PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tl-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*1 od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni I9 'W Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 19 (11.742) Trst, torek, 24. januarja 1 »Alpe-Jadran« vsebinska bogatitev našega dnevnika VOJMIR TAVČAR Med pogajanji s sindikati o pravičnejši davčni politi Vlada proti obdavčenju premoženj t obljublja le zaostritev boja proti utajam Z današnjo številko Primorski dnev-n*fc začne izhajati v nekoliko sprevrnjeni obliki z drugačnim razporedom strani in z nekoliko spremenjeno vsebinsko zasnovo. Najvidnejša novost je v tem pogledu stran Alpe -Jadran, ki »fizično« zaseda prostor, ki je bil doslej izmenično namenjen znnanjepolitičnemu dogajanju in kul-turi. Uvedba te strani pa nas je Sl}ta k nekoliko drugačni razporeditvi gradiva in k spremenjenemu pristopu poročanja zlasti o italijanskem dogajanju in zunanji politiki. Stran Alpe - Jadran, kot pove že sam naslov, je nastala iz želje, da bi dogajanju v delovni skupnosti ™pe - Jadran, še zlasti pa dogodkom v deželi, v Sloveniji in na Koroškem namenili poseben, vsebinsko in oblikovno zaokrožen in celovit prostor. V dosedanjem Primorskem dnevniku smo glavnim dogodkom s tega območja in področja seveda sledili, vendar pomanjkanje ustreznega, temu namenjenega prostora nas je sililo k razpršitvi gradiva in ni bilo mogoče dati celovitejše slike o vsem, kar je zadevalo nas neposredno kot narodnostno skupnost, ki živi v Furlaniji -Julijski krajini, pa tudi kot del šir-se deželne skupnosti. . V konceptu te strani, kakor se je lzoblikovala v razpravah v uredništvu Pa tudi v stiku z nekaterimi našim organizacijami je, da bi na njej na sto svoj ustrezen prostor vse po membnejše dogajanje v naši deželi Vse, kar je za našo skupnost po membnega od Miljskih hribov do Ka nalske doline. V ta namen smo uki ,, stran, namenjeno zamejski pro tematiki v videmski pokrajini, da 1 hitreje, bolj učinkovito in sproti ujarmirali bralce o življenju naše Kupnosti na tem območju. Pa tudi ■e,s” vsedeželnega značaja iz Trsta Gorice bodo našle na strani Alpe -aaran ustrezen poudarek. S tega vidika naj bi Alpe - Jadran Prispevala k celovitejšemu informira-m, obenem pa k celovitejšemu po-r,V’ me<*h‘m ko se jih je lani vpisalo 94. To so le predvidevanja; opozar-(lsn° Pa nu možnosti, ki jih ne smemo zamuditi. Vpisovanja v otroške vrtce, *n n*žje srednje šole se bodo zaključila 30. januarja. NA 4. STRANI I alvina v Katedrali sv. Justa frino^ic ~~ ^ noči med soboto in nedeljo so neznanci opravili neverjetno ta drae V ^a^*ali sv. Justa v Trstu, ko so v kapeli, kjer je spravljena večina cen °.COn^1 Predmetov cerkve, ukradli več srebrnih predmetov, mnogo drago-bli 8. motorizirani artilerijski skupini »Pasubio« v vojašnici pri Banih. Eno od težkih oklopnih vozil »M 109« je na spolzkem premočenem terenu začelo nepričakovano drseti ritenski po pobočju. Vojak, ki je bil s hrbtom o-brnjen proti oklopniku, se ni nadejal nevarnosti in vozilo ga je z vso svojo težo stisnilo ob neko drevo. Bil je na mestu mrtev. Vojaškim vajam je prisostvoval tudi Lucianov brat, 21-letni starejši vodnik Luigi Speroni, ki je nemudoma priskočil na pomoč nesrečnemu bratu ter mu skušal rešiti življenje z umetnim dihanjem, a bilo je prepozno. Karabinjerji z nabrežinske postaje so uvedli preiskavo o nesreči. V bolnišnici, kamor so prepeljali vojakovo truplo, bodo morali tudi ugotoviti, kakšne poškodbe je vojak zadobil pri nesreči. Njegova tragična smrt je pretresljivo odjeknila med njegovimi tovariši. Francesco Mosce še izboljšal svoj rekord v enourni vožnji CIUDAD MEXICO — Italijanski kolesar Francesco Moser je včeraj poskrbel še za en velik podvig. Potem ko je v četrtek popravil rekord v enourni vožnji, ki ga je leta 1972 postavil Eddy Merckx prav v tem mestu (49,431), je Francesco Moser včeraj »presegel« samega sebe in svoj četrtkov rekord (50,80842) izboljšal z rezultatom 51,15135 km. Med svojim včerajšnjim podvigom pa je Moser izboljšal še dva vmesna rekorda, in sicer na 5 km (5’47”163) in na 20 km (23'21’'592). Prejšnja rekorda na teh razdaljah, ki ju je Maser dosegel v četrtek, pa sta bila 5’48’'20, oz. 23'30”92. Moserju pa ni uspelo popraviti rekorda na razdalji od 10 km. V četrtek je namreč to razdaljo prevozil v 11’39”75, včeraj pa je bil nekoliko počasnejši (11 minut 41"001). Italijanski kolesar, ki je star 32 let, je včeraj po velikem podvigu dejal, da je presrečen, da mu je uspelo popraviti svoj rekord, obenem pa je dodal, da ne bo skušal več izboljšati tega rekorda, kajti »tekmovati sam proti času« je zares izredna muka. • »Alpe-Jadran« NADALJEVANJE S 1. STRANI trebah manjšine. V okviru strani Alpe - Jadran naj bi to načelo dobilo še bolj izrazito sistematizacijo in o-bravnavo. Zdi se nam. da je Primorska, navzlic meji kulturno in duhovno enovit prostor in da ga kot take ga moramo obravnavati na vseh področjih od gospodarskega do kulturnega in do družbenega. Že iz navedenega je razvidno, da se za stranjo Alpe - Jadran »skriva« dokaj ambiciozen načrt, ki naj bi prispeval k dodatni krepitvi in poglabljanju vloge časopisa kot je Primorski dnevnik. Očitno je, da je ena sama stran sedanjega formata premajhen prostor, da bi vanj strpali vse novice s tega območja, še zlasti če bi hoteli dogajanju slediti s kroni-stičnim pristopom. To dejstvo pa tudi časovna omejenost nas je silila k iskanju bolj komentatorskega pri stopa, ki naj bi dal bralcu popolnejšo in celovitejšo podobo problemov, pa čeprav morda ne tako ažurno. Iskanje novega prostora za uresni čevanje teh idej vendar v sklopu sedanjih 12 dnevnih strani, kolikor nam jih odmerja stabilizacijski program podjetja, je prisilil uredništvo k del ni spremembi zasnove celotnega lista. Vsako informacijo je seveda bo leče skrčiti, vendar pri »rezanju« smo težili za tem, da bi informacijo skrčili tam, kjer je najmanj boleče in sicer pri vseitalijanskem in med narodnem dogajanju: popolnost informacije bomo sicer skušali ohraniti na sedanji ravni, količinsko pa bo seveda prizadela. Druga sprememba je drugačna lokacija kulturne strani. Do slej je kulturna problematika našla svoj prostor trikrat na teden na 3. strani, odslej bo imela svoj prostor na 9. strani prav tako trikrat na teden, ob tem, da bomo skušali po živili s kulturnimi problemi tudi 7. stran, kjer objavljamo radijske in televizijske programe. Uvedba strani Alpe Jadran pa nas sili tudi k drugačnemu razvr ščanju goričkega dogajanja. Seveda mora Gorica imeti svoj poseben prostor za vse to, kar se v novinarskem žargonu imenuje dnevna kronika, zdelo pa se nam je vsekakor omejevalno. da bi vse goriško dogajanje u tesnjevali v prostor namenjen izključno Goriški. Pri oblikovanju novega pristopa smo izhajali iz ugotovitve, da je to (isto pa vsekakor velja za Tržaško in za videmsko pokrajino) ne povsem sprejemljiva »getizacija«. Ta koncept smo nekoliko razbijali že doslej z objavljanjem vidnejših domačih stvari na prrvi strani, odslej pa bomo v tem še doslednejši z možnostmi, ki nam jih nudi Alpe Jadran. Zdi se nam namreč pravilno, da relativno goriško dogajanje ima svoj prostor na prvi in na tej strani v smislu že prej navedenega povezovanja, da kulturna dogajanja dobijo ustrezen prostor in poudarek na kulturni strani, da športni dogodki dobijo svoje primerno mesto *— kot sicer že doslej — na športnih straneh našega dnevnika. Mislimo, da borne na ta način bo Ije opravljali vlogo povezovalca, ki jo mora imeti manjšinski dnevnik, da bodo vsi deli naše narodnostne skupnosti bolj povezani med sabo in s tem še bolj zavestna skupnost, ki bo lahko bolje kljubovala na izziv okolja. To je seveda načrt. V kolikšni meri nam ga bo uspelo usp>ešno u resničiti v praksi, v kolikšni meri bosta pnsanje in izbor novic odra žala to zasnovo naj sodijo bralci, katerim smo seveda vselej pripravljeni prisluhniti za nasvete, kritike, mnenja. VOJMIR TAVČAR □ PARIZ — Francoski poglavar dr žave Francis Mitterrand se je včeraj sestal na neuradnem pogovoru z angleško premierko Margaret Thatcher. Po zaključku seje vsedržavnega vodstva KPI Komunisti bodo vodili do vlade Francija zavrnila uvoz 4 ladij iz Jugoslavije odločnejšo opozicijsko politiko RIM — Komunistična partija je opravila obračun sedanjega delovanja vlade s socialističnim predsednikom in ta obračun je jasno in prozorno negativen, celo brez tistih odtenkov in diplomatskih trikov, v katere je običajno ovit politični jezik. »Komunistična partija namreč ne namerava več braniti oziroma pokrivati vlade, kot to delajo druge politične skupine«, je izjavil Occhetto, ki je bil zadolžen, da poroča o delu vodstva časnikarjem. Sejo vodstva KPI je odprl tajnik Berlinguer z daljšim poročilom, katerega je Occhetto takole obnovil : »Prave težave so prav v vladi, v njeni nesmotrni gospodarski politiki. Ni nobenih novosti glede na ambicije, ki jih je vsaj na papirju imelo socialistično predsedstvo. »Iz take ocene seveda izhaja »obnovljena volja za novo ofenzivo vodstvenih struktur partije, ofenzivo, ki naj požene mnoga kolesja in zagotovi drugačen teren igre v državi«. Skratka, gre za odločitev, ki naj bi razrešila diskusijo, v kateri je bilo vodstvo KPI zelo močno prizadeto, predvsem kar zadeva parlamentarno razpravo pred in po finančnem zakonu. Pozicijam Napolitana, ki je hotel dograditi opozicijo, ki bi bila grajena na dialogu s Craxi-jem, zoperstavlja Berlinguer jasen odgovor: nevarno je, da socialistično predsedstvo vlade uveljavlja stališča, ki so lahko nekoristna delovnemu svetu. Berlinguer jeva stališča, pripominja Occhetto, so osvojili vsi člani vodstva. Gre torej za »višjo sintezo« notranje razprave med vodstvenimi organi. Ta sinteza pa mora pristati na odpiranje »novega obdobja boja, kjer naj se boj in politične pobu de povezujejo in niso med seboj v kontrastu«. Na katerem polju bo KPI vodil svojo trdo opozicijo? Zvedelo se je, da gre za dve veji boja: prva naj bi zaobjemala razorožitev, druga pa prav stališča, ki jih je vlada osvojila ob finančnem zakonu. Vse torej kaže, da je polemika s socialisti zapolnila celotni potek seje komunističnega vodstva. In to brez vsake nostalgije, kot je bilo izrecno poudarjeno, do vsedržavne enotnosti. Na vprašanje časnikarjev o zavezništvu med KPI in PSI je Occhetto odgovoril, da »predstavlja zavezništvo med strankama bistvo alternative, ta proces pa je treba šele pognati. Rahločutnost do te problematike mora tudi mimo opredelitev in posameznih strank, kajti ko se gremo politiko ne smemo gledati na etikete«. In še: »Ne vidimo kako naj to interpretiramo z oživitvijo zgodovinskega sporazuma. Tudi De Mita pravi, da smo alternativni«. R. G. PARIZ — Francoska vlada je po sporočilu, ki ga je včeraj izdalo ministrstvo za pomorstvo, zavrnila izdajo dovoljenja za uvoz štirih ladij z nosilnostjo po 33.000 ton iz Jugoslavije. Te ladje je francoska pomorska družba Dclmas - Vieljeu nameravala naročiti pri reški ladjedelnici »3. maj«. O tem sta francoska družba in jugoslovanska ladjedelnica ' sklenili sporazum prejšnji mesec, vendar je bilo za njegovo veljavnost potrebno dovoljenje francoske vlade. Proti sporazumu so bili francoski ladjedelničarji, ki so v krizi. Posebej ostro kampanjo proti sporazumu so vodili predstavniki francoske KP in z njimi povezan sindikat CGT z razlago, da je treba zaposliti francoske ladjedelnice in ne tuje. Posebej očitno je, če upoštevamo primanjkljaj Francije v trgovanju z drugimi državami ter presežek v trgovanju z Jugoslavijo, da je poslovni sporazum z jugoslovanskimi podjetji v Franciji pri nekaterih postal »stvar načel« ter podoba domačih nesoglasij in sporov. Inflacija in cene spet navzgor RIM — Cene na drobno v Italiji težijo navzgor. Takšen trend je pokazala primerjava cen potrošniškega blaga med lanskim decembrom in letošnjim januarjem. Posebno so to opazili v velikih italijanskih mestih kot so Milan, Turin, Bologna in tudi Trst. Če pa izključimo stanarine, tedaj je gibanje januarskih cen dokaj podobno prejšnjim mesecem, ko so zabeležili celo rahel padec cen. Tudi inflacija, ki se je v decembru zaustavila, je v januarju spet večja in presega en odstotek. Če bo to povečanje vplivalo na sindikalni indeks o draghijski dokladi, bomo pri prihodnjem izračunu imeli kar pet in ne samo štiri točke draginjske doklade. Na prihodnji seji komisije za draginjsko doklado bo prav gotovo to vprašanje predmeti spopada med sindikati in delodajalci. Ob stopnjevanju spopadov med sprtimi skupinami Libanonski krizi ni videti konca Strah pred samomorilskimi napadi BEJRUT — V Šufu, Aleju in Bdim Harubu se stopnjujejo spopadi med libanonsko redno vojsko, falango in silami libanonskih druzov, granate in ìuketni izstrel ki pa so ponovno zasuli bejrutska vzhodna in južna predmestja. Granate so včeraj padale tudi ncda’cč od pred sedniške palače v Baabdi. Nedeljske Džumblatove grož-nj je le delno omilila včerajšnja izjava, da druži zahtevajo le odstop Vazanove vlade, ne pa predsednika Dže-majela. Položaj, ki ga še stopnjujejo teroristični atentati je tako napet, da laho v kratkem pričakujemo zaprtje skoraj vseh veleposlaništev in predstavništev zmernih a rabskih držav. Po številnih grožnjah je včeraj zapustil Bejrut veleposlanik Združenih arabskih emiratov. Nič manj napeto ni v krogih večnacionalnih sil. A-meriške grožnje, da bodo s preventivnimi napadi preprečili vsako teroristično dejavnost proti večnacionalnim silam, le vnašajo novo zaostrovanje in še povečujejo možnost terorističnih napadov. Ladje šestega ameriškega brodovja so se že oddaljile od libanonske oba’e za kakih 12 milj, da bi se lažje obranile pred samomorilskimi letalskimi napadi, isto so storile francoske in italijanske, ki so sedaj vskladile svoje obrambne sisteme. Kljub najsodobnejši tehnologiji so ladje skrajno ranljive pred napadi samomori! skih letal, ki bi se jim približale v nizkem letu pod zaznavno črto radarskih snopov. Predsinočnjim je Pentagon obvestil pristojne mednarodne organizacije, da bo odslej zahteval predhodno obvestilo za vsa letala in ladje, ki bi se na svojih progah približali ameriškemu brodovju pred Bejrutom. Zaradi poostrenega ameriškega nadzorstva nad Libanonskim zračnim prostorom je svoje zaskrbljenost izrazilo celo izraelsko civilno letalstvo, ki se boji, da bi prišlo do trčenj v zraku, ali pa do drugih tragičnih nesreč. Medtem pa bo danes odpotoval iz Bejruta že tretji kontingent 180 italijanskih vojakov, konec meseca pa še zadnji v okviru zmanjšanja italijanskih enot v Bejr rutu. Ameriški načrti v Libanonu doživljajo torej neuspeh. Proameriškega miru v državi niso dosegli, italijanski kontingent je dosledno spoštoval poverjeno mu nalogo in se ni vpletel v spopade, kot so si verjetno želeli V Washingtonu. Sirci in druži pa se niso prestrašili ameriškega prikaza moči. Čile in Argentina podpisala deklaracijo o prijateljstvu Sprejem pri papežu, ki je posredoval pri rešitvi spora VATIKAN — V Vatikanu sta včeraj čilski zunanji minister Jai me Del Valle in argentinski zunanji minister Dante Caputo podpisa'a skupno deklaracijo o miru in prijateljstvu med obema državama. V deklaraciji je rečeno, da hočeta državi braniti odločitev za »vedno tesnejše prijateljstvo in mir« in da bosta zaradi tega v kratkem na »miroljuben način reševali kakršnekoli spore in nesoglasja«. Oba državnika sta tudi poudarila, da je zelo blizu- rešitev glede sporne točke, ki zadeva Patagonijo. Kardinal Casardi, ki je ministra sprejel, je izjavil, da gre za zgodovinski dogodek, ki je lahko v zgled mednarodni javnosti. To je dokaz, je dejal predstavnik Vatikana, ki je bil posrednik za miroljubno rešitev spoy ra, kako se lahko rešujejo zapleteni mednarodni problemi na miroljuben način, kar pomeni, da je s tem uveljavljen eden temeljnih kamnov med narodnega prava, ki ga vsi teoretično sprejemajo, a zelo redko konkretizirajo. In kdaj bosta državi podpisali mirovni sporazum? Ministra sta pred papežem, ki ju je sprejel na krajši pogovor, izjavila, da ga bosta državi najbrž podpisali še pred veliko nočjo, obenem pa povabila Janeza Pavla II. naj obišče ob tej priložnosti Argentino in Čile. V odgovor na to pa je papež dejal, da bo prišel morebiti prihodnje leto. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do tega zgodovinskega stiska rok in še enkrat vzkliknil: «Človeštvo hoče mir.