1970 PRIMORSKI DNEVNIK Postale I gruppo - Cena 70 lir ke lig« enajste-iion sta i Zarja Devin praznili ■lo niz- ičanfiffli 3 doka-jih na- o-ti CQ o raču-se j«. igrišč« lila sta -ezervtf alo ob* i, W J* ;a go*a nion s* okmje; po sebi 3 raze# a. . •ki, & noferra- je opa- imeno ' ie prema*0 je uM®’ bi akljuc? idom r rja, k«r JOlj 00* ■dila a0* pozitiv 0:5 * 3:0 3:2 3:2 ta 4:2 0:1 0:0 94:19 f 49:14 Sj 49:13 ^ oo;4l # 2/l SiSj .PRVIKRAT PO DVAJSETLETNEM RAZDOBJU Enotne sindikalne proslave 1. maja V četrtek je v Rimu govoril na skupnem zborovanju wjnik CISL Storti, včeraj v Milanu tajnik CGIL Lama, danes pa bo v Turinu govoril tajnik UIL Vanni danes vsi na prvomajske proslave v*1*1- 30. — Jutri bo proslavljal ,"aPredri svet praznik 1. maja, V ,vseb delovnih ljudi, djjj lta*iji bo imel ta praznični 22-]p(^tb?0 obeležje, saj je po šlo .j 'oeenih nastopih končno pri Spdai °^°dilnega preokreta, ko gan» P°novno vse sindikalne or-0om ®Quje skupno proslavljajo ta jTetnben delavski praznik, je y°njit.a Je zelo značilna: včeraj vorii ”*mu množici delavcev go-in ? generalni tajnik CISL Storti or„, .v imenu vseh treh sindikalnih mn !|lzacij. danes je govoril veliki »tem k. delovnih ljudi na osrednji; .Bo v Milanu generalni taj-tasrini . Lama, jutri pa bo pro-v pst osrednje proslave 1. maja Vanniunau generalni tajnik UIL Na'' Leto XXVI. ŠL 102 (7596) TRST, petek, 1. maja 1970 kot « T^ern področju mi Slovenci jj*Je*OVni linHio ni c mn hili nikoli Otfeose, neob^ovni ljudje nismo bili nikoli ari,.cutljivi za napredek in za nove oerač’ ’ zarad' česar bo v novem •bofet11 sindikalnega gibanja prvo-lotimm Prosiava Slovencev na ce-Poseh P°dr°čju, kjer prebivamo, še ZV6(j ?.° slovesna in prepričljiva, a; ]j,,j.sni0. da so slovenski delov-kl .Pripravili številne napise, PfazrA-0 h0'96 ozaadiii današnji kot „* .in to v takem obsegu, Sitim*,se aismo. prosi*,,113 gre za L mai- ki ga šem delovni ljudje na na- i s pomembnimi uspehi, sPdbn-m, ?anosom, kar vse nas la k še večjim učinkovitejšim di načelnik sevemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thuy. Delegacija je gost italijanske sekcije stockholmske konference za Vietnam ter bo ostala v Italiji do 5. maja. Ob prihodu na letaVšče v Fiumi-cinu so delegacijo pričakale številne italijanske politične osebnosti, med njimi podpredsednik poslanske zbornice in član vodstva PSIUP Luzzatto, poslano' Lombardi in Ban-fi (PSI), Menichelli (PSIUP), Trom-badori in Colombi (KPI) ter predstavnik «neodvisne levice* Albani. Na sedežu PSI je bilo pozneje srečanje med sevemovietnamsko delegacijo in predstavništvom PSI, v katerem sta rila tudi podtajnika stranke Mosca in Codignola. Med razgovorom, ki je potekel — kot pravi poročilo tiskovnega urada PSI — v bratskem in prijateljskem vzdušju, so obravnavali vprašanja v zvezi z zaostritvijo in razširitvijo vojne v Indokfni. Predstavniki PSI so izrazili gostom solidarnost italijanskih socialistov Zaradi današnjega prvomajskega praznika izide prihodnja številka našega dnevnika v nedeljo, 3. t. m. ^jPorom. današnji dan je prišlo v šteto '^krajinah in deželah Italije nu sini™*11 slaivk v zvezi z enotni-ševaii^ka;injrru zahtevami glede re-iaiy **?®*ria!nih. vprašanj, vpra-socialnega in zdrav. žoni^a akrbstva, kot tudi glede hitri^1®ur,ndh vprašanj v zvezi s fcito I^jaščanjem cen in za za-22:63 tkalne jeseni 1*5 19:59 zborovanje je bilo v Mi-tikaipjr te v imenu vseh treh sdn-terojjjf1 ^ganizaclj spregovoril ge-V CGIL Luciano Lama. trcj^m111 je bdi ustavljen mestni 1)1611 rai»f 9,30 do **• ure 111 to I bUQ^JtBaobjem, ko so se na Trg ta fitoinjale množice delavcev B. 8- ši zborovanje. Stavka je tl k m J?ke kroge delovnih ljudi ^Prto JJ drugim bilo zvečer tudi !Wi Scala, kjer bi mo- rjavke tt'rajteti opero «Tumadot». po^0^U(*eleži:li vsi novinarji a ^tenovietnamsla Negacija n "a "teku v Italiji Id A,------------------ 1 Iz Pariza je dospela Rirn delegacija Demokra- v Ob 25-letnici zmage nad nacifa-šizmom objavljamo sliko postroje-ne XVII. udarne bazoviške brigade, ko je ob 14. obletnici smrti bazoviških junakov dobila prapor pokrajinskega odbora OF. Ob tej veliki slovesnosti med partizanskim bojem je pokojna Mara Samsa, bivša urednica našega dnevnika, napisala v »Partizanskem dnevniku* od 15. septembra 1944 med drugim sledeče: «Pozno popoldansko sonce se je še nagibalo nad Vipavsko dolino, ko so se zgrnile na jasi množice primorskega ljudstva. Od vseh bližnjih in daljnih krajev so prihiteli, še celo iz okupiranih trgov in mest. Vsaka skupina in vsak kraj je nosil svojo zastavo. Na prostrani ' trati se je v četverostopih postro-jila brigada. Pred njo je držala Slavka Bidovčeva, sestra pokojnega Bidovca, nov prapor. Poleg nje pa je stala Slavka Premrlova, sestra pokojnega narodnega junaka Vojka. Ko je župnik iz Šmarij, prečastiti gospod Bajc, blagoslovil prapor, je Slavka Bidovčeva nagovorila brigado in ji izročila prapor, ter ga položila v roke tov. Dragu Maslu. Komisar brigade se je v imenu borcev zahvalil. Za tem prizorom je spregovoril tovariš Vilfan*. Ob spominu na slavne dneve partizanskega boja, ko se spomnimo na vse drage padle borce in o-stale žrtve nacifašističnega nasilja, naj še povemo, da so četniki Uk pred dnevom svobode umorili župnika Bajca in še nekatere druge antifašistične borce v Vipavski dolini. Proslavljamo osvoboditev Malokdo od vas, razen mlajših, ki berete te vrstice, ni med samo vojno in takoj po njej prepeval ali tudi samo s poslušanjem dajal duška eni tolikih partizanskih pesmi »Slovenci kremeniti«, ki pravi: Svoboda res je zlata, svoboda nam je vse, zanjo, če bo treba, vsakdo naj umre. Ni bila to samo pesem, ki je izražala občutke in razpoloženje mračne tedanjosti. V teh preprostih, lepih a obenem strašnih besedah je povedana oporoka slovenskega naroda, narodov Evrope in sveta. Primorski Slovenci smo se po dveh desetletjih fašizma, ki nas je hotel fizično in do kraja streti, našli v pravem trenutku kot en mož v borbi, v ostri borbi s puško v roki, za življenje in smrt, za svobodo. V 25 povojnih letih so družbena struktura in različne politične situacije narekovale posameznikom in skupinam različne izbire in opredelitve, ki so pač odraz tukajšnje stvarnosti. Vendar smemo, ne glede na vse to trditi, da smo Primorci, brez izjeme, ponosni na našo zmagovito narodnoosvobodilno borbo, pa čeprav nekateri izpričujemo ta ponos s poudarkom, drugi tiše ali celo samo še intimno v svojem srcu. Prosvetna društva so na lanskem občnem zboru svoje Zveze v Gorici poudarila važnost in dragocenost prirejanja dostojnih krajevnih, društvenih in osrednjih proslav 25-letnice o-svobodiitve. V prvih štirih mesecih, letošnjega leta je že več društev na Tržaškem in Goriškem dostojno proslavilo obletnico, druga pa jo še bodo. Med osrednjimi prireditvami naj, navedemo le najvažnejšeuspelo skupno Prešernovo proslavo v Trstu, pevsko revijo. »Primorska poje«, razstavo o koncentracijskih taboriščih,. Ravno danes se začenja v organizaciji p.d. Briški grič in Odbora partizanov v Števecjanu največja tovrstna proslava na Goriškem, sinoči pa je počastil obletnico zmage pevski zbor «Vasilij Mirk« v nabito polni dvorani Kulturnega doma. Osrednja proslava 25-letndce osvoboditve bo 21. junija 1970 na stadionn 1. maj v Trstu. Slovenska prosvetna zveza in TEL AVIV HOČE DOBITI NOVE «PHANTOME» Izraelske «neumne vesti» o sovjetskih pilotih v ZAR Tako je označil propagandno in alarmantno sporočilo izraelske vlade predstavnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva MOSKVA, 30. — Predstavnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva je danes označil vesti iz Izraela, da sovjetski piloti opravljajo bojne polete nad Egiptom, »za neumne, ki niso vredne, da bi jih zanikali*. To je prva izjava, ki je prišla iz sovjetskih vladnih krogov po propagandnem sporočilu, ki ga je objavila včeraj izraelska vlada o »neposredni udeležbi Sovjetske zveze v spopadu na Bližnjem vzhodu*. Politični opazovalci v Moskvi me. nijo, da je izraelska vlada sprožila to vprašanje zato, da bi pritisnila na ZDA in čimprej dobila nove phantome ter drugo orožje. V Kairu pa so takoj po objavi izraelskega les< bi nag« i# nSlf ko Ul’ uciCgcUJiJčl a- p'1-* wJU*1 ^ ^Publike Vietnama, ki jo vo- propagandnega poročila uradno iz- V "'""""■iiiitiiiiimiiiiiiiiiHiiiiitiiimiimiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiMiiumtiiiiiiiiiiHiut ^TF, VER JAN VABI IPPlpR Sj-V padlim v Steverjanu (na sliki) se bodo danes zbrali h, * »a •~0rci iz naše dežele in iz Slovenije na prvomajski pro-J 16 Lh*ero JT1*1 bosta govorila pisatelj France Bevk in poslanec Ma. °9b(jr • *a letošnji praznik sta prosvetno društvo »Briški grič* ^ariizanov pripravila zelo bogat kulturni in zabavni program, ki bo trajal do nedelje javili, da spada to v sedanjo izraelsko kampanjo proti Egiptu in Sovjetski zvezi ter v okvir izraelske napadalne politike. Tudi egiptovski uradni krogi trdijo, da hoče Izrael dobiti čimprej nove phantome in drugo vojaško pomoč iz ZDA, da bi lahko nadaljeval s svojo agresijo proti arabskemu narodu in z okupacijo zasedenih arabskih področij. Ugotovitve egiptovskih krogov potrjujejo izjave, ki jih je dal izraelski zunanji minister Aba Eban na tiskovni konferenci, na kateri je pozval ZDA naj «spoštujejo svoje obveznosti in naj zajamčijo varnost Izraela proti naraščajoči sovjetski vojaški prisotnosti v Egiptu*. Vsi izraelski listi zahtevajo danes čimprejšnjo ameriško vojaško pomoč. Izraelski propagandni aparat jasno odkriva smotre alarmistične-ga sporočila svoje vlade. Dnevnik «Haaretz» v Tel Avivu pa celo piše, da je ameriška šesta flota v Sredozemlju že tri dni v pripravnem stanju in trdi, da je bilo poveljstvo ameriških pomorskih sil že pred nekaj dnevi »obveščeno o delovanju sovjetskih letalcev v E giptu*. Drugi listi pa odločno poudarjajo, da morajo ZDA dobavljati nova letala Izraelu in da se mora Nixon prepričati, da je treba vojaško okrepiti Izrael, »ker mu grozi velika nevarnost pred sovjetskim posegom*. V Londonu pa niso dramatizirali izraelskega uradnega sporočila, čeprav je britanska vlada izrazila določeno zaskrbljenost glede vesti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda. Britanski zunanji minister Stewart je izjavil v poslanski zbornici, da vlada preučuje položaj na Bližnjem vzhodu v luči izraelskih trditev. Med razpravo pa je bivši zunanji minister Brown menil, da je sedaj v teku velika propagandna vojna in da je treba zaradi tega ugotoviti, če so izraelske vesti točne in resnične. OB TIHI PODPORI KAMBOŠKE PROAMERIŠKE VLADE Deset tisoč ameriških in sajgonskih vojakov vodi vojaške oper atije na kamboškem ozemlja Ves demokratični svet obsoja ameriško intervencijo v Kambodži SAJGON, 30. — Ameriška agresija v Kambodži je v polnem teku ter je v prvih urah poteka stala že nekaj stotin človeških žrtev. Operacija »popolna zmaga 42», kot so jo imenovale vojaške oblasti, poteka na področju tako imenovanega »papiginega kljuna*, kjer se kamboško ozemlje zagozdi v južnovietnamsko. Pri njej sodeluje kakih deset tisoč vojakov, povečini sajgonskih kolaboracionistov, ki jim pomagajo ameriški »svetovalci« ter letalstvo ZDA, poleg tega pa nekateri oddelki amboških plačancev. Po prvih poročilih poveljstva v Sajgonu so ameriške in sajgonske čete pobile že najmanj 332 »sovražnikov«, od katerih je okrog tristo umrlo pod bombami letalstva. Kamboška proameriška vlada o tej operacij »ničesar ne ve»: tako je danes izjavil kamboški vojaški glasnik, ki je dodal, da bo njegova vlada »preverila vesti* o vdoru na njeno ozemlje, če bi bila tovrstna operacija zares v teku, je dejal glasnik, bi je vlada ne mogla odobrite, «ker je Kambodža nevtralna država*. Kamboške protivladne sile medtem nadaljujejo ofenzivo proti prestolnici Phnom Penhu. Po treh dneh obleganja so danes zasedle mesto Memot, kjer so velike plantaže gumija, ter prodirajo proti Kompong Ghamu, drugemu največjemu kamboskemu mestu v smeri proti Phnom Penhu. Ameriški B 52, k; so tri dni bombardirali Memot, so popolnoma uničili plantaže. Amerišk5 vojaški poseg v Kambodži je imel seveda odmev na današnji seji pariške konference za Vietnam. Predstavnika Hanoja in južnovietnamske revolucionarne vlade sta odločno obsodila Nixonov sklep ter napovedala, da bo južnovietnamsko ljudstvo okrepilo svoj boj proti ameriškim agresorjem. Sovjetska agencija TASS objavlja danes komentar, v katerem trdi, da je ameriška intervencija »najbolj groba kršitev nevtralnosti Kam bodže* ter da Washington in Saj-gon »širita plamen vojne na kamboško ozemlje*. Tudi francoska vlada je na sicer dokaj meglen način obsodila ameriško intervencijo: glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da njegova vlada «obžaluje vsakršno zaostritev, katere posledica bi bila, skupaj z razširitvijo vojne, otežko- čenje prizadevanj za iskanje mirne reš tve kamboške krize*. • * • RIM, 30. — Politični urad KPI je objavil danes dokument o razvoju položaja na arijskem Jugovzhodu. Dokument ugotavlja, da so ZDA začele novo agresivno vojno ter razširile imperialistično agresijo na ves indokitajski polotok. »Politični urad KPI — nadaljuje izjava — obsoja novo kriminalno imperialistično pustolovščino«; dalje poriva vse demokratične in napredne sile, naij podpirajo zahtevo, da naj Italija zavzame stališče, ki bi pripomoglo k ustavitvi agresije in k rešitvi krize v duhu ženevskih konferenc iz let 1954 in 1962. V zveri s položajem na azijskem Jugovzhodu so komunistični poslanci Terraciini, Marisa Rodano in drugi predložili interpelacijo na ministra za zunanje zadeve. Interpelacijo v tej zveri je predložil tudi socialistični poslanec Scal-fari, ki poziva vladnega predsednika in zunanjega ministra, naj obrazložita v parlamentu «politilko vlade glede ameriške vojaške intervencije v Kambodži, glede poslabšanja političnega in vojaškega iložaja na arijskem Jugovzhodu, ga ta intervencija povzroča, gle-|e možnih pogubnih posledic na Svetovno gospodarstvo in glede neizogibnih odmevov, ki ga bo to dejanje imelo na vezi atlantskega zar vezništva.