Katolški cerkveni list. Tretliiik: Ur. JTanez M£r i z asloni Poijavar M V Cetertik 18. Prosenca. iS ift. Kratki premisliki iz s. evangelija za tretjo nedeljo po razglase nji Gospodovim. (Mat. 8, 1—13.) otem. ko je Jezus na gori dalj časa učil, in svojim poslušaveam nebeške nauke oznanoval. je hotel to, kar je z besedo učil, z djanjem poter-diti, in svoje nauke s čudeži podpreti. — Ko je Jezus z gore prišel, je prišla velika množica za njim, in gobov mož je pristopil in pri nebeškim ueeniku pomoči v svoji veliki nadlogi iskal. Gotovo je Jezus tega bolnika serce s svojo vsigamogočno milostjo pripravil, de je bil vredin uslišan biti, in de je Zveličarju priložnost dal svoje nauke z velikim čudežem potcrditi. Kako lepa, posebnih naukov polna je bila proš-nja tega bolnika: ..Gospod, če hočeš, me zamoreš očistiti". S to prošnjo je na znanje dal, de veruje v Jezusa, kakor v Boga, de popolnama zaupa v njegovo moč, in dc se popolnama podveržc v njegovo sveto voljo. Gobovi mož si Jezusa ni mislil kakor zgol človeka, zakaj, kakor pravi sveti evangeli, on sc jc vergel pred njim na svoje kolena, in na svoj obraz. To je bilo unajno znamnjc njegoviga notrajniga če-šenja, s kterim je Jezusa kakor Boga molil. Tudi njegove besede poterdijo njegove notrajne misli, zakaj on ni rekel: ..če ti Boga zame prosiš", tudi ne: ..gospod ozdravi me", ampak: ..če hočeš, me zamoreš očistili". Veroval je tedej , »le ga Jezus s svojo voljo zamore ozdraviti: toraj jc veroval. dc je Jezus tudi Bog. Te kratke besede bolnikove pa tudi očitno kažejo njegovo terdno in nepremakljivo zaupanje v Jezusa: on namreč ni nič dvomil, ali mu bo Jezus hotel ali mogel pomagati, temuč terdno je bil prepričan. de mu bo pomagano, zato ni prosil zdravja, temuč v živim zaupanji, kakor de bi bil že dosegel, kar je želel, je le rekel: -Gospod, če hočeš, me ozdraviš". Pa vender popolnama sc je vdal tudi v voljo Jezusovo. Veroval jc, de mu Jezus zamore pomagati , pa tudi terdno upal jc to od njega: pa vender jc svoje ozdravljenje tako rekoč v Jezusove roke zročil, dc jc s tem svojo ponižnost, svojo ne-vrednost na znanje dal, prepričan tudi od imenitne resnice, de to, kar človek želi, pred Bogam ni vselej dobro, iu človeku ne vselej v pravo srečo in zveličanje; zato je rekel: „Cospod, če hočeš", to je: ..Gospod, če ti previdiš, dc je zame dobro, me ozdravi, če bi pa zdravje telesa moji duši utegnilo škodvati, sim pripravljen nadlogo, ki mi jo je Bog naložil, do smerti voljno nositi". O lep zgled za vse kristjane, kteri v svojih nadlogah in potrebah pri Jezusu pomoči išejo! Naj pridejo predenj z živo in ponižno vero, z nepremakljivim zaupanjem, kakor govori s. apostel Jakob : ..Kdor dvomi, je enak morskimu valovu, kteriga veter žene in semtertje meče. Tak človek naj nikar ne misli, de bo od Gospoda kaj prejel". Kteri pri Bogu pomoči išejo, in žele nadlog rešeni biti, naj se popolnama v njegovo sveto voljo zroče, in naj njemu pripuste zažcljcno pomoč, ktero jim bo dodelil ali pa odrekel po svoji modrosti; zakaj on nar bolj ve kaj je njemu v čast in njegovim stvarem v zveličanje, in gotovo je, kar uči sveti Pavi, de tistim, kteri Boga ljubijo, vse reči, toraj tudi nadloge in terpljenje, v dobro, to je v zveličanje zadenejo. Jezus je pa pri tem bolniku tudi pokazal, de taka popolnama prošnja, ktera je s terdno vero, z nepremakljivim zaupanjem in z ponižno vdajo v sveto voljo božjo storjena, pred Bogam ne more zaveržena biti: on je prcčudno ozdravil nesrečniga s svojo vsigamogočno besedo: ..Hočem, bodi čist". Jezus se je pa vender, preden je svojo vsigamogočno besedo izgovoril, goboviga dotaknil. Zveličar je bil v celim starim testamentu pervi, kteri se je gobov iga človeka dotaknil, kar je bilo v postavi budo prepovedano. Jezus je bolel s tem pokazati, de je on nad postavo, de je on Gospod postave, dc za njega, ki je vir vse čistosti ni nič nceistiga. temuč de mora vse nečisto, čigar se on s svojo neskončno milostjo dotakne, čisto postati. Gobovi človek je po nauku več cerkvenih uče-nikov podoba celiga človeškiga rodu, kteriga je Zveličar njegovih gob, to je njegovih grehov, očistit z nebes na zemljo prišel. Tudi vsak grešnik posebej je v tem gobovim človeku upodobljen. Jezus je naš zdravnik, pri kterim moramo zdravje v boleznih svoje duše iskati. On nas očisti s svojo vsigamogočno gnado, vender pa hoče, de se duhovnarn skažemo. Mi moramo svojo bolezen duhovnim razodeti, se pred njimi svojih grehov izpovedati, iu uni nas od vežejo z oblastjo, ktero jim je Jezus sam dodelil, in nas očistijo vse hudobe naših grehov. Be se je Jezus goboviga s svojo roko dotaknil, je bilo znamnje njegove vsigamogočne gnade, s ktero je hotel bolnika ne le očistiti, temuč tudi čistiga ohraniti. O kako veliko moč ima pač res Jezusovo sveto meso! Ali ne bomo tudi mi očišeni in vse nečistohe obvarovani, če se nas Jezus sam dotakne s svojim