 1. Primorje I. (^u. ftrakar C Krevs), 4 : 14, 2. lhri>, 1 (Starman A Starman L.. Bručan) 40 : 47, 3 Pf nuxr,e> U 50 : 10, 4. Ilirija II 50 : 34. 5. Pnmorje III. Prt lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FHANZ-J ©ŠEFOVA grenCica zapeko dolnjiti organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. reg. S. br. 3*474.35. Za mednarodne tekme v umetnem drsanju v Pragi 7., 8. in 9. marca je b lo priglašenih 50 tekmovalcev iz 11 dizav. — Tekme so se vršile v praškem Zimskem stadionu pred tisoči gledalcev. Nastopda je c-arda najbolj znanih drsalcev: dame: Tay-for (Anglija), Dexler (Švica), Landbeck (Belgija). Hulten (švedska), Pusinger, Lainer, Schenk, Reisinger, Gomer (vse Avstrija), Prawitz (Nemčija). Erdos (Madžarska); gospodje: VVilson (Kanada), Weise, Lorenz (oba Nemčija), Trenkler, Linhart, Ratzenhofer (vsi Avstrija). Baroz, Rotter (oba Madžarska), Turuszanko (Ru-munija), Sernec (Jugoslavija); pari: Pra-witz-Weis (Nemčija), Paušin (Avstrija', Kianek-Bosdol (Avstrija). — Jugoslavijo je neoficielno zastopal na teh tekmovanjih naš juniorski drž. prvak g. G\rdi Sernec. Naš talentirani prvak se mudi že mesec dni v Pragi in je ta čas gotovo .*or.3tno izrabil za trening. Nastopil je pretekli teden na večerni reviji v Zimskem stadionu in to z uspehom. O izidu tekmovanj bomo poročali. Z abeslnskih Miši Prodiranje Italijanov se nadaljuje na vsej črti it e prečila italijanski pohod k Adis Abubi. Glavni stan abe>siri tem ni bombardiralo Ras Mulugeta umrl Adis Abeba, 8. marca. o. Službeno objavljajo. d« ie ras Mulugeta umrl na front,. Službeno poročilo ne navaja, kie ie umrl. potrjuje pa se. da ni umrl zarad! ran. ki bi vh dobil v zadnji bitki, k-kor so vee-krat poročali temveč zakadi starosti m za-ro.rJij naporov zidn jih dni. Nova abesinska - obrambna črta Džibuti. 8. marca. o. Po mformaciifb i/ Adis Abebc ie neguš odredil, naj se oVto^ De« i« organizira nm-a obrambna čri* sinske vorike. na katero bi «JUTRO« ponedeljek« iadafe - ^ - — Teden dni filma Pesem gauča Film »Pesem gauča« je na gia^u ene največjih stvaritev ameriške filmske industrije. O tem nas utegne preveriti sama navedba, da je glavna vloga poverjena svetovno slavnemu pevcu Johnu Bolesu. Z njim glumi (glej sliko) lepotica Gladys S\varthhout. Film bo v kratkem nrisoel v Ljubljano (Matica). žena v sodobnem svetu Dostojevskega Bele noči v filmu Velike in globoke umetnine Fjodora Mi-hajloviča Dostojevskega vedno znova iščejo sposobnih mož, ki jih bodo enakovredno podali na filmskem traku. Zdaj je eno najglobljih del demoničnega romansierja obdelano v sijajni režiji. Petrograjske bele noči! Pretresljiva usoda mladega glasbenika, ki je moral propasti zaradi svojega talenta — v teh kratkih besedah je naznačena vse-Irina novele in filma. To je delo, ki prikazuje silno moč glasbe, moč, ki človeštvo pretrese, navduši .razvedri. Film je originalno, moderno rusko delo, ustvarjeno z globokim spoštovanjem do slavnega pisatelja, in z vsemi odlikami so- Clark Gable, danes eden najbolj znanih filmskih igralcev, je bil pred leti novinar. Baje prav dober novinar. To mu je videti: okreten je, spreten, ravnodušen tudi v najbolj