GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TZLErON: 8870 COKTLANDT. V September 21, 181J, aft tte tat OfHot at Ntw York; H, Y* ante lbs Act Ooagrw of lKmh % 1171, fKLETON: 2876 OOBTLAND% NO. 177. — ŠTEV. 177. NEW YOEK, MONDAY, JULY 30, 1917. — PONEDELJEK, 30. JULIJA, 1917. VOLUME XXV. _« LETNIK XXV« Iz Washingtona* DAVČNI PREDLOG JE POVEČAN ZA NADALJNI DVE MILJABDI. — FINANČNI ODBOR SENATA PREDLAGA, DA SE NALOŽI VELIKE DAVKE NA POSAMEZNE LJUDI IN KORPORACUE. — VPRAŠANJE PROHIBICUE JE BILO KONČANO V TO ZADEVNI KONFERENCI. -ooo- Washington, 1>. C., 29. julija. — Finančni odbor senata je prišel danes do kontnega sklepa glede predloge, tikajo*"«' se vojnih davkov, s katero hočejo zvišati vojne pristojbine od iniljarde in jwd dolarjev na neprimerno v i > j i znesek in sicer potom višjih določb glede dohodninskega davka. Nekaj senatorjev je danes zvečer izjavilo, da bodo znašali davki, <» katerih se je predložilo tozadevne predloge, približno dve miljardi. Davke, predvsem dohodninske, hočejo dobiti v največjem obsegu tem o posameznih davčnih zadevah. Senatni odl>or za finance se zelo boji vsakega nadalj Hegi razširjenja obdačenja, ki bi se tikalo vojnih dobičkov. Vslrd tega tudi ni imel nobenih prijateljev predlog. ga je stavil senator Jones, da se zviša profitni davek /a p« tnaj.st odstotkov na vsi1 industrije, ki niso v direktni zvezi s proizvajanjem vojnega materijala. Washington, D. C., 28. julija. — Zastopniki kongresnih komitejev, ki razpravljajo o živilskih predlogah, so s-* danes zvečer zedinili glede priliobieijskega vprašanja in sieer v smislu, da se prej>ove izdelovanje žganih pijač ter dovoli ojačenje alkoholne vsebine pri proizvajanju sladkih vin. Nadalje naj bi bil prej m »ved an uvoz žganih pijač iz drugih dežel ter naj bi se dalo predsedniku Združenih dr žav ]M»lnomoč, da zapleni v državnih skladiščih nahajajoče se zaloge žganja, pri čemur naj bi bile izvzete zaloge, katere potrebujejo za zakladanje vojaštva in za ohra-njetije živil za cele dežele. \ poslanski zbornici se bo razpravljalo o nadaljnem vladnem predlogu za sedem miljard dolarjev, katere potrebuje vlada za nadaljevanje vojne. Voditelj večine v l*>slaiiski zlK»rniei, Kitehin, je danes sporočil senatnemu <»dboru, da ne more j»oslanska zbornica razpravljati o tozadevnih predlogih, dokler se ne reši drugih zadev, tika-jočih se nadaljevanja vojne; \ senatnem odboru za finanec pa se je danes sklenilo, da sploh ni treba rešiti vprašanja glede nadaljnih dovolil, ker ima vlada baje na raz|w»lago še nadaljnih tisočimi miljard dolarjev, s katerimi dozdaj še ni razpolagala. Odločitev glede celega tega vprašanja naj bi bila prihranjena za debato v poslanski zbornici, ki se. bo vršila pozneje. Pri razpravah, ki se bodo vršile prihodnji teden, bo v prvi vrsti za dovoljenje nadaljnih ]>etih tisočeh miljonov dolarjev .katere zahtevajo vojaške oblasti Združenih držav ter nadalje za odobrenje novih zveznih ]>oso-jil in izdanja novih zveznih obligacij. K. nalili odbor 1m> najbrže do prihodnjega torka od-liK-il glede teh vprašanj ter predložil predsedniku v odobrenje vse tozadevne predloge. »Senatni odbor glede financ se zelo lw>ji nadaljnega ob teženja, ki Ik> prišlo v poštev glede vojnih profit u*\ Ni-kakih prijateljev nima namreč amendment senatorja Jo-nesa, ki predlaga, naj se določi petnajst odstotni nadalj-lii davek na nerazdeljene in neporabljene prebitke pri korpo racijah. Začetek vojne. Srbski ultimatum je bil sestavljen v Potsdamu. — Avstrija je storila, kar je zahtevala Nemčija London, Anglija, 2!). julija. — V iuudoaiskeiu listu "Times"' jo bil objavljen vlanek. ki razpravlja o postajiku sedanjo svetovne vojne. Piše«* spominja na govor poslanca Haase-ja v nemškem državnem zboru. kjer je Haase omenil sejo, ki se je vršila 5 julija 1914 v Potsdamu pri Berlinu. To je bil usodepolni dan, ko se je sklenilo, da se zaneti svetovni požar. Pri konferenci so bili navzoči nemški cesar. dr. Beth-niann Holhveg. admiral Tinpitz, general' Falkenhayii, podtaj-uik v zunanjem ministrstvu dr. Viljem pl. .Stimuli; avstrijski nad vojvodi: Friderik, zunanji minister grof Keichtold. odrski ministrski predsednik grof Tisza in general Hotzeudorl. Na tej konferenci sn se sklenile fjoglavitnc točke avstrijskega ul-timatuma Srbiji. 18 dnij pozneje s** je pokazalo, da Rusija ne bo ostala mirna, in je »mogoče, da pride do vojne, toda pri posvetu -vanju se je sklenilo, da se sprejme tudi ta posledica. Viljem je poteui šel na Norveško z namenom, kakou- pravi omenjeni list, da ruski in francoski vladi natrese peska v oči. Pozneje. ko se je izvedelo, da tudi An gleška ne bo ostala nevtralna, je dr. Max Betlnnamn-Holhveg svetoval, da Be ultimatum ne od|K>-šlje, pa bile je že prepozno. Ko je Haase o fcein »govoril v državnem zboru, je prišlo do burnih »prizorov v zbornici. Pozivali so vlado, da dementrra, pa tegta ni storila. Iz Kerenskij zopet na fronti. — Sestava novega ministrstva. — Vse-ruski koncil. — Oblast častnikov. Stavka v Leadville. Iščeta odškodnino. Z ruskega bojišča. Petroffrad, Rusija, 28. julija. — Od Baltika pa do Pripeta so se vi^ šili manjši boji. V Galiciji, zapad-no od Mibarag. smo odbili sovražni napad. V okraju Tarnopola in proti jugu je sovražnik napredoval in se približal črti Okrimovice. Roinanovka. Jerebki, Kolodijevka, Polnakaletm^nska, Eleanorovka in Sorokikrogulec. Zapadno r>d Gosjatine so naši oddelki vsled sovražjiega pritiska izpraznili črtoD Čalarovtka-Denti-rovka. Zapadno od Zaleščiak je sovražnik zavzel Jasenilovpolni in Toporovte. V Karpatih je sovražnik po lju-tih napadih potisnil naše čete nekoliko proti vzhodu. Na rumunskem bojišču so Ru mirni zavzeli višine zapadno od Mo-natirke ter višine zapadno ooroeilo od četrtka, smo danes tukaj sprejeli. V tem poročilu se crlasi, da so Ru-muni zavzeli nemško-avstrijske pozicije v dolžini 18 milj in več kot 9 milj cloboko. Vjeli so tudi mno-iro vojakov in vplenili mnogo topov in vojnega materjala. Petrograd, Rusija, 28. julija. — Že se opaža, da umikanje ponehu-je. Panika se je polegla, zavest sramu narašča in polki, ki so bili na popolnem begu, sedaj kopljejo strelne jarke in se pripravljajo na odpor. Gosoodttii to sklenili upreti vae kilo. — Povišanje plače P. < olo.. julija. — Pri trvh glavnih prrmogarakih dnu h* h v Lr*|vil|r okraju je zaxtav-kaio približno 2000 dflivcfv. Ker roMpodarji nočejo ugoditi tlelav ublnrta, jim no kaže dru-kakor zapreti vse rove. Če t bo to ANGLIJA. IN PIVO. Mike Keujelo in John Batos sta vložila toibo za $20,000 odškodnine napram B. Morris, šerif Wau-ke*lir» okraja, proti <*h. Browo-n depirti šerifu, proti George Lukam in proti Fidelity & Deposit Co. iz Maryland ter zahtevata od vsake-sra $5000. Obdolžena sta bila. da sta trro-xila z revolverjem Lark aru v New Butler dne 7. maja in sta bila za to aretirana, toda na sodišču o-zairtevata od- Nemir in celo štrajke se je povzročilo v različnih delih Anglije radi zahteve delavcev, da se jim poveča določeno mero piva. Posledi ca tega boja je bila. da se je zmanjšalo proizvajanje m uniči je in da se je a tenf direktno uplivalo na oa nadaljevanje vojne. Na podlagi teh razmer je odlo čila vlada, da se pov^a produkcijo piva za eno tretino do konca septembra tekočega leta. Yspričo teh razmer bi bilo na- Petrograd, Rusija, 28. julija. —-Vojni minister Kerenskij je zopet šel na fronto z namenom, da bo konferiral v jrlavnem stanu z vojaškimi poveljniki in z generali Aleksijev. Ruski, Gurko in prej-šnim vojnim ministrom Guekov. Na konferenci se bo odločilo, ako bo Kerenskij še dalje obdržal vojno ministrstvo. Kot kandidata za mornariškega ministra smatrajo prejšnjega poveljnika črnomorske-ga brodovja, admirala Kolčaka. Kerenskij je sklical vserusko zborovanje v