svetim telcsaui, kadar v presve-tim Zakramentu njegovo sveto rešnjc Telo v svoje usta in v svoje seree prejmemo? Hcci tedcj , o Jezus , ti vsigamogočni zdravnik naših od grehov omadežanih duš, reci vsigamogočno besedo : r H oceni, hodi čist-. Potočnik. Lepo djanjf ino ncliai\je »cdajuji^a papeža P^a IJL. (Konce.) Eniga dne dobe papež Pij IX. pismo, ga od-pečatijo in berejo milo prošnjo eniga otroka, kteri je imel revno, staro in belehno mater in je veliko pomankanje terpel. V svoji potrebi k papežu zaupanje vzeme, jim piše in jih lepo prosi za37pao-lov de bi si zanje nar potrebnišiga živeža nakupil, ter perstavi, de bo drugi dan po nje prišel. Ino res otrok pride, ustmeno svojo prošnjo ponovi in papež mu en zlat podelijo. „0 svet oče", pravi otrok, „to je le sedemnajst paolov in jaz jih sedem in trideset potrebujem'-. — Papež iz svoje denarnice vzamejo en drug zlat in ga otroku podajo; ino ta močno ginjen poklekne, se zahvali ter reče: .,Zdaj so pa trije paoli preveč in nimam ničesar vun dati". Papež se mu posmejajo rekoč, naj le vseobderži: in ko odide, svojiga strežeta za njim pošljejo gledat, ali bo res vse to kupil, kar je rekel: kar se je tudi zgodilo. Na to so se papež še bolj vneli za njega, ga pred se pokličejo, pohvalijo in mu ob-ljubijo, de hočejo zanj posebno skerb imeti in kam učit ga dati. Oh svet oče! otroče odgovori zlo žalostno , svoje matere ne moreni zapustiti. ker nimajo razun mene nobeniga, de bi jim kaj postregel. ~Xo . so rekli papež, „ker sta oba ubožna, ti in tvoja mati, bom pa za obedva skerbel". Kako pravični so Pij IX., naj prihodne zgodbe povejo. — Neki vradnik ministerstva je že dvajset let na visi službo čakal in večkrat prosil za njo. pa vselej je bil odpravljen z tem izgovoram, de nima potrebne znanosti za tako visoko službo. Ves otožin gre k papežu in se pohlevno potoži zoper to njemu storjeno krivico. Papež ga milostljivo poslušajo. vse njegove razmere izprašajo in mu rečejo. naj se ročno usede, pero ino papir vzeme in odgovor da na to kar ga vprašali bodo. Ino ko se je ob kratkim prav dobro odrezal, so berž poslali po kardinala, kteri je bil te krivde gnusen in mu velijo: rEmincncija! en vradnik, kader se na take tako težke reči tako dobro zastopi, je dosti razumen za to službo, ktero mu oni vedno odtegujejo. V dveh dneh se mu stori, kar mu gre, in se na-djam, de v prihodno se ne bo več kaj takiga primerilo". — Drugikrat grejo papež v svoj vert sprehajat se, in nasprot jim pride vojak, hleb kruha v rokah deržaje in ga da polkovniku, ki jc papeža spremljal, de bi ga pogledal, kako jc slab in ko-mej za vžiti. Papež hleb v roke vzamejo, se prepričajo, de v resnici je slab, pustijo še več hlebov prinesti in spoznajo, de njih prostim vojakam se huda krivica godi. Peka, kader je po pogodbi za vojaštvo kruh pekel, ojstro primejo in na njegove iztroške dajo drug kruli izpeči: polkovniku pa so naročili, dc naj gleda. de vojak zato kaj kregan ne bo. <*) Eu paolo je poltriuajst krajcarjev namiga denarja. Po tim popisu se vidi, kakodobriga, usmilje-niga in ljudoljubniga serca in kako bistroumne glave so scdajnji papež Pij IX. Pač hudobni in gerdi so, ki nad njimi svoje jezike brusijo in nar gerši laži zoper njih poštenje med ljudi zasevajo, jim mnoge zaničljivc primke dajajo, priprosto ljudstvo sleparijo in v zmote pripraviti želijo. „Xc sodile na oči, ampak sodite pravično sodbo*. Joan. 7, 24. Oglas škofov Primorsko-Krajnske cerkvene okrajne v Ilirskim kraljestvu pri Avstrianskim ustavnim deržavnim zboru v Kromeriži. Poslovenil J. Vole. Visoki deržavni zbor! (Dalje.) I. Katolška cerkev, h kteri se presvetla cesarska hiša in veliko veči število Avstrianskih der-žavljanov spozna, vender v resnici zasluži, de bi škofje te ne še le od včerej obstoječe cerkve po postavi pravico imeli, v zavarovanje njenih ne-oddatljivih pravic po mnozih cerkvenih okrajnih ali po škofijah Avstrianske deržave lastne cerkvene zavetnike za deržavni zbor zvoliti in tje poslati, in ker je več tacih cerkvenih reči, ki se brez poglavarja cerkve prenarediti ne morejo in ne smejo, toraj se kaže očitna potreba s svetim Stolam ( s papežem) terdno in nepremakljivo pogodbo skleniti, po kteri bi se vse cerkvene zunajne reči po novi deržavni naredbi vravnale, potem bi se katolški duhoven v Avstrii množili zadreg znebil, v ktere je dosihmal od strani deželske vladije zadeval; zakaj per taki eno-strauosti se prepiri med deržavo in cerkvijo ne dajo odverniti, iu vender niso taki prepiri ne cerkvi, ne der za v i v prid, in od njih bo tisti odgovor dajal, ki jih odverniti ni hotel. — Ali se ne bo mogla katolška cerkev z očitno besedo zavarovati, če bo deržava per dajanji postav, ki zakone katolčanov zadevajo, enostransko ravnala, če bo neodatljive pravice katolške cerkve, ki pogoje zakramenta zakona stavi in razsodi, če so vse k zakramentu potrebne pogoje dopolnjene, popolnarna