kočljivih položajih. Z veseljem je sprejel nogo urednika Brancka v razburljivem filmu iz novinarskega življenja ,ki ga bomo v kratkem videli tudi v Ljubljani. Film se imenuje »škandal dneva«. In tem rajši je Clark Gable prevzel to vlogo, ker je svoj čas kot novinar doživel razne bridke izkušnje. Prav gotovo, v nobenem stanu in poklicu ne uideš razočaranjem, ali skrajno naporno delo ameriških novinarjev zahteva izredno krepke živce. Po sporu v provincijalnem listu »Orego-niana« je Clarke Gable postal poverjenik velike družbe za nakupovanje živine. Kri-žaril je po vsej Ameriki in dospel do Alaske, kjer ga je družba pustila na cedilu ln mu pritrgala, zaslužek. H kruhu je prišel Iz akvaristove torbe O akvarjlh, oklopnjakih In ščukcih Vsakomur j« znana važna uloga svetlobe pri rasti rasttlin, ki brez nie ne morejo obstati. Potrebno ie torej, da izpostavimo naše akvarije vplivu svetlobe v eni večji meri. kajti le pod njen m vplivom se razvijejo na rastlinah klorofilska zrna. bi jim dajejo zeleno barvo in ki omogočajo razkroj spojin ogljika s kisikom. Treba je še omeniti, da rastlinam prehuda temena toplota škoduje ter jc treba v pozni pomladi in v poletju skrbno paziti, da sonce ne obseva rastlin predolgo. kveejem 1 do 2 uri. sicer sc za-rede tudi zelene alge. Sobni akvariji dobivajo svojo svetlobo v glavnem skozi pokrov n« in pr:oken>ko steklo akvarija, a to !e poševno, kar oslabi ja učinek. Kejo viška pa ne ostane, zaradi česar ga primanjkuje ribam. Zato je treba razredčiti cesto bujno rast. To vclva tudi za goščave račje zeli in kabom.be tik gladine, ki onemogočajo svetlob? prodiranje v akvarij. Glede hrane rastlin je treba upoštevati. da 'potrebujejo anorganske snovi, ki jih podvodne rastline prejemajo po vsej površini svojih listov in po koreninicah. Ker sc obnavljajo te snovi v akvarijih le delno po odpadkih, jc koristno če po preteku vsak;h 4 do 8 tednov izvlečemo U do 1 v 1 ie. ki jo nadomestnim s .-.vežo. * V vsaki skupini živalstva so po edin a bitja, nalikujoča poedinim bitjem družil .skupin tako. da bi jim prisojali tesnejše sorodstvo. Y 3. skupini vretenčarjev, torej med plazilci so mogočni oklopnjaki. nilski kro-kodil. ameriški kaj man ai!i f 1 i-.!*' -tor in indijski gavijal. ljudem in vsakovrstnemu živalstvu nevarni požeruhi. Tekom zemeljske zgodovine so postali vedno manjši, danes ne presegajo 6 metrov po dolžini, iz trijadnih skladov p-:i poznamo okamenine 12 do 18 metrskih živali, i Tem pkizileem je v izvestni meri podob- in kimal- Da, po moževem obrazu je sklepal, da mora biti v resnici nekaj resnega- Ze se je obrnil in utaknil šop ključev v žep- »Kako se pa pišete?«. >Li-ndsay«, je odgovoril glas pred njim in potem drhte nadaljeval: »Tu v hiši stanujem, na drugi strani dvorišča. V podstrešni sobi- prvo nadstropje. Časi so slabi.« Kaj pa je prav za prav vaši ženi?« Bila sta že na dvorišču. Mesec je pošastno lizal tlak. Llndsay je odpri težka vra.ta onstran dvorišča in jih potem spet zaklenil. Tu zadaj ni bilo nobene luči- Žepna svetilka je vzplamtela in osvetila lesene stopnice, ki so zaškripale pod njima Brezmejna tišina in tema baročne hiše sta moreče stiskali dr. Barrymoreu senca Otrese! se je vznemirljivih misli in ponovil svoje vprašanje: »Kaj pa je prav zn prav vaši ženi?