Deželni zbor v Gradcu. ¦ •' 18. februarja 1867 se je začel dcželni zbor y Gradcu, kakor povsodi takraj Litave. 1. den je bila meša, potem so se zbrali poslanci v deželni hiši. Najprej je poslance pozdravil cesarski namestnik baron Meczery in ozuauil, da je Jih Veličanstvo postavilo grofa G1 a j s p a h-a za deželnega poglavara in dr. M. K a is e r sfeld-a za njego.vega namestnika. /: •; Na to se Glajspah poda na svoje mesto iu pozove grofa Atems-a in dr. Langer-ja zapišovavca. ¦ Po tem, ko je Glajspah zbor nagovoiil rece, 3a g> bar. Meczery inia besedo. Na to prGčita cesarsfci aaniestnik vladni dopi?. Zadržaj tega dopisa je v kratkem ta le: Cesarski vladi je žal, da sta se patenta od 20* sept. 1865 in 2. jan. t. 1. od nekterih narodov krivo tolmačila, in da izvanredni državni zbor, kterega je riSmenila sklicati, ni bil vsem všeč; ona zdaj sarna sprevidi, da ni po pravem po!u hodila, in ne samo to, temuč tudi zabtevanje Ogrov po odgovorneru lastneni niinister§tv|j jo iia drugi pot obrača. Prepričala se je namreč,. da sc nc morc z Ogri sporazumeti, ako jim ne da omenjenega minislerstva — Cesarska vlada tedaj odstopi od pokiica izvanrednega državnega zbora, in zaukaže naj se ustavni državni zbor na Dunaju 18. marca t. 1. snide, in da naj prizna tiste prcmembc ustave, ktere so potrebne s pogledom ua porazumljenje z Ogri. — Temu ustavnemu zboru se bodo tudi predložile postavne osnove o pošiljanju poslancev državnih in druge važne reči kakor uredba občne brambe, postava o odgovornosti ministrov itd. K zadnjemu veli, naj se poslanci za ustavni državni zbor nemudoma volijo. — Podpisani so ruinistri Beust, Korners, WUllerstort, John. Ta dopis se jc bral samo v nemškem jeziku. Ko ga je prebral ga izroči grofu Glajspahn. Druga seja je bila 20. februarja. Najprej se je prečital zapisnik prve seje. Za tem predsednik opomni, da je ministerski dopis že v rokah poslancev in misli, naj bi se v njem izrečen poziv spoluil in se volilo v ustaven državni zbor. Ker se temu predlogu nikdor ni zoperstavljal, se je postavil na dnevpi red. Na to dojdejo na vrsto poročila deželnega odbora in sicer: 1. reorganiziranje deželnega stavbinega u r e d a (landschaftlicben Banamtes), ktero bi se naj izročilo posebnemu odboru od 11 odbornikov. Ta predlog obvelja 2. poročnje dr. Stremcier o volitvab srenjskih volivnih okrajev in reče, da je deželni odbor vse odobril, če so ravno marsiktere napake pri volitvah bile, samo ni one Mariborskega srenjskega volivnega okraja, iu predloži na dalje, da naj zbor one volitve odobri (verificira), kar se je soglasno storilo. 3. Dojde poročilo volitev iz velikcga posestva in obeb knpčijskih zbornic, ktere so se fudi soglasno odobrile. 4. poročuje dr. Stremeier o srenjski volitvi vMariboru in navede vse že znaue napake in še pristavi, da sta tudi došla protesta in sicer eden iz dolnjega Hočja drugi pa iz Kamice. Dr. Aichmeier, kteri je jedini v deželnem odboru nasprotno temu glasoval in zahteva), da ta volitev se naj potrdi, je razlagal prav dobro vse vzroke in med ostalim tudi rekel, da je tako glasoval opiraje se na pravico in opominja posebno, da spada k nemški ustavni stranki in da zatoraj ni onih misli, kterib sta v Mariboru izvoljena gospoda, on dokazuje na dalje, da se nmoge na- pake,; ktere so pri tej volitvi navcdene, tudi stranama nahajajo pri drugih volitvah in, da te napake stranama niso zoper poglavitni volivDi postavi in še posebno lo povdarja^ davekši del iztned onih 55 neveljavnih glasov ne pada Da izvoljena gospoda, ampak na njib nasprotnike. Pa vse vendar ni prineslo nobenega baska in deželni odbor je odločil, na) se pretrčs te volitve izroči posebneum odboru iz 11 možev. Pri tetn glasovanju so slovenski poslanci z Aichnieier-jera vred nasproli glasovali. Za tim je došlo poročilo o volitvab v mestih, ktere so vse potrjene. Zdaj oznani grof Glajspah odboru, da je on in jegov namestnik že 18. februarja svojo slovesno obljubo deželnemu poglavarju storil in pristavi, da hoče zdaj, da tudi jemu deželni poslanci obljubo storijo, kar se je tudi po določenem redu storilo. Zdaj <fojde na vrsto volitev zapisovavcev in zvolita se g. dr. Bayer in dr. Graf. Za tiin je biia volitev poveritel jcv in zvolijo se grof Ateii«:, Feyrer, S cblager in b. Buol. Nadaljese je volil odbor, kteri ima pregledati prošnje in bili so izvoljeni Frank, dr. Schreiner, dr. Baltl, Waniscb, dr. Waser, dr. N eubauer in dr. Graf. Za tira dojde na vrsto volitev v odbor, kteri irna reorganizirati deželni stavbinski ured in v ta odbor so bili voljeni gg. Kocb, Syz, Mullev, Schlegel, Lipold, Pfeifer, Tappeiner, Pauer, dr. Fleck in dr. Jožef Kai scrfeld. Zadnjič je še došla na vrsto volitev odbora, kteri ima preiskati Mariborsko volitev. Izroljeni so bili: gg. dr. Razlag, AVanisch, dr. Altmann, Herman, Lenček, dr. M. Schreiner, dr. Schlofer, Frank, dr. Waser, dr. Jož. Kaisersfeld, dr. Konrad. 3. seja. 22. februarja. Ko se jc zapisnik prejŠDJc seje prebral, predloži g. Pfeifer po navedenib važnih vzrokib, naj se na Njih Veličanstvo pošlje prošnja, da bi se še prihodnjič po prejšnjih vodilib vojaki jcmali. Na to predloži dr. Fleck, naj se ta predlog izroči odboru za prošnjc in to se je storilo. Dr. S t r e in e i e r govori v imenu deželnega odbora, da je potrebno, da se pregleden popis delovanja prve dobe deželnega zbora napravi, da je deželni odbor lo že storil in predloži, naj se ta popis natisne in razdeli vsem poslaueem. Ta predlog obvelja in tudi oni pridavek dr. Schr ei u er-ja, da bi se ta popis razdelil tndi prejšnjim poslancera. Dr. F r a n k naznani, da je odbor, kteri je preiskoval Mariborsko volitev, svoje delo že dovršil in želi, da bi se ta reč brez zamude v zboru pretresovala. Dr. ffaser poročivec o tem naglašuje v svojem govoru posebno to, da je preiskovavni odbor se na to oziral, kar deželni odbor svctnje in posebno, kar bi Mariborsko volitev potrditi moglo. Deželni poslanec ue sme od dobrote onih odviseti, ki volitev preiskujejo, pa se tudi ne zavreči, ako je politična uradnija kaj zancrnarila. V Mariborskem okrožji se jib je 187 volitve udeležilo. Dr. Vošnjak je dobil 107 glasov, kterib pravica se ne sme dvomiti; dr. Dominkuš 95 glasov, izmed teh 16 (iz Maribora), ktere priznati deželnemu odboru ni volja. Vendar misli preiskovavni odbor, da so to malenkosti, ki pri tanjšem preiskovanju zginejo. Preiskovavni odbor tedaj predloži, volitev dr. Vošnjaka potrditi, odločenje pa zarad volitve dr. Dominkuša preložiti, dokler se vse na tanjko ne preišče; ta preiskava naj bo skrb deželnega odbora, ki jo ima ob svojem času poročiti. Vitez Karneri pravi, da se mu po tem jasneni razlaganji odbora tako zdi kakor po ognji, ki ga uruetna roka zažge in po kterem terana noč spet nastane, kak hitro ugasne. On se boji, da bi se po takem volitve samo v roke okrajnih predstojnikov dale, in raisli, da vrag absolutizma še zmiraj v glavab uradnikov razsaja; ta bi se moral iztirati. Cela volitev mu ni po volji in se naj zavrže. Vendar se njegov predlog ne podpira, za njega se vzdignejo samo gospodje Tappeiner, Kriehuber, dr. Bayer, grof Auersperg, baron Hakelberg in dr. Nekerman. Preden se novi deželni odbor voli, vstane g. dr. Razlag in govori v imeuu vseb slovcnskib poslancev, naj bi se v ta odbor najmanj edcn Slovenec volil, ki bi zastopal svoj narod. Primerno bi to bilo in tudi pravično. Pri sledeči volitvi se voli za veliko posestvo grof Kottulinski, za mesta, trge in kupčijske zbomice dr. Stremeier, za deželne okraje dr. Moric Kaisersfeld; od celega zbora se volijo dr. Wasseifall, Pairhuber, dr. Fleck. Vsaki se po svojem zabvali. Poteni še volijo drugib šest kot namestnike poprejšnjib. Noben Slovenec ni voljen. 4. seja. 23. febrnarja. Volitev državnib poslancev. Iz relikih posestnikov se volijo g. Pauer, baron H ak e 1 b e r g, grof Miroslav A t e m s (mesto barona H a k e 1berga je bil pred vitez Karueri državni poslanec). Za mesto Gradcc se voli dr. Recbbauer, iz kupčijskib zbornic g. Scblegel; za mesta in trge na srednjem Stajerskem je voljen g. Lohninger; za mesta in trge na gornjem Štajerskera g. Tunncr; za, mesta in trge na spodnjera Štajerskein g. dr. Waser. Izmed poslancev za sredno-štajerske deželne okraje sta voljena dr. M. Kai,sersfeld in dr. Haffner, za deželne okraje gornjega Stajerskega je voljen g. Plankensteiner; za deželne okraje spodnjega Štajerskcga gospoda Lip ol d in Len č ek. Vsi rečeni primejo iu se lepo zabvalijo za čast in zaupanje, ki se v nje stavi, samo naša dva zadnja bočeta odstopiti. BaronHakelberg na to predstavlja, naj se deželni zbor popraša, ali mu je odstop teb dveh po volji ali ne; ker ne vedo, kaj bi storili, sejo za nekoliko časa pretrgajo inse med sebo na tihem poraznmijo. Ko se seja zopet začne vzamc dr. Stremeier besedo in pravi, da more to zdaj na dnevni red priti, ali snie kdo odstopiti ali ne in svetuje, da bi zbor ne privolil k temu ampak zabteval od onih dveh, da prevzameta volitev. Njemu se vidi, da volitev ni sanio skaz zaupanja, tudi dolžuost izvira iz nje, ki jo vsak more prevzeti, kteri se da voliti. Tej dolžnosti se ne snie nikdo odtegnoti; resdaje dostikrat težko, to dolžnost dopolniti, patakrat mora zbor vzroke presoditi. Tudi iz drugih krajev voljeni imajo enake vzroke, pa so le čast prevzeli. Deželni zbor uaj tedaj zavrne ono prošnjo in razloži, da, če bi vsaki iz ene skupke voljeni se odpovedal, dokler ne pride vrsta na one, kteri bi bili oni skupki všeč, se po takem deželni zbor posili, ustava vniči in volilna pravica na smeb postavi. Dr. Vošnjak pravi, da ni res, da bi moral Tsak ono čast prevzeti, ne deželni zbor temuč skupka se po takem posili, ki ne more svojih mož v državni zbor spraviti. Na to F e y r e r pove neko šalo, za ktero mu pa naj bo žal. Dr. Dominkuš trdi, da sine vsaki odstopiti; deželni zbor naj sprevidi, da se morajo od vsake skupke naj boljše glave voliti in misli, da je lepo se odpovedati reči, kteri nisi celo kos. Prof. Scbreiner dopoveduje, da vsaki, ki v deželni zbor stopi, niora na to pripravljen biti, da ga v državni zbor volijo, kdor te časti noče prevzeti, tudi ne sme v deželni zbor stopiti; on želi da se Streruaierov predlog, potrdi, kar se potem tudi z veliko večino stori. 5. seja. 25. februarja. Sloveucev ni. Gosp. Ed. Mulley poročuje o predlogu zarad prenaredbe deželnega stavbinskega nadzorništva (Bauinspection). Deželni odbor je spoznal, da je ona prenaredba potrebna, ker važna dela, ki se že nekoliko let vlačijo, se še niso dogotovila zavolj pomankanja moči in tudi zavolj sedajnini zabtevanjem neprimerne uredbe uradniške. Posebni odsek vidi, da je to resen in predlaga tedaj ločitev v tri dele: stavbino uradDijo (Bauamt), nadzorništvo hramov (Gebaudeinspection)in računstvo (Bau-Rechuungsdepartement). Imenuje potem uradnike, ki se imajo ustanoviti in dostojno plačati. —- Deželni odbor vse to dovoli. Ministerski svetovavec T u n n e r priporoča tudi, da bi se za to uradnijo novo p o d u č i 1 o izdelalo glede potrebne samostalnosti znanstvene uradnije in da se to podučilo pribodujemu deželnemu zboru predstavlja. Ta predlog se potrdi in sicer kakor Pairhuber povdarja, da se le samo temeljna pravila tega podučila deželneniu zboru predstavljajo. Poslanec Waniscb porueuje o nekterih prošnjah, kterim je vzrok nova pravna uredba fJustiz-Organisation). Ta se nikomur ne dopade, nič dobrega se o njcj ne sliši in predloži, naj se^stavijo te prošnje na dnevni red. Oziraje se ua to, da tudi Stajerska dežela iraa novo okrajno razdelitev pričakovati, da je ta le provizorična začasna in tako zaupanje na stalnost pravičnega ravnanja le podira, pravni sigurnosli škoduje, težave pomnožuje, pravde zavira, namenjene varčuosti ne podpira, spoštovanju pravnih uradnikov škoduje in njih stan pobujša, naj izreče deželni zbor svoje prepričanje, da se ta uredba ne da izpeljati, prcden se po ustavnem potu temelj teb prenaredeb potrdi in veli deželnemu odboru, naj to vladi na znanje da. Temu predlogu vsi enoglasno privolijo. Dalje poročuje dr. Baltl v inienuodseka, ki jePfeiferovo prošnjo pretresoval:, ia pravi, naj deželni odbor vladi naznani, kako je žal deželnemu zboru, da oua novo postavo zarad vojakov izpeljuje. Na to deželni namestnik odgovori, da vlada mora tako ravnati; znane dogodbe zadnjib časov so povsod vojaške postave prenaredile, evropejske okolščine zahtevajo hitre premenibe, kar se tega tiče, ktere se le dajo po prebodnih določilih doseči. Tedaj je potrebno izpeljati, kar je vlada 28. grudna velevala; pred postavo so vsi enaki, le malo jih je izvzetih, pa ti za zmiraj. Le mlajši ljudje se k vojakom jemljejo. Tudi je tcško zdaj več postave nazaj pozvati, ki je že sred svojega pota. Predlog odborov se potrdi. Zdaj nič več ni na dnevnem redu. Grof Glajspah izgovori upanje, da se bo deželni zbor še enkratletos snidel. Takrat misli bo več opravila ne samo o deželnih rečeh temiič tudi o postavodavstvu; notrajni stan bo, kakorse nadja, lepši, Anstrija bo poprejšno nioč spet dobila in krona v novi svitlobi bliščala. S trikratnirn nHoeb" klicein ua cesarja se sklene prva doba drugega deželnega zbora.