Moskvo in pravijo da bo na tem zborovanju navzočih do "»80 delegatov. Finci, Rutenci in maksimalisti zaratli njihovega tle-lovanja napram Rusiji niso bili povabljeni na zborovanje. Generala Brusilov in Kornilov. kot zastopnika armade na fronti, se bodeta vdeležila tajne seje tesra zborovanja. Sestava ministrstva je bila odložena zaradi odpotovan.ja ministra Kereuskija na fronto. Predsednik Kerenskij je odločil, da bo novo ministrstvo št-elo 15 ali 16 članov in vsi bodo imeli enako moč. Konštitucjonalna demokrata. M. Astrov in M. Kišin sta že poklala Kenrenskiju svojo izjavo, poi.1 katerimi pogoji sprejmeta ministrski mesti. Konštitucjonalni demokrati zahtevajo nadaljevanje vojne na strani zaveznikov, dokler Tii dobljena zmaga. Zahtevajo tudi. da st zatre v deželi anarhija in socjalne reforme naj se odsrode do tedaj, ko se bo sešlo narodno zastopstvo. Nasprotujejo pa poljedelskemu ministru Cernovu in zunanje mu ministru Tereščenku: toda Kerenskij ne mara nobenega teh dveh žrtvovati. Kerenskij je naznanil, da se ruska politika tudi ob izpremembi ministrstva ne bo izpremenila. — Paštni in brzojavni minister Cere-telli je rekel, da ostane sedanje mi-niststvo na svojem mestu, ako se ne posreči sestaviti novega ministrstva. Vrhovni poveljnik v Galiciji, general Kornilov je iiidal kaz, da se morajo vsi častniki in vojaki do 14. avgusta vrniti k svojim polkom. Kdor se ne bo vrnil, bodo žnjira postopali kot z izdajalci. Kerenskij je zatrl dva socialistična lista, ki sta pisala v nemškem duhu. Admiral Kolčak. ki bo najbrže imenovan za mornariškega ministra, je bil poveljnik ernomorske-sra brodovja. Njegovi mornarji pa so se v začetku junija uprli, ko je prišel nek Leninov pristaš iz Krou-štadta v Sebastopol in je mornarje pregovoril, da so se uprli. Na seji, katere se je vdeležilo 15 tisot mornarjev, se je sklenilo, da aretirajo vse mornariške častnike in admirala ter njegov štab, ces, da pripravljajo protirevolucijo. Moštvo poveljniške ladje je zahtevalo, da admiral Kolčak izroči svoj meč. Temu pa se je admiral branil in je rekel: ''Japonci so mi pustili ta meč, ko smo zapustili Port Artur. Dobil sem sa v japonski vojni, in sra vam ne dam"'. Nato ffa je vrgel v morje. Nato se je sklenilo, da se ne aretira častnikov; mornarji pa so zahtevali, da Kolčakov resignira, kar je tudi storil. Ko je upor dosesrel svoj vrhunec, je prišel v Sebastopol ameriški admiral James H. Glennon. ki je imel na ruske mornarje navdušen govor, po katerem so se vsi vrnili na svoja mesta. r ~ ----» i—i V nekaj urah mir. London. Anglija. 28. julija. — Poslanec Enzberger, voditelj centroma v nemškem državnem zboru, ki se sedaj nahaja v Curihu v Švici. je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: "Ako bi mogel govoriti z ministrskim predsednikom Lloyd Geor-sre-jem in zunanjim ministrom Balfour jem. bi prim ▼ nekaj urah do ki -bi omogočilo. Zavezniki in Nemčija. Značilna izjava nemškega državne ga kanclerja. — Pogodba med Ru sijo in Francijo. — Izjava angle škega ministrskega predsednika. — Anglija želi. da bi ji bila Nemčija v vseh ozirih podvržena. Berlin, Nemčija, 29. julija. — Nemški državni kancler, dr. Juri Miehaelis, je poklical včeraj k sebi precejšnje število časnikarjev ter jim pojasnil sledeče: — Govor, ki ga je imel angleški ministrski predsednik Lloyd George v londonski Queens Hall, jasno kaže, da se Velika Britanija noče pogajati in da noče sklepati prej nobenega kompromisa, dokler nc bo Nemčija čis)to ponižana in bo postala sužnja Aiiirlije. Da je moja trditev resnična, je najboljši dokaz to, ker je rekel Sir Edward Carson, član angleškega vojnega kabineta, da se bo začela Anglija šele tedaj pogajati, ko st bo do nemške čete umaknile za re ko Ren. Angleški diplomati pravijo, da se mora Nemčija odpovedati vsemu osvojenemu ozemlju, pred no se bodo zavezniki posrajali žnjo. Jaz imam. — je rekel Miehaelis — natančne dokaze, tla zahteva sovražnik še več kot je izjavil Sii Carson. Ves svet bo izvedel, zakaj se ta strašna vojna nadaljuje. Mi imamo v rokah važne dokumente, ki jasne pričajo, kako velika osvojevalna strast je navdala zaveznike. Francosko vlado vprašam sledeče ; Ali ni bil prisiljen bivši francoski ministrski predsednik Briand malo pre*d' izbruhom ruske revolucije priznati, da se je pogajal in sporazumel z vlado, katero je označil angleški ministrski predsednik kot "koruptuo in ozkosrčno avto kaeijo"? Ali je res ali ne. da je francoski predsednik dal eeneralu Bertho-lotu. voditelju neke francoske ko misije za Rumunsko, mandat, katerega je pozneje Briand sakeio niral? Sovražno časopisje hoče na vse načine tako raztolmačiti moj inav-guraeijski govor, da sem skrivaj podpiral resolucijo večine, ki se zavzema za osvojevanje. Prisiljen sem povedati, da to ni bilo takol Dunaj, Avstrija. 29. julija. — Avstro-ogrski zunanji minister grof Cernin je izjavil, da ,'e Avstrija pripravljena skleniti mir. \ slučaju, da bi pa ne bili zavezniki zadovoljni s stališčem kot era je o-značil nemški državni kancler, se bo Avstrija borila do zadnjega. Nemški državni kancler je izjavil ,da se Nemčija bori v silobranu in da hoče skleniti Nemčija trajen mir. Demokratizacija raznih usrtav je največja zahteva sedanjega časa. Avstrijska in ojrrska vlada sta se že posvetili tej nalogi, odločno »ta pa proti temu, da bi se kdo vmešaval v njune zadeve. Mi se ne mešamo v zadeve nobene države in nočemo, da bi se kfcio vmešaval v naše. Francosko bojišče. V Flandriji so najhujši artilerijski* boji — Zračni boji — Angleži napredujejo. — Francozi odbijajo. London. Anglija 28. julija. — Pod zaščito najljutejših artilerijskih bojev sedanje vojne je prišlo do vročih spopadov med nemško in angleško pehoto. Med tem ko poročajo Angleži o celi vrsti napadov, pravijo nemška poročila, da se vt-še obupni infanterijski boji. Angleži s o vjeli večje število nemških vojakov in vplenili strojne puške. Zapadno od Hurtebise so Nemci izvršili več napadov na francoske postojanke; tofcia francoska artile-rija je vse odbila. V napadih med Hurebise in La Bavelle so Francozi pridobili nekaj ozemlja. Nemški napad na hrib št. 304 je bil odbit in Nemci so imeli zelo velike izgube. — Nemci poročajo o vročih adbik bojih. ▼ katerih je bilo 36 Hranite živila! Poljedelski department nam je poslal sledeči poziv: Washington, D. C.. 30. julija. — Skoro vsaka država ima velike množine pridelkov, ki se bodo pokvarili, ako se matere in deklice ne odzovejo predsednikovemu pozivu. Da se zabrani, da se pridelki ne uničijo, se morajo takoj po celi državi ženske organizirati, da shranijo pridelke s tem, da nekatere denejo v steklenice, razne druge posode, ali pa jih posuše in shranijo za poznejši čas. Ta problem se mora krajevno rešiti. Ne državna ne zvezna vlada ga ne more rešiti, ako ženske same ne delajo v vsakem mestu in vsakem kraju. To je splošna zadeva, ki zadene vsako žensko; ženske so tudi pripomogle, da je toliko pridelkov po naših vrtovih in je nevarnost, da se pokvarijo, ako jih primerno ne spravimo. Poljedelski tajnik je že večkrat priporočal shranjevati živež in vsak oddelek poljedelskega urada deluje v tej smeri. Poživljamo vsako ženo, da si vzame k srcu predsednikove besede in naj se zaveda, da je potrebno za nas vse in cel ameriški narod, da se živila shranijo za krajevno potrebo. Vsaka gospodinja, ki sama nima vrta, naj nakupi raznega živeža za sedanjo in bodočo vporabo. Zdaj je čas za to, ko je cena še nizka, da napolnite svoje shrambe za zimo. Brzojavna poročila iz 24. držav naznanjajo, da je po farmah in vrtovih mnogo preveč živeža. Po teh državah' bo pridelek uničen, ako se gospodinje ne zavzemejo in pospravijo. Vlada pravi, da je mogoče shraniti vse pridelke, ako ženske prevzamejo to delo. Posebno so preobložene