QT AI/PMv]/ i	NmmbIMMI
r*uj™i «T- |J JJ I» V Ji 11 (J |\ I	¡^oi1»^ i
M Ml« let* K 5,— M. fV	velik.» t*,,.»*
M |Ml leta „ 2.90	_	____ _
s	mnm	^
^ do odpovedi.	|| || ^ K^ || || I| ||	"tavadne6 vrstice'
—	H H H H I H H H H H H mj^k H H	te se natisne enkrat'
Metaiki katol.	■■■■■■ S8 H H Hfl BB —	po 12 h, dvakrat M
teveg» društv» d-	Ml |MF mk wm& nrai H«!	trikrat 24A.
Mv^o lUt brez p*-	^^^ * ^^^
sebae «aroisiB«.	T • . . -. i	i»	_ i	-
»	List ljudstvu v pouk m zabavo.
Štev. 25.
Slovani v zlati Pragi.
Oči vseh Slovanov so se obračale pretekle dni v zlato Prago. Tam so se zbrali odposlanci vseh plemen velikega slovanskega naroda, da proslavijo z brati Čehi stoletnico rojstva jednega največjih in najslavnejših sinov češke domovine, Frančiška Palackyja.
Frančišek Palacky si je pridobil za Čehe na prosvetnem in političnem polju neven-ljivih zaslug. Da povzdigne svoj narod na odlično stopinjo človeške omike, bil je glavni smoter vsega njegovega pisateljevanja in delovanja. Z zgodovinskimi spisi je odkrival svojim rojakom slavno preteklo zgodovino češkega naroda ter jih vspodbujal k delavnosti, ki je jedini pravi porok velikosti vsakega naroda. Z ustanavljanjem prosvetnih zavodov, podjetij in časopisov je ponujal narodu priliko, da se izobraža in povspenja do višje omike. Na političnem polju pa se je potegoval za jednakopravnost vseh avstrijskih narodov, kajti le jednakopravnost omo-gočuje vsakemu narodu prosto razvijanje njegovih sil in zmožnostij.
Velikanu Palackyju so veljale zadnje slavnosti v kraljevi, zlati Pragi. Rus in Poljak, Slovenec in Hrvat, Srb in Bolgar, vsi so prihiteli v srce češkega kraljestva, da z bratskim narodom češkim obhajajo spomin slavnega moža. Cela Slavija se je klanjala neumorno delavnemu duhu velikega Palackyja.. .
Ko so se različni bratje slovanskega naroda znašli ob tej priložnosti v krasni Pragi, zaplamtela je v njih srcih zopet močneje bratska ljubezen. Bolj živo kakor kedaj
V Mariboru, dne 23. junija 1898.
jim je stopila pred dušo resnica, da so vsi sinovi matere Slavije, da so si bratje, da se morajo torej tudi ljubiti kakor bratje. In zato so bile slavnosti v čast Palackyju za-jedno tudi slavnosti slovanske uzajemnosti.
Slovenci, ako se sami sebe ljubimo, se moramo navduševati za uzajemnost slovanskih narodov. Z uzajemnostjo stojimo in padamo. Ako Čehi, Poljaki in Hrvati v odločilnem trenotku pri rešitvi jezikovnega vprašanja pozabijo na nas Slovence, potem je slovenski narod izgubljen, njegov obstanek uničen. Kakor hitro smo zapuščeni od svojih slovanskih bratov, razlilo se bo nemško in italijansko morje po naših livadah in tratah ter preplavilo domovino slovensko.
S srčnim veseljem zrli smo torej pretekle dni v Prago, kjer se je na novo sklepala slovanska ljubezen, kjer se je zopet oživljala slovanska uzajemnost. Da bi ta čustva v srcu slovanskih narodov ne zaspala, ampak se vedno bujnejše razvijala, to je želja ubogega in zatiranega slovenskega naroda!
Avstrijsko-ogrska nagodba.
(Konec.)
IV.
2. O novem užitninskem davku. Kakor je znano, plačujemo zraven zemljišč-nega, hišnega davka, davka od hiš, prostih staraninske dače, zraven pridobitnega davka in dohodarine, torej zraven peterih davkov še takozvani užitninski davek, in sicer od
Tečaj XXXII.
žganja, vina, piva, mesa, sladkorja, petroleja in še drugih potrošnih stvarij. Kako visok naj je ta davek, določi se skupno. Po vla-dinem načrtu nagodbe namerava se ta davek povišati in sicer pri žganju od 35 oziroma 45 kr. na 50 oziroma 60 kr. za liter, pri pivu toliko, da bi postal liter za 2 kr. dražji, pri sladkorju pa kilogram za 6 kr.; in nazadnje pri petroleju toliko, da bi se namesto 2 gl. oziroma 2 gl. 40 kr. plačevalo od meter-centa 3 gld. 50 kr. Vladi se vidi potrebno pri imenovanih čveterih stvareh povišati davek, da, kakor pravi, pomnoži državne dohodke, zboljša finančni položaj kraljestev in dežel in tudi položaj dotičnih kmetijskih in trgovinskih podjetij in obrtov. Državne dohodke je treba zvišati, ker se hočejo uradnikom in častnikom zboljšati plače, ker je pri davčnih uradih treba nastaviti več ljudij in ker so vsled novega civilnopravdnega reda pri sodiščih postali troški večji. Kako pa misli vlada zboljšati po novem davku denarne razmere posameznih dežel in položaj dotičnih podjetij in obrtov? Od 50 milij., ki bi jih odslej na leto več dobivala, odkazala bi deželam IOV2 milijona, katera svota bi se imela pravično razdeliti; Štajarska bi potemtakem dobivala na leto iz državne bla-gajnice 567.400 gld. Lep denar; ali vladi se ni treba zahvaljevati zanj, kajti dežele bi za ta dar morale se odpovedati nakladam na žganje in pivo, ki so je doslej pobirale, in izgubile mnogo več, nego bi dobile. Vsled tega bi se zopet morale zvišati deželne do-klade in tako je tista dobrota, ki se oblju-buje deželam, le gola laž. Deželam bi bile
Listek.
Levom v razinesarjenje.
Zgodovinska povest. Prevel Krutogorski.
(Dalje.)
Drugi dan za rana je čoln z dvema mladima ribičema odplul iz varne male luke, spremljan z blagoslovom cele občine. Ob ugodnem vetru sta mogla dospeti do obrežja v dvanajstih urah. Ako ostane veter severo-vztočen, potem se vrneta peti ali šesti dan nazaj, ostavši v Kartagi k večjemu dva dni. Perpetua je cele ure stala vrhu stražniške skale, gledaje neskončno morsko površje, tiha in nepremična, kakor mramorna soha. Kedaj se vrneta? Li ga vidi še kedaj?
Ure in dnevi so tekli na malem otoku v mirnem, jednoličnem trudu. Dan je minil med skupno molitvijo, skupnim kosilom in delom. Perpetua je poučevala otroke. Opra-vivši svoje dolžnosti, je šla na skalo in presedala na nji po cele ure, oziraje se tjakaj na jug, kjer je izginilo znano jadro. Ono toplo čustvo, ki jo je že zdavnaj vleklo k odkritosrčnemu, vernemu mladeniču, ji je postalo docela jasno sedaj, ko je bil on daleč od nje; znala je sedaj, da ljubi mladega ribiča in zavest, da ji tudi on vrača ljubav, je
napolnjevala njeno dušo s srečo. Sklenila je po njegovi vrnitvi postati njegova žena. V mali občini bodo pozdravili njuno zvezo — vedela je — z veseljem. Marljivo, tiho življenje ob strani ljubljenega moža se ji je kazalo tisočkrat lepše od vseh zemeljskih naslad burnega, razuzdanega Rima.
Z rastočo nestrpnostjo je ždela Perpetua Antonove vrnitve; ali ura je minila za uro, dan za dnevom — njiju ni bilo. Sedmi dan po odhodu obeh ribičev je bilo jasno vsem, da ju je doletela nesreča, kajti morje je bilo mirno, veter ugoden. Vrniti sta se morala danes ali nikdar.
Ribiča se nista vrnila.
Šele ko se je nad morjem docela zgostil večerni oblak, je Perpetua prišla raz skale. Znala je, da se on ne vrne, da je izgubljen za-njo. —
Zavita v plašč je prečula vso noč v svoji hišici, ne zatisnivši očes. Kaj donese nji, njim vsem, naslednji dan? Morda prerani, mučeniški konec! . . .
Česar se je Perpetua bala, — se je vse obistinilo . . .
*
Anton in Katon sta bila srečno prijadrala do suhega in skrivši čolnič v varen kraj, sta odšla v Kartago. Ondi so ju izpoznali na trgu. Skušala sta pobegniti, a bila sta zgrab-
ljena in vržena v ječo. Ker nobeden njiju ni bil rimski državljan, zatorej ju je namestnik zaukazal trpinčiti, da bi izvedel od njiju, kje da prebivajo pobegli kristjani. Katona so izpraševali prvega. Ze po jednournem trpinčenju, in da bi se izognil nadaljnjim mukam, izdal je svojce, zatajil krščansko vero in bil izpuščen. Po izdajstvu Katonovem se jim ni zdelo potrebno mučiti še Antona. A njega strah pred smrtjo nikakor ni primoral zatajiti sveto vero in darovati maliku. Pustili so ga torej v temnici, da bi ga kaznovali skupno z drugimi, koje so upali kmalu poloviti.
V jutro osmega dne po odhodu čolna je na skali stoječi čuvaj naznanil kristjanom, da se približuje otoku precej velika ladija. Po njeni opravi je bilo spoznati, da je to cesarska vojna ladija.
Okoli poldne je v mali tabor priletela pušica. Dovršilo se je . . . Možje, ženske in otroci so obstopili križ in ko se je bil prikazal prvi čoln z vojaki, pali so vsi na kolena in zapeli zahvalno pesem.
Rimskim vojakom ni nihče nasprotoval. Možje, žene in otroci so se dali dobrovoljno povezati neusmiljenim vojakom.
Prepeljali so jih na barko. Drugi dan so bili v Kartageni in so stali pred namestnikom.
«Vi ste kristjani,» je začel ta, «zakaj ste bežali ?»
na veliki škodi. Od ostalih 391/* milijona bi se nekaj rabilo za zboljšanje poljedelstva, obrta in trgovine v Avstriji, drugo pa za uže gori navedene namene.
Koga pa bi zadeli ti novi davki najhuje ? Gotovo siromaka, ki reči, katerim se hoče davek zvišati, najbolje upotreblja. Čudno, da vlada išče denarja vedno le pri tistih, ki ga imajo najmanje. Ali bi ne bilo denarja laglje dobiti, če bi se obdačile kočije, služabniki, ki nosijo na svojih livrejah srebrne gumbe, konji za tekanje, bicikli, ali če bi se enkrat v redu naložilo tistim židom, ki igrajo na borzi z milijoni? Je pač uže tako, da liberalni gospodje, ki se njim od nekdaj godi le dobro, za revno ljudstvo srca nimajo. Na Spodnjem Avstrijskem je deželni zbor pred kratkim bil sklenil, da se naj akcijskim družbam, ki sestoji malone le iz najbogatejših židov, k pridobitnemu davku naloži še 30% doklade, ali vlada pre dotičnega sklepa cesarju ne mara predložiti, da bi dobil veljavo; spominjamo se tudi, da je vlada pred ne baš davnim s sklepom tistega deželnega zbora, da bi namreč oni bogataši, ki pri svojih konjskih dirkah visoke svote vadljajo, za to zabavo plačevali davek, storila ravno tako, to je, da ga ni predložila.
