Kraljev teden v Ljubljani
Ogromne prireditve, kakršnih v Ljubljani še ni bilo, ki bodo izraz ljubezni Slovencev do kralja in države
Mestna občina ljubljanska pripravlja s sodelovanjem ljubljanskega velesejma, gledališke uprave, 8 pevskimi in glasbenimi organizacijami, tujsko-prom. zvezo in strokovnjaki slavnostni teden v Ljubljani, ki bo od 29. avgusta do 8. septembra. Festival se bo imenoval »Kraljev teden«. Največje železniške prevozne olajšave in izredno pestra in zanimiva prireditev bo ta čas privedla v Ljubljano desettisoče tujcev iz države in inozemstva. Festival »Kraljev teden« bo prirejen v znamenju kulture, gospodarstva, tujskega prometa in higijene, vse pa naj bo izraz patrijotizma in ljubezni Slovencev do kralja in države.
Velesejem priredi za časa »Kraljevega tedna« svojo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni« pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. O pestrem sporedu bomo poročali na drugem mestu.
Javnost gotovo zanima spored jesenskega festivala:
5. septembra: zvečer uh 7. liri: fanfare; ob 8. uri: bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in pred
magistratom. Sodelujejo: godba »Sloge«, »Zarje«, vojaška in sokolska muzika.
<>. septembra: ob tl. uri: Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju; ob pol 17. uri: predstava Gorenjskega slavčka na prostem v hotelu Tivoli; ob 20. uri: velik koncert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pihala (prostor še ni določen, bržčas Kongresni trg ali Krekov trg). Vrtni koncerti ljubljanskih moških zborov po hotelih in restavracijah v Ljubljani.
7. septembra: ob 10. uri: Cerkveni koncert na orgle v Stolnici (Sl. Premrl^; ob 11*. uri: Predstava Hofmannsthalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu.
8. septembra: dopoldne: Promenadni koncert »Sloge« in »Zarje«; ob 15. uri: veliki koncert združenih zborov »Pevske zveze« (2300 pevcev in pevk); ob pol 20. uri: Gorenjski slavček na vrtu hotela Tivoli.
Prireditve, kakršne Ljubljana še ni videla, naj si nibče ne zamudi ogledati. O podrobnostih bomo poročali v bodoče stalno.
Od 30. avgusta do 8. septembra bodo predvajali tudi film Turistovskega kluba »Skale«: »V kraljestvu Zlatoroga«.
200 milijonov dinarjev za bolnišnice in zdravilišča v Savski banovini
Načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave Savske banovine dr. Josip Hribar je zagrebškim novinarjem v daljši izjavi prikazal izredno delavnost tega oddelka v zadnjih letih. Nedavno so nakupili grofovski dvorec v Oa-buni in ga preuredili v okrevališče s stroški 1,200.000 Din. V tem zavodu bodo starejši bolniki z neozdravljimi boleznimi, ki sedaj polnijo bolnišnice in jemljejo prostor drugim bolnikom. Panska uprava je predlagala, naj se bolnica na Sv. Duhu po zgraditvi bolnišnice na Šalati spremeni v mestno bolnišnico. Novo bolnišnico s 600 posteljami bodo začeli graditi, čim bo prodano zemljišče stare bolnišnice. Gradili jo bodo 4 leta in bo stala 70,000.000 Din. Na Sušaku bodo začeli graditi 20. septembra moderno bolnišnico, ki bo stala 13,000.000 Din. Docela nova moderna bolnišnica bo zgrajena tudi v Požegi za 10,000.000 Din. Zgradba je že pod streho.
V	Sisku grade nov trakt za 60 bolnikov, ki bo slal 4,000.000 Din. V Glini grade kirurški paviljon za 3 in pol milijona Din. V Gospiču pa kirurški paviljon za 4 milijone Din. Te dni bo dograjen v Osijeku kirurški paviljon, ki bo stal 12 milijonov Din in bo v njem prostora za 120 bolnikov. To bo naša najmodernejša bolnišnica, ki se bo kosala s sličnimi zavodi v srednji Evropi. V Novi Gradiški so zgradili kirurški paviljon za 4 milijone Din. V zadnjih letih so modernizirali tudi umobolnico v Ste-njevcu. Male bolnišnice bodo zgradili v Gračacu in Slunju, vsaka po 30 postelj. Taka bolnišnica stane okoli 1 milijon Din. Za leto dni bo dobila tudi Krapina, Cazmi in Senj take bolnišnice. V Gorskem Kotoru bodo zgradili novo zdravilišče za bolne na pljučih s 120 posteljami. Stalo bo 9 milijonov Din. V Topuskem grade zdravilišče za siromašne sloje, zlasti za seljake, ki bo slalo 5 milijonov Din. V Crikvenici bodo dogradili v Ladislavovem domu nov trakt kot deško zimsko okrevališče, ki bo stalo 3 do 4 milijone Din. V gradnji je tudi zdravilišče za tuberkulozne v Vočinu. Vseh investicij Savske banovine za bolnišnice, zdravilišča in okrevališča je torej okoli 200,000.000 Din.
Strašno neurje s točo
Šmartno pri Litiji, 5. avgusta.
V	ponedeljek okoli 15. uri je divjala nad vasmi Javorje nad Moravčem, Štoravjem in Mo-lavško goro pol ure trajajoče neurje s točo. Toča je vinograde v Moravški gori in sadovnjake ob cesti v Štorovju strašno opustošila, tako da je šel tudi v teU vaseh zadnji up po vodi. Pomoč je potrebna.
Pismo iz Sevnice
Športni klub »Sava« v Sevnici se je po težkih preizkušnjah v nekaj letih tako lepo razvil, da danes lahko s ponosom gleda na svoje lepe uspehe, za kar se ima zahvaliti v prvi vrsti svojemu spretnemu odboru.
V	nedeljo 2. i. m. je priredil veliki športni dan. Dopoldne se je vršila kolesarska tekma na progi Sevnica-Brežice-Sevnica. Udeležilo se je tekme 7 izbranih moči, ki so 64 km dolgo progo Sevnica - Brežice in nazaj prevozili v 1 uri 40 m. Prvi je kar presenečeno dospel na cilj Zupanc Albin, drugi Inkret Polo, tretji Kajtna Franc, vsi od KSK Celje, in četrti Šerbec Voj-mir iz Rajhenburga.
Po tekmi se je vršila polževa dirka s kolesi na ttgu Sevnica. Udeležile so se dirke samo 3 osebe. Zadnji je dospel na cilj Primožič Slanko. — Od 8. do 19. ure se je vršila na kegljišču hotela »Triglav« tekma v kegljanju. Odigranih je bilo 412 partij. Prvo nagrado, lepega prašiča, je dobil g. Sušili, 2. lepega koštruna g. Jamnikar in 3. 100 Din g. Radolič. — Popoldne se je vrišla športna tekma SK Esperando Zagreb in SK Sava v Sevnici. Uspeh 4 :8. Vse priznanje zasluži golman SK Sava g. Gliha Anton, ki je izborno b tanil. Zvečer se je vršila na vrtu hotela »Triglav« veselica. Dobro razpoloženje so motili mimoidoči gostje avtomobila 3 A 11, kateri bodo za svoja junaštva z revolverskimi streli dobili tudi zasluženo nagrado.
Dva nabiralnika v cerkniški cerkvi je izpraznil
Cerknica, 4. avgusta.
Že zlepa se ni primerila v Cerknici tako drzna tatvina kot v ponedeljek popoldne, ko je neznan moški vlomil v dva nabiralnika v cerkniški farni cerkvi.
Vlom je čisto slučajno opazil cerkovnik v ponedeljek okrog pete ure. Ko je šel po cerkvi, je videl, da je pod nabiralnikom pri desnem stranskem oltarju vse polno smeti, kar se mu je zdelo zelo čudno, ker je ravno malo prej vso cerkev pometel. Stopil je bližje tn takoj zapazil, da je pri nabiralniku okrušen zid, nabiralnik pa odprt z Vetrihom in izpraznjen. Ker razen zidu ni bilo pokvarjenega ničesar drugega, Je bilo takoj jasno, da je bil na delu najbrže že dobro izurjen svedrovec.
Cerkovnik si je komaj ogledal izpraznjeni nabiralnik, je že zapazil, da je vlomljeno tudi v nabiralnik pri sv. Antonu. Kakor kaže, je šel tukaj vlomilcu posel malo bolj težko od rok. Gotovo ni imel pripravnega ključa ali vetriha, pa je poskušal kar na kontrapezo. Ker ni mogel nabiralnika zlahka odpreti, je hotel pa kar s silo odtrgati zgornjo ploskev. Tukaj je bil vlomilec najbrže prepoden; napravil je namreč že precej veliko odprtino, a vendar niso mogli takoj dognati, ali je pobral denar ali ne, ker ni bilo doma g. dekana, ki hrani ključe od nabiralnikov.	'
Takoj nato je cerkovnik vso zadevo javil orožnikom. Isti dan, to je v ponedeljek dopoldne, so cerkniški orožniki uslaviii nekega moškega, starega okrog 50 let. Ker se jira je zdel zelo sumljiv, so ga tudi malo natančneje preiskali. In res so našli pri njem več ključev in tudi železno palčico. Ko so ga orožniki vprašali, kaj pomeni 1a železna palica, je malomarno odvrnil: »Našel sem jo, pa sem jo spravil« Nalo so ga orožniki izpustili, ker si še mislili niso, da bo ta svedrovec čez nekaj ur že vrtal po uabiralnikih v cerkniški cerkvi. To
je gotovo, da ni vlomil nihče drugi kot ta postopač. Nekateri so ga tudi videli, ko je postopal okrog cerkve, drugi so tudi videli, kako se je neki moški skrival po grmovju ob potoku, in sicer proti Begunjam. Tako je orožnikom nekoliko olajšal zasledovanje in gotovo ga bodo prav kmalu spravili na varno.
Okrog katere ure je vlomil, se prav sigurno ne ve. Najbolj kritičen čas je bil od poldne do ene, ko je cerkovnik kosil; kajti prej je vse dopoldne pospravljal cerkev in tudi popoldne je prišel večkrat pogledat v cerkev.
Vlomilec je moral biti najbrže v skrajni sili, da se je lotil tako drzuega posla. Kajti vlomiti v cerkvi, kjer so vedno ljudje iu vrhu tega v železna nabiralnika, pa še pri belem dnevu, to tudi ni kar tako; pri vsem tem pa še ni vedel, če bo sploh kaj dobil.
Koliko je odnesel, se ne more ugotoviti; brez beliča ni odšel, ker niso bili uabiralniki že dalj časa izpraznjeni.
Cerkniško pismo
Cerkničani so spet eno uganili; nekateri namreč pravijo, da je prišel cerkniški škropilni voz v konkurz. To je enkrat ena, da ta govorica ne odgovarja resnici, ampak vendar smo tudi mi radovedni, zakaj že dalj časa ne škropijo glavne ceste po Cerknici.