« m n, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii itn,nuni,umu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiii KLJUB JASNEMU OZADJU Za sedaj brez rezultatov preiskava o skrunitvi bazoviškega spomenika Odločna interpelacija slovenskega poslanca Škerka - Stališče dolinskega občinskega odbora »Popolna tema« pravijo organi, kil iskovalci našli kaj otipljivega V Ba-1 fašisti na tem kraju ustrelili, baviijo s preiskavo o poškodova-1 zovici se govori o nekem rumenem V Nabrežini in v d ruto n Ura nju in skrunitvi spomenika bazoviškim junakom. Morda le ne tavajo v temi, vsaj ne bd smeli, saj je znano odkod lahko prihaja ta napad na spomenike žrtvam fašizma. Praznovanje 25. obletnice zloma Mussolinijeve strahovlade, obletnica smrti duceja in podobno prav gotovo razburjajo duhove neofaši-stov, Id se znašajo, ponoči kot kriminalci, na dokaze njihove krvoločnosti. Ni prvič, da so bazoviški spomenik skrunili, kot ni prvič, da so skrunili spominske kamne v spominskem parku pri Sv. Justu. In to vedno ob državnem prazniku demokratične Italije. Preiskavo o skrunitvi bazoviškega spomenika vodijo karabinjerji in organi javne varnosti, pa čeprav Je za to uradno pristojen politični oddelek kvesture. Težko pa je reči, če so do danes eni in drugi pre^ .........................min................. Tepavat o mednarodnem položaju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac je v prvomajskem intervjuju »Politiki* dejal, da bo glavni smoter bodočega sestanka neuvrščenih na vrhu doseči učinkovito skupno delovanje neuvrščenih o glavnih vprašanjih o miru, neodvisnosti in skladnejšemu gospodarskemu razvoju. V zvezi. s pisanjem tiska o nesoglasju med neuvrščenimi državami, je Tepavac ugotovil, da raste število neuvrščenih in da se zavedajo, da morejo in morajo skupno delovati na mednarodnem področju. Na vprašanje, kako pojasnjuje dejstvo, da se v sovjetskih uradnih dokumentih sploh ne omenjajo priprave konference neuvrščenih, je Tepavac dejal, da napori neuvrščenih ne motijo nikogar, ki je stvarno zainteresiran za boj proti imperializmu, hegemonizmu in zaostalosti v današnjem svetu. Glede položaja v Evropi je Tepavac dejal, da se razdeljenost Evrope odraža na razdeljenost drugod na svetu in da bi vsak prispevek k boljšemu razumevanju v Evropi prispeval k izboljšanju odnosov na svetu. Bistveno važno je, da demokratizacija mednarodnih odnosov pomaga svetu, da vidi in rešuje vprašanja, ki so kriva za razdeljenost na svetu. Tepavac je opozoril na važnost vprašanja odnosov med obema Nemčijama za mir v Evropi. Združenje obeh Nemčij pa je stvar naše bodočnosti, koeksistence in miroljubnega sodelovanja med obema državama. Glede kitajsko - sovjetskih odnosov je Tepavac izrazil mišljenje, da težave v odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko izhajajo iz načina, kako obe državi, kot veliki sili, tolmačita svoje nacionalne in mednarodne interese. »Trdno sem prepričan, da je obema državama v interesu mrr in sporazumevanje, antagonizem jim lahko samo škoduje, tako v medsebojnih odnosih, kakor v mednarodnih odnosih*. Se danje stanje odnosov med obema državama, po mišljenju Tepavca, ne jamči miru med njima. B. B. avtu fiat 600, ki se je v naglici oddaljil, vaščani, kd so se tudi včeraj hodili poklonit spominu žrtvam, pa sumijo v nekatere mladeniče, ki prihajajo v Bazovico oblečeni v jamarje in imajo večkrat, tudi v nočnih urah, kaj čudne... vaje. Videli so jih že na vznožju hriba Kokoš in tudi na gmajni, nedaleč od spomenika. In vendar na tem predelu jam, vsaj za znanstvene ra riška ve ali pa za... treninge, ni. V Bazovico večkrat prihajajo na rohnečih motorjih sumljivi pobalini, ki izhajajo iz nekega zloglasnega dela našega mesta. In prav nekaj teh so že zaslišali, vendar ni znano s kakšnim izidom. Dejstvo pa je, da lahko preiskavo usmerijo samo v eno smer: v okolje, kjer se zbirajo oboževalci prejšnjega režima, katerim je poraz pred 25 leti ostal kot čir na želodcu. Vsekakor morajo preiskovalci napeti vse sile in odkriti ter predati pravici skrunilce, da jih bo za vselej minila volja po uničevanju spomenikov žrtvam, ki so za svobodo darovali svoja mlada življenja. Slovenski poslanec v rimskem parlamentu Škerk je . danes vložil na ministra za notranje zadeve interpelacijo, v kateri ga sprašuje, če so mu znana vandalska dejanja proti spomenikom protifašističnih žrtev ter padlih v odporniškem boju v Trstu in v okolici. Poslanec pravi, da gre za zločinska dejanja fašistov, in sprašuje ministra, kaj je ukrenil, da bi kaznovali krivce in da bi v prihodnosti preprečili podobna zločinska dejanja. Ob priliki 25-letnice osvoboditve so fašisti oskrunili sporne iv k padlih v osvobodilnem boju v Spominskem parku. V Bazovici so poškodovali spomenik, ki je postavljen v spomin štirih slovenskih protifašistov, ki jih Je obsodilo na smrt zloglasno posebno sodišče in ki so jih Nabrežini in v drugih krajih v okolici Trsta so fašistični skrutolci pomazali zidove številnih poslopij z žaljivimi napisi in z napisi, ki se sklicujejo na fašizem. Javno mnenje in še zlasti slovensko prebivalstvo, ki je občutno trpelo pod fašizmom, je odločno obsodilo te vandalske akcije, ki žal;jo globoka protifašistična čustva ter zavest svobode tržaškega prebivalstva. Dolinski občinski odbor je na svoji izredni seji dne 30. maja 1970 vzel na znanje ponovni vandalski fašistični napad na spomenik v Bazovici. Medtem ko ogorčeno protestira, poziva občinski odbor vse občane na budnost, policijske organe pa naj takoj izsledijo in strogo kaznujejo krivce. »Slovenska levica*, ki ima v svojem vodstvu tovariša junakov, katerih spomenik je bil te dni oskrunjen, moža, ki zdaj leži nevarno bolan zaradi posledic prestarih zaporov, izraža v svojem in tudi v njegovem imenu vso ogorčenost nad barbarskim dejanjem, kateremu smo spet priča. «Slovenska levica* ugotavlja, da so metode, katerih se poslužujejo novi podleži, prav tako nečastne, kakor so bile tiste, ki jih je nad našim narodom uporabljala fašistična oblast. A kakor so se zločinci motili nekoč, ko so mislili, da je s strahovanjem mogoče zlomiti odpornost slovenskih ljudi, tako se motijo danes, ko je slovenski človek pokazal Evropi, da zna braniti svojo čast in svoj obstoj. »Slovenska levica* zahteva, da odgovorne oblasti ukrenejo vse, kar je potrebno, da kaznujejo krivce, posebno pa, da bi v demokratskem ozračju taka dejanja bila nemogoča. Za šolo - spomenik v Cerknem BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se nabirajo: v Trstu v uredništvu Primorskega dnevnika- Ul. Mon-tecchi 6/n, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Gep-pa 9/n, na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi Do včeraj (do 18. ure) je bilo zbrano: v zbirališču Ul. Montecchi, 6... lir 48.000.-; v zbirališču v Ul. Geppa 9/11 (SPZ)... lir 10.000,- V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. včlanjena društva, ki prirejajo tako obširno zasnovane prireditve, želijo, da bi prireditev bila za vse Slovence in antifašiste ponovna priložnost za tolmačenje najširših in najplemenitejših idealov svobode, enakopravnosti in vztrajnosti v borbi za naše pravice. Okvirni program prireditve je naslednji: Sobota 20. junija: otvoritev razstave NOB, nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane; Nedelja 21. junija: sprehajanje narodnih noš po mestu, finalna tekma za pokal 25-letnice osvoboditve, promenadni koncert godb na pihala, govor, nastop združenih moških In mešanih moških zborov s preko 500 pevci, družabnost, predvajanje slovenskih filmov; Ponedeljek 22. junija: družabnost, filmi, posodobljen partizanski miting. Prepričam smo, da bomo v letu, ko praznujemo 25-letnico zmage nad fašizmom, ki nam je pred 50 leti požgal Narodni dom in pred 40 leti ustrelil na basovski planoti 4 slovenske fante, in ki nam je uničil še toliko drugih dragocenih življem, napolnili do zadnjega kotička veliko stadionsko igrišče. Glede na široko zasnovano prireditev vabimo ostale sorodne organizacije, da za ta dan ne priredijo drugih ali vsaj večjih prireditev. Edvin Švab Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najinižja 6,2, ob 19. uri 11,4 stop., zračni tilak 1018,9 raste, veter jugo-vzhodnik 20 km na uro, vlaga 52 odst., nebo 4 desetine pooblačeno, 12,8 mm dežja, morje rahlo razgibano temperatura morja 12,8 stopinje. Trzaš dnevnik Danes, PETEK, 1. maja PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 4.53 in zatone 0 19,11 — Dolžina dneva 14.18 — J'' na vzide ob 2.52 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 2. maja 2IVANA SLOVESNE PROSLAVE PRVEGA MAJA Z veliko povorko in zborovanjem bodo delavci proslavili svoj praznik Proslave bodo v Trstu, Miljah, Križu in Nabrežini - Na zborovanju bosta govorila član vsedržavnega tajništva CGIL Scheda in Boris Gombač Danes bodo tržaški delavci slo- va 25. obletnice osvoboditve Nasto-vesno proslavili prvi maj. Letos- P41* bosta godba na pihala m zbor nji delavski praznik poteka med PD <(^esna» sovorila pa sen. ostro in odločno borbo, ki ni po- j svečena le izboljšanju plač in gmotnega položaja sploh, marveč pred vsem uresničevanju reform, ki naj bi globoko zarezale v socialni u-stroj italijanske družbe ter okrepile delež delavstva in delovnih ljudi sploh v političnem in družbenem življenju Skratka, »vroča* jesen se to pomlad ni ohladila, razlika pa je le v tem, da se tokrat bije boj za socialne reforme in pravičnejšo porazdelitev narodnega dohodka med vse sloje. Zato se proslavlja letošnji prvi maj v znamenju gesel za reforme davčnega sistema, zdravstva, prevozov, stanovanjskega vprašanja in šolstva. Ti boji so letos tako združili delavstvo vseh treh sindikatov, da proslavlja skoraj po vsej državi prvi maj enotno in ena izmed redkih izjem je le Trst, kjer se zaradi trenj med sindikalnimi vrhovi, zlasti med CISL in CCdL, ni mogel uresničiti enotni nastop, čeprav je CGIL vztrajno pozivala nanj. Nova delavska zbornica CGIL bo tudi letos priredila jutranjo delavsko povorko od šentjakobskega delavskega predmestja po mestnih u-licah v center in nato na zborova-n e iti do pri kanalu pred cerkvijo »v Antona Novega Povorka bo krenila, kot po 'navadi', ob spremljavi godbe, ld bo zaigrala prvomajsko budnico, od Trga Pestalozzi. ob 9 uri Kot vsako leto se bodo tudi letos zbrali občin, v katerih žive Slovenci - Dr. Stoka za področja, iz katerih ljudje množično odhajajo v tujino Deželni svet se je včeraj sestal kar dvakrat. Razprava o zakonskem osnutku za deželne podpore manjšim občinam in drugim krajevnim ustanovam, ki bodo s temi delno finansirale najnujnejša socialna dela, je namreč trajala tako dolgo, da je moral predsednik Ribezzi prekiniti sejo in- jo popoldne nadaljevati. Na koncu je po glasovalnih izjavah Bacicch.ja (KPI), Rizzija (PSIUP), dr. Štoke (SS), Pittomja (PSI), Geftherja Wondri-cha (MSI), Del Gobba (DC) in Di Caporiacco (MF) in po zaključni repliki poročevalca Metusa b:l zakonski osnutek odobren z glasovi vseh skupin. Proti so glasovali zaradi že prej izrečenih pridržkov samo svetovalci KPI in PSIUP. Zakon predvideva prispevke deželne uprave obenam in provin cam, je dejal v svoji glasovalni iz- ga značaja. Ta zakonski osnutek ima samo namen pomiriti nemir med župani manjših občanskih u-prav, medtem ko bi dežela lahko naredila marsikaj, saj ima denarja dovolj na razpolago. Od tod tudi predlog KPI, naj bi se krajevnim ustanovam dali prispevki vsaj za •skupno vsoto 6 milijard (zakon, ki {"-menilo, da -jih- dejansko' vržejo na javi Bacicchi, toda pri tem ne upo zborovanju še svečana otvoritev no- ' števa nujnosti, da se podpre tudi —-------------, h-i—t~ večje obžinske in pokrajinske upra- ve, kjer so socialna vprašanja izredno pekoča. Dejansko, je dejal, prejme polovica deželnega preb val-stva v večjih pokrajinah in obči nah samo 60 milijonov, druge manjše krajevne predstavniške ustanove pa ostalo poldrugo milijardo. Nismo proti visok'm izdatkom, nasprotno le menimo, da mora biti politika de želnih prispevkov občinam širša in bolj elastična, ne pa predvolilne- vih prostorov občinske delavske zbornice V Križu se bodo udeleženci prvo-rr c iško povorke zbrali ob 9.30 na dvorišču ljudskega doma. od koder bo šla povorka po vasi do Kržade, kjer bosta spregovorila Fran Gombač v slovenščini In tajnik sindikata pristaniških delavcev Glusep pp Muslin KPI prireja vrsto prvomalskih proslav v svojih sekcijah Tako bo 1 mafa popoldne, ob lfi uri. v Kri- žu prvomajska proslava ln prosla- liiliiiiiiiiiifMimitiiiiiiMiiiiMiiiiilMiMiitiiitiiimiiiiiHiuiiiiiMiittniiiiiiuimiiiiiHmHmiHiMimuimiiiiilii V OKVIRU OKREPITVE PROMETNE SLUŽBE Mestni redarji dobili nove moderne motorje Čez mesec dni bodo redarji dobili tudi dva posebna kamiončka z žerjavom za odstranjevanje avtomobilov so ga svetovalci1 odobrili predvideva izdatek poldruge milijarde lir). . Rizzi (PSIUP) je k temu dodal še, da je alternativna politika, ki-jo prediaga združena leva opozi cija, naletela na pozitiven odziv tud1 pri nekaterih občinskih skupnostih, kot je gričevnato področje ali karnijska skupnost, nato pri zvezi krajevnih avtonomij, v kateri so tudi socialisti in celo pri levtoi KD, ki je to jasno povedala na zadnjem deželnem kongresu stranke. Kljub nekaterim pomislekom, je dejai predstavnik SS dr. Drago Štoka, je v zakonu več pozitivnih elementov, zaradi katerih ga to podprl. Socialist Pittoni je ugotovil, da je predvideni izdatek samo ena tridesetina vseh deželnih dohodkov, kar je očitno premalo. Na to je o-pozorila tudi videmska pokrajina in zveza za krajevne avtonomije. Vendar pa je zakon v glavnem pozitiven in bodo socialisti zanj glasovali. Do besednega spopada je prišlo, ko je svoje soglasje z zakonom izrazil misovec Gefther Wondrich. Komunist Barraccetti je namreč v polemiki z odborom zatrjeval, da daje dežela denarja na pretek industrijcem, krajevnim ustanovam pa ne. Poldruga milijarda lir pa je le ena desetina obresti »spečih kapita!ov» v bankah, s katerimi dežela noče razpolagati. seljene iz hiš, ki so bile nevarne za bivanje. Prav tako pa je tudi znano, da te osebe ne razpolagajo z zadostnimi gmotnimi sredstvi, da bi lahko plačevale stanarine, ki veljajo na prostem trgu. Če b1 jih hoteli izseliti z običajno metodo, «naj si pomagajo sami»j bi to oo- cesto. To je popolnoma nedopustno in zato je socialna in človeška dolžnost pristojnih in občinskih o-blasti,' -da poskrbijo za prizadete stanovalce, preden jih prisilno izselijo iz omenjenih stavb. Redarji - motociklisti z novimi motorji Včeraj je občinski odbornik za mestno policijo Romano ob navzočnosti tržaškega župana inž. Spacri-nija izročil mestnim redarjem 16 novih motorjev znamke «Guzzi» najbolj sodobne vrste in dva kamiončka z žerjavom za odstranjevanje vozil. Gre za splošen načrt za okepitev prometne službe mest nih redarjev, ki jih bo usposobil za naglo opravljanje službe. Osem izmed teh motorjev je opremljenih z radijskim telefonom, tako da bodo lahko redarji stalno v stiku s svojim poveljstvom in takoj odgovorili na vsi poklic. Motorje bodo začeli redarji takoj uporabljati, medtem ko pride v poštev uporaba omenjenih dveh kamiončkov z žerjavom čez mesec dni. Z njima bo- do odstranjevali predvsem vozila, ki bodo zaradi napačnega parkiranja ovirala promet ali pa vozne dohode. Za njihov poseg pa bo treba vsakikrat plačati od 8 do 10 tisoč lir, tako da se bodo avtomobilisti vedno dobro premislili, preden bodo zakrivili prometne prekrške. Izdatek za omenjena vozila brez radijskih telefonov znaša okrog 17 milijonov lir. Za modernizacijo prometne službe mestnih redarjev pa bodo skupno porabili okrog 66 milijonov lir. Meščani pa upravičeno pričakujejo, kdaj bo občina bolje opremila tudi službo mestne čistoče, saj niso marsikje odpeljali smeti zaradi stavke, ki je trajala samo dva dni, že celih deset dni. Na koncu moramo omeniti, da sta v torek, ko se časnikarji niso udeležili seje deželnega sveta zaradi stavke, spregovorila tudi deželna svetovalca Štoka (SS) in Lovriha (KPI). Prvi se je še posebej zavzel za socialne potrebe gorskih in manj razvitih občin in pri tem poudaril, kako bi moral deželni poseg že posebej pomagati področjem, od koder se delovna sila množično odteka v tujino. Daljši bolj tehnični govor je imel Lovriha, ki je izhajal tudi iz svoje dolgoletne županske prakse. V zaključku govora je med drugim postavil načelo, da bi morala dežela upoštevati nekatere specifične potrebe tistih krajevnih ustanov, katerih prebivalstvo je slovensko ali mešano. V teh se mora iz proračunov oddeliti večje vsote za »dvojezično poslovanje*, kakor tudi za vse »dvojne ustanove*, kot so ločeni odseki šol, vrtcev, napisov itd. Vprašanje svetovalcev KPI o prisilni izselitvi Javna zahvala p. d. «Slovenec»-Boršt V Borštu je bila 25. aprila slovesna proslava 25. obletnice osvoboditve. Ob tej priložnosti je bila odkrita spominska plošča na pročelju hiše. kjer je bil bunker in kjer so junaško padli partizani Dušan Munih. Ivan Grzetič. Stanko Gruden in domačin Danilo Petaros. Prosvetno društvo Slovenec se zahvaljuje županu in upravi dolinske občine za postavitev plošče; predstavnikom zveze borcev iz Tolmina, Kopra, Izole in Pirana: ter županu za govore in vence; vojnim tovarišem štirih junakov, zvezi borcev iz Sežane in Mosta na Soči za vence in cvetje. Posebno se zahvaljuje bivšim partizanom in aktivistom iz Boršta, ki so prispevali za venec, cvetje in druge stroške proslave; družini Petaros za pomoč in gostoljubnost; tovarišicam za okrasitev spomenika padlih in za pripravo zakuske. Za sodelovanje se končno zahvaljuje pevskim zborom France Prešeren iz Boljunca, Valentin Vodnik iz Doline, domačemu pevskemu zboru, recitatorjem ter godbi na pihala z Brega. Odbor brezdomcev Svetovalca KPI Jole Burlo in Luci ano Pahor sta naslovila na tržaškega župana Spacrinija vprašanje, da bi zvedela, kaj namerava storiti, da se odstrani nevarnost, ki preti prebivalcem v občinskih zavetiščih v Ul. Cologna 26 in v Ul. Ti-gor 6. T:stim, ki prebivajo v prvem izmed omenjenih poslopij, so že poslali poziv, naj se izselijo do 1. junija, medtem ko pripravljajo za prebivalce druge hiše enak postopek. Znano je, da so osebe, ki živijo v teh zavetišči, bile prisilno iz XIV. razstava domačih vin v Dolini V soboto popoldne, nedeljo in ponedeljek (2„ 3. In 4. maja bo v Dolini na glavnem trgu XIV. razstava najboljših domačih vin, ki Jo prireja dolinska občina in ki je združena s tradicionalno «majmlco» s plesom pod mlajem, okrašenim s pomarančami, limonami, kolači im neštetimi razno-barvnimi zastavicami ter kulturno prireditvijo. Na letošnji razstavi sodeluje 15 domačih vinogradnikov z 12 vzorca belega in 7 vzorci črnega vina. Med vzorci belega vina so najbolj zastopana malvazija, samMnjon in rebula; med vzorci črnega vina pa refošk, merlot in burgundec. K rali pridelka so: Dolina, Mačkovlje, Prebenec. Boršt in Ricmanje. Obiskovalci razstave bodo lahko kupili vino bodisi v steklenicah kot tudi v majhnih količinah za pokušnjo. Številne ustanove In združenja so pristopile z mnogimi nagradami, tako da bodo lahko zadovoljni vsi razstavilavci. Na to razstavo niso vabi leni le pritatelld dobre vinske kapljice ampak tudi vsi tisti katerim so pri srcu pristni domači pridelki. ne vemo, kdaj se bo kaj spremenilo. Zato si tudi večkrat nismo na jasnem, pri čem sploh smo glede priznanja in izvajanja naših narodnih pravic Da bi dobili kakšno pojasnilo, ali bolj konkretno zagotovilo glede u-stanovitve slovenske strokovne šole v Trstu, smo se te dni obrnili na šolskega skrbnika prof. Angioletti-ja, ki je tudi član italijanske delegacije v mešanem odboru. Na zadevno vprašanje je šolski skrbnik odgovoril, da ne more dati jasnega odgovora in zagotovila, ker ministrstvo za šolstvo ni še objavilo ustanovitev novih šol po vsej državi. Verjetno bo to sporočilo objavljeno čez nekaj tednov. Prof. Angioletti je še pripomnil, da je optimist in da pričakuje uradno vest o ustanovitvi slovenske strokovne šole. Če bo ta vest objavljena, kot si tudi sam želi, bo šolski skrbnik uredil vse, kar spada v njegovo pristojnos' Glede namestitve profesorjev nam je šolski skrbnik pojasnil, da je na takih šolah za to pristojen u-pravni svet šole. V primeru, da ni še sestavljen upravni svet in imenovan ravnatelj šole, pristojne oblasti imenujejo komisarja. Vpisovanje dijakov je v jeseni. Glede sedeža nove šole je znano, da je občinska uprava določila za to šolo v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu, predlog pa mora odobriti posebna mi nistrska komisija. Torej, čakati moramo še kakšen teden, potem bomo videli ali bo stvar rešena ali pa bomo morali čakati še kakšen mesec ali kakšno leto. PROSVETNO DRUŠTVO « FRANCE PREŠEREN » Boljunee bo letos proslavilo STOLETNICO ČITALNICE Osrednja proslava, Katere podroben spored bo Javljen kasneje, bo v nedeljo, 17. maja, v petek, 15. maja, pa bo društvo odprlo razstavo^, na kateri bo prikaz življenja v Bo-IJuncu nekoč in danes. V okviru proslave stoletnice čitalnice bo v sredo, 6. maja ob 20.30, v srenjski hiši predavanje Draga Pahorja: MESTO BOLJUNCA V NARODNEM PREPORODU Vabilo! Vse učitelje ln profesorje, ki so sodelovali pri obnovi slovenskega šolstva na Tržaškem, vabimo na tovariško srečanje, ki bo dne 2. maj« 1970 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petromio 4, ob koncertu učiteljskega pevskega zbora Slovenije «EMIL ADAMIČ«. To vabilo velja vsem onim, ki nam niso bdi pismeno dosegljivi. Odbor za proslavo 25-letni-ce obnovitve slovenske šole na Tržaškem Slomškov dom priredi danes, 1. mala na igrišču v BAZOVICI PRVOMAJSKI PRAZNIK Vesel popoldanski spored ob 16. uri. Nastopajo: mladi ansambli, pevski zbori in humoristi. Od 19. ure dalje prosta žaba-va ob zvokih orkestra «Kras». V Slomškovem domu bo odprta razstava mladih slovenskih umetnikov. V primeru slabega vremena bo popoldanska prireditev v kinodvorani, zabava pa v dvorani Slomškega doma. Vljudno vabljeni! Včeraj-danes ROJSTVA, smrti in poroke Dne 30. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 10 oseb. UMRLI SO: 56-letm Angelo Sut, 58-letnl Giovannl Urizzt, 57-letnt Bru no Srhi viz, 55Jletma Magherlta Lan za, 62-detnl Giuseppe Hirsch, 564etn Vittorio Croci, 75-letna Antonia Colo ml vd. Tomasi, 79-letnt Cosimo C hi-riattl, 71-letna Candiida Tarabocchla, 1 mesec star M-aurizto Cal. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul Bentiml 3, Al Oastoro, Ul. Ca-vama 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). dnevna služba lekarn 3. maja AlUEscutlaplo, Ul. Roma 15, INAM, y\l Cammello, Drev. XX Settembre 4, Atla Maddalena, Ul. Istrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN 2. maja Busollnl Ul. P, Revoltelia 41, Plz-zul-Clgnolo, Korzo ItaJia 14, Prendl-nl. Ul. T- Vecelllo 24, SerravaJJo, Trg Cavana 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 6.30 do 19.30) Vlelmetti, Borzni trg 12, Centauro, ul Rossettl 33; Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2, SanCAnna, Er-L S Anna 10; Blasoletto, Ul. Roma 16 Davanzo, Ul. Beminl 4, Al Ca-storo, Ul- Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na TRADICIONALNO «MAJNICO» KI BO V NEDELJO, 3. IN V PONEDELJEK, 4. MAJA IGRALA BOSTA ANSAMBEL SLAK IN DOMAČA GODBA NA PIHALA — PELI FANTJE IZ PRAPROTNA Spored: Sobota, 2. maja zvečer dviganje «mlaja». Nedelja, 3. maja ob 15. uri koncert godbe na pihala, ob 17. uri kulturni program: nastop harmonikarskega orkestra «Miramar», ob 18.30 prihod partnerjev in partneric «na Gorico)), od 19. do 24. ure ples — Igra trio Slak, pojejo Fantje iz Praprotna. Ponedeljek, 4. maja od 20. do 24. ure ples — igra ansambel «Kras». Torek, 5. maja ob 17. uri koncert godbe na pihala z Brega, ob 19. uri slovesno podiranje «mlaja». OD SOBOTE DO TORKA BO OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN. Avtobusna zveza z mestom dio 24. ure. Poleg dobro založenega fantovskega kioska bo odprta tudi razstava najboljših domačih vin — osmice. OB SREČANJU šolnikov ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem koncert učiteljskega pevskega zbora Slovenije EMIL ADAMIČ pokrovitelj Odbor za slovensko šolo na Tržaškem Trst, 2. maja 1970 v Kulturnem domu ob 20.30 Vstop na koncert je le z vabili. Interesenti jih lahko dobijo v soboto na sedežu Sindikata slov. šole v Ul. Filzi 8/1 od 9. do 12. ure in v Kulturnem domu eno uro pred pričetkom koncerta. GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V TOREK, 5. MAJA OB 21. URI V DVORANI GLASBENE ŠO- LE, UL. R MANNA 29 solistični koncert VOJKO CESAR - tagot DANIELE ZANETTOVICH — klavir IVAN SANCIN - bas NEVA MERLAK - CORRADO — klavir Vstop prost! Vljudno vabljeni! Slovenski klub vabi na večer — SHAKESPEAROVE LIRIKE IN DRAME — GLASBA IZ SHAKESPEAROVEGA ČASA ki bo v torek, 5. maja 1970, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. — Sodelujejo: MIRA SARDOČ - JOŽKO LU-KEŠ . DINA SLAMA - MILOŠ PAHOR. Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Istvan Orkeny TOTOVI komedija v dveh delih V nedeljo, 3. maja ob 16. uri ABONMA OKOLIŠKI Ker bo v nedeljo. 3. maja stavka avtobusov, sporoča u-prava Slovenskega gledališča cenjenim okoliškim abonentom, da lahko pride jo na predstavo le z zasebnimi prevoznimi sredstvi. Avtobus za okoliški abonma bo SG organiziralo v nedeljo, 10. t. m. V torek, 5. maja ob 16. uri, v sredo, 6. maja ob 16. uri NA SPLOŠNO ŽELJO Pavii Golia SNEG ULIČICA mladinska Igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob deiavrn-, kih od 12 do 14. ure ter eno ; uro pred začetkom predstav pri blagajna Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav Rezervacija po tel 734265 ZVEZA PARTIZANOV V BAZOVICI prirjkff cfa n e's otT 9. uri od bazoviškega prosvetnega doma povorko na pokopališče, kjer bo polaganje venca na grob 42 borcev padlih v borbi proti nacifašizmu. Vabimo k številni udeležbi za dostojno oddolžitev spominu tovarišev, ki so žrtvovan vse za svobodo. Odbor SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL gostuje v nedeljo, 3. maja 17. uri v Finžgarjem domu i* Opčinah z veseloigro Valent® Katajeva DAN ODDIHA Vljudno vabljeni 1 Razstave V umetnostni galeriji *Ce**l*9l(j tianopulo* na Largo Papa XXIII. kolektivna razstava 31 jev lin 3 kiparjev z naslovom®*^ Razstavo prireja deželni sin®*" ^ pih umetnosti. Otvoritev 1. 12.55, zaključek 15. maja 06 Razstava bo odprta vsak dan odi' «enda* ! V umetnostni galeriji *t‘nu2Zp Ul. delle Zudecche 1/C razstavo* 30. aprila do 14. maja Ennio St*" svojih 30 jedkanic. Umik: o*1 mikih od 18. do 20.30, ob PwZ" od 11. do 13. ure. V mestni galeriji Piran do 10. maja slovenski (cnalvec« " Plemelj ^ V umetnostni galeriji «H v Ul. Pk-cardi 68 razstavlja <#> 16. maja nizozemski slikar Al***1!; W«iss svoje kompozicije na Otvoritev razstave bo v sob01 i. maja ob 18.30. Razna obvestila KASTA obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v petek, 15. maja. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Sledila bo zakuska. Podporno društvo v Rojanu on. red' v nedeljo 17. maja t. I. avto-bušni Izlet na Sv. Goro (Skainico) jn v Dobrovo, kjer bo ogled vinske kleti. Odhod bo ob 7. uri izpred rojanske cerkve. Cena Izleta s kosilom in prevozom z žičnico Je 3.200 lir. Prijave sprejema gostilna .SkerlavaJ, Ul. Mo-reri do 10. maja. Za pojasnila lahko telefonirate od 19. do 21. ure na št. 64-480 in 61-151. Vabljeni člani ln prijatelji I Odhod na izlet prosvetnega društva (iSdavko Škamperle«, ki bi moral biti danes, je odložen zaradi stavke na nedeljo 3. maja. Nazionale 15.00 «La baJiata de® senza nome». Technlcolor. vin, Clint Easttvood, Jean ® j Eden 15,00 «Le svedesi si con‘t,ji e...» Technicolor. Prepovedano dini pod 18. letom. ^ Fcnice 15.00 «L'uccello dalle di cristallo«. T. Musante, s- $ dali. Technicolor. Prepovedano dim pod 14. letom. M f Grattacielo 15.00 ((L'amante». coli, K. Schneidet. L. Technicoloi Ezcelsior 15.00 «11 divorzio«. sman, A. Moffo in A. Ekoefl-^;; nicolor. Zadnja predstava Ritz 15.00 «Gott mit uns». Nero, Kicnacd Johnson >n Aubrey Eastinancoior p Filodrammailco 14.00 “Bitka n*j retvi». Režija Bulajic. Bon<* ' Y. Brynner, F. Nero, S. C Jungers. Technicolor. Alabarda 15jX) «11 gatto con 8 ^ vali» Slikanica KineinasKOP' nicolor. ^ Aurora 15.00 «Un uomo c"j-rf cavallo«. Richard Harris f* lor Cristallo 15.00 «Contestazton« 8 ■ le», A Šordi. N Man(re Gassman. Technicolor. , r Capitol 14.00 «Rosoiino Patern ' j|, ,toato» , N. Manfredi J. Rob,ri "Landau. Technicolor. , Moderno 14.30 »Mezzanotte <• 3,‘cf Romlna Povver Al Bano 1 color. gjf lmepro 15.00 «11 prot. dott. (t Tersllli prtmarto della leste convenžionata con le m Alberto Sordi m Vittorio Veneto 14.30 «11 cla" Zp ciiiani«. Jean Gabin. Alain '1 echnicoior. Mali oglasi PARTIZANSKE PESMI Izvaja Partizanski invalidski pevski zbor 4 plošče 21 pesmi Jutri gremo v napad Naša vojska Smrt v Brdih Na juriš Bolen mi leži Bilečanka Kosec koso brusi V boj Nismo se uklonili Hej brigade Hej tovariši Pesem XV. brigade Komandant Stane Bohor je vstal Puntarska Pesem XIV. divizije Svobodna Slovenija Kovači smo Nov cvet Domovina naša je svobodna Pesem o svobodi UGLEDNO VELEPODJETJE išče vajenke, prodajalke, izvezenega prodajalca za tehnične artikle in izvežbano uradnico, P0 možnosti z znanjem srbohrvaščine. Telefonirati na It. 36231, «TIMEX» URE i UARANC1JO - 18 - karatno moderno obdela. ZLATO - 22-KARATNO ZLATO ~ D‘AMANTI IN BR1. ™DI K0t PRILOŽNOSTNI URARNI IN ZLATARNI HOLLESCH, Trst, Plazza S. Glovannl , v OSKHBO MENZO POD- iEvLA Z MODERNO KUHINJO IN ?..ZE UMEŠČENIMI PRITIKLINA. MI 1 RET Via Caboto 16. Ideale 14.30 »James Bond, jj*1 £.1 servizio segreto di sua H. Saltzman. A. Broccolf color. / Abbazia 14.30 «Zorro, manch«9' varra». Technicolor. Astra 15.00 «1 lunghi giornt quile». Curt Jurgens. Micha«1 Technicolor. KINO «|KIS» PR0$ danes ob 16. uri barv®4 1 matični film: LA P I S C I N A Igrajo: Alain Delon in Schnedder. — Prepovedan dini pod 14. letom! Jutri — sobota ob 19.30^^$ mascope film: barvni DUELLO NEL PACIt®& Igrajo: Lee Marwin in ^ ro Mifune. KINO NA OPČINU! danes ob 15. uri ornem8 barvni muzikaličen film1 ZUM - ZUM ZUM --Igrajo: Iittle Tony — I® Savoma. V soboto ob 18. uri • Tecniscope — Italijanski VADO... L’AMMAZZO E T< Igrajo: George Hilton " Bvmes — G. Roland. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok . , poide Bandelj iz Pliskovice 2,000 lir Pepi in Mllči Ska®*' «|( za Izgradnjo šole spomenik* Cerknem. (j Ob t. obletnici smrti MarJ* roj. Vitez se te spominjaj0 j, nlio, sestri In brata ln P°* 2.500 Ur za Dijaško matico lir za «Centro tiimori«. ,,i Ob 55. obletnici porok« JJ.] Mirko in Genovefa Plzon 2™0 prosvetno društvo v Skednjo 1 Ur za Dom v Skednju vs»» dinj Ob 5. obletnici smrti bivšeliJ( zana Marijana Miklavca d*r“. Rudolf 1.000 Mr 281 t- m- je preminil naš diragl ANTON MALALAN Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. maja oto ^ tz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katlnaro. J^os1™,?est sporočajo žena Frančiška, otroci Sorednik|ZO,Ua’ IVa" ta Stan0’ *nahe' “t,e’ vnuki ,n Servizio comumaie T. r. tel. 36-608 tone - U' ob id J> ja 06 nu i» entio* s*i* Gio*£ n «g 4IW‘ J naj*1* ?-’{ mdas1! LfSS s. A«1* T< od*' ?SJ »oboto. n 25 dano d> h jt" oD> "n V # a nS a lond81 j <05^ ch*< rccn^ p te rod- »j oM^ j ;'•$ r> ta" & iin ag "g* litij (V y. • •NJ» d $8 «*s* > 0 ‘M poK'7 u > •e«*^ !f> ss Seznam dopolnilnih d avkov za letos R„!'e 650.000 (269.010), urad. Carlo JSnDer 4.650.000 (243.828), trg. Pri-.« Kovis 4.650.000 (352.056), upoko-h‘‘7 Alessandro Santi 4.650.000 (277 Ifisi industr. Bruno Vidorno •«6.000 (181.086). iaili1rav' Massimiliano Belsasso 4 Wne 600.000 (253.206), pomorski (242.982), Claudio Bianchi 4.600.000 (286.314), urad. Giordano Bodoni 4 milijone 600.000 (219.564), urad. Giuseppe Calvagnoli 4.500.000 (228.060), urad. Arcadio Cherin 4.600.000 (246 tisoč 810), urad. Egidio Chiocchetti 4.600.000 (246.312), Ugo Crovetti 4 milijone 600.000 (263.868), urad. Mario Fattori 4.600.000 (251.100), inž. Andrea Magliocca 4.600.000 (243.162), inž. Giulio Mayer 4.600.000 (265 tisoč 614), Giuliano Mosco 4.600.000 (310.596), urad. Enzo Pizziga 4 milijone 600.000 (231.042), kemik Silvano Rotteri 4.600.000 (252.768, prok. Gio-vanni Sblattero 4.600.000 (346.476), geom. Italo Vento 4.600.000 (247.116). Rag. Ermanno Bossi 4.550.000 (217 llJlililikiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiivimiiiniiiiiliilliiiiiiiiiliiiiiiliiliiiMiiiiiiililiiiiiiimiiiilliiilll* OBČNI ZBOR KONZORCIJA ZA JULIJSKO LETALIŠČE Lansko leto na letališču v Ronkah 66.500potnikov in 186 ton blaga Načrti za razvoj do 1.1980 - Iz poročila predsednika dr. Ferrarija Zdravnik Domenicantonio Adova- častnik Giorgio Bergani 4.600.000 0 A800.000 (348.780), Maria Chio- -------------- " Sl«gi 4.800.000 (368.412), urad. Vit-“"o Gottardis 4.800.000 (252.900), jEjd- Giovanni Kurlander 4.800.000 J,, .742), zdrav. Dolores Mastran-|el° 4.800.000 (296.094), urad. Fabio «“sso 4.800.000 (101.394), zastopnik J5& Serri 4.800.000 (369.412), urad. ,fano Zocchi 4.800.000 (368.412). r)wav' Mario Balletto 4.750.000 «12.292), inž. Luciano Banchi 4 p ‘Jone 750.000 (268.872), bančnik ^etano Bressan 4.750.000 (243.882), *af Luciano Bubula 4.750.000 (249 17^ 300), časnikar Marco Cadelli •‘50.000 (245.208), notar Giovanni ^attunar 4.750.000 (362.718), bančnik “ante Costantino 4.750.000 (250.000), *a0- Alfonso Falzari 4.750.000 (275 ®76), urad Alessandro Genel ,T-000 (234.648), upok. Pia Laz-Jjb 4.750.000 (286.638), Francesco T^nsek 4.750.000 (362.718), zdrav. Marinuzzi 4.750.000 (242.028), ,*av- Claudio Parentin 4.750.000 4 7cn urad. Francesco Pesda •‘50.000 (281.421), upok. Francesco ‘““sani 4.750.000 (316.242). Giuseppe Abbiati 4.700.000 47ruwj?), Pr°L Claudio Calzolari 00.000 (263.406), urad. Pietro Caz- 4.700.000 (240.438), urad. Ma-Cimenti 4.700.000 (233.418), zdrav. ^toando Cossutta 4.700.000 (326 ti-!J?..394), inž. Tullio Devescovi 4 5“*>ne 700.000 (263.550), urad Lu-^f0 Fabian 4.700.000 (357.066), u-Silvano Gherghi 4.700.000 (272 aa 460), urad. Dario Heinzc 4 700.000 (259.758), zdrav, arino Marcon 4.700.000 (346.062), (S??; Diego Michelazzi 4.700.000 Hič'378), funkc. Primo Nimis 4. miri« (274.356), funkc. Save- ‘°,papavero 4.700.000 (258.840), U tilničar Silvano Pastorelli 4 mi-■'»ne 700.000 (318.450), urad. F-nr-Perisutti 4.700.000 (247.218 beneškl dnevnik ŽIVEL 1. MAJ! Za današnji praznik dela so sindikalne organizacije naslovile na vse delovno ljudstvo na Goriškem poslanico, v kateri je rečeno med drugim: Današnji praznik 1. maja nas spominja na vse, kar so dosegli naši očetje s hudimi borbami in težkimi žrtvami za boljše delovne pogoje za nas vse in za bratsko povezavo vseh zatiranih. Na današnji dan se spominjamo junakov dela in njihov zgled naj bo opomin, da je treba z borbo nadaljevati dokler ne bo popolnoma odpravljena krivica, dokler delavski razred ne bo dobi! priznanih vseh tistih pravic, ki mu pri-tičejo. Mnogo je še drugih problemov, ki jih bo treba s skupno borbo rešiti v okviru programskega in splošnega razvoja. Pri tem je o-snovne važnosti sindikalna enotnost, ki jo bo treba še poglobiti in okrepiti. V tem okviru bodo trije sindikati CGIL, CISL in UIL priredili danes dopoldne v Tržiču enotno sindikalno manifestacijo v pokrajinskem obsegu, ki bo imela kot geslo borbo proti vsem tistim silam, ki bi hotele uničiti pridobitve enotne sindikalne borbe, dalje se bomo borili za nadaljnji dvig socialnega in omikanega položaja delavskih množic in za vedno bolj učinkovito prisotnost sindikatov na delovnem mestu in v človeški družbi. Udeleženci današnje manifestacije v Tržiču se bodo zbrali na Trgu Mercato ob 9.30, od koder bodo krenili v sprevodu na Trg Republike, kjer bo ob 10.30 veliko sindikalno zborovanje, na katerem bo v imenu vseh treh sindikalnih organizacij govoril Gino Guerra član državnega vodstva CGIL. Kot omenjamo na drugem mestu, pa bo popoldne v Števerjanu velika kulturna manifestacija z godbo iz Ljubljane in Invalidskim pevskim zborom od prav tam, kjer se bomo zbrali na skupno praznovanje današnjega praznika BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! Prispevajte v sklad za izgradnjo šole spomenika NOB v Cerknem. Prispevki se nabirajo na sedežu Prosvetne zveze Ul. Ascoli I in na sedežu prosvetnih društev. ■iiiiliiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiliiliiiiiillliiilliiiiilllillll SINDIKALNE VESTI Represalije v podjetjih Lacego in Ribi proti delavcem Jutri zborovanje uslužbencev Ribi Včeraj so imela tajništva treh sin- - pa je postala vdova, ko ji je umrl dikatov CGIL, CISL in UIL sejo, še mož Avgust. Njene tri hčere so T^ovina *«vljev JUREN V*lika GORICA Largo XXVII Maržo 9 — Palača INPS Via IX Agosto 1 izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenah! TlSKARN A GRAPHIS TRST, UL S. Francesco 20 — Tel. 29-477 COMMERCIO GENERALE RAPPRESENTANZE C. G. R. d. z o. z. TRST, Ul. Geppa 9 — Tel. 37-940, 28-352 TvRdka LUCIANO FABIAN Import — Export TRST, Ul. del Bosco 20 — Tel. 78-267 iiiuiiiiiiiiiimMiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHHiiiiiiiiiiiia V Okviru PROSLAV OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE Udeležba slovenskih mladincev v spominskem teku osvoboditve V vseh krajih bodo spominske prireditve Proga bo povezala Kras z Gorico in z Brdi Skozi vse kraje na Goriškem, naseljene s slovenskim prebivalstvom, bodo danes zjutraj in popoldne tekli slovenski mladinci in mladinke, da bi dostojno počastili 25. obletnico osvoboditve, štafeta bo šla mimo vseh krajev, kjer so postavljeni spomeniki padlim v narodnoosvobodilni borbi. Odhod štafete bo iz Jamelj ob 9.15. Prvi tekmovalci naj se tu zberejo že ob 8.30. V Doberdob bo štafeta prišla ob 9.30. Tu bo na trgu pred spomenikom padlim večja kulturna prireditev, zbrani bodo domači predstavniki in oblasti. Ob 10.15 bo kratka svečanost na Poljanah, ob 10.45 pa na Vrhu. Kulturni nastop bo tudi v Gabrjah ob 11.15, v Sovodnjah pa bo glavna prireditev ob 11.30. Tudi tu bodo zbrani zastopniki občine. Na sporedu je večja prireditev. V štandrež bo štafeta prispela 0|b 12.45. Tu bosta na sporedu kra-tek govor in nastop domačega pevskega zbora, nato bo štafeta krenila na glavno goriško pokopališče, kjer bo pred spomenikom padlim majhna svečanost. Nato bodo gori-ški in štandreški mladinci ponesli štafetno palico na Grad, kjer bo svečanost ob 14.15. Goričani bodo nato tekli skozi mesto po Drevoredu XX. septembra v Podgoro, kjer bo svečanost na Trgu Lojzeta Bratuža ob 14.45. V Pevmi bo postanek pred spomenika ob 15.10, nato bo štafeta krenila prod števerjanu, kjer bo ob 16. uri glavna svečanost, o kateri poročamo na drugem mestu. Slovensko prebivalstvo, mladince in antifašiste vabi, da prisostvujejo štafetnemu teku in vsem ostalim prireditvam. Razna obvestila O lepotah Kamniiklh Alp bo v sredo 6. maja zvečer ob 20,30 predaval v klubu «Simon Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13 na pobudo SPD znani planinec prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Predavanje bo poživljeno s številnimi barvnimi diapozitivi. Prof. Kambič je imel v Gorici že več zanimivih predavanj. na kateri so proučila položaj v kartonažni tovarni LACEGO v Rubijah. Vodstvo tovarne je namreč odredilo zaporo do 4. maja kot represalijo proti delavcem, ki so se udeležili splošne stavke v sredo 29. aprila. Sindikati so sklenili, da bodo podvzeli primerne ukrepe za zaščito pravice delavcev do stavke. Predložili bodo pritožbo pristojnim oblastem in zahtevali so tudi nujen sestanek na zvezi industrijcev. Tudi podjetje Ribi izvaja represalije proti delavcem tega podjetja, ki so se udeležili stavke, ki so jo r ošili deželni sindikati ob zah-a obnovo delovne pogodbe. Tri-jt .mdikati CGIL, CISL in UIL so s tem v zvezi skicali zborovanje prizadetih uslužbencev podjetja Ribi za so’ oto 2. maja ob 20.30 uri, kjer se bodo pogovorili o ukrepih za obrambo njihovih pravic. POGREB NA VRHU Prejšnji teden, v torek, so številni vaščani, znanci in prijatelji spremili k zadnjem počitku na domačem pokopališču 77-letno Terezijo Devetak, po domače čotovo z Vrha. Domači pevci so skupaj s pevci iz Ronk in Poljan priljubljeni pokojnici zapeli v slovo na domu in pri odprtem grobu na pokopališču. Pokojna Terezija je bila mati 7 otrok ter je dolgo vrsto let vodila vaško gostilno pri Čotovih. Njen najstarejši sin Avgust je umrl v nemškem taborišču dan pred prihodom osvoboditeljev. Ostale so ji 3 hčere in 3 sinovi. Pred nekaj leti iiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimviiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiliiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiil Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA ZAVODA Tudi doberdobska posojilnica je znatno okrepila svoj položaj Hranilne vloge so presegle 140 milijonov Kr - Poročilo predsednika J. Gergoleta - Izpopolnjen upravni svet z dvema novima članoma Gradbeno podjetje Karlo ban & Co. d. z o, z. TRST Ul. Maiollca 1/1 — Tel. 90-821 V Doberdobu je bil preteklo nedeljo občni zbor tamkajšnje Kmečke in obrtne posojilnice, na katerem so sprejeli obračun poslovnega leta 1969, izpopolnili upravni svet in rešili vrsto tekočih vprašanj iz življenja posojilnice. Občnega zbora se je udeležilo 46 članov. 12 članov pa je imenovalo v zbor svoje zastopnike, tako da je bilo prisotnih 58 veljavnih glasov. Predsednik posojilnice Josip Ger-golet je podrobno prikazal opravljeno delo in izsledke poslovanja iz lanskega leta. Iz njegovega poročila povzemamo nekaj ključnih podatkov in ugotovitev, iz katerih je razviden ugoden razvoj posojilnice DIILŽHA Z O. I. * M P o R1 . EXP0R1 • PREDSTAVNIŠTVA - Ul. Trento, 15-III - Tel, 61227 - Telegr.: METMIN — UVAŽA: Marmor — Kvaronl pesek Kalijev in natrijev feldspat (živec) — Razne minerale Ud IZVAŽA: Abrazijski material — Sl-llcium metal — železne zlitine Umetne smole — Stroje za marmor — Stroje za soline Itd clanracabri Trst VIALE XX SETTEMBRE 38/A štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci v pravkar zaključeni poslovni dobi. Konec lanskega leta je posojilnica štela 164 članov. Upravni svet je na svojih 17 sejah sklenil podeliti za 44,325.000 lir posojil, tako da je znašala skupna vrednost podeljenih posojil konec istega leta 62.155.000 lir. Leto poprej je znašala vrednost posojil 46.460.000 lir. Ta postavka se je po vsem tem v lanskem letu povečala za 15,155.000 lir, število sprejetih prošenj za posojila pa z 80 na 102. Tekoči račun, ki ga ima posojilnica pri tržiški filiali Tržaške hranilnice, je izkazoval konec leta za posojilnico aktiven saldo v višini 32,051. 409 lir: skupna vrednost lastnih vrednostnih papirjev pa je znašala 53,785.000 lir. V primeri z letom 1968 se je ta postavka lani povečala za 37,7 odst. Posebnega pomena je postavka »hranilne vloge*, ki so konec lanskega leta dosegle 140,382.324 Ur, medtem ko so znašale leto poprej 113,661.924 lir. Ta postavka se je torej povečala za okoli 27 milijonov lir, ali — v relativni vrednosti — za 19,04 odst. Del sredstev (44 odst.) je hranilnica vložila v razna menična posojila, del (38 odst.) v državne vrednotnice oziroma v vrednotnice, za katere jamči država, razliko pa je posojilnica vložila kot razpoložljivost pri Tržaški hranilnici in zavodu ICCREA. Račun zgube ki dobička se je lani zaključil s čistim dobičkom 304 tisoč 775 lir. Dobiček je bil za 82 tisoč 191 lir, ali za 26,9 odst. večji kakor v letu 1968. Glavnica in rezerve so znašale na dan 31. decembra 1969 2,957.582 lih, kar predstavlja povečanje za 545.584 lir (ali za 18,9 odst.) v primeri s stanjem 31. decembra 1968. Glede porazdelitve čistega dobička je občni zbor namenil 50 odst. -------Ur sklad, 27 odsto (to je 82.274 lir) v izredni rezervni skiad in preostalih 23 odst. (to je 70.113 lir) v preostale sklade za razne namene. Po odobritvi bilance in poročil upravnega sveta in nadzornega odbora ter po odobritvi predloga o porazdelitvi čistega dobička, so bile volitve za izpopolnitev upravnega sveta z dvema novima članoma. Največ glasov sta prejela Andrej Gergolet (Dac mlajši) iz Doberdoba in Franc Juren iz Poljan, ki sta tako postala nova člana izpopolnjenega sveta. Volilni seznami za obrtniške blagajne Urad pokrajinske bolniške blagaj ne obrtnikov sporoča, da so od 30. aprila in za dobo 10 dni na vpogled volilni seznami obrtnikov na oglasnih deskah obrtniške bolniške blagajne v posameznih občinah. Proti eventualnim nepravilnim vpisom se prizadeti lahko pritožijo na glavni sedež v Rimu v roku do 19. maja. S posebnim proglasom bo vodstvo bolniške blagajne določilo tudi datum za volitve, kje bodo volišča in navodila glede razdeljevanja volilnih potrdil. PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ* TER ODBOR PARTIZANOV mbita na PRVOMAJSKE PRIREDITVE V ŠTEVERJANU na dvorišču gostilne »Dvor* z naslednjim sporedom: DANES, 1. maja ob 10. url: Otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe na Primorskem, v prostorih na Dvoru. 1. maja ob 9. uri: Odhod mladinske štafete iz Jamelj na Krasu. 1. maja ob 15.30: Prihod mladinske štafete v Steverjan. Zbira- lišče bo pred spomenikom padlim. Zbrali se bodo bivši partizanski borci iz naše pokrajine in iz Slovenije. Slavnostna govora bosta imela pisatelj France Bevk in poslanec Mario Lizzero. Sledil bo kulturni program, ki ga bosta izvajala godba Milice iz Ljubljane in Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. 2. maja ob 20.30: Srečanje rojakov iz Steverjana, Id so se iz- selili Iz rojstne vasi. Kulturni program bodo izvajali člani prosvetnega društva »Briški grič* iz Steverjana. 3. maja »DAN MLADOSTI*: ob 16. uri tekvomanje v brd- školi — prva nagrada živo tele. Od 18. ure dalje bo igral ansambel «Unioni» iz Ljubljane s pevci: Marjano Deržalj, Andrejo Župančič in Bracom Korenom. Vsak večer bo na ploščadi v Dvoru ples. Igrali bodo: »lovski profesionalni sekstet* in «Unioni» iz Ljubljane ter «Briški slavček* iz Steverjana. DELOVAL BO BIFE’ Z DOMAČIMI KLOBASAMI, ČEVAPČIČI IN BRIŠKIM VINOM. Na razpolago bodo obšimd avtomobilski parkirni prostori. poročene na Laškem, a so ostale zavedne Slovenke po zgledu svoje matere, ki je rada prebirala napredno čtivo, zlasti pa Primorski dnevnik. Njenega pogreba so se poleg številnih vaščanov, znancev in prijateljev udeležili tudi predstavniki iz Gorice, med katerimi naj omenimo pokrajinskega odbornika Waltritscha in občinskega svetovalca odv. Sfiligoja. SOŽALJE Prosvetno društvo »Danica* z Vrha izreka iskreno sožalje svojima odbornikoma Teodoru in Remdgiju ob izgubi njune matere Terezije. HiiiiiiiHiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiruuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilS V NEDELJO, 3. MAJA DOPOLDNE IN POPOLDNE Ajdovščina je pripravljena za proslavo 25. obletnice ustanovitve slov. vlade Podelitev naziva častnega občana Ajdovščine šestim preživelim članom predsedstva SNOS ter desetim ministrom prve slovenske vlade Razstava o gospodarskem razvoju gornje Vipavske doline - Letalski miting - Nastop pevskih zborov Primorske in številnih godb na pihala V Ajdovščini je že slavnostno vzdušje pred velikimi manifestacijami ob petindvajseti obletnici prve slovenske vlade. V zgodovinski kinodvorani, kjer je bila vlada u-stanovljena, bo v nedeljo 3. maja ob deveti uri svečana skupna seja izvršnega sveta Slovenije in občinske skupščine Ajdovščina. O vladi ustanovljeni pred četrt - stoletja bo govoril predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. Na seji bodo podelili naziv častnega občana Ajdovščine šestim preživelim članom predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ter desetim ministrom prve vlade, potem pa sprejeli sklep o zgraditvi spomenika predsedniku prve vlade Borisu Kidriču v Ajdovščini. Na seji bo nad 400 udeležencev. Med povabljenci so tudi predstavniki skupščine Slovenije, zvezne vlade, republiških vodstev zveze komunistov in drugih družbeno-političnih organizacij, nadalje zastopniki drugih republik, Jugoslovanske ljudske armade, predsedniki vseh slovenskih občin, predstavniki Slovencev iz zamejstva in drugi. V nedeljo ob enajstih pa se bo začela druga osrednja slovesnost v počastitev zgodovinskega jubileja, namreč veliko javno zborovanje na Policah v Ajdovščini. Govoril bo podpredsednik prve slovenske . narodne vlade ter sedanji podpredsednik zveznega parlamenta dr. Marijan Brecelj. Popoldne bodo športne prireditve z letalskim mitingom, pri katerem bodo sodelovali jugoslovanski letalski akrobati. Ob 16. uri pa bo na Policah nastop združenih pevskih zborov Primorske, pri katerem bodo sodelovale tudi številne godbe na pihala. Ajdovščina bo svoje goste oziroma udeležence proslav in prireditev sprejela toplo in prisrčno ter z vso gostoljubnostjo. V tem središču gornje Vipavske doline so že opravili razna javna dela, tako da bo Ajdovščina do praznikov v marsičem spremenila svojo podobo. Asfaltirajo ulice, olepšali so mestni park, popravljajo kanalizacijo in javno razsvetljavo, pripravljajo prostore za udeležence velikega javnega zborovanja in njihova vo- zila ter opravljajo še najrazličnejša druga dela. Poleg raznih podjetij jih izvajajo tudi vojaki in posamezni občani. Vrednost vseh del opravljenih v predprazničnih dneh bo znašala okrog poidi Jgi milijon dinarjev. Ob jubileju prve slovenske ljudske vlade se občina Ajdovščina predstavlja z velikimi uspehi, ki jih je dosegla v petindvajsetih letih po osvoboditvi. Podrobnosti o tem prikazujejo na razstavi gospodarskih dosežkov, ki so jo odprli v ponedeljek. V osnovni šoli, ki se imenuje po Borisu Kidriču, je zbranih veliko fotografij, dokumentov in drugega gradiva, ki ponazarjajo predvsem napredek osmih velikih podjetij v Ajdovščini in Vipavi. Zmogljivost in dohodek gospodarstva sta sedaj desetkrat večja kot pred vojno. Za ponazoritev izredno hitrega in dinamičnega družbenega in gospodarskega razvoja občine naj poudarimo še to, da so imeli ob koncu vojne v Ajdovščini le žago in nekaj manjših obrtnih delavnic, sedaj pa je v tem središču gornje Vipavske doline osem velikih proizvajalnih delovnih organizacij in veliko manjših podjetij, v katerih je zaposleno okrog 5.300 delavcev . V Dolu so pokopali Jožefa Perica Prejšnji teden je umrl v splošni bolnišnici v Gorici za posledicami gripe 69-letni delavec od Devetakov št. 5 v Dolu Jožef Peric. Njegovo truplo so v sredo popoldne prepeljali iz bolnišnice domov ter ga pokopali na pokopališču v Pal-kišču ob spremstvu številnih vaščanov, znancev in prijateljev. Pokojnik je bil po poklicu kamnosek, dolgo let pa je delal v tržiški ladjedelnici kot toliko naših kraških rojakov. Z ženo, ki je tudi v bolnišnici, sta imela dva otroka, sina Jožefa, ki sedaj gospodari na domu pri Devetakih ter hodi na delo v Iz goriškega matičnega urada Dne 27. in 28. aprila se je v go-riški občini rodilo 8 otrok in umrlo je 7 ljudi. ROJSTVA: Valentina N;colotti; Edi Cociancig; Roberto Tomasinsig: Sergio Iannazzo; Angelo De Simone; Roberto Utsi; Silvia Bortolotti in Massimo Zanet. UMRLI: upokojenec 74-letni M;-chele Mare: upokojenka 89-letna pl-ga Sedevcic; upokojenka 80-letna Lucia Miniussi vd. Goruppi; upokojenec 74-letni Ciro Scuotto; 77-letna Amelia Galupin; gospodinja 81-letna Teresa Nanut vd. Tomšič .in invatd 58-letni Antonio Crisetig. Izlet v Brda priredij SPD Iz Gorice v četrtek 7. maja popoldne z avtobusom ln z lastnimi sredstvi. Avto-pus bo vozi! preko Nove Gorice, Plav, VrhovelJ, Gonjač, Dobrovega do Medane. V Gonjačah pri spomeniku se podo izletniki poklonili padlim za svobodo ob 25. obletnici osvoboditve. Vpisovanje ln podrobnejša pojasnila pri odborniku A. Košuti v Gorici, Ul, Mameli. CORSO. 15.00: «Rosolino Pateonb soldato*, Nino Manfredi, in M. Land&u. Kinetnaskope v barvah. VERDI. 15.00: «Un uomo chiamoto cavallo*, R. Harris; ameriški ki-nemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 15.00: «Nel gior-no del Signore*, F. Franchi, Cia-cio Ingrassaa in Ira Furstenberg Kinetnaskope v barvah. VITTORIA. 15.15: «Carmen baby», U. Levka in C. Ringer. Nemški kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «... E vermeiro Je 4 per uccddere Sartana«, J. Oa meron in A. G. Stanton. Rinem* skope v barvah. Iršič AZZURRO. 14.00: «Piu veloci de' vento*. Barvni film. OD zgoraj omenjene vsote 304.775 lir 1 poskrbijo pravočasno za (to je 152.388 lir) v redni rezervni' cepljenje proti steklini. Pokrajinski živinozdravnik sporoča, da je v teku cepljenje psov proti steklini, ki se bo zaključilo 15. junija. Cepiti je treba vse pse, ki niso bili cepljeni lani. Lahko se odloži cepljenje nosečih ali doječih psic in mladičev. Cepljenje se vrši v času in na kraju, ki ga določijo posamezne občinske uprave. Za vsakega psa je treba plačati po 350 lir vključno s potrdilom o cepljenju. V interesu javnega zdravja je, da vsi lastniki psov njihovo goriško tovarno Safog ter hčer, ki pa je pred leti umrla. Pokojnik je bil tudi stalen čitatelj in naročnik EACELSIOR. 14.00: «Simon Bob Primorskega dnevnika. var*, M. Scholl in R. Schiaffmo. | Kinemaskope v barvah. .......................................... principe. 14.00: «L’uomo perdu- nnvrnri u. A * to». s- Poitier in J. Sinqus. Ki- PONEDELJKA, 4. MAJA nemaskope v barvah, /lom Ciorira SOČA (Nova Gorica): »Skrivnostni agent 007», jap. barvni — ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE: danes zaprto. ŠEMPAS: «Vse o seksu in ljube®-ni», Ital. barvni film — ob 16. in 20. uri. SVOBODA (Šempeter): «Nov obraz v peklu*, amer. barvni film — ob 18. in 20. uri. RENČE: «Mrtev ali živ*, ameriški barvni film — ob 16. in 20. uri. PRVAČINA: «Operacija leontina*, franc, barvni film — ob 16. in 20. KANAL: «Mc. Kennino zlato*, ame riški barvni film — ob 16. in 20 Redna avtobusna proga Gorica - Pevma - Osla vje Ob delavnikih bo po sedem voženj v obe smeri od Travnika v Gorici do kostnice na Oslavju Mestno avtobusno podjetje v Gorici je sporočilo, da bodo s ponedeljkom 4. maja uvedli redne av-1 tobusne vožnje na progi Goriga-Pev-ma-Oslavje. Začetna postaja bo v Gorici na Travniku, končna pa na trgu pod kostnico na Oslavju. Avtobusi bodo vozili po naslednjem voznem redu: OB DELAVNIKIH: odhod iz Gorice na Travniku: ob 7.35; 8.10; 9.15; 12.20; 13.35; 16.35; 18.40. OB DELAVNIKIH: odhod z Oslav-ja (pod kostnico): ob 7.45; 8.20; 9.25; 12.30; 13.45; 16.45; 18.30. OB PRAZNIKIH: (pozimi) odhod s Travnika: ob 9.35; 12.35; 15.50; 17.30; odhod z Oslavja: ob 9.45; 12.45; 16.; 17.45. OB PRAZNIKIH: (poleti) odhod s Travnika: ob 9.35; 12.35; 16.50; 19.35; odhod z Oslavja: 9.45; 12.45; 17. 19.45. Tako je z uvedbo te avtobusne proge končno izpolnjena tudi želja prebivalcev z Oslavja, Pevme in deloma bo prišla prav tudi za Šent-maver, ki so že dolgo časa moledovali zanjo, ker jim Ribijeva krožna proga za Števerjan ni mogla tako koristiti, saj je prikrojena predvsem za potrebe Števerjana in njegovih zaselkov. Tako je dosedanja občinska uprava levega centra držala obljubo Uidi kar se tiče tega problema. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna SORANZO, Korzo Verdi 57 — tel. 28-79. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna «S. NICOLO* dr. Olivetti — Ul. 1. magglo 9* — tel. 73328. Pred volitvami v pokrajinsko komisijo za obrtništvo Slovenski obrtniki bodo tokrat volili za slovensko listo V času, ko se začenja volilna kampanja za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo, za obnovo upravnega sveta stanovske bolniške blagajne ter posredno tudi za izvolitev organov nanovo ustanovljenega deželnega odbora za obrtništvo, je umestno, da seznanimo naše obrtnike z ustrojem zgoraj navedenih obrtniških odborov. Kot določa člen št. 9 deželnega zakona z dne 24. februarja 1970 št. 6, se pokrajinska komisija za obrtništvo ustanovi z odlokom deželnega odbora za dobo štirih let. in njeni člani so lahko ponovno imenovani. Pokrajinska komisija je sestavljena iz: a) petnajstih podjetnikov, ki jih izvolijo obrtniki, vpisani v pokrajinski seznam obrtnikov in za ka tere bomo volili junija; b) štirih zastopnikov najbolj predstavniških obrtniških sindikalnih organizacij, tako da ima vsaka najmanj enega predstavnika: c) enega predstavnika pokrajinske obrtniške bolniške blagajne, ki ga izbere upravni svet izmed svojih članov: d) enega predstavnika državnega zavoda za socialno zavarovanje, na predlog zavoda. Poleg enaindvajsetih članov sestavlja pokrajinsko komisijo še trinajst članov, ki so prisotni kot posvetovalni člani komisije. Ti posvetovalni člani so: funkcionar deželnega odbomištva za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo; ravnatelj pokrajinskega urada za delo: funkcionar deželnega odbomištva za šolstvo in kulturno delovanje: malo-industrijski podjetnik imenovan od sindikalnih organizacij te kategorije: predstavnik pokrajinske turistične ustanove; štirje delavci obrtniških podjetij na predlog sindikalnih delavskih organizacij: predstavnik ustanove za razvoj obrtništva dežele ESA ter trije izvedenci za obrtništvo. Isti člen deželnega zakona določa tudi, da sta predsednik in podpredsednik izvoljena z absolutno večino izmed petnajstih podjetnikov, ki jih izvolijo obrtniki. Predsednik pa istočasno zastopa pokrajinsko komisijo obrtnikov v odboru zbornice za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo ter skupaj s podpredsednikom zastopa obrtniško komisijo v deželnem odboru za obrtništvo. Glede nalog pokrajinske komisije za obrtništvo določa novi deželni zakon, da ima komisija sledeče dolžnosti: opravljati vse ugotovitve, tudi neposredno, da določi, ali ima podjetje, ki je vložilo prošnjo za obrtniško kvalifikacijo, zakonite pogoje; izraža mnenja zbornicam za trgovino bodisi o splošnih gospodarskih problemih, v katere je uvrščeno obrtništvo, bodisi o posebnih vprašanjih o tej stroki; izraža mnenje in sestavlja predloge o gospodarskem programiranju, kreditu, poklicnem izobraževanju in izpopolnjevanju, o tehnični, umetniški in gospodarski pomoči, kakor tudi o pobudah in podporah obrtniškega zadružništva; periodično zbira podatke o ustroju in obsegu podjetij, o višini proizvodnje in zaposlenosti ter o gospodarskem poteku tega odseka; odreja primerne ugotovitve neposredno ali preko zbornice, občin ali drugih krajevnih ustanov o obstoju pogojev, ki jih določa zakon za priznanje obrtniške kvalifikacije podjetij. Za opravljanje teh dolžnosti in ob upoštevanju kriterijev, ki jih določi deželni odbor za obrtništvo, pokrajinska komisija izdela vsako leto analitični, operativni in finančni program za prihodnje leto. Ta program dostavi zbornici za trgovino, industrijo in obrtništvo, da ga oceni, če ustreza gospodarskim interesom pokrajine. Pokrajinska komisija za obrtništvo je podvržena nadzorstvu deželnega odbora za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, ki lahko tudi z odlokom predsednika deželnega odbora predlaga imenovanje izrednega komisarja. To, seveda, da komisija ne more delovati, ali da so nastale v njej hude nerednosti. Trajanje komisarskih funkcij je omejeno na šest mesecev, po katerih se mora komisija ponovno ustanoviti. Vendar se ta rok da podaljšati za največ nadaljnjih šest mesecev. Po zakonu je tudi določeno, da se komisije skličejo vsaj enkrat vsaka dva meseca. Isti deželni zakon določa tudi, da se ustanovi v deželnem merilu odbor za obrtništvo, ki naj bi bil tehnično-posvetovalni organ dežele za obrtniška vprašanja. Ta odbor ima naloge, da: izraža mnenje glede vprašanj o obrtništvu, ki mu jih predložijo v proučitev deželni odbornik za delo ali drugi organi deželne uprave: sestavlja na lastno pobudo priporočilne sklepe in predloge o vprašanjih, ki zanimajo obrtniški odsek zlasti glede: obrtniške kvalifikacije, deželnega gospodarskega programiranja, kredita, razpečevanja izdelkov na sej mih in razstavah Ud. Kot pokrajinska komisija je tudi deželni odbor za obrtništvo ustanovljen z odlokom predsednika deželnega odbora, traja štiri leta in je sestavljen iz: predsednika in podpredsednika pokrajinskih komisij za obrtništvo; deželnega odbornika za delo, soc. Skrbstvo in obrtništvo; šestih predstavnikov obrtniških sindikalnih organizacij; štirih predstavnikov delavskih sindikalnih organizacij; in po en predstavnik ESA, deželne zbornice, pokrajinskih bolniških blagajn za obrtnike, ter treh izvedencev, ki so posebno strokovno sposobni za pravna vprašanja in za vprašanja o kreditih in obrtniške blagajne. Dejstvo, da ie ta najnovejši deželni zakon prenesel pristojnosti v zvezi z obrtništvom na deželo samo z ustanovitvijo deželnega odbora za obrtništvo s sedežem na deželnem odborništvu za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, je povzročilo, poleg drugih važnih dejavnikov, večje zanimanje med samimi obrtniki. Vendar je spričo povojnega monopolističnega položaja SILVU TAVČAR (Nadaljevanje na 6. strani) Čeprav smo letos glede tega nekoliko v zamudi, smo pri nas vendarle že sredi pomladi. Zato pa imajo na Voglu nad Bohinjem še vedno veliko snega, vsekakor dovolj tudi za zahtevno smuko. OB 25-LETNICI UMESTITVE PRVE SLOVENSKE VLADE Osrednja proslava bo v nedeljo, 3. t.m. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Na slavnostni seji izvršnega sveta bo govoril Stane Kavčič V kratkem, 5. maja, bo 25 let, od dne, ko je bila v Ajdovščini umeščena slovenska vlada, kaite-ri je načeloval pokojni Boris Kidrič. V okviru proslav ob 25. obletnici osvoboditve in umestitve nove vlade so v Ajdovščini imeli že več proslav, ki se nadaljujejo tudi v teh dneh, začenši z današnjim dnem. 1. majem, ko so na sporedu: ob 9. uri kolesarske dirke, ob 11. uri košarkarski turnir, ob 16. uri pa nogometna tekma med kluboma »Primorje* in »Olimpija*. Jutri, v soboto, 2. maja, bo ob 9. uri rokometni turnir, ob 10. uri se bo začel šahovski brzopotezni turnir, ob 16. uri kegljaški turnir, ob 18. uri pa se bo začela prosta zabava, na kateri bo igral ansambel »Slaki* V nedeljo, 3. maja, bo osrednja proslava 25-letmce osvoboditve in umestitve prve slovenske vlade po zmagoviti narodnoosvobodilni bor- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PONOVNO O NACIFAŠISTIČNIH ZLOČINIH V NAŠIH KRAJIH Pričanja in ugotovitve o mučenjih v taborišču ■ kr emutoriju Rižurni Prikaz, kot ga je za italijansko revijo «Epoca» zbral in napisal časnikar Ricciotti Lazzero - Intervjuji z nekaterimi preživelimi jetniki Bred kratkim je italijanski tednik «Epo*ca* objavil članek o Rižarni. S tem je novinar Ricciotti Lazzero skušal prikazati širši italijanski javnosti del zgodovinskega dogajanja, ki ji je bi.o doslej neznano. V svojem članku Lazzero najprej opiše nastanek Rižarne, ki so jo Avstrijci zgradili leta 1913 pri Sv. Soboti, da bi prečistili milijon stotov riža na leto. Rižarna je tedaj obsegala nekaj skladišč, prostore, kjer so postavili stroje in veliko dvorano za sušenje s 40 m visokim duir.ai-kom. Rižarno so Avstrijci uporabljali do leta 1925. V času do leta 1943, ko so jo Nemci preuredili v svoje namene,-se je za krajšo dobo v njej nastanila »Nizza Cavalleria*, ki je sušilnico uporablja:a kot kuhbjo. Leta 1043 je-skupina ‘esesovskih tehnikov prišla na ogled stavbe in po njihovem ukazu so sušilnico preuredili v krematorijsko peč, ki je začela delovati že naslednje leto. Kljub temu, da je v Rižarni umrlo približno 3000 oseb, Lazzero ugotavlja, da se o tem taborišču, ki je bilo edino te vrste v Italiji, nikoli ne govori in tudi ni označeno na zemljevidu Evrope, ki prikazuje nemška koncentracijska taborišča. Od začetka je Rižarna bila zamišljena le kot zbirališče Judov, ki so jih pozneje odpeljali v Auschvritz. Pozneje so v Rižarno zapira h politične ujetnike, partizane in vse tiste, ki so nasproto- vali nacističnemu režimu. Mnogi se iz Rižarne niso več vrnili, nekaterim ne vemo niti imena. Mnoge so nacisti do smrti pretepli, druge so ustrelili, spet druge sežgali v krematorijski peči. Poleg Obersturmfiihrerja Ober-hauserja, nemških podčastnikov in ukrajinskih vojakov, so bili v Rižarni tudi ruski prostovoljci, italijanski vojaki oddelkov «Mili-zia difesa territoriale* in skupina , 42 italijanskih esesovcev. V prostorih Rižarne so zbirali vse predmete, ki so jih pobirali jetnikom in jih pozneje poslali v zbiralno središče v Berlin. Kar so pa ese-sovoi s svojimi pomočmki nabrali med »očiščevalnimi akcijami* na Krasu, šo esesovd prihranili zase, tako da jim ni nikoli zmanjkalo hrane in so se ; mogli vedno pogostiti z mesom zaplenjene živine. V začetku leta 1944 je skupina jetnikov morala zgraditi v pritličju stavbe 17 tesnih celic brez oken, ki pa so jih dan in noč osvetljevale močne žarnice. V te celice, ki razen dveh desk niso imele druge opreme, so pozneje esesovd natrpali do šest jetnikov, ki se sploh niso mogli prem1 k ati. Novinar Epoce je po daljšem zgodovinskem uvodu o R:žami napisal pričevanja nekaterih, ki so se iz Rižarne rešili, še vedno pa ne morejo pozabiti na grozote v njej. Tako piše: «Brž ko so me zaprli v ječo, je bilo prvo vprašanje*, tako pripoveduje go- spa Majda Rupena iz Trsta, »kakšen je položaj na bojišču? Nihče ni povedal svojega imena, vedno smo se bali, da je med nami kak vohun. Preveč sem izvedela, kaj se tam dogaja, ko mi je to povedal neki Kabiglio, judovski trgovec španskega rodu, ki je stanoval v Mostarju*. »Poglejte dimnik*, md je rekel tiho, »sežigajo ljudi*. Nekajkrat sem videla, kako so mašiti in ženske izginili v prostoru, kjer je bila krematorijska peč. Vedno se je dogajalo med pod enajsto in enajsto uro zvečer. Da bi prikrili krike, so esesovd -krat. prižgah motor tovorni: ali oklopnega vo- za ali prižgali radio. Spominjam se kot bi bilo danes: vojak je šel po obsojence. Včasih so molčali, včasih pa so začeli vpiti. Na betonu so se zaslišali koraki. Ženske so nosile sandale, ki bolj ropotajo kot čevlji. Začela sem preštevati korake in nekega dne preštela korake 56 oseb, ki so stopale do vhoda v peč. Nekaj noči kasneje je bilo teh oseb 73. Kasneje rasem mogla več preštevati*. Zanimivo je pričevanje Dare Virag iz Matulj pri Reki, ki med drugim pravi: «Pri znam, da nismo mogh popolnoma doumeti teh grozot: morali smo misliti na življenje in vedno smo se bali. Po letu dni takega življenja te prestraši tudi žebelj, ki pade na tla. Še sedaj pravim v strahu, če zaslišim odmev težkih čevljev na betonu: .Prihajajo’.* Mnogo je takih pričevanj. Zora Škabar iz Repna, ki so jo esesovai, potem ko so jo slekli, za kite obisili na tram in jo pretepli do nezavesti, je bila pozneje zaprta v celici št. 7. Še vedno se spominja pretresljivih krikov drugih jetnikov. Olga Fabian pripoveduje o nevzdržnem smradu po zažganih laseh, ki se je širil po vseh prostorih. Vsake tri dni so esesovd odprli celice in dovolili jetnicam, da se u-mijejo v posodi z vodo, ki je služila za vse. Giovanni Haimi Wachsberger, reški Jud, kii živi sedaj v Toskani, se spominja, kako je prisostvoval smrti starčka, ki so ga esesovd pretepli, ker ni postavil smeti točno na tisti kraj, ki mu ga je pokazal esesovec. Med nekim bombardiranjem, sta dva u-jetnika zbežala, medtem ko so se esesovd skrivali v bunkerju, zaradi represalij so nacisti pobili vse njune tovariše. »Šele junija janskih vojakov, ki so pripadali pehoti Salojske republike in so se uprli. Dva oficirja sta jih izdala. Oddelek je maral v nekem tržaškem kopaidlišču na dezinfekcijo, tu so vojaki pretepli oba oficirja. V Rižarni so esesovd zahtevali, da jim vojaki povedo, kdo so krivci. Nihče ni odgovoril. »Tedaj so izbrali dva vojaka eden je bil star dvajset let, drugi trideset, jih postavili k zidu in po govoru^ nemškega oficirja, ki ga je mož prevajal, so jih morali tov »riši ustreliti.* Veliko je takih primerov in kdor se je iz Rižarne rešil, se nerad spominja na grozote, ki jih je preživel in katerim je bil priča. Kljub temu, pa ne smemo pozabiti na to temno obdobje naše zgodovine. Rižarna bo vedno pričala o grozotah druge svetovne vojne in ob 25. obletnici osvoboditve, bo končno preurejena v spomenik, ki nam bo priklical vedno v spomin tiste, ki so padi kot žrtve fašističnega terorja. bi. Nedeljski program predvideva naslednje: Ob 5. uri bo budnica; ob 9. uri slavnostna seja izvršnega sveta SR Slovenije in skupščine občine Ajdovščina z govorom predsednika izvršnega sveta tovariša Staneta Kavčiča v dvorani prve slovenske vlade (kino dvorana); ob 11. uri množično zborovanje na Policah v Ajdovščini z govorom podpredsednika zvezne skupščine dr. Marjana Breclja in nastopom združenih primorskih pevskih zborov; ob 14.30 letalski miting na letališču v Ajdovščini; ob 16. uri revija pihalnih orkestrov na grajskem vrtu v Ajdovščini: ob 18. uri prosta zabava. Igra ansambel «Bele vrane*. V torek, 5. maja, prav na obletnico umestitve prve slovenske vlade v Ajdovščini bo ob 10. uri slavnostna seja skupščine občina Ajdovščina s podelitvijo _peto-majskilh priznanj z otvoritvijo likovne razstave. Ob 20. uri zvečer pa bo Večer umetniške besede v Domu kulture. Proslave ob obletndcd osvoboditve se bodo nadaljevale tudi v naslednjih treh nedeljah, tako bo 10. maja zvečer ob 20. uri v ajdovskem Domu kulture zaključna revija najboljših primorskih pevskih zborov; teden pozneje, 17. maja, bo prav' tako ob 20. uri in prav tako v Domu kulture nastop folklorne skupine «France Marolt*, t.j. folklorne skupine ljubljanskih visokošolcev. Teden pozneje, v nedeljo 24. maja, bo ob 10. uri dopoldne v Domu kulture koncert zbora «Srečko Kosovel*. Ta koncert je namenjen predvsem rpladmd. Zvečer, ob 20. uri istega dne pa bo prireditev za odrasle. Naslednjega dne, 25. maja, ob 10. uri dopoldne bo otvoritev likovne razstave otroških del. To bo nekakšna zaključna prireditev v okviru celomesečnih kulturnih in političnih prireditev v proslavo 25-letnice osvoboditve in u-roestttve prve sovenske vlade po osvoboditvi. Lukežičeva dela v Tržaški knjigarni PR K J KIJ SMO TO JA. QuindiCinale della resisten-a e degli riiTombattenti. Anno ISTITUTO »AGOSTINO GEMELLI* per lo studio sperimentale di problemi sociali delTinformazione visiva 1989, Milano PATRJA. za XIX n. 7. COMUNITA’ EUROPEE. Mensile. Roma, maržo 1970, RESISTENZA. Meinsile di ateualita p>olitica e culturale. Maržo 1970. SEGNALETICA AUTOSTRADALE. Ministero dei lavori pubblici. Ispet-torato generale circolazione e traf-fico. Čeprav se razstava Avrelija Lu-kežiča v Tržaški knjigarni vpleta v zaporednost enakih kratkih prikazov slikarstva domačih umetnikov, je vendar važnejša od vseh prejšnjih. Z njo se namreč Luke-žič, po več kot desetih letih, ponovno vključuje v razstavo dejavnost zamejskih likovnikov. Je to v Trstu, z izjemo soudeležbe pri neki dobrodelni razstavi, prikaz njegovih zadnjih del, prvi po razstavi v občinski galeriji leta 1959. To je bila pomembna razstava ne le po kakovostnem in drugem uspehu, ampak tudi po moralnem. Prvič, in do danes tudi zadnjič, so bili namreč tedaj v občinski galeriji m razpolago poleg italijanskih tudi slovenski seznami slik, kar je vzbudilo strupeno časopisno polemiko. Na izrecno vabilo je kmalu nato Lukežič razstavljal v Kopru, vendar z nasprotnim uspehom, s takim, da se je razočaran vrnil z vsemi deli, a tudi s tremi olji, ki bi sicer še danes krasila koprski muzej. Mnogostransko nadarjeni Lukežič, ki tudi v glasbi išče lepoto, kateri se ni izneveril, odkar jo je pričel vnašati v svoje slike. To najbolje opažamo tudi na sedanji razstavi risb, ki krase Tržaško knjigarno. So pa te njegove risbe skoroda prave slike, kljub skopi barvitosti. Domiselna izbira barve papirja, primerno podbar-vanega, in črnil, pa še pokrajin v nastrojenju manj bujno pestrih letnih obdobij, daje Lukežičevim risbam barvni čar resničnosti, ki torej ni le navidezen. Ni pa pri Lukežiču čutno doživetje resničnosti prirode niti najmanje razvrednoteno, pa čeprav v podajanju nje oblikovnosti, drevja, polj in kraških skal, slikarjeve hitre poteze postajajo že neke vrste le njemu lastna kaligrafija. Opisuje pa s to svojo značilno slikarsko pisavo tiho lepoto narave tako čudovito umetniško popolno, da os.ri-na črt izginja. Neverjetno je, kako uspe s tako skromnimi sredstvi pričarati enako prepričljivo bodisi mehkobo ozračja globin pokrajine, kakor tudi izstopajoči videz njenega ospredja. Taka lagodnost igre črt mu omogoča zato ustvarjati tudi dovršena tihožitja. Le ta srečamo na razstavi v topleje obarvanih risbah folklornih tedelkov slikovitih čutaric in piščalk, po katerih se vijejo narodni ornamenti, MILKO BAMBIČ «Srebrni j ubile j» Reke v svobodi Med velikimi proslavami, s katerimi v Jugoslaviji letos slavijo praznik dela in hkrati 25-letnico vstaje, bo verjetno najbolj pomembna proslava 25. obletnice o- svaboditve Reke, ki je bila osvobojena 3. maja 1945. Letos bo R®-ka svoj «srebrni jubilej* v svobodi še posebej slovesno proste-vila, kajti na bližnjem otoku K"-ku bodo izročali prometu novo letališče, «Letališke Reka*. 0"’ teh prosiaivah i.n slavjih bo Rek0 obiskal tudi predsednik Tito, ki 00 ob 11.40 imel tudi govor, ki g® bo prenašala jugoslovanska tete vizija. Ne moremo objaviti program® vseh prireditev, ki bodo s tem f zvezi na Reki in v bližnjih bradh zato pa bomo omenili le glavne: Jutri, v soboto, ob 10. uri bodo na Trgu riječke revolucije dvigali reško zastavo na mestni stolp- Ob tej priiožnasti bo spregoto predsednik občinske konference SZDL Reke N, Samaržija. Ob v. uri bo otvoritev mednarodnega letališča «Reka» na otoku Krku-proti večeru, ob 18. uri pa bo športna prireditev po mestnih u' licah. V nedeljo, 3. maja, »e bodo Rečani že ob 8. uri z n® Obalo jugos'avcnske mornarice. «• bi dočakali goste, ki se bodo j® dam zgrnili na Reko ob jubileji glavnega mesta Kva.rncra. Ob 1"-uri dopoldne bo občinski skup-ščima imela svečano sejo, na ka; tero je bilo povabljenih nad t’-s®c vidneiših meščanov in gostov ® bližnjih krajev. Na tem zased®' nju bo imela priložnostmi grri* predsednica reške obč-nske stote ščine Neda Andric, nakar bed® razdeljene nagrade in odlikovani® mesta Reke. Po seji pa bn-do P*-tožili vence pred spomenik osv(V hodit ve in pred kortmco na Trs®; tu, en venec pa bedo vrgli tuj* v morje v počastitev sm-mina V' stih borcev, ki so padli v ho’11 kot borci jugoslovanske mornarice. 1 Ob letoš-olem ju-biVu sta rešk® dnevnika «No-vi list* i:n «I,a viri del popolo* izšla za 1. maj z bogato izdato. «Novi list* je if*j[ na 32 straneh in prav na tolik’” straneh je izšto tudi glasdo lijanske manjšine v Jugos!sv‘P »La voce del popolo*. Oba prinašata priložnostne članke ® zgradnji Reke in reškega podr«” ja v 25. letih svobode, o novel” letališču in o dnevnih dogodki®; Še posebno je bogat s tekst®1! italijanski dnevnik, id v pos®”® prito-gi govori o svoboditvi in o samoupravni Reki. V tej P11 logi imamo vrsto spominov iz d®t voiv borbe iz osvoboditve, člaflrt o 25 letih Reke, članek o obn° _ Reke, članek o urbanističnem n®' črto in o zgradnji Reke, članek reštkem pristanišču, članek o d®- ■is*3' sedanjem razvoju reškega pr15"! nišča in o prometu skozi pristal” .. šče, nadalje je prikazano novo *T tališče z vsemi ustreznimi poda*” V tej številki je govor tudi ort ška ladjedelnici o reški čistilo’ nafte, o cestah, ki povezujejo R ko z ostalim svetom in o na<^fL za novo cesto med Reko » stom in Reko in Zagrebom V Dalmaciji je vedno več hotelov in gostišč. Na sliki cela kopica novih hotelov, ki so Jih zgradili v Budvi. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povečali boste svojo dejavnost in borbenost. Prijatelji vam bodo v veliko uteho. BIK (od 21.4. do 20.5.) V nekem splošnem programu določite tudi vse podrobnosti. Otresite se iluzij glede čustvene zadeve. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne podcenjujte nasvetov bolj izkušenih sodelavcev. Odpravljene bodo vse družinske razprtije. RAK (od 22.6. do 22.7.) Če dvomite v uspeh, nikar ne zapustite svojih običajnih metod. Izboljšani odnosi s sosedi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte natančneje seznaniti se z najbolj perečimi vprašanji. Neki načrt je uresničljiv. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne boste še dosegli uspeha, vendar ne izgubite poguma. Najlaže je izgubiti prijatelja zaradi ljubosumnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zelo dobičkonosen dan. Ogibajte se osebam, ki ne kažejo globljih čustev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaši načrti bodo utrpeli dokajšnjo zakasnitev. Ne postavljajte se po robu splošnemu družinskemu mnenju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neka oseba utegne postati vaš dober sodelavec. Ne odrecite svoje udeležbe na nekem sprejemu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo primeren trenutek za vse vaše dejavnosti. Neko pismo bo zbudilo v vas nepotrebno zaskrbljenost. VODNA'R (od 21.1. do 19.2.) Sklenitev dobrega posla je povezana z nekim potovanjem. Seznanili se boste s pomembno osebnostjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne imejte pretesnih stikov z osebo, ki je ne poznate. Uspeh drage osebe bo obenem tudi vaš uspeh. 1944 sem se zavedel, kaj se pravzaprav dogaja v Rižarni. Žirtve so pobijali v garaži, ki je bila zelo velika. Vrata v garaži, ki so vodila v krematoriji, so zamaskirali s pohištvom. Nekega dne so v Rižarno pripeljali poln tovornjak mrtvih vojakov: videli smo čevlje, ker so bila trupla pokrita s pregrinjalom. Ko so tovornjak prijali v garažo, smo morali jetniki prinesti polena, ki smo jih prej pripravili. Mislim, da so bali mrtveci nemški vojaki. Bili smo preblizu, da bi se ne zavedali, kaj se dogaja, vendar nikoli nismo izvedeli, kako pobijajo svoje žrtve. Drugega dne je bila obleka žrtev v skladišču, redkokdaj pa so se na njej poznali madeži krvi. Ukrajince in Mongole«, ki bi morali usmrtiti žrtve, so esesovd popoldne opili, da bi teli zvečer »pri moči*. Včasih se je temu popivanju pridružil tiudii kak nemški vojak. Neke noči so itz celice odpeljali pet oseb, ki se niso več vrnile, drugič pa so esesovd v Rižarno pripeljali dva avtobusa ljudi, ki so jih verjetno pobrali v vaseh med »očiščevalno akcijo*, čez noč so vsi izginili, potem ko so jih es-esovd nagnali v prostor brez oken, ka so ga imenovali celico smrti. Zdi se mi, da so bili talci.* Marija Richtmann z Reke, ki so jo zaprli z možem in petimi člani družine, se spominja tragičnega dogodka, ko so esesovd pri-rriiali v Rižarno kakih 100 ihaH- PETEK, 1. MAJA 1970 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Promenadni koncert; 9.00 Po- klici v slov. pesmi: 9.30 Glasba za praznično jutro; 10.30 Orkester Glasbene matice; 11.10 Pesmi in plesi; 11.40 Melodični orkestri; 12.10 Pravni položaj ženske v Italiji; 13.30 Glasba po željah; 11.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Levi-Quartucci: »Intervju v poletju* (drama); 16.20 Operetna glasba; 16.45 Plesna čajanka; 17.20 Program za mladino; 18.15 Orkester; 18.30 Malipierove skladbe; 18.45 Motivi; 19.45 Melodije; 20.00 Šport; 20.45 Operna glasba; 21.45 Jazz. KOPER III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11-1® Čajkovski: »Sneguljčica*; 12-20 Clementi in Verdi; 13.45 «1 solist’ FILODIFUZIJA SOBOTA, 2. MAJA 1970 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletne skladbe; 10.10 Bachov koncert; 10.20 Boccherini in Cam b;cii; 11.00 Respighi ir, Stravinski; 12.20 Rossinijev »D turco in Ita-lia»; 14.20 Brahmsove variacije; 15.30 Simf. glasba: Roussel in Stravinski. TRST A veneti*; 14.45 Mucci-Refice: «Mar gheriia da Cortona*; 17.10 Nem. ščina; 18.30 Lahka glasba; 19-1® Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.* SLOVENIJA 7.30, 8.00, 12.30, 15.00, 19 15, 22.30 Poročila; 7,00 Jutranja glasba; 8.10 Primorska poje; 9.00 Železničarji ob 1. maju; 9.15 Pesmi borbe in dela; 10.00 čestitke delovnih kolektivov; 10.30 Milva poje pesmi iz odporništva; 10.45 Or-Kestri RTV; 11.00 Celentanov klan; tl.15 Prisluhnimo jim; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Pesmi borbe in dela; 14.30 in 15.15 Čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Puhar; 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisana glasba. nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Modugnom; 13.30 Strnjena komedija; 14.M Popoldanski program; 16.00 Knjižne novosti; 16.20 Program za mladino; 18.00 Ljudje in dogodki; 19.30 Luna park; 20.50 Folklora v salonu; 21.15 Simf. koncert; 22.45 Sedemdeset let I. Siloneja. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.35 Pet vrtnic za Mil-vo; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.40 Kolesa in motorji; 17.05 Glasba in šport; 18.15 Glasbeni aperitiv; 20.10 Program s Pisu-jem; 21.15 Knjižne novosti; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 A. N a vero v: Taškent, kruha bogato mesto; 8.40 Orkestralna glas ba; 9.05 Zvoki v prvomajskem jutru; 10.05 Naši najmlajši o pomladi; 10.30 Zvone Kržišnik: «0-svobojano delo*; 11.20 S pesmijo čez senčne poljane; 12.10 čestitke za praznik; 13.30 Praznujemo 1. maj; 14.05 »Naj bo vesel in srečen 1. maj*; 15.30 »Rdeči mak v ravnici*; 16.00 Simf. orkester; 17.05 Naši vokalni ansambli: 17.30 R. čolakovič. Hiša žalosti; 18.30 Najdepše skladbe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel D. ško-berneta; 20 00 »S poti po naši domovini*; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni akordi. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetne melodije; 16 30 Pregelj: Otroci sonca; 16.50 Orkestri in zbori; 17.30 Pro gram za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Trio Bordon; 19.10 Prosvetno društvo Prosek-Kon.ovel; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.50 Cortese: »Sledovi pudra na čevljih*; 21.30 Plesna glasba. TRST Koncertne skladbe: 9.30 Od g®1-’ 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.10 Klavirski duo; 16.25 Domači avtorji. KOPER ITAL. TELEVIZIJA Izročitev priznanj delovnim ljudem; 12.30 Protagonisti; Freud; 13.00 Poljudna znanost; 13.30 Dnevnik; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Godba na pihala: 19.35 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Sambe in drugi plesi; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke; 18.25 Scar-nicci-Tarabusi: »H cenerentolo*; 21.00 Dnevnik; 21.15 I. Calvino: »Marcovaldo*; 22.20 Prigoda poštnega letala; 22.55 O Siloneju-. JUG. TELEVIZIJA 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.30 Straussove skladbe; 11.45 Sodobna ital. glasba; 13.00 Boccherinijev Kvartet, opus 64; 14.10 Na sporedu je Bach; 14.30 Portret avtorja: Ei-nen; 17.45 Jazz; 18.00 Ital. sek-stet; 18.30 Lahka glasba; 19.16 Beethovnovi kvarteti; 20.15 Urbanistika v svetu strojev; 21.30 Operetni program; 22 20 Revija revij. 17.45, 20.00, 23.25 Poročila; 10.05 Praznična čestitka; 10.10 Kmetje — pesniki, recital; 10.40 Skupina »Tine Rožanc*: 11.10 Disneyev svet — film; 13.20 Prvenstvo Jugoslavije v boksu; 14.30 Košarkarski turnir Lokomotive in prenos speedwaya iz Crikvenice; 17.50 David Copperfield; 18.15 Rojeni v maju; 18.50 Portret Miroslava čangaloviča; 19.50 Cikcak; 20.40 S tokom sonca — film; 22.10 Malo jaz, malo ti — quiz. 7.30, 12.30, 15.00, 19.15, 22 30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Iz operetnega sveta; 10.00 Pevci in ansambli; 10.30 Poje E. Humperdinck; 10.35 Plošče Record: 11.00 Plošče Durium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Iz studia 04; 14.30 Zapojmo in zaigrajmo; 15.15 Primorska poje; 15.45 Primorska in njeni ljudje; 16 00 Prenos RL; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Preizkušajo se dilentonti; 14.09 Program z Modugnom; 15.35 Znanstvena oddaja; 10.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 19.00 Srečanje Rim-London; 19.30 Luna park; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Radijska priredba; 22 00 Sto let ital. industrije: hidrocentrale; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. H- program 7.30, 8.30, 13.30, J9.