« Za rešitev ciprske krize Na povratku s potovanja v I-ondon, Pariz, Bruselj in New York, kjer P pristojnim vladam obrazložil svoj nov načrt za reševanje dolgotrajne kriz6 na Cipru je ciprski premier Kiprianu imel včeraj sestanek v Atenah z grškim ministrskim predsednikom Papandreuom (Telefoto AP) Brezupno zdravstveno stanje za libijskega veleposlanika RIM — Zdravstveno stanje v soboto ranjenega libijskega veleposlanika Tagazija se je v zadnjih urah še poslabšalo. Vsi dosedanji izvidi izključujejo možnost možganske operacije, s katero bi odstranili malokalibrsko kroglo, ki se je veleposlaniku zarila v možgansko tkivo. Zdravniki si torej še vedno pridržujejo prognozo, v zdravniških krogih pa le redki verjamejo, da bi lahko ranjenec preživel. Včeraj se je z rimskimi zdravniki sestal osebni Gadafijev zdravnik. Libija skuša dati tragičnemu primeru čimvečji poudarek, za dejanje pa dolži Arafatovo PLO. Ta je seveda demantirala take trditve in zagotavlja, da se ne spušča v tako nizkotna dejanja, »ki so značilna libijskemu režimu«. Medtem pa so preiskovalci našli prvo sled. Po pričevanju Tagazijevih sosedov, so včeraj sestavili identikid neznanca, ki se je nekaj dni pred atentatom mudil pred veleposlanikovim stanovanjem in garažo. Po opisu ima kakih petindvajset let, nizke postave, arabskega videza s temnimi nakodranimi lasmi. S tem pa si bodo preiskovalci bore malo pomagali, saj je skoraj gotovo, da sta atentatorja kot običajno v podobnih primerih že na varnem v tujini. Reagana žuli ponovna izvolitev NEW YORK — George Shultz in Andrej Gromiko, zu nanja ministra dveh supersil, sta se v Stockholmu dogovorila o obnovitvi pogajanj na Dunaju za zmanjšanje klasične oborožitve in njunega vojaštva v Srednji Evropi. Ta pogajanja naj bi se pričo a 16. marca. To je morda najbolj spodbudna vest s tega vrha 35 držav. Skoraj istočasno z objavo te novice pa je prišla v svet druga vest, in sicer, da so v ZDA prvič preiskusili protisiate-litsko orožje, ki so ga spustili z letala F 15. Ta projektil bo lahko dosegel samo satelite blizu zemeljske krožni ce, ne pa tudi odda'jencjSih. Če bi tudi tistim mogel do živega, to pomeni, da se bomo v kratkem šli vojne v vesolju. Z obnovitvijo več kot 10 let trajajočih pogajanj na Dunaju je bil storjen prvi korak dalje na poti pomiritve in zaupanja. V korist takšnega trenda bo tudi izboljšanje medsebojnega komuniciranja po »rdečem telefonu«. Ta zveza dejansko poteka po posebnem tele- printerju med Washingtonom in Moskvo. V letošnjem volilnem letu je Reagan imel za potreb no, da 3.500 č;anom ameriške administracije pove, da je po svoji izvolitvi 1980. leta najprej hotel okrepiti P°" ložaj ZDA v Evropi in Aziji in se šele potem pogovarja-ti s SZ. Glede sestanka Shultz - Gromiko pa je rekel da ni odpravil razlik v medsebojnih odnosih, pač, pa Je prispeval k zmanjšanju napetosti na svetu. Kar zadeva Reaganove možnosti za ponovno izvoli' tev, komentatorji sodijo, da SZ nima nobenega interesa-da bi mu »pomagala« v volilni kampanji. Po drugi strani pa v brzdanju Reaganove retorike vidijo popuščanj6 protisovjetske gonje. V zvezi s konferenco v Stockholmu komentatorji PfJ' sojajo pomembno vlogo skupini nevtralnih in neuvršče nih. New York Times je v jugoslovanskem stališču 6 pazil »izredno uravnovešen in poglobljen opis svetovne napetosti«. V Portorožu se je začel seminar za italijanske šolnike Pobuda, ki bogati in razvija dobrososedske odnose ob meji Zaceli dela za podaljšanje steze Sečovlje - odprta vrata za hitrejšo pot do morja PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju se je dopoldan začel 23. seminar italijanskega jezika in kulture na menjen učiteljem in učencem šol z italijanskim učnim jezikom v obalnih ob činah Slovenije in hrvaške Istre. Gre za eno od številnih oblik sodelovanja med republiko Italijo in Jugoslavijo, ki ga organizirata koprska enota zavoda za šolstvo in urad ministrstva za zunanje zadeve v Trstu, in ki razvija ter bogati dobrososedske stike ob meji. Slavnostnemu začetku so prisostvovali številni učitelji in dijaki tu kajšnjih šol z italijanskim učnim jezikom, družbenopolitični delavci iz Obale in Trsta, italijanski generalni konzul v Kopru Ludovico Tassoni Estense di Castelvecchio, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanšček in drugi. Ob uradnem začetku seminarja sta spregovorila Peter Vinkler, namestnik direktorja zavoda za šolstvo SRS in Dario Groppi, pedagog pri svetovalnici iz Italije za šolo z italijanskim učnim jezikom v Jugoslaviji. Peter Vinkler je med drugim menil, da ima vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanih območjih poleg nalog, ki jih rešujejo z novimi vzgojno-iz-obraževalnimi programi še druge posebne naloge: »Pripadnikom italijanske narodnosti mora poleg poklicne usposobitve in podlage za nadaljnje izobraževanje omogočiti tudi živ stik z jezikom, kulturo in drugimi dosežki matičnega naroda, pripadniki slovenskega naroda pa morajo že od predšolske vzgoje dalje spoznavati jezik in kulturo italijanske narodnosti ob stiku dveh jezikov in kultur. Zato smo v okviru preobrazbe, vzgoje in izobraževanja v vseh šolah na narodnostno mešanih območjih uveljavili take pro grame, ki omogočajo, da se učenci slovenske in italijanske narodnosti naučijo obeh jezikov.« Dario Groppi pa je menil, da je šola z italijanskim učnim jezikom nare dila še en korak naprej, saj se je število učencev na tukajšnjem območ ju v zadnjem letu povečalo za 5 od- Novo vodstvo Kluba zamejskih študentov GRADEC — V četrtek zvečer so v Klubu slovenskih študentov in štu dentk v Gradcu imeli svoj redni letni občni Zbor. Po uvodnih poročilih, v katerih so funkcionarji kluba pretresli svoje enoletno delovanje in po razpravi na poročila, so izvolili novega predsednika kluba. To je Toni Reichman, študent umetnosti. Roman Ver-del, ki je graški študentski klub vo dii polna tri leta, je zaradi preobremenjenosti prosil za razrešnico. stotkov, kar je razlog za zadovoljstvo in zaupanje v razvoj tega šolstva. Letošnji častni gost seminarja je bil sodobni italijanski pisatelj Alberto Ar basino, ki se je s prisotnimi na slavnostnem začetku seminarja pogovarjal o svojem delu in pogledih na literarno oziroma umetniško ustvarjanje. Sicer pa je danes na seminarju že predavala profesorica tržaške univerze Silvia Monti o italijanskem pripovedništvu v zadnjih petnajstih letih. Zvečer pa je italijanski generalni konzul v Kopru pripravil sprejem za udeležence in predavatelje tega seminarja. BORIS ŠULIGOJ Partizanski zbor nastopil v Krminu Tržaški partizanski pevski zbor »Finko Tomažič«, ki ga vodi dirigent Oskar Kjuder, je v soboto zvečer koncertiral v Krminu na proslavi 100-let-nice Marxove smrti, ki jo je priredila krajevna sekcija KPI. Številnemu občinstvu se je naš zbor predsta vil z obnovljenim umetniškim sporedom, ki ga bo izvajal tudi na bližnjem gostovanju v Pordenonu. TPPZ bo gostoval v tem furlanskem mestu v petek, 3. februarja. SEČOVLJE — »Še pred petimi leti si ne bi nihče upal misliti, da bo majhno športno turistično letališče v Sečovljah pri Portorožu doseglo tak napredek«, je ob uradnem začetku del za podaljšanje letališke steze menil Milan Primožič, član republiškega komiteja za promet in zveze. Lani je na tem mednarodnem letališču pristalo 1249 letal, to je kar dvakrat več, kot v letu 1982, ko so pripeljala 4220 predvsem tujih gostov. Letos bi morale biti te številke še ugodnejše, predvsem po zaslugi dalj še steze, ki bo že v začetku maja omogočila pristanek stol aviacij, io je manjšim potniškim letalom (z do :>0 sedeži), ki potrebujejo do 1200 metrov vzletne, oziroma pristajalne ste ze. Na ta letala se delavci portoro škega letališča, ki deluje kot enota tozda »Igralnica - casino«, že nekaj časa pripravljajo. Že lani so na pri mer vgradili velike rezervoarje za 100 tisoč ton kerosina, letos še pred poletjem pričakujejo namestitev ustrez nih črpalk, povezali so se že s tremi tujimi agencijami, ki bodo redno ali občasno peljale goste na severni Ja dran po zraku. »To bi morala biti vzpodbuda za vzpostavitev sodelova nja z Incx-Adrio«, pravi upravnik letališča Vojko Starovič«. Ta naš letal ski prevoznik je zdaj pred olimpijskimi igrami nakupil dve manjši potniški letali dash-7, ki bi zlahka pristajala že na zdajšnji — 850 metrski stezi v Sečovljah. To smo lani jeseni že dokazali, ko je tu pristal tak dash-7. Zdaj bomo seveda morali počakati, da minejo olimpijske igre, potem pa se bomo začei pogovarjati. Glede na vse našteto, bi torej lahko upravičeno pričakovali, da bo število gostov, ki bodo v Portorož pripotovali po najhitrejši poti, zdaj še hitreje naraščalo... Če bi nekoč tukaj dosegli pristanek tri tisoč le hal na leto, kar se je včasih marsikomu zdelo podobno pravlji ci, zdaj pa vse kaže, da do te številke v Portorožu nimajo več daleč), bi to pomenilo, da bi se leta išče lahko samo vzdrževalo. Mogoče bi bilo takrat potrebno razmišljati tudi o tem, da bi ga v zimskih mesecih zaprli. Najpomembneje pa bi bilo, če bi poleg zdajšnjih vlaganj (za letošnje naložbe načrtujejo v tozdu Igralnica - ca sino okoli 40 miijonov dinarjev) uspeli urediti vsaj še dvoje: doseči, da bi lahko italijanski gostje dobili dovoljenje za polet v Jugoslavijo že v enem dnevu (tako kot lahko (sako hitro dobijo dovoljenje v vseh ostalih evropskih državah), da bi jim ne bilo potrebno čakati po teden dni. To je namreč ena glavnih ovir, da iz sosednje Italije ne prileti še veliko več letal. Po drugi strani pa bi morali lastnikom tujih športnih letal z novimi predpisi omogočiti polete s tega letališča vsaj na še nekatera druga športna letališča v Jugoslaviji po za to predvidenih koridorjih, seveda (kar pa zdaj, brez spremstva, ni mogoče), (bš) Na poseg prof. Sama Pahorja Vsedržavni šolski svet o potrebah naših šolnikov RIM — Vprašanje univerzitetnega izobraževanja italijanskih šolnikov le bilo v središču pozornosti seje Vsedržavnega šolskega sveta, ki je bila pretekli teden v Rimu. Svet je v sklepnem dokumentu sprejel popravek o univerzitetnem izobraževanju slovenskih šolnikov, ki ga je predložil slovenski svetovalec prof. Samo Pahor. Popravek se tako glasi : »Glede univerzitetnega izobraževanja šolnikov z učnim jezikom različnim od italijanskega je Vsedržavni solski svet mnenja a) da je treba takoj izvesti specifično študijo, ki naj upošteva tako Pristojnosti in spoznanja, ki se zahtevajo za šolnike šeni z italijanskim učnim jezikom, kot tudi univerzitetne ustroje v tujini; pri •zvedbi študije je nujno posvetovanje z najvišjimi organi šol s slovenskim učnim jezikom; f?.a. Je treba omogočiti in spodbuditi možnosti povišješolskega izobraževanja šolnikov v otroških vrtcih in osnovni šoli, ki jih nudijo tuje države z odgovarjajočim jezikom, če le te odgovarjajo kriterijem za univerzitetno izobraževanje šolnikov v Italiji.« Sprejeti popravek je aa naše šolstvo nadvse pomemben, čeprav je Vsedržavni šolski svet le posvetovalni organ in njegovo mnenje ni obvezujoče, bo moral minister za šolstvo pri pripravi zakona o obvezni univerzitetni izobrazbi šolnikov upoštevati tudi zahteve slovenske šole. Slovenski šolniki so se na sindikal nem zborovanju pred dvema tedno ma izrekli za popolno univerzitetno izobraževanje slovenskih vzgojite Ijev in osnovnošolskih učiteljev v slovenskem jeziku, pri čemer so poudarili, da je treba ustvariti za to primerne pogoje v sklopu tržaške in videmske univerze. Obenem so bili mnenja, da ne gre spregledati mož n osti, ki jih nudi študij na pedagoški akamediji ljubljanske univerze in na oddelkih v Kopru in v Novi Gorici. Predvsem v prehodni fazi, ko bi se tečaji v slovenskem jeziku na tukajšnjih univerzah šele pri pravljali, bi lahko izkoristi'! to možnost. Razprava v slovenskem pastoralnem središču Družina v narodni in verski ogroženosti Slovensko pastoralno središče v Trstu prireja že tretje leto tečaj za zakonce in starše. Stvar je pomembna, ker sega v področje zakonske in družinske problematike, ki je za naše dni zelo aktualno in pereče. Seveda pridobiva še večjo važnost, če na vprašanje gledamo z verskega zornega kota, kjer življenje v dvoje ni samo stvar lju bežni in vzgoja otrok ni zgolj delo staršev in za to poklicanih vzgojiteljev in socialnih delavcev. Prejšnji večer je bilo še posebno živahno v Ulici Ri sorta 3, kjer se enkrat mesečno zbirajo slovenski starši iz Trsta, ki jih tečaj zanima. Že ime predavatelja je vabilo. Jože Kvas je znan ožjemu krogu rednih poslušateljev, ki zahajajo že od prejšnjih let k predavanjem, sicer pa ljubljanski pomožni škof. Vabila je tudi tema večera : »Slovenska družina v narodni in verski ogroženosti«. To vprašanje je bitno za manjšino, še bolj za nas zamejce v Italiji, ker nismo kompaktno naseljeni in je nevarnost potapljanja v večino še večja. Od rešitve navzkrižnega boja med lagodnostjo in ljubeznijo do bližnjega, od izida vsakodnevnega trenja med idealnostjo in stvarnostjo, od globokega prepričanja vsakega izmed nas za visi, ali bomo zdržali kot narod, kot verniki. Slovenci v Italiji smo na svoji zemlji, toda ogroženi bi bili tudi če nas ne bi nihče namerno ogrožal. Da nam ne bi kasnejši rod očital, da nismo storili vsega, da nismo storili tistega, kar so že naši očetje, naši predniki, moramo najprej spoznati, da je stvar vredna, da jo cenimo. Sledi dejanje, pričevanje. O tem nekateri pravijo, da je primerna previdnost, da je pametno umikanje. Spet nekateri svetujejo nasilje, toda z nasiljem se lahko doseže le mir grobov. Nekateri družbeni sistemi, na primer v Južni Ameriki, se nasilja rešujejo tako, da je njihovo zdravilo hujše od bolezni. In spet, tiha asimilacija je najhujša, ker je smrt manjšine, ker je zapeljiva, ker si jo večinski narod večkrat želi. Vendar je to stvar, o kateri se je treba pogovarjati; odpirati se je treba. V našem me- stu je morda tako vedenje še težje — kot je zapisal tržaški škof Bellomi — ker se v njem majejo gospodarski in moralni temelji, dočim bi moral Trst živeti enotnost v različnosti. Dovolj bi bilo, da bi bilo na eni in drugi strani (ne samo na eni) nekaj ljudi dobre volje, ki bi se dobro zavedali, da smo vsi na isti stopnji, da imamo iste pravice, isto dostojanstvo. Prav bi bilo, da bi le enkrat oboji začeli, z dobro voljo. Za vse je dovolj prostora. Beseda je seveda tekla o vzgoji. Spoznavanje svojega jezika, svoje zemlje, izročil, nas utrjuje v svojem dostojanstvu. To ni šovinizem, kajti dopuščamo tudi drugim, kar sami zase terjamo. Seveda naša narodnostna dolžnost je, da rodimo in vzgajamo toliko otrok v družini, kolikor jih pač lahko. Nato je narodnemu obstoju potrebna inteligenca, zato je študiranje mladih neobhod-no potrebno. Manjšina mora biti nadpoprečna, če se hoče ohraniti. Isto velja za srčno kulturo. Ob tem je pa življenjskega pomena, da se ne zapiramo vase, temveč da se srečujemo z večinskim narodom zlasti v prostem času. Tu se je sprožil problem mešanih zakonov. Čeravno si vsakdo izmed nas želi, da bi poroke bile med sonarod n jaki, vendar ljubezen ne pozna meja in zato je prav, da se svobodna izbira spoštuje. Nad manjšino se lahko tudi izvaja gospodarsko socialni pritisk. Tu je zoperstavljanje najtežje, ker se posledice lahko težko poznajo. Vendar v svojem obnašanju bi sc moral vsakdo vesti tako, da ne bi bil sam kriv tega, da bi znal gospodariti, da ne bi sam zapravljal svoje zemlje. Ko smo po sklepnih besedah Marija Gerdola, ravnatelja Slovenskega pastoralnega središča, zapuščali dvorano, smo z drugačnimi očmi gledali na osmojeni dvojezični napis na vhodnih vratih poslopja. Ni bilo več tako tesno pri srcu. Spoznali smo, da se mi odpiramo. Želimo si le, da bi se tudi drugi. JURIJ SLAMA Dj VALJANA — O »Pavlihi«, časo-zadti• nai bi se mu bralci smejali, Šli n”36 ■^ase. TnnoQi zelo resno razmi-rdJ? m Pišejo. V glavi tega humo-n' tne0a Usta radi zapišejo, da je bilo n,en llametnim Slovencem, pa je mpiNZVez* z. nl’m nekaj prav ne spaso « jea^cP- Nespametne reakcije bilo eJ>ec^a tudi lahko smešne, kar bi Kh - Vedno v stilu Pavlihe, če... težkJ?1 Se vse skupaj začelo, je talcrn* Predati na kratko. Morda že nad . ’ je Pavliha izgubil monopol obrosxTn0*^eJn v sl°venskih sredstvih z j”-?? iu mu je začela naklada drsei;edndl■ 70 000 v petdesetih letih d p j”-0« manj ugledni desettisoči-mni ,C naklade seveda prižge alar treba VOnec. V slehernem uredništvu: kar h16 na,t* nekaj novega, svežega, niki fr- Spet Onitegnilo bralce. Vred-šali'i,J S0 se menjavali, so posku mu r e T°uoie in seveda tudi noveriti ‘Odanu Novaku, ne gre zame Pečat C okušal listu vdihniti svoj r>dnimuPrav v težkih časih mora list zato semVpata,uritiki in angažiranju, benn £ Pa?.hho preorientiral v družna šnic bahtično angažiran list, ki njem J,lV' tedek način, z imenova suoi *n konkretnih ljudi na 0ajàn in ibarski način komentira do *izjavil "inter ?e nekakšen »anti čašo- p is« fr; ■ r. nekakšen »anti čast iz 'dn,-i? e abjavljal številne eksces ■'Piska f^PaUličnega življenja, o zn ki naj bi preko vrste di"°rje (ne Ta’ «e deSeJ Razmišljanje oh primeru Pavlihe Zmaga kritičnega ali manipulacija? porekla kot ostali kupci), pc do spiska nerednih plačnikov stanarin (med ka terimi so bili tudi nekateri funkcionarji) in podobno. Potem je bil za glavnega urednika (Novak je odgovorni) imenovan zna ni književnik, satirik Miloš Mikeln, ki seveda tudi ima svoj pogled na humor in satiro (z dokaj številnimi »referen carni«.). Izkazalo se je, da obeh kon ceptov ni mogoče spraviti na skupni imenovalec. »Povsod je dovolj obrekovanja, toda pri nas ga je bilo v zadnjem času preveč,« je povedal Mikeln novinarju Vjesnika. »Objavili smo, da so neki tovariši od IMV dobili avtomobile, kar ni bilo res. Delavci tovarne so bili razburjeni, čes, zaradi takšnih stvari imamo zdaj mi minimalne osebne do hodke. Izkazalo se je, da vest ni bila točna. Bili so primeri, da je kdo pre ko vrste dobil avto med njimi so bili tudi funkcionarji, ki so jih dobili dan ali dva pred podražitvijo. Toda ne brezplačno ali s popustom — to je ti sto, kar imenujemo obrekovanje. V etičnem pogledu mora imeti satirik vedno čisto vest. Mi pa smo sami sebi postavljali mine. Začeli so govoriti, da sem proti ostri satiri — pa sem dal odpoved,« je rekel Mikeln. Društvo novinarjev je sprožilo postopek za razrešitev Bogdana Novaka. Upravni odbor je podprl koncept, ki ga zagovarja glavni urednik. Pod pri ga je tudi tiskovni svet pri RK SZDL, ki je kasneje zavrnil Mikelno vo odpoved. Toda stvari so se začele še bolj za pletati, ker je ustanovitelj Pavlihe Društvo novinarjev Slovenije in ker so delegati v upravnem odboru menili, da se mora o tem izreči «baza», je šla zadeva na novinarske aktive po časopisnih hišah. Tam pa mnenja o razrešitvi Novaka niso bila enotna, tako kot je tudi Pavlihova hiša raz deljena na dva tabora: za Mikelnov koncept — za Novakovo smer. Predvsem je treba povedati, da velika večina razpravljalcev ni imela pojma o lem, kaj se je v resnici dogajalo na Pavlihi in so se opredeljevali na pod logi pismene informacije upravnega odbora. Tako je za nekatere Novak dobil obeležje žrtvenega jagnjeta in zbudil stanovsko solidarnost, ko naj bi bilo treba »zaščititi« kolega pred »politiko«.