V nedeljo je priredilo Sokolsko društvo Unec-Rakek svoj vsakoletni javni nastop. Vsi oddelki so nastopili z uspehom. Pri prireditvi je sodelovala godba cerkniškega gasilnega društva. Cerkničanov je odšlo zelo malo na Rakek, veliko več se jih je šlo kopat v Koleno, da so se vsaj malo ohladili v tej pasji vročini. Vročina traja pri nas kar naprej tako, da jo komaj prenašamo. Kljub temu se pa skoraj vsak dan pripravlja na dež, a dosedaj ga še nismo bili deležni. Bil bi nam zelo dobrodošel.
V nedeljo so nas spet obiskali cigani; topot pa skoraj kar s celim zverinjakom. Vsi cigani, od prvega do zadnjega, pa so bili do skrajnosti vsiljivi. Dobro, da so se v Cerknici zadržali samo en dan.
Že večkrat smo pisali, kako je v Cerknipi mrtvo stavbno gibanje. Tudi letos se ni prav nič poživilo. Letos zida v Cerknici samo gostilničar Martinčič. Njegova hiša bo kmalu do-grajenna iu bo prav lična; le škoda, da je skoraj čisto na koncu Cerkuice.
Koncerta Pevske zveze, pri katerem bo sodelovalo nad 100 pevskih zborov, se bodo udeležili tudi pevci iz bližnjih Begunj pri Cerknici. Sodelovalo bo 20 pevcev. Cerknica ne b,o zastopana.
Zastonjkarja na odbijačih ekspresnega vlaka
Litija, 5. avgusta. <
Kaj vse tvegajo nekateri, samo da si prihranijo denar, kaže ta-le dogodek. Pred dnevi, ko je peljal kot oVajno skozi Litijo orijent-ekspres, so potniki nenadoma opazili, kako daje čuvaj znamenja in vlak je obstal. Začudeni so spraševali, kaj je, dokler jini niso pojasnili, da sta se dva potnika vtihotapila kar na odbijače vagona. V kakšni nevarnosti sta bila celo pot od Maribora do Litije, si lahko mislimo. Sedaj bosta plačala še globo.
Pod konje je padel in se hudo poškodoval
Sevnica, 6. avgusta.
Rodbino Gračner v Zabukovju, katere oče se je, kakor smo že poročali, pred kratkim ubil, je zadela zopet huda nesreča.
Starejši sin Jože je peljal v Sevnico na kolodvor drva. Pred postajo so se drva na prednjem delu voza, kjer je Gračner sedel, vsula pod konjske noge in z njimi vred tudi Gračner. Konji so se ustrašili in močno potegniji voz. K sreči je Gračner obležal med kolesi, vendar je zadobil na rokah iu na glavi težkfe poškodbe.
Poljčane
Nove knjige. Naša Čitalnica si je zadnje dni' nabavila večje število novih knjig, zabavnih romanov, domačih klasikov in še drugo zanimivo čtivo. Posluje redno vsako nedeljo od 13. do 14. Segajte pridno po njih!
S skednja je padla... V Hošinci pri Poljčanah so se v torek popoldne igrali na skednju otroci. Med njimi tudi 6-letna deklica Anica Kobale, ki ji je kar zmanjkalo tal in je priletela na zemljo. Dasi je bilo komaj meter visoko, si je deklica pri padcu zlomila roko v komolcu. Pripeljali so jo stokajočo k tukajšnjemu zdravniku, ki ji je nudil prvo pomoč.
Dramlje
Občinska seja. V četrtek 23. julija se je vršila v Dramljah seja občinske uprave. V znak hvaležnosti in priznanje za zasluge za našo ubogo vinorodno občino sta bila imenovana oba najvišja predstavnika banovine gg. ban dr. Drago Marušič in podban dr. Otmar Pirkmajer ter član starešinstva sreskega cestnega odbora g. Josip Drofenik iz Sv. Jurja za častne občane. Našim novim zaslužnim častnim občanom udano čestitamo z željo, da še dolgo delujejo tako uspešno za blagor naše lepe in močne skupne domovine.
Kultura
Marie Hiibnerjeva. Pravkar smo prejeli vest, da je umrla v Pragi slavna češka igralka Marija Hiibnerjeva. Bila je kljub svoji visoki starosti, 70 let, eden izmed najmočnejših stebrov češke drame. Začetki njenega delovanja segajo še v preteklo stoletje, ko je začela nastopati v raznih potujočih družbah, od koder je prišla k gledališču v Brno in od lam v Prago. V Brnu se je tudi seznanila s svojim poznejšim možem Vaclavom lliibnerjem, ki je bil takrat ravnatelj brnskega gledališča. Z njim se je preselila v Prago, kjer se je šele začelo njeno pravo umetniško delovanje in kjer je dosegla svoje največje uspehe. V marcu te^a leta je gostovala tudi v Ljubljani, kjer je vsa naša kritika eno-dušno priznala njeno veliko umetnost. Ob njeni smrti se je z žalostjo spominjamo tudi mi, katerim je s svojo umetnostjo podarila globoko iu neizbrisno doživetje.
Važna konferenca strokovnih organizacij
Delavska zbornica bo izdelala spomenico za osrednjo vlado, v ka teri bo pojasnila položaj v rudarskih revirjih
Ljubljana, 6. avgusta.
Dopoldne se je vršila v Delavski zbornici konferenca zastopnikov vseh strokovnih organizacij in II. rudarske skupine, na kateri so razpravljali o položaju v revirjih TPD, ki je nastal po diktatu TPD o dnevnih mezdah. Zastopniki organizacij so ua konferenci poročali o številnih shodih v revirjih, na katerih se je pokazalo veliko ogorčenje rudarjev proti TPD. Konferenca je soglasno sklenila, da izdela De-
»Ne pozabiti svojcev v tujini!«
Anketa o naših izseljencih v Delavski zbornici
Ljubljana, 6. avgusta.
Dopoldne ob 10. se je vršila v dvorani Delavske zbornice zanimiva anketa o naših izseljencih na Westfalskem. Ankete so se udeležili za bansko upravo banski svetnik dr. Koropec, za Narodni izseljeniški odbor dr. Bohinjec, Juvan in Kravos, za Rafaelovo družbo pater Zakrajšek, za Delavsko zbornico predsednik Cobal in tajnik Uratnik, za Borzo dela vodja Vončina, za banski izseljeniški urad nadzornik Fink, za
H.	rudarsko skupino predsednik Pliberšek iz Trbovelj, za Zvezo rudarjev Jugoslavije tajnik Arh iz Zagorja, duhovni nadsvetnik Kalan, predsednik Bolha Iz Westfalskega in drugi. Re-feriral Je izseljeniški kom. v Dusseldorfu Deželic.
Referent se je najprvo zahvalil za prisrčen sprejem westfalske dece v Ljubljani, nakar je podal izčrpno sliko o razmerah med našimi rudarji na Westfalskem in v Porenju. Rudarji so večinoma Slovenci — okoli 30.000 jih je — ki imajo skupno 57 društev, udruženih v Jugoslovanskem izseljeniškem odboru. Društva so se združila v Jugoslovanski izseljeniški odbor največ po zaslugi duhovnega nadsvetnika Kalana, ki je pravilno spoznal, da se bo na ta način dalo še največ storiti za naše ljudi. Jugoslovanski izseljeniški odbor ustanavlja v vseh večjih mestih knjižnice in je organiziral tudi že 6 šolskih tečajev za pouk dece v materinem jeziku. Poučevali so inteligentnejši rudarji, je pa nujno potrebno, da dobe izseljenci strokovne učitelje.
V Nemčiji gospodarsko krizo umetno stopnju- . jejo in moramo računati s tem, da bodo naši rudarji prisiljeni vrniti se v domovino, kar nam bo samo v korist. Vprašanje vrnitve naših rudarjev naj bi se resno proučevalo, ker ne gre, da bi pustili stradati jih v inozemstvu. Posebno naj bi se pobrigala za naše izseljence društva, kakor so Narodni izseljeniški odbor, Rafaelova družba, dalje banska uprava. Referent je odločno zavračal trditve, da so društva naših rudarjev na Westfalskem komunistična in je navedel več vzgledov za njihov patrijotizem. Omejili je, da pridno ustanavljajo razna pevska in športna društva in da so pred kratkim angaži- . rali kolnski radio, da bo prenašal slovenske pesmi za naše rudarje. Svoj vznešeni govor Je končal g. Deželič z besedami: »Ne pozabite svojih dragih v inozemstvu, ker so naši bili in bodo ostali!«
V debati je izjavil tajnik Delavske zbornice Uratnik, da je zelo hvaležen Deželiču za njegov referat, da pa se čuti dolžnega opozoriti na <leJstvo, da raste pri nas prebivalstvo hitreje k*kor kapital, radi česar nam je nujno potrebno izseljevati se. V drugih banovinah, kakor v Savski banovini, Je položaj isti. Zato tudi tam vse sili v emigracijo. V Trbovljah je trenutno 2000 rudarjev takorekoč brezposelnih, ker zaslužijo komaj toliko kot nemški brezposelni rudarji. Tajnik Uratnik je izrekel pomisleke proti temu, da se brani našim rudarjem sprejeti nemško državljanstvo. V Nemčiji obstoji ubožna preskrba, pri nas pa delavci stradajo.
Duhovni nadsvetnik Kalan je ugotovil, da se Je iz svoje izkušnje prepričal, da so Uratnikova Izvajanja pravilna in da se moramo spoprijaz-niti z dejstvom, da je naš narodni element v tujini izgubljen za nas.
O.	Juvan Je poudaril da bodi naša skrb za Izseljence večja, kot je bila doslej. Opozarjal Je pa domovinsko ljubezen naših ljudi in da je treba spraviti čim več naših ljudi domov.
Pater Zakrajšek se je zahvalil komisarju Deželiču za njegov trud za naše Izseljence in je orisal razmere med našimi izseljenci v Ameriki. Tum smo svetovali našim ljudem, naj sprejmejo ameriško državljanstvo, obenem pa smo jim Kabičlll, naj ostanejo zavedni Slovenci. Kako velikega pomena so stiki z izseljenci, je najbolj
lavska zbornica spomenico na centralno vlado, ki jo bo predsedstvo Delavske zbornice osebno izročilo banu. Konferenca se je bavila tudi z vprašanjem vojnice in kuluka, ki ju v visokih zneskih izterjujejo od rudarjev v teh težkih časih. Konferenca je sklenila, da tudi o tem obvesti odločilne činitelje, predvsem pa finančno direkcijo v Ljubljani, ki se zaprosi za plačilne olajšave.
razvidno iz tega, da pošljejo letno okoli 18 milijonov dolarjev v domovino.
Tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije Arh je pojasnjeval izvajanja tajnika Uratnika, ki je medtem odšel s predsednikom Cobalom na važno posvetovanje.. Položaj je sedaj tak, da bodimo veseli, če moremo emigrirati.
Predsednik II. rudarske skupine Pliberšek je izjavil, da bi se prvi dan javilo najmanj 5000 rudarjev za emigracijo, če bi se jim nudila prilika zanjo. Najprvo je treba urediti pri nas razmere, potem se da govoriti o vrnitvi naših rojakov.