države: Arizona, Colorado, Connecticut, Idaho, Indiana, Iowa, Kentucky. Maryland, Michigan, Nebraska, New Hampshire, New Jersey, New York, North Carolina, Pennsylvania, Rhode Island, South Dakota, Tennessee, Utah, Vermont, Virginia, Washington, West Virginia in Wisconsin. Iz vseh teh držav pravijo poročila, da se bo pridelek pokvaril, ako ga ženske ne pomagajo spraviti. Vsaka ženska lahko v tem pomaga državi. In ako ne zna sama spravljati živeža, naj pogleda v časopise, ali pa naj vpraša pri svoji sosedi. Katera pa zna, naj nauči še druge. artilerijske boje v Flandriji kot najhujše sedanje vojne. Pariz, Francija, 28. julija. ^ Zapadno od Hurtebise so Nemci proti večeru napadli francoske postojanke na 600 metrov dolgi fronti, francoske hrabre čete pa so napad odbile. Zsrodaj zjutraj pa si> Fram-ozi nanadali Nemce meki Hurtebise in La Bavell ;e imeli so lepe uspehe na vsakem kraju, posebno pa se pri Momument. Berlin, Nemčija, julija. — Artilerijski boji so včeraj v Flandriji trajali od zsrodai zjutraj do poznega večera. Ti boji so dosegli višek v sedanji vojni. Boji pri C hem i n des Dames naraščajo. Jugovzhodno od Ailles ob Aisni so Francozi vprizorili zjutra.. en napad proti večeru pa tri. Polk iz Kolina je v bajonet n ill bojih odbil vse francoske napade. Iz Poljske. Gozdni požar. Nelson, B. C., 28. julija. — ."»0 o-seb je obkoljenih po požani. ki razsaja v gozdovih v Spruce Creek, 12 milj od Nelsona. Našli so štiri ogorela trupla in požar se dalje širi. Samomor. Včeraj se je v brooklvnu usmrtila osemnajstletna žena Thlema Skirlov. Zastrupila se je s strihninom. Zakaj si je končala svoje mlado življenje, dozdaj še niso mogli dognati. Kodanj, Dansko, 28. julija — Nemške oblasti so aretirajte mnogo osab v Varšavi, Lodzu in drugih poljskih meatih, ker »o hilcs na sumu, da so bile v zvezi z ge-neraloni 1'ilsudskijem, organizatorjem in prejšnjim (poveljnikom poljske legije, katerega pa so •nemške Oblasti zaprle, ker je hotel h ponarejenim potnim lratom zapustiti Poljsko. Bil je poznati poljski patriot in Nemci so odkrili, da je bil republikanec ter naklonjen Rusiji. Poljaki se ita. vso. inioč trudijo, da. bi oblasti izpustile IMlsudskija. Curih, Švica. 28. julija. — Grof Adam Tarnow-Tarnowski, katerega je Avstrija poslala v Washington kot svojega poslani-ika, pa je moral oditi domov, še p red no ga je sprejel predsedaiik Wilson, je priori v Vanšavo, da se bo vdeležil konference, katere namen je sestaviti rpoljski kabinet. spravijo, da je Tarnovvski kandi-dirt za ministrskega predsednika. Nizozemski parniki. Amsterdam, Nizozemsko. 28. julija. — Včeraj so nemški podmor-iski čolni potopili pet nizozemskih parnikov. Nahajali so se v tako imenovani varni zoni med Sehe-wmgen in Ymuiden, 18 milj od nizozemskega obrežja. * Ribiči poročajo, da je bilo potopljenih deset ribiških ladij. Pošiljateljem denarja. ——o—- n " - M Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod! onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo zasedeni po laski armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-* smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVBDKA GLAS NARODA 30, JUL. 1917. 44 OLASNARODA" IEOT1MIO J Owned and published by till PUBLISHING lm patyanUtm.), _ LOUD BHNBDIK, O O M F A M T «« of Om corporation and addresaea of above offlcMj •3 Oortlandt Street, Borooxh of Manhattan. New Tork City, N. T. leto velja list aa ta Oanado • pol leta .— — a Aetrt leta ___ 93.50 2.00 1.00 Za celo leto aa mesto New Tork 98.00 Za pol leta sa mesto New York— 6.00 Za Četrt leta aa mesto New Torij 1.50 Za lnoeemstro sa celo leto 1.00 "GLAS NAHODA" vsak dan lsvsemSl nedelj In praznikov. "SLAB NARODA" ("Voice of the People") frery day except Sunday* and Subscription yearly $3.50. / nih reform ter j ill skušajo udejstviti, pa postajajo od dne do dne bolj odkriti in razkrinkujejo to oficijelno lažnji-vost. _ » -000- ii za -ooo- i (Scott Ferris, .kongresrrik iz Oklaliome.) -ooo- Dopisi bres podpisa ln osebnosti ee ne prloMnJeJo. naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da m nam tndl pnJkOs nannl, da hitreje najdemo naelovnlka. Dopisom ln poSUJatram naredite ta naslov? **Q L A 6 NARODA" New Tod Olty. Telefon: 2870 Cortlundt. priznanje. "Birokratični tintnik" -OOO--1 Odobrenjc govora urinskega državnega kaneelarja o godu nemškim prijateljem notranjih reform. Grof Esterhazy, ki je precej bolj "liberalen" kot pa je bil reakcijonarni Tisza. je >>il od nekdaj zagovornik po-niadžarjenja, kojega uspeh pa je odvisen od nemške zmage. Kako zelo je navdušen ta mož za pravo demokracijo, je razvidno iz njegove prve izjave, ki jo je podal, ko je nastopil svojo službo: — Jaz hočem delovati v demokratičnim smislu. a demokracija na Ogrskem more biti po svoji naravi le madžarska demokracija. To pomeni toliko kot da mora na Ogrskem nadaljevati z vlado madžarska manjšina, katero vodi — madžarska oligarhija. Tak **reformator" mora biti zelo simpatičen dr. Michaelisu! Ogrski ministrski predsednik je nadalje izjavil: — Mi vojujemo to vojno kot defenzivno vojno in naš cilj pri sklepanju miru ne bodo osvojitve. Kilo je seveda v samoobrambi proti velikanskemu obkrožen ju od strani Srbije, da je pričela Avstro-Ogrska z vojno, (irofa Czerniiia ženijalna teorija o miru brez aueksij in liojuih odškodnin z oziroin na Rusijo naj bi soglasno z "javnim mnenjem" ne obsegala restavracije Srbije ali povnttka gorske trdnjave Lovčena v*roke Crni- Y preteklem meseni pa se je namigavalo o številnih drugih avstrijskih ''mirovnih ciljih" kot je na primer — ustvarjenje avtonomne Albanije, odvisne od Avstrije, kontrola navigacije na Donavi in balkanska carinska zveza. Izprememl>e v vladah v Avstriji in na Ogrskem ne pomenijo več kot pomenijo v Nemčiji. Kljub resnim zadregam in zahtevam dolgo zatiranih nn rodnost i v Avstriji in na Ogrskem ni nobenega znamenja, da bi vladajoči razredi v obeh deželah razmišljali o kakem drugem kot o — nemškem miru. Nasprotje med besedami in resničnostjo, katero so kritiki Avstrije dolgo označevali kot značilno jw»tezo vlade Hahsburžanov, je še redkokedaj stopilo na dan na tako grotesken način kot ob priliki izjave avstrijskega ministrskega predsednika dr. Seydler-ja, ki je rekel v drža vrem zboru, da "se bori Avstrija za sveto in nedotakljivo pravim svojih narodov, da si določijo sami svojo notranjo usodo." re za — nedotakljive in svete pravice narodov, da si 8ami določijo svojo notranjo usodo. Pri ofieijelnem avstrijskem ali ogrskem govorjenju je treba vedno imeti v mislih to ostro nasprotje med — frazo in dejstvi. Kar je rekel neki mladi češki poslanec, dr. Strunsky glede izjave mladega cesarja pri otvoritvi državnega zbora, se tiče tudi vseh neodkritosrčnih in puhlih zagotovil avstrijskih in ogrskih oficijelnih krogov: — Prestol ni govor prihaja iz birokrat icnega tintni-ka, ne pa is rdeče kuri _ govoju nemškega dr- ' Vsi razredi ameriškega naroda so se odzvali pozivu vlade za posojilo za svobodo ter so dokazali, da skušajo kakor hitro mogoče končati to strašno vojno, ki je prišla nad nas. Šest in pol miljona farmerjev,. ki pridelajo več kot porabijo pa ne bodo v nevarnosti, da ne bi mogli prodati svojih pridelkov, ker so nemški podmorski čolni zaprli morja. To pa pomeni, da 20 miljonov delavcev, ki delajo za dnevno plačo, ne bodo trpeli pomanjkanja in lakote zaradi tega, ker Nemci potapljajo naše ladje, morijo naše može, žene in otroke, brez upanja in brez svarila. Ameriški trgovec ne bo zaprl svoje prodajalne zaradi bankerota, krize in nesreče; trgovina ne bo trpela in republika ne bo uničena. Mlada republika ne bo dovoljevala, da bi morili nedolžne v Ameriki rojene može, žene in otroke, ali pa da bi bili potopljeni, ko gredo, kamor imajo pravico iti in