spred oči spustila , in če se ne bo hotla per dajanji zakonskih postav s katolško cerkvijo sediniti, kar bi bilo vender v pokojenje toliko milijonov katolškib deržav-Ijanov , in odvcrnjenje hudobne razveze zakona pod zazdevo pravice, prav močno vošiti. II. Poprejšnja postava deržavne vladije, po kteri so škofje svoje visi pastirske sporočila na duhovšino in verne, predin so jih razposlali, pred deželsko gosposko položiti mogli, je po sploh dani prostosti natiskati in govoriti, že tako vzdignjena; pa tudi spogovori škofov s poglavarjem cerkve v rečeh, ki vero, zaderžanstvo in cerkvene šege zadevajo , kteri spogovori so dosihmal po unim kra- ljevim ^1) o padeu tako žalivno uteževani bili, in so se le po dovoljenji deželske oblasti zgoditi smeli, morajo popolnarna prosti dani biti, in š olje v nepremakljivi zvestobi s Kristusovim namestnikam na zemlji terdno in na tanko sklenjeni, ne morejo in ne smejo še dalje terpeti, de bi pred, ko na papeža pišejo, deželsko vladijo pervoljenja prositi mogli, in po tem ko papeževe dopise prejmejo, jih še le po dovoljenji deželske gosposke razglasiti in spolnovati smeli: zakaj oni ne morejo razsodil in naredb poglavarja cerkve v njenih rečeh vtiku deželske oblasti pušati, ker Kristus ni dcržavuimu vladarstvu voditve svoje cerkve zročil, ampak apostelj nam in njih naslcdnikam, in je svetiga Petra in njegoviga naslednika poglavarja cerkve postavil; toraj bi bilo očitno razdiranje edinosti, kije nar bistovnejši lastnija katolške cerkve, ako hi njo-nimu poglavarju nar vikši cerkvena vladarska oblast, in vse tiste pravice povsod zagotovljene ne ostale, brez kterih bi rimsko cerkveno poglavarstvo kot gola senca in prazno ime postalo: pa bi bila tudi gerda nespoštljivost do katolške cerkve. ako bi samo ona povsod tako v berzdi deržana bila. med tem ko je vsim drugim ninogovcrstiiim družbam nar prostejši početev zagotovljena. HI. l eivna služba katolške cerkve je od lloga postavljena. Povelje Izveličarjevo do njegovih aposteljnov: ..Po j te p o vsim svetu in o z na nuj te e v angel i v si nt stvarem" r.e dopusti, de hi se njih nasledniki, škofje od deržavne oblast smeli dati zaderževati ali omejevati v prostim spolnovanji pri— digarske službe, v prostim oznanovanji uka cerkve, v nezaderževavni dovzetni njenih prostovoljnih spoznovavcov, v podeljenji ali v zaderžanji cerkvi zročenih zakramentov, ali druzih blažil (zegnov). Shaja se pa tudi sploh že iz zau-inena ali zapopadke svobodne ustave, ktera vsini deržavljanam dodeli popolno prostost v veri. vest: in v službi božji, de je sleherno vtikanje deržavne oblasti v zgor imenovane zgolj cerkvene reči, h kterim se tudi vredovanje službe božje iu družili k nji gredočih opravil, cerkvene šege, andohti itd. peršlevajo, clo nedopustljivo, in škofje, ki vse določitve in naredbe v cerkvenih rečeh, kakor tudi sploh ohranitev cerkvene vladije popolnarna sebi perlastiti morajo, bi tudi ne mogli dopustiti, tle bi kak duhoven, kterimu le samo njegov škof cerkvene oprav ila naročiti zamore, k tacim otl dczclskiga vladarstva morde še clo v tacih okolišinah permo-ran bil, v kterih jih po cerkvenih postavah opravljati ne sme; zatorej bojo škofje cerkvene pravice in njih spolnovanje terdili, de so duhovske in deželske osebe, dokler se v katolški cerkvi znajdejo, v cerkvenih rečeh tudi cerkveni oblasti in sodbi podveržene, in sosebno morajo svojo pravico ter- diti, hudobne in terdovratne prelomovavce cerkvenih postav z cerkvenimi kazni kaznovati, ter jim posamezne ali pa vse cerkvene dobrote odvzeti, ali pa še clo od cerkvene srenje odločiti, sicer pa nočejo, dc bi se duhovni v zgolj posvetnih rečeh raz-sojevanju in obsodbi deželskc gosposke odtegnili. IV. De bo pa učivna služba katolške cerkve od duhovnov, ki so po svojim poklicu zučeni, prav opravljevana, ne more katolška cerkev duhovskih seminišnic uterpeti. De bojo pa v duhovski stan namenjeni mladenči svojima svetimu poklicu kdej zares vgodovali, morajo ne le samo po pravi učenosti v svoji sveti veri tako vterjeni biti, de bojo vstani, svoji duhovski oskerhi kdej zročene — krive vere in nevere obvarovati, in sleherniniu krivimu nauku z vso močjo se vbran postaviti, ampak se morajo tudi prav posebno v vsih tistih čednostih vterditi, ki morajo biti duhovskimu stanu lastne. Vterjena čednost se pa ne najde brez dolge vaje: zato morajo mladenči, ki se duhovskimu stanu vdati hočejo, dalj časa svetu, njegovim hudim zgledam in prekanjenim zapeljivostim kolikor mogoče odmaknjeni biti, de v bližnji in ncmotljivi obhoji z Bogaui srečo in blagost čednosti okušajo, in se uče spoznati, de je Bogu popolnama vdano serce nar dražji človekov zaklad na zemlji. Le samo tako oserčno in iz lastne skušnje zajeto prepričanje jih zamore vabljivosti v greh zavarovati, in k vrednima perporočanji čednosti vneti. Za tega voljo mora katolška cerkev stanovitno tirjati, de ne le samo duhovske scminišnicc v popolni škofovi prostosti — toliko želj ni ko v duhovskiga stanu po lastnim zvoljenji va-nje vzeti, kolikor jih školija potrebuje . in vse skupej ves čas njih bogoslovskiga poduka v snninišnici odgojiti — obstanejo, ampak tudi de se od strani deržavc nikakoršni zaderžki od Tridentinskiga zbora perporočeni napravi škofijskih malih seminišnic nasproti ne stavijo: zakaj kolikor dalji je vaja, toliko veči je čednosti moč, toliko veči poklica krepkost. De pa vikši voditev teh odgojilšnic za prihodnje duhovne nikomur driizimu ne gre. kakor škofu, je po naturni in božji pravici brez dvoma: — ker le duhovske odgojilšnice so naredbe cerkve sosebno za nje lastne namene, kterili ponaturni in od Boga postavljeni zavetnik je škof. Ta nima samo pravice, ampak je tudi per vesti dolžan, in Bogu zato od-govorljiv, duhovni prid njemu zročene čede osker-beti, in njemu je naložena skerb, dc cerkev tudi zares vredne in poklicokrepke duhovne dobiva, kar se le po prostim zvoljenji za duhovski stan perprav-nili mlade lice v, in po njih odgojitvi k poklicokrep-kim duhovnam zgoditi zaniorc. V čim pa ta pokli-cokrepkost obstoji, pa spet le škofam določiti gre, zatorej imajo le oni zapovedati. kako gre v du- hovski stan namenjene mladenče odgojiti, pa tudi per izvoljenji njih učenikov razločivno besedo govoriti , in ravno zato se morajo očitno zavarovati v tem, de ne bojo nikdar taki predniki v seminiš-nici ali pa učeniki bogoslovstva postavljeni, kterim bi škof učitev in voditev svojih hrananeov zročiti pomišljevati mogel. — Sicer se pa mora bližnja zadeva deržavniga prida z imenovanimi duhovšni-cami spoznati, tode vtek tih ne more deržavi nikdar nevaren, ampak le podpiravin biti, in cerkev ne more perpustiti. de bi iz verne denarnice, ki je cerkvena in ne deržavna lastnina, plačevane du-hovšnice kot deržavne naredbe obveljale, in sicer tako gotovo ne, kakor gotovo deržava in cerkev niste ena iu ravno tista naredba. I Dalje silerfi.» Zgodbe katolške eerkve. Sj>i>al Peter tlicinger. Časi pred Kristusa m. Pripravljanje na Odrešenika in njegovo c e r k e v. Od začetka sveta 4000 let preti Kristusam d« njega rojstva. 6. Per vi stan človekov, greh in obljuba Odrešenika. Ko je človek prišel iz roke Boga Očeta, vsi-gamogočniga Stvarnika, se je znašel v stanu pravičnosti in svetosti; njegove dušne moči so bile na visi stopnji, kakor je pozneji najti; tudi je bil z Bogam v lepi in prijazni zvezi per svoji nedolžnosti. To nam pričajo svete pisma: to poterdijo tudi stare zročila vsih narodov, zlasti v pripovedih in pesmih od zlatiga veka. — Pa za človeka jc bil kakor za angele v začetku čas skušnje postavljen, in pervi oče človeškiga rodit z Evo svojo ženo ni obstal v božji zapovedi: zapeljivost stare kače Satana, zaverženiga angela, mu je bila v spodtikljej, de je grešil. Zgubljena je bila potem nedolžnost, pravičnost iu svetost: zgubljen je bil pozemeljski in nebeški raj : zemlja je bila prekleta, postala je dolina solz: brezin pogube se je odperl. Satanova oblast se je razširila: in duša in telo človekovo je mnogi slabosti in revi zapadlo. In to ni veljalo samo za eniga človeka, ampak za cel človeški rod. Od tega padca človekovima nam pripovedujejo zopet svete pisma: pa tudi razne vere narodov imajo več ali manj spomina od take nesreče, in modrijani iz srede nevereov so sodili, de mora nekako posebno zailolženje človeške reve krivo biti, zakaj iz rok nature ali stvarnika ni moglo tako priti. Ali Bog se je na to človeško revo usmiljeno ozerl: on perviga človeka ni kar pokončal, le iz paradiža ga je pahnil v kraj, kjer je zamogel pokoriti se: per njegovih oslabljenih dušnih močeh se mu je še daljej hotel razodevati; in zlasti mu je dal obljubo Odrešenika, kteri bi kači glavo sterl, človeka iz njene oblasti otel, in zopet z Bo-gam spravil. Ta obljuba je bila pervimu človeku storjena, njegovimu rodu dostikrat ponovljena, in je veliki zapopadik svetih bukev stare zaveze. De-siravno jc med neverskimi narodi ta obljuba zlo pozabljena bila, se vonder nje sled še najde v sredi domišljenih pripoved. Po obljubi Odrešenika jc bila neka zaveza med Bogam in človekam storjena, ktera se zavoljo nove po prihodu Odrešenika narejene stara zaveza imenuje; in s to se je jelo pripravljanje za nov človeški zarod — za cerkev Mesijevo. 7. Vera in zgodbe očakov. Ker se je prihod Odrešenika do 4000 let po pervi obljubi odtegnil, v tem času Bog človeškiga rodii ni pustil brez razodeuja svoje resnice in postave , ne brez ponovijenja svoje obljube. Govoril je z Adamam v njegovim bivanji zunej raja, svaril je hudobniga Kajna, prijazniga se jc skazal Se tu in Enohu. — Ko so se človeški otroci bolj pomnožili, pa tudi v svojim nagnjenji in prizadevanji bolj in bolj spačili, se je Bog hotel nad njih hudobijo maševati, in sicer tako, de bi bila ta ka-zin večno svarilo ljudem, in vedin opomin na Gospoda vsili reči, in na nestanovitnost in minljivost sveta. Poslal je vesolj in potop, v ktcrim je bil le Noe s svojo družino ohranjen, ker je bil sam še pravičin znajden. Zgodilo se jc to 1. 