« Lindsa yev glas. ki je bil prej hripav, izgubljen, je postal zdajci drugačen. Tuj, trd, uiporen- »Srčne krče ima in duši jo«. Dr. Barrymore ni opazil te izpremem-be v glasu- Njegove misli so se čedalje bolj izgubljale- Prepozno bo že za ubogo žemo- Srčni krči . . . Oči so se mu skoraj zapirale od utrujenosti. Da seveda. ko je moral že toliko noči prebe-deti! Toda. počasi se je pokazal uspeh teh noči. Njegovo ime je postalo znano ===== 4 =— na riba z imenom ščukec. ki živi v rekah Severne Amerilke in ki ji je glava ulična glavi kajmana, a tudi zobovje in oblika gobca nas spominja krokodilov, kakor tudi rombaste močne sklenokiske podolgovatega trupa s širšim hrbtom. Prsne plavuti 6o bliže trebuhu kakor pri drugih ribah, trebušne so na sredini trupa, hrbtna in predrepna tik pred repno, ki je veslaste oblike in nesomerna, hrbtenica ie podaljša na gornjem robu repne plavuti poševno navzgor, kar nas spominja prvotnih rib in res so sklenoluskavke živele že v devonu, njene pradede so pa lgofovHi v dolnjih skladih terciara. v ocenu. Hrbtenica ščukca se razlikuje od 'rbtenice vseh danes živečih rib. Ikrnica Zveza poklicnih Pod silo razmer so se na Danskem združile žene, ki delajo v poklicu, v močno organizacijo. Ustanovni občni zbor je bil 1. 1934. Tekom zadnjih dveh se je izkazalo, kako zelo je potrebna taka organizacija. Njena agilna predsednico, Anna \Vester-gaard, podaja v svojem poročilu v Mednarodnem ženskem buletinu nekaj bilance o delu te organizacije. Zveza, ki je politično nevtralna, deluje pod vodstvom danske ženske zveze, ki jo podpira v njenih težnjah in v njeni borbi. V zvezi so zastopane vse poklicne panoge: zdravnice, profesorice, farmacevtke. žuma-listke, gospodinje, kmetice, služkinje, delavke, bančne uradnice, učiteljice, šolske nadzornice. Smoter zveze je: 1. zasledovati razvoj vseh vprašanj, ki se namašajo na delo žensk in na položaj, v katerem se nahaja danes žena kot delavka in nameščenka; 2. raziskovati po načelu popolne enakopravnosti krivice, ki se gode delavkam in nameščen-kam po službah, ker so ženske (na pr. slabša plaoa itd.); 3. v vsakem primeru nastopiti proti krivicami in zapostavljanju: 4. zbirati statistiko in informacije, ki se nanašajo na položaj žene kot delavke in ne-™"-ščenke. Mednarodni arhiv V Holamdiji so začele žene zbirati podatke o zgodovini ženskega gibanja in so osnovali e v ta namen »mednarodni arhiv za žensko gibanje«. Naloga ustanove je zbiranje rokopisov, knjig, fotografij in vobče vsega materijala, ki more kakorkoli doprinesti k spoznavanju ženskega gibanja v najširšem smisliu besede. Zaenkrat je arhiv nastanjen v »Internacionalnem institutu za socialno zgodovino v Amsterdamu. Sodelovanje 6 to ustanovo omogoča zbiranje materijama iz vsega sveta ter poznanje zgodovine ženskega gibam ia vsem. ki se zanimajo za to vprašan je. Kot eno svojih nalog smatra arhiv izdajanje ženskih del ter takšnih, ki govore v ženski emancipaciji na vseh poljih. 'Arhiv je mednarodna institucija. ki hoče sodelovati z ženami vsega sveta. To je važna pobuda tudi za žene posameznih narodov, ki bodo primorane. da zbeiro vse podatke o ženskem gibanju in delu v svoji zemlji. Skoro istočasno kot v Holandiji so drnle nekatere ugledne ženske osebnosti v Združenih državah Amerike inicijativo za osnovanje Univerzalnega centra ženskih arhivov. Številne ženske organizacije v Ameriki so to ustanovo pozdravile in podprle. Tekoi jc b:la imenovana začasna predsed-nica. gosna Charles A. Beard. Delo teh arhivov bo obsegalo: 1. zbiranje vseh podatkov žen (od začetka ženskega gibanji, ki so b"e kakorkoli ak+ivne v boju zi žensko stvar. bod:si na strokovnem, socialmem političnem. gospodarskem pol ju. aH pri deHi 7.a /rna-rto mirovne misV 2 podatke organiza-c:j ki so se borile ?v': ki ovirale žensko stvar (karti tudi take se dobe povsod!): 3 zbiranje osebne korespondence. časonisov. opominov, programov, resolucij, n-redlogov. ki se nanašajo na zgodovino ženskega gibanja: 4. obelodanjen k ženske književnosti. Univerzama centrala ženskih arhivov bo imela svoj sedež v NTew Yorku. V načrtu ima tudi zgraditev mcrmvn en talne palače ter otvorti tako z varno »novo šolo«, ki bo odrurta moškim in ženskam. To bodo nekakšni diskusijski sestanki, kjer se bodo obiskovalci seznanili / žensko kulturo, ki danes vstalo poleg moške kulture, k; naj dasta sintezo resnične kulture sveta. Centrala bo izdajala tudi list. ki ho izhajal »pora d: eno. v milijonskem mestu. Toda tudi njegovi lasje so se zredčili in srebrno sivih je bilo čedalje več- »Tu je!« je dejal hripavo in odsekano Lindsav- Odprl je nek i vrata in prosil zdravnika, naj vstopi. Tesna soba. V kotu je stala železna postelja. V drugem kotu je kazalo poševno okno kos neba- Na sredi je bila majava miza in svetilka na njej je vse bledo osvetljevala. V postelji ie ležala majhna, kakor vosek bleda ženska. Njene oči so bile neprirodno velike in strmele so v strep Zdravnik je ženo preiskal-sKako dobro igra.« si je dejal Lind-say. Človek bi bil skoraj res misli!, da je na smrt bobna«. V njegovih očeh je zelo zrasla. Vse bo uredila, da bo prav. kakor je obljubila- Da bj le že imela zdravnikovo denarnico in prstane! Vsak ipned njih je vreden celo premoženje. Ksiko dolgo traja preiskava! Če bi zdajle stopil k mizi in udaril. Ne bi se mogLo pcmesrečiti. In potem bi bilo strašne bede konec- Spet bi lahko oba zaživela kakor se ljudem spodobi Toda dolgo je trajalo, preden ga je Vicky pregovorila. Nekaj je bilo v njem kar mu je branilo, da bi človeka ubil. Toda Viciky je znala zlomiti njegov odpor. Zagrozila mu je. da ga bo zapustila. To ba bilo najhujše! V kotu je ležalo kladivo. Lind?ay ga je uporno, postrani opazoval, kakor bi spusti svoja jajčeca na dno. Čim zapuste ličinke jajčeca, se primejo s priseskom. ki je na fiiavi, vej stebel in kamnov, kjer ostanejo nepremično, dokler jim ne izgine trebušni, redilni mešiček. Zatem pa začno roparsko živi jen je po z«Iedu staršev. Ščukec zraste na 1 x/z m njegovi sorodniki celo na 3 do 6 m. so torej ribice, katerim se je treba izogniti. Vse ribe tega rodu so škodljivke, zlasti ribičem, ker se zapletajo ti nepridipravi kakor morski psi v mreže. Vse slično6ti vnanjoeti in ustroja notranjosti med poedinim i bitji raznih živalskih skupin so nam jasen dokaz medsebojne povezanosti v razvoju živalstva. žen na Danskem V smislu tega programa je odbor Zveze poklicnih žen izbojeval že marsikatero bor. bo, čije značaj je tudi nam znan, saj se je dames zopet treba boriti za vsako najmanjšo postojanko. Tako so na pr. protestirale v več primerih, kjer se je pri namestitvah dala prednost moškim, čeprav so imeli slabšo kvalifikacijo kot ženske prosilke. Prav tako so apelirale na vodstvo mešanih srednjih šol, da naj uvedejo enako postopanje za dekleta kot za fante. Ko se je genera'« ravnatelj pošte izrazil v nekem intervievu, ki ga je dal predstavniku velikega dnevnika. da ženske niso sposobne za delo na pošti in pri telegrafu, je odbor zveze v posebnem dopisu protestiral proti tej izjavi kot neutemeljeni m kot žaljivi za vse poštne uradnice. Zahtevale so, naj svojo izjavo utemelji. Ko je občina razpisala nekaj uradniških mest samo za moške prosilce, je morala razpis spremeniti v smislu priznanja enakopravnosti za oba spola. Prav tako zasledujejo tudi položaj delavk i" njihovo zaščito ter nameščenk po privatnih služb«!h. Uspešno branijo ženske interese po ilstih in beležijo doslej zna-tric u-spdhe. za žensko gibanje Pri nas jc v tem pogledu izvršila važno delo g«. Govekarjeva s svojo knjijšrh mestih pa 62. Poljska ženska policija se bori predvsem proti trgovo/n-ju z dekleti in otroci. Čeprav so bile na Poljskem javne hiše odpravljene s posebnim zakonom, je prostitucija cvetela šc naprej in ženski policiji se je posree io. odkriti in ziatreti 254 tolerančnih hiš. ki so skrivaj obstojale še potem, ko so bile prepovedane. — Tudi v večini ameriških drža-v i-o si ženske že utrle pot v poiiicijsko službo in v vseh mestih imajo v oddelkih ta ženske in maio'etne dcilinkvente v rokah ženske. Zapiski 60 letnica predsednice gospe Franckeno- ve. Ime gospe FTancken je znano po vsem ženskem svetu in ženski listi pr ivtsijo zgodovino njenega življenja, ki je povest v delu za skupne cilje in v pomoči posamezniku. Njeno prizadevanje je obsegalo predvsem: skrb za zaščito delovne matere in otroka, za pravice nepor > "ene mateTe in njenega otroka, za tak) zvana padla dekleta v boju proti prostit ic ji za mir. Rra )-širokopotezna in je vedno rska'a sodelovanja z naijšršmi ljudskimi plastmi doma in v inozemstvu, kjer je imela z ženskimi or-gamizaeijami živahne stike. Je predsednica ženskega gibanja in ureja njegovo glasilo »Die Wiig« ter je sotrudnica dnevnega časopisja. Za zaščito ženskega dela. Na Francoskem se bodo združile vse ženske organizacije pod sku-pno vodstvo, ki bo stopilo v akc- se meril s sovražnikom. Doktor je stopil k mizi in vzel iz žepa beležnico-Njegov obraz je bil bled in resen. Lind-say se je jezno režal. Mimo grede je pogledal Vioky, ki je ležala trda, kakor mrtva v postelji. O, kako je znala igrati! Še celo zdravnika, tega izkušenega, znanega zdravnika je premotila- Dr. Birrymore se je sklonil čez mizo in začel pisati recept Zdaj! Lidsavu so začele drhteti roke. Ves je zatrepetal. Jezik se mu je ves suh lepil na nebo in za trenutek je obupano zahrepanel po kozarcu vode. Potem se je spomnil zelenega travnika, kjer se je v otroških letih tolikokrat igral Zdravnik je pisal z zlatim polnilnim peresom Soj svetilke 3e je lesketaje odbijal od rumene kovine. Ta nepomembni, zahrbtni lesket ie razdražil Lindsaya Te. daj je iznenada zagorel v njem pohlep. En sam skok Kladivo je zagrabil s koščeno pestjo, neka tuja sila je dvignila njegovo roko in težko železo je udarilo na zdrav, nikov tilnik. Dr. B»rrymore se je zgrudil. Niti krik. nil ni. Miren, negiben je obležal na tleh. Pohlepno mu je Lindaay prebrskal žepe. Denarnica! Denar! Prstani! Ura! Več je bilo, dosti več, kakor je pričakoval Z div_ jim zmagoslavjem v očeh je skočil k postelji in pokazal ženi v krčevito stisnjenih rokah ves plen. Ona pa se ni penila. Samo rahel drget Ponedeljek, 9. Bi. 1936. . jo v primeru, da bo treba braniti ženske interese, naj bi biH kakorkoli ogroženi. Lista pristopdvših organizacij še ni popolna, toda že izkazuje najmočnejše ženske organizacije brez razlike svetovnega nazora od deiiaivk in kmetic do univerzi tetsko izobra-žeih žen. Francozinje so zopet enkrat pokazale svojo veMkopot czirost. Čistost plemena nad eksistenco. Meseca jamuarja je stopil v Nemčiji v veljaivo »zakon za zaščito krvi in nemške časti.« člen 3. tega zakona prepoveduje Judom zaposlovati v njihovem gospodrnjstvu ženske arijskega plemena, ki so stare pod 45 let. Vsako gospodinjstvo, kjer se nahaja nad 16 let star moški judovske krvi, je moralo do 1. jaauarja letošnjega leta odpustiti svoje uslužbenke arijske krvi Kljub terorju, s katerim se diktira jo v Nemčiji zakoni, ee je proti tej odredbi vendarle dvignil protest Uslužbenke so se pritožile pri vladi ter zahtevale omiSjenje te odredbe, nakar so zmižali starostno dobo od 45 na 35 krt. Kljub tej izpremembi pa je prizadetih 5e nad 32.000 žen, ki morajo zapustiti službo in to v današnjem času. ko pomeni za žensko v Nemčiji dobiti službo kot zadeti v loteriji! Toda treba je najti vedno nornih. pretvez za prikrivanje pravih vzrokov trpljenja nemškega naroda. Glavna stvar ie čistost plemena, pa najsi tudi njegovi pripadniki propadajo radi pomanjkanja. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: V New Y0rku bodo v kratkem vpeljali gibljive hodnike (trotoarje). ki bodo v glavnem delu mesta nadomestili avtobuse in tramvaj. Ta gibljiva cesta lo sestojala iz dveh delov. Eden se bo premikal s histrost-jo 25 kilometrov na uro. drugi pa z nekaj manjšo in se bo ustavljal vsakih 45 sekund. V Kaliforni ji so uvedli : zapore« za avtomobile. ker se je vzlir zapiranju« šoferjev in velikim globam lani Se ved-no zgodilo nehroj nesreč. Ker so oblasti spoznale, da vse kazni nič ne pomagajo .bodo odslej odvzeli šoferjem avtomobile in jih obdržale več ali manj časa da bodo kazni toliko bolj občutljive. Čudno naključje beleži družina nekega Georga Mac Daniela v Ameriki: oče. mati, njena sestra in dva brata ter en vnuk — vsi so se rodili na isti dan v letu, 23. nv;r-ea- V St. Crossu pri Wincliester-ju na Am-jlesko m obstoji najstarejša ustanova 7.a_ dajanje hrane revežem. Obstoji namreč že let pod naslovom Milodar za potnike. Sleherni človek brez razlike, ki se. oglasi tam, dobi velik kos kruha