go-vrijo, kar imajo pravico govoriti ter delajo, kar imajo ^pravico delati. Kri naših očetov, ki so se borili pri Bunker Hillu, se še vedno pretaka po naših žilah in patriotizem še ni umrl in izginil. Ne bomo šli za pacifisti, ki so polni bojazni in izdajstva, temveč bomo vodili republiko skozi uro poskušnje. Vsled sedanjega prizadevanja ne bo stalen mir v nevarnosti. Svoboda, čast, upanje, prostost in pravica: vse to se ne bo podalo prusjanizmu, militarizmu in cesarju. — Nikdo nas ne bo mogel dolžiti, da smo — slabi in degenerirani. Možje vsake narodnosti, ki so postali ameriški držav ijani, stoje zvesto in trdno na strani predsednika, ki se trudi, da v kratkem času konča vojno. Moramo delati in ne boječe odlašati. Vsak mož je voljan storiti vso svojo dolžnost in ni prostora v deželi za take, ki se ne bi dali državi, kadar ga pokliče. Posojilo za svobodo, katero bo državni zakladniear McAdoo v kratkem razglasil, mora postati še bolj popularno kot pa je bilo prvo. Biti mora bolj uspešno, kajti vsak mož, vsaka žena bo prinesla svoj delež; vsakdo bo kupil več teh bondov, — zlasti še, ako niso pri prvem posojilu kupili nobenega bonda. Rekrutiranje v državljan-vojni. žrebam, ni stopil v armado, kajti vsak ji- ilobii namestnika. Kdor hotel obleci vojaške suknje, se je lahko odkupil za ceno 300 dolarjev, katera svota se ie porabila Pml r»4. leti, 3. marca 1863, je predsednik Liucolu podpisal po- ve^iioimTzaradi "odkopa. ~Razjar- Bologna, Italija, 27. julija. — Danes je prišlo dobesedno priznanje Coccija (Koči), ki je umoril Ruth Crugerjev'o v New Yor ku. Priznanje se glasi: "Res je; umoril sem jo. Ves teden sem se prepiral s svojo ženo 13. februarja sem opoldne pri kosilu pil pet kozarcev californijske-ga vina, da bi pozabil domače prepire. Nervozen sem šel v delavnico ob 1.20. Takoj nato je vstopila deklica, ki je dopoldne pustila drsalke, da jih nabrusim. Bila je zelo lepa in izgubil sem glavo. Ko je šla proti zadnjemu koncu delavnice, da bi vzela drsalke sem, ne da bi me videla, zapahnil vrata na cesto, da jih ne bi nikdo mogel odpreti od zunaj. Takoj nato sem jo hotel pbjeti, toda bila je zelo močna in pahnila, me je okl sebe. Poskusil sem še enkrat in sedaj sem uspel, četudi se je bra nila. Zagrabil sem jo in vrgel doli v popravljalnico skozi odprti no; najprej noge, držeč jo za gla vo in rame. Ves čas pa je klicala Police, police! Padla je kakih 12 čevljev globoko na motorno kolo; toda ni bi la ranjena. Skočil sem za.njo; bi la je zopet na nogah; borila in branila se je z vso močjo. Sporni njam se, da sem ji, predno sem jo vrgel v klet, rekel: 'Prosim vas ne povejte nikomur, ker imam dva dečka'. Toda klicala je polieijo vendar pa mislim, da je ni nikdo slišal. Ko sem se ji v dolenjem pro stom pridružil, sem zgubil glavo Zopet sem jo hotel objeti, toda nisem mogel; tako močna je bila Spominjam se, da je bila temne politi in zastavnega telesa. Klobuk ji je padel z glave, ko sem jo prvič skušal poljubiti. Slednjič sem bil zaradi njene nega odpora razjarjen in sem z levico pograbil jard dolgi in težak kos lesa, s katerim sem jo dva krat ali trikrat vdaril po tilniku držeč jo z desnieo. Zastokala in padla na tla; njena glava se je kopala v krvi. Bil sem prestrašen in žalosten bil bi se umoril, ako bi bil imel samokres. Ker sem se bal, da me bodo zasledili, sem pograbil gorko -telo in sem ga vlekel v levi kot kleti; vrgel sem jo v zaboj, najprej glavo, potem ostalo truplo. Ta dan sem jo pustil tako; postavil sem zaboj za orodje čez odprtino ki vodi v dolenje pro store. Skončal sem okoli štirih. je stavo, ki je zahtevala prisilno vojaško službo. Bilo je prvikrat v ■zgodovini Združenih držav, da je bila vpeljana prisilna vojaška si užsbei. V New Yorku so se pričeli nabori 11. julija in tri dni so bili po mesta nemiri, v katerih je bdlo ubitih mnogo oseb, več sto pa ranjenih in na lastnini je bilo napravljene škode za miljon dolarjev. — Leta 1-S62 se je pokazalo, da se ne priglaftuje dovolj mladeniče v k vojakom, xulo je bila prihodnje leto vpeljana prisilna vojaška služba. Predsednik Lincoln je izdal poziv na prostovoljce, pa mi «e jih dovolj pri glasilo, zato je Lincoln podpisal od kongresa sprejeto po stavo o prisilni vojaški službi V poklicani so bili vsi moški od 20. do 45. leta. Registracija je bila nepopolna in v večjih mestih lri bilo mogoče registrirati vsakega. Izdelali so za posamezne okraje listine po abecednem redu. Poaneje so jih raz vrstili po imenih, starosti in stanovanju. Bilo je dela za več dni in m*-i in listine še niso bile popolne. Kjer so domnevali, da je bilo kako ime dvakrat zapisano, so poslali uradnika, . ki je stvar preuskal. Govemer države New York se je pri vladi pritožil, da se od New Yorka in Brooklyua (zahteva preveč vojakov, č da sta ti dve fne-sti že dal dovolj prostovoljcev. Vojni department je to uvaževal in je skrčil število vojakov za New York na 13,000 mož. Po navadi tistega časa so posamezna i mesna napisali na listke, katere so zvili ter djali v boben, kateri se je vrtil. Pri odprtim je uradnik z zavezanimi očmi jemal za njegovejgti namestnika. V istem času so nastali nemiri!toilo izžrebano zadost- sva bila še skupaj ter je bil pravno število vojakov. Od teh bob-j vesel in zadovoljen, zxlaj pa že po-nov je ohranjen samo še eden ter,črva v hladnem grobu. Ranjki je se nahaja v muzeju v New Yorku. bil jako pwljuMjen pri rojakih, kakor tjudi pri tujerodeih. V starem kraju zapušča eno popol seat ro, tu pa enega bratranca. Ostane naj vsem v dobrem opominu V New Yorku so v noči pred žreframjem vdrli uporniki v urad ter so odnesli pisalni papir in dro-«e predmete v vrednoti 100 fclb- držal truplo, sem očistil z bencinom. V noči 13. februarja nisem ne jedel ne spal. Zjutraj 14. februarja sem hitel v delavnico že ob šestih in sem napolnil zaboj, v katerem se je nahajalo truplo, s pre mogom in deli starega železa ter staro obleko. Bral sem časopise, ki so pisali, da je deklica izginila. Nato so prišli njeni stariši in po lica j, katerega nisem -^znal. Po žalostnem dnevu in noči brez spanja sem šel 15. februarja o pol-štirih k father Morretto in sem se mu izpovedal. Morretto me je tudi poročil. Nato sem sklenil, da se vrnem v Italijo. Ob devetih sem zapustil svoje stanovanje, vzel sem Hoboken ferry in sem ono noč spal v Weehawken. 16. sem šel v Philadelphijo, kjer sem poskušal dobiti kako delo na ladji. Spal pa sem v hiši nekega ltalja-na po imenu Romano. 17. februarja mi je mlad Anie-rikanec pokazal agenturo za pa-robrodne listke. — Pod imenom Louis Leroi sem se vkrcal kot mornar na munieijski ladji 'Man-Chester* in sem prišel v Havre 28 Ker pazljivo čitam naš list Glas februarja. yozil sem se kot laski podanik. Nikdo me ni vprašal za potni list. Kar sem povedal, je resnica, daj samo prosim, da mi dovolite, da grem v voj?1** kjer upam. da bom ubit. Prisezam pred Bogom in pred ljudmi, da nisem storil deklici mesenega nasilja. Ako bi mi bila oprostila prvo slabo de. jaaje, in bi poslušala mojo prošnjo, da naj nikomur ne pove, bi ji dovolil, da gre in ne bi ji skrivil na njeni glavi niti enega lasa. Bal sem se stroge ameriške postave. Nikdo mi ni pomagal in nikdi ni o zločinu vedel, razun father Morretto. Policaj, ki je prvi pre-iskaval zadevo, je bil meni nepoznan. Nikdar prej nisem storil takega zločina. Policija ni vedeia o umoru Orugerjeve in ni mi pomagala pri begu. Vendar pa poznam policiste TTsItsms, Moorena. Cor- zemljiea. Nikakega miru z avto-kracijo. Nawyorski "World" prinaša na slednji članek: — Kdorkoli pošteno išče mirovne pogoje demokratičnih držav v tem smrtnem boju z nemško avto-kracijo, jih lahko najde v formal-j ni izjavi, katero se je izdalo včeraj od strani zaveznikov ob priliki pariške konference. Zavezniške sile