2348 pred Kristusam. Spomin na to strašno zgodbo se je tudi obderžal med vsimi narodi v izhodnih in zahodnih krajih, sicer v razni podobi: še divjim Amerikan-cam je bila nekaj znana ostala. — Bog je dopustil, de se je svet zopet ponovil, in de se je zemlja zopet iz srede voda pokazala; Noe pa s svojimi sinovi, Semam, Kamam in Jafctam po božji previdnosti otet, je postal drugi oče človeškiga rodu. Noetovi mlajši so se naglo množili, spačenost greha se jc kmalo med njimi kazala, in čudna zmešnjava jezikov ob zidanji babilonskiga turna jih je prisilila, se po svetu raziti. Sem o vi mlajši so posedli sprednjo Azijo in severno Afriko, Jafetovi drugi veči del Azije in Evropo, K a m o v i nekaj južne Azije z otoki v velikim morji in not rejnjo in južno Afriko; iz Azije je v neznanih časih še Amerika svoje sta-novavce dobila. Narodi po zemlji razkropljeni so sicer s saboj nesli svete zročila svojih očetov: vonder nevero, malikovanje in s tem spačeno življenje jc kmalo vse človeštvo v Last hotlo prevzeti. Tu jc Bog poklical Abrahama iz Kaldejskiga, 1. 1925 pr. Kr.: peljal ga je v deželo Kanaansko, in obljubil mu je, ga v veliko ljudstvo storiti, mu deželo tisto v last dati, in po njem in njegovim zarodu v s e n a r o d e n a z c m 1 j i b 1 a g o s 1 o v i t i, ako bo on svojo hišo in svoje otroke učil, poti Gospodove se deržati, in pravico izpolnovati. Posebna zaveza je bila med Bogam in Abraha-mam storjena, in obrezovanje Abrahamoviga zaroda je imelo njeno znamnje biti. Abraham je živel terdniga zaupanja v Boga in resničnost njegovih obljub; pred njegovimi očmi je hodil, pobožno in zvesto njegove pota ohranil, in vso svojo srečo in vse svoje upanje nadepolno v božje roke izročil. Tako sta ravnala tudi Izak in J ako b, Abrahamova naslednika, kterima je Bog tudi obljube popred storjene ponovil. Jakob je šel za svojim sinam Jo-žefam I. 1706 pr. Kr. s celo svojo družino v Egipt: na svoji smertni postelji je še pričal svoje zaupanje v prihodnje zveličanje, in svojim sinova« je zraven poslednjih naukov od božjiga Duha navdihnjen prerokval, de kraljeva palica od J ud a t a. njegoviga četertiga sinu, ne b o o d v z e t a, dokler ne pride on, kteri mu je poslan imu biti. Po takih potih se je vera v praviga Boga in upanje Odrešcnika per očakih ohranilo. (Dalje sledi.) Sedaj uji olisir katolške cerkve. Spisal Valentin Šežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 6. Češko ali P e m s k o kraljestvo. Od mest na Ceskim imenujemo tu: a) Praga (Praha, Prag) v sredi dežele in nje poglavitno mesto je na obed veh straneh vode Mol-dave (tudi Veltava imenovana), ki je tu čez 170 stopinj široka, tez njo je velik most, 1790 čevljev dolg, 35' širok in 42' visok, na 16 stebrih iz rezaniga kamna storjen. Cesar Kari IV. je bil v I. 1357 ta most perčel, in pod kraljem Viadi-slavamll. vi. 1503 je bil on dokončan. Do 170.000 goldinarjev so znesli njegovi potroški. Po obedveh straneh liga mosta stoji 28 podob (štalevj Svetnikov, med kterimi je nar imenitniši bronasta podoba sv. Janeza Nepomučana, ki jc bil 16. Ve-likotravna 1383 na povelje grozovitniga cesarja Venceslava 1. iz tiga mosta v vodo veržen. — Okoli vsiga mesta Praga je 4 ure hoda, tu prebiva do 128.000 ljudi, kterih bo 3- Cehov in Nemcov. Judov je v Pragi čez 6000, ki imajo 10 shodnic (sinagog), i.i že od II. stoletja v umazanim kraji Judcnstadt, kjer imajo čez 278 visokih, ne lepih hiš, prebivajo. Luterani in Kalvinei imajo v Pragi 2 tcmpelna. Katolških cerkva v Pragi je 49, med timi je 21 farnih, kapel je 6, kloštrov 15 in kasarn 12. V I. 1348 je bil cesar Kari IV. v Pragi vseučeliše postavil, ktero je v I. 1409 do 20. študentov štelo: tudi današnji dan je Praško vse- melise še sloveče, in ima blizo 3350 študentov, kterim 47 profesorjev in 15 adjunktov nauke deli. Vse mesto ima 4 poglavitne dela: Altstadt, kjer je tudi Judenstadt, \eustadt, Kleinseite, Hradšin, in predmestja Karolinenthal, Višehrad in Smibov. V delu Altstadt je stara cerkev Marije IHvicc (T hcin kirehe), ki jo je bil že v 9. stoletji Bor-rivoj, pcrvi keršanski vojvod Čehov so/idal. Sc-dajnjo podobo so dali ti cerkvi nemški kupci v Pragi v I. 1407. — V stari farni cerkvi sv. Gala je Jane/ Hus svojo novo vero pridigval. — Cerkev sv. Frančiška Scrafskiga per križankih z rndečo zvezdo ima lepe malaue podobe in visoko kuplo. Farna cerkev sv. Jakopa z krasnim spominkam če-skiga kanclerja in Joaniškiga priorja grofa Vrati-slava Mitroviškiga. V velikim poslopji „ColIegium rieinentiniim** (od Jezuitov sozidano) so šole za modro- in bogoslovce, 2 cerkvi, latinske šole in v^eačcliška knižnica. — V mestnim delu Neustadt cerkve: sv. Ignacija lepo sozidana, sv. Metana, Marije Sncžnice, sv. Henrika, sv. Adalberta, sv. Janeza Nepomučana . in prelepa cerkev vnebovzetja 31 a rije IHvicc iu sv. llicrouima. V nekdajnim klo-stru Jezuitov tu je ztlaj vojaška bolnišnica. — V Kleinseite je slavno znamnjc v spomin strašne kuge v i. 1713. Med božjimi hišami tuje nar lepši cerkev sv. Miklavža, od Jezuitov sozidana. Tudi cerkve sv. Tomaža in Maltcžanov ste lepe. — V II rad si n u je c. k. dvorni grad, še veči kakor na llunaji. v I. 1774 dodelan. On ima 440 sob ali cimrov: tu prebiva zdaj od 2. Grudna 1H4H pre-svitli cesar Ferdinand I. z cesarico Mario-Ano. Tudi cesar Rudolf II. je tu prebival, in njegov^ zaklad je hil do *7 milijonov vreden. Saksonski kur— first Janez Jur ga je bil v I. 163* obropal: 50 voz je bil on napolnil z dragim ropam, iu kar je bil popustil, so potlej še švedje vzeli. Tukaj jc stara gotiška in imenitna škofijska cerkev sv. V i d a. Zc v I. 1344 jo je bil cesar Kari IV. pcrčcl zidati. Na desni strani velikiga altarja v nje je grob sv. Janeza Nepomučana. Na marmorskint stolu (Gestell ) je srebern grob (Sarg), ki ga 4 veliki angeli iz srebra derže: zraven njih sedijo 4 manjši angeli z svečniki. V srebernim grobu je drugi iz kristala . in v limu so še le kosti sv. Janeza. Njegov še rudcc jezik sc posebej hrani. Nad grobam jc drago židano nebo razpeto, kteriga 4 konce od zida doli visijoči 4 sreberni angeli deržijo. |6. dan Vclikotravna pride od vsili krajev Českiga veliko romarjev semkej, in 3 dni terpi obhajanje praznika >v. Janeza. Izmed I* stranskih kapel te slavne cerkve je ,»rav krasna kapela sv. Vencelna (Wa-clava) ccskiga patrona. Cesar Kari IV. jo je so- > i tj tla it j -»potlej. zidal v 1. 1347, njene stene so z napol žlahtnimi kamni tako vložene, de je viditi, kakor de bi bile izmalanc. V kapeli sv. Sigismunda, kteriga kosti je bil tudi cesar Kari IV. iz Burgunda v Prago prepeljal, je velik bronast svečnik, kakor pravijo, še iz Salomonoviga tempelna v Jeruzalemu. V turnu ki posebej stoji, in je 314 čevljev visok, visi 7 zvonov, kterili nar težej 227 centov vaga. — Da-Ijej jc v tim delu mesta cerkev vnebovzetja M. O. per minihih sv. Norberta (Premonstratenzarjih). Orgle tukaj so zamerkljivosti vredne; one imajo 3 klaviature, 50 registrov in 3 m 77 pišal. b) Kraljev Gradec (Koniggriitz) močna terdnjava pri vtoku vode Adler v Labo, ima 7600 ljudi. škofijška cerkev in cerkev nekdajnih Jezuitov ste lepe. — c) Kutna Gora (KuttenbergJ jc nekdaj , ko so rudarske jame veliko srebra dajale, do 20.000 ljudi imela. Zdaj so te jame, nar glo-bokejši, kamor človek pod zemljo pride, veči del izpraznjene. Blizo 8500 ljudi je še v tim mestu, ktero ima 9 cerkva, nar lepši med njimi je gotiška sv. Barbare. — d) Budiegovice (Riiducis) z 7500 prebivavci, so od 1. 1783 škofijski sedež.— e) V Klatovski kresii je mestice Nepomuk z 1440 ljudmi. Tukaj je bil v 1.13*3 ali 1330 sv. Janez Neponiučan od pobožnih in že bolj postarnih staršev rojen. Na mestu, kjer je bila hiša njegovih staršev, je zdaj slavna, njemu posvečena cerkev, iu v nje njegova iz srebra storjena podoba ali šta-tva. Veliko tavžeut ljudi pride 16. Vclikotravna sem na božjo pot. — f) V kupčiskim mestu P i 1 z c n (Pil-senj, kjer do 9000 ljudi prebiva, ima velika cerkev 30 sežnjev visok turu. — g) V Lokeški kresii (Ellbogen) so slavne toplice Vari (KarlsbadJ. Že v 1. 1370 je bil cesar Kari IV. timu kraju mestne pravice dal. Povesti pravijo, de je hil ta cesar v te, tistikrat še z gostimi gojzdi zarasene kraje na lov (jagoj peršel. Pes teče za jelenam, in se opari v vroči vodi, ki je tam iz zemlje vrela, in zacvili. Tako so bile te toplice najdene, ktere zdaj 3000- 4000 ljudi na leto obiše. — h) Lie-tomicrzice (Lcitmeritz) je lepo mesto z 4300 prebivavci. Škofijska cerkev sv. »štepana v I. 1655 sozidana se sme nar lepšim cerkvam na Češkim per-šteti. Vojvod Spitignev je bil že v I. 1057 v tim kraji proštijo z več korarstvi postavil. V I. 1655 je cesar Ferdinand 111. škofijo tu napravil, in se-dajni škof gospod Auguštin Hille so se ze per mnogih prilikah prav skerbniga in vnetiga velikiga pastirja pokazali. •— i_) Knezo-Klariško mesto Toplice z **00 ljudmi ima prav lepo teliansko cerkev , in zavoljo toplic se po leti do 4000 ljudi iz ptujiga tu snide. i Dalje sledi.j Janez Tserklas grof Tftlly in Gotfrid Henrik grof Pappenlieim, dva slavna katolška generala v 301etni vojski v smertni uri. V strašni tridesetletni vojski, ki je (1618— 1648) Nemško tolikanj razdevala, sta bilaperKa-tolčanili dva prav slavna generala Tilly in Pappen-heim. Janez Tserklas grof Tillv, rojen v I. 1559 v Belgii, je bil od bavarskiga vojvoda Maksimiljana za velkiga generala katolške armade zoper Lntc-rane izvoljen. Per Beligori (8. Listop. 1620) je nar ved on k premaganji Protestantov perpomogel, sploh v 85 bitvah je bil vselej zmagvavc, kar ga je 5. Malotravna 1632 v bit vi per reki Leh. kjer ga je bil luterški kralj Švedov Gustav Adolf napadel, kanonska 3funtna krogla nad desnim kolonam zadela in iz konja vergla. Nesen je bil v terdnjavo Ingolstadt, kjer je še do 20. Malotravna 1632 živel. Umirajoe je še spoznal, de jc vedno čisto kakor divica živel in se nikoli ne opijanil: v podobo križaniga Jezusa je obernil svoje oči, zdihnil besede: „Na tebe, o Gospod, sini zaupal: za tiga „voljo ne bom vekomaj osramoten, in umeri (v T3. letu svoje starosti). V ravno ti strašni vojski med katoičani je tudi slovil in uuierl general Gotfrid Henrik grof Pappenlieim. Kojen 1. 1594 ga je bila njegova posebna serčnost in vnema za katolško vero cesarju Ferdinandu II. prikupila. V bit vi per Beligori že polkovnik (Obrist). je bil 1. 1626 pokrotil puntarske Luteranc v zgorni Avstrii: se bojeval potlej v množili bitvah z krivoverci in našel kone svojiga življenja 17. Listopada 1632. Katolška armada pod Wallenstcinam in luterška pod Švedskim kraljem Gustavam Adolfam ste namreč per mestu Liitzcn na Saksonskim sc v boj nastavile. Celih 9 ur so se tolkli (16. Listopada 1632 ) Katoičani z Luterani, čez HMHH) je ležalo mertvih in ranjenih na obeh straneh. Svedje so zmagali, ako ravno je bil njih kralj Gustav Adolf v ti hit vi ustreljen in ves od konj pomandran. Pappenlieim se je obnašal z posebno serčnostjo: (»ustava Adolfa dobiti in z njim se bojevati je on želil. kar nameri Švedski stotnik Staeliiandske pušo va-nj. — dve krogle ga zade-nete v persi. Nesli so ga njegovi iz hojiša. in zdaj on zve , de Gustav Adolf ni več živ. ..Povejte Walen-steinuu, je on zdaj rekel. „de sini do smerti ranjen , pa vonder rad umerjeni. ker je nar hujši sovražnik (t. j. Gustav Adolf) moje (t. j. katolške) vere tudi z mano padel". — Na svojim životu je imel do 100 zarašenih ran. ki jih je bil v množili bojih te vojske dobil. Sežun. Milost Ij i vi Lavantinski škof Anton Martin od volitve poslancov za der-zavni zlior. Milostljivi knez iu škof Lavantinski v pastirskim listu 4>) od 15. Grudna 1848 od volitve poslanocv takole pišejo: ..Nove ustavne pravice, ktere so nam Cesar dali, so nam tudi nove dolžnosti prinesle, ktere imamo Cesarju dopolniti, kterih ni bilo poprej. Perva tih je dolžnost modre in pravične može izvoliti in jih v deželni zbor pošiljati deželi v ha- -) Poslednič bomo ccliffc natisnili. sen (prid) ino Cesarju v pomoč, take odbornike poslati, ki pravice dobro vedo pa tudi ljubijo, može pošteniga djanja ino praviga slovesa: take de za vse skerbijo in so pravi očetje svojiga kraja ne razujzdani in zapravljivi. Po njih djanjih jih hote spoznali. Gorje soseskam, ktere nevedne ali pa malopridne odbornike Cesarju pošlejo. nove postave sklepat, ali stare pravice predelat. Taki Cesarja in njih namestnike le motijo, namesti pravice krivico zagovarjajo ino celo cesarstvo v veliko škodo ino nevaršino spravijo. Vsa krivica ino nesreča, ktero taki slabi poslanci napletejo. tudi na vesti volivcov leži, kteri so jih poslali. Ino to ni kajmaliga! Kar taki napak sklenejo, Bog ne peterdi in ne blagoslovi. Vsimu cesarstvu so taki v nesrečo, kar nam Bog po preroku Izaiju 5, 20—priča rekoč: ..Gorje vam. ki hudo dobro, dobro pa hudo imenujete, k te v i imate luč za temo. temo pa za luč. Za tiga del se je vnel Gospodov serd nad njegovim Ijudstvam: svojo roko je Bog nad njega iztegnil ino ga udaril. Gore so se tresle ino merliči so kakor blato po cestah ležali-. Bog nas tiga varji: skerbimo pa tu li mi. dc se bojo možje po volji božji v deželni zbor pošiljali ino se ptujih grehov ne storimo deležni. Cerkvene novice. Minihi druživa Jezusoviga. ki so se iz Avstrije v Ameriko preselili, pišejo, kako tamkej z vero stoji. V združenih A me r i k a n s k i h der zavali, pravijo, je v verskih in dežclskih rečeh neomejena prostost in enakost. Tukej si zna vsak po svoji misli zlati sad svobode tergati. kakoršniga današnje dni toliko goljufivo povzdigujejo. Zatorej je pa tudi vsake podobo ver najti: razun katoleanov so evangelski ali Luterani, episkopalski in prezbi-terijani ?to je Angležki kristjani, kterih eni škofe imajo, drugi ne), unitarci (ki spoznajoeniga Boga. s. Trojico pa taje) itd. Zraven jih je pa tudi dosti prav nevereov ali ajdov, kteri se sicer poštene ljudi imenujejo, keršeni pa niso. In sicer taki neverei niso le kaki divjaki, kteri so že večidel v nar zadnje strani ugnani, temuč taki. ki sc med omikane ljudi štejejo? Pravijo. de je polovica rojenih Auic-rikaneov brez vere. Veliko pa jc tudi tje naseljenih Evropejcov v poslednje vso vero zgubilo: zlasti se godi to z Nemci. kteri tam ne najdejo dosti duhoviiTh svojiga rodu in jezika, drugih tamkcjšiiih mašnikov pa, li večidel le angležki jezik govore, ne razumejo. Zatorej pa tudi mašnikc. ki nemški jezik govore, s posebnim veseljem sprejemajo: i n Jezuit? in Ligorijani. ki so iz Evropejskih dežel pregnani, bodo za to stran v Ameriki velika dobrota. ker jih je več rojenih Ncmcov. Tirolska dežela je zgol katolška. Pred ne-kterimi letmi so v neki strani, v Ciljski dolini, marsikteri popred prikriti Luterani jeli zmešnjave naprav ljati : in katolški veri zvesti Tirolci niso popred nehali, dokler ni bito po cesarskim povelji unim krivovcrcani zapovedano, deželo zapustili, in se drugam podati: poprejšnji Pruški kralj jc tem ubežnik.^m stanovanje na Slczkim dovolil. Prctcceno leto so se nekteri teh pregnanih Luteranov spet hotli na Tirolsko nazaj vgnjezdili: pa soseske v Ciljski dolini so deželsko poglavarstv o s posebnim poslansl-vam prosile, ncpriklicanim ptujcam pot iz dežele pokazati, de bi katoleanov v veri ne motili. In tako sc jim je tudi storilo. Današnje dni je treba culi. de se pohujšanje ob času odverne. Lutcrani in Kalvinci, kteri v Ljubljani in v nje okolici prebivajo, so v spomin noviga vladarstva \jih c. k. veličanstva Franca Jožefa I. v nedeljo 1. Prosenca t. 1. v svojim najetim salonu bliz sv. Jakoba v Ljubljani božjo službo imeli, ktero je obe dvojim g. Gustav Steinaker lutcranski pastor iz Tersta opravljal. — V pridigi, ktera se natis-njena dobi, je on med drugim govoril: Str. 12. ..'Poslanci deržavniga zbora bojo skerbeli, de bojo .veliko delo ustave z svojim mladim knezani vred ..srečno iu kmalo dodelali. — .Med druzimi rečmi .bojo od Susca sem še zmiraj na spolnjenje čaka-.joce zelje in upanja avstrianskih Protestantov usli-.šali, in jih popolnama enakopravnosti ..(z katoleani namreč j deležne storili. — Tako hote ..tudi vi preljubi evangelčani, to je: Lutcrani iu ..Kalvinci iz in okoli Ljubljane, namen svojiga ^o-..rcciga truda dosegli in z lastno božjo hišo, ..ki jo posesti zaniorete. z vpclanjem poddružne .oheinc, ki bo pod Terzaško stala, svojo (Lutc-..ransko-Kalvinsko) družbo (v Ljubljani namreč) za ..vselej utcrdili-. Denarji, ki sc bojo iz prodaje te pridige dobili. so namenjeni v množenje šume. ki jo Lutcrani in Kalvinci iz Ljubljane vkup spravljajo. debi iz njih lastno cerkev sozidali. S v a j c a rs k o deželo od Italijanske visoki bribje ločijo. tako de sc lc čez velike visočinc zamore čez priti: za popotnike je zlasti po zimi pot nevarna: marsikteri se v snegu zgubc. ali se v prepade in razpoke veliciga ledu vderejo. in smert store. Zatorej so ze kdaj posebni dobrotniki na verlich bolj obiskanih prehodov hiše v sprejemanje popotnikov napravili, jih (udi s potrebnimi prihodki previdili. Nar imenitniji taka hiša ali hospic (pre-nočiliše, jerperge) je na gori s. Hcrnarda 125N sežnjev visoki (to je. kakor postavim je na Krajnski in Koroški meji Veliki slol. Storžcc ali Ojstrica visoka.) Na tem hribu so mnihi iz reda s. Frančiška v sprejemanje in pomoč popotnikam postavljeni. Oni po zimi v velikim snegu gredo iskat zgubljenih popotnih ljudi, s saboj imajo kaj močne pijače in živeža, zvončik v dajanje znamnja. in posebne velike pse. kakoršnih drugej ni najti, Ccdobe koga, ga peljejo ali nesejo do hospica. in ga tam oskerbe. Dostikrat v svojim stanovanji tudi zvone, de bi popotniki vedili za glasani iti. Tudi pse večkrat same pošljejo, zgubljenih iskat, ker so ti psi vajeni na to delo. — .n zdaj glejte so radikalni vladarji Vališkiga kantona sklenili. uboge in per vsim tem usmiljene minilic pregnati, prihodke hospica pa v svojo last vzeti!! No\i nejevere Hongc je pred nekoliko mesci tudi v Frnnkobrodu hotel svoje zhlodc kvasiti. Pa na lečo ga niso pustili, torej se je v svoji persmo-jeni gorečnosti za neko kerčmarsko mizo vstopil, in je tje čez 300 volarskib poličev pridigval. Pa večjih jc vpilo: .Se spraviš doli: ti kelhokradež ti!" Govori' namreč, dc se en kelih, njemu zaupan, ne da več vidili. Ker mu je pa cenzura v ril a rje v svobodo proste besede kratila, je menile vender le --se ve . de zavoljo obilniga vola — svoje z notranje izustil. — Neki ni moein pivic , zakaj pijača ga premaga: nedavno mu jc menile uličin tlak bil vaj-šnica. Njegov levit Robert lllum se je menile še gerši obnašal. Leta poslednji se pa pred svojo smertjo — bil namreč na Ounaji ustreljen — s katolško cerkvijo spravil in sv. zakramente prejel. Te nemški Katoliki, ki jih povsod zasmehujejo, pravijo, de v nemškim Gradcu precej dober misjon imajo. Nemško-gradaške frave in frajle in frajlice neki nar bolj v to nemško vero (nejevero) rijejo. Sej čuditi se ravno ni. Nemec, kakor zlo s svojo zvestobo baba, je vender silo omahljiv. Poštenih mnihov ne morejo terpeti. in vender so sc bili za nekim pobegnivšini potepenini ninibam Lutram s trumo uderli: rimskih katolikov ne morejo živili vi-diti, pa ravno en tak — in še zraven tiga velik pijanec in nesnažnež -jih je veliko zmed njih za nos zvodil. Nekterili Ncmcov je že sram . drugi so ga zaničevali, in ga zaničujejo. —■-Tudi iz Gradca ima po ministerjalnim povelji nemško-katolški pridigar izgnan biti. Iskre. Večnost se bli