in vrček piva, no da bi ga kdo kaj izpraševal. Največje stopnice, zgrajene v premi črti, so brez dvoma stopnice na otoku Sv. Helene. Imajo 700 stopnic, po katerih se pride 200 m visoko. V Parizu se je te dni vršila mednarodna konferenca policije zoper tihotapce v letalih- Ti tihotapci imajo cele jate letal, številne avtomobile in motorne čolne. Na Poljskem se bo letos vršil mednarodni kongres vs^h ciganov. Udeležilo se ga bo osem ciganskeh kraljev, od katerih pride eden celo iz Brazilije. Namen konsjr.isa je, da izbere enega vrhovnega poglavarja in da sklepa o stalni nastanitvi ciganskega rodu. Na periferiji Leningrada gradijo otrosk-^ mesto za otroke do 15. leta. Otroci nami gradijo železnico v tem mestu, v katerem to med drugim tudi več kemičnih laboratorijev in velik športni stadion. Del varšavskih zdravnikov je nastopa proti poljubljanju roke. Posebni odbor j« že razpisal natečaj za znak, ki ga naj bi nosili nasprotniki poljubljanja rok. Angleška je bila v minulem letu največji dobavitelj Rusije, ki je pri Angležih naročila raznega blaga za skoro deset milijonov f ur t ov Sterlingrv Za inoeemske potnike bodo na Francoskem uvedli posebne turistične vozovnice, D< bivale se bodo pri francoskih konzulatih: z njimi bodo tujci lahko potovali šest mesecev po Franciji in Alžiru, pri tem pa bodo oproščeni predpisov o pogojih za bivanje tujcev v Franciji. V Liverpoolu so odprli muzej lepote. V njem so razstavljena vsa sredstva za olep-šavanje telesa, ki so jih uporabljali v raznih c< bali. Tako n. pr. je v eni sobi razstavljenih več tisoč vrst barvil za ustnice. Najstarejše barvilo je iz starega Egipta; uporabljali so ga okoli 1. 3250 pred Kristusom. V šanghaju so nedavno obhajaU dan žalosti v spomin japonskega vpada pred 4 leti. Po hišah so v znak žalosti visele zastave na pol droga in dolge vrste ljudstva so romale na grob kitajskega neznanega junaka, ki je padel v tistih bojih. je videl na njenem obrazu. Lindsav je strmel in sam ni vedel, kdaj so se m« odprla usta Potem jo je stresel in krče. vito zaihtel. Zmeraj z istim visokim, spa_ čenim glasom je ponavljal njeno ime. In njen komaj razumljivi glas je stokal: »Zdravnika — prosim — hitro — zdravnika — zdravnika — u.. .u.. .mi.. .ram!« Izraz nepopisne smrtne groze se je lesketal na njenem obrazu Ne dolgo. Po. tem se je iznenada vzpela visoko, zelo visoko in omahnila s strašnim krikom na. za j. Vse v sobi je utihnilo Lindsay je molče strmel v svojo ženo. Potem se je zavalil čez posteljo. Na tleh je ležala zlata ura, mneSkani bankovci, denarnica, zlato polnilno pero in vsi lesketajoči se, dragoceni prstani. Svetilka je medlo plapolala. Lasje dr. Bar. rymora sta se na čelu zavihnili. Majhna pleša se je pokazala Ura na zvoniku je odbila dve in veter, ki že naznanja jutro, je piskal med tramovi. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. ti. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča o ledina m slabotnim osebam. Film iz novinarskega življenja repi je Davorin KavUeo. — Maja h konzorcij »Jutra« AArif IMUfcai. — Si Narodno tekamo d. d. kot tfakarnarjB Frane Jeeerfek. — Za tnaemtal del jt afrcimuu ASe* Mamk. — t Ctefrifent