so sklenile, da ne odlože orožja, dokler ne dosežejo cilja, ki je ostal dosedaj vedno isti, — da namreč onemogočijo povratek kriminalnih napadov, za katere nosijo vso od-govirnost ceitralni zavezniki. Dokler se ne doseže cilja, je izgubljena vojna, vsaj v kolikor pride pri tem vpoštev demokracija. Drugačni mir je sploh nernogoč. Lahko je mogoče, da se ustanovi premirje, tekom katerega bo ostal svet oborožen do skrajnih sil v pričakovanju novega izbruha pruskega nasilja. Resničen mir pa ne bo prišel, dokler se ne uveljavi splošnih načel demokracije. Senator Borah senata Združenih Iržav je sledil navodilu Mr. Asqui-tha v angleški poslanski zbornici' ter predlaga naj se bolj natančno določi cilj?, za katere se borimo. To pa ni v nobenem oziru pripro-sta stvar, kajti vojna je precev velikanskega obsega, da bi se jo moglo stisniti v okrožje par besed. Ko je rekel predsednik Wilson. *'da je treba napraviti svet var nim za demokracijo", je dal izraza osnovnemu principu sedanjega konflikta. Od odločbe glede tega predmeta je odvisno ohranjenje naših lastnih institucij in institn cij vsake druge proste vlade. Dočim še vedno obstaja pruska vojaška nadvlada, se nahajamo vsi v isti nevarnosti ter nam je pover-jena naloga boja, dokler se te »v-tokracije ne stre. Dasiravno je v tem času skoro nemogoče določiti pogojev za mir ki bi bili sprejemli;,*i za demokracijo, je vendar lahko spoznati v novem mirovnem gibanju, ki se k pojavilo v Ameriki, kopito nemškega cesarja. To gibanje so za počeli prvotno nemški agenti v Rusiji in to gibanje se je razširil« z veliko naglico po celem svetu, kajti cela smer je prilagodena sen timentalnosti ljudi, pri katerih s<> mednarodne simpatije močnejš« kat pa njih lastni zdravi razum Ta frmula nikakih aneksij in ni kakih vojnih odškodnin j<> elegant na prestava nemškega m: nega predloga na podlagi "status qui ante", s katerim se je pitalo zavez nike skozi več kot dve leti. Politični boji, ki se vrše v Nemčiji in p**ov posebno v Berlinu, ni majo konečno nobenesra drugem namena kot — zagotoviti si mir ki bo končal vojno brez vsake ško de za Nemčijo, ki naj bi ostala ista kot je bila, prepuščena avtokraci ji in militarizmu. Ustanovilo na." bi se zopet nemške kolonije, po pravilo nemško zunanjo trgovino ter usposobilo "junkerstvo". otrc'l>a nif-esar bati. PRAV LAHKO BOSTE PLESALI NOČ IN DAN. Vaše noge Ne bodo potne Ne bodo utrujene Ne bodo pekle Ne bodo srbele Ne bodo mehurjaste Niti kurje oeesa Niti odrastki Ne morejo narasti. Ena velika družinska S kat tja dovolj za več- mescev. stane le $1.00. GROWN PHARMACY 2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio. PROŠNJA. Muskcg'm Heights. Mich., ^4. julija 1:»17. Podpisani se i obračamo na milosrčne rojake s prošnjo, bi po svojih inočeh p omagaj i nesrečnemu rojaku Johnu Snajderju. N -bi prosili, toda tukaj vidimo, da je res revščina in si sam ne moi ■ pomagati. Tudi žena je bolna ii« nesposobna '-id Avgust Šenoa. (Nadaljevanje). A ti Doro ni rfir-rto samo lepo li ee in ni jo krnsila samo lepa du-šu. Se nekaj drugega je bilo. ne kaj velevaiaiega, kar velja več k«t Mano zlato. Pregovor pravi: liolj-•5ri je dober ir'ns, kakor zlati pas; In oboje m* veljalo o Dorici; bila je na dobrem glasu m imela je tudi zlati pgK, kar se pravi, da ase je lahko /anacaia na lepo doto. Ni torej nobeno c-udo, ako s j vsi ode na wčo. Nekega dne \sian*- ( okolin prav rano. »topi pred ko««treuo <%t«dalo, iiatrizda in opravi se kakor le zna. obleče novo »ukiieno sok njo, obuje svetle če rje s srebrnimi <-odar Km-pirl" pozdravi /i*t;*rja naKisdauii bri\ »»«- iu nekoliko od kaši j a. * daj. da bi Irilo dobro, gospod Tokoiin!*' zavrne starec Knipi.*- in se vzdigne izza velik* orehove mize. '"Katera dobra sreča v mm jr .<', katera dobra sreča me ie privedla pod vašo streho. Povedati vam hočem celo zadevo..." "Oh. glej. kako resno ste začeli:" pripomni starec. "Šaj mi tudi ni za šalo. Ne bo mi bržčas potreba doJgo in široko pripovedovati, kdo sem kn kaj sem. Vi, mojster, veste to sami dobro. Dosti jih je po našem mestu, kniterim je tuje poštenje kakor star ovčji kožuh, katerega je treba močno iztepsti ter izprašiti, a obrekovanje je kakor trnje, ki vzrnste tudi tam. kjer je nisi na-sejal. Jaz menim o vsakomur: >esede izusti Orega nekako s silo, a po odkartljanju nadaljuje : " K žettHvi pa. kakor sami veste, sta potrebna moč in žena.7' "< elo prav govorite", pridene Kmpič. '"Mofža bi imel. če vštevam se-1m». ali ne druge polovice. Adamovega rebra ini primanjkuje — za tein grmom leži zajec!" 1st in a je!" .pritrdi Krupic. **l>olis:o in dolgo sem se ukvarjal z mislijo na ženi t? v, v mislih »Hii prorešeital zagrolvšk^ deklice ku naposled — re bene cog-nita (dobni, reč se prikriva^ — »eim se omislil \v«cšo Doro! Brez za»nere, Kospod Pfrter! I>ixi! (Povedal sem!)** vzdihne Grega z velikim naporom. Krupič, ki je bil Že slišal, -za kom se rado obrača brivčevo oko, «i se nikakor čudil o brivoevi izjav i. a ker je bil dobrodušnež in ni mogel razžaliti nobene duše. ni prošniku odrekel kratko, ampak mu je odgovoril: "Dragi moj Gre«j»! Cast in poštenje velja o vas in vašem stanuv Od božjih darov živimo vsi, ali naj orjemo s plugom, kujemo s kladivom, ali brijemo z britvijo. srečo svojeiga bližnjega. Ne mislite, da je tuje govorjenje meni merilo. b katerim merim tuje poštenje. ALi vem. kaj je ipravo in kaj zdravo. Mojster Greiga, ov»K*je se ne sme obrati prej, dokler ni zrelo, a dekle se ne sme nobeno prej omoziti, dokler ni dovolj odrastlo za mater. Dora je, hvala Bogu. čvrsta in zdrava, toda o biukoštih bo imela šele šestnajst let. Zanjo bi bilo še preramo, vsekako pre-rano. Naj še nosi nekaj let dekliški naglavni kinč. saj bo še imeia dovolj let in sitnosti s stanom kot žciia. Vedeti morate tudi, da sem samec, da sem vdovec; roke me od dne do dne zapuifejo bolj in bolj. če mi ne služijo več predobro. a skrbi imam za polne vreče: zdaj moram leteti sem. zdaj moram ieteti tja, deklici pa ostane skrb za dom. Kmalu boni moral v roko vzeti palico starosti in ta krat se bo reklo: Peter, z Bogom! Torej brez zamere, mojster (ire-jra; želim vam pošteno in pobožno ženo. ali Dora je zdaj še prenila-dla. Brez siamere!" (Dalje prihodnjič). Še enkrat Alzacija in Lo-taringija. (Poročilo alzaškega časnikarja.) "In Elsass sind unsere Leute in Feindesland1*7, — v Alzaeiji so naši ljudje v sovražnikovi deže!i. Te besede je izgovoril leta 1913 von Jagovv. prejšni nemški minister za zunanje zadeve ni sieer triinštiri-deset let pfKtem, ko je postala Al-zaeiia in Lotarinška la^t uemške-sa cesarstva. Ta izjava pa dobro označuje položaj v teh dveh prej-šnih francoskih provincah. Danes, leta 1917, še ni zaeeljena rana. katero se je zadalo leta li*70. Alzačani si še niso opomogli od udarca, vsled katerega se je iz-premenilo njih narodnost proti njih lastni volji. Pogrodba v Fran-furtu je zapečatila njih usodo. K prostega naroda pod francosko nad vlado so postali narod sužnjev pod pruskimi mojstri. Prusaštva pa se ne more definirati. Mora se era doživeti. preskusiti in čutiti. Kdorkoli še ni videl uniformirane in arogantne živine, ki se usaja nad civilistom brez obrambe, nima nobenega pojma ter za ne more imeti, kaj pravzaprav predstavlja prusaštvo. Narod Alzacije in Lotarinške ni v zadnjih 47 letih izsrubil nobene prilike, da zagotovi svojo udanost do Francije ter da izraza ^ •^•r-evanju do svojih zatiralcev. Pri vsaki volitvi, krajevni ali splošni, se je izvolilo kandidate, ki so protestirali proti aneksiji Alzacije in Lotarinške- "brez dovoljenja vla-danih samih"'. Psihologisti se bodo čutili, za kaj ni mogel čas dovršiti dela miru v naših srcih ali zakaj se ni po leglo ogorčenje v 47 letili našega suženjstva. Mi pa vpašujemo. če je bila na