3.	O uravnavi valute. Veljava našega denarja jela se je, kakor znano, uravnavati uže 1892. leta; a to delo še ni dovršeno. Ne bodemo te stvari nadrobneje razpravljali, ker nam manjka, da bi mogli biti popolnoma jasni, prostora. Zato naj zadošča, da povemo, da bode vlada petake in petde-setake odstranila, na mesto njih pa dala izdati papirni denar, veljajoč po 10 kron, in srebrnega po 5 kron. Tudi naj se jame prej ko slej splošno računiti po novi zlati veljavi.
4.	Oavstrijsko-ogrskibanki. Tudi tukaj nam je biti krajšim, nego smo radi. Leta 1878. osnovala se je vsled povoda obeh vlad velika akcijska družba, imajoča 150.000 akcij po 600 gld.; prvotni kapital te družbe torej znaša 90 milj. gold. Akcijo-narji so, kakor si je lahko misliti, večjidel bogati židje. Ta družba, kateri je namen le denarni «gešeft» in sicer v prid akcijonarjem in v prid državi, je od skupne vlade dobila določene pravice, pa tudi dolžnosti, ki je ima do države in sploh, toda le za določeno dobo, in se imenuje s svojo naredbo vred avstrij-sko-ogrska banka. Vsled teh pravic na pr. izdaja desetake, stotake in tisočake, ki se zato imenujejo, kakor je na njih zapisano «Banknote,» dočim so petaki in petdesetaki «Staatsnote,» ker je izdaja država. Sedaj bi bilo treba, če se naj banka še nadalje ohrani, njena pravila ali takozvani «privilegij» zopet
«Naš škof» je odgovoril predstojnik občine, «katerega si ti križal, ukazal nam je bežati in čakati, dokler nam Gospod ne odloči mučeniškega venca. Zdajci z radostjo čakamo smrti.»
«Zatajite svojega križanega Boga, kateri samega sebe ni mogel rešiti in tem manj reši vas,» je nadaljeval namestnik. «Glejte, kip našega cesarja! Prinesite mu žrtev in svoboda je vaša!»
«Kako naj zatajimo mi za nas umrlega Odrešenika?» je odvrnil starešina. «Naša sveta vera nam prepoveduje darovati malikom. Mi izpolnjujemo svoje dolžnosti nasproti cesarju, in nasproti Bogu.»
«Potem umrjete,» je rekel namestnik. «Idite in se pripravite na smrt! Gledali bo-dete solnčni vzhod raz križe.»
Ko so vojaki odvedli kristjane, poklical je namestnik dijakonico Perpetuo. Dolgo je motril pred seboj stoječo krasno žensko, katera je naivno, priprosto uprla vanj svoje velike, temne oči.
«Ti si Rimljanka,» je pretrgal ta naposled molčečnost. «Ne ugovarjaj, tvoj pogled te izdaja! Odreči se svojim verskim predsodkom in svobodna si!»
«Ne odpovem se,» je tiho a odločno odvrnila Perpetua.
«Nočem,» nadaljeval je namestnik, «da
podaljšati, ali izpremenjenega ali neizpre-menjenega. Skupna vlada želi, da se podaljša do konca 1. 1910., toda da se določbe neko-•liko izpremenč.
Z ozirom na vodstvo omenjamo, da ima generalnih svetnikov v prihodnje bili 6 avstrijskih in 6 ogrskih. Pri pravicah hočejo Ogri nam vedno najmanje biti jednaki, pri dolžnostih, pri plačevanju pa se vlečejo na stran ter nam prepuščajo prvo mesto. Določeno je tudi, da bodete v prihodnje obe vladi banko nadzorovali, ne samo da se drži zakonov in pravil, ampak tudi da varuje državno korist. Sploh bode jela vlada bančnim akcijonarjem in vodstvu bolje na prste gledati; v tem smislu ima nagodba precej natančnih določil. Od čistega dobička pa bodo dobivali delničarji le po 4% namesto 7% kakor doslej; zato se pa delniška glavnica zviša od 90 na 105 milijonov gold. Povprek znaša čisti dobiček 7 mil., od katerih dobe delničarji 51/1 milij. gld., vlada pa l1/» milij. gold. Ta dohodek se pa bode v prihodnje tako delil, da dobiva Avstrija 60, Ogrska pa 40%- Bralec, ali te to ne dirne precej ob možgane? Pri plačevanju velja razmerje 70 in 30, pri dobivanju pa 60 in 40. Človek ne ve, kaj bi rekel, ali se tako z nami dela navlašč, ali pa je vendar slabost.
To bi torej bili v glavnih potezah predlogi avstrijsko-ogrske nagodbe, za kakoršne ste se vladi zjedinili, in kakoršni bi naj obveljali. Koristnega je za tostransko polovico pičlo malo v njih, z večjega in v najbistvenejših delih pomenjajo za nas, da se moramo ogrskim židom dati izsesavati, odsedaj naprej še huje kakor doslej, zraven tega pa višje davke plačevati.
Kam še pridemo? Dotlej pa gotovo ne bode bolje, dokler se ne izkopljemo in otre-semo peklenskega liberalizma, v kojega smo zakopani črez glavo.
Pisma s Kranjskega.
vi.
Dolgo že nisem ničesar sporočil, kako se nam na Kranjskem godi. Vzrok mojemu molku je bilo jedino to, da se zadnji čas ni zgodilo v našem političnem življenju nič novega in pomenljivega.
Zdaj pa se vendar-le oglašam, in zakaj ? Tudi sedaj se ni zgodilo nič pomenljivega, a — molk sam, ki vlada v naši deželi zadnji čas, je postal pomenljiv! Zato Vam moram tudi o «kranjskem molku» kaj sporočiti in
bi tvoja lepota poginila na križu. Tebi se smeji življenje z vsemi radostmi, ako le hočeš. Vzamem te v svoj grad; ne sužnjica, ampak kot prosta gospa boš živela pri meni. Odpovej se in uredim ti življenje, na kojem te bodo tisoči zavidali.
«Jaz nočem živeti!»
«No, pa umri!» je dejal namestnik. «Odpeljite jo k onim. S tem svojeglavnim ljudstvom ničesar ne opraviš.»
III.
Za prihodnji dan določena smrt kristjanov se ni mogla izvesti, kajti že na dan obsodbe je namestnik prejel iz Rima cesarski ukaz, da naj nemudoma pošlje vse kristjane, ki jih ima pri rokah, za nameravano zverinsko gonjo v gledališču.
Za ujetnike je bila že pripravljena ladija, toda njih odprava se je nekoliko zakasnila vsled burje, ki je zadrževala ladijo v pristanišču. Medtem se je v ječi vršila tiha slavnost: Anton in Perpetua sta se navzlic bližajoči se jima smrti zvezala za celo življenje, — čegar dnevi so bili šteti; tudi z dnevi in urami sta bila zadovoljna ... Stari predsednik ju je poročil. Poroka se je vršila po noči, ko so stražniki spali.
Dva dni potem je barka dvignila sidro in odjadrala v morje. V Kapui je izkrcala
povedati, kaj nama govori. Malo čudno, kaj ne da? A resnica je, da se včasih z molkom več pove, nego pa z mnogimi besedami. Saj je že modri Salomon rekel: «Besede modrih se slišijo v molku bolj nego pa krik prvaka med neumneži.» In te besede bodo, kakor se kaže, dobivale pri nas vedno več veljave.
Kranjska sprava je stara že par mesecev; nje uspeh je mir, vsaj na zunaj. «Na zunaj,» pravim, ker po pogodbi vstrajata še obe stranki kot taki; le molk sta si naložili, da si ne prideta navskriž. Torej na znotraj gotovo še ni miru, ker sicer bi dveh strank ne bilo treba. V tem znamenju molka in navideznega miru se je zvršila z liberalne strani občinska volitev v Ljubljani, s katoliške strani pa pred tednom dni dopolnilna volitev za državni zbor na Dolenjskem, kjer je bil izvoljen g. Vencajz.
Glasili obeh strank na Krnajskem sta zelo rezervirani; menda se hočeta docela izmolčati. Meni se zdita kakor mladenič in dekli, ki imata vsak svoj dom in sta si soseda ; pa med seboj imata vedno prepire zaradi posesti. Naveličana prepirov se dasta poročiti, a le— «propter angustiam loci,» in s tem pogojem, da bota še poslej vsak na svojem domu živela in po svoje gospodarila, drug drugemu ne škodovala. Nastane med njima sprava, mir, — molk. Oba molčita, delata vsak za-se, a drug drugemu ne zaupa, temveč si gledata oprezno pod prste. In vse to, čeprav sta zvezana! Skupaj si ne upata, ker se ne ve, kdo bo — hlače nosil.
In tako mučno razmerje je med našima strankama. Dali sta si zaročne slov. prstane, a vsaka je ostala v svojem domu in hoče ostati tudi v bodoče. Vsaka po svoje gospodari in molči. Zaupanja med njima ni nobenega; vsaka gleda, da si ohrani svojo posest. Skupaj pa si ne upata gospodariti obeh hiš, ker se res ne ve, kdo bi hlače nosil, ali «ženin» ali «nevesta!» Seveda bi se «ženinu» bolj spodobile, ker pri Slovencih tudi v politiki ženska emancipacija ni še prodrla tako daleč, da bi imela «ona» prvo besedo, čeprav je že več nego enkrat pokazala, da je energična in ima tako hud jezik, da je ne strahuje kmalu kdo.
Pa pustimo te podobe iz našega domačega življenja! Omenil sem jih le, ker «land-lich-sittlich!»
Le še en faktum s perspektivo!
Doslej je bilo vsako leto od pomladi do jeseni skoro vsako nedeljo na Kranjskem celo po več ljudskih shodov z veliko udeležbo in tudi z uspehom. Letos pa je že Kres tukaj, a bilo je le par malih shodov, o katerih niti «Slovenec» ni veliko poročal.... Molk je res lep in hvale vreden, a v pravi meri, o
ujetnike in odtam so jih odvedli po Appijev-ski cesti v Rim. Ujetniki so šli, zvezani paroma; Anton in Perpetua sta hodila skupaj.
Deseti dan hoda popoldne so naši ujetniki zagledali od daleč velikansko mesto Rim. V solnčnih žarkih se je bliščalo zlato njegovih dvorcev in svetišč, lesketal se mramor pročelij in portikov! Ta splošna masa razkošnih zgradeb, to izobilje zlata in mramora se je dozdevalo utrujenim revežem kakor bajka živahne fantazije.