-, pojavilo se je tudi odpr to pismo društvu novinarjev, ki se je postavilo v bran tako Pavlihi kot Te leksu (v tej reviji so zamenjali sko raj vso redakcijo) in študentski Tri buni — kar je po mnenju mnogih me sanje hrušk in jabolk in je težko stisniti na skupni imenovalec. Pobudniki odprtega pisma so spretno združili omenjene tri primere (razširitev ob činstva). vendar so za podpisnike pe ticije uspeli dobiti v glavnem tri ka tegorije novinarjev. V prvi so neposredno prizadeti člani uredništev Pav lihe, Teleksa in Tribune, v drugi pri zadeti zaradi drugih osebnih nespo razumov v svojih redakcijah, tretja skupina podpisnikov pa se je rekruti rala (kaj bi ovinkarili) po načelu gostilniških omizij oziroma šankov, kjer so jih zbiralci podpisov našli. »Iz pisanja časopisja izven Slovenije bi lahko sklepali, da je prišlo v slovenskem novinarstvu v zadnjem ča su do množičnega sekanja glav in ogorčenega spora med borbenimi in nerežimskimi novinarji ter politično strukturo,« je v svojem komentarju zapisal dolgoletni ljubljanski dopisnik Borbe Jovo Pjevič. »V resnici pa gre tako v primerih Teleksa in Tribune kot tudi Pavlihe za razhajanje znotraj samih uredništev in izdajateljskih svetov, se pravi, bolj za osebne obračune kot za "pritiske političnih struktur". Bogdan Novak in avtorji odprtega pisma so napravili novinarstvu medvedjo uslugo, ker so v odkrito razpravo, ki je že nekaj časa potekala po posameznih redakcijah, vnesli škodljivo politizacijo in osebne obračune, s čimer so zameglili prave vzroke za nezadovoljstvo v novinar skih vrstah in preusmerili razpravo na postranska, skonstruirana vprašanja. Vso pozornost bi morali posvetiti razreševanju eksistencialnih problemov slovenskega in tudi jugoslovanskega novinarstva, ne pa razpravljati o osebnih nesporazumih,« zaključuje Pjevič — lahko bi rekli »nepristranski opazovalec« razmer v Sloveniji. Problemi novinarjev so — in to ne samo eksistencialni — kot piše Pjevič. Toda ne enih ne drugih ne bo mogoče rešiti z nekakšnimi »referendumi« za oziroma proti Novaku (ali Mikelnu). Pavliha medtem mirno izhaja. Nekateri se mu tudi smejejo, čeprav je za pravi humor, ki naj bi razpotegnil usta v sproščen smeh, po Novakovem konceptu bolj malo prostora. Mož pa vztraja in se ne da. Čas bo pokazal, ali so njegova prizadevanja res zmaga kritičnega, naprednega novinarstva, ali pa le največja manipulacija, kar jih je zadnje čase doživelo slovensko časnikarstvo... Z. š. Srečanje o upravno-političnem položaju Bodo o tržaških »vozlih« spet odločali v Rimu? Lepo uspela prireditev openskega društva Tabor Razstava Hlavatyjevih karikatur in uspešen koncert Tržaškega okteta Na sedežu pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije so se včeraj zjutraj sestali pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI PLI in Sovenske skupnosti ter obravnavali politični položaj v luči bližnje predstavitve proračunov tako na občini kot na pokrajini. S tem v zvezi ni bil sprejet noben sklep, ni pa izključeno, da bodo tržaške politične vozle spet predali v pretres vsedrtžavnim voditeljem , strank, kot se je zgodilo lani potem ko so laične in socialistične stranke razveljavile sporazum z Usto za Trst. Govori se, da bo do prvega srečanja z odgovornimi za krajevne uprave pri vladnih strankah prišlo že jutri v Rimu, čeprav je že vnaprej jasno, da bo treba tudi zaradi prisotnosti LpT o upravni ter politični bodočnosti mesta odločati tukaj in ne v Rimu. Taj niki šeststrankarske koalicije se bodo do sklepnega glasovanja o proraču nih — do katerega bo prišlo predvidoma prve dni marca — redno sestajal enkrat in po potrebi tudi dvakrat tedensko. Na včerajšnjem sestanku je bil govor tudi o vodenju nekaterih javnih ustanov, posebno pozornost pa so posvetili bodočnosti Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje pri Pa dričali. Predstavniki nekaterih poli- Sekcija KPI pri Sv. Jakobu ima nov sedež V Ul. Guardia 44 so odprti novi sedež šentjakobske sekcije KPI »Antonio Gattonar«, ki je dotlej bila v Ljudskem domu pri Pončani. Spregovorili so sekcijin tajnik Fabrizio Michelini, Mila Kravos Giovannini (v sloven ščini) in pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. Odprtje sedeža je sovpadlo z jubilejem ustanovitve komunistične partije, kar so govorniki poudarili s pnpomoo, da seveda ne gre živeti od preteklosti. Samostojni sedež sekcije, so dejali, bo omogočal učinkovitejšo prisotnost med krajevnim prebivalstvom, tembolj, ker sekcija ni odprta samo za komuniste, ampak za vse, ki so za demokratično in pravičnejšo družbo ter za prijateljsko sožitje med Italijani in Slovenci. Poli je med drugim napovedal, da bo partijsko glasilo »l’Unità« kmalu začelo izhajati s posebno stranjo, ki bo posvečena Furlaniji - Julijski krajini. Zatem je tajnik borštanske celice KPI Piero Lainé izročil Micheliniju dvojezično spominsko plaketo, ki je pomenila tudi zahvalo šentjakobskim komunistom za njihovo neposredno pomoč proti fašističnim tolpam, ki so lani pred volitvami divjale po sloven skih vaseh. Pozdravni nagovor je i-mela tudi Giovanna Del Giudice v zastopstvu Centra za mentalno higieno, ki se nahaja blizu sekcije KPI. tičnih sil so bili mnenja, da je ta u-stanova doslej delovala v precej zaprtem krogu in da se ni dovolj odprla gospodarski in zlasti industrijski stvarnosti v mestu in v dežefi. V tem okviru krožijo že glasovi o zamenjavi do^ sedanjega predsednika upravnega sveta Fulvia Anzellottija (PSI), sicer predstavnika tržaškega Združenja industri jcev. Na njegovo mesto naj bi v kratkem imenovali znanega strokovnjaka na vsedržavni ravni, čigar ime pa je še zavito v temo. • Zaradi obnovitvenih dal bo predor pri Sv. Vidu zaprt v noči mcdr četrtkom in petkom. Prepoved bo tra jala od 22. do 5. ure zjutraj. • Tržaški župan Richetti je včeraj zjutraj sprejel svetnika za politična vprašanja pri ameriški ambasadi v Rimu Richarda Stroutha. Ameriškega gosta je sprejel tudi predsednik deželnega svetu Turello. • Včeraj je obiskala naše mesto večja skupina otrok tržaških izseljencev v Avstraliji. Goste je na županstvu sprejel župan Richetti. Opensko kulturno društvo Tabor nas je že navadilo na presenečenja, predvsem pa je s svojim vztrajnim in resnim delom že znatno preseglo, ta ko po količini kot po kakovosti, stopnjo delovanja poprečnega ljubiteljskega društva. In vendar marljivim openskim kulturnim delavcem je us pelo, da so v nedeljo pripravili še eno presenečenje in združili v celoto dva pomembna kulturna dogodka: razstavo karikatur Roberta Hlavatyja in celovečerni koncert Tržaškega ok teta■ Vsaka od teh dveh točk sporeda bi sama po sebi zaslužila večer zase, njihova združitev v organsko celoto pa je opensko prireditev dvignila na res visoko raven, in tej ravni ustrezen je bil tudi odziv občinstva. Razstava Hlavatyjevih karikatur je tretja, ki jo opensko društvo posveča velikemu umetniku in zaslužnemu kulturnemu delavcu. Openci so sploh sklenili, da bodo svojemu »častnemu krajanm v spomin posvetili vsako prvo razstavo v letu, da še dodatno osvetlijo vsestranskost njegovega u-metniškega snovanja in ustvarjanja. Kot je poudaril kritik Milko Rener, je lanska razstava Hlavatyjevih akvarelov ponazorila zlitje med umetnikom in naravo, njegov otožen a obenem veder pogled na naravo, razstava karikatur pa prikazuje zlitje med Hla vatyjem in človekom. Hlavaty kot karikaturist dobrohotno opazuje človeka, nikoli ga ne popači, pri skiciranju skuša ujeti še prej značaj kot fiziognomijo. V tem izžarevanju dobrohot nosti, človečnosti, pa tudi optimizma, v tem poudarjanju, da je življenje lepo tudi ker je smešno, je morda eno osnovnih in globokih umetnikovih sporočil. »Ne žalujmo torej za Hlava-tyjem — je ob koncu predstavitve naglasil Rener — saj vidite, kako je še živ med nami a V vzdušje ob odprtju razstave Hla vatyjevih karikatur se je lepo vklopil Tržaški oktet, ki je v skladu s svojo usmeritvijo podal v prvem delu skladbe tržaških avtorjev, v drugem delu pa vrsto slovenskih ljudskih pesmi. Ta težnja je bila zlasti vidna ob koncu prvega dela sporeda in v začetku drugega dela, koncertni program pa so nato dopolnili še z nekaterimi u-metnimi pesmimi tujih avtorjev in nekaterimi ljudskimi drugih narodov. Občinstvo, ki je napolnilo openski Prosvetni dom, pa je nagradilo pevce z burnim ploskanjem. Ob koncu naj povemo še, da bo razstava karikatur odprta do 2. februarja. Na sliki: predstavitev Milka Rcne-rja pred številnim občinstvom v o-penskem Prosvetnem domu. Stoletnica rojstva Ivana Regenta Danes poteka sto let, odkar se je na Kontovelu rodil politik in družbenopolitični delavec Ivan Regent. Bil je eden najvplivnejših voditeljev tržaškega delavskega gibanja pred pevo svetovno vojno, član socialdemokratske stranke in po livomskem kongresu eden od ustanoviteljev komunistične partije v Julijski krajini. Bil je dolgo let v emigraciji, zlasti v Sovjetski zvezi, po povratku leta 1945 pa je bil član centralnega komiteja KP Jugoslavije. Umrl je v Ljubljani 26. septembra 1967. Regentovemu liku bomo posvetili posebno stran našega dnevnika v četrtek, 26. januarja. Z raznimi pobudami in posveti KZ že pripravlja občni zbor Letošnji občni zbor Kmečke zveze bo v nedeljo, 25. marca; tako je sklenil glavni svet slovenske stanovske organizacije na svoji prvi letošnji seji, katere se je udeležilo veliko število njegovih članov. Po tradiciji so sicer občni zbori KZ vsako prvo nedeljo v marcu, letos pa je bilo, zaradi številnih drugih obveznosti, ki bodo tako ali drugače v tistem obdobju o-bremenjevale člane KZ, treba pustiti tradicijo ob strani. O kraju, kjer naj bi bil letošnji so na glavnem svetu KZ padli trije predlogi: na sedežu trgovinske zbornice, v Miljah ali na Opčinah; po razpravi je bilo sklenjeno, da bo na Opčinah, v nasprotnem primeru pa v Miljah ; pri tem je bilo posebej zaželeno, da bi se držal v Miljah, kjer je še precej slovenskih kmetov : če bo letos na Opčinah, pa bo prihodnje leto gotovo v miljski občini. Za občni zbor se bo KZ temeljito pripravila z raznimi pobudami ; na občnem zboru se ne polagajo samo obračuni opravljenega dela in delajo analize trenutnega stanja v tem sektorju; na njem se delajo tudi načrti za naprej : zato je treba preveriti kakšna je razpoložljivost pri pristojnih obla s teh in organih za reševanje vseh tistih problemov, s katerimi se ubada KZ. Zato je glavni svet sklenil, da se bo treba sestati s predstavniki strank, občinskih uprav ter drugih teritorialnih enot in ostalih organizacij. V tem sklopu je bil postavljen problem stikov z italijansko stanovsko organizacijo kmetov v Trstu Coltivatori diretti kateri je KZ že večkrat ponudila roko sodelovanja v korist kmetov in tržaškega kmetijstva. Te roke pa Coltivatori diretti ni sprejela in jo stalno odklanjala. Zato ne more danes nihče obtoževati KZ, da je odgovorna za tako stanje, ki je vsekakor v škodo krajevnemu kmetijstvu, ker stoji krivda pri Coltivatori diretti, ki je prejšnjo nedeljo imela občni zbor na Opčinah, na katerega pa ni povabila — in to je nov dokaz njenih odgovornosti — Kmečke zveze. Glavni svet KZ pa je bil kljub vsemu temu mnenja, da je treba narediti še en poizkus, da bi do tega sodelovanja vendarle prišlo in v tej smeri sc bo KZ tudi ravnala. V nadaljevanju seje so odborniki KZ obravnavali še nekatere druge pobude, ki bi jih morala KZ uresničiti: sem sodi javno srečanje s predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — ki ima sedaj končno en center tudi v naši pokrajini in v sodelovanju s Cvetličarsko zadrugo upravlja Cvetličarski center na Proseku. Na tem sestanku bi morali predstavniki ustanove ERSA predvsem kmetom obrazložiti cilje in 'namene njihove ustanove ter kakšno pomoč jim lahko nudi. Dana je bila pobuda tudi o prireditvi javnega srečanja o agroturizmu : dežela ima za letošnje leto na razpolago približno dve milijardi lir za te namene (lani ni uporabila niti lire nakazane vsote) ; koristno bi zato bilo, da bi se interesenti podrobno seznanili z vsebino zakona in kakšne ugod nosti jim lahko nudi. Proti koncu seje se je predsednik KZ Guštin zaustavil ob pobudi v podporo kandidaturi predsednika italijanske republike Pertinija za Nobelovo nagrado. Guštin je med drugim dejal, da si jo predsednik Pertini brez dvoma kot človek zasluži in da je zgleden primer borca za sožitje, bratstvo med narodi in mir v svetu, čemur je posvetil vse svoje življenje; po leg tega so ga predstavniki KZ tudi že nekajkrat obiskali in sam je tudi že večkrat pokazal, kako je blizu kmečkemu človeku ; po teh besedah je glavni svet Kmečke zveze soglasno sklenil tudi javno podpreti Pertini je-vo kandidaturo za Nobelovega nagrajenca. Po predvidevanjih didaktičnih ravnateljstev Lepe možnosti za letošnji vpis v naše državne vrtce Po prenovitvi šolskih prostorov V lonjerskem vrtcu spet živahno V otroških vrtcih, na osnovnih in na nižjih srednjih šolah se te dni na d al ju jejo vpisovanja v prve letnike, oziroma razredb, ki se bodo zaključi la v ponedeljek, 30. januarja. Medtem ko se morajo starši otrok, ki bodo prihodnje leto obiskovali prve razrede nižjih srednjih šol, odločiti med vpisom v razred z običajnim urnikom ali pa v razred s podaljšanim urnikom, se na področju osnovnih šol tudi letos srečujemo z upadom vpisov v prve razrede, za kar gre seveda iskati vzroke v neprenehnem demografskem padcu. Razveseljivejša so predvidevanja o vpisih v državne otroške vrtce. Didaktična ravnateljstva so namreč posredovala šolskemu skrbništvu podatke o potencialnem vpisu otrok v te vrtce, iz katerih izhaja, da bo predvidoma obiskovalo prve letnike 18 slovenskih državnih vrtcev več otrok kot lani. Lani se je prvič vpisalo v slovenske državne vrtce na Tržaškem skupno 94 otrok, letos imamo možnost, da jih vpišemo 110, in sicer 15 v tri državne vrtce svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva (lani 14), 11 v vrtca svetoivanskega ravnateljstva (lani 8), 56 v vrtce openskega ravnateljstva (lani 51) in 28 v vrtce dolinskega didaktičnega ravnateljstva (lani 21). Ob takem vpisu bi se tudi povečalo število otrok v teh vrtcih od letošnjih 321 na 340. Seveda so to za sedaj le predvidevanja, ki jih bo mogoče preveriti le ob zaključku vpisovanj ali pa morda šele septembra ob začetku prihodnje ga šolskega leta, saj je prišlo tudi v preteklosti do razlik med predvpisi in realnim številom vpisanih ob za četku šolskega leta. Kljub temu pa so podatki, ki jih navajajo didaktična ravnateljstva nadvse zanimivi. Opozarjajo namreč na potencialne mož nesti, k' se nam ponujajo ob letošnjem vpisu. v oc i/o- možnosti moramo maksimalno izkoristiti, da dobi vsak slovenski otrok svoje mesto v slovenskem otroškem vrtcu. Že vrsto let ponavljamo, da predstavlja vsak odklon od tega načela hudo izgubo za našo narod nostno skupnost. Letos imamo priložnost, da se število otrok v slovenskih državnih vrtcih poveča. Zelo hudo bi bilo, če je ne bi izkoristili. • Tržaška občina je prejela od Tržaške hranilnice posojilo za 313 milijonov lir. 138 milijonov bo uporabila za nego obcestnih dreves, 175 milijonov pa za preureditev doma Marenzi v dom za ostarele. • Tržaška občina je nakazala 136 milijonov lir za obnovitev občinskega stadiona »Pino Grezar«. Dela je dobilo v zakup podjetje Scarcša - Rossi. Za 18 otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Lonjerju, je bil včerajšnji dan pravi praznik. Skoraj pet mesecev po začetku pouka so se nam reč vselili v prenovljene prostore v prvem nadstropju lonjerskcga vrtca: poigrali so se v igralnici, sledili »pouku« vzgojiteljic, pomalicali in pokosili v jedilnici, ki jo je pred štirimi leti zahteval zase italijanski vrtec. Sedaj, ko so končno dobili primerne prostore, se ne bi več vrnili na katinarsko šolo, kjer so konec septembra lani zasilno preuredili šolsko telovadnico, da bi jim omogočili obiskovanje vrtca. Vprašanje primernih prostorov v Lonjerskem vrtcu se je zastavilo z vso resnostjo ob začetku letošnjega šolske ga leta. Slačilnica, stranišča in jedilnica so bili namreč neuporabni, saj so se začela lesena tla zaradi trhlih tra mo v kar udirati (med popravljanjem se je enemu od delavcev noga kar na lepem udrla v lesena tla). Tudi strani šča so bila po mnenju izvedencev bolj »srednjeveška« kot sodobna. Poleg po- da, ki so ga fakovali s ploščicami so delavci popolnoma prenovili stranišča, zamenjali obrabljene cevi, tako da razpolagajo sedaj v vrtcu tudi s toplo vodo. Igralnice in učilnice, ki sta v dobrem stanju, niso prenovili, pač pa so obljubili, da ju bodo med poletnimi počitnicami prepleskali. Po končanih prenovitvenih deih s o mamice nekaterih otrok kar prostovoljno počistile in uredile učne prosto; re. Brez njihovega posega bi morah otroci gotovo še nekaj dni počakati z3 preselitev s katinarske šole. Ob včerajšnji vselitvi je obiskala lonjerski vrtec namestnica didaktičnega ravnatelja Nacinovijcva. Med njenim ogledom so se otroci iz Lonjerja, Podlonjerja, s Ratinare, z Melare in z Rovt, ki obiskujejo lonjerski vrtes, brezskrbno zabavali v igralnici. Leto6 jih bo pet od njih zapustilo vrtec h1 se vpisalo v osnovno šolo, na njihovo mesto pa že čaka šest novih malčkov, tako da se bo živahno življenj® v lonjerskem vrtcu tudi v prihodnjih letih lepo nadaljevalo. • Pristojni urad tržaškega županstva opozarja, da bo 30. januarja zapadel rok za poravnavo občinsk® takse na reklamo. Zadevne tarife s® se letos, kot je znano, povišale za 10 od sto. Vplačilo takse je treba praviti z obrazcem, ki ga deli AgiaP-in to tudi po tekočem računu. NA POSODAH ZA SMETI Listarje motijo slovenski napisi Listarje motijo sedaj tudi dvojezične nalepke na posodah za smeti, ki so jih na osnovi posebnega odloka odbornika za davke Lokarja postavili po nekaterih vaseh tržaške občine 'n ponekod tudi v predmestju. Slovenski napis o čisto upravnem vprašanju je najprej zbodel v oči vedno pričujočega Gambassinija, ki je svojčas ° tem vložil vprašanje občinskemu °dbonr, na petkovi seji občinskega svcta, pa se je v zvezi s to zadevo oglasil sam bivši župan Cecovini, ki očitno, kot predsednik LpT, ne more Postajati za svojim somišljenikom v »borbi proti dvojezičnosti«. Cecovini je predložil županu redijo, ki je izzvenela kot opomin odborniku Lokarju, naj ne nadaljuje z izdajanjem podobnih zgoraj omenjenih odlokov. Richetti pa tega »pripo-r°cila« ni sprejel, ker ni bil v skladu z argumentom, o katerem je skupščina tedaj razpravljala ter pozval Ce-vovinija naj stvar formalizira ob orugi priložnosti. Listar ji se sedaj bo-r,Jo tudi za italijanstvo... smeti, je nekdo ironično komentiral to Cecovi-!"ievo potezo, ki jasno dokazuje kam 'n proti komu piha veter v melonar-skih vrstah. • Tržaška avtonomna federacija KPI obvešča, da bo drevi »b 17. uri v Domu pristaniških delavcev predkongresno srečanje sekcije železničarjev. Prav tako bo drevi ob 19.30 na sedežu sekcije KPI pri Sv. Ani (Stara istrska ulica 66) predkongresno zborovanje o trenutnem političnem in gospodarskem stanju v Trstu. Navodila 1NPS o bolezenskem zavarovanju s samoprispevki Zavod za socialno skrbstvo INPS je izdal nova določila v zvezi z bolezenskim zavarovanjem in zdravstveno oskrbo vseh tistih državljanov, ki niso v podrejenem delovnem razmerju in ki potemtakem niso že avtoma tično vpisani v bolniški blagajni. Ker pa je po zakonu bolezensko zavarovanje obvezno, morajo zanj sami poskrbeti s samoprispevki. V preteklosti je glede samoprispevkov veljalo načelo stalnih zneskov (»quote fisse«), med katerimi je bil npr. prispevek 100.000 lir, ki ga je bil letno dolžan vplačati vsakdo, čigar dohodki niso dosegali letne višine tako imenovane socialne pokojnine. Po novem velja za bolezensko zavarovanje en sam letni prispevek, ki znaša 5,50 odstotka obdavčljivega do hodka iz tistega leta, na katero se prispevek nanaša (vsekakor pa največ do 2,5 milijona lir). Vplačilo prispevka se izvrši v dveh obrokih: prvo polovico prispevka poravnamo do 31. decembra, drugo polovico pa do 30. junija naslednjega leta. Zavod INPS je izdal tudi navodila glede bolezenskega zavarovanja tu jih državljanov s stalnim bivališčem v Italiji, če ti želijo izkoristiti ugodnosti tukajšnje vsedržavne zdravstvene službe, so tudi sami dolžni vplačati zavodu INPS omenjenih 5,50 odstotka obdavčljivega dohodka, seveda v primeru, da so podvrženi dohodkovni prijavi IRPEF. če temu niso podvrženi, imajo na izbiro dve možnosti: pavšalni letni prispevek v višini 800.000 lir ali pa 5,50 od sto dohodka, kot je razviden iz ustreznega potrdila, ki ga nalašč v ta namen izdajo konzularna in diplomatska predstavništva, oziroma drugi zadolženi organizmi. V takšnem primeru zava rovalninski prispevek ne sme biti nižji od 100.000 lir. Srena kap med nogometno tekmo Ob robu nedeljske nogometne tekme med Triestino in prvouvrščeno ekipo Coma je tudi zahrbtna usoda odigrala svoje. Med tisoči gledalcev je na levi stranski tribuni spremljal dogajanje na igrišču tudi 68-letni upokojenec Mario Torbianelli, po rodu iz Firenc, a bivajoč že dolgo časa v našem mestu, v Ul. Giaggioli 24. Nenadoma, morda zaradi razburjenja, ki se rado polasti človeka med gledanjem nogometnih srečanj, ga je obšla slabost. Nekaj ljudi mu je takoj priskočilo na pomoč. Poklicali so tudi avto Rdečega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico, toda že med potjo je njegovo srce nehalo biti. Očitno je bilo, da gre za srčno kap. Zdravniki so seveda poskusili vse, da bi obnovili krvni obtok, a žal ni bilo več mogoče. O pohodu 30. divizije 30. januarja bo poteklo 40 let od drugega pohoda 30. divizije v Bene ško Slovenijo, ki je pomenil za par tizansko vojsko, kot za celotno na rodnoosvobodilno gibanje, važen do godek vojaškega, še bolj pa političnega pomena. Tega dogodka, oziroma te obletnice, se želi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, skupno z Zvezo vojnih invalidov NOV spomniti s predavanjem, ki bo v četrtek, 21. t.m., ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino NŠK v Ul. Petronio 4. Predavatelj bo novinar Jože Koren, udeleženec tega pohoda. Obe organizaciji ixibita vse svoje člane in prijatelje, da se predavanja polnoštevilno udeležijo. Tržaški odbori za mir V petek so se ob prisotnosti devinsko - nabrežinskega župana Škerka in dolinskega župana Švaba ter predstavnikov miljske občine in sindikata CGIL zbrali predstavniki tržaških odborov za mir ter proučili možnost bodočih vsedržavnih mirovnih akcij. Tako so predvsem razpravljali o možnosti uresničenja vsedržavnega ljudskega referenduma za, oz. proti namestitvi jedrskih konic v Comisu. Ta referendum pripravlja vsedržavna zveza mirovnih odborov, kateri so se pridružili mnogi vidni politiki. Na sestanku so posebno poudarili pobudo dolinske občine, ki ustanavlja poseben odbor za ljudski referendum. Za večno je zaspala naša " draga teta Viktorija Hrovatin Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na tržaško pokopališče. Žalostno vest sporočajo: nečaki Starec, Kalin in Angeli Trst, Opčine, Sydney, 24. 1. 1984 (Pogrebno podjetje - Ul. della Zonta 3) Tiho je odšla naša draga sestra, svakinja in teta Milena Debeljuh Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče. Žalujoči : brat Jordan z ženo Anico, nečaka Mara z Dušanom ter Boris z Anamarijo, Markom in Marjano Trst, 24. januarja 1984 t Dne 22. t.m., nas je nenadoma zapustila naša draga teta Policija ni odkrila še nič bistvenega v zvezi s tatvino v Katedrali sv. Justa norMnanc' 80 v n°či med soboto in KatJiJ° ?Prayili neverjetno tatvino v v ' j-cdrali sv. Justa v Trstu, ko so dra ^Pe • kjer je spravljena večina d Srenih predmetov cerkve, med fhm ukradli štiri srebrne kipce svetih Andreja, Filipa, Pavla in Petra, srebrno skrinjico s svetinjami, škofovsko palico, tri srebrne lestence, dve srebrni monštranci, nekaj kelihov in še nekaj manjših predmetov. Tatvine se je prvi zavedel mežnar katedrale, ko se je, kot vsako nedeljo, okoli 9. ure odpravil odpirat stranski vhod katedrale. Le ta pa je bil samo priprt, kar je vzbudilo sum, saj ga je sam prejšnji večer zaklenil. Tako je stopil v kapelo ter videl luknjo, skozi katero so prišli tatovi v cerkev. Luknjo so neznanci izdolbli v višini kakega metra od zunanjih tal, v premeru kakih 50 centimetrov. Po trditvah pristojnih policijskih organov so morale polmetrsko globoko luknjo v srednjeveških zidovih katedrale »obdelovati« vsaj tri ali štiri osebe nekaj ur. To so opravili popolnoma nemoteno. Po trditvah tržaškega nadškofa Ivorenza Bellomija je zgodovinska vrednost ukradenih predmetov precej š.nja, žal pa so pri kraj" tudi razbili nekaj drugih predmetov ter delno opustošili kapelo s svetinjami. Kar pa je nadškofa Bellomija, pa tudi vernike, ki so siedili nedeljski jutranji maši pri Sv. Justu, najbolj prizadelo, je bogoskrtinstvo. Tržaška policija je takoj uvedla preiskavo, vendar pa ni do sedaj odkrila nič bistvenega. Po trditvah načelnika letečega oddelka tržaške policije dr. Sergia Petrosina ni izključeno, da so neznanci, ki so u-kradli del zaklada tržaške katedrale, dobro organizirani tatovi, ki prihajajo v Trst od zunaj. To bi lahko sklepali tudi iz dejstva, da so se v zadnjem času dogodile podobne tatvine v več italijanskih mestih. V prejšnjih dneh so namreč neznanci telefonirali v škofijsko pisarno ter sc zanimali za dragocene predmete, ki so shranjeni v tržaški katedrali. Cerkev sv. Justa sedaj straži policija, luknjo v zidu pa so že delno zamašili. Včeraj so predstavniki Nadzorni-štva za spomeniško varstvo opravili inventar ukradenih in razbitih predmetov, vendar pa pri tem ni bilo bi stvenih novosti. Policija je včeraj v večernih urah še razširila preiskavo, ki gre v vse smeri. Tržaški župan Franco Richetti je med drugim izjavil, da je bogoskrun ska tatvina globoko prizadela tržaške vernike v njihovih najbolj plemenitih čustvih ter jih kot Tržačane užalila, zato pa si je v imenu vseh zaželel, da bi odgovorni preiskovalci čim prej odkrili ukradene predmete. ^etni promet in davek IVA za kmetovalce ,Vsi Usti kmetovalci, ki so v letu 1983 presegli 10 milijonov lir pro j (skupni izkupiček prodaj), so dolžni količino tega prometa prijaviti .^nemu uradu IVA. To sporoča tajništvo Kmečke zveze, ki obenem vanii3’ U°do morali vsi ti od takrat dalje skrbno beležiti svoje pošlo- V kniitfo TA/A tnr i’/clairl iafi fnl/Inm in eniramn« lictino f hflllo H flC- Ijw iviiivuuvčiivi, ki su v itriu iuoo presegli iv nuujt/iivv ui k* ^ k ' 'skupni izkupiček prodaj), so dolžni količino tega prometa prijaviti dn^Ìe:Vriernu uradu IVA. To sporoča tajništvo Kmečke zveze, ki obenem da bodo morali vsi ti od takrat dalje skrbno beležiti svoje poslo-cornpagn IVA ter izstavljati fakture in spremne listine (bolle d’ac- da *^dr Pa se tiče davka na dodatno vrednost kot dajatve, je določeno, le vS0 kmetje oproščeni. V primeru, da se ob koncu leta izkaže, da prj metovalec dolžan izplačati državi davek IVA, ne bo plačal ničesar ; v ničes* Pa. da mu ga je država dolžna izplačati, kmetovalec ne bo prejel davk.1''k*s*'vu Je knjigovodstvo za kmetovalce le gola formalnost, ker Int ne Pača in mu ga država ne povrne, ter Pa lahko prejmejo vsa nadaljnja pojasnila in informacije ■eveda ustrezno pomoč v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone. Silovito trčenje brez hujših posledic je urj^Ueč po povsem uničenih avtomobilih, bi se bila lahko nesreča, ki se So hi• včerai okoli 15. ure v Miramarskem drevoredu, končala z mno-Ul /lJslm' Posledicami za oba voznika. 47-letni zdravnik Mario Nicotra iz voredaCC°i 22 v Trstu, j® s svojim alfa romeo privozil v Miramarski dre v |an !z Ul. Pauliana v smeri proti Trgu Libertà in v križišču silovito trčil žele,/1-0 goriške registracije, s katero se je v nasprotni smeri vozil 58-letni Nicotr 3h Saverio bazzotta iz Ul. Parini 9 v Tržiču. Medtem ko se je bolnišiv huje Poškodoval in se bo moral na nevrokirurškem oddelku tržaške je z Jrc® zdraviti 20 dni, je Mazzetta sprejem v bolnišnico odklonil, čeprav s av° Prebil vetrobransko steklo in se bo moral zdraviti vsaj 10 dni. Nicotra °S^r° redarji, ki so prehiteli na kraj nesreče domnevajo; da je po kon- Prevozil križišče z rdečim semaforjem, medtem ko je Mazzetta, ki je Sem;i|'(,t.a(.len|l ?.®*u odhajal domov v Tržič, zapeljal v križišče z odprto zeleno Nerodna nesreča mladega vespista Ul. p}^3 j, IN mesece se bo moral zdraviti komaj 17-letni Paolo Di Bari iz v predoru1 «a kl si j® v Prometni nesreči zlomil stegnenico. Zgodilo se je trg pr P°d Montebellom, ko se je nekaj metrov pred izhodom na Seneni fiat 127 k' ul*>tasrld- Fant se je s svojo vespo zaletel v spredaj vozeči je nosa n/ g? j® upravljala Wanda Corrente - Benvenuti, pri čemer se mu * Prečno zagozdila med pločevino. Požar delno uničil plesišče »Fashion« v starem mestu V noči med nedeljo in ponedeljkom je požar delno uničil notranjost tržaške diskoteke »Fashion« v Ul. Madonna del Mare 16 v starem mestu. Gasilci so posegli včeraj zjutraj, vendar pa je takrat požar v glavnem že uničil vse, kar je bilo vnetljivo v notranjosti lokala. Požar se je razvil pri glasbenih napravah za plošče in kasete disk jockeya ter jih popolnoma uničil. Poleg tega je ogenj še počrnil vse stene in strop ter bližnjo točilno mizo, vendar pa je nato ugasnil, ker ni bilo nič več vnetljivega. Upraviteljica plesišča Clara Cvitko por. Bassi je gasilcem izjavila, da je lokal redno za- prla ob 2. uri ponoči, v njem pa je bilo takrat le pet znancev. Lokal je nato zaklenila, prav tako tudi varnostni izhod. Le-tega pa so gasilci, ki so posegli v jutranjih urah pod vodstvom šefa tržaškega odseka Ernesta Bertizzola, dobili nasilno odprtega, poleg tega pa prazno gasilno napravo. Razlog požara je torej za sedaj popolnoma neznan in tudi še precej skrivnosten, tako da preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti. Možno je celo, da je šlo za »neslano šalo«, ki pa bi kmalu lahko imela še dosti hujše posledice kot sicer. Ema Hrovatin por. Bacchetti Žalostno vest sporočajo : nečaki Pino, Saško in Boris z družinami ter drugo sorodstvo Opčine. Trst, Melbourne, 24. januarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da 4* nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi Gigi Šemec Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 11.30 iz hiše žalosti. Žalujoči žena Cilka in drugo sorodstvo Križ, 24. januarja 1984 Ob smrti svojega dolgoletnega pevca Alojza Šemca izreka moški pevski zbor »Vesna« iskreno sožalje svojcem. Sekcija KPI J. Verginella in upravni odbor Ljudskega doma iz Križa izrekata družini globoko sožalje ob izgubi dragega Alojza Šemca. KD Vesna sočustvuje z družino Šemec ob izgubi dragega Alojza. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Angele Orel por. Žužek se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Fantje izpod Grmade. Mož Oskar Trst, 24. januarja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) 22. 1. 1983 22. 1. 1984 Ob prvi obletnici smrti Aleksandra Hrovatina se ga z ljubeznijo spominjata sinova Pino in Boris z družinama Opčine, Trebče, 24. januarja 1984 Ob izgubi dragega očeta izrekata globoko sožalje Evelini kolegici Irma in Marina. V Prebenegu uspel nastop harmonikarjev Synthesis 4 V soboto se je v Kulturnem društvu Jože Rapotec v Prebenegu predstavil harmonikarski ansambel Synthesis 4. Ansambel je s celovečernim sporedom navdušil občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano občinske hiše. Synthesis 4 in umetniškega vodjo Klavdija Furlana je pozdravila predsednica Geny Kozina ter na kratko orisala bogato umetniško pot ansambla, ki ga sestavljajo gojenci Glasbene matice iz Brega, s Katinare, iz Loti jer jo, Nabrežine, Repna in Šempo-laja. Synthesis 4 je v šestih letih delovanja nastopal po Italiji, Jugosla viji in po naših krajih. Izreden uspeh je orkester dosegel lani na tekmovanju v Anconi, kjer si je priboril najvišjo možno oceno, to je 100 točk. »Doseženi uspehi — je poudarila Geny Kozina — so jasen dokaz, kako privede združitev mladih sil v sveže delovanje do kakovostnih dosežkov, kar pa zahteva mnogo vztrajnosti in truda.« Harmonikarski ansambel Syn thesis 4 je na sobotnem nastopu dokazal vse svoje odlike, visoko umetniško raven ter pokazal, da igrajo v njem tudi prefinjeni virtuozi, pravi mojstri harmonike, kot na primer Corrado Roiaz ali pa člani tria Roiaz, Jurinčič in Markezič, ki so poleg rednega programa nastopili še v posebni zasedbi. Vse priznanje Klavdiju Furlanu, ki s svojo predanostjo ansamblu vzpodbuja njegovo umetniško rast, zasleduje razvoj svojih učencev in jim v takšni kvalitetni zasedbi nudi motivacijo za vztrajen in naporen študij. Ansambel je v Prebenegu zapustil enkraten vtis, kar mu je lahko v prijetno zadoščenje, saj ni lahko pritegniti pozornosti občinstva. Potrebna je namreč pestrost programa in zavzetost pri njegovem izvajanju. Synthesis 4 zmore oboje in čas bi bil, da bi ga v naši stvarnosti začeli upoštevati kot enega velikih dosežkov u stvarjalnosti naše skupnosti■ Mogoče tudi ne bi bilo napačno, če bi ansambel že začel razmišljati o samostojni plošči. (Ris) a** SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil Tono Partljič. DANES, 24. januarja, ob 20.20 v Prosvetnem domu na OPČINAH V četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču »France Prešeren« v BOLJUNCU V soboto, 28. januarja, ob 20. uri v Domu J. Ukmar v SKEDNJU Število sedežev omejeno Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Dušan Kovačevič »Radovan Tretji« danes, 24. januarja, ob 19.30 v Kočevju. Edvard Albee »Gospa iz Dubuqua« v petek, 27. t.m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 DANES, 24. januarja, ob 20.30 MLADI RAZISKOVALCI MED BENEŠKIMI SLOVENCI O lanskem 3. mladinskem raziskovalnem taboru BENEČIJA 83 bodo s sliko in besedo govorili ude’eženci in prireditelji iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, z Odseka za zgodovino pri NŠK in iz Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, TOREK, 24. januarja FELICIJAN Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 — Dolžina dneva 9.22 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.03. Jutri, SREDA, 25. januarja PAVEL Vreme včeraj: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1003,4 mb raste, veter 7 km na uro jugozahodnik, vlaga 90 odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2 stopinje. VERDI Danes, 24. t.m., ob 19.30 druga predstava Wagnerjeve opere »Siegfried«, red E/H. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter Werhahn. V petek, 27. t.m., ob 19.30 tretja predstava. Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana V soboto, 28. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja — Sovjetski risani filmi. Velika dvorana Danes, 24. januarja, ob 19.30: Orgel- cL i konrorf V nedeljo, 29. t.m., ob 19.30: Koncert dunajskih simfonikov. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura H, Prosek in Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisabetta Tassini, Manuela Moi, Chiara Castellano, Sara Taucer, Andrea Bergamo, Andrea Bri-schi, Sara Chiussini. UMRLI SO: 81-letni Nicola De Masi, 78-letna Anna Sedej vd. Kosmač, 67-letni Mario Torbianelli, 80-letna Milena Debel juh, 82-letna Marianna Serio vd. Gu-gliuzza. Nov elektronski računalnik devinsko-nabrežinske občine Devinsko-nabrežinska občina se je nedavno okrepila z elektronskim ra čunalnikom in s tem bistveno modernizirala svoje uradniško delovanje. O važnosti računalnika, ki je postal sestavni del mnogih podjetij in ustanov, smo se pogovorili z uslužbencem demografskega urada Vladom Kukanjo, ki nam je v kratkem pogovoru povedal naslednje: »Na pobudo Dežele F JK, ki je v veliki meri finansirala nakup, je tudi naša občina najela računalnik. Center in arhiv je v miljski občini in vsebuje najrazličnejše podatke- V prostorih naše občine pa imamo dve izstopni enoti, in sicer eno v matičnem uradu, drugo pa pri knjigovodstvu, tisto v matičnem uradu uporabljamo tudi za demografske podatke. Seveda je naprava zelo koristna, a je zaenkrat uporabljiva samo za določen program, čeprav bi jo v teoriji lahko uporabljali tudi za druge potrebe. Prav iz tega razloga je skoraj neob-hodno potreben še tretji izstopni računalnik, ki bi vsekakor pripomogel tudi pri ostalih operacijah, npr. pri računanju davkov ipd. Vsekakor pa sta naši izstopni enoti zelo koristni, poleg tega pa prihranimo čas in seveda s tem tudi denar. Za statistike smo vedno brskali po arhivu in porabili ogromno časa, preden smo izdelali razne sezname. Sedaj pa lahko izdelamo take in podobne sezname s pomočjo našega novega prijatelja. Naj povem še to, da so bile prej najrazličnejše statistike lahko netočne, saj je popolnoma razumljivo, da so nekateri podatki mimogrede ušli očesu. Sedaj teh problemov nimamo, saj računalnik ne izpušča podatkov in vse informacije so torej točne in brez-hibne.« (db) NA ZAHODNEM KRASU Možnost zaposlitve kot pokopališki čuvaji Rajonski svet za zahodni Kras, upoštevajoč pismo občinskega oddelka za osebje, prot- št. II-17/2/10-83 z dne 18. 11. 1983, v katerem je rečeno, da so pokopališča na Proseku, Kontove-lu in v Križu sedaj brez čuvaja in da občinska uprava namerava dodeliti mesto čuvaja novemu osebju, ki naj bi ga našli med krajevnim prebivalstvom, proti plačilu letnega honorarja; upoštevajoč nujnost, da se v najkrajšem času dodeli mesto pokopališkega čuvaja na Proseku, mesto pokopališkega čuvaja na Kontovelu in mesto pokopališkega čuvaja v Križu ; rajonski svet za zahodni Kras vabi osebe, ki jih ta mesta zanimajo, da se zglasijo v uradu upravnega okrožja na Proseku št. 220 in v uradu v Križu št. 274, vsak dan od 8. do 10. ure. V navedenih uradih bodo zainteresirani dobili vsa pojasnila v zvezi z nalogami in z zadevnim letnim plačilom. Obenem obveščajo prizadete, da delovni odnos ni stalnega značaja in ga je treba letno obnoviti. Razna obvestila Sekcija KPI J. Verginella sklicuje jutri, 25. januarja, ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu redni letni kongres. Moški pevski zbor V. Vodnik - Dolina vabi vse pevce na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani. Slovensko planinsko društvo Trst prireja v četrtek, 26. t.m.. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/11 družabni VEČER Z DOMAČIMI DIAPOZITIVI. Člani SPDT bodo prikazali posnetke z izletov, predvsem iz Makedonije, z alpinističnih in plezalnih podvigov in posnetke raziskovanj v kraškem podzemlju. Vabljeni! Kino Ariston 16.00. 18.00. 20.00. 22.00 »Una gita scolastica«. Režija Pupi Avati. Eden 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Vacanze di Natale«. Christian De Sica, Jerry Calè. Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Fantozzi subisce ancora«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Giochi maliziosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Frenesie erotiche e bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi. Grattacielo 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 »11 ritorno dello Jedi«. Mignon 16.00 — 22.00 «Il libro della giungla«, risani film. Capital 16.30 — 22.00 (tel. 726-813) »Sapore di mare IL - Un anno dopo«. Aurora 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Serena«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30, 18.20, 20.10 in 22.00 »Stayng alive«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta. Vittorio Veneto 16.00, 18.00. 20.00. 22.00 »Dieci minuti a mezzanotte«. Charles Bronson. Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II bacio della pantera«. Nastasia Kinskv, Malcom McDowel. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Amanti miei«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ' Alcione 18.30 — 22.00 »Tommy« in glasbeni koncert »II posto delle fragole«. Razstave Jutri, 25. januarja, ob 18. uri bodo v občinski galeriji — Trg Unità — otvorili razstavo skulptur umetnika Benita Si-monettija. Razstava bo odprta do 1. februarja. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEMO gospodinjsko pomočnico, nudimo hrano, stanovanje in dobro plačo. Tel. 040/639-536. PRODAM Renault 4. rdeče barve, oktober 1982. Tel. 040/64-380 ob uradnih urah. 17-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/211523 od 15. ure dalje. IŠČEM stanovanje v najem za največ 3 leta. Tel. 040/942621. MIRKO in DANILA točita v Zabrežcu belo in črno vino. BATERIJO - TOLKALA za mlad ansambel nujno rabimo po zmerni ceni. Tel. 040/227124 do 13. ure. AGENCIJA RIVIERA tel. 040/224426 prodaja udobno stanovanje v Ul. D’Angeli, 72 kv. m, dva balkona, klet, 3. nadstropje. AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 prodaja udobno stanovanje v Ul. Mar-chesetti, drugo nadstropje, 110 kv. m, 35 kv. m balkona in parkirni prostor. AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 išče majhno stanovanje naprodaj po možnosti v prvem nadstropju v bližini Skednja. PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik tudi za centralno ogrevanje. Dimenzije 60X60 cm. Tel. 040/226518 - zvečer. ODDAMO v najem vinograd 15.000 kv. metrov, delno obdelan, samo sposobni osebi. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Grljan«. HIŠO, obnovljeno z neobdelanim vrtom, dajemo v najem. Ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Prosek«. NUDIMO po zelo ugodni ceni filtre za vino »della toffola« s ploščami 40 cm in filtre drugih znamk. Telefon 0481/84756 - 7. Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU In na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI Nove telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT Objavljamo nove telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska: PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794672/3, 4, 5 795873 DIREKCIJA in UPRAVA ZTT 772755 PUBLIEST (Oglasni oddelek) 775275 TUJI LISTI 727396 IMPORT EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIDEOEST 796218 SKLADIŠČE 910236 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD I. Cankar vabi na otvoritev razstave Stojana Zafreda v petek, 27. t.m., ob 20.30. Flavtistka Erika Slama pa bo izvajala krajši glasbeni spored. SKD Barkovlje priredi 27. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 »Predavanje o vinogradništvu in vinopesništvu«. Sodelovala bosta Stane Raztresen in dr. Mario Gregorič. Sledila bó praktična skušnja, to je skromna pokušnja domače kapljice. KD I. Grbec iz Skednja priredi danes, 24. januarja, ob 20. uri v društvenih prostorih večer filmov z Aljošo Žerjalom. Na sporedu bo tudi film Triglav. Vabljeni! Essmamm V počastitev spomina na teto Alojzijo Mijot daruje Marija Vremec 100.000 lir za memorial Ncdc Mijot. V spomin na Vojkovo mamo darujejo za KD Škamperle: družina Avguština Kalca 20.000 lir, družina Dovgan 20.000 lir, družina Baretto 15.000 lir in družina Novak 15.000 lir. Ob priliki družabnega večera darujeta Danica Smolla k 10.000 lir in Corrado Dobrigna 20.000 lir za pihalni orkester Breg. V spomin na Alojzijo daruje Sveta Križmančič 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na brata Avgusta daruje Ferdinand Rukin z družino 25.000 lir za sekcijo KPI - Nabrežina, 25.000 lir za nabrežinsko godbo, 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Nabrežini, 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu, 25.000 lir za KD Vesna, 25.000 lir za center za rakasta obolenja in 25.000 Ur za sekcijo KPI v Križu. V spomin na Lojzko Mijot daruje Marcela Pahor 100.000 lir, zbranih med udeleženkami praznovanja svojega godu, za Marijin dom pri Sv. Ivanu. Namesto cvetja na grob Alojzije Mijo1 darujejo Zofija, Marija in Roza Kriz-mančič 15.000 lir za ŠD Zarja in 15.000 lir za KD Lipa. V spomin na Gizelo Budin vd. Pegan darujeta Egidij in Pepka Milič (Sale* 91) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Rika Brusa daruje Jek ka Gerbec 50.000 lir za Glasbeno ma-tico. . V spomin na Vojkovo mamo darujeta Gracijela in Luciano Kovačič 30.000 l,r za SZ Bor. Ob plačilu članarine so darovali “> Društvo slovenskih upokojencev : Justi" na Bizjak 4.000 lir, Dora Caharija lO.Otto lir, Vida Grgič 7.000 lir ter Anica Furlan - Obersncl 10.000 lir. V spomin na brata Vladimira daruje Ivanka Sedmak 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. . V spomin na Alojzijo Mijot darujeta Anica in Milan Udovič 10.000 lir za KV Škamperle in 10.000 lir za KD Union Podlonjer. r, V počastitev sperfnina drage tete u žele Budin vd. Pegan daruje Robert družino 50.000 lir za pevski zbor RdeU zvezda in 50.000 lir za cerkveni pevss >or iz Zgonika. k. V spomin na Josipa Cibica daruje sc ija KIT - J. Verginella 20.000 lir )clo. . a. Namesto cvetja na grob Vojkove n le darujeta Marta in Rafael KociJ 0.000 lir TPPZ P. Tomažič. . Podporna članica Adalgisa Bičkar uje 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Ob 4. obletnici smrti Francke Pan laruje sin Rudi z družino 10.000 hr ;D Mladina. VrC. Namesto cvetja na grob Justine v . ncc vd. Sossi daruje Gilda Košuta ir za ŠD Mladina. ka Ob 5. obletnici smrti Pavla Sedma p larujeta nono in nona iz Križa *u-ir za ŠD Mladina. vik,0- Namesto cvetja na greh tete vi •ije Košute vd. Sedmak daruje Em* (ošuta vd. Dommarco 30.000 lir za v - v Sevanje spomenika padlim v NUt> {rižu. . Qi- Namesto cvetja na grobove Josipa. lica, Avgusta Ruchina, Alojzije ful t 5ič vd. Mijot daruje Dušan Košuta iružino 10.000 lir za vzdrževanje si^ nenika padlim v NOB v Križu, L'qoO lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in • -j lir za obnovitev Narodnega doma 5v. Ivanu. , ,aru- V spomin na Avgusta Ruchina ““Tj. jejo Živko in Zdravko Lupine z o nama 100.000 lir za KD Vesna. Kulturni večer Pihalnega . orkestra Breg iz Doline radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prejšnjo soboto je bil v prostorih K D Valentin Vodnik kulturno-družab-ni večer Pihalnega orkestra Breg iz Doline. Člani ansambla imajo navado, da občni zbor razdelijo na dva dela; teden prej so izvolili nov u pravni odbor orkestra, ki ga sestavljajo: Rikardo Šturman, Maurizio Germani, Dionisio Cherbassi, Giorgio Zahar, Ernesto Giurini, Bernard Slavec in Giorgio Prašelj. Drugi del skupščine pa je izpolnil kulturni večer, na katerem so imeli glavno besedo mladi in najmlajši člani, ki obiskujejo godbeno šolo in ki se pripravljajo na vstop v ansambel. Godbena šola, ki jo vodijo Bernard in Viljan Slavec in Edi Prašelj, deluje od leta 1979 in šteje 29 mladih glasbenikov, od teh jih že 15 redno igra in nastopa v orkestru; šest mladincev je nastopilo v kulturnem sporedu večera v komornih skupinah, ostalih 5 članov pa se vestno tehnično in teoretično pripravlja, tako da bodo lahko čimprej zasedli svoje mesto v Pihalnem orkestru Breg. Godbena šola je imela v preteklem letu nad 500 ur efektivnih lekcij in da resno in zavzeto deluje, se je poznalo tudi na večeru, ko so pogumno nastopili klarinetisti Vasja Čuk, Massimo Ferluga, Marko Ota, Tanja Can-ciani. Patrizia Malmenval, Ivan Lavriha in Paolo Sancin, saksofonisti Marko Salvi, Tamara Dobrigna in Jasna Parovel, pozavnist Lorenzo Zupin, basist Edi Bandi, flavtistke Nataša Sancin, E lena Parovel in Barbara Salvi, na trobento pa so igrali: Sandi Canziani, Alessandro Kaizer, Maurizio Germani in najnovejši član godbe Mauro Prašelj. Večina teh mladincev se je nato pridružila orkestru, ki je izbranemu občinstvu predstavil nekaj skladb iz svojega popolnoma obnovljenega repertoarja. Med najnovejši mi skladbami gre posebno omeniti delo mladega člana orkestra Giorgia Prašlja, ki je napisal koračnico Mir in svoboda. Nekaj besed delovanju pihalnega orkestra Breg v preteklem letu je spregovoril predsednik Giorgio Zahar. Orkester je imel lani 31 nastopov, dvakrat pa so nastopili mladinci samostojno. Pri tolikih nastopih orkestra pa ne gre prezreti predvsem sodelovanja na reviji godb v Trstu, na 2. jesenskem koncertu v Boljuncu, na odkritju spomenika v Zazidu, na mogočni manifestaciji v Rudi blizu Čer-vinjana ter pomembnega koncerta v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov v Dolini, ko so najzaslužnejši člani prejeli Gallusova odličja. Po kulturnem sporedu je sledil uspel in živahen družabni večer, (ris) BERITE iVor« . Matajur Pozdrav iz Milj. Dok sv. Roka. Sic transit. .. ladjedelstvo od Milj pa do Tržiča. Slike, ki niso le spomin lin Salutò da jvtuggia. vsaka' C"a razSli’dnica iz Milj pred osemdesetimi leti. Slikati se res ni bila dan ja zadeva, zatorej vsi pred aparat, pa še sladoledar zraven ! Ali ni tako tudi danes, ko se prikaže na obzorju naš Mario Magajna? C*' obratovn/Tamva-* na vhu škorklje. Pomisliti je treba, kako je bilo, ko hi|a Dr a P^ga Trst - Opčine, če je bilo naporno priti v mesto z Opč delavci V,a Povratna pot. Zato so uspevale ob cesti gostilne, kjer ’ zaP°sleni v mestu, ustavljali, da bi se odpočili in okrepčali in kj marsikdaj zapravili tako ali drugače ves zaslužek (Iz zbirke F. F.) Prvi kanal 9.50 - 11.30 S alom za moške - Svetovni pokal 1. tek 12.00 Dnevnik Kratke vesti 12.05 Halo. . . Riaffaa la - Opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo. . . Raffaella - Zadnji poziv 15.00 Kronike 15.30 šola in vzgoja - Il tono della convivenza 16.00 Cartoni magici - risanke 16.30 Evrovizija - Slalom za moške -2. tek 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.30 Colpo al cuore - TV film 19.00 Italia sera 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Trideset let naše zgodovine 22.00 Dnevnik 1 22.10 Mister Fantasy - glasba in spektakel 23.15 šola in vzgoja - Le bolle di sapone 23.45 Dnevnik - zadnje vesti danes v parlamentu in vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capdtol - TV serija 14.15 Tandem. . . in partenza - novice - radovednosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.30 Tandem Lubljana 8.45 čcbclko Hlaček 9.10 Erazem in potepuh - otroška nadaljevanka 9.50 Kirchberg: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom za moške 11.15 Delfin Flipper - ameriški film 12.55 Veleslalom za moške - 2. tek 16.10 Propagandna oddaja 16.15 Veleslalom za moške - posnetek 17.35 Poročila 17.40 Zbis - Povodni mož 18.00 Fo kart Portorož 83: Ansambel Kuban 18.35 Notranjski obzornik 18.40 Mali svet 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Raskenovi - švedska nadalj. 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Mednarodna obzorja 22.05 Dnevnik II. CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 Rubrike 10.30 Alice TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis - nagradna igra - vodi Mike Bongiomo 13.00 II pranzo è servito - nagradna igra 13.30 Sentieri nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV nadalj. 15.30 Una viba da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcom - glasbeni spektakel 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig, Zag - kviz 20.25 I/ovc Boat TV film 21.25 Desiderio nel sole - film 23.15 šport - boks 1.15 L’uomo che visse nel futuro -film RETEQUATTRO 8.30 Otroški program 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 lotta per la vita - TV film 11.00 Le furie - film 12.20 Fantasilandia TV film 13.20 Maria, Maria - TV film 14.00 Iva villa bianca - TV film 14.50 C’è pasto per tutti - film 16.20 Ciao, Ciao otroški program 17.20 Cuore - risanke 17.50 lobo - TV firn 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M''ama non m’ama - nagradna igra 20.25 I duellanti - film 22.35 Vegas - TV film 23.35 Šport ITALIA 1 8.30 Risanke 8.50 Cara, cara - TV film 9.20 Febbre d'amore - nadaljevanka 10.15 La cuccagna - film 12.15 Rubrika 12.30 Strega per amore - TV film 14.00 Cara, cara - TV film 16.30 šola in vzgoja - Pinocchio per che? 17.00 Visite a domicilio - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 b. parlamenta 17.40 Knjižne, gledališke, modne in druge novosti 18.30 Dnevnik - šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Contestazione generale - film Igrajo: Vittorio Gasmann, Nino Manfredi, Alberto Sordi 22.35 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.45 Srečanje s kinematografijo 22.50 Di tasca nostra - tednik Dnevnika 2 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Treviso: Tenis: Panatta - Borg Tretji kanal 16.00 Šola in vzgoja - Stroji in zemlja 16.30 Piccolo mondo antico - 5. in zadnji del 17.45 Šola in vzgoja - Esperimenti di fisica 18.05 Sto mest Ita’ije 18.25 L’orecchiocchio - glasbena od daja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni program 20.00 Šola in vzgoja - Šd’a in družba 20.30 Tednik - Vodita Sergio De Luca in Cesare Viazzi 21.30 G. Mahler: Sinfonian - simfonični orkester in zbor iz Turina 23.30 Latinskoameriška gSasjba 22.55 Dnevnik 3 23.30 Latinskoameriška glasba Koper 12.00 Moški veleslalom - svetovni po-kčil 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : SOVODNJE — 75-letnica Kmečko - delavske Hranilnice in posojilnice GORICA — Znanstveni simpozij o življenju in delu Štefana Kocjančiča TRST — Pregled zdravstvenih služb v deželi F-J K GORICA — Razstava o športu KRIŽ — Stara kovačnica 17.00 TV D - Novice 17.05 Kozmos - dokumentarna oddaja 17.30 Karino - mladinski TV film 18.00 Veliki detektiv - serijski film 18.50 Risanke 19.30 TV D Danes 19.50 Drevi 20.00 Obzorja 20.30 Razsodba - film 14.45 Febbre d'amore - nadalj. 15.30 Aspettando il domani - nadalj. 17.45 Gailactica - TV film 18.45 L’uomo da sei milioni di dollari, film 19.45 Italia 1 flash (samo Lombardija) 20.00 II tulipano nero - risanke 20.25 Simon & Simon . TV fi rn 21.25 II meglio di Drive in varieté 23.00 Lo spaccone - film 1.20 Cannon - TV film TELEPADOVA 12.00 Buck Rogers - TV film 13.00 Tigerman risanke 14.00 Payton Place - TV film 15.00 Kingston - TV film 16.00 Medicai center TV film 17.00 - 19.30 Risanke 19.30 Buck Rogers TV film 20.20 II commissario di ferro - film 22.00 Catch - svetovno prvenstvo 23.00 Kingston TV film 24.00 Film TRIVENETA 11.30 La famiglia Smith TV film 12.00 Sherlock Holmes - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Sidestreet - TV film 13.30 The Flintstones - risanke 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Vino, whisky e acqua salata -komedija 16.00 Filmski spored 16.30 TV film 17.30 Risanke 18.00 Asta di tappeti 20.30 La cinese - film 01.30 Horoskop TELEFRIULI 12.00 Insieme, rotoca’co 13.30 H re ed io - film 18.55 Lassie - TV film 19.25 Horoskop 19.30 Dnevnik 20.00 I falciatori di margherite - TV film 20.30 Fogolar sera 22.15 Abat jour 22.20 Sport 23.15 The Bold Ones - TV film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Do bro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah : Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega reper toarja; 1.1.30 13.00 Opoldanski zbor- nik: Literarni listi; 12.00 Mit in slovenska ljudska pesem. Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 »Naš pravljični telefon«; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina, 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Silvio Donati: Impression ; 18.00 Odpustni grehi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O tvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar: Zavarovalna skupnost Triglav; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 0-tvoritev Danes na valu radia Koper, Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori ; 13.45 Iz slovenske glasbene zakladnice: slovenske ljudske po zapisih Tončke Marolt, Objave, kino- Mlade poslušalce vabimo k pasluša-nju njihove oddaje ob 17.30, ko bomo govorili o počitniškem vrvežu. Ob 18.00 pa je na programu skupna oddaja slovenskih radijskih postaj o življenju Slovencev v zamejstvu. V zanimivostih ob 13.20 bomo govorili o starih fotografijah. Radio Koper redno ob 13.35 objavlja snežne razmere na slovenskih smučiščih. spored, EP; 14.20 Najlepši operni spevi; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 EP; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Mladim poslušalcem ; 18.00 - 18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Buongiorno giorno; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 šola otroštvo, vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 Doppio binario; 15.00 Odprta scena; 16.15 Casadei; 17.00 Koncerti za violino; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 D diavolo a Pontelungo - 2. nadaljevanje; 11.30 Top story -lahka glasba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasbena oddaja ; 16.00 Aktualnosti ; 18.05 Glasbeni mozaik; 19.15 Nabožna oddaja; 20.00 Tragedije in farse Alberta Perrinija; 21.03 Vrtiljak; 21.35 Nočna glasba ; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci! ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Promet in informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol: Glasbena šola Franc Šturm; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev. Iz naših sporedov, Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mladinski pevski festival Celje 83; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! ; 19.45 Minute s klaviatu-ristom Miho Kraljem ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Še negotovost glede ustanavljanja razredov s podaljšanim urnikom STAGNACIJA PREBIVALSTVA TUDI V NAŠIH OBČINAH Rahel porast v Doberdobu in Sovodnjah Tudi na srednji šoli Ivan Trinko verjetno za 6 do 10 ur daljši pouk Novost v šolskem umiku, ki bo v prihodnjem šolskem letu stopila v veljavo za dijake prvih razredov nižjih srednjih šol, povzroča v teh dneh precejšnje zanimanje, hkrati pa določeno negotovost. Starši učencev zadnjega razreda osnovne šole morajo do 30. t.m. izbrati ali naj vpišejo otroka v prvi razred srednje šole z rednim umikom ali pa v posebne razrede s podaljšanim umikom. Ministrska okrožnica iz lanskega julija je namreč predvidevala, da se lahko na prošnjo staršev na nižjih srednjih šolah ustanovijo razredi s podaljšanim šolskim umikom. V teh razredih naj bi namesto dosedanjih 30 imeli od 36 do 40 šolskih ur na teden. Istočasno naj bi ta oblika podaljšanega pouka zaobjela sedanje dopolnilne popoldanske ure kot tudi takoimenovane šole s polnim urnikom. Gre torej za zanimivo novost, ki bo lahko obogatila in izpopolnila sedanji način pouka na nižjih srednjih šolah. Enotna sindikalna zveza je na Goriškem izrekla zelo pozitivno oceno, ki jo pogojuje le ugotovitev, da bo treba na novo pridobljene šolske ure pravilno in odgovorno programirati, pri čemer bo potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih šolskih komponent. Sindikati zato pozivajo starše naj izbirajo odgovorno, za bolj kvalificirano šolo. Glede možnosti o u-vajanju razredov s podaljšanim poukom v našem mestu in za podrobnejšo informacijo o tej novosti bo danes, ob 18. uri v Avditoriju v Ul. Roma srečanje za starše učencev 5. razreda o-snovne šole, na katerem bosta spre govorila župan Scarano in ravnatelj srednje šole Ascoli prof. Grasso. Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje, kako bodo podaljšani pouk izvajali v slovenski srednji šoli Ivan Trinko. Ministrska pkrožnica namreč ne posveča niti besedice slovenskim šolam, ki imajo že sedaj za 6 ur daljši umik kot italijanske. Če bi se torej podaljšali za 6 do 10 ur tedensko, naj bi podaljšani umik obsegal 42 do 46 šolskih ur. Ravnatelji slovenskih šol so predlagali ministrstvu, da bi umik podaljšali na največ 48 ur. Ravnateljica šole Ivan Trinko dr. Simšič - Lojk nam je povedala, da je profesorski zbor že razpravljal o tem vprašanju, da pa doslej še ni mogel odločati. Treba je, da se prej z zahte- vo določenega števila staršev uresniči potrebni pogoj za ustanavljanje e-nega ali več razredov s podaljšanim umikom. Za izbire staršev bodo izvedeli po zaključku predpisov v začetku februarja. Profesorski zbor bo nato izdelal urnik in razporedil šolske ure. V vsakem primeru bo z uvedbo daljšega umika precej šolskih ur v popoldanskem času, kar predpostavlja rešitev problema prehrane in prevozov. Za to je odgovorna goriška občina, zato ni izključeno, da bodo kaj več s tem v zvezi povedali na današnjem srečanju v Avditoriju. Tudi pri Sindikatu slovenske šole so vzeli na znanje možnost o podaljšanju umika v nekaterih razredih, vendar niso s tem v zvezi zavzeli uradnega stališča. V lastnem imenu nam je prof. Leopold Devetak povedal, da močno dvomi v možnost podaljšanja urnika, če ne bosta prej rešena problema prevozov in prehrane. Za slovenske šole je po njegovem mnenju tudi vprašljivo izvajanje takega programa, ko pa ministrska okrožnica izrecno prepoveduje povečanje seda njega organika osebja. Proces staranja prebivalstva, ki je tako izrazit za občino Gorica, je prisoten tudi v manjših občinah na Goriškem. Tako že vrsto let ugotavljamo, kako prebivalstvo v treh slovenskih občinah na Goriškem stagnira, ali celo rahlo upada, število rojstev je že nekaj let stalno precej nižje od števila smrtnih primerov. V občinah Sovodnje, Doberdob in Števerjan so ob koncu lanskega leta našteli vsega 4.036 oseb s stalnim bivališčem, tri osebe več kakor leto prej. Število prebivalcev se je rahlo zvišalo v Sovodnjah (s 1746 na 1754) in Doberdobu (s 1416 na 1427), precejšen padec pa so zabeležili lani v Števerjanu (število prebivalcev se je znižalo z 871 na 855), čeprav so v tej občini, edini od treh, zabeležili več rojstev kakor smrti. Bilo pa je veliko odselitev in prav to je vplivalo na negativni saldo. V treh občinah se je lani rodilo 31 otrok, 41 je bilo smrtnih primerov. Podatki za posamezne občine so naslednji: Doberdob — rodilo se je 9 otrok, sedem dečkov in dve deklici, umrlo je 17 občanov, devet moških in osem žensk. Precej živahno je bilo priseljevanje, oziroma odseljevanje. V občino se je priselilo 39 oseb (26 moških in 13 žensk), odselilo se je 20 obča- Trgovinska zbornica na mednarodnih sejmih Spet vrsta tatvin v Gorici in okolici ob koncu tedna Goriška Trgovinska zbornica bo letos sodelovala vsaj na treh mednarodnih manifestacijah v tujini. Tako bo goriška pokrajina in deloma celotna dežela Furlanija - Julijska krajina prav preko Trgovinske zbornice prisotna na vinskem sejmu v Amsterdamu, 2. in 3. aprila. Prav tako bo Trgovinska zbornica sodelovala na celovškem sejmu gostinjstva in turizma Gast 84, na manifestaciji, kjer je bila sicer v zadnjih letih stalen gost. Prvi,č pa bo goriška zbornica uradno prisotna na sejmu v Baslu, kjer bo po nalogu deželne uprave opremila okrog 200 kvadratnih metrov velik razstavni prostor. O vseh teh vprašanjih so sklepali na zadnji seji upravnega odbora zbornice, na kateri so sprejeli tudi vrsto drugih odločitev. Tako so sklenili, da bodo 29. aprila, ob priložnosti letos njega sejma Espomego, podelili priznanja 16. natečaja za zvestobo delu, sprejeli so nadalje sklep o dodatnih delih na padiljonu D na razstavišču ob ločniškem mostu,, da se zadosti vsem predpisom glede varnosti. Upravni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji razpravljal tudi o uporabi finančnih sredstev v okviru načrta za krepitev tržiškega pristanišča. Odobrili so nakup nekaterih manjših parcel na območju pristanišča in s tem zaokrožili, oziroma razširili razpel'oži ji vi prostor. Na seji so nadalje odobrili osnutek pravilnika o poveri- Teden, ki je pred nami, se pričenja v znamenju različnih delavskih manifestacij, ki bodo na sporedu tudi prvi teden v februarju, kot priprava na veliko delavsko manifestacijo vse-deželnega značaja, ki bo predvidoma 9. februarja. Poleg protestnih mani festacij bo v prihodnjih dneh še vr sta srečanj, pogovorov na različnih ravneh in raznih pobud v poskusu iskanja izhoda iz dokaj zapletenega gospodarskega položaja. Na včerajšnji skupščini delavcev ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni (ne gre pozabiti, da je njiho vo število že blizu 1400), so sklenili za jutri prirediti tri protestne sprevode po tržiških ulicah in sicer med 8.45 in 9.30. Protestu delavcev ladjedelnice se bodo pridružili tudi delavci bližnjega podjetja Ansaldo. Prav v Ansaldu bo danes skupščina delavcev, na kateri bodo preverili stopnjo izvajanja dogovora glede dopolnilne blagajne. Dogovor je bil, kakor znano, podpisan v Genovi in velja za vsa podjetja iz te skupine. Poleg preverjanja samega izvajanja dogovora o dopolnilni blagajni, bodo ocenili tudi dosedanje ukrepe, ki zadevajo načrt decentralizacije proiz vodnje. Od pomembnejših dogodkov v tem tednu velja vsekakor opozoriti na jutrišnje srečanje med predsednikom deželnega odbora Comellijem in Pro- tvi naloga načrtovalcu za pripravo izvršilnega načrta gradnje infrastruktur in drugih naprav na območju pristanišča. Ob koncu velja omeniti vsekakor še sklep, ki je neposredno važen na izvajanje zakona o finančnem poslovanju krajevnih ustanov in drugih u-prav, med katere sodijo tudi trgovinske zbornice. Zvišali so letno kvoto, ki jo vplačujejo podjetja za vpis v sezname. Kvota znaša 44 t\soč lir za zasebna podjetja, družbe in zadruge, ki imajo sedež na območju goriške pokrajine. Osem tisoč lir vplačajo za vpis podružnice podjetij, ki imajo glavni sedež izven pokrajine. Za delniške družbe se lanska kvota podvoji. Demokristjani zapustili sejo V precej razburljivem ozračju je potekala včerajšnja seja občinskega sveta v Tržiču. Že kmalu po začetku seje so demokristjani, zaradi o-strega spora z odbornikom Del Bellom, zapustili sejo, kmalu za tem pa je iz dvorane odšel tudi predstavnik gibanja zelenih Giorgi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. di jem za pripravo mešane komisije, ki bo razpravljala o vlogi in obsegu podjetij z državno udeležbo. S tem pa se seznam različnih pobud na sindikalnem področju še ne izčrpa. Uslužbenci splošnih bolnišnic na območju goriške krajevne zdravstvene enote so za obdobje od 27. januarja do 2. februarja oklicali razčlenjeno stavko po posameznih oddelkih. Spor je pravzaprav nastal v tržiški splošni bolnišnici, kjer je tudi že nekaj dni stavkovno gibanje, razširil pa se je še na druge javne u-stanove v pokrajini. Uslužbenci protestirajo zaradi dveh sklepov uprav nega odbora Krajevne zdravstvene enote in zahtevajo, da se sklepa u makneta. Sklepa zadevata upravljanje dežurne službe in koriščenje dopustov. Kako se bo spor razvijal dalje, je v tem trenutku težko napovedati, najbrž pa bo prihodnji teden kar precej težav v javnih bolnišnicah v naši pokrajini. Romulus Veliki V Verdijevem gledališču v Gorici bo drevi ob 20.30 četrta predstava v okviru letošnje abonmajske sezone. Stalno deželno gledališče bo v sodelovanju s skupino Atelier di Formio predstavilo delo Romulus Ve liki, švicarskega komediograja Fried- Po vse bolj številnih tatvinah v stanovanjih bi lahko sklepali, da je že spet na delu tatinska tolpa, ki je še posebej aktivna ob koncu tedna, ko so splošni pogoji za tovrstno dejavnost primernejši kakor med tednom, žara di odsotnosti stanovalcev in manjšega nadzorstva. Tudi ob koncu prejšnjega tedna so v Gorici in neposredni okolici ugotovili živahnejšo dejavnost tatov. Med soboto in nedeljo so neznanci zagrešili vsaj dve tatvini, najbrž pa so v tem času opravili še kakšen obisk, le da oškodovanci (zaradi odsotnosti) tega še niso ugotovili in prijavili. V soboto med 17. in 18. uro so neznanci vdrli v stanovanje Jožefa Prinčiča v Drevoredu 20. septembra v Gorici. Ukradli so nekaj kosov zlatnine, nekaj oblačil, niso pa uspeli odnesti fotografskega in nekaterih drugih aparatov, ki so bili prav tako lahko dosegljivi. Očitno jih je pri delu kdo zmotil. Vrednost ukradenega bla ga lastniki ocenjujejo na okrog štiri milijone lir. Bolj kakor številčna vrednost pa so bili na nekatere predmete čustveno vezani in je s tega vidika njihovo vrednost težko opredeliti. Za svoj podvig so tatovi izkoristili krajšo odsotnost stanovalcev. V nedeljo pa so neznanci vdrli v stanovanje Vojka Nanuta na Kraški ulici v Štan drežu. Kaj vse so ukradli žal včeraj nismo uspeli ugotoviti. Stanovalci so richa Duerrenmatia. Režija Giovanni Pampillione, scena Sergio D'Osmo, v glavnih vlogah pa nastopajo poleg Maria Scacce še Ginella Berlocchi, Carla Cassola, Lidija Kozlovič, Edoardo Sala in Jerzy Stuhr. Foto natečaj »Domače živali« Goriška sekcija društva za zaščito živali ENPA prireja v sodelovanju s krajevnim dnevnikom fotografski natečaj na temo Domače živali. Sodelujoči naj bi skušali ujeti v objektiv različne trenutke in vtise iz vsakodnevnega življenja teh živali, s katerimi smo v vsakodnevnem stiku. Na natečaju lahko sodelujejo odrasli fotografi, kot tudi dijaki srednjih in učenci osnovni šol, ki bodo uvrščeni v posebno mladinsko lestvico. Vsak avtor lahko sodeluje z največ štirimi barvnimi ali čmo-belimi fotografijami formatov od 20x25 do 30x40. Predstaviti jih morajo na sedežu ENPA (Ul. Boccaccio 6, odprt v ponedeljek, sredo, petek od 11. do 12., v torek in četrtek od 17. do 18.) najkasneje do 12. ure dne 3. marca 1984. Nagradili bodo najboljše avtorje v posameznih kategorijah in tiste, ki bodo pokazali največjo občutljivost, originalnost in domiselnost. bili v nedeljo ves dan odsotni, odšli so namreč na smučanje, zvečer pa jih je doma čakalo neljubo presenečenje. Po daljšem zatišju so tovrstna deja n ja spet pričela zaskrbljujoče naraščati, iz česar bi lahko sklepali, da se veča tudi število oseb, ki se s tem ukvarja, ah pa krivce bolj poredko odkrijejo. Tatovi so vlomili, kljub temu, da imajo Nardinovi na dvorišču krepkega nemškega ovčarja ! Zanimivo bi bilo vedeti, kako so čuvaja uspeli za silo pomiriti in neopazno vlomiti v stanovanjc. Težave za trgovca iz Maroka Orožniki iz štarancana so aretirali 35-letnega maroškega državljana Ma-loydi Arbaoyija iz Casablance, po poklicu pa menda potujočega trgovca. Njegov do vrha naložen Peugeot so ustavili nekje pri štarancanu, med običajnim cestnim blokom. Da blago ni sumljivega izvora je Arbaoy 'men da uspel dokazati, pač pa se je kljub temu znašel v težavah. Orožniki so namreč ugotovili, da ni spoštoval u-kaza varnostnih organov v Genovi o prisilnem izgonu. Tečaj o mamilih Skupina Arcobaleno, ki se že dolgo časa ukvarja s problemom mamil, v Gorici, prireja v sodelovanju z zdravstvenim centrom Cmas tečaj o vprašanjih odvisnosti in zdravljenja zaradi mamil. Prvi del se je zaključil prejšnji teden, drugi pa se pričenja danes ob 17. uri, v prostorih socialnega centra v Ul. Baiamonti 22, kjer bo govor o zdravstvenih aspektih narkomanije. • V prometni nesreči, zgodila se je Včeraj okrog 13. ure v Ul. Duca d’Ao sta, sta se laže ranila 54 letni Raffaelle Busatta in 55-letni Giuseppe Iurig. Oba sta občinska delavca v Gorici. Z dostavnim vozilom sta trčila v zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njima. Ob trku pa je Ape odbilo v levo stran, v avtomobil 43-letnega Sergia Lenardija. Busatto so pridržali na zdravljenju dva tedna, medtem ko so Iurigu v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Marco Pozzetto o Fabianiju Znani profesor na tržaški univerzi Marco Pozzeto bo gost goriške občinske uprave v petek, 27. januarja, ko bo ob 18.30 v avditoriju v Ulici Ro-•ma, govoril o arhitektu Maxu Fabianiju. Pozzetto je že pred leti napisal knjigo o priznanem goriškem arhitektu in urbanistu, lani pa je na Dunaju izšla obširnejša monografija, prav ta ko je tik pred izidom v italijanščini napisana knjiga o Maxu Fabianiju. Prof. Pozzetto je najboljši poznavalec Fabianijevega dela. Zato bo njegovo predavanje (v slovenščini je govoril v Slovenskem klubu v Trstu) zelo zanimivo predvsem za nas Goričane. Kovinarji jutri v sprevodu po Tržiču Od petka dalje stavka v bolnišnicah nov (13 moških in 7 žensk). 31.12.1983 je v občini imelo stalno bivališče 1.427 oseb, ali 11 več kakor ob koncu leta 1982. Sovodnje — rodilo se je 11 otrok, štiri dečki in sedem deklic, smrtnih primerov je bilo 16 (11 moških in 5 žensk). Priselilo se je 37 oseb (19 moških in 18 žensk), odselilo 24 (17 moških in 7 žensk). Ob koncu lanskega leta je imelo stalno bivališče v občini 1754 oseb, osem več kakor ob koncu leta 1982. Števerjan — rodilo se je 11 otrok, trije dečki in osem deklic, 8 občanov je umrlo. V občino se je priselilo 28 oseb (20 moških in 8 žensk), odselilo se je 46 oseb (30 moških in 16 žensk). Ob koncu leta je bilo v občini 855 ljudi s stalnim bivališčem. Primorje-export širi poslovanje Sprostitev maloobmejnega potniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo je prispevala k odpravi tesnobnega občutka pri prehajanju meje. Sedaj so spet zagotovljeni pogoji za nadalj-ni razmah najrazličnejših oblik sodelovanja med obmejnimi območji obeh držav. Med podjetji, ki širijo poslovanje ob meji je zlasti »Primorje-export« v Novi Gorici. Ta izvozno-uvozna organizacija bo letos izvozila v Gorico in v druga središča pri nas za okrog 85 milijard lir raznega blaga. Izvoz bo v primeri z letom 1983 narasel za 10 milijard lir. V Gorici in drugod v Italiji pa bo podjetje kupilo za 75 milijard lir blaga, zlasti izdelkov, ki jih potrebujejo v Jugoslaviji za odpravljanje zastojev in težav v gospodarstvu. V primeri z lanskim letom se bo uvoz v Jugoslavijo, kot ga o-pravlja »Primorje-export«, povečal za 7 milijard lir. Gornje podatke je v pogovoru za naš list posredoval ravnatelj »Primo-rja-export« v Rožni dolini pri Novi Gorici Aleksander Lovec. Povedal je tudi, da bodo v podjetju namestili 15 novih izvedencev, ki se bodo posvečali izvozno-uvozni trgovini na območju med Novo Gorico in Gorico. • Podpise v korist predloga za podelitev Nobelove nagrade za mir predsedniku Pertiniju, zbirajo tudi na županstvu v Foljanu. Podpisati je mogoče danes in jutri v -uradnih urah, v dopoldanskem času, jutri pa tudi popoldne. ■^IWKO "GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU v Gorici Edward Albeq GOSPA IZ DUBUQUA Režija: DUŠAN MLAKAR V nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri ABONMA RED A v ponedeljek, 30. jan., ob 20.30 ABONMA RED B v torek, 31. januarja, ob 20.30 ABONMA RED C Kino Gorica VERDI 20.30 Gledališka predstava »Romulus Veliki«. VITTORIA 17.30—22.00 »Flashdance«-CORSO 18.00—22.00 »Vacanze di Natale«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »II libro della giungla«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Bon appetite- COMUNALE 18.00—22.00 »Ragazzine»- Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Možje se ne morejo posiliti«. SVOBORA 18.00—20.00 »Na zapadu nic novega«. DESKLE 19.30 »Resnične zgodbe Cosmi del)«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Provvidenti«, Travnik 34, tel. 849/2- POGREBI Ob 8. uri Giuseppina Fain por. Sam d rigo iz splošne bolnišnice; ob 9.3 Maria Duca iz splošne bolnišnice; o° 9.40 Rudolf Gombač iz bolnišnice u" smiljenih bratov v Trst. V 1. italijanski nogometni ligi Kdo bo ustavil Juventus? Resnejših kandidatov ni - Dva zadetka Žica Velik podvig tržaške enajsterice v tekmi z vodečim Comom Triestina končno osrečila navijače Branilci in vezni igralci najboljši - Vratar Zinetti brez dela Kdo bo ustavil zmagovito pot Ju-ventusa? To je osrednje vprašanje po 17. kolu itali jamskega nogometnega prvoligaškega prvenstva. Bo to Fiorentina, ki je prepričljivo premagala Torino, dosedanjega najhujšega tekmeca Rossija in tovarišev 7 bi lahko bil Udinese, ki je z goloma Žica zmagali v Catanii, a ima že pet točk zaostanka. Bo morda Roma, ki pa tudi tokrat ni šla preko osvojene točke na domačem igrišču? Na vsa ta vprašanja je skrajno težko odgovoriti, kar najbrž Pomeni, da ni v tem trenutku praktično nobena ekipa sposobna resneje o-grožati Turinčanov. Celo Verona je prepustila točko Milanu, tako da si je Juventus bolj po krivdi drugih kot Po lastnih zaslugah že nabral tri točke prednosti na skupni lestvici. Edina tolažba za Juventusove tekmece je morda v tem, da niti Trapat-tonijevi igralci niso doslej povsem prepričljivo upravičili vloge favoritov in Po zmagi v Bologni so se jadranovci s polno paro spet vključili v boj za »play-off«, zaradi izidov v dveh neposrednih dvobojih med vodečimi in izredno presenetljivega poraza Budria v domači tekmi s skromnim Faraboli-jem pa se našim košarkarjem celo odpira pot do samega vrha, ki je oddaljen samo še za šest točk. Skratka, minulo kolo je bilo za Jadran vsestransko uspešno, kar potrjuje, da je veter končno zavel v pravo smer. »Plavi« so v Bologni igrali za spoznanje slabše kot proti Mal tinti ju, vendar kljub temu zelo dobro, tako da lahko brez oklevanj zapišemo, da so končno vzpostavili bolj kot zadovoljivo raven igre, ki jim bo v prihodnosti omogočila še vrsto zmag. Nekaterim drugim ekipam pa morda ni izključeno, da bodo, tako kot o-stali, prej ali slej premagani zapustili igrišče. Je torej »najlepše prven stvo na svetu«, kot pravijo italijanski novinarji, brez prave zvezde, oziroma manj kvalitetno, kot je bilo pričakovati? IZIDI 17. KOLA Avellino - Ascoli 2:1, Catania - U-dinese 0:2, Fiorentina - Torino 4:1, Genoa - Napoli 0:0, Inter - Lazio 1:1, Juventus - Pisa 3:1, Roma - Samp-doria 1:1, Verona - Milan 1:1. LESTVICA Juventus 25, Torino 22, Fiorentina in Roma 21, Udinese in Verona 20, Milan in Inter 19, Sampdoria 18, Ascoli 17, Napoli 14, Pisa 13, Avellino in Genoa 12, Lazio 11, Catania 8. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Fiorentina: Lazio - Genoa; Milan - Roma; Napoli - Juventus; Pisa - Verona; Sampdoria Catania ; Torino - Inter; Udinese - Avellino. že primanjkuje sape. V neposrednem dvoboju je Maltinti zaustavil pot bo-censke Fiamme, ki je doživela gladek poraz, ki mu je botroval že slab prvi polčas. Spodrsljaj Fiamme ni izkoristil Stefanel, ki je v Trstu klonil Sorvolarti, potem ko je že krepko vodil. Izmed boljših ekip pa sta točki izbojevala še Castelfranco in videmski A-bitare, medtem ko je Budrio, kot rečeno, celo doma izgubil s Farabolijem, kar je zdaleč najbolj presenetljiv izid kola. V soboto bodo jadranovci doma i-grali s slabim Delfinom iz Pesara, o-srednje tekme kola pa bodo Fiamma -Servolana, Castelfranco - Abitare in Stefanel - Budrio. Spet korak naprej za naše? Triestina — Como 2:0 (1:0) STRELCA: v 24. min. De Giorgis, v 90. min. Dal Prà. TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bra-ghin, Dal Prà, Mascheroni, Chiaren-za, De Falco (74’ Vailati), Perrone (88’ Costantini), Romano, Ruffini, De Giorgis. COMO: Giuliani, Tempestilli, Man nini, Centi, Albiero, Fusi, Todesco (70’ Butti), Sciosa, Gibellini, Matteoli, Palese. Triestina je končno popolnoma osrečila svoje navijače. V res odlični tekmi je premagala prvouvrščeni Como in se s tretjo zaporedno zmago postavlja v ospredje zanimanja nogometnih izvedencev. Kot je po tekmi povedal trener Coma Burgnich bi se lahko Triestina z igro, kakršno je prikazala v nedeljo tudi vključila v boj za napredovanje. Vprašanje, ki se samo po sebi zastavlja je, ali je Triestina res tako IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA CEAM - JADRAN 77:88 Delfino - Castelfranco 70:84 Monkey’s - Fulgor 67:71 Abitare - Ravenna 116:65 Caveja - San Bonifacio 113:102 Maltinti - Fiamma 89:68 Servolana - Stefanel 85:74 Budrio - Faraboli 63:68 PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 1.) JADRAN - Delfino (28. 1. v Trstu ob 20.30) ; Ravenna - Caveja; Fiamma - Servolana; Castelfranco - Abitare; Stefanel - Budrio; San Bonifacio - CEAM; Fulgor - Maltinti; Paraboli -Monkcy’s. močna. Vtis je, kot da bi v nekaj tednih spremenila svojo postavo. Nekaterih igralcev namreč ni več prepoznati. O napadalcih smo že v prejšnjih tednih rekli, da so odlični, imeli pa smo precej utemeljenih pomislekov nad igro v obrambi in na sredini igrišča. No, v nedeljo so bili ravno bra nilci in vezni igralci najboljši, saj (razen v enem primeru) Como, ki se ponaša z enim izmed najboljših napadov v ligi, ni dajal vtisa, da bi bil sposoben resno ogrožati Zincttijevih vrat. V 90 minutah je moral vratar Triestine le enkrat resno poseči, drugače pa je bil nezaposlen in je mir-nodušno opazoval odlično igro svojih soigralcev. O gotovosti obrambe še najbolj priča dejstvo, da si je v dru gem polčasu Mascheroni celo dovolil osebni napad na vrata gostov, njegov poizkus pa se je izjalovil edinole zaradi »čudežnega« posega vratarja gostov Giuliani ja, ki mu je odbil žogo Fiamma BZ 16 12 4 1326:1213 24 Stefanel TV 16 11 5 1331:1177 22 Maltinti PT 16 11 5 1290:1188 22 Servolana TS 16 10 6 1245:1193 20 Castelfranco 16 10 6 1252:1225 20 JADRAN 16 9 7 1359:1296 18 Abitare UD 16 9 7 1304:1255 18 Budrio Be.Ca. 16 9 7 1149:1166 18 Caveja Forlì 16 8 8 1383:1358 16 Fulgor Forlì 16 8 8 1262:1288 16 San Bonifacio 16 7 9 1204:1220 14 CEAM BO 16 7 9 1202:1224 14 B. Ravenna 16 6 10 1302:1375 12 Delfino PS 16 4 12 1222:1279 8 Faraboli 16 4 12 1224:1359 8 Monkey’s MI 16 3 13 1121:1302 6 v kot. Ko smo že pri tem moramo reči, da je ravno vratar gostov zaslužen, da se ni za njegovo ekipo tekma spremenila v katastrofo, saj je ubranil najmanj pet strelov, ki so zgledali že v mreži, poleg tega pa je zaustavil De Falcov strel iz 11-metrovke. Kakšne so torej možnosti Triestine v tem prvenstvu? Težko je reči, saj ima le dve točki naskoka nad sedem-najstouvrščenim moštvom, obenem pa ima štiri točke zaostanka za tretje-uvrščenim. Nekaj pa je neizpodbitno dejstvo: Triestina je gladko premagala obe ekipi, ki sta trenutno na prvem mestu na lestvici. IGOR PAVLETIČ IZIDI 19. KOLA Arezzo - Cagliari 3:2; Campobasso -Padova 0:0; Cavese - Pistoiese 1:0; Cesena - Empoli 2:0; Cremonese - Perugia 3:1; Lecce - Pescara 2:0; Monza - Palermo 1:0; Sambenedettese -Atalanta 1:1; Triestina - Como 2:0; Varese - Catanzaro 1:0. LESTVICA Cremonese, Como 25; Atalanta, Campobasso, Arezzo 23; Cesena 20; Triestina, Padova, Lecce, Sambenedettese 19; Palermo, Cagliari, Cavese, Pescara, Varese 18; Monza, Perugia, Empoli 17; Pistoiese 13; Catanzaro 11. PRIHODNJE KOLO (29.1.) Atalanta - Cagliari, Cremonese - Cavese, Empoli - Como, Monza - Lecce, Padova - Arezzo, Palermo - Triestina, Perugia - Sambenedettese, Pescara -Campobasso, Pistoiese - Catanzaro, Varese - Cesena. NOGOMETNA C2 LIGA Venezia — Gorizia 1:0 (0:0) GORIZIA: Hlede, Grazzolo, Da Dalt, Battola, Grillo, Antoniutti, Bertoia, Lazzara, Diodicibus (Zilli), Peressotti, Bacchetti. Gorizia je v Benetkah doživela poraz, ki so si ga gostje tudi zaslužili. Venezia je namreč stalno napadala, od začetka do konca. Jadran s polno paro v boju za »play-off« TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI LESTVICA V 1. italijanski košarkarski ligi Zaskrbljujoč poraz San Benedetta v 17. kolu košarkarske A l lige ni Prišlo do presenetljivih izidov, razen y Gorici, kjer je Honky iz Fabriana prepričljivo premagal Primov San Benedetto, ki je tako sedmič zapored P°tegnil krajši konec. Poraz Goriča-nov je zelo zaskrbljujoč, ne samo paradi položaja na lestvici, ampak ".U(h zato, ker so se nasprotniku preiti praktično brez borbe. Vodeči Granarolo, Bertoni in Simac Pls° imeli s svojimi nasprotniki no-enih težav. Bic je bil Simacu enako-reden le v prvih desetih minutah. 0 So sodniki izključili tržaškega tre-erJa De Sistija pa je bilo tekme ko-s<>rh ^r' Gicu je novi Američan Hardy hdno opravil svojo nalogo. Izkazal l .Je kot dober strelec, ni pa vse-~k°r v veliko pomoč pri odbitih žo-j»an, tako da se Tržačani z njim naj-z niso kdove kako okrepili, v: ‘ °na lestvice so se nekoliko izvlekli mmenthal. Scavolini in Latini, ne- koliko presenetljiva pa je pravzaprav le zmaga peterke iz Forlija, ki je odpravila Jollycolombanija. Simac — Bic 84:63 (47:27) SIMAC: Premier 26, Meneghin, Carr 24, Bariviera 14, Boschi 7, Gallinan 11, Pignolo 2. BIC: Palumbo 11, Goti 16, Tonut 8, Jones 6, Hardy 20, Cenderelli 2. San Benedetto — Honky 64:72 (32:41) SAN BENEDETTO: La Garde 10, Ardessi 12, Pieric, Mayfield 12, Bul-lara 10, Bon 16. HONKY: Savio 6, Lasi 6, Dal Seno 17, Crow 18, Owens 19, Tassi 6. OSTALI IZIDI Granarolo - Peroni 89:75; Simmen-thal Indesit 94:83; Scavolini - Bino-va 96:90; Bancoroma - Star 93:79; Febal - Bertoni 88:103; Latini - Jolly-colombanj 84:79. LESTVICA Granarolo, Bertoni in Simac 26; Jollycolombani in Star 22; Peroni 20; Bancoroma, Indesit in Honky 18; Latini 14; Scavolini, Febal in Bic 12; Simmenthal 10; Binova in San Benedetto 8. A 2 LIGA IZIDI 17. KOLA Rapident - Popolare 86:89; Carcera - Vicenzi 84:72; Bartolini - Man-giaebevi 92:90; Benetton - Italcable 92:96; Marr - Riunite 83:73; Gedcco -Mister Day 86:80; American Eagle -Lebole 103:94; Rieti - Yoga 92:75. LESTVICA Riunite 24; Mister Day in Gedeco 22; Marr, Carcera in Italcable 20; Yoga, Lebole, Bartolini in Mangiae-bevi 18; Popolare 16; Benetton in Rieti 14; American Eagle 12; Vicenzi in Rapident 8. Na Bjelašnici vse nared Na Bjelašnici bodo v okviru zimskih olimpijskih iger priredili vsa tekmovanja v moškem alpskem smučanju. V ospredju (levo) je ciljna ravnina s tiskovnim poslopjem TONE SVETINA Med nebom in peklom ------ 46______ b . “,Pa naj se! To me ne preseneča! Saj so se naj-: Ze prej! Nič ne bodo izvedeli! Mi smo enotni!« Prepričano odvrnil Bečan. zBpnik pa ga je pomenljivo vprašal: “Si prepričan, da smo res?« nen ^6Veda! A11 ne> Pepa?!« se je obrnil ženi, ki je strmela v črto svetlobe na obzorju rahlo isljena. Kot bi se zdramila, je rekla: ”pSai upajmo, da smo!« med sbnismo! ^dajalca, Judeža Iškarijota imamo kani ' ^ernoS°če! « je dejal Bečan. Čelo so mu orosile nano* • znoia- Njegova gotovost se je zamajala in ie tuhtal, kje in kako bi bili lahko prizadeti, cn ; Upn*k je povedal, kam je bil klican, in na kon-U Podkrepil svoj sum: nisem Se Vedo’ kaj se govori in plete v gostilni. Vas opozarjal na nevarnost?« govor’?2 je dodala Bečanka. »Ko ste pijani, Pro al’ stXari* za katere v dolini človeka takoj za-1 Preženejo ali pa spravijo na boben!« »Pa to ni vse, Bečan! Povezujejo nas z organizacijo TIGR in tihotapstvom, s prehodi čez mejo, z literaturo in razstrelivom!« »Madona!« je ušlo Bečanu. »To je prava izdaja! Le koga so dobili v vasi?!« »Še nekaj« je nadaljeval župnik. »Mnogo tigrovcev je zaprtih. Tudi iz naše okolice. Kdove kaj je kdo povedal... Strašno jih pretepajo!« Bečanu je bilo vse bolj vroče. Obrisal si je pot z oblega čela. Žena ga je strmo pogledala, kot bi hotela reči: »No, vidiš, zdaj pa imaš... In vsi drugi prav tako...« V tesnobi je stisnila roke in vprašala: »Kaj nam svetujete, gospod? Nas bodo prišli aretirat? Saj že za majhne stvari zapirajo v dolini...« »Nič panike, Jožefa! Vedo premalo. Morda celo nič. Če bi vedeli dovolj, me ne bi snubili, da bi jim poročal. No, saj jim ne bi imel kaj poročati. Da jih nihče ne mara, vedo sami. Krize ne bomo hvalili in tudi tega ne, kako ravnajo s Slovenci. Za vsak primer pa bomo — midva, Bečan, med možmi, Jožefa pa med ženami — povedali vsem, da je treba brzdati jezike. Za nekaj časa morajo prekiniti s tihotapljenjem in tudi s prepovedano žganjekuho. Potem bomo videli. Za sedaj pa bomo na nevarnost opozorili vsakogar, ki bi ga sovražnik lahko presenetil.« Po teh besedah se je župnik poslovil in pustil moža in ženo sama z negotovo novico. Bečanu ni prišlo na misel nič pametnega. Prav nič ni vedel, kje in kako naj bi bil zašel v zanko. Ni mu bilo všeč, da se zanimajo predvsem zanj. Spomnil se je izreka: »Gorje zaznamovanim!« In zdaj ga imajo v spiskih in kartotekah... Kdor pade v te papirje, je tako, kot bi padel v globoko brezno. Ne pride več ven... Skušal je tolažiti zaskrbljeno ženo. Zdaj sta imela na skrbi že devet otrok. Prvi so že dorasli, da bi si sami služili kruh, najmlajši, Jože, pa je bil še nebogljen v zibki. »Zdaj pa imaš Tigra in svoje "hvalisavo govorjenje med pijanci, kdo bo koga in kdaj. Pa krivične meje in slovanstvo!... Prihodnost, kakršno si želimo, bo ostala brez nas, če se ne bomo spametovali ob pravem času. Opozarjala sem te, a zaman. Ne bojim se zase. Toda otroci...« »Seveda si me opozarjala! Te mar nisem poslušal? Vedno sem se zanesel na tvoj šesti čut, in ni hudič, da je tudi tokrat ne bi zvozili!« XV. Bečan je preživel noč na trnih. Ni mogel zaspati. Napol v snu se je premetaval kot riba na suhem. Čudil se je ženi, da lahko tako mimo spi. Ima mar močnejše živce od njega in bolj mimo vest? Proti jutru je le zaspal. Tlačila ga je mora. Sanjal je o čudni krajini, o nekem izgubljenem svetu brez cest. Iz gozda se je utrgala skupina karabinjerjev s smešnimi trioglatimi pokrivali. Med njimi je zagledal Osojnika v verigah. Bled in krvav se je opotekal dalje. Suvali so ga s puškinimi kopiti. Prignali so ga pod hrast, podoben tistemu, na katerem je bil on, Bečan, obešen v Galiciji. Dali so mu zanko za vrat in vrgli dolgo vrv čez vejo. Preden je visel, ga je zagledal in mu zavpil: »Bečan, beži, beži... Tudi tebe bodo...« Na državnem namiznoteniškem turnirju Marina Cergol (Kras) najboljša v Latini 3. AL: Sovodenjcem slovenski derbi Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Latini, kot četrta preizkušnja za državno prvenstvo, so Kraševa dekleta po pričakovanju odigrala vidno vlogo. Med prvokategornicami je z največjo lahkoto zmagala Marina Cergol, ki ta čas nima enakovredne tekmice in le tu pa tam skoraj slučajno izgubi kako tekmo. V Latini je Cergolova imela precej olajšan posel, saj sta v veliko presenečenje že prej izpadli najnevarnejši tekmici, kot sta Zampi-nijeva in Bevilacqua. V finalu je ta ko brez težav odpravila Busnardovo s 3:0. Veliko presenečenje dneva je bila skoraj nepoznana drugokategorni-ca Cordetta, ki je delala prave čudeže. Najprej je namreč premagala Be-vilacquo, v četrtfinalu pa je žal s 3:1 odpravila še Sonjo Dol jak, ki si je tako po pomembni zmagi s 3:2 nad Andrconejcvo zapravila končno tretje mesto. Osvojitev potega mesta predstavlja za Doljakovo vseeno velik uspeh, Cordetta pa je v polfinalu ki onika Cergolovi po samih treh setih. Damjana Sedmak je izpadla že v osmini finala po porazu proti objektivno boljši Dondi z 1:3. Veliko bolje pa se je Sedmakova odrezala v konkurenci drugokategomic, v kateri ji je uspelo premagati »strašilo« Cordetto, v polfinalu pa jo klonila poznejši zmagovalki Stucchijevi in se je morala zadovoljiti z več kot solidnim tretjim mestom. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO V prvem kolu ženskega promocijskega prvenstva so Krasova dekleta slavila v Repnu dvojno zmago. Kras 1, ki uvršča izkušene igralke je naletel na precej oster odpor ekipe Grandi motori, ki je klonila komaj po ostrem boju. V drugi tekmi dneva pa sta se v domačem derbiju spo prijela Kras 2 in Kras 3. Mnogo boljša je bila postava Krasa 2, ki uvršča sicer mlade, vendar že precej prekaljene igralke, medtem ko branijo barve Krasa 3 še neizkušene mlade tekmovalke. KRAS 1 — GRANDI MOTORI 5:3 Škrk - Cossetto 2:0 (5, 6), Purič -Kalin 2:0 (21, 18), Žigon Cappelletti 0:2 (—13, —19), Purič - Casetta 2:0 (7, 7), Škrk - Cappelletti 2:0 (15, 14), Žigon Kalin 1:2 (14, —13, —13), Purič - Cappelletti 1:2 (-23, 21, —16), Žigon - Cosetto 2:1 (—20, 19, 10). KRAS 2 — KRAS 3 5:0 Guštin - Colja 2:0 (3, 1), Obad Čok 2:0 (7, 10), Ukmar - Širca 2:0 (6, 7), Guštin Čok 2:0 (7, 10), Ukmar - Colja 2:0 (5, 5). (B. S.) Vesna — Isonzo 2:0 (1:0) STRELEC: v 43. in 78. min. Bruno. VESNA: Bubnich, Basiaco, Sodoma-co, Somma, Penco, Zucca, Bruno, Gotti, Ludvig, Pipan, Sedmak. ISONZO TURJAK: Caus, Morongiu, Cozzi, Casagrande, Fumo, Olimpo, L. Cosolo, (od 75. min. Severini), Dal lan (od 52. min. Centini), S. Cosolo, Gratton, Massarutto. SODNIK: Cattaruzzi iz Vidma. Kriška Vesna je po številnih poskusih končno le prišla do zmage. Povsem upravičeno je namreč slavila nad ekipo iz Turjaka. Čeprav je rezultat precej »zgovoren«, bi lahko rekli, da je vseeno preskop glede na priložnosti kriške ekipe, ki se je končno prav v napadu odlično odrezala. Križani so takoj startali na obe točki in so zato pri svoji igri uporabljali predvsem napadalno taktiko, kj jim je omogočila, da so goste pomaknili na lastno polovico igrišča. Sovodnje - Juventina 2:0 (1:0) STRELCA: E. Petejan in Florenin SOVODNJE: Uršič, Visintin, R. Petejan, Kovic, Paulin, E. Petejan, Sambo, Florenin, Butkovič, Čavdek, Go-mišček. JUVENTINA: Gurtner, Costa, Di Palma, Trave, Krpan, Devetak, Russo, Medeot, Panico, Lauri, Roterdam, (Di Dionisio, Sturm, Montella, Caiaz-zo, Vižintin). V povratnem slovenskem derbiju v 3. amaterski ligi na Goriškem, ki je bil v Sovodnjah pred maloštevilno publiko in na blatnem igrišču, so slavili domačini, ki so tako ponovili u-speh prvega srečanja, ko so sredi Štandreža zmagali z 2:1. Takoj pa je treba povedati, da je bilo nedeljsko srečanje na poprečni ravni in da sta obe ekipi pokazali zelo malo, kar se igre tiče. Jasno je, da so k temu prispevali tudi pogoji Igra je postajala iz minute v minuto živahnejša in razburljiva. Vesna je imela toliko resnih priložnosti, da bi z večjo točnostjo svojih igralcev, predvsem pa na boljšem igrišču gotovo nasula gostom pol ducata golov. Akcije so si torej v kriškem taboru sledile kot na tekočem traku, pri tem pa so veliko zaslugo imeli vezni igralci, predvsem pa Ludvig in Bruno, ki sta bila (predvsem slednji) daleč