ša krivda, da je napovedal Na poleon lil. bedasto vojno proti Prusiji? Zakaj bi bili mi Alzačani žrtve kriminalne nemarnosti, ki je dovedla nepripravljeni cesarski francoski režim do napada na vojaško organizacijo Prusije? lskil-nole mi Alzačani smo plačali ceno pruske zmage? Zakaj? V teku štiriindvajset ur smo bili prisiljeni odpovedati se svojim navadam, tradicijam in pozabiti svoj materinski jezik. Proti naši volji pa nas se je pitalo s kulturo. Vsakega, ki se je upiral poveljem namestnika, kreature kajzerja. kajti njemu edinemu je bil odgt voren za svoja dejanja, se je vrglo v ječo. Kljub temu pa smo bili rodoljuben narod;. Naš protest se je omejeval na izide vol rte v. Nika-kih cestnih demonstracij ni bilo. kajti bili smo ljudje, ki se zavedajo svojih pravic. Predvsem pa smo se čudili, zakaj nismo deležni istih privilegijev kot so jih deležne druge nemške dežele kot Bavarska. Saška ali Virtemberška. Nismo razumeli, zakaj nam mora vladati Prusak, kateremu niso bile znane naše potrebe. — Imeli smo pravico pričakovati, da se nam dpvoli krajevno somo-vlado. Vprašanje je bilo le, kedaj se bo to zgodilo. Nekateri, manj boječi, izmed nas, so vpraševali, zakaj se postopa z nami drugače kot z ostalimi. Nato pa so odgovarjali naši diktatorji: — Vi Alzačani niste izrazita nemška država. — Zavojevalo ae je vas je od strani vseh držav, tvorijo sedaj nem- niki našega mojstra, pruskega kra-lja. Tako so govoril vsi naši cesarski namestniki: Bismarek-Bohlen, Man teuffel, princ Hohenlohe in drugi. Mi pa smo požrli to novo ponižanje. Kljub vsem tem težkočam pa smo nadaljevali s protesti pri volitvah in sicer vspričo velikanskih težkoč. Našim kandidatom se je odreklo pravico govoriti na javnih skupščinah Nadalje pa ni bilo lri-kakih časopisov ki bi podpirali te kandidate. Ni se jim dovolilo staviti svojih imen na javna poslopja, dočiui se je dalo kadidatom kajzer-ja vse mogoče ugodnosti. Naša lastna zavest pa nam je ukazovala neki tihi red in pošiljali smo v državni zbom može našega lastnega političnega in narodnega prepričanja. Pri otvorilni seji zakonodaje jt eden teh mož vstal ter izjavil v imenu svojih tovarišev: — Prebvalstvo Alzacije in Lo tarinške, katero predstavljamo mi tukaj, nam je poverilo posebno in važno misijo. Prosilo nas je, naj damo izraza njegovi misli glede prisilnei zpremembe njegove narodnosti. Vaša pogodba v Frank-furtu je zloraba sile. Državljani z dušami in inteligenco niso trgovsko blago, s katerim se trži. Najmanj kar bi mogli storiti, bi bila predložitev pogodbe nam v odo-brenje. Dočim je izrekel ta junaški poslanec to obsodbo, so ga pričeli smešiti njegovi tovariši iz drugih nemških dežel. Naše suženjstvo pa se je oficielno potrdilo ob številnih prilikah. Pri inavguraciji no vega tribunala v IStrassburgu je rekel cesarski generalni prokura tor koncem svojega govora: — Milost bi bila v Alzaeiji napaka in zmernost bi bila nevar nost. Par mesecev pozneje je bilo razpuščeno slehrno alzaško dru št-vo. Francoska napisi na kamenih, celo na nagrobnih spomenikih so bili *verboten\ Vsakdanja pri kazen pa je postala zaporna kazen za stariše ,očete in matere, kojih otroci so zavpili: "Vive la Fran ee!" Višek infamije, katero si more izimisliti le peklenski duh Pru saka, pa se je doseglo s postavt glede potnih listov, z dne 1. junija 1888. Vsaka oseba, ki je hote la priti v \Alzacijo iz Francije, se je morala opremiti s potnim li stom, katerega je potrdil nemški poslanik v Parizu. Alzačan. ki jt živel v Franciji in kojega mati je umirala doma, ni mogel pohiteti domov brez dovoljenja nemškegi, poslanika v Parizu. Zelo pogosto se je take potne listine odreklo brez vsakega utemeljevanja. Ko je naslednik Bismarcka, Ca privi, izjavil v nemškem držav nem zboru, "da je njegov največji cilj razširjenje vrzeli, ki loči Francijo od Nemčije" smo se m Alzačani vedno tesneje in tesneje oprijemali matere Francije. Ca privi se je motil in tako je čutii nemški cesar potrebo izjaviti re-krutom iz Alzacije: — Ihr seid Deutsch und deutseh bleibt Ilir. Vi ste Nemci in Nemci ostanete. — Ti rekruti pa so danes možje ki se bore v francoskih vrstah proti Nemčiji ter obenem dokazujejo, da je bilo prerokovanje nemškega cesarja velika iluzija. Nemčija ni nikdar mislila na to. da smo narod s srcem in dušo. Njene odločitve glede nas se je storilo, ne da bi se nam dalo priliko dati izraza našim nazorom in to niti leta 1911, ko se nam je dovolilo takozvano konstitueijo ali ustavo. Z Alzaeijo in Lotarinško se je vedno postopalo kot z osvojenim ozemljem in prebivalstvo teh dežel se je ločilo kot s kitaj skim zidom od ostalega sveta. Ko so leta 1871 pridrli v Alzaeijo nemški politikaši, pustolovci in drugi, se jih je sprva sprejelo z brezbrižnostjo. Pozneje pa se je razvila ta brezbrižnost v zaničevanje in konecno v sovraštvo. Na tem stališču smo bili, ko je izbruhnila leta 1914 svetovna vojna. — Ker se jih je tekom časa miru vedno sumičilo kot Frankofile. niso mogli Alzačani tekom vojne pričakovati o strani Nemčije, da bi se postopalo z njimi z rokovi-* cami. Oficielno se nas je označilo kot izdajalce Nemčije. Belgija, z vsem trpljenjem, vsemi grozotami in vsem razdejanjem ter deportacijami je še vedno paradiž v primeri s položajem, v katerem se nahaja danes Alzacija. To ni nikako pretiravanje. Ovrglo se je postave, regulacije in sploh vsa načela civilizirane vlade. Vsak Alr.acan je na sumu in vsaka dnini je dru-1 poskušnja čaja Pišite se danes po poslcušnjo Father Mollingerjeva rastlinskega čaja, senzacija! na zdravniška iznajdba, hvaljena od bol nib Ijndi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno. Za zaprtje, revmattzem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Mollingerjev SLOVITI ČAJ. Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Mi bomo poslali brezplačno POPIS FATHER MOLLIXGERJEVEGA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV: Moflinger Medicine Co. 21 Moflinger Bldg. 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. zakonske pare se deportira, loči moža od žene, pušča otroke brei. starišev in domovja ter zaplenju-premoženja. To je pravi Inferno. Napolnilo bi se lahko cele knjige s povestmi o zatiranju Alzača-nov. Ječe in umobolnice so natlačeno polne. V umobolnicah se drži le nevarne in nasilno umobohie. dočim so mirni umobolni prosti. V nmobolnice pa se spravlja mesto njih takozvane "politične" jetnike. Dočim se je celi svet zgražal nad umorom Miss Cavell v Bruselju, se je na stotine alzaških deklic in žena postrelilo brez vsakega rodnega ;»odnijskega postopanja. Ustavilo se je vsako kolo v in dutriji in vsak kos strojev se je prevedlo v Nemčijo. Industrijsko mesto Muelliausen v gorenji Alzaeiji je imelo pred vojno 100,000 prebivalcev, sedaj pa jih je najti v mesta komaj 30,000. Otroci v javnih šolah tejra mesta so večkrat zaspali radi lakote in sicer zasual! tako. da se niso več prebudili Predvsem pa je treba ugoto viti. da so to dejstva in da so imena žrtev na razpolago kot so tudi znana imena odraslih žrtev, mož-kih in žensk, ki so zapadle molo-hu nemškega ali pruskega nasil-stva. Potrebno je, da spoznajo A-merikanei, v kakem položaju se nahaja Alzacija in Lotarinška. Pri celi stvari pa je bilo dobro, da jt1 našel dr. Gustav Blumenthal, a meriški državljan, svojo pot v Pariz. kjer je napotil svojega brata Daniela Blumenthala. odločnega prejšnjega alzaškega člana nemškega državnega zbora, da je odšel v Ameriko ter predi ožil ameriški javnosti vse evidence za ta slučaj. Mi Alzačani se ne bojimo sodbe proste Amerike, kajti naša sveta zadeva ne zahteva zase simpatij, temveč le pravice. Pravico pa moramo dobiti, ko se bo razpravljalo o mirovnih pogojih. Mi vemo. da bodo ameriški delegati na tej konferenci gledali na to. da se pravici tudi pripomore do zmage, kajti predsekln'ik Wilson je san« izjavil, "da se ne sme nobenih narodov. tudi najmanjših, niti prodajati. niti izročevati brez dovoljenja vladanih samih." Nikolaj Romanov se je ponesrečil. London, Anglija. 