Banski svetnik dr. Koropec se je zahvalil komisarju Deželiču za njegov referat in njegove predloge, ki jih bo banska uprava rada vpo-števala, seveda v kolikor ji bo to mogoče v mejah proračuna. Kar je mogoče, se vedno stori. G. ban se sam zelo interesira za izseljeniško vprašanje, saj je bil sam begunec. Z naše strani bomo vsako akcijo pri nas in na višjih mestih podprli.
Ker je bila že pozna ura. se je komisar Deželič v svojem imenu in v imenu kolonije na Westfalskem zahvalil za obljubljeno podporo banske uprave in zaključil anketo.
Viktorju Dacarju — učitelju in Sokolu
Grob se za grobom vrsti — —
Težko nas je presunila, Tvoje prijatelje, brale in tovariše, nenadna vest, da se je Tvoj duh za vedno ločil od telesa, da si odšel po plačilo. Komaj pred štirimi leli si skupno z nami polagal maturo na učiteljišču v Ljubljani. Zrel za učitelja in za javno delo v življenju si stopil na pot — svež in močan, poln idej, bila Te je sama volja do dela in sama odločnost v delu. Čisla ideja jugoslovanskega nacijonali/.ma Te je prešinjala. Že tedaj se je v Tvojem srcu jasno izražala posebna izjemna ljubezen do socijaluo trpečih, posebno do onih, ki služijo najtežji kruh — kruh črnega diamanta. In prav v teni si se odlikoval pred nami vsemi.
Toliko solza, žalosti in luge si povzročil s svojim odhodom. Glej, tvoji malčki, ki so Te tako ljubili, saj si jim bil oče, vzgojitelj in učitelj obenem, Te bodo 1. septembra zaman iskali in čakali, kdaj se pokažeš pred vrati razreda. Komaj si si osvojil njihovi srca, komaj si zastavil lopato, da bi sadil in gojil v njih dušah cvetice, že odlagaš lopato.
Že takoj po prihodu na Dol si kot načelnik Sokola v Dolu vrgel vse preostale Ti sile v delo za povzdig in razmah društva. Preveč je bilo lo, saj si vodil vse moške telovadue oddelke sam, a poleg tega si še posečal pevske vaje v Hrastniku in se udejstvoval tudi na odru. V idealizmu si popolnoma pozabil na se, na svoje zdravje. Seveda, bila Te je sama moč in nihče si ni mislil, da boš moral kloniti sredi tega res prevelikega dela.
Izpolnile so se Tvoje v slutnjah izgovorjene besede. Cesto si pravil Stanetu, da boš umrl tretjega v mesecu in res 3. avgusla smo zvedeli vest, da si odšel — kot prvi dvajseterice našega letnika.
Grobar že začenja opravljati svoje delo. Ločil Te bo od nas, a mi se ne bomo od Tebe. Ostal boš pri nas ves naš. Saj si prvi žrtvoval svoje vse mladini, Sokolu in narodu. Kratka je bila doba, a delo je bilo veliko. Počivaj mirno v Tvojem preranem grobu I	€.	V.
se je z današnjim	dnem	p
v nove prostore — (gradišče 1C
vhod iz Simon Gregorčičeve ulice (poleg The Rex & Co.)
Amerikanci nam postavljajo spomenike
Skoraj le po zaslugi Amerikancev je bil postavljen Cankarju spomenik na Vrhniki. Slovenci iz stare domovine so dodali ameriškemu darilu pred vsem prepir in sicer izdaten, zato pa tem bolj nepotreben.
J’udi Miroslav Vilhar dobi sedaj spomenik po zaslugi Amerikancev. Ti so namreč še odtali hvaležni Vilharju za krasne pesmi, i katerimi jim je razveselil mladost, v starem kraju pa na te stare melodije, in naj bodo še iako lepe, nič p e damo, ker danes pojemo le nemške filmske in operetne šlagerje.
Pa da se povrnemo k sponfenikoni. Amerikanci so pričeli nam postavljati spomenike, a kaj mislimo dati mi našim izseljencem v daljni tujini? Svoje dni smo predlagali, da bi vsako večje mesto v Jugoslaviji moralo v Ameriki ustanoviti vsaj eno knjižnico. Ali ne bi bilo lepo, če bi n. pr. ustanovila Ljubljana v Ameriki Cankarjevo knjižnico, Maribor pa Vilharjevo?
Prejemati je sicer lahko, ali pravi mož ne prejema, če tudi sam ne daje. Ali res med nami možje izumirajo?
Dr. Romana Ravniharja zadnja pot
Ljubljana, 7. avgusta.
Včeraj popoldne se je vršil izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu pogreb tragično preminulega odvetnika in rezervnega kapetana I. razreda dr. Romana Ravniharja.
Pogrebni obred pred mrtvašnico je opravil pravoslavni svečenik, nakar so zapeli pevci Glasbene Matice »Blagor mu, ki se spočije«. Krsto so nato prenesli uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda pred pokopališka vrata, kjer so jo položili na topovsko lafeto, v kateri So bili vpreženi trije pari konj. Za krsto, ki je bila obložena s krasnimi venci, so se razvrstili najbližji pokojnikovi sorodniki, potem pa oficirski zbor ljubljanske garnizije, rezervni oficirji, člani Zveze bojevnikov, Sokoli, višje uradništvo banske uprave, mestnega magistrata, zastopniki TPD, Pokojninskega zavoda, zastopnice ženskih društev itd. V sprevodu je korakala tudi častna čela vojakov. Sprevod je zavil po Dunajski cesti v Linhartovo ulico in od tam proti Sv. Križu.
Pokojnika so položili v rodbinsko grobnico. Ob njej je častna četa izstrelila salvo, nakar so telo pokojnega dr. Romana Ravniharja izročili materi zemlji. V n^j bo našel pokoj, ki mu na zemlji ni bil usojen. Tu se bo spočilo njegovo plemenito srce, ki je neprestano krvavelo, iščoč zaman na zemlji vse dobro in lepo. Tu se bo umirila njegova izmučena duša, ki ji ni bilo dano, da bi našla srečo, katero je trpeča vse do zadnjega iskala.
Že v 24 urah
barra, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svctlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
885	tovarna	Jos. Reich.
Iz drugih banovin
Velik požar v Splitu
Sumijo, da je požigalec sam lastnik hiše
V	sredo ponoči je nenadoma izbruhnil požar v hiši Paške Krtuloviča na Solinski cesti v Splitu. Ogenj se je hitro širil in ko so prišli gasilci, je bila cela zgradba v plamenih. Hiša je pogorela do tal. Lastnik je bil zavarovan proti požaru za 300.000 Din, pohištvo pa je imel zavarovano za 50.000 Din. Ker je dva dni pred požarom plačal zavarovalninsko premijo, preden mu je potekel rok. so osumili Krtuloviča in njegovo ženo ter sina. da so hišo sami zažgali.
800 novih domov v Južni Srbiji
Na ozemlju v južni Srbiji, kjer je lani hud potres porušil več sto hiš, so doslej zgradili 800 novih, lepo in bigijenično urejenih domov. Patrijarh Varnava, ki je nedavno potoval po teh krajih, je izjavil, da bi ta sela v stoletju ne dobila tako lice, če bi Nj. Vel. kralj in njegova fiada ne storila vse, da se olajša trpljenje ljudstva, katerega je elementarna nesreča tako hudo prizadela. Od Udova do Davidova ob obeh bregovih Vardarja je gradilo in še gradi nad 4000 ljudi nove hiše na mestu, kjer je potres porušil stare, nehigijenične domove.
b Novi predpisi na zagrebškem tramvaju. Te dni bodo stopili v veljavo novi predpisi za potnike zagrebških tramvajskih voz. Tako bo prepovedana potnikom vožnja v sprednjem delu tramvaja pri vozniku, motorna vozila pa ne bodo smela tramvajske vozove prehitevati.
b Pozabil je, da je že dvakrat oženjen. Zagrebška policija je prijela nekega Evgena Kovačiča, mehanika iz Bjelovara, Ovadil ga je župni urad Sv. Marka, kjer je vložil prošnjo za poroko, župni urad pa je ugotovil, da je bil možakar že dvakrat oženjen in da mu je prva zena umrla, njegova druga žena pa živi v Zagrebu. Ilotel se je v tretjič oženiti z neko hišnico, kateri je vedno pripovedoval, da je samec.
b Zločin iz ljubosumnosti. Te dni je v Zagrebu zasadil nož v hrbet svoje prijateljice delavec Slavko Dugina. Živel je s prijateljico Ljubico Mihovilič in bil na njo zelo ljubosumen.
V	torek sta se sprla in med prepirom je Slavko napadel prijateljico z nožem. Mibovilicevo so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Dugina je pa po zločinu pobegnil; naslednji dan se je pa sam javil policiji.
Jz Drcivshe
d Upruvništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« se je preselilo iz Gradišča štev. 4 v tiskarno »Merkur« Gregorčičeva ul. 23, priti., levo.
d Pokojnega Slavka Masterla, ki je umrl Jani 25. julija v Splitu, prepeljejo v nedeljo 9. t. m. v rojstni kraj Stražišče pri Kranju in se vrši njegov pogreb isti dan iz domače hiše ob 17. uri na farno pokopališče v Šmartnem. K pogrebu se vabijo vsi njegovi prijatelji, posebno pa še vojni tovariši iz oficirske šole leta 1928-1929 v Sarajevu.
d Na III. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, Beethovnova ulica 7, bo vpisovanje za 1. razred dne 1. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni, za vse lanske učence ostalih razredov dne 2. septembra od 10. do 12. v ravnateljevi pisarni. K vpisovanju je treba prinesli lansko izpričevalo (izpričevalo o niž. teč. izpitu) in plačati 50 Din za zdravniški fond, kolek na prijavi, črnilo in tiskovine. Lanski učenci zavoda, ki stanujejo izven Ljubljane, se lahko prijavijo za vpis pismeno in prileže zadnje izpričevalo, vpisnino pa vplačajo prvi dan pouka. Popravni izpiti se bodo vršili 24. avgusta od 3. pop. po razporedu, ki bo dne 23. avgusta objavljen na šol. deski v avli. Prošnje za sprejemni izpit v I. razred (kolek za 5 Din), ki se prične 28. avgusta, je treba oddati v ravnateljevi pisarni od 24. do 26. avgusta in priložiti zadnje izpričevalo in krstni list. Pismeni niž. te. izpit'bo 1. septembra od 8. do 10., ustni izpit pa od 2. do 5. septembra. Viš. teč izpit bo 7, in 9. septembra. Otvoritvena služba božja bo 12. sept. ob
8.	uri v Križevniški cerkvi.
d Dve novi; lahki in pevni skladbi za moški •zbor sta izšli v založbi pevskega društva iLjub-ljamsk] zvon«, in sicer Zonka Pralovca »O, da je roža moje srce« ter »Le enkrat še«. Vsaki pesmi je cena prve kupljene partiture Din 5, vseiri nadaljnim pa Din l-50. Skladbe naročajte na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani, založba.
d Gospodje industrijci, trgovci z usnjem in čevlji, ter čevljarji vljudno vabljeni na važen sestanek, kj se vrši v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »I»loyd« na Sv. Petra cesti. Dnevni red: Protest proti Bafovim popravljalnim® in slučajnosti.
1763	Zadruga čevljarjev v Ljubljani.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki Izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	800
d Predsedstvo JUU, sekcija Ljubljana, pri načelniku prosvetnega oddelka banske uprave g.
Jos. Maziju. V imenu JUU, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, so se zglasili pri g. načelniku 6. avgusta t. 1. predsednik Ivan Dimnik, tajnik Jos. Kobal in član upravnega odbora Janko Polak. Pozdravili so g. načelnika kot novega šefa prosvetne banske uprave ter so ga naprosili, da bi vedno upošteval tudi zasebno pobudo udruženja, kar mu pač ne bo težko, ker je [»znan kot mož reda in pravice, katera stremljenja ima tudi udruženje. V daljšem medsebojnem izmenjavanju misli so načelno obravnavali vprašanja nameščanj, odseka za narodno izobraževanje pri prosvetnem oddelku, kmetsko in gospodinjsko nad. šolstvo, nadzornikov in preglednikov, šolskega radia, izhajanja »Prosvete«, stalne banovinske razstave učil in učnih pripomočkov, stanovanja in kuriva, osobito , z upravitelji poročenih učiteljic in »Popotnika«.
G. načelnik je priznal delo in potrebo učiteljske organizacije, katere nasvete bo vedno rad upošteval v svrho stremljenj k redu in pravici.
d Gospodarsko poslopje zažgala. Franc Pečovnik, roj. 1913. v Selah, pristojen v St. Janž pri Slovenjgradcu, in Jožef Pečovnik, roj. 1910. v Selah pri Slovenjgradcu, oba delavca, sta nujno sumljiva, da sta v noči na 23. julija 1. med 23. in 24. uro napadla hlapca Jerneja Jamnika, uslužbenega pri posestniku Mihaelu Hov-niku v Selah, odvzela mu obleko, vredno 300 Dan, zadala mu več vbodljajev z nožem v levo roko in nato zažgala gospodarsko poslopje Mihaela Hovnika, radi česar trpi Hovnik 136.000 Din škode. Za obema požigalcema je izdana tiralica.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 760-8 .termometer 21-2, relativna vlaga 65%, tiho, jasno, v Mariboru je kazal barometer 759'6, termometer 21, relativna vlaga 76% smer vetra W 4, oblačnost. 1. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 33-6 (198), v Mariboru 25 (16-3), Zagrebu 32-5 (20-8), Beogradu 36-2 (20-4), Sarajevu 32-4 (18-2, Kumboru 33 8 (19-5), Split 35-6 (22), Rab 34-3 (199). V oklepajih označen* je nojnižj* temperatura.
banovine
lijuhljana
Petek, 7. avgusta 1931: Kajetan sp. Pravoslavni, 25. julija: Usp. sv. Ane.
Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu in II a m o r na Miklošičevi cesti.
¥
■ Odsek stavbinskih delavcev Narodno slro-kovne zveze sklicuje za v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri v dvorani okrožnega urada zu zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti članski sestanek vsega članstva.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so v Ljubljani Alojzij Tomažin, 57 let star, postrešček, Dunajska cesta 9; Jože S v o I j š a k, 74 let star .posestnik, Strmi pot 6 in Marija T o-mažič, 43 let stara, žena železničarja, Vidovdanska cesta 9. Blag jim spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■ Protest proti Bafovim popravljanicam. V nedeljo 9. avgusta ob 9. bo v salonu hotela L)oyd na Sv. Petra cesti protestni shod Zadruge čevljarjev za sodni Okraj Ljubljana proti Bafovim popravljalnicam.
■Omladiuski klub »Jugoslovenska iskra«, poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži v nedeljo 9. avgusta odkritja Vilharjevega spomenika v Planini pri Rakeku. Vožnja znižana.
■ Pevsko društvo Ljubljanski Zvou. Redne pevske vaje .se prično s prihodnjim tednom po temle redu: v ponedeljek zvečer ženski zbor, v sredo mešan zbor, v petek moški zbor. Odbor.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	7	1470
■ Zopet kolo ukradeno. Delavcu Antonu Šebeniku iz Notranjih Goric je bito ukradeno izpred Ažmanove trgovine v šolskem drevoredu kolo, vredno 1300 Din.
■ Nesreče. Marijo Veselovo, služkinjo pr: mesarju Pibru na Šmarlinski cesti, je ugriznil pes v obe roki in ji zadal nevarne poškodbe. — 28-letuega delavca Leopolda Pestotnika je v livarni v Gameljnah oparilo vroče železo po levi roki. — 21-letna natakarica Angela Ranko iz Zgornje Besnice pri Kranju je pri obiranju hrušk padla z drevesa in si poškodovala desno nogo. — 8-mesečni tesarjev sinček Marjan Grojzdek iz Stožic je padel z otroškega vozička in se nevarno poškodoval na desnem očesu. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
■ Tatvine. Delavcu Viktorju Koblarju, stanujočemu na Vodovodni cesti 55, je ukradel neznan tat iz shrambe več kosov obleke v skupni vrednosti 500 Din. — Hišni posestnici Elzi Ber-natovičevi, Mestni trg 5, je ukradel neznan tat s podstrešja prav tako več kosov obleke v skupni vrednosti 2540 Din.
■ Oigav je pes? Patrulja orožniške postaje v Št. Vidu nad Ljubljano je našla v Babindolu, občina Medvode, pod Sv. Katarino psa volčje pasme, starega 1—2 leti. Pes se dobi na orožniški postaji.
ftlaribor
m Nova Sokolska četa. V nedeljo 2. t. m. je bila pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah ustanovljena nova Sokolska četa. Ustanovilo jo je Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. K novi četi je pristopilo veliko število kmečkih fantov in mož.
m 60-letnica mestnega stavbenika Julija G laserja. Tukajšnji mestni stavbenik g. Julij Gla-ser je praznoval te dni 60-letnico svojega življenja. Rodil se je 1. 1871. v Smolniku pri Ru-šah. Živi in deluje že 33 let v Mariboru. Se na mnoga leta!
m Nov spomenik. Tukajšnji rezervni častniki, bojevniki in prostovoljci so uvedli akcijo za postavitev primernega spomenika vsem onim prostovoljcem, ki so izgubili življenje v boju za našo svobodno Jugoslavijo. Spomenik bo stal na Kalvariji, tam kjer so sedaj ruševine nekdanjega spomenika padlih vojakov avstrijskega domačega polka. Okolica spomenika se bo na novo uredila, tako da bo ta lepa razgledna točka postala še prikupnejša.
m Pet novih vil. Ker se carinarnica ne bo gradila kakor se je prvotno nameravalo, se bo do stanovanja za carinike postavila ločeno. V la namen se bo ob Tomšičevem drevoredu sezidalo 5 novih vil, obdanih z vrtovi.
m Letno telovadišče Sokola Maribor I. Sokol Maribor 1. bo uredil med Magdalensko in Koseskega ulico v V. okraju novo letno telovadišče. Za odstop ali najem prostora je že zaprosil.
m Zveza Smetanove in Orožnove ulice. V
Smetanovi ulici je zgradila mestna občina več velikih stanovanjskih hiš in s tem je postala la ulica važna prometna pot, ki pa je s središčem mesta Vez prave in direktne zveze. Zato se je pojavil že davno predlog, naj bi se od-
stranita pritlična hiša v Strossmayerjevi ulici, in bi se tako Smetanova ulica zvezala z Orožnovo. kjer je sedaj stavbenik Kiffmann postavil dve trinadstropni stanovanjski in trgovski hiši. Kakor izgloda, bo to vprašaje vendar v kratkem rešeno.
m Nepojasnjena smrt. V Studencih je v torek nenadoma umrl klepar Karol Lobi, ki je v soboto dobil v nekem prepiru sunek v trebuh. Oblasti so uvedle preiskavo.
m Smrt deklice. V Vrtičjaku je te dni v neki mlaki blizu domače hiše utonila 16 mesecev stara deklica Jožica Krebsova.
m Predrzna tatvina. V sredo zvečer je zaprosit prenočišča pri veleposestniku Rothu v Radvanju 28-Ietni brezposelni ključavničar Jakob Purger. Gospodar ga je poslal v senik k 70-letnemu hlapcu Štefanu Kacu. Ker hlapca ni bilo doma. je Purger prebrskal njegove stvari, mu ukradel vse prihranke, okrog 4600 Din, in skrivaj odšel.
, m Napad. V noči od srede na četrtek so neznanci pri Treh ribnikih napadli 22-letnega delavca Riharda Menerja in ga hudo ranili na glavi in po hrbtu.
Strelska slavnost v Hotinji vas? pod pokroviteljstvom g. bana
Kakor smo na kratko že poročali, bo agilna strelska družina v Hotinji vasi v nedeljo 9. t. m. slovesno otvorila svoje novo strelišče in razvila društveni prapor. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo je prevzel osebno gospod ban dr. Drago Marušič, ki ga bo zastopal poseben odposlanec. Iz Maribora bo odšlo v Hotinjo vas članstvo oblaslnega odbora pod vodstvom predsednika g. polkovnika Bože Piitni-koviča. Odhod z vlakom ob J3'25 z glavnega kolodvora. Slavnosti se bodo udeležili tudi člani vseli bližnjih strelskili družin
Loka pri Zidanem mostu
V	ljubljanski bolnici je umrla zelo poznana gospa Jenčič Marija, rojena Aljaž. Rojena je bila dne 27. novembra 1882 v Smledniku, gostilničarka in trgovka v Loki. Njena gostilna je bila radi izborne kapljice in dobre kuhinje široko znana. Radi njene prezgodnje smrti žalujejo zanjo učiteljica Mici, uč. pripr. Vida (IV. letnik), gimnazijec Mirko (VI. raz.), Albin, trg. pomočnik, otroci, in njen mož Karol, posestnik in trgovec. Umrla je bila sorodnica triglavskega očeta g. Jakoba Aljaža. Pogreb bo na župnijskem pokopališču 6. t. m. v Loki pri Zidanem mostu. Pokoj njeni duši, preostalim iskreno sožalje!
Šmartno pri Litiji
Prepovedan obisk krčem in drugih javnih lo kalov je od 1. avgusta t. L tudi brivcu Matevžu Piskaču iz Šmartna pri Litiji za .dobo šest mesecev.	i
Sodna dražba. 14. t. m. ob 10. uri bo v naselju Cerkovnik pri Šmartnem dražba konja.
Sena dovolj. Letos se je nakosilo. izredno veliko sena in so že prvega sena polne senice. G. Janko Trelc je razglasil v nedeljo 2. t. m. dražbo (licitacijo) sena, pa se ni nikdo. oglasil. Druga leta so za Trelčevo seno kar tekmovali. AD KRANJ Prireditve v korist brezposelnim delavcem.
V	nedeljo 9. t. m. ob pol 15. uri popoldne priredi primorsko društvo »Zarja« pri Grajzerju na Primskovem veselico s prosvetnim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za brezposelne delavce.
Statistika tujcev. V mesecu juliju je bilo v našem meslu skupno 177 tujcev; med njimi je bilo 147 Jugoslovanov, 5 Čehoslovakov, 6 Italijanov, 1 Madžar in 12 Nemcev.
Nši hoteli. Društvo »Pulnik« je izdalo zaradi pospeševanja tujskega prometa knjižico »Hotelski vodnik«, v kateri je seznam vseh večjih hotelov v naši državi z vsemi točnimi podatki in stalnimi cenami. V tej knjižici navedeni hoteli morajo imeti pritožno knjigo; pravica do pritožbe mora biti označena tudi na jedilnih listih. Za naš okraj so v seznamu sledeči hoteli: »Stara pošta« in »Jelen« v Kranju, »Kazino« na Jezerskem, »Grintovec« v Predvoru in »Lončar« v Tržiču.
Trgovsko gibanje. Podjetni g. Drago Fuchs, potnik pri veletrgovini I. Andrašič, je prevzel s
1.	avgustom znano trgovino 1. A. Majdič nasproti pošte. Trgovina je popolnoma prenovljena
Kočevje
Proslava HMctnice vladanja Nj. Veličanstva kralja. V dneh 15. in 16. t. m. se bo vršila v Kočevju obsežna proslava desetletnice vladanja kralja Aleksandra L Konstituiral se je, poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za proslavitev jubileja.
Nov studenec. Blizu znanega študenta v Gorenji vasi, -ki zalaga ob suši okoliške vasi z vodo, so pred nedavnim odkrili nov studenec. Izvir je močan iir bo ;po primerni regulaciji nudil prebivalstvu dobro vodo.
Agrarna reforma. Za,iiimauje za novi zakon o agrarni reformi je rodil po kočevskih vaseh celo vrsto pašniških/in gozdnih zadrug, ki so se prijavile kot agrarni interesenti.
Amerikanci. Od. vseh strani prihajajo poročila o obiskih Kočevarjev iz Amerike. Nekaj časa se pomude doma, puste več ali manj denarja tu in se zopet odpeljejo, ker vidijo, da je še treba premoženja. Veliko govore o brezposelnosti v deželi dolarja. Nekateri se ravno iz strahu, da ne bi po povratku dobili več dela, ne upajo priti v domače kraje.
Iz Rudnika. Ni nam treba opisovali, kako so sprejeli rudniški delavci redukcijo svojih plač.
O	posledicah takih redukcij za rudarje in njih otroke tudi ne bomo izgubljali besed. Omenili bi samo, da bi TPD vsaj s svojimi reduciranimi delavci postopala malo bolj kavalirsko. Rudniška uprava sili delavce, ki si niso tako hitro poiskali kakega drugega posla, oz. ga niso dobili, iz svojih stanovanj, da potem stojijo cele hiše prazne. Pri redukciji je bilo prizadetih tudi par starejših mož, ki so izmozgani do kosti, brez vsake pokojnine morali zapustiti delo in se ozreti — kam? Občudovanja vredna je potrpežljivost naših d davcev, ki poznajo vsesplošno krizo in vedo, da se jim ne more- imenitno goditi, toda znižati jim njih mizerne plače bi tudi TPD ne bilo treba.
Celje
* Pogreb g. ravnatelja Janka Lesničarja. Zemeljske ostanke pokojnega direktorja Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Cupriji g. Janka Lesničarja so sinoči z vlakom pripeljali v Celje. Od kolodvora so krsto prenesli v poslopje Zvezne tiskarne v Strossmayerjevi ulici, kjer je pokojni dolga leta deloval in stanoval. Pogreb bo danes popoldne iz hiše žalosti, Stross-maverjeva ulica št. 1, na okoliško pokopališče. Mnogo celjskih gosppdarskih zavodov je izobesilo črne zastave v znak žalosti za svojim neumornim sodelavcem.
* Poziv Sokolom. Sokolsko društvo v Celju poziva svoje članstvo, da se v kroju udeleži pogreba tragično preminulega dolgoletnega člana br. Janka Lesničarja danes v petek ob 17. Zbirališče ob 1630 v mestni telovadnici.
* Poziv pevcem. Danes popoldne ob 16. bo v Narodnem domu pevska vaja za pogreb g. ravnatelja Janka Lesničarja. Pevci in pevke naj se vaije in pogreba polnoštevilno udeleže.
* Smrtna kosa. 6. t. m. je v javni bolnici umrl
27-letni Zupanc Jožef, krojač iz Vrbja pri Žalcu.
* Strelska družina v Štorah priredi v nedeljo 80. t. m. nagradno streljanje. Po streljanju se bo vršila svečana izročitev častnih diplom tp-varnarki ge. Kuenejevi ter ravnatelju gosp. Hruschki. Nagradnemu streljanju bodo najbrž prisostvovali tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti.	.
* Kanalizacija. Te dni so zaceli v zvezi s tlakovanjem Slomškovega trga prekopavati tudi Koeenovo ulico, v kateri bodo gradili kanal. V tej ulici doslej ni bilo kanala in se je ob dežju voda pretakala v druge ulice.
* Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov je pred dvema letoma nabavil za invalidski dom štiricevni radioaparat. Ker se je invalidski dom razpustil, se ta aparat proda, da bi z izkupičkom kakorkoli pomagali vojnim žrtvam. Interesenti, društva ali zasebniki naj se obrnejo na tajništvo odbora.
* Velik (remontni tabor se bo vršil v nedeljo 23. avgusta na Kumu pri Trbovljah.
* Blagonlovitev nove cerkvice v Logarski do-lini. V nedeljo 9. t. m. bodo v Logarski dolini svečano blagoslovili novozgrajeno planinsko cerkvico. Svečani obred bo izvršil mariborski »kof g. dr. Andrej Karlin. Planinci se bodo v velikem številu udeležili te svečanosti.
* Rešilna postaja je vsekakor velevažna In prepotrebna ustanova. Moštvo postaje vrši svojo nalogo požrtvovalno in po najboljših močeb. Nikakor pa se ne more zahtevati, da bi možtvo odgovarjalo za ljudi, ki jih prevaža. Tako se je ▼ sredo zvečer zgodilo, da je bila postaja klicana na kolodvor k večernemu vlaku za prevoz neke bolne deklice. Moštvo pa deklice nato ni moglo nikjer oddati, Ješ da je umobolna. Vsekakor bi se moralo za take slučaje nekaj ukreniti, kajti nikakor ne gre, da bi moštvo moralo samo presojati, kakšno bolezen ima bolnik, ki ga prevaža. Rešilno moštvo izvrši zgolj prevoz in je s tein njegova naloga končana.
* Prošrenje v Svetini, ljubkemu izletišču nad Celjem bo *r nedeljo 8. t. m.
* Kaj je s mesnimi cenami. Mesne cene so f zadnjem času v ospredju zanimaiija Celjanov, zlasti pa sedaj, ko so v Ljubljani regulirali cene mesu. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, bi vendar želeli, da se tudi celjski mesarji o stvari izjavijo.
* Najdba. 3. t. m. sta bila v mestu najdena dva bankovca po 100 Din. Kdor je denar izgubil, naj se javi na predstojništvu mestne policije,
Radovljica
Velika sokolska tombola. V nedeljo 9. t. m. bo na letnem telovadišču Sokola velika tombola * izredno lepimi in vrednimi dobitki. Ne zamudite prilike in poskusite srečo!
Marenberg
Hmeljska letina obeta zadovoljiv pridelek. Sadikam je v rasti malo škodovala letoSnja prevelika suša. Tu in tam se je pojavila tudi peronospora, ki pa ni napravila škode. Hmelja DO precej manj, kakor ga je bilo prejšnja leta, ker so ga kmetje precej opustili, pa tudi radi tega, ker ni tako poln kakor preje. Kakor vse kaže, bodo z obiranjem pričeli že drugi teden. Kakovost hmelja je prav dobra. Kupcev še ni bilo.
Ignacijev sejni ie bil slabo obiskan. Trgovci •o malo prodali. Goveje živine je bilo na trgu precej, prodale pa so se le tri glave po 3—8’50 Din za kg žive teže.
Potovanje po *vc*di večernici
fcjjUMUmmi
153.
Tako je napočil trenutek, ko se je raketa »Op. 102« dvignila od tal in nastopila svojo pot nazaj na zemljo. V jutr-njem solncu se je blestela ogromna Venera, ko je raketa s strahovito silo pro-ctirala dalje in dalje v vsemirje. Postajala je vedno manjša, dokler je vsemir-sRi popotniki niso videli samo še kot avetlo kroglo.
Poročilo ljubljanskega tržnega nadzorstva
Ljubljana, 6. avgusta.
Mestno tržno nadzorstvo je izdalo daljše poročilo za pretekli mesec, iz katerega posnemamo:
Kruh je obdržal staro ceno. En pek je bil kaznovan, ker je zavijal kruh v makulaturni papir, en pek pa, ker je imel v kruhu zapečeno žuželko. V splošnem drže peki lokale in pekarne v higijenskem stanju.
S 1. avgustom so se znižale cene mesu, tako da je meso v Ljubljani med vsemi večjimi mesti najcenejše. Govedina slane sedaj od 8 do 17 Din, teletina od 12 do 16 Din, svinjina pa od 14 do 22 Din. Cene ribam so ostale ne-izpremenjene. Žab je še vedno dovolj. Krak stane 25 do 50 para.
Cene mleku in mlečnim izdelkom so ostale neizpremenjene. Načelo se je sicer vprašanje znižanja cen, ki pa se je glede na izredno težak položaj kmetovalca opustilo.
Ogromna množina, včasih ‘20.000 kg dnevno, se je pripeljalo na trg banaškega in drugega sadja, zlasti hrušk. Cena je bila zelo nizka,
3—4 Din kg. Trg je bil s sadjem prav dobro založen in je bil nakup ogromen.
Sočivja je bilo v izobilju in so mu bile cene nizke. Kislo zelje je letos prišlo zelo zgodaj na trg. Kilogram slane 4—6 Din. Ker se obeta zelo dobra letina, je pričakovati veliko ponudbo kislega zelja po kmetih samih. Cene se bodo pripustile le take, ki bodo ustrezale splošnim, kljub temu da so se trnovski zelarji pritožili radi tega postopanja na višjo instanco.
Krompir je dobro obrodil in se prodaja po
1	do 125 Din kg. Gob ni bilo radi suše. Čebuli in česnu je cena padla na 2—3 Din.
Mestno tržno nadzorstvo ugotavlja, da pazno zasleduje padanje in dviganje cen in da ravna dogovorno s tržnim odsekom občinske uprave, večkrat tudi na vzpodbudo župana samega. Brez podpore javnosti in dfhgih oblasti je delo tržnega urada otežkočeno, dostikrat onemogočeno. Pri uravnovešanju cen, ne diktiranju, kar je treba ponovno poudariti, je treba, da vsi sloji pomagajo tržni oblasti. Javnost naj ve, da tržno nadzorstvo nima pravice diktiranja cen, temveč da samo lahko ovaja posamezne primere previsokih cen sodišču.
Mesino tržno nadzorstvo je pretekli mesec nabralo tržnine, prostornine in kazni za 22.943 dinarjev.
Drzen vlom v Slovenski Bistrici
Vlomilci so oplenili delavnico čevljarja Jožefa Jelena
Maribor, 6. avgusta.
V	pretekli noči so okrog 1. ure popolnoči obiskali slovenjebistriškega čevljarja Jožefa Jelena zelo pretkani in drzni vlomilci, ki se niso zbali tega, da spi poleg delavnice vsa družina.
V	novi hiši, v kateri se je Jelen nastanil šele pred dobrim mesecem dni, ima delavnico s posebnim vhodom od zunaj, iz delavnice pa vodijo vrata tudi v stanovanje.
Z dvema dolgima pilama je vlomilec prepilil spodnji tečaj leve polovice zunanjih vrat, jih snel z zgornjega tečaja, odprl nato z vetrihom notranja steklena vrata in tako prišel v delav-niški lokal. Plen je bil obilen. Vlomilci so odnesli 12 parov novih čevljev, med njimi 4 pare gojzerc, 12 parov že popravljenih čevljev, razen tega pa še tudi vso zalogo usnja in podplatov
v skupnem znesku 8000 Din. Čevlje, ki 5e niso bili popolnoma dogotovljeni, so odnesli s kopiti vred.
Čevljarjeva žena je sicer slišala ponoči v delavnici ropot, a se zanj ni mnogo zmenila. Ko je šla k vratom pogledat, če so zaklenjena, so vlomilci zbežali, med potjo so izgubili nekaj blaga, v delavnici pa pustili tudi vlomilsko orodje. Ko je zjutraj šel neki železničar mimo v službo, je opazil vlom in opozoril Jelenove, da so imeli ponoči neljub obisk.
Agilni orožniki so pričeli vlomilce takoj zasledovati. Na šipi in novih lakiranih vratih so našli dobre odtiske celotne vlomilčeve roke. Po, odtisih so presodili, da je bil vlomilec zelo mlad in da je imel tudi pomagače.
Žalec
Veličasten pogreb. V četrtek je bil v Gotov-ljah pri Žalcu ob 9. veličasten pogreb žrtve nesreče na Ježici g. Ivana Jošta. Pogreba so se udeležila v krojib vsa sokolska in gasilska okoliška društva.
Hmelj. V ponedeljek 11. t1. m. se prične obiranje hmelja. Radi najnovejše odredbe mora imeti vsak.posamezni obiravec posebno legitimacijo za polovično vožnjo po železnici in ne več za skupine, kot je bil do sedaj običaj. Te dni je bilo samo v Žalcu izdanih nad 2000 legitimacij.
Izlet na goro Oljko. Nad 60 otrok tuk. osn. iole je napravilo izlet na goro Oljko. Izleta so se udeležili tudi starši in prijatelji otrok. Gora Oljka je jugoslovanski Rigi, ker imamo z nje krasen razgled na vso zgornjo in spodnjo Savinjsko dolino.
Cigani. Že dva dni tukajšnji orožniki marljivo patruljirajo po bližnjih gozdovih, da preženejo cigansko nadlego in jo odpošljejo v pristojne občine. Ljudje se upravičeno boje za dozorevajoče poljske in vrtne pridelke. Sploh so orožniki marljivo na delu, ker se bo z obiravci priklatil marsikak sumljivec in zato vsakega neznanca že sedaj legitimirajo.
Dihur. Skoro ga ni dne. da ne bi žalske gospodinje naznanile, da jim je krvoločni dihur v eni sami noči podavil 10 do 20 za prodaj godnih piščancev.
Kanalizacija. Trg Žalec sicer že ima kanalizacijo, razširja pa tako neznosen smrad, da bi si včasih želeli, da je ne bi bilo. Dobro bi tudi bilo. da bi sanitarna oblast izdala kake odloke, kdaj naj se kida gnoj in kako naj se odvaža gnojnica. Pri nekem tukajšnjem mesarju je iz njegove klavnice slabo izpeljana kanalizacija, odpadki pa gnijejo na prostem le nekaj metrov oddaljeno od sosednjih stanovanjskih prostorov. Potrebna bi bila vsaj mila kontrola.
Šport. Zdravnik g. dr. Zoran Jošt je zbral ves športni naraščaj iz Žalca in okolice. Vsako popoldne marljivo igrajo na dvorišču nekdanje pivovarne. Kot novost za tukajšnje kraje in nevarnega tekmeca nogometu je uvedel odbojko.
Škofja Loka
Prošnja fotografom! Vsi foto-amaterji, ki imajo kakršnekoli posnetke o proslavi 25-letnega jubileja Sokola v Škofji Loki, se vljudno naprošajo, da odstopijo po 1 izvod reprodukcij Sokolskemu društvu.
Vzgleden fin avtobusnega podjetja. Član škofjeloškega Sokola g. Anton Ješe je kot avtobusni podjetnik za Selško dolino dovolil vsemu članstvu Skola v Selcih na Škofjo Loko brezplačen prevoz v svojih vozovih, kadar potujejo bratje in sestre v društvenih zadevah Sokola. Naklonjenost g. Ješeta zasluži vso pohvalo in posnemanje.
Tujski promet. Vabljiva okolica Škofje Loke in pa obča solidnost mesta sta tudi letos privabila precej gostov, izvečine iz južnejših krajev naše države. Je pa tudi nekaj naših ljudi. Kolonija ferijalk pod vodstvom prof. Pavliča iz Ljubljane in gdč. Iličeve je še vedno v Loki in se počutijo dijakinje prav dobro. Širokopoteznega tujskega prometa seveda nimamo. Manjka stanovanj iu dokler teh ni, ni mogoča tujsko-prometnemu odseku pričeti z obsežnejšo propagando, Čeprav so dani vsi pogoji za njen uspeh.
Čedno lice kvari Spodnjemu trgu stavba pivovarne Union, tik ob novem železobetonskem mostu. Starinsko poslopje, ki služi za zalogo pi-ve, je iz es^tskili razlogov nujno potrebno popravila in bo lastnik storil Škofji Loki prav hvaležno uslugo, ako to zanemarjeno zgradbo čimpreje temeljito prenovi.
Novo mesto
Žegnanje na Gorjancih. V nedeljo bo pri svetem Miklavžu na Gorjancih žegnanje. Ob desetih bo maševal gori šentjernejski kaplan g. Anton Kovačič, ki se bo na ta način poslovil od svojih Gorjancev, kamor je zahajal maševat dolgo vrsto let. Prihodnji teden odide na novo službeno mesto v bližnji Št. Peter. Prijatelji Gorjancev, nihče naj v nedeljo ne ostane v dolini!
Gozdni požar je nekaj dni divjal po gorjanskem pobočju Ravne gore, oziroma po Grobišču. Največ so menda prizadeti pleterski gozdi, škoda pa še ni uogotovljena, kot tudi ne, kako je požar nastal. Zdaj je že vse pogašeno.
Toča je v ponedeljek popoldne oškropila gorjansko vznožje od Tolstega vrha preko št. Jerneja na drugo stran Krke, kjer je moralo biti še vse hujše. Pa tudi tu je padala prav debela. K sreči le malo časa. Škodila ni dosti.
Iz šaleške doline
Nesrečen padec z vlaka. V torek zvečer se je kot običajno napotil vajenec čevljarja Korande prodajat sadje v vozove večernega vlaka, ki v Velenju nekaj minut postane. Ko se je vlak začel premikati, je podjetni prodajalec sadja le opazil, da je treba stopiti iz vozov. Skočil j» z vlaka. Padel je tako nesrečno na tla, da je dobil krvave poškodbe po glavi. Obležal je skoro nezavesten. Fanta so odpeljali k zdravniku in vse kaže, da bo moral iskati zatočišča v bolnici.
Gradbeno gibanje, ki je pri nas, razen pri rudniku, jako klaverno, vendarle od časa do časa nekoliko oživi. Tako vidimo, kako prikupna hiša je zrastla železniškemu vlakovodji g. Koširju v Starivasi. Prihodnje tedne pa postavi mlaj na novodograjeno hišo kovaški mojster g. Prevarčnik v Velenju.
Sedaj v dobi kislih kumaric in pasjih dnov z vsakim dnevom dobivamo poletnega hladja iskajočih letoviščarjev, ki jih je že lepo število nastanjenih pri tukajšnjih stanovanjskih najemnikih, zlasti v hotelu Rak. Največ je pač Srbov in Hrvatov, ki prihajajo iskat prelepih in spokojnih sožitij šaleške doline. Samo ti le avtomobili, ki v svojem divjem drvenju puščajo za sabo oblake prahu, ti so že od sile. (In težko je govoriti o škropilnicah za cestni prah!).
Letošnji naborniki in vasovanje. Odkar so ti-le fantje zapisani med rekrute, je vasovanje s fantovskim popevanjem tako-le pozno v noč na dnevnem redu. Vse je pač prvo poslavljanje z rodnih gnezd in ptiči vedo, da so na pre lomu fantovske dobe. Lepo je to-le petje, še lepša je kipeča rast zdravja in radosti sredi teli soparnih večerov.
Št. Jurij ob južni železnici
Premestitev. K tukajšnji banovinski kmetijski šoli je na lastno prošnjo premeščena zva-ničnifca Ema Seliiller.
Tatvina. Dne 3. avgusta opoldne je bilo nekemu kmetu iz šentjurske okolice, ko je stopil v gostilno pri Žličarju na vrč piva, ukradeno kolo firme »Puch«:, ki ga je bil pustil ob vežnih vratih. Neznani zlikovec je zginil — sodeč po sledeh — proti Lokarjem. Orožniki ga še niso zasledili.
Električna razsvetljava na železniški postaji. Kljub temu, da je bila elektrika napeljana v naš trg že pred poldrugim letom in je zadnja cestna svetilka oddaljena od postaje le kakih 150 m, železniška direkcija še dosedaj ni ničesar ukrenila. Upamo, da bo končno ugodila naši želji.
Kostanjev drevored v spodnjem trgu, ki je bil zasajen za županovanja dr. Gustava Ipavca, dobiva vrzel za vrzeljo. Zemljišče, kjer sloje
kostanji, si je pred leti ob razdelitvi občinskega pašnika obdržala občina z motivacijo, da bi posamezni posestniki kostanje utegnili posekali. Ni nam znano, ali so kostanje posamezniki, ki jih podirajo, kupili od občine, ali jih je dala občina podreti sama, ker morda namerava zasadili nov drevored. Javnost želi pojasnila.
Orijentacijske tablice ua cestah. Na zelo prometni cesti, ki vodi iz Celja skozi Sv. Jurij v Rogaško Slatilio, so sicer povsod postavljene table, ki opozarjajo na nevarnosti; manjkajo pa na križiščih in razcestjih orijentacijske tabli, ce. Številni tuji avtomobilisti se moVajo po nepotrebnem ustavljati iu izpraševati domačine, ki zaradi jezika tujcem večkrat niti točno odgovoriti ne morejo. Predvsem je potrebna tabla, ki bi pri Kr. Kinclju kazala pravo smer proti Celju, pri Adamu Kinclu pa proti Rogaški Slatini, enako pri Sikošku. Tudi ne bi bilo napačno, če bi si kateri od gostilničarjev na križiščih umislil rezervoar za bencin.
Sokolski nastop v Dramljah. Udeležba na javnem nastopu drameljskega odseka (čete) šetjurskega Sokola je za vse članstvo tega društva strogo obvezna. Zbirališče pred šolo. Odhod ob 1. uri. Zdravo!
Spori
Dogodki se zaključujejo
S prihodnjo nedeljo stopamo v zaključni stadij tekmovanja po ligah. Nastopilo bo — prvič in zadnjič v tem tekmovanju — vseli dvajset klubov, ki bodo. kakor bo pač naneslo, svojo situacijo učvrstili, popravili ali poslabšali. Zanimivo je, da še sedaj, ko se tekmovanja po ligah nagibljejo že k zaključku, niso situacije povsod povsem jasne. Od šestih konkurentov, ki se jeseni bore za naslov državnega prvaka, so znani trije: BSK, Gradjanski in Mačva. Poslednja mora sicer dobiti še vsaj eno piko, ki pa ji ne bo ušla. Za ostala tri mesta kandidirajo še vedno z vso resnostjo: Concordia, Jlašk, Hajduk. Sašk, Jugoslavija in Slavija (Sarajevo). Enega udeleženca bo odločila tekma Hajduk— Concordia v Splitu.
V	naši ligi igrata poleg omenjene tekme v Splitu še Hašk—Ilirija in Primorje—Gradjan-ski. Po srečanju Primorja z Gradjanskim preostaje Ljubljani edino še domači derby, ki se bo odigral v nedeljo čez 14 dni. Ker se ljubljanska kluba ne moreta plasirati v finalna tekmovanja, je torej gostovanje Gradjanskega zadnji letošnji prvenstveni nastop izvenljubljan-skega moštva v Ljubljani.
Državno prvenstvo seniorjev v plavanju
V dneh 7.. 8. in t. m. se bo vršilo v Ljubljani v bazenu SK Ilirije državno prvenstvo seniorjev v plavanju in waterpolu. Vsi klubi, ki so se prijavili, se nahajajo že več dni v Ljubljani. Manjka samo sušačka Viktorija, ki bo najbrže prispela danes.
V zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih' urah je kopališče polno tekmovalcev, ki pridno trenirajo. Vse plavalne korifeje so zbrane. Poleg dolgoletnega šampijona Senjanoviča ter njegovih kolegov Maroviea. Birlmiše, Bonačiča iu dr., najdemo izvrstnega DubrovniČana Matica, ki velja za favorita na sprintarski progi. Iz Beograda je najmarkantnejša pojava Gajo Bu-lat, lanski zmagovalec na 400 m.
Olga Roje se dobro zaveda, da med senior-kami nima resne konkurence, kar ji daje precejšnjo samozavest — upravičeno.
Pri opazovanju \vaterpolistov mora tudi lajik videti, da so Jugovci razred zase in da imajo edino v Jadranu resnega tekmeca.
V večernih urah se Ljubljančani radi ozirajo na močno zagorele postave plavačev, ki hodijo po promenadi s čepicami v klubskih barvah in delajo živo reklamo za bližnja tekmovanja
Dva »drukarska« vlaka
V	nedeljo bosta zopet vozila dva posebna: vlaka nogometne »d ruka rje«. Ilirija zopet organi, žira posebni izletniški vlak v Zagreb na tekmo s Haškom. Z ozirom na nizko ceno (samo 48 dinarjev) bo najbrže ponovno dosti interesentov.
Glasom pisanja »Jutarnjega lista« bodo pii-šli z Gradjansl.ini »purgerski drnkarji« s, posebnim vlakom v Ljubljano, da pomagajo svojim miljencein v borbi s Primorjem.
Kolesarstvo
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije je imel preteklo nedeljo trenflig-dirko v s vrh n ustanovitve kondicije posameznih vozačev. Tre-ning-dirka se je izvršila na vojaškem vežbali šču v Mostah pri Ljubljani. Tekmovali sO vsi nacionalni vozači iu sicer; Ivkovič (Uraničui Gjurgjevac). Jager, Oblak (Velo bataljon), Va lant', Abulnar (MK Ilirija), Prodan Kosmins (ASK Primorje), Rozman (Penin. Maribor). Mi kec in Grgac iz Zagreba sta izostala.
Trening-dirka je pokazala najboljšo kondicijo naših vozačev. V etapah so dosegli delm brzino 37 km na uro. Prevožena proga je zna šala 120 km ter se j e dosegla povprečna brzinn .14 km na uro, s čimer so naši nacionalni voza či pokazali, da so zmožni tekmovati na večjih mednarodnih dirkali.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije bode nadaljeval s trening-dirkami ter je upati, da postavi dobro moštvo za kolesarsko svetovno prvenstvo, katero se ima vršiti koncem tega meseca na Danskem.
8K Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi o
pol 21. uri bo v kavarni »Evropa« važen s> stanek, ki se ga naj sigurno udeleže slede.' gg.: Kos. Pevalek, Baltesar. Gnidovec, Oblak Mahkovec. — Ob 21. uri ho istotam sestanel vsega članstva, obvezen za sledeče: Banko, Do bovšek, Finec. Gregorka, Habič. Ilovar, Jeglič, Kumer, Orel. Oroszy, Os«,ild. Outrata, Režek I.. Senčar. Stipe I. in II., Šoukal. Tinta. Vrečko, \Vildmann, Župančič Neli in Lado, Dečman, Bajde. Vsi in točno. — Tajnik.	'	'
Ekspres kava
1 Din
▼
Vsa Ljudi« govori, Ja
Jugobrazil-kava
na bolje poUladi
Stalna porikusnja in vsak daa sveže pražena kava. Lastna pražarna.
Velika izbita čokolade in bonbonov.
Se priporoča
OSKAR ADAMIČ. Ljubljana
delenbtirgova ulica 7
▼
Eksp res kava
1 Din
Kriza vinogradništva v Dravski banovini
Načelstvo vinarskega društva je imelo dne 4. t. m. svojo sejo.
Sl a ii je vinogradnikov v banovini je v splošnem prav dobro. Izjeme so kraji, kjer je toča napravila več ali manj Škode, to so del srezov Šmarje, Celje, Krško itd. Ponekod so stare zaloge vi.ua še prav izdatne, radi česar so vinogradniki v velikih skrbeh, kam z letošnjim vinskim pridelkom. Z ozirom na ugodno vreme se nam obeta tudi kvalitativno prav dobra vinska letina, kar nas vsaj deloma tolaži. Vznemirja pa vinogradnike vest. ki se sliši od več strani, da bo letošnji vinski mošt po Din 1'— liter. Zdi se, da hočejo take cene diktirali samo brezvestne osebe, ki bi si rade na račun siromašnih vinogradnikov in viničarjev kovale čezmerne dobičke. Muogo je že vinogradnikov, ki na osnovi takih vesti obupujejo, ker bi jim pri navedeni ceni ne bili plačani niti dejanski stroški za obdelovanje vinograda, davki itd., da dobička, od katerega mora vendar vinogradnik in njegova družina z viničarjem vred živeti, niti ne omenimo. V tolažbo tem siromakom navedemo studeči račun:	Dalmatinsko vino «tane
sedaj loko parobr. stanica Din 19—24 za 1° alkohola po Malligandu, torej 1 liter Din 2'28 do 3*50. Prevoz stane okoli 0-30 Din za 1 liter, torej stane tudi najcenejše dalmatinsko vino pri nas brez trošarin 1 liler 2f>8 do 3-80; najcenejše batva-ško vino je za naš konzum nerezano neporabno, ima 10% in manj alkohola. Da bi se cene tem vinom znižale, je nemogoče, ker bi drugače ta vina že morala biti zastonj.
Če primerjamo ka'kovo»t omenjenih vin z kakovostjo naših, bo vsakomur zasno, da še nam glede kakovosti ni treba bati (konkurence. Znano je, da so naša vina, kar se kvalitete tiče, sploh na višku in jih ne moremo istovetiti z dal-matinčem, banačanom, Zagorcem itd., čeravno »o tudi tu izjeme; zato tudi.cena našemu vinu ne more biti nižja, kakor so cene v splošnem »a kvalitativno manj vredna vina. Vemo, da nas stane pridelovanje vina mnogo več, kakor vinogradnike v južnih, klimatično ugodnejših krajih, to pa v glavnem radi tega, ker trta pri nas ■nanje rodi nego v južnih krajih. Vemo tudi, da znašajo pri nas pridelovalni stroški v najugodnejšem slučaju Din 4000'— na oral (čisli pridelovalni stroSki brez investicije in brez amortizacije), zato našega vina po takih cenah ne moremo prodajati. Vsak pošlen delavec hoče imeti pošteno plačilo za svoj trud, tako tudi vinogradnik. On ne more delati zastonj, zato uvodoma navedeno ceno za vinski mošt odločno odklanjamo. V-se vinogradnike Dravske banovine (»živamo, da se pri prodaji letošnjega pridelka ne prenaglijo in pokažejo vrata vsakomur, ki bi si upal ponujati smešno nizke nesprejemljive cene za vinski mošt in vino. Res je, da se marsikdo nahaja v veliki stiski in nujno potrebuje denairja ter misli, da si bo s tem, če proda vino ali mošt izpod cene, vsaj začasno pomagal iz zadrege. Po gornjem računu bo svoje gos|H>dar8lvo še globlje zakopal. Zato je potrebno, da smo vsi vinogradniki solidarni in svojega vinskega pridelka ne dajmo izpod cene, kakor odgovarja ista splošnim razmeram na vinskem trgu v državi, ker bi to značilo zapravljanje. Vinogradniki, ki so v denarni stiski, si naj iščejo izhoda potom domačih posojilnic in hranilnic. Edini pravilni izhod iz sedanje vinarske krize bi bile seveda produktivne vinarske zadruge, katerih pa še žal nimamo in jih še tako hitro ne bomo imeli.
Za pridelovanje in vnovčevanje približno 100 ha vinograda na zadružni podlagi je potreben objekt za 1,000.000'— Din. Na 1 ha je zasajenih približno 8000 trsov in zadružnik bi moral po dosedanjih računih prispevati od trsa Din 1-25 kot delež. Pri sedanji gospodarski krizi je nemogoče, <+a bi se taka zadruga mogla pod lemi pogoji oživotvoriti.
Največja krivda se godi vinogradnikom pri nas s tem, da se jih obremeni z vsemi davki, kar jih je do danes fiskalna veda iznašla.
Za vinograde se plačuje najvišja zemljarina, zalo pa gre vinogradnikom pravica zahtevati, da se njih produkt ne obremenjuje posebej še s trošarino.