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Ubrane pesmi; 9.40 S Im jena komedija; 10.15, 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Program z Vil-laggiom: 14.05 Juke box; 15.18 Nove knjige; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 M. Moretti: Lo scalda-anima; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora; 23.05 Lahka glasba. ke do baroka; 9 45 Sodobna i-a; glasba; 10.20 Vzporedna glasba-12.20 Dallapiccola, Dve etudi. 12.3° Simf. glasba; 15.30 Operetna ,n lahka glasba. SLOVENIJA 6.05, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila! 6.50 Danes za vas; 8.05 Z dobi'0 voljo v sončen dan; 9.05 Glasba 0 pomladi; 9.35 Domače viže, do-mači godci; 10.05 V ritmu z ml®' dimi; 10.30 K. Puharič: Gigant n® Donavi; 11.20 »Pomlad, pomlad*-12.10 Čestitke za prazni.:; 13.30 E-Petrin: Tudi naši na tujem praznujejo; 13.50 Glasbena medigra-14.05 «Potovanje brez kompasa*- 16.00 »čisto majhen slovar ljube*' ni»; 16.40 Strauss z velikimi °®! kestri; 17.05 Ples ob petih; 18-jjjj Mladinske delovne akcije; 18-®a Pianistka D. Tomšič-Srebotnjak® va; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19-*, Ansambel Rudija Bardorferja- 20.00 C. Kosmač B. Trekman; P?’ mladni dan; 21.00 S tekmovanj® Coup d’Europe; 22.15 Oddaja z® izseljence; 23.05 S pesmijo v P0” vi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Sola; 12 30 Znanstvena tologija: 13.00 Komični filmi; 13-®" | Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole* 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17-® Program za mladino; 18.45 Prot®' gonisti: Disraeli; 19.Tj Sedem d®1 v parlamentu; 19.35 Nabožna <**’ daja: 19.50 šport in kronike; 20.3" Dnevnik; 21.00 Glasbena prired1-tev «Doppia coppia*: 22.15 Dog°" dele, r.aknj in kako?; 23.00 Dnev pik. II KANAL 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik* 21.15 Aktualnosti, 21.50 Thacke. ray: »La fiera della vanita*; 23.1” Teden dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.10 Poročila 1010 Juf(i fiati val gasilskih orkestrov: 10-’u Pozdrav maju — dekliški zbor ® Šabca; 11.00 V. Trojan: Vrtiljaki 12.00 Mm-nnrclfp vrnrrrUiif,- 15.0® 12.00 Mornarske vragolije; Prvenstvo Jugoslavije v boksU; 10.00 Otvoritev letališča na Krk11, 18.00 Obzornik; 18.05 P. Voranc* Prvi maj — mlad. oddaja; 18*7 J. Bevc: Lučka; 18.50 AnsambfJ L. Slaka; 19.20 Izgradnja oblast®; 19.45 Cikcak; 20.35 TV rnagaz®^ 21.40 Rezervirano za risanke; 22-0” Geminus — film; 22.50 TV kažip°t- U V todal ključ Pi, k "jem Prve delov Sfer odboi "aj irušt Šport loorc Sfer, "®jm "®j "ost "kač nil Prej ki st r«Bi; ®e os Ti "enci Po ki driat števil dojko more, do st, Pia j (Bre{ "ec, , "je, Ha* »devil hnj. "sem *eVlu teraj bi h Posre Pomo P*ebr testo di b, "omi: N>1, d° m ‘ahko "redi ‘ožje Ka- dtešt Na »praj terje torišč topfsi J! h bllO; te in delov "km,, dre mlad ,(ai>o ""ste dolj Jošin •Port ?dfn< to la Cej r teli | «d„ Ski tein* *em »“j, d® j J1 * darle tof te-: *me Pr V( »tl Ve ti« Iti oi Je tol % ie to 1 osvo-, Re-svo--oste-i Kr- IX3V0 Ob Reko ki bo d ga tele- ;rar»a em { iraiib, a-vne: bedo iviani' stolp- OVflOl renco >b tipnega Krku, ia bo ah u- bodo !i i« yi. da do *a ibileiu >b lD- skup ia ka; tisoč m ^ ase-da' gcNČ slcu^ bo* jvsnj* to & osvbio ja 0 do-ml3' t na ad»i 0 E- ,raz- gra: sa»i ibez- or- 18.00 18.25 ako- 19.15 rja: po- nuj8 za iwr NA POBUDO ODBORA SSI Ustanovitev meddruštvenih komisij za posamezne športne panoge K skladu z napotki, ki si jih je odbor SŠI že kmalu po za-jucfcu u športnih iger, in s skle-** jih je sprejel na svojem zad- "jem sestanku, bo odbor podvzel ? ®e korake za izboljšanje pogojev , ‘Manja slovenskih športnih dru-er v Italiji. Na zadnjem sestanku toč ie kilo namreč sklenjeno, prišlo do formiranja med-/apoenih komisij za posamezne panoge, ki naj bi ne le ^minirale delovanje naših dru-_e?’ ampak tudi reševale vsa naj-luejša vprašanja, poleg tega pa 5 bi skušala tudi proučiti mož-,st pomoči našim športnim oraa-™2aeijom. Odbor SŠI je zato skle-j- Predlagati društvom, da bi naj-^.el ustanovila komisiji za športa, r *!“ med našo manjšino najbolj j?*®1*®. t.j. za odbojko in nogomet, sne je bi polagoma prišle na vrsto ostale panoge. panogi sta prt zamejskih Slo-J*ei/i zdaleka pred ostalimi, tako ? kakovosti, kakor tudi po številu šbiev’ ki se z njima ukvarjajo, boit ek’p ln tekmovalcev. Z od-Ko se ufcuorja namreč kar 14 btsteu (Breg. Zarja, Gaja, Pri-j ec, P dlet, Bor, Sokol, Kras, Mia-st, Juventina, Velox. Dom, Olym-/p ,n Brda), z nogometom pa 11 2e0. Union, Zarja. Gaja, Primo- Mladost in Juventina). TPr n .cdu.1 ju., uuji*. *• ■ - nje' Vesna Devin, Sovod- kwiUrn®V0 ie- da se ob tolikšnem }lu društev pojavlja vrsta vpra-l' °d katerih so mnoga skupna jj .!u društev pojavlja vrsta vpra l’?em katerih so mnoga s ken dru9a Pa so zopet lastna vsa-tiiir s P?sebej. Marsikatero od teh 5j asonj, ki so često nelahka, pa kosr j društva z medsebojnim ton-°vaniem, posvetovanjem in Preh°C}0 z tahkoto rešila in tako cpsi TeclIa težave, ki se zde sicer bi Lneprem°stljive. Dr prav to n°i bom-!.a m'°0a teh meddruštvenih Svoprijele naj bi se s to b0 'ematiko. Vsega sicer takoj ne |aij^0n°če rešiti. Toda marsikaj bi kredi ^e stekle.' Ureri r*6 z medsebojnim dogovorom laži tak°. da bi stvari marsikje 6h,s! nai bi obravnavale te med-mvene komisije? Cedimo samo nekaj najbolj vprašanj: zelo težko je Santo vaditeljskega kadra,, tre-ia J-^.zlasti za mladinska moštva; tjJ: je malo (zlasti telovadnic za i» vadbo, tudi za nogometaše) „..Wcaj bi potrebovali bolj koor- jek ?n° delo; organizirane med-b\ijne Pomoči z igralci doslej ni k ^sikje bi lahko dosegli več-ieCpehe s specializacijo svojega Wc«oan;*a ^n‘ pr- to društvo naj se dve ?• s članskim nogometom za ittlnj-,.tr* vasi, sosednje pa z ^ykim, za iste kraje); s se-krsto ,.nekakšne reprezentančne boli u , lohko nastopali tudi na milostnih turnirjih in nudili hort Padalcem možnost večjega Han9 a užitka kot doslej; viri debi lnhi.ponoči niso dovolj proučeni Cei n x k* staknili verjetno še pretili Tjprm°či. ie bi to delo zasta-i)(j °Mj strokovno ter sistematično, Pdne posvetovalni odbor bi morali pot do zveznega sveta, kater^jj bodo morali postavljati zahteve razjasnjevati in utemeljevati n trebe. Na popoldanskem zasedanjih nastopili razni govorniki, ki P? dravili navzoče v imenu raznih*.; dikatov italijanskih in nekaj® švicarskih. Prišlo je tudi do Pfet! ostre kritike italijanske vlade- ^ ni ukrepala z zadostno hitrostjo* jo je zahteval položaj izselj#8, po zakonu švicarskega zve#8 sveta. u Poročila, ki so jih podajali P® stavniki posameznih organizacij' . se v bistvu le malenkostno r*5 kovala med seboj. Sicer se je fr govornik ustavljal še posebej, problemih, ki zadevajo dok?? kategorijo, vendar so bistveni blemi skupni. Predstavnik stal® odbora iz Basla je poudaril obveščevania. Samo s nravočas® * obveščevanja. Samo s pravi obveščanjem o vseh novih ul in premikih, se bodo lahlm — Ijenci zoperstavili pritisku, hi i skušajo sedaj izvajati in ki b®» otežkočil njihov položaj. Odp)a'^ bi morali birokratizem, ki in včasih celo nepopravljivo možne rešitve. Predsednik pripravljalnega ra je v odmoru prebral brz1'?' povabljencev, ki niso mogli biu * ___21 rr■ ___A ? vzoči na shodu. Zvezni urad #2 lo (ki odgovarja italijanskem11?; nistrstvu za delo) je opravičil jo odsotnost, češ da je 101'U ta 5 V privaten in da uradno švi#?, oblasti ne morejo biti na®*!? Mnogi italijanski parlamen' slaniki in predstavniki so solidarnostne brzojavke, med K je bil tudi minister Donat Ca,j3 komisija krajino, ki blemih, ki Zvečer je v istem hotelu zas^ za Furlanijo in se je ustavila pfl.ro so lastni tej dežed-hj zaključku te komisije, pri ^ so imeli glavno vlogo tudi ci Beneške Slovenije, bomo Pp čali kasneje, ko bomo objavil1, Jal zaključke drugih delovnih ko^U ki so si že med shodom raZ reji in pričele z delom, ki ga bod1 rale opraviti do prihodnjega iH,ri II111111111111111 ■ 111 ■ 11111111 ■ 1111111111 * 11111 f IH H**' 'V I Slovenski obrtniki (Nadaljevanje s 4. stran0, obstoječega obrtniškega zdru nezadovoljstvo obrtnikov do*R vrhunec. Obrtniki si želijo nov° spodarsko in sociaIno-politič110^ smeritev, ki naj sloni na dernrire tičnih, in za nas Slovence pose° na enakopravnih načelih. m Naravno je, da ima nastop ± venskih obrtnikov z lastno sl« * sko volilno listo Slovenskega . spodarskega združenja posebeb F, men. Pomen, ki zajema tud) f spodarsko prob'ematiko, ki ^ stvarja nenehno razlaščevanjc ^ še zem]je, in problematiko o nju novih smeri v obrtniških d nosiiii. !War^0J?etriff ~ predsednik Društva izseljencev Beneške iz rverdona med govorom, ki ga je imel na shodu in Id J* priznanje navzočih CIRIL ZUPANC Narodni heroj Anton Velušček - Matevž Zaslužnemu sinu Goriške, aktivistu in borcu, ki je deloval tudi v Trstu, bodo danes odkrili v Novi Gorici spomenik Narodni heroj Anton Velušček-Ma-tevž. Slika iz ilegalnega življenja v Gorici. »...Bi! je tak fant. da bi gore premikal. Nikdar se ni klicu svobode Umikali ...s Danes dopoldne bodo v Novi Gorici v Erjavčevi ulici odkrili go-riškemu rojaku aktivistu in borcu Antonu Veluščku — Matevžu dostojen spomenik. Pred upravno stavbo Soških elektrarn v skrbno urejeni zelenici sredi večno zelenega grmičevja in pod nežno zelenečimi cedrami se bo poslej belil eleganten spomenik iz belega istrskega marmorja, kjer bo pod Matevževim oprsjem vklesano: Narodni heroj Anton Velušček — Matevž 1912 — 1944 Organizator NOB in ljudske oblasti na Primorskem Z odkritjem tega spomenika, za katerega so kovinarji v podjetju za p pravilo vozov in strojev iz Nove Gorice prispevali 10.000 N din, želijo Novogoričani kar najlepše praznovati 25-letnico osvoboditve in praznik dela. Anton Velušček je bil rojen 17. januarja 1912. v Ločniku pri Gorici. Po poklicu je bil avtomehanik. Emi-griral je najprej v Francijo in potem v Jugoslavijo. Član KPJ je postal leta 1936 v Mariboru, kjer je že leta 1938 postal tudi član mestnega komiteja KPJ. Proti koncu tega leta je bil izgnan iz države. Partijski tovariši v Ljubljani so mu pomagali preiti v ilegalo in kot ..ilegalec je delal v Ljubljani in v Zagrebu. Je eden prvih in glavnih organizatorjev NOB na Primorskem, kjer je bil član pokrajinskih vodstev KPS, OF in NOO. Dne 5. novembra 1944. je bil aretiran v Trstu. V zaporih kvesture in gestapa je vztrajno molčal. Tu so ga zverinsko mučili in domnevno že decembra 1944. ubili ter sežgali v krematoriju v Rižarni pod Skednjem. Za narodnega heroja je bil imenovan 4. julija 1953. Trda socialna šola Veluščkov rod izhaja z Idrijskega, in sicer iz Zapotoka pri Ligu. Tu je bil doma oče Miha, ki se je priženil v Ločnik na imetje svoje žene Rozalije Markočič, katere starši so bili Brici. Miha in Rozalija sta imela v Ločniku lepo stanovanje in trgovino trikotaže v lastni hiši, poleg tega pa še petstanovanjsko hišo ki sta jo oddajala v najem. V blaginji se jima je rodil prvi sin Anton - Nino. V letih prve svetovne vojne so se morali začasno u-makniti in tedaj so bili * ta 1918 je bilo treba začeti znova. Poslopja in lokal so kmalu obnovili in trgovina je spet prinašala kar lepe dohodle' Leto 1920.in 1924 sta se Veluščkovim rodiU hčerki in leta 1930 še najmlajši sin. Tedaj pa je že neusmiljeno pritiskal fašistični režim. Ker Veluščkovi niso bili vpisani v stranko, saj ponosni oče Miha ni hotel postati cmuh, jih je raznarodovalni in roparski vijak režima trdo pestil. V prvem desetletju fašističnega režima je tedaj v Julijski krajini pod fašističnimi na črtnimi uničevalnimi metodami obubožalo in propadlo več tisoč do bro situiranih slovenskih družin in to prav v vseh večjih središčih dežele. Prav tako se je zgodilo tuci z Veluščkovo družino, že leta 1928 so bili ob vse. V Ločniku ni bilo niti kvadratnega metra, ki bi bil še njihov. Morali so se preseliti v Go rico, najeti skromno stanovanje m ponosni trgovec Miha se je odslej mogel preživljati le še s krošnjar-stvom. Še danes je med ljudmi ohranjeno nekaj njegovih verzov, s katerimi je po vaseh in na semnjih prodajal svoje blago. Tako je imel navado zapeti: e...Mali, le joči, joči se, da ti mama kupi orgltce!» Nino je bil star 16 let, ko so njegovi starši obubožali. Prav toliko je bil torej star, da se mu je to gorje vtisnilo neizbrisno v srce. io osnovni šoli se je izšolal za trgovca, saj je oče računal s tem, da bo njegov sin potreboval takšno znanje. Ker pa tu ni bilo kruha zanj, se je pri avtoprevozniškem podjetju »Ribi« izučil za mehanika. 18 ali 19 let star je z bratrancem, ki je bil 3 leta starejši, prvič odšel po svetu. Mahnila sta v Francijo, kjer sto se. več lačna kot sita, prebijala skozi življenje. Ko mu je bilo 21 let. ga je Francija vrnila Italiji. Najprej je moral odsedeti 4 mesece ker je brez dokumentov odšel iz države, potem pa je še odslužil vojaški rok v Toskani. Leta 1934 mu je bilo loar težko obstati v Gorici. Tu in tam se je občasno kaj zaposlil, je pa tudi očetu pomagaj krošnjariti po deželi. V začetku leta 1935 se je Itor lija odločila za napad na Etiopijo v Afriki. Mobilizirala so letnike 1911, 1912 in 1913, letnik 1914 pa je tisto leto že itak služil redni vojaški rok. Naš Nino ni čakal te mobilizacije. Tedaj je iz Slovenskega primorja in Istre pribežalo v Jugoslavijo okrog 5000 ((abesinskih emigrantov)). Med temi je bil tudi Anton Velušček. Kot mehanik se je kmalu zaposlil v tekstilni tovarni «Zelenka« v Mariboru. V prostorih emigrant-skega prosvetnega društva ((Nanos« v Mariboru se je redno sestajal s svojimi rojaki. Tu se je kaj kmalu tudi vključil v napredno delavsko gibanje. 2e leta 1936 je postal član KPJ. Ko se je 1. septembra tistega leta začela tudi v Mariboru splošna stavka tekstilnih delavcev, je bil Anton Velušček član stavkovnega odbora. V tistih letih (1936-1937) je v napredno gibanje prav on pritegnil med drugimi tudi dva primorska rojaka, in to: Ivana Mozetiča in Branka Babiča. Leta 1936 se je v Mariboru spoznal z mladim tržaškim študentom Pinkom Tomažičem. Zaradi vsestranske borbene razredne dejavnosti je leta 1938