A tam, v tem mestu jih je pričakovalo na tisoče ljudi, da bi se zabavali z njih smrtjo. — Krvoločni ljudje, ti Rimljani! Da bi se ne dolgočasili, morajo se kristijani dati raztrgati divji zverini.
V mraku je tolpa ujetnikov stopila v mesto. Kaka gnječa po ulicah! Kaj je bilo poulično vrvenje v Kartagenu v primeri s tem milijonskim prebivalstvom rimske stolice! Vojaki so s trudom delali prostor za poverjene jim ujetnike med poulično, razbrzdano druhaljo.
Ko so korakali preko foruma, na kojem je bilo bolj tiho nego na ulicah, tu mimo je Perpetua nizko sklonila glavo. Ondi je stal mramorni hram Veste, kjer je ona toli često izpolnjevala duhovne dolžnosti. Je-li bila takrat srečnejša nego sedaj? Nikakor ne! Njeno srce ni poznalo miru, kojega je zdajci
pravem času in na pravem kraju. Ako pa se le molči in molči, in se hoče z molkom vse doseči, pa se pri vsem tem v molku nič ne stori, temveč vse opusti in samemu sebi prepusti, potem tudi najlepši molk postane in mora postati osodepoln na vse strani! Vojev in vojencev se polasti kritična letar-gija . . . Sapienti sat!
Le še jedno vprašanje! Kdo ima od sprave korist in dobiček? Ali katoliška ali liberalna stranka ? Ali morda slovenski narod sam? Vsakdo naj sam ugibal Za javnost odgovor na to vprašanje še ni zrel, zato ga tudi ne dam! Za sedaj bodi dovolj!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Ministerski predsednik Thun je povabil Cehe in Nemce k zaupnim pogovorom, da se sporazumejo glede rešitve jezikovnega vprašanja. Toda pogovori so se kar morali opustiti, ker se Nemci niso hoteli pozivu odzvati. Taka je miroljubnost Nemcev.
Češko. Glavno mesto Praga plava sedaj v samih slavnostih v spomin Palackyjemu in v čast slovanskim časnikarjem. Nemški listi se hudujejo raditega, kar dokazuje, da so slavnosti za Slovane velikega pomena.
Štajarsko. Proračun za letošnje leto je dobil najvišje potrjenje. Primankljaja je čez 3 milijone, ki se bo pa pokril s povišanjem davka na nekatera živila. — Zakon za ubožne zavode ni dobil najvišjega po-trjenja.
Kranjsko. Letos v septembru se bo obhajala stoletnica rojstva slovenskega pesnika Koseskega. Čeravno njegove pesmi po obliki niso vzorne, vendar so ob svojem času veliko pripomogle k narodnemu preporodu Slovencev.
Primorsko. Umrla je v Gorici gospa Rozina Gabrščekova, soproga urednika »Soče«. Bila je vrla rodoljubkinja. — Socijaldemokratje in krščanski socijalisti se po shodih hudo gledajo. V Gorici in Podgori so bila v nedeljo viharna zborovanja.
Galicija. V tej deželi so nastali zadnji teden veliki nemiri, ki so bili naperjeni proti judom. Judje so prave pijavke za gališko ljudstvo, in zato ni čudo, da nastajajo nemiri.
Vnanje države.
Vojska. Kaj naj rečemo o ameriško-španjski vojski, da bi lahko čitateljem rekli:
polno, ni tudi poznalo sreče biti ljubljena in ljubiti.
Še nižje je sklonila glavo, da bi ne bila spoznana. To kar jo je čakalo kot pobeglo vestalko, če bi jo spoznali, je bilo hujše od smrti pod kremplji krvoločne zverine.
Blizu sodišča se je nahajala stara vojašnica pretorijancev Nerona. Leta je rabila za ječo iz dežele privedenim žrtvam gledališča. Semkaj so bili odvedeni kartagenski kristjani. Spravili so jih v veliko dvorano s tlakanim podom, na katerem so kraj sten ležale blazine. Vštric se je nahajal s stebri obkoljen dvor. Izmučeni potniki so precej polegli spat.
Dobrodušni načelnik jetnišnice jih je obvestil, da se še igre niso pričele. Torej še nekaj dni življenja! Nobeden iz njih ne bi zatajil Kristusa, takisto pa tudi ni bilo nobenega, ki se ne bi rado val kazenske preložitve. Po priprosti večerji je spanec takoj
zazibal trpine v mirno spanje.
*
* *
Kruh in prizori, t. j. pravilna razdelitev moke, masla in vina in brezplačen dostop k bojem gladiatorjev in k drugim narodnim uprizoritvam, — evo s čim so si rimski vladarji skušali pridobiti leno in svojevoljno stolično druhal. Gorje cesarju, ki bi se bil drznil odreči milijonski mestni sodrgi igre!
To je nepreklicno resnično, kar vam danes poročamo! Kajti poročila z vojnega polja so tako nezanesljiva, da se gotovo jutri prekliče, kar se je danes z vso resnobo trdilo. Toda podajmo vsaj ta nezanesljiva poročila! O mestu Manili na filipinskih otokih se trdi, da se je že moralo Amerikancem udati. Drugi poročila pravijo, da še je le samo v veliki nevarnosti. Tudi pri Kubi imajo Amerikanci srečo. Posrečilo se jim je neki izkrcati že veliko vojaštva na otok, ki bo španjske trdnjave napadalo tudi s suhega. Pa tudi nasprotna poročila ne manjkajo.
Rim. Sultan bi pri sv. očetu rad imel svojega poslanika. A temu se upira francoska vlada, ker bi potem izgubila pravico, da varuje katolike po Turškem pred neopravičenimi napadi.
Nemško. Fri volitvah v državni zbor sta dobila največ sedežev katoliška in socijal-demokratična stranka. Potrebno še je 188 ožjih volitev. — Za ožje volitve so se pogodile nekatere stranke, da se hočejo medsebojno proti socijalnim demokratom podpirati.
Francosko. Slovit prijatelj delavcev, tovarnar Leo Harmel, namerava letos zopet s francoskimi katoliškimi delavci potovati v Rim, da se poklonijo sv. očetu in obiščejo sveta mesta. — Melinejevo ministerstvo je dalo ostavko. Sanier bo neki prevzel sestavo nove vlade.
Črnogorski. Na črnogorski meji so se pojavljali nemiri od strani turških podanikov. Sultan je pripravljen poravnati storjeno škodo. — Črnogorski prestolo-naslednik Danilo se misli baje poročiti z neko angleško kne-ginjo. Zaraditega je bil njegov oče pred kratkim na Angleškem.
Kreta. Velevlasti so se zjedinile glede uprave na Kreti. Samoupravi bo načeloval odbor, izvoljen od narodne skupščine. Odbor pa bodo admirali velevlasti j nadzorovali.
Belgijsko. Najvišji vojaški dostojanstveniki grozijo odstopiti, ako se ne vpelje v Belgiji, kakor je to v vseh evropskih državah, stalna osebna vojaška dolžnost. Dosedaj služi v Belgiji pri vojakih le tisti, ki se nima s čim odkupiti, ali pa od bogatinov najeti namestniki. Vlada sama je za zahtevano preosnovo, a nima dosti moči. Država ne dobi nikogar, ki bi hotel pod sedajnimi od-nošaji prevzeti vojno ministerstvo.
Pahnjen bi bil s prestola, tudi ako bi bil najboljši človek svojega časa. Ali ne samo za stolično druhal so bile potrebne rimskim cesarjem igre, s taistimi so se dali izborno vladati i višji sloji. Čim več igre, tem manj politike! Rimljan je za časa razpada cesarstva, imenitnik kakor prostak, stavil igre višje nego vsa vprašanja notranje in vnanje politike. Toda jezdarjenje in dirke v cirkusu niso več zadovoljevale čezmerne strasti Rimljanov. Tudi glediške igre so jim postajale predolgočasne. Tedaj so se pojavile in kmalu izpodrinile vse druge igre — boji gladiatorjev in zverinsko mesarjenje. Do kakih razdiv-janosti so dospeli boji gladiatorjev, se nam dandanes vidi skoro neverjetno. Cesar Trajan, jeden najbolj človekoljubnih rimskih cesarjev, je po vrnitvi z donavskega pohoda ustanovil narodne praznike, ki so trajali 123 dni. V teh dneh se je vojskovalo, to se pravi, radi zabave rimske druhali pobilo 12.000 gladija-torjev. Razkošje, vladajoče pri teh igrah, se ne da popisati: tako je na cesarjev ukaz jeden dan 300 borilcev v zlatem kopju stopilo nasproti uprav tolikemu broju v srebrnem oklopju.
Vstopnina za gledališča, kjer so se uprizarjale igre, se ni pobirala. Narod se je mogel zabavati zastonj po cele tedne. Vladarji Rima so nosili vse stroške, njih imena so se pro-
Cerkvene zadeve.
Pri Sv. Pavlu v Rimu.
Spisal dr. Fr. K.
Ko praznujemo spomin prvakov apostolov Petra in Pavla, obrača se pač naše srce nehote na oni posvečeni kraj, kjer sta ta dva odlična učenca Kristusova prelila svojo kri. Naše srce teži o njunem prazniku v večno mesto — Rim. Ker smo se ob svojem času s čitatelji «Gospodarjevimi» že pomenili o sv. Petru in njegovi velikanski cerkvi v Rimu, pojdimo sedaj v duhu k cerkvi njegovega tovariša, sv. Pavla.
Bilo je dne 29. rožnika 1. 69. po rojstvu Gospodovem, vroč poletni dan, kakor je navadno o tem času v Rimu. Iz mamentinske ječe, ki se še dandanes vidi ob vznožju slavnega kapitola, so osorni biriči prignali dva iznemogla starčka. Po obličju se jima vidi, da sta iz jutrovih dežel. Zamršena siva brada, raztrgano, borno oblačilo, upadlo lice, težke rjave verige, ki so jima napravile že rane na rokah in nogah, vse to svedoči, da sta že dalj časa ječala v temni, podzemeljski ječi. Peljejo ju po cesti, ki gre ob vznožju aven-tinskega holmca proti mestnim vratom. Na levo po hribu so se takrat razprostirali krasni vinogradi rimske gospode, na desno, ob Tiberi pa je bilo skladišče ali po latinsko «empo-rium» za blago, ki se je po ladijah dovažalo v Rim iz celega sveta. Trume raznih ljudi so srečavale biriče z jetnikoma in, dasi v Rimu ni bilo takrat nič novega, srečati na ulici uklenjene jetnike, vendar so se ljudje radovedno zgledovali, nekateri tudi dostavljali porogljive zabavljice. V Rimu je že nekaj časa cesar Neron hudo preganjal tiste, ki so verovali v Kristusa križanega. Zadnji čas se je raznesel glas, da sta vjeta tudi prvaka te «nove vere.» Danes se ima izvršiti nad njima smrtna kazen, če ne zatajita Kristusa in ne darujeta maliku Jupitru. Sedaj ju peljejo k zadnjemu «zaslišanju.»