Država, zlasti pa banovina, še bolj pa občine krijejo veliki del svojih stroškov s trošarino na vino. Vemo, da se to ne da takoj odpraviti, zahtevamo pa, da se to odpravi čim-preje. Pred nedavnim časom, v boljših razmerah, srno zahtevali, da se maksimira celotna trošarina na vino (državna, banovinska in občinska) na Din 1-—, danes je z ozirom na do sedaj navedeno še to preveč. Če pogledamo na trošarine v drugih vinorodnih evropskih drža-vaik, bi morala celotna trošarina znašali Din 60 na 1 hi.
Delno in hitro učinkujoča odpomoč vinogradnikom bi bila, da se dovoli- vsakemu zasebniku, da v razmerju družinskih članov in za obdelovanje njegovega posestva potrebnih delavskih moči za lastno potrebo kupi direktno od vinogradnika od 1. oktobra do 1. decembra trošarine prosto vino ali mošt. Množina se naj določi naredbenim potom.
Ker za mošt državne trošarine ni, upamo tukaj lem lažje na uspeh — ker je cela zadeva pravzaprav v rokah kraljevske banske uprave.
Kar se tiče odprodaje svežega grozdja, ne more to. bistveno vplivati-na razmere v naši banovini, ker se producira letos pribl. 22.000 vagonov grozdja 5W0 kg. Pri nas se pridelujejo le neznatne množine namiznih vrst, ki bi mogle konkurirati s srbskimi (smederevskimi) in bauaškimi sortami, od konsumentov se pa tudi ne more zahtevati, da bi kupovali grozdje, kj pride na mesto že pokvarjeno. Tudi priprav za transport grozdja se nimamo. Za nas torej ne pride v poštev izvoz grozdja, celo glede prodaje grozdja v naše konsumne centre (Maribor, Ljubljana, Trbovlje, Celje) so to samo teoretične razprave, izvzemši Mariborski trg, kamor okoliški vinogradniki lahko donašajo grozdje v dobrem stanju.
Kar se tiče izvoza vina, je omeniti sledeče: izvažamo, kolikor se da placirati. Naše strein-lenje pa je in mora biti, da izvozimo čim več. Da pa je to težaven posel, je najboljši dokaz, da ne izrabimo nobeno leto izvoznih kontingentov, akoravno je priskočila država z znatno izvozno premijo na pomoč.
Naša povprečna vina, proti katerim se vina iz drugih vinarskih okolišev naše države ne morejo meriti, se ne morejo v naši državi izven mej naše banovine placirati. Zalo pričakujemo od vseh, katerim je prospeh našega vinarstva na srcu, da krijejo svojo potrebo na vinu samo z vini iz naše banovine. Pa tudi konsumenti tami, ki so prepričani, da je vino iz naših vinarskih okolišev, če že za njih okus ne boljše, vendar pa vsaj enakovredno onim iz drugih vinarskih okolišev naše države, morajo zahtevati, da se jim toči domači pridelek po ceni, ki razmeroma ni višja od cene pridelkov
Društvo „PRAVNIK“ v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov soustanovitelj, častni član in dolgoletni predsednik, gospod
odvetnik in Častni doktor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dne 6. avgusta t. 1. umrl. Pokojnikov duh nam bodi vodnik še naprej, s tem najlepše počastimo njegov spomini V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931.
Društvo „PRAVNIK“
drugih vinarskih okolišev.
Mi vemo, da so dobri gostilničarji najboljši posredniki za naš proizvod, zahtevamo torej, da se tudi njim priznajo olajšave težkih davčnih bremen; od gostilničarskih organizacij pa pričakujemo, da bodo same skrbele, da se bode zaslužek pri vinu gibal v dovoljenih merah.
Vinarsko društvo «a Dravsko banovino.
Gospodarske vesti
X Ameriško-jugoslovanska trgovinska zbornica. Na inicijativo našega generalnega konzula v Newyorku Jankoviča in direktorja jugoslovanskega trgovinskega muzeja Joksimoviča se bo v najkrajšem času osnovala v Beogradu ameriško-jugoslovanska trgovinska zbornica.
X Nov žvepleni vrele« blizu Vrdnika. Rudarji državnega rudnika Vrdnik so našli v globini 220 m topli vrelec, ki vsebuje velike množine žvepla in izkazuje toplino 35 stopinj C. Vrelec nudi 200 1 vode na minulo. Komisija strokovnjakov proučava na licu mesta novo najdbo. Po mnenju strokovnjakov je vrelec velikega tujskoprometnega značaja, ker se nahaja v neposredni bližini znane izletne točke Zma-jevac.
X Velika vinska razstava v Beogradu. Od 19. do 22. septembra se bo vršila v Beogradu velika razstava vin iz vse države. Posetnikom razstave je dovoljena za povratek polovična vožnja na drž. železnicah.
X Osnovanje zadruge za brezalkoholno predelavo sadja. V Šabcu so sadjarji sklenili ustanoviti zadrugo za brezalkoholno predelavo sadja. Šabac je eno najvažnejših sadjarskih centrov v državi, zato bo ta zadruga gotovo velikega gospodarskega pomena pri vnovčevanju sadnih pridelkov. Zadruga se bo osnovala že v najkrajšem času.
X Tudi Češkoslovaška povišuje nskompfno mero. Češkoslovaška emisijska banka je z veljavnostjo od 5. t. m. dalje zvišala eskomptno mero od 4 na 5 odstotkov, lombardna posojila pa od 5 na C odst., za vse drugo pa od 5'5 na 6-5 odst. Ti ukrepi upravnega odbora se motivirajo s činjenico, da se zahtevke na banko per ultimo stalno množijo. Raditega tudi ne obstoja nikaka možnost, da bi se obrestne mere v Nemčiji. Avstriji in Madjarski znižale.
X Seuzacijoueleu padec angleške državne veljave. Newyorška notacija za angleški funt je hipoma padla od 4-8575 na 4'8437, v Parizu se je tečaj istočasno znižal od 123-90 na 123-50. Med borznim časom pa se padanje še vedno pojavlja. Vse izgleda. da izhodišče, padca ni Pariz, ker francoska Narodna banka ščiti angleško veljavo, pač pa se zatrjuje, da je vzrok padca iskati v ogromnih prodajah angleškega funta v Nemčiji.
X Nenadna prekinitev madjarsko-romuuskih trgovinskih pogajanj. Iz tehničnih razlogov so se nenadoma prekinila trgovinska pogajanja med Madjarsko in Romunijo. Vodja madjarske delegacije je odpotoval v Budimpešto po nove instrukcije. Pogajanja se bodo še v teku tega tedna ponovno nadaljevala.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Borzna poročila
dne 6. avgusta 1931 Devizna tržišča
Ljubljana, 6. avgusta. Amsterdam 2270-90 do 2277-74, Bruselj 785‘57-787-93, Curih 110025 do 1103-55, Dunaj 792 16-794-56, London 273-41 do 274-23, Newyork 5624-98—5641-98. Pari* 220-93-221-59, Praga 167 01-167-51. Trst 294 85 do 295-75.
Zagreb, 6. avgusta. Amsterdam 2270-90 do 2277-74, Dunaj 792 16-794-56, Bruselj 785-57 do 787-93, London 273-41-274-23. Milan 294'85 do 295-75, Newyork kabel 5635-98—5652-98, New-york ček 5644-98—5661-98, Pariz 220-93—221-59, Praga 167 01-167-51, Curih 1100-25-1103-55.
Beograd, 6. avgusta. Amsterdam 2270-90 do 2277-74, Bruselj 785-57-787-93, Curih 110025 do 120355. Dunaj 792-16-794-56. London 273 41 do 274-23, Milan 294-85—295-75, Newyork 56-2498-56-4198. Pariz 22093—221'59. Praga 167 01-167-51, Stockholm 150-402-150-855.
Dunaj, 6. avgusta. Amsterdam 287-30, Atene 9'21, Beograd 12-66, Bruselj 99-25, Bukarešta
4-22, London 34-5450, Madrid 63-—, Milan 37-24, Newyork 71120, Pariz 27-95, Praga 21-0662, Sofija 5-1495, Stockholm 190-15, Kopenhagen 190, Varšava 79-63, Curih 138-10.
Curih, 6. avgusla. Beograd 9'08, Pariz 20-08, London 24’86, Ne\vyork 512-25, Bruselj 71-40, Milan 26-78, Madrid 44'75, Amsterdam 206-50, Dunaj 72, Stockholm 136-95, Oslo 136-85, Kopenhagen 136-85, Sofija 3‘715. Praga 15-175, Varšava 57-35, Budimpešta 90 025.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 6. avgusta. Drž. papirji: 7% inv. pos. 79—80, vojna škoda ar. 330—332 (335, 330), kasa 332 bi., dec. 335—340, 4% agr. ob v. 43 do 45 (44, 43). 7% Blaire 68'25-69 (70, 69, 68-50), 8% Blaire a. 79-80 (80. 82), k. (80. 79), 7% pos. hipot. b. 67—71 (70), Begluške 55—59. Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 957-50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 d., Dednarodna 68 d.. Srbska 190—192. — Industrije: Šečerana Osijek 216—220, Trboveljska 224—232, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Nar. šum. 25—26. Gutm. 110 d.. Danica 65 do 66, pivo Sarajevo 190 d., Drava 220—225. Os. livaonica 210 d., Dubrov. 300 d.
Dunaj, 6. avgusta. Bankverein 14-—, Dunav-Sava-Adria 11-30, Prioritete 91'50, Trbovlje
28-25, Leykam 1-75.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 6. avgusta. 7% Blaire 6'A—63.
Newyork. 6. avgusta. 8% Blaire 69‘25 do 72, 7% Blaire 62—63 50. 7% pos. hip. b. 67-68, Žitna tržišča
Tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 6. avgusta. Oves: baški, sremski, slav. 140—145. — ječmen: baški, sremski, novi, 63-64 kg 117-50—122-50, sremski, pomladni, 67-68 kg 185—190, baški, pomladni, 67-68 kg 180—185. — Fižol: baški. 2% 190—200. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 18 vagonov, ječmen 10, koruza 8, moka 3 vagoni, otrobi 6 vagonov, fižol 1 vagon. Tendenca: ne-izpremenjena.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca za les neizpremenjeno slaba, brez prometa.
Naš plemeniti, mili in dobri soprog, oče in tast ozir. brat, stric in svak, gospod
dr. Danilo Majaron
advokat, častni doktor univerze kralja Aleksandra I., bivši predsednik odvetniške komore, predsednik društva „Pravnik“, imejitelj reda Sv. Save II. razreda, Belega orla V. razreda i. t. d.
je danes ob 9. uri na Bledu po mučni bolezni zatisnil svoje blage oči, Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 8. avgusta 1931 ob 17. uri izpred hiše, Napoleonov trg 6 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931.
Ferdinanda Majaron roj. Stare, soproga Dr. Ferdinand D. Majaron, advokat, sin Marija Renata Majaron roj. Kosij, sinaha