28. julija. ■ Tz Amsterdama poročajo, da se je bivši ruski car Nikolaj pred kratkim vozil s kolesom ter si pri tem zlomil nogo. Ponesrečil se je v parku pri Carsko jem Selu. V brzojavki je tudi omenjeno, da je bila ru skemu časopisju prepovedano po ročaiti o tein dogodku. JUVIT0 SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, ~ ' fl kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številka-mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo . jim poslali, so se nam povrnila. « I 1 £ Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besens May Miss No. 330062 Blatnik Joe No. 330326 Bobič Vajo No. 26C583 Božičkovič Djuro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif No. 260630 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Janežič Peter 333817 Jankovic Mihael 330395 Kapelic Franc No. 329725 Kastelic John No. 44708 C. E. Kinzie Mrs. No. 331554 Knaas Joe No. 329633 Košir Frank No. 329631 Kovač Frank No. 260641 Krivec Jernej No. 333635 Kulovic Josip No. 330772 Laurie Anton No. 330640 Lenaršic Josip No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Lev&r John No. 44372 No. 44815 Loknar Anton No. 260599 Ludvik Mike No. 334C36 Malavašič 330218 Mastnak FraDk No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260590 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž No. 330627 Oswald Joe No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John No. 333673 Pekol John No. 44749 Pershe Geo. No. 330784 Poldan Marko No. 44518 Tvrdka Frank Sakser, Rajšel Jozef No. 44271 Rak Ferko f ' ~ No. 330001 ^ Ranch Math. No. 260622 Resman Frank No. 44296 Rolis Anna j No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 * JSkufea John No. 44808 Smalccl Math, No. 331010 Sodcc Anton No. 329694 SpaniC^k Rozi No. 328894 Sparmblek Joe No. 330661 Starčevič Johana No. 331070 Tohler Anna No. 328896 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Virant Frank No. 44488 Vodopivec John No. 334035 Yaklisch John ^ No. 330404 Žagar Frank No. 331286 Nemški podmorski čolni. Kodanj, Dansko, 28. julija. — Soejalistični list "Arbeiter Zei-tung" pravi, da konec vojne ni čisto nič odvisen od nemških podmorskih čolnov. Nemčija je zato zgradila svoje podmorske čolne, da ji bodo zasigurali po vojni prednost v konkurenci z drugimi narodi. Bismarckov spomenik porušen. Philadelphia, Pa„ 28. julija. — D anes so porušili velik Bismarckov kip, ki je stal že več let noleg Fair-mount parka. Kip je 'dospel iz Nemci^ na neko tukajšno razstavo, nakar ga je kupil pivovarnar J. Betz. N mci širijo strup. Albany, N. Y„ '29. julija. — Državni zdravstveni urad .ie naznanil, da je vlada Združenih držav izdala svarilo, da naj ljudje ne ku-pujej court plaster, neke vrste o-bliž. katerega naj nikdo ne rabi. Že pred nekaj tedni se je raznesla vest. da so Nemci poslali po Združenih državah več agentov, ki prodajajo ta obliž. ki pa vsebuje bacile tifusa. Vlada je dala zapleniti ves tak obliž pri krošnjarjili in ga je dala kemično preiskati. REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE 1 NAROD DR. ROSENTHAL, v* 622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, led Ice, ma žulj i, revmatizem in druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo če ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni ■ zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. i Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi Lz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ustanorljan v Pittsburgh« 20 let. Uradne ure:tedenako od 3. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih in sobotah o l J. sjutraj do 8. **ecer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govor! ie slovensko. Me zdravi po poštf. I r režite in obdržite to objav MOČ — to je kar vam manjka ako niste s seboj zadovoljni — nimate o- spehov, nimate dovolj moči ca vsako delo ali napraviti udobno življenje. moč, živahnost in veselje Je JU VITO, ki ga rabite.' Ono je JUVITO. ki naredi da se počutite zadovoljni, ste »trajni in da se zavedate pravih mod in veselja v življenja. JUVITO Je naravno zdravilo. JUVITO je predpis, ki vživ-lja kri in živce ter krepi moč življenja takoj s prvo tableto do zadnje ▼ zavitku. Vzemite JUVITO za PoSljite danes 1 dolar za eno ali &. dolarjev aa 6 SkatelJ. Naslov: Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -tr-(Regiment po cesti gre ' u G E 3253 ( Vs± so prihajali, njega ni blo -t r» (Divja rožica I Ju E 3260 (Škrjanček poie žvrgoli . nr (Slišala sem ptieko pet' I«« Gena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo Da obe strani - Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 166 Chestnut St., Conemaugh, Pi *m IEOTIVIXO pcip. društvo ® svete Barbara I: FOREST CITY, FA. ML Jmotja IMS v Marl GLAVNI URADNIKI: / : F. B. TArCHER, 674 Ahaj Are., Rock Spring* Wy* ' FmSprMjuednlk : JAKOB DOLENC, box 181, Brougfcton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box «47. Porast City, Pa. ' Fwni»1 tajnik: AVGUST OOSTIflA, box 310. Forat City. Pa. Blagajnik: JOSIP MAIlIKflC. 5806 St. Clair Ara„ Cleveland, Ohio. blagajnik: ANT. HOCHKVAB. RFD. No. 2, box 11%. Brldcaport, NADZORNI ODBOR: odbora: JOSIP PETERNEL, box 96. Wlllolf, Pa. JERNEJ HAFNER, box 65. Sardine. Pa. IVAN GROŠELJ, 885 EL 137th 8L. Cleveland, Okla. ' POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, E. Mineral, : FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. 3. box 146, Fort Smith, Ark. : JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: I*. JOSIP V. GRAHEK. »43 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. J/ -u Uradno r ¥ : "GLAS NARODA**, 82 Cortlandt BU New Tort. H. T, droitra, odroma njih uradniki so naproBenl pofilljatl rm do-pias direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj se pa po-Blje edino potom postnih, ek»presnih ali bančnih denarnih nj.k»»>i<. nlka-kor pa ne potom privatnih Mot. na naslov: Frank Pavlovčič, Farmar? A Miner« National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opaxijo drafttveni tajniki prt poročilih glavnega tsjniv^ kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma namanljo nrada glaT. tajntfc«J da m samore napako popraviti GERSTAECKEB: Roparji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. 40 Nadalje vanje). .. 1,0 ** z V*,ui' ^Podieoa Adela? - Tukaj vas nikakor ne morem pustiti. Men. ne preti noben« nevarnost. — Meni ne more nikdo ni-*fmr storiti. — Veliki Ho*. j je že skoraj prepozno.... — Ne m M. prepozno — je rekel mladi farmer ter krčevito stisnil puško v roko. , ~ Jamn' J*mes ~ * govorila. - James--če me ljubite, be*rte--prosim vas! Oh, če bi mu rekla s t. ,ni besedami, naj se vrže proti sovražniku. kako rad bi stori! to.