Zunaj mestnega obzidja, na levo od ostijske ceste, je bila cesarska vila, kjer je takrat stanoval cesar Neron s svojim dvorom. Semkaj pripeljajo uklenjena starčka.
Zaslišanje je trajalo kratko časa. Moža nista hotela slušati cesarskega povelja, ker da je treba «Boga bolj slušati, kakor ljudi.»
Smrtna obsodba je izrečena. Iz palače ju pripeljejo na cesto. Tukaj sta se morala ločiti. Obrnil se je Pavel k Petru in mu rekel: «Mir bodi s Teboj, ti temelj cerkve in pastir vseh ovčič Kristusovih!» In Peter mu je odgovoril: «Pojdi v miru, ti oznanjevalec in
slavljala tem bolj, čim več se je bilo potrosilo za divje igre.
Še groznejše so bile gonje divje zverine. Na bojno torišče z divjimi zverinami so se prignale tolpe uplenjenih ali na smrt obsojenih kaznjencev. Iz početka so te gonje nosile značaj bojnega pravilnega boja dobro oboroženih izvežbanih borilcev z nekoliko ukročenimi divjimi zverinami, a kmalu se je to izpremenilo in divje krvoločne zveri so se izpuščale na slabo oborožene ali povsem neoborožene ljudi. Ako je ljudi nedostajalo, je divja zverina, gladna in razjarjena od pi-kanja razbeljenih žic, trgala druga drugo. Tudi take uprizoritve so se spremljale z neprimernim razkošjem. Najredkejše zverine so se dobivale za ogromne stroške iz naj-daljnih krajev. Zgodovina nam jamči za isti-nitost številk, sicer bi ne šlo verjeti številu zverin, borečih se najedenkrat, v enem in istem dnevu.
Smešnica.
Ahacelj: «Katera očesa nič ne vidijo, čeprav niso oslepela?» Becelj: «Kurja!» Cecelj: «Izvrsten odgovor.» Decelj: «Istina.»
učenik narodov in vodja zveličarja pravičnih!» To je bilo zadnje slovo. Petra so gnali nazaj proti Rimu v dirkališče Neronovo na Vatikanu. Ondi so ga z glavo navzdol pribili na križ. Pavla pa, ker je bil rimski državljan, niso smeli umoriti na mestnem ozemlju, marveč gnali so ga dobro uro hoda daleč od mestnega obzidja po ostijski cesti v kraj, ki se je takrat imenoval «Ad Aquas Salvias», dandanes pa «Trije studenci.»
Na mestu, kjer sta se ločila oba apostola, stoji dandanes majhna kapelica, katero romar lahko prezre, ki je pa vredna, da si jo ogleda vsak. Nad vratmi nam kamenita podoba predstavlja, kako se apostola poslavljata in pod podobo so v laškem jeziku napisane besede njunega slovesa.
Pri «Treh studencih,» kjer je bil Pavel obglavljen, stojč dandanes tri cerkve: Sv. Vincencij in Anastazij, sv. Marija, nebeška lestvica in sv. Pavel pri treh studencih. Ta majhna cerkvica stoji prav na onem mestu, kjer je rabelj odsekal Pavlu glavo. Ko stopimo v cerkvico, vidimo na steni na desno in levo v kamen uklesano mučeništvo sv. Petra in Pavla. Spredaj v cerkvici so trije studenci iz katerih pije vsak popotnik. V kotu na desno je za omrežjem nizek, kamenit steber, na katerega je Pavel moral nasloniti vrat, da mu je birič odsekal glavo. Odsekana glava je trikrat odskočila in, kjer se je dotaknila zemlje, je nastal studenec. In vsakokrat je jezik izgovoril presv. ime Jezus. To prelepo ime je apostol oznanjeval narodom, 219krat ga je zapisal v svojih krasnih pismih; nosil je ime Jezusovo, kakor pravi Tomaž Akvinski, v svojem srcu, ker je vedno nanj mislil; na svojem čelu, ker je je vedno javno spoznaval; na svojem jeziku, ker je vedno o njem govoril; v svojem peresu, ker je tako krasno pisal v njegovo čast; na svojih rokah, ker je toliko storil v njegovo slavo; nosil je je na telesu, ker je zanj brezmejno trpel.» Umrl je neustrašeno, saj je že nekdaj s popolnim prepričanjem pisal: «Kristus mi je življenje in v smrti je moj dobiček.»
(Dalje prih.)
Prijateljica tlačenih narodov.
Mati ima nesrečnega, bolnega otroka. Noč in dan stoji ob postelji dragega ji bolnika. Skrbno opazuje vse njegovo gibanje. Kako bistre so njene oči! Iz pogledov ugane njegove želje, iz besed njegove bolečine, iz vzdihovanja njegovo hrepenenje po zdravju. Bog zna, kdo je bolj nesrečen, ali mati bolnega otroka ali pa otrok sam. Pregovor pravi, da v nesreči spoznamo svoje prave prijatelje, a isto tako resnično je, da v nesreči spoznamo zlato srce svoje matere.
Cerkev imenujemo kristjani svojo mater. Da je ona res naša mati, da skrbi z materinsko ljubeznijo za nas, o tem se posebno lahko prepričajo od sveta zaničevani in tlačeni stanovi. Cerkev ljubi sicer vse stanove, a svojo najnežnejšo in najmilejšo ljubezen razliva uprav nad bednimi in revnimi stanovi naše zemlje. Jasno nam spričuje resnico te trditve zgodovina vseh časov, odkar se je seme krščanstva zasejalo v človeška srca. Ravno v skrbi in ljubezni do ubogih in zatiranih ljudij se kaže zlato srce matere cerkve.
Za časa Kristusovega je vladala povsod, tudi pri omikanih narodih, sužnjost ali robstvo. Paganstvo je dopuščalo, da smejo bogati ljudje imeti sužnje, dovoljevalo je, da bogatin sme smatrati siromaka nič višje nego svojo živino. Stari Rimljani so imenovali svoje sužnje mancipium. To se slovenski pravi toliko kakor orodje. Ubogi siromaki, ubogi sužnji jim tofej niso bili ljudje, osebe, ampak le orodje. In s svojimi sužnji so zares ravnali kakor z orodjem. Nek bogat rimski senator je dajal svojim sužnjem prav tečno hrano, da bi se debelili. In zakaj ? Samo zaraditega, da je pozneje meso najdebelejših sužnjev metal za živež svojim ribam. Nikdo, tudi najbolj razsvetljeni duhovi poganskih narodov, se niso upirali protinaravni uredbi suženjstva.
Tedaj je prišlo krščanstvo. Kaj je storila katoliška cerkev v prilog nečloveško tlačenih sužnjev? Krepko se je uprla tudi razdivja-nosti ter z vsemi močmi delala na to, da se odpravi suženjstvo ali robstvo. Dolgo se je morala boriti za tlačene pravice ubogih siromakov, a nazadnje je vendarle zmagala in papež Pij II. je proti koncu srednjega veka lahko vskliknil: Hvala Bogu in katoliški cerkvi, sužnjev nima v Evropi noben narod in nobena država več!
Kakor je nekdaj neizmerna množica ljudij vzdihovala pod jarmom suženjstva, tako vzdihujejo sedaj razni stanovi, kakor kmečki, obrtniški in delavski, pod jarmom denarnih mogotcev ali pod jarmom kapitalizma. Kako tužno stanje ima kmet! Dela od zore do mraka, se trudi, se muči, se ubija, ali vse to mu ne more pomagati! Vsled nekrščanske in kapitalistične uredbe sedanje človeške družbe se izgublja v valovih dolgov, tla gi-nevajo pod njegovimi nogami. Tudi majhni obrtniški stan stoji pod Damoklejevim mečem. Dokler goljufa in cigani ljudi, dokler napoveduje kride, tako dolgo še morda izhaja, a obrtnik ki hoče stati vzravnano, ki noče hoditi po potih nepoštenosti in nesolidnosti, tak obrtnik je že sojen od sedanje človeške družbe, izhajati ne more, prej ali slej se mu pribije konkurzno naznanilo na prodajalniška vrata. In delavci, kako se godi njim? Od vseh krajev nam bijejo na uho vzdihi in tožbe o njihovem slabem stanju! Ali nikdo nima usmiljenja s temi nesrečnimi stanovi ? Ali nikdo nima srca za nje?
O pač, zlato srce katoliške cerkve ne more prenašati nesreče svojih ljubljenih stanov, zato pa kliče katoliška cerkev po sv. Očetu Leonu XIII. vsem cesarjem, kraljem in knezom, naj skrbijo, da se zopet vrne katoliški duh in krščansko življenje v njih države. Ona opominja vse narode, naj zopet zavladajo med njim zakoni stroge pravičnosti in mile ljubezni. Uboge stanove same pa vabi, da se zbirajo pod praporom raznih društev, da si z združenimi močmi in s krepko organizacijo tem lažje pridobijo svojih svetih pravic. Katoliška cerkev je strla s svojo velikansko moralno silo suženjstvo poganstva in z isto silo bo premagala tudi zmaja sedanjega kapitalizma. Za to pa se oklepajmo svoje prijateljske katoliške cerkve, zbirajmo se pod njenim praporom, da nam tem prej zašije solnce boljše, srečnejše bodočnosti . . .!
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Sv. Benedikt v Slov. gor. 8 gold. 88 kr., Rogatec 4 gld. 9 kr., Žetalje 12 gld., Kalobje 5 gld., Skomre 1 gld. 5 kr., Čadram 5 gld., Podčetrtek 6 gld. 14 kr., Trbovlje
15	gold., Braslovči 23 gold. 67 kr., Galicija 21 gld. 50 kr., Sv. Peter v Savinjski dolini
16	gld., Remšnik 7 gld., Sv. Marija Magd. v Mariboru 50 gold., Polenšak 12 gld. 19 kr., Zagorje 20 gld., Prihova 14 gld., Sv. Lovrenc v Puščavi 5 gld., Buče 7 gld. 66 kr., Skomre 4 gold., Solčava 6 gold., Gornjigrad 2 gold. 52 kr., Brezno 5 gld., Sv. Vid pri Ponkvi 11 gld. 50 kr., Sv. Trojica v Halozah 3 gld., Frankolovo 15 gld., Teharje 41 gld. 74 kr.
Gospodarske stvari.
Nekaj črtic o tobaku.
(Konec.)
Za kadilce in sicer za strastne bi imel le samo nekaj opominov, namreč, da bi se tobaka vzdržali vsaj zjutraj na tešč želodec in pa zvečer, predno gredo spat Nekateri so tako razvajeni, da še pozno v noč na postelji vlečejo pipo, namesto da bi si počili. Taba-karji bi se naj tudi odvadili preveč bljuvati. Ravno s pogostim bljuvanjem si nakopljejo hude želodčne bolezni in ¡etiko. Najbolj pa škoduje tobak mladini in jo ovira v rasti. Mladenči naj bi se tobaka vzdržali vsaj do 20 leta, ker še tako imajo potem dovolj časa,
da se ga navadijo. Mladi strastni kadilci se navadno udajo tudi pijančevanju in razuzdanemu življenju.
Na kmetih rabijo tobak tudi kot zdravilo in sicer pri ljudeh in živalih. Ako imajo molzne krave krvavo mleko ali pa ako se mleko rado siri, si vedo gospodinje hitro pomagati. Stolčejo namreč nekoliko brinjevih jagod ali pa tudi brinja samega, ga zmešajo s tobakom in s svinjsko mastjo, naredijo male kepice in vtaknejo živinčetu v gobec. Tobakovo vodo pa rabijo matere pri malih otrokih kot mazilo. Ako otroke napihuje ali ako jih nadlegujejo gliste, nakladajo se jim ovitki na trebuh, ki so bili omočeni v tobačni vodi. Li to pomaga ali ne, ne morem jaz odločiti, ker nisem zdravnik, pač pa vem, da se matere hvalijo, da kričeči otrok utihne, ako se mu naloži omenjeni naklad.
Konečno imam na srcu še sledeče: Moj namen v tem spisu je bil, podati kratke črtice tistim, katerim se je priljubil tobak. Žaliti nisem mislil nobenega tobakarja ali mu celo greniti njegovega veselja, ki ga ima s svojo pipo, ampak da vsaj nekoliko ve, kakšna je bila preteklost zelišča, ki ga vedno nosi pri sebi. Tudi žene bi rad opomnil, da bi se preveč ne hudovale nad možem, ako so kadilci. Naj si le privoščijo tu in tam kakšno pipo tobaka ako jim diši, da so le pridni gospodarji. Kakor vi ljubite kavo, ki tudi zdravju škoduje, tako se je tudi možem prikupil tobak, da se ga ne morejo kar na lepem odvaditi.
Nova knjiga.
Rez trsa in najvažnejši načini trsove izgoje, posebno z o z i-rom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. Spisal Anton Stiegler, strokovni učitelj na štajarski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Založil izdajatelj. Maribor 1898. Kamnopis, tisek in opravilno založništvo «Leykam-ovo» v Gradcu. Cena 2 gld. 50 kr.
To je naslov kaj lepemu delu, katero je spisal in obelodanil v nemškem in slovenskem jeziku tudi nam Slovencem, zlasti slovenskemu razumništvu na Spodnjem Štajarskem dobro znani strokovnjak na polju vinarstva, g. Anton Stiegler. Na 1 poli in na 13 tablicah z 42 barvanimi slikami razkazuje in opisuje g. pisatelj rez in navadnejše načine izgoje-vanja in napeljavanja trsa. Slike so prav dobre, jezik (prelagatelj g. Ivan Bele) je pri-prost in lahko razumljiv, posebno nam ugaja lepa, pristno domača terminologija, katere se je kolikor toliko dosledno posluževal g. prelagatelj. Povsodi, kjer se je zdelo g. pisatelju primerno in umestno, opozarja tudi na iz-gojevanje požlahtnjenih trt in na to, kako se streže trsu po letu. Kdor se toraj hoče seznaniti s pravilno rezjo trsa, (pri nas yini-čarji in pogosto njih neuki pomagači (otroci) ne obrezujejo vselej, kakor bi morali,) se seznaniti z načinom, kako dobi trs po primernem obrezavanju (seveda tudi požlahtnjeni) določeno obliko in kako se zopet po rezi ohrani v tej obliki, potem, kako je streči trsu po letu, naj seže po Antona Stieglerja knjigi. Zlasti opozarjamo šolska vodstva in krajne šolske svete na to delo.	—pr—
Sejmi. Dne 27. junija pri Sv. Križu na murskem polju, Sv. Lovrencu na dravskem polju, v Cmureku. Dne 30. v Žrečah pri Konjicah, pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, v Turniščah, Ternovcih, Olimju, Imenem, Rei-chenburgu, Sopotah. Dne 1. julija v Spodnji Polskavi. Dne 2. v Pletrovčah, na Tinjskem, v Šmarju pri Jelšah, Poličanah, na Črnigori, Polenšaku, pri Št. Ilju pod Turjakom in na Remšniku.
Dopisi.
Iz Kozjega. (Naši nasprotniki.) Nedavno smo sedeli v neki pošteni gostilni v Kozjem. Kar se oglasita dva možiceljna,
odpadnika slovenske domovine. Hudo začneta napadati naše vrle slovenske in krščanske kmete, posebno pa še domače duhovnike. Škoda da nosita krščansko ime, ker bolj verujeta v grajščinskega oskrbnika, kakor pa v Boga! Naši vrli krščanski kmetje so jima prav rezko odgovarjali na njune napade. Jeden izmed teh možiceljnov je bil pred dvema letoma tudi socijaldemokratični agent, kakor sem slišal od poštenih mož, ki so ga videli zahajati k socijal-demokratičnim shodom in pridigam. — Tudi g. V. je hud nasprotnik Slovencev in sv. vere. Na Telovo se je vršila procesija in tej so se tudi pridružili naši vrli slov. gasilci. Ali čujte! Ta g. V. je zahteval, naj naši slovenski fantje in možje denejo na čake hrastove liste, ki so nam Slovanom znamenje nemškutarstva. Toda naši fantje in možje niso hoteli teh želodarskih znamenj nositi, kajti dobro vedo, da jih je rodila slovenska mati in gojila. Slava jim! Še nekaj je razjarilo tega g. V., in sicer naše novo ustanovljeno katol. politično društvo, posebno pa streljanje topičev pri tej priložnosti. Streljanje ga je tako pretreslo, da je zakričal: bežite norci. Kozjanski Slovenci, zapomnimo si, kako lepe priimke nam daje ta g. V.!
Prav nespodobno je govoril na dan ustanovitve katol. politič. društva tudi mladi Bahčič. Rekel je namreč: Jaz se hočem držati svojega očeta, oče so volili z Nemci, tudi jaz bodem volil z Nemci in z Nemci hočem držati. Izvrstno, dragi moj Bahčič! Z Nemci držati, a od Slovencev zaslužek jemati, to se imenitno sklada. Tudi ti, mladi Ferluga nam torej nisi naklonjen! Oh, kako slab spomin imaš! Pozabil si, da te je slovenska mati rodila in da si slovenske matere sin. Ti sovražiš sedaj oni slovenski jezik, ki te ga je mati učila pri tvoji zibelki. Pomisli vendar, kako dobri so ti tvoji slovenski bratje, čeravno ne maraš več za njih jezik. Ali ješ kruh nemškutarjev, ali ne ješ kruha slovenskih kmetov? Slovenci te redimo, dragi mladi Ferluga, to si zapomni! Pa tudi oni mlajši «Zotler» je pravi posili Nemec. No, kakor oče, tako sin! Vsi ti junaki so se tako bali ustanovitve katoliškega politič. društva, da so pobrali za isti dan svoja šila in kopita ter se šli po livadah in tratah jokat, ker se jim zdi nemštvo v našem trgu jetično. Taki so naši nasprotniki. Ljubi «Slov. Gospodar» toliko za danes, o potrebi še mnogo več.
Krščanski socijalist.
Iz Brežic. (Izborna veselica.) 19. junija priredila je brežiška čitalnica veliki vrtni koncert z godbo in petjem. Udeležba je bila ogromna. Došli so gostje iz vseh sosednih trgov in vasi, kakor tudi iz Kranjske in Hrvatske. Sladki zvoki lepe godbe, mili glasi domače pesmi in ognjevite besede vrlih govornikov razvnele in navdušile so srca vseh. Ko bi se le izpolnila želja, katero je izgovoril g, predsednik v svojem govoru, naj bi ogenj te navdušenosti vedno v srcih plamtel in bodril vsakega, da neumorno deluje v prid milega, a toliko zatiranega naroda. Ni se pri tej priliki pozabilo bratov Čehov, ki so ta dan slavili svojega velikana Palackyja. Hrvati in Slovenci smo jim skupno poslali srčni pozdrav.
Iz Dnnaja. (Podporno društvo za slovenske visokošolce) na Dunaju je tekom meseca aprila in maja prejelo še sledeča darila: SI. posojilnica v Vitanju po vč. g. državnem poslancu J o s. Žičkarju, 10 gld.; Slovenka, ki ne želi biti imenovana 2 gld., (ker to društvo podpira od početka do danes tudi revne slovenske visokošolce, rojene na Štajarske m.) Vč. gp. F r a n Z d o 1 š e k, župnik pri Sv. Jurju ob Taboru, 1 gld.; vč. g. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah, 2 gld.; g. dr. Jožef Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, 1 gld.; g. Kovačič, učitelj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, 1 gld.;
Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala! Društveni odbor je do konca meseca maja 1.1. mej 53 revnih veliko-Solcev na Dunaju razdelil vkup
1185 gld. 75 nč. (2119 obednic po 2 5 n č.).
Dalne darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik vč. g. Fran Jančar, monsignor, papeški častni kamornik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I. Sin-gerstrasse 7.
Iz ljutomerskih goric. (Nekaj o streljanju proti toči.) Kakor prejšnja leta, nam tudi letos žuga ledeni bič ugonobiti naše upanje. Ker je letos trsek brez velikega razločka po vseh naših goricah nastavil obilo prežlahtnega sadja, katerega bratve se vsakdo veseli, zato nas obhaja vselaj groza, če vidimo in slišimo bližajoče se temno-sive oblake, kateri nam celo do pozne jeseni ne dajo brezskrbno pričakovati pohlevnega dežja. Molitev je sicer prvo sredstvo, s katerim se more odvračati zaslužena božja kazen, razven tega pa je izumila človeška pamet po božji pomoči tudi različna druga sredstva.
Jedno tako sredstvo je streljanje. Skušnje učijo, da je streljanje proti toči jako dobro sredstvo; kakor je »Slov. Gosp.« že poročal, so lani v nekaterih krajih se streljanjem obvarovali vinograde, oziroma polja pred točo, med tem ko je nas, ki še nismo streljali (ali pa premalo), hudo oklestila. Letos pa smo se tudi tukaj poprijeli strelbe. Kadar se bliža huda ura, tedaj se razlega gromenje mož-narjev po širnih ljutomerskih goricah, da se skoraj zemlja trese. Škoda je le, da pri posameznih strelnih postajah zdaj temu, zdaj onemu zmajnka smodnika in se s tem uspešna hramba jako ovira. Temu pa se ne da pomagati, če nima revnejši posestnik za nakup smodnika potrebnega cvenka. Spet drugi so, ki tukaj ne stanujejo in svoje viničarje za delj časa s potrebnim smodnikom premalo preskrbijo, in žalostna resnica je tudi, da se pri nekaterih sicer premožnejših vinogradnikih temu podjetju ustavlja malomarnost, ali celo trmoglavost. Visoko c. kr. vojno ministerstvo je sicer dovolilo za to rabo nekaj tisoč kil smodnika po izdatno znižani ceni, toda kje, kedaj in kako se taisti dobiva, o tem prosimo veščake pojasnila.
Nadejamo pa se, da če nas to leto streljan je obrani pred točo, da se v prihodnje temu nikdo več ne bo ustavljal. Da streljanje nevarne oblake ali razžene, ali pa odvrne, dalo bi se prilično tako le dokazati. Po mirno tekoči vodi plavajo razne smeti, ki so se po daljnem toku nabrale, več ali manj mirno naprej tako dolgo, dokler se vodni tok ne moti; ako pa vržeš na dotičnem mestu kamen v vodo, razdružijo se plavajoče stvari, ali pa plavajo po drugi strani posamezne naprej. Ravno tako moti plavajoče oblake po zračnem toku močni strel, obrnjen proti dotič-nim oblakom, posebno če se strelja skozi zato pripravljen, iz železne ploščevine napravljen dimnik. Da pa je k temu potrebno mnogo močnih strelov, se razume obsebi. Skoraj še v vsaki megli, katere so nam do sedaj nevarno žugale, bila je toča; dokaz je, ker so na posameznih krajih ledena zrna padala na zemljo, toda dosedaj še, hvala Bogu, brez znatne škode. Po nekaterih krajih na murskem polju pa je toča že precej potolkla.
Zaradi tega se nekateri tamošnji kmetje nad našim streljanjem hudo jezijo rekoč, naše streljanje je krivo, da tam gre toča. Ali bi mar na polju streljanje bilo brez uspeha, ako v vinogradih pomaga? Branite si toraj tudi vi svoje imetje in se nikar ne jezite nespametno nad nami. Vsakemu je menda ljubši pridelek iz svojega posestva nego v nasprotnem slučaju odpis dače, s katerim itak posestnik vselaj škodo trpi. Razven tega pa bi se tudi nevarnih oblakov ložje obranili mi in vi, ako bi streljanje bilo tudi po polju tako mogočno kot pri nas.
Izpod Pohorja. (Zadoščenje učiteljskemu ugledu.) Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Resnico tega pregovora poskusil si bo neki kmet pri Sv. Ven-česlavu. To pa je prišlo tako-le: V začetku meseca januvarija je šolarica M. R. nagloma umrla. Učiteljevi nasprotniki so očeta nahuj-
skali, da je sodniji naznanil, da je učenka baje umrla zaradi preostrega kaznovanja v šoli.
Okrajno sodišče je takoj ukazalo deklico izkopati in po zdravnikih preiskati. Gospodi zdravniki so spoznali, da je deklica umrla na pljučnem vnetju in da je gospod učitelj popolnoma nedolžen.
Hudobni jeziki bodo sedaj morali umolkniti, sicer jih zna zadeti ista ostra kazen, kakor glavnega povzročitelja neresničnih govoric o smrti deklice. Ta je namreč že hudo kaznovan od posvetne oblasti. Božja pravica bo pa znala najti še tudi one hudobne jezičneže, katerim se sodnijskem potom ne more do živega, ki pa so s tolikim veseljem daleč okoli po sosednih farah trosili gorostasne laži čez gsp. učitelja zaradi one umrle deklice.
Razne stvari.
Domače.
f Jožef Jerman.
V ponedeljek je umrl v Sevnici bivši deželni poslanec, Jožef Jerman. Pokojni je bil v dvakratnem zasedanju zastopal v Gradcu brežki okraj. Bil je jako nadarjen in delaven, vsled česar je tudi pri nasprotnikih užival velik ugled. Z gorečim srcem je ljubil slovenski narod ter se povsod neustrašeno potegoval za njegov blagor in njegove pravice. — Čast njegovemu spominu!
(M i 1. k n e z in škof) bodo birmovali v Št. Rupertu dne 25. junija, v Laškem trgu dne 26., pri Sv. Miklavžu dne 27., v Jur-kloštru dne 28., v Razborju dne 29., v Loki dne 30. junija, v Širju dne 1. julija, v Dolu dne 2., v Trbovljah dne 3., pri Sv. Jedrti dne 4. in v Rimskih toplicah dne 5. julija. — Presvetli vladika so v nedeljo posetili preč. g. kanonika K. Gajšeka na Dobrni ter mu čestitali k zlati sv. maši, ki se bo ob-jala dne 6. julija. — V ponedeljek so se odpeljali v svojo rojstno župnijo v Konjice in odtam v svojo rezidenco v Maribor.
(Naši deželni poslanci.) Vsled zadnje velike povodnji smo dobili iz vseh krajev spod. Štajarja žalostna poročila o velikanski škodi, ki jo je napravila povodenj. Več dopisnikov se tudi huduje nad našimi deželnimi poslanci, češ, da se naj bolj odločno potegujejo za uravnavo spodnještajar-skih voda. V tem oziru moramo naše poslance braniti. Oni storijo svojo dolžnost, toda pomisliti moramo, da je spodnji Štajar slovenski, a za Slovence noče nemška deželno-zborska večina ničesar dati. Da bi bivali v naših krajih Nemci, že davno bile bi naše vode uravnane. Le plačevati moramo v Gradec, a odtam ne dobimo ničesar. Zato pa naj bo vedno glasnejši naš klic: «Proč iz Gradca, proč od Nemcev!»
(Slovenci v Pragi.) Slavnosti v čast učenjaku Palackyju in časnikarskega shoda v Pragi so se udeležili sledeči Slovenci: dr. J. Sernec, odvetnik v Celju, M. J. Nerat, nadučitelj v Mariboru, Drag. Hribar, urednik «Domovine» v Celju, Jož. Rozman, urednik «Mira» v Celovcu, dr. Ivan Krek, prof. bogoslovja v Ljubljani, Evgen Lampe, sourednik «Dom in Sveta,» Ivan Štefe, dor. Karol Blei weis, Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, Mirosl. Malovrh, dr. Jož. Kenda, Fr. Podgor-nik, Ar. Klavžar, dr. g. Gregorin, M. Cotič. Naš list je zastopal č. g. Evgen Lampe.
(«Slovenski Gospodar.») Ker se naš urednik ni mogel udeležiti časnikarskega shoda v Pragi, pozdravil je shod brzojavnim potom, želeč mu obilo uspehov v prilog slovanske uzajemnosti.
(Prenovljen ter povišan zvonik) v Št. Andražu nad Polzelo je bil v nedeljo blagoslovljen.
(Letošnji novomašniki.) Letos bodo posvečeni sledeči čč. gg. bogoslovci: Iz četrtega leta: Agrež Martin iz Pišec. Ferme Gothard od Sv. Štefana pri Šmarju. Ivane Janez iz Rajhenburga. Jurko Janez od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Kocbek Anton od Sv. Ane na Krembergu. Poplatnik Jožef |od Velike Nedelje. Potokar Gregor iz Homca na Kranjskem. Sribar Jožef iz Celja. Iz tretjega leta: Čebašek Jakob iz Smlednika na Kranjskem. MarkoSek Janez iz Teharja. Škrbs Roman iz Ruš. Stegenšek Avguštin od Sv. Lenarta pri Laškem. Tomažič Janez od Sv. Miklavža pri Ormožu. Vogrinec Janez iz Ne-gove. Žičkar Marko iz Sevnice.
(Kanonično vizitacijo) je imel generalni definitor iz Rima o. Janez Luft v franč. samostanu v Nazaretu 18. t. m., v Brežicah 21. t. m.
(Nova slovenska šola v Mariboru?) Sicer se je dogodilo uže pred 14 dnevi, ali izvedeli smo še le včeraj in zanimivo je. Mariborski mestni učitelji so imeli svojo letno konferenco, in govorilo se je tudi o težkočah, ki se kažejo pri jezikovnem pouku, seveda nemškem, kajti drugega ne poznajo. In tu je učitelj g. Kreinz izrekel, »da je pač tudi raditega toliko težav v nemščini, ker prihaja v šolo jako mnogo slovenskih otrok, ki nemški ne znajo. Mariborski občinski za-stop bi se naj poprosil, da izdatno pomnoži brezplačne nemške otroške vrtce«, da se bodo otroci lahko uže pred ljudskošolsko dobo spreobračali v Germane. Predlog se je seveda sprejel. — Torej ne slovenske ljudske šole, kakor bi velevala zdrava pamet in človeško srce, ampak otroci se imajo učiti drugega jezika, ker se ima Maribor pripravljati za Pruse. In še nekaj! Nemško učiteljstvo toži, da je v Mariboru toliko slovenske dece, pri drugih prilikah pa mariborski Nemci široko-ustijo, da je Maribor čisto nemško mesto. Oboje ne morebiti resnica, toda za njo Nemcem uže dolgo ni več mar.
(Zrelostni izpiti.) Na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru je delalo 17 učenk zrelostni izpit. Z odliko sta naredili gdč. M. Skrlec in M. Klemenčič.
(Nov vlak) Na koroški železniški progi bo od 3. julija zanaprej vsako nedeljo vozil poseben vlak od Maribora do Bibnice-Brezna. Iz Maribora odhaja ob 2 uri 50 min. popoldne, iz Ribnice-Brezna nazaj v Maribor ob 8 uri.
(Iz N a z a r e t a.) V spomin papeževega in cesarjevega jubileja se je na shodu tretjega reda na sv. Antona dan blagoslovilo krasno cerkveno bandero ob navzočnosti mnogo-brojnih tretjerednikov. Skupščina šteje 2717 udov, za gornjo savinsko dolino — častno število.
(Od gornje Savinje) se nam poroča, da hoče bramor vse poljske pridelke uničiti. — Deželni zemljemerec Notar je pregledal cesto proti Solčavi.
(Velika povoden j) je bila pretekli teden tudi v kozjanskem okraju. Dež je lil, kakor bi s škafa vlival. Narasla Bistrica je prestopila prag svoje meje in se razlila po bližnjih senožetih in njivah. Mnogo pokoše-nega sena je odnesla, drugega je pa poplavila s peskom in kamenjem. Ljudje ob Bistrici so morali zapustiti svoja stanovanja in bežati na bolj zvišene kraje.
(Slovenska Siidmarka.) Od meje se nam piše: Z velikim veseljem smo obmejni Slovenci vsprejeli vest, da se bo v Ljubljani za celo Slovenijo osnovalo društvo, podobno «Siidmarki», ki bo ohranjevalo posestva v gospodarskem oziru. Srčna hvala velezaslužnemu našemu poslancu gosp. Robiču, ki je ta predlog stavil in bo gotovo tudi skrbel, da se tem prej uresniči!
(Sijajna zmaga v Središču.) Pri volitvi delegatov za okrajno bolniško blagajno v Središču so minolo nedeljo dne 19. junija Slovenci sijajno zmagali. Nemčurski hudobni duhovi so lovili in vabili naše ljudi na vse mogoče načine, ter jim postavili nedolžne kandidate, katere pa so upali sčasoma
spraviti popolnoma pod svojo komando. A varali so se! Zavedni slovenski delodajalci in delavci so svoje glase oddali vrlim slovenskim možem! Slava jim, a nasprotniku sramota!
(Vinogradniki,) ki imajo blizu Ljutomera izabelo nasajeno, naj pazijo na neko ženo, ki žanje po goricah trsje na vrhih in s tem svinje hrani. Pisatelju teh vrstic je požela razven malega kosca celo gorico. In čujte, kake nasledke je imela ta grozna žetev! Od 40 do čez 80 grozdov je bilo na enem trsu. Kjer ni požela, je grozdje ostalo. Kjer pa je požela, se je, da slobodno rečemo, vse osulo. Torej pozor!
(Obilno deževje) je tudi v jare-ninski župniji precej škode povzročilo, posebno v vinogradih in na travnikih. Dne 16. junija se je udri večji plaz v Vukovskem dolu in je podrl posestniku Gornjaku ravnokar postavljeno leseno hišo. K sreči so nje prebivalci nevarnost zapazili in še pravočasno rešili sebe in živino.
(Koliko dače plačujemo Slovani?) Po uradni statistiki plačujejo v Avstriji, t. j. v tostranski polovici, davka: Nemci 226,691.000 fL, Cehi 156,475.000 fl., Poljaki 44,885.000 fl., Malorusi ali Rusini 31,407.000 fl., Slovenci 20,060.000 fl., Italijani 17,030.000 fl., Hrvati in Srbi 8,224.000 fl. in Rumuni 2,940.000 fl. Ker se pri zadnjem ljudskem štetju ni oziralo na materinščino, ampak na občevalni jezik, je se štelo na tisoče in tisoče Slovanov, vzlasti pa Slovencev, med Nemce in Italijane. Po uradni statistiki plačujejo Slovani 261,051.000 fl. davka, v resnici pa torej mnogo več, kar bi se moralo Nemcem in Italijanom odpisati. Resnici bi se menda ugodilo, ako bi se za Nemce reklo 200, za Italijane pa 12 milijonov; potemtakem bi na Slovane prišlo 292 milijonov; toliko torej na tiste, ki bi v državi naj bili brez pravic. Pri krvnem davku pa je število za Slovane še mnogo večje, nego pri denar-narnem; toda o tem menda drugokrat.
(Iz Dobove pri Brežicah) se nam poroča: Globoka žalost navdaja naš kraj. Sad truda na polju in up na senožetih je kmetovalcom odnesla — voda; od dveh strani, od Sotle in Save, je preplavila velika povodenj rodno polje in lepe travnike ter spremenila okolico dobovsko v valovito morje. Na travnikih je več metrov visoko blatne vode, le vršički vrb žalostno kviško molijo. Vaščani iz Loč so v čolnih drug drugemu na pomoč prihajali. V podružnico sv. Boštjana je voda pritekla do altarja. Že pred letom so občine vložile prošnjo za uravnavo Sotle, o rešitvi, uslišanju taiste ne vemo ničesar. Od koder in kdaj dojde našemu kmetu-trpinu potrebna pomoč in nujna podpora?
(Zaloga c i g a r - sp e c i j a 1 i t e t) za Maribor se namerava v kratkem ustanoviti. Natečaj je razpisan za 21. julija 1.1. ob 10. uri predpoldne v finančnem okrajnem ravnateljstvu mariborskem.
(GrofGleispach) je pri prvi seji deželnega nadsodišča povedal, da je ravno takšen prišel nazaj na svoje staro mesto, kakoršen je odšel. Žalostno, jako žalostno, gospod grof! Mislili smo, da si bo vsled zadnjih dogodkov v Gradcu in v državnem zboru nekoliko premislil, hoditi svojo staro pot. A sedaj sam izjavlja, da se ni nič poboljšal. Slovenci prej nismo imeli v grofa zaupanja, in ga torej tudi sedaj ne smemo imeti!
(Imenovanje.) C. kr. notar v Ljutomeru, gospod Anton Šlamberger, je imenovan notarjem v Kranju.
(Pri Št. 11 j u v Slov. goricah) je zasula zemlja železniški tir, da več dni niso inogli vlaki tamkaj voziti. Sedaj je zemlja odstranjena in vrši se zopet redni promet.
(Iz Hrastnika.) Marija Čudovan je padla te dni tako nesrečno s črešnje, da je v par urah po padcu izdahnila svojo dušo.
(Deželni šolski svet) izjavlja, da je da! za slovenski pouk na ljudski šoli
pri Sv. Lovrencu nad Mariborom nova navodila. V razredih, kjer je doslej vladala izključno le nemščina, bo se odslej po tri ure na teden poučevala tudi slovenščina. Vsaj nekaj!
(Učiteljske spremembe.) Stalnim učiteljem v Trbovljah je imenovan g. Robert Plavšak.
(B 1 i z u V u z e n i c e) je skočil zadnji četrtek brzovlak s tira, kakor smo že poročali. Popotnikom in železniškemu osobju se ni zgodila nobena nesreča.
(Zakupni razglas.) Zakupne obravnave zaradi nabave sena, nastelje, slame, drv in premoga se vrše dne 8. julija v Mariboru, v vojaški oskrbovalnici in sicer za okraje Maribor, Ptuj, Celje, Slov. Bistrico in Strass. Pogoji se izvejo pri vsaki vojaški oskrbovalnici, pri okr. glavarstvih in deželnih gospodarskih zadrugah.
(Voditelja) 2. številka bo izšla prihodnji teden.
(Stavke.) Zidarji in tesarji še vedno ne delajo, razven pri gospodu Dervušeku, ki se je udal terjatvam delavcev. Drugi zidarski mojstri pa nočejo privoliti v delavske zahteve. Izjavljajo pa, da so voljni vse želje izpolniti z novim letom 1899. — Tudi peki žugajo, da bodo prihodnji ponedeljek ustavili delo, ako se jim ne uslišijo zahteve.
Društvene.
(Dijaški kukinji) mariborski je daroval č. g. Val. Mikuš, župnik v Št. Juriju ob južni železnici, 2 gld.
(Delavsko podporno društvo v Celju) je priredilo v nedeljo dne 12. junija v «Narodnem domu» svoj prvi društveni shod. Udeležba je bila jako velika. Shod se je vršil mirno in sijajno, kajti socijal-demo-krati se ga niso udeležili. Gospoda govornika sta častno rešila svoje naloge. Ob koncu govorov zaorili so iz stoterih grl navdušeni živijo-klici. Na shodu se je upisalo tudi veliko novih udov. Društvo šteje zdaj že cez 300 udov. Veliko število slovenskih delavcev kateri so pristopili k društvu, spričuje nam živo, kako potrebno da je bilo to društvo. Trdno upamo, da nam ne bodo zavedni rodoljubi odtegnili svoje radodarne roke, temveč nas bodo, kot podporni udi, vsak po svoji moči in v prav obilnem številu podpirali. — Podpore naj se blagovolijo pošiljati društvenemu blagajniku g. J. Omladiču v Gaberju p. Celje. V kratkem objavimo imena vseh podpornih in ustanovnih udov društva.
(K a t. delavsko društvo v Mariboru.) Pevski zbor tega društva bo priredil v nedeljo, 26. junija ob 8. uri zvečer vrtno veselico v hotelu »Stadt Wien«. Koncerti-rala bo godba južnoželezniških delavnic. — Vspored je jako zanimiv.
(V Poljčanah) priredijo v nedeljo, dne 3. julija popoldne, narodnjaki veselico z godbo in petjem v gostilni gosp. Franca Gaj-šeka v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda. Ob slabem vremenu vrši se veselica v nedeljo pozneje. Zavedni okoličani se uljudno vabijo.
(Ciril-Metodovo slavnost) priredi kmečko bralno društvo v Jarenini v nedeljo dne 10. julija in na njo že sedaj opozarja sosede, bližnje in dalnje prijatelje svoje.
(Na Te ha rji h) priredi pol. delavsko društvo v nedeljo z6. t. m. v gostilnici g. Cajhna ob štirih popoludne svoj shod. Vspored bode: 1. J. M. Kržišnik: Kaj hočejo so-cijalni demokratje; 2. g. dr. J. Karlovšek: o našej organizaciji; 3. g. Rebek: naše zahteve. Udeležite se prav obilno.
(»Slovensko pevsko in bralno društvo Maribor«) je izvolilo dne 20. junija pri izvanrednem občnem zboru sledeče gg.: Predsednik dr. Radoslav Pipuš in podpredsednik Jakob Milavec; tajnik Franjo Čuš ter blagajnik Anton Rebol. Ves drugi odbor je ostal prejšnji. Dosedanji večletni predsednik g. Štefan Skrbinšek je prevzel petje in nadejamo se, da je bode vodil z istim navdušenjem, kakor dosedaj.
Iz drugih krajev.
(Rusijo) je zastopal pri Palackyjevih slavnostih general Komarov. Govori, ki jih je govoril slavnostne dni ob različnih prilikah, so bili od vseh slov. zastopnikov navdušeno vsprejeti. Veliki knez Konstantin je brzojavno pozdravil častilce Palackyjeve. Samoumevno je, da se Nemci hudujejo, ker se Slovani veselijo in navdušujejo.
(Shod slovanskih časnikarjev) v Pragi je sklenil, da se naj vsi slovanski časnikarji potegujejo za jednakopravnost vseh slovanskih narodov v Avstriji, da se naj potegujejo za prostost tiska, za napredek slovanske obrti, trgovine, kmetijstva, sploh za gmotni napredek Slovanov v vsakem oziru. Za slovanske časnike morajo se ustanoviti posebne poročevalne pisarne, ki bodo tudi po-
ročale o gibanju in življenju različnih slovanskih plemen ter popravljale kriva poročila jednakih nemških zavodov. Krajevna imena slovanskih krajev se ne smejo kršiti. Tujih izrazov se naj časniki izogibajo, ako imajo domače. Da bi se le odslej vsi časniki držali teh sklepov.
(C r n dež.) Koncem marca padal je na Irskem dež, povsem črn kakor oglje. Med časom, ko je deževalo, bilo je povsod tako temno, da so se morale prižigati luči, a ptice in živali poiskale so prestrašene svoja zavetišča. Oblaki, iz katerih je padal dež, bili so povsem črni. Zvezdoznanci menijo, da je črni dež povzročil dim iz mnogobrojnih irskih tovarn, ki se je v zraku pomešal z oblaki.
(V Trstu) bodo dobili električno razsvetljavo. Slovenska Ljubljana pa jo že ima.
(Ameriški Slovenci.) Slovenska cerkev v Chicagi je dogotovljena in je bila dne 12. junija slovesno blagoslovljena. Iz Jo-lieta so se Slovenci pripeljali na slavnost s posebnim vlakom in z godbo.
Svilnati damasti meter po 75 kr.
do 14 gld. 65 kr. — kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. — najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno.
6. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni
zalagatelj) v Ziirichu.
Loterij ne številke.
Trst 18. junija 1898: 38, 9, 83, 64, 21 Line	» »	49, 18 3, 85, 25
itazgla*.
Na štaj. dež. sadje- in vi-norejski šoli v Mariboru, se
podeli z začetkom šolskega leta 1898/99, t. j. 15. septembra t. I. sedem popolno deželnih ustanov in bržkone tudi nekaj ustanov okrajnih zastopov in hranilnic.
Prošniki za te ustanove — naj-manje 16 let sjari — naj svoje na štajarski dež. odbor naslovljene prošnje brez koleka s krstnim listom, domovnico, spričevali o zdravju, cepljenju koz, nravnosti, š šolsko odpustnico in ubož-nim listom vsaj do 15. julija osebno izroče pri ravnateljstvu vinorejske šole v Mariboru.
Deželni štipendisti se morajo s postavnim reverzom zavezati, da bodo po dovršenju vinorejske šole, ozir. po prestani vojaški službi 3 leta opravljali kako deželno službo na Štajarskem, ali pa, če bodo službovali zunaj šta-jarške dežele, da bodo za vsako teh let plačali 100 goldinarjev v deželno zakladnico pri ravnateljstvu vinorejske šole. V Gradca, meseca junija 1898.
Štaj. dež. odbor.
Edini narodni sladčičar T
Podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu ter veleča-stiti duhovščini, da je otvoril v četrtek, 19. majnika t. L, v „Narodnem domu" v Celjl svojo
sladčičarno,
kjer bode imel razen sladčic v zalogi tudi razne likerje po nizkih cenali.
Zlasti za godove, za veselice in nove maše se vsa potrebna naročila hitro izvrše.
Zagotavljajoč oeno in toSno postrežbo znamenuje
z najodličnejim spoštovanjem
Ivan Vrečko,
4-8	sladčičar.
Ključar se išče
za nek večji trg na Spodnjem Štajarskem po neki trgovini za železje. Oglasilci so lahko že samostojni ključarji, ali taki, ki želijo postati samostojni. Ključarstvo se bode oddalo le takim, ki bodo delali na švoj račun, a mnogo podpore in dela dobivali od trgovine za železo. Nadalje morajo biti izvežbani v vseh ključarskih delih. Svoje ponudbe naj pošljejo z izjavo svojega dosedanjega posla pod pismen-kama „J. R. 605" na upravništvo tega lista.	2-2
ttazgMas. Razpis službe.
Od podpisanega krajnega šolskega sveta se naznanja, da se odda zidanje, sploh grajenje nove šole. Zniževalna dražba bode se vršila dne 18. julija t. L ob 9. uri predpoldne na licu mesta, kjer se ima zidati nova šola.
Izklicalo se bo za 15.500 gld. Vsak, ki se dražbe vdeleži, mora 10% vadija pred dražbo pri dotični komisiji položiti.
Stavbeni načrt, proračun stroškov in dražbeni pogoji so na ogled, pri podpisanemu šolskemu svetu od 18. t. m. do dneva dražbe.
Krajni šolski svet Ljubno, dne 11. junija 1898.
Franc Liehtenegger, 2-2	načelnik.
(ali kobilo) kupim, ne «lj«» črez 10 let starega, žolte barve (Fuchs), črez 15 pest visokega. — Ponudbe pod imenom: Bominik Breznik, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah hšt. 27.	1-2
V zmislu §§ 7 in 12 postave z dne 23. junija 1892, dež. zak. št. 35, razpisuje podpisani odbor
mesto okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje ljubensko, katero se sklada iz občin Ljubno, Luče in Solčava (Spodnje Štajarsko) z letno plačo 800 gld.
Prosilci za to mesto vložijo naj svoje z dokazi avstrijskega državljanstva, opra-vičenja v Avstriji izvrševati zdravniško prakso, njih nravnosti in znanja slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje pri podpisanem odboru do 20. julija 1898.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 18. junija 1898.
Načelnik : Franc Koleno 1. r.
Za vinogradnike zelo koristna s% je knjižica:	11—17
I Peronospora "
ali strapena rosa,
ki v lahko umljivem jeziku na drobno razpravlja o navedeni trtni bolezni ter o načinu, kako se je iste mogoče iznebiti. Delce se dobi pri pisatelju Anton Kosi-jn, učitelju in posestniku v Središču na Štajarskem, za majhni znesek 12 kr. (s poštnino vred.) Vinogradniki, omislite to knjižico C svojim vinicarjem ; korist bo le VaSa !
¡»OOOOOOOOOOOOCHK)
Službo orpnista in cerkovnika
se cecilijansko izurjenemu prosilcu takoj odda.
Cerkveno predstojništvo na Teharjah pošta: Štore.	1-2
V zalegi tiskarne sv. Cirila v Mariboru
je ravnokar izišel:
tsg	os
Železniški vožnji red
za Spodnji Štaj ar Veljaven od 1. maja 1898.
Iztis velja 3 kr., po poŠti 5 kr.,- znesek se lahko poiilja tudi v poitnih znamkah.
5 LOVEN K1 LJ^T 5 fODOBAMI
Jzhaja v Ljubljani v zvezkih dvakrat na mesec~. na dveh po/ah. - Podaje pesmi, povesti in znanstvene spis&~~, posebno o slovenski domovini St ane na/eto 4gl.20kr, na pol lela 2 g/, /okr.. četrt leta Ig/ jkr. - Dopisi in denar se^. pošiljajo .DOM /M SVET-u V LJ UBL/A ///
Zahvala.
Podpisani Franc Goričan, posestnik Hotinji vasi, štejem si v dolžnost, da se si. banki „Slaviji" srčno zahvalim, da mi je že v drugič za pogorelo poslopje znatno škodo hitro in v mojo popolno zadovoljnost izplačala. Zato priporočam edini naš šlovanski zavod najtoplejše.
Hotinja vas, 17. junija 1898.
Franc GoriSan.
V najem
želi vzeti pekarijo ali gostilno. Kdo? pove upravn. „Slov. Gosp."	1-2
Rudolf Vovak.
remenur in sedlar v Mariboru
grajski trg (Burgplatz) štv. 2. se uljudno priporoča slavnemu p. n. občinstvu, zlasti pa preč. duhovščini za izdelovanja najfinejših, kakor tudi priprostih konjskih «prav in sploh vsa remenarska in sedlarska dela. — Izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča
popravila
najhitreje in najceneje. 10-10
5-25
pri
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsake j fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod 20.298, Gradec, poste restante.
Za naše ljudstvo!
mečko vprašanje
na krščansko-socijalni podlagi točno razlaga 36 stranij obsegajoča knjižica
cijaini aemoKratje,
novi „kmečki prijatelji".
Dobiva se v tiskarni sv. Cirila ▼ Mariboru, izvod po 3 kr., po pošti 5 kr., 100 izvodov stane 2 gld. 50 kr.
Znesek se lahko potlje r markah.
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobivajo :
ešne molitvice za šolarje
I komad I kr., 100 komadov 80 kr., po pošti S kr. več.
vete pesmi za šolarje
Peti natis. 8° 64 str. I komad 10 kr., 50 komadov 4 gld.
S
Janez Nedelko
naznanja, da je njegovo posestvo v Št. Jakobskem dolu, župnije Sv. Marjete na Pesnici, na prodaj. Posestvo obstoji iz lepih travnikov, njiv in gozda. Hrami so zidani in kriti z opeko. Kupi se lahko 15 do 20 oralov, kakor kdo želi. Cena se jzve pri gospodarju.	1-2
Žganjarija
R. Wieser-ja y Hočah uri Mariborn.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kaimino.	117
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi
Za birniance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
.DUHOVNI VRTEC"
v V. natisu.


Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4*50 gld.
Vožnje karte
in
tovorni listi
v
Kralj, belgijski poštni parnik
1 Red Star Linie iz Antwerpna naravnost y
Novi M in Filadijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijovana potovalna pisarna
E. Schmarda
t Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4, (pritličje n. 1.)
Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka
J. F. PEYER-a
MoscMiiei-Allee — Maribor — Hilariusstrasse.
Se priporoča p. n. občinstvu za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila.
Velika zaloga izdelanih novih nagrobnih kamenov, marmornih plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo.	16-45
Solidna postrežba in prav nizke cene.
82?
-SW¥
m m
Ü8 -
SM*
«MS
Antiperonospora Nima D mi in Ur.
Dnnaj, TI., Wiiidintihlgasse 33.
Izkušeno sredstvo, enako dobro, pa cenejše, kakor galica z apnom; škropilnica se ne maši.
Zavoj za hektoliter mrzle vode 30 kr. a. v.
Zalogo ima: V Mariboru M. Berdajs, P. Holaček; v Celju Jože! Matič; v Ptuju bratje Maurotter; v Ormožu Otmar Diermayer; v Slov. Bistrici Alojz Pinter.	4-6

Svoji I svojim!
Henrik Klemenčič,
trgovec in gostilničar v Veržeju,
naznanja cenjenemu občinstvu, da prodaja v svojej prodajalnici raznega špecerijskega blaga po najnižjej ceni, tako fino sirovo kavo kilo od gld. 120 do 2 gld., fino praženo kavo kilo od gld. 180 do 2'20, sladkor v celej grudi 38 kr., na drobno 40 kr. kilo, dobro laneno in laško olje za salato liter od 38 do 46 kr., kakor tudi razno železo, kose, srpe, motike, itd. V gostilni se dobiva pristno vino iz ljutomerskih in sosednih goric od 28 do 56 kr. liter, dobro žganje od 28 do 80 kr. liter. Skrbljeno je vedno tudi za dobra jedila.
Priporoča se 1-4	Henrik Klemenčič.
vsakih vrst za domačo in javno rabo, za kmetijstvo, stavbe in obrt.
NOTOST *Po Bower"Barffovih patent'
ehtnice
najnovejših, zboljšanih izdelatev.
Tehtnice decimalne, centezimalne, na kembelj in mostneod lesa in železa'za
nih inoksidacijskih sesalkih.
inoksidirane sesalke
so obvarovane zoper rjo.
Ceniki gr&tls in franko
Se dobiva v vseh trgovinah s stroji in železom, v tehničnih, vodovodnih in vodnjakekopnih podjetjih itd. Zahtevaj izrečno:
Garvenove inoksidirane sesalke, ozir. Garvenove tehtnice. HC 5-26
trgovinsko, prometno, tovarnarsko, kmetijsko in obrtniško rabo. Tehtnica za osebe, za domačo rabo, za živino. Komandltna zadruga za sesalke in izdelke strojev.
WPAD\/rMQ ni IN A I M- Wallfischgasse 14.	Ceniki
. UMnVLIlO, UUI1MJ, \ I. Schwarzenbergstrasse 6. gratis in franko.
Svoji lt svojim!
Anton P. Kolenc,
trgovec v CelJI r „IVarotlnetn r/OMiii'' in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. .
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, laneno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino.
Z velespoštovanjem 16-52
Anton P. Kolenc.
Najboljše možnarje za streljanje proti toči,
dalje
novoiznajdene ,brzostrelne in varnostne možnarje'
fS^ISlSB
(katerih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo mnogo hitrejše kot navadni možnarji); najboljše in najnovejše kmetijske stroje; vse sestavne dele iz železa za mline, žage, tovarne in druge obrtnijske naprave
izdeluje in prodaja po tovarniških cenah garancijo
tovarna za stroje in livarna
Pehani, Lorber in dr.
v Žnleu pri Celji.