najboljša na igrišču. Vesna je doslej pokazala, da ima težave z napadalci, ki v letošnjem prvenstvu skoraj niso prišli do zadetka. Končno pa se je izkazalo, da se nekdanji up kriške Vesne, to je Bruno končno vrača v nekdanjo formo, saj je v nedeljo odigral svojo najboljšo in najučinkovitejšo tekmo. S svojo prizadevno igro je stalno spravljal v težave nasprotno obrambo, Vesni pa končno zagotovil zmago na domačih tleh. igrišča in vremena, toda pri obeh e-najstericah ni videti potrebnih shem, ki bi jima zagotovile določene uspehe tudi z drugimi, močnejšimi postavami. Vodstvi obeh ekip se bosta morali zamisliti tudi nad tem vprašanjem, če želijo povzpeti slovenski nogomet na Goriškem nekoliko više. Vprašati se je tudi treba, ali ni napočil čas, da se tudi v nogometu sledi zgledu Jadrana v košarki, oziroma Mebla v odbojki? O nedeljskem srečanju ni kaj dosti povedati. Domačini so do prednosti prišli že v 11. minuti, ko je Egon Petejan, kapetan ekipe, z lepim strelom izven kazenskega prostora ukanil nespretnega Gurtner ja. Po golu so Štandrežci sicer začeli ostreje napadati, toda ves njihov trud se je razblinil pred kazenskim prostorom Uršiča. V tem delu tekme smo bili priča le nekaterim maloštevil Kriška obramba pa je tokrat igrala poprečno, saj bi ob tolikšnih naivnih napakah prisebnejši napadalci gotovo prišli do zadetka. Križane je pred najhujšim obvaroval prav Bubnich, ki je z drznimi posegi večkrat preprečil nespretnim gostom pot do zadetka. Do prvega zadetka so Križani prišli po zaslugi odličnega Bruna, ki je izkoristil predložek soigralca in z glavo poslal žogo v mrežo. V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremendo. Vesna je naprej napadala in pričakovati je bilo, da bó prišla do drugega zadetka. Le-tega je Vesni priskrbel Bruno, ki je po osebni akciji iz desne strani poslal žogo v mrežo. Vesna si je s to zmago krepko opomogla. Predvsem pa je končno predrla led neučinkovitosti napada, ki je že dalj časa zaskrbi jel vse ljubitelje kriške ekipe. (Andrej) n im množičnim »gužvam« pred sovo-denjskim vratarjem, ki niso rodile nobenega rezultata. Tudi v drugem polčasu se igra ni bistveno spremutala in to dokler ta Florenin, s prostega strela, dosegel drugi zadetek. (R. Pavšič) Italcantieri — Mladost 0:1 (0:1) STRELEC: H. Kobal v 20. minuti. MLADOST: Bruni, Buran, Pahor, Semolič, Šuligoj, D. Frandolič, K. Ferfolja, Lavrenčič, H. Kobal (E. Ferfolja), E. Kobal, Vižintin (Lakovič). Moštvo Mladosti je verjetno ujelo pravo formo. Kraševci so namreč pod vodstvom trenerja Uraniča dosegli svojo peto zaporedno zmago. Nedvomno pa velja ta zmaga »štiri točke«, saj so Doberdobci zmagali proti ekipi, ki sodi med najresnejše kandidate za uvrstitev v višjo ligo. Nedeljska tekma je bila za kraško enajsterico dokaj »delikatna«. Uraničev! varovanci pa so premostili vse morebitne psihološke težave in igrali zelo odločno. Za ta podvig jim je tokrat pripomogla tudi odsotnost štirih ključnih igralcev v vrstah nasprotnikov. Kraševci so v prvem polčasu že od vsega začetka zagospodarili na igrišču. V tem delu igre so tudi pokazali svoj najboljši »lepertoar«. Ustvarili so nekaj zelo obetajočih priložnosti, mrežo pa so zatresli le enkrat. Po zadetku, ki je padel v 20. minuti po zaslugi H. Kobala, so imeli še edinstveno priložnost, da razliko podvojijo. Sodnik jim je namreč dosodil enajstmetrovko, a jo je Lavrenčič zastreljal. V drugem delu igre so Kraševci prepustili pobudo domačinom in so v glavnem zelo umno in previdno branili prednost. Fogliano — Gaja 7:0 (4:0) GAJA: Kante, Purič, Gabrielli, Marko Rismondo, Maks Grgič, Bo ris Rismondo, Salvi, Ladi Milkovič (od 46. min. Paolo Tome), Branko Grgič (od 70. min. Sandro Tome), Škrk. V Foglianu je gropajsko - padriška nogometna enajsterica doživela zelo pekoč poraz. V prvi nogometni amaterski ligi Zanesljiva zmaga kriške Vesne Na nedeljskem slalomu v Trbižu Valentina Pangos deveta V drugi nogometni amaterski ligi Točka »pretesna« za Zarjo V nedeljo je bil v Trbižu moški in ženski slalom za kategoriji dečkov in naraščajnikov za »Veliko nagrado Banche Popolari del Friuli - Venezia Giulia«. S'aloma se je udeležilo 61 tekmovalk ter 144 tekmovalcev v zastopstvu 22 smučarskih klubov naše dežele. Zaradi velikega števila tekmovalcev se je tekma pričela že ob 8.30 ter končala ob 16.30. Vratiče, bilo jih je 51 v prvi vožnji, 50 pa v drugi, so bile postavljene na progi C. To je proga, na kateri slovenski smučarji tekmujejo za «Poka1 Lepi vrh«. Slalom je bil zelo selektiven. Dokaz temu je dejstvo, da več kot tretjino tekmovalcev ta tekme dokončala. Edina predstavnica slovenskih klu bov, ki se je slaloma udeležila, je bi la Va'entina Pangos, ki tekmuje za Smučarski klub Mladina, ki je, kljub visoki startni številki (58), dosegla solidno deveto mesto v kategoriji na-raščajtac (prvega okrožja. (Andrej Pangos) Za torke FIS na Piancavallu Pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine bo Sci Club 70 iz Trsta organiziral *26. in 27. t.m. na Piancavallu dve mednarodni tekmovanji FIS, in sicer moški slalom in veleslalom, kj bosta veljavna za »2. trofejo mesta Trst« in »Edi Mobili Cup«. Doslej so svoj nastop zagotovili tekmovalci iz Finske, Francije, Grčije, Monaka, ZDA, Nizozemske, Španije in seveda Italije. Pričakujejo pa tudi prijave iz Jugoslavije, Švice, Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. • BORG - PANATTA. V ekshibicijskem teniškem srečanju se bosta danes v Trevisu pomerila švedski as Bjóm Borg in Italijan Adriano Pa-natta. 1. — L VViler 2. Dorso 2. — 1. Balidar FC 2. Božam bo 3. — L Artropil 2. Ami no 4. — 1. Bigulina 2. Diwuesse 5. — 1. Bosquera 2. Bioxil 6. — 1. Meina 2. Val lori ta KVOTE 12 ( 20 dobitnikov) — 11 ( 446 dobitnikov) — 10 (4317 dobitnikov) — 2 X X 1 2 X 2 X 1 2 1 2 11.031.000 lir 480.000 lir 48.000 lir Sneg v Repnu: Kras ni igral Zarja — Opicina 1:1 (0:0) STRELCA: v 52. min. Egon Fon da, v 72. min. Botteri. ZARJA : Puzzer, Benčič, Tognetti, Grgič, Damjan Fonda, Križmančič, Udovicich, Bon, Egon Fonda, Pero-ša, Sossi (12 Racman, 13 Ražem, 14 Marc). OPICINA: Ma coratti, Volo, Gabriel li, Doz, Tulliani, Borroni, Cudrara (od 67. min. Bassanese), Manzon, Botteri, Alfieri, Starc (od 79. min. Chelcmetach). V prvem povratnem kolu je Zarja osvojila pomembno točko proti solidni Opicini in tako ohranila visoko mesto na lestvici. Bazovci so tokrat kljub blatnemu igrišču in nekaterim odsotnostim igrali dobro in bi po prikazani igri zaslužili zmago. Že takoj po začetnem žvižgu so Bazovci prevzeli pobudo in s hitro igro po krilih večkrat spravili v škripce goste, ki so poskušali s protinapadi presenetiti zarjane. V drugem polčasu je Zarja še močneje pritisnila in imela tudi nekaj ugodnih priložnosti, ki pa jih ni znala izkoristiti. V 52. min. so Bazovci po izredno lepi akciji prešli v vodstvo. Peroša je podal po krilu do Udovicicha, le ta pa je s točno podajo našel samega Egona Fondo, ki je z lepim strelom premagal vratarja gostov. Po prejetem golu so se Openci podali v napad, toda resnejših priložnosti niso imeli. Nasprotno pa je Zar ja v protinapadu zgrešila še drugi zadetek. V 72. min. pa hladna prha za Bazovce, saj je Opicina naravnost iz prostega strela izenačila. Odtlej se je igra umirila. Zadnja priložnost se je ponudila Zarji, a vratar gostov je z lepim posegom rešil lastno mre žo. (Big) Kras - Vermegliano n.o. Nedeljske tekme v Repnu med Krasom in Vermeglianom niso igrali, ker je bilo repensko igrišče pokrito s snegom. • NA MEDNARODNEM MLADIN SKEM TURNIRJU v hokeju na ledu v Varese ju je zmagala Italija pred Jugoslavijo, Francijo in Bolgarijo. I talija in Jugoslavija imata enako število točk, vendar so «azzurri» zmagali s 3:2 v neposrednem srečanju. • AKROBATSKO SMUČANJE. Od četrtka, 26. L, do neddije, 29. L, bo v Ravasclettu - Zoncolanu tretja preizkušnja za SP v akrobatskem smučanju. Nastopili bodo tudi italijanski in jugoa’ovanski predstavniki. Fogliano je homogena ekipa in je v nedeljo dokazala, da tehnično igra zelo dobro. Ima tudi nekaj dobrih po sameznikov. Gaja pa si ta smela do voliti tako visokega poraza. Že od samega začetka so »zeleno-rumeta« slabo igrali in domačini so takoj zagospodarili na igrišču. Nogometaši Fogliane so že po štirih minutah igre prišli v vodstvo. Domačini so spet z lahkoto podvojili in gajevci niso znali najti pravega orožja, da bi zaustavili nosprotnike. Na koncu lahko dodamo, da je sodnik slabo opravil svojo nalogo in je po vrhu dosodil neobstoječo enajstmetrovko v korist domačinov. (E. P.) • Z ZMAGO PO TOČKAH V 15 KROGIH proti Argentincu Lorenzu Garcii, je Američan Johnny Bumphus o svojil svetovni naslov v superperesni kategoriji (WBA). > Avellino - Ascoli 1 Catania - Udinese 2 Fiorentina - Torino 1 Genoa - Napoli X Inter - Lazio X Juventus - Pisa Roma - Sampdoria X Verona - Milan X Arezzo - Cagliari 1 Lecce - Pescara 1 Sambcncdettese - A tal anta X Brescia - L. R, Vicenza X V. Senigallia - Monopoli 1 KVOTE 13 ( 1.094 dobitnikov) — 8.337.000 lir 12 (24.251 dobitnikov) — 376.000 Ur 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 16. KOLA Picris - Palmanova 1:0 Gradesc . Pro FiumiceHo 2:2 Vesna - Isonzo 2:0 Costalunga - Tisana 1:1 Ronchi - Muggesana 1:0 Ponziana - S. Giovanni 4:0 Sangiorgina - San Canzian 1:1 Perento - Torviscosa 0:1 LESTVICA Pieris 26; Muggesana 20; San Giovanni, Pro Fiumicello 19; Sangiorgina, Ponziana, Gradese 17; Percolo, Ronchi, Costalunga 16; Vesna 15; Palmanova, San Canzian 14; Torviscosa 13; Tisana 10; Isonzo 7. PRIHODNJE KOLO (29.1.) Muggesana - Gradese, Isonzo - Ponziana, Palmanova - Vesna, Torviscc-sa - Pieris, Pro Fiumicello - Sangiorgina, San Canzian - Costalunga, San Giovanni - Percolo, Tisana - Ronchi. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 16. KOLA Dom io - Libertas 0:1 CGS - Radio Sound 0:1 Zarja - Opicina 1:1 Fortitudo - Aurisina n.o. Stock - Primorje 4:1 Kras - Vermegliano n.o. Giarizzole - C. E. Prisco n.o. Op. Supercaffè - Zaule n.o. LESTVICA Radio Sound 22; Opicina, Domio, Zarja 20; CGS 19; Zaule 17; Aurisina. 15; Fortitudo, Stock 14; Vermegliano, Giarizzole, Kras, C. E. Prisco, Libcr-tas 13; Op. Supercaffè 12; Primorje 7. PRIHODNJE KOLO (20.1.) Radio Sound - Primorje, Opicina -Kras, Libertas - Zarja, Zaule - Do-mio, Giarizzole - CGS, C. E. Prisco -Fortitudo, Vermegliano - Op. Super-caffè, Aurisina - Stock. 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 15. KOLA Jalmicco - Villesse 2:4 Sovodnje - Juventina 2:0 San Lorenzo - Piedimonte 2:1 Azzurra - Fossalon 6:2 Viseo - Medea 0:4 Brazzancse - Mariano 2:2 Počitek: Tomana LESTVICA Piedimonte 22; Azzurra, Tomana in Villesse 21; Brazzancse in Mariano 18; Medea 16; San Lorenzo 12; Sovodnje in Jalmicco 8; Juventina 7; Viseo 6; Fossalon 2. PRIHODNJE KOLO Fossalon - San Lorenzo, Villesse -Azzurra, Juventina - Brazzancse, Piedimonte - Tomana, Viseo - Mariano, Medea - Jalmicco, počitek: Sovodnje. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 15. KOLA Fogliano - Gaja 7:0 Primorce - Union n.o. Barbarians - Sagrado n.o. Poggio HI. A. .- Romana 2:0 Begliano - San Marco 1:0 Italcantieri - Mladost 0:1 Počitek: Campanelle LESTVICA Poggio in. A. 22; Italcantieri, Begliano 19; Mladost 18; Sagrado, Campanelle 15; Primorec, FogUano 14; San Marco 11; Gaja 9; Union 7; Romana 6; Barbarians 2. PRIHODNJE KOLO (29.1.) Romana - Barbarians, Gaja - Poggio III, A., San Marco - FogUano, lita on - Italcantieri, Sagrado - Campanelle, Begliano - Mladost, počitek: Primorec. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 15. KOLA San Vito - San Luigi FY 1:1 San Nazario - Lancieri n.o. Breg - OUmpia n.o. Sant’Anna - Sant’Andrea 1:0 Rabuicsc - Roianesc n.o. GMT - Chiarbola 1:6 Počitek : San Sergio LESTVICA San Sergio, OUmpia 21; San Luigi For You 20; Sant’Andrea 15; Roianesc, Rabuicse, San Vito 13; Sant’Anna 10; Lancieri, Chiarbola 9; Breg 6; San Nazario in GMT 5. PRIHODNJE KOLO (29.1.) San Sergio - GMT, Chiarbola - Ra-buiesc, Roianesc - Sant’Anna, Sant’ Andrea - Breg, Olimpia - San Nazario, Lancieri - San Vito, počitek: San Luigi For You. Moški slalom za SP v Kitzbiihlu Križaj za Girardellijem in Gruberjem JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO KITZBOHEL — Po prvem teku slaloma v Kitzbiihlu je bil Jugoslovan Križaj na odličnem drugem mestu, potem ko je dalj časa imel sploh najboljši čas. Prehitel ga je edinole Avstrijec Gruber, za njim pa so bili Frommelt', Phil Mahre, Girardelli in Stenmark. V drugi vožnji pa je Križaj v zgornjem delu proge naredil napako in zgubil nekaj dragocenega časa, a je kljub temu v končni razvrstitvi obdržal tretje mesto, kar je njegov največji uspeh na tej progi, kjer je leta 1980 osvojil četrto mesto, odtlej pa se ni več uvrstil. Od ostalih Jugoslovanov je z dobro drugo vožnjo prišel do točk v svetovnem pokalu še Cerkovnik, ki je bil Po prvem teku šele osemnajsti, pristal pa je na končnem trinajstem mestu. Čm dan pa so imeli Italijani: starlalo jih je šest, nihče pa ni prišel do cilja. VRSTNI RED 1. Girardelli (Luks.) 1’38”24; 2. Gruber (Av.) 1'38”91; 3. Križaj (Jug.) 1’38”93; 4. P. Mahre (ZDA) 1’39”20; 5. Stenmark (Šve.) 1’39”25;. . . 13. Cerkovnik (Jug.) 1’40”93. LESTVICA SLALOMA ZA SP 1. Stenmark (Šve.) 86; 2. Girardelli (Luks.) 76; 3. Gruber (Av.) 69; 4. Križaj (Jug.) 66; 5. Wenzel (Iiecht.) 52; 6- Popangelov (Bol.) 51; 7. Frommelt (Uecht.) 32; 8. Strand (Šve.) 28; 9. Nilsson (Šve.) 25; 10. Julen (Švi.) 24;. . . 21. Kuralt (Jug.) 12; 28. Cerkovnik (Jug.) 7; 32. Franko (Jug.) 5. SKUPNA LESTVICA L Zurgriggen (Švi.) 154; 2. Wenzel (Uecht.) 132; 3. Stenmark (Šve.) 120; 4. Steiner (Av.) 113; 5. Raeber (Švi.) 194; 6. Heinzer (Švi.) 98; 7. Girardelli (Luks.) 91; 8. Gruber (Av.) 90; 9. Križaj (Jug.) 86; 10. Resch (Av.) 80; 11. Klammer (Av.) 70; 12. Julen (Švi.) 96; 13. Franko (Jug.) 59;. . . 43. Kuralt (Jug.) 18; 61. Cerkovnik in Strel (°ba Jug.) 10 (99 uvrščenih). LESTVICA ZA SP (EKIPNO) 1. Švica 1271; 2. Avstrija 1087 ; 3. Z RN 415; 4. Liechtenstein 378 ; 5. ZDA “61; 6. Kanada 258;. . . 9. Jugoslavija SLALOM V LIMONU PIEMONTU Slavje Italijank LIMONE PIEMONTE — Včerajšnji slalom je bil pravo zmagoslavje Italijank, saj so z Zinijevo in Quariovo o-svojile prvo in drugo mesto, Magoni-jeva pa je bila šesta. Med prvo deseterico je tudi Jugoslovanka Nuša Tome. V nedeljskem slalomu v Verbieru pa je zmagala Avstrijka Anni Kron-bichler pred Zahodno Nemko Mario Epple ter Švicarko Eriko Hess. VRSTNI RED SLALOMA V LIMONU 1. Zini (It.) 1’42”39; 2. Quarto (It.) 1’42”51; 3. Cooper (ZDA) 1’42”62; 4. E. Hess (Švi.) 1’43”17; 5. M. Epple (ZRN) 1’43”25; 6. Magoni (It.) 1’43”78; 7. O. Charvatova (ČSSR) 1’43”82; 8. Guignard (Fr.) 1’44”07; 9. Ochoa (Šp.) 1'44”59; 10. Tome (Jug.) 1’44”63. SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. H. Wenzel (Uecht.) 198; 2. E. Hess (Švi.) 189; 3. I. Epple (ZRN) 178; 4. Charvatova (ČSSR) 143; 5. McKin-ney (ZDA) 115; 6. Figini (Švi.) 111; 7. Walliser (Švi.) 110; 8. Cooper (ZDA) 103; 9. Soelkner (Av.) 86; 10. Soeren-sen (Kan.) 84. Primož Ulaga dvakratni prvak SARAJEVO — Na 39. jugoslovan skem državnem prvenstvu v smučarskih skokih je Primož Ulaga zmagal tako na 70-metrski kot na 90-metrski skakalnici. Na 70-metrski skakalnici je precej presenetil Bojan Globočnik z drugim skokom, s katerim je na četrto mesto potisnil klubskega tovariša, odličnega mladinca Janeza Štirna, na 90metrski skakalnici pa Vasja Bajc, ki je že v prvi seriji skočil 106 m, tako da so skoke prekinili in dotedanje rezultate razveljavili. Tudi v ponovljenem skoku je Bajc dosegel enako daljavo in prevzel vodstvo pred Ulago in Tepe-šem. V drugem skoku pa je Ulaga poletel 112 m daleč, Tepeš 107, Bajc pa le 98 m. REZULTATI 70-METRSKA SKAKALNICA: 1. U-laga 223 (88 ; 92); 2. Tepeš 210,8 (84; 89); 3. Globočnik 200,4 (81; 88). 90-METRSKA SKAKALNICA: 1. U-laga 211,1 (97; 112); 2. Tepeš 203 (98; 107); 3. Bajc 201,1 (106 ; 98). Z občnega zbora JK Cupa Občnega zbora Jadralnega kluba Čupa se je udeležilo lepo število članov V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem Domovci še naprej na 4. mestu Na Tržaškem je Barcolana dohiteUi vodeči Don Bosco NA GORIŠKEM Domovci so kljub porazu še vedno sami na četrtem mestu lestvice. Eki-Pa Edere je namreč nepričakovano alenila v Pierisu proti Polisontini. Driigi Domov neposredni tekmec za ^Play-off« Gaiardo pa bo igral šele danes zvečer proti sicer močni ekipi Lorridonija. da bo . _____________________čeprav Ptislimo, da imajo Hvaličevi varovan-Cl večje možnosti od ostalih ekip. Kaši bodo igrali naslednje kolo že v četrtek v Tržiču ob 20. uri proti Prvouvrščeni ekipi Pom. (S. L.) IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA Sapa - Pom 58:92, Gaiardo - Corri- CIRIL «ALE DESPERADO 30AQUIN MURIETTA VLADIMIR HERCEQ im»:PKldu3P' ske turiste, na cesti, ki iz ugandskega glavnega mesta petič v jadralno središče ob Viktorijinem jezeru. Gverilci so ustavili avto, s katerim so se peljali štirje Švicarji, jim uka; zali naj izstopijo, nakar so jih hladnokrvno ustrelili. Trije turisti so bili prl priči mrtvi, četrti pa je bil hudo ranjen in je sedaj v kritičnem zdravstvenem stanju v bolnišnici ugandskega glavnega mesta. Težka prometna nesreča v Montani KALISPELL (Montana) — Devet oseb je umrlo, drugih dvajset pa jf. bilo hudo ranjenih v prometni nesreči, do katere je prišlo, ko sta zaradi zaledeneleget cestišča trčila avtobus in aviocisterna. V avtobusu se je vozl , ekipa rokoborcev srednje šole iz Whitefisha v Montani. Po prvih ugotovitvah1 kaže, da je avtocistema zavozila na levo stran ceste prav v trenutku, k° je peljal nasproti avtobus z mladimi športniki. V izredno močnem trčen] sta se obe vozili vneli, kar je bilo za devet ljudi usodno. Do r.ssreče je P*1' šlo kakih 80 kilometrov zahodno od Kalispella. V Acapulcu pokopali Weissmiillerja najslavnejšega filmskega Tarzana ACAPULOO — Tarzanov bojni krik je odmeval včeraj na pokopališču v Acapulcu, medtem ko so pokopavali ameriškega filmskega igralca JohnnyJ3 Weissmullerja, ki je umrl v petek. Pogrebna svečanost za najslavnejšim m terpretom Tarzana je bila včeraj ob 12.00 v Acapulcu, kjer je Weissmullcr s noval že več kot eno leto. Edina predstavnica filmskega sveta je bila igral Linda Christian, ki je nastopila v vlogi sirene v zadnjem Tarzanovem filmu, ga je Weissmuller posnel leta 1947.