--tod* bežati • J*' vzkliknil Porrel. ko je bil oddaljen od ne boj te* korakov- - Mi *nio vaši prijatelji: - Ničesar se J a n[k°e*r nc — je odvrnil James in prijel konja La uzde. I e bi ze vsaj____ — Ne vrjemite jun! — je vzkliknila Adela v smrtnem strahu No.lmk Davton me pošilja — je rekel Porrel in liotel prijeti /■a uzdo. Adela je bila prepričana, da ie Ahij vse iz-ubljeno. če bi se ne Mla naslonila na bližnje drevo, bi gotovo padla na tla. — J« va* ubojram — je odvrnil James in s puškinim kopitom sun.l 1 orre'ovo roko, k; se je iztepala po .uzdi. — Nazaj vam pra V,rn' — Obljubljam vam. da bom v eni uri v Heleni, pa naj ~re za prijateljstvo ali sovraštvo. Bliskovito je skočil na konja in sa s petama z vso silo butnil v trebuh. — Konj s,- je vzpel in zdirjal v goščavo. — (ioifiiodiefia Dun more! — je rekel Porrel presenečen. — .Jaz rt s ne vem, na k;;k način ste rnojrii temu človeku pomagati k begu. Zakaj vendar? — Saj mu ne preti nobena nevarnost. — Vi Ste -a hoteli aretirati. «ospod — je odvrnila Adela razburijo - Nikar ne tajite. — .laz prav dobro vem: umora so tra obdolžili. Ali je beg dokaz njegove nedolžnosti? — Če je nedolžen bi miral k sodniku, ne pa v goaeavo. !n ko je govoril te Iteseide. ne je zanicljivo smejal. Adela je p • BEG IZ BEZNICE. Možje zbrani ' Pri sivem medvedu" so brez vsakega zanimanja zrli na prizor, ki se je odigraval na cesti. — Med vse«~u je bi pa najbolj razburjen Sander, ki je bil spoznal v deklici Adelo. Bil je bled m srce mu je močno utripalo. Najbolj je bil v zadregi zastrmn tega, ker ni vedel, kdo je bil izginil v borov gozdiček. — » e bi ne bilo pred oknom par mogočnih dreves, bi ga bil gotovo spoznal, tako pa ni bilo mogoče. Vse se mu je zdelo neizmerno čudno in zagonetno. Zatem je pogledal na cesto. — Eden tujcev se je hhro približe-%al krčmi. — Sander ga ni na prvi pogled spoznal, kajti vsi so nosili iirofce klobuke, poveznjene globoko na oči BU je Porrel, ki je imel naročilo razložiti roparjem načrt. — Hudiča 1 — je vzkliknil Sander jezno, — zakaj na kanitan ^ ............... "»"f"«'« GLA8 NAHODA. 30. JUL. 1917. ............. rtuaMpj! »i .^WNAPMiWirw^ ' — Nikar se ne bojte — j© odvrnil Porrel. — Velik ples bo, in vsi se ga bomo morali udeležiti — Vi vsi se boste lepo vkrcali na ladjo, ki je zasidrana v reki pod hišo. — In z lahkoto boste odpluli proti parniku. — Že dobro — je odvrnil Sander. — Kaj ste pa hoteli mladeniču, ki vam je pobegnil v gozd t — No, vjeti smo ga hoteli. — Nič za to, če nam je ušel. — Kdo pa je bil? — James Lively. — Bil je skrit v tukajšnji bližini in vas je ipazoval. — V Heleno ne bo prišel ker se boji zapora. — No, tukaj imate! — je vzkliknil Sander prestrašen. — Zdaj se že kažejo posledice tega obotavljanja. — Prokleto smo neumni, ker smo tako Wlani Kellyju. — Zdaj že skrajni čas, tovariši — je dvrnil Porrel. — Ladja je pripravljena. — Vkrcajte se. — James Lively ni odšel v Heleno, pač pa k svojim tovarišem. — In stavim, da jih bo kmalo kakih trideset pred krčmo. — Ali ste spravili svoje stvari včeraj na otok? — je vprašal kremarja. — Ne, včeraj ne. — Kdo bo vozil v taki megli? — Danes zjutraj sem pa vse odposlal. — Ali naj gremo kar javno na ladjo? — je vprašal Sander. — Morda nas kdo skrivaj opazuje? — Vseeno je, če nas kdo opazuje ali ne. — Takoj moramo oditi. — Zdi se mi, da že slišim udarce konjskih kopit. Možje so se otPpravili k jadrnici, Porrel se je pa vrnil v Heleno Medtem je bil pa Virginijec povedal vse podrobnosti kremarju Jonatanu Smartu. Ta se je pa takoj napotil k sodniku, da bi ga vpra Šal, na kakšen način se je moralo kaj takega zgoditi. Toda sodnika ni bilo nikjer. — Smart je ponujal konštablerju za Cooka precejšnjo varščino, katere pa brez sodnikovega dovoljenja ni hotel sprejeti. Virginijec se je rotil in proklinjal, češ, da bo polomli vsem sod nijskim osebam v Heleni noge, toda njegove grožnje niso veliko po niagale. Moža sta se vsa ogorčena odpravila proti jetnišnici, pred katero je bilo še vedno zbranih nekaj ljudi. Tedaj je iz jetnišnice nekdo zaklicali — Ej, ladja! Krčmar je najprej mislil, da je to Cookov glas. — Slednjič se je pa v svoje največje začudenje preveril, da je te dve besedi izprego-voril njegov znanec Tom Barnwell. — Hej! — je vzkliknil začudeno. — Kaj pa delate za mrežo? — Hudiča kaj je pa padlo sodniku v glavo, da je začel kar od kraja zapirati poštene ljudi? — Bog ve, kateri zlodej me je obtožil, da moram sedeti tukaj? — Odkar so me zaprli, ni bilo še nikogar pri meni. — Ali se sme v prosti deželi zapirati proste državljane? — Povejte vendar, zakaj so vas zaprli? — je vprašal Smart začuden. — Gospodje! — se je vmešal v pogovor nek tujec, katerega Smart ni doslej še videl v Heleni. — Taki pogovori niso dovoljeni. Nek moj prijatelj je obtožil tega moža. — Konštabler je zapovedal, da ne smemo nobenega človeka pustiti k njemu. — Prosim vas, gospod Smart — se je oglasil Tom — upilite ga po glavi. — Jaz vam bom večno hvaležen. — Dragi gospd — je rekel Smart tujcu, ne da bi izpolnil To* inovo naročilo — po mojem mnenju bi bilo-najboljše, če bi se brigali za svoje lastne zadeve. — Jaz za svoj del nisem____ — Toda to je moja stvar — je rekel tujec jezno, kateremu se je medtem pridružilo še par ljtfdi. — Konštabler mi je zapovedal. da ne smem nikomur dovoliti, da bi se pogovarjal s kaznjenci. — Jaz si enkrat za vselej odločno prepovedujem.___ — Zapovedovati si od kakega tujca — je končal Smart stavek. Virginijec je bil meti tem slekel suknjo in je čakl. — Pridušil se je bil sam pri sebi. da bo vsakemu stri glavo, kdor bi se hotel približati Smartu. (Dalje prihodnjič). NA PRODAJ MESARIJA IN GBOCERIJA za $10,000.00 prometa na mesec. Vzrok, da prodam, je slabo zdravje. Prodam ua obroke, polovico takoj in za gotov denar dam popust. Geo. Mat-akovieh, Box 68, Keewatin, Minn. (27-7—2-S) BESNA ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 30 let, z nekaj tisoč dolarji prihranka in s svojo doiuiasčijo v starem kraju, srednje postave, prikupljive zunanjosti, mirnega značaja, se želi sOananiti v svrho ženitve s poštenim dekletom ali vdovo v starosti 24 do 32 let. Na enega ali dva otroka se ne ozira, ravnotako je denar tudi postranska stvar. Želim družico, v starem kraju rojeno, pošteno in nadarjeno. Vitkostase imajo prednost. Ponudbe in ak~, mogoče tudi »sliko pošljite na: Žen m, c o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. 8TATE DEPARTMENT OK LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Uiti naseljence i* jim pomaga. Sploini aaireti, pojasnila la pomoč zastonj. Y vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah, Pridite ali piMtel Ntwyoriki urad: 290 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Rada bi izvedela, kje se nahaja MARIJA LIKQZAR, omožena KAPOVEC, podamače Mesarjeva iz Visokega na Gorenjskem. Rada bi, da se oglasi meni Koleso-včevi iz Milj, ormoženi Oblak. Ce pa kdo drugi ve za nje naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bom hvaležna. Sli šala sem, da se nahaja v Ely, Minn. — Mrs. Mary Oblak 1951 W. 21. PI., Cliicago, 111. (27-30—7) Slovenski rojak. ProBtovcdjno je šel k vojakom rojak Andrej Oblak, rojen L 1887 v vasi Hotavije nad Škofjo Loko. Sel je iz Universal, Pa. POPRAVEK. Val. PeterneJ. ki je pisal odziv Mr. Kompu, stanuje v Imperialu. Pa.. in ne v Llovdellu, Pa. FARMA NA PRODAJ, obsegajoča 100 akrov, vsa obdelana, 30 iakrov gozda, dobro poslopje, 15 govesd, 3 konji, 2 prašiča, 200 kokoši, vse 'poljedelsko orodje in (pridelki. Zemlja je valovita, studenec poleg ceste, blizu mest in železnic. Cena .5000 dolarjev; 2000 takoj, drugo na lahke obroke. Kupe«., naj pogleda. Prodam rafdi starosti ter sem sam in bole-hen. Za pptfnsnila pišite na: Otto Dame«. (30-31—7) Oaksville, N. Y. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrsta lsdelnjem ta popravljam po MjwnqiH wmh, * Oslo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pofflje, ker sem «• nad 18 let tukaj r tem poslu In ndsj v svojem lastnem domu. T popravek riamem kranjske kakor vsa drags harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo zahtevbres — rprašanj. JOHN WKNZEL, 1017 East 63nd St., Cleveland, Ohio. JUŽN0-VZH0DNI MISSOURI je edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrati kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tu-ka,j je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solaičarie, buč, dinj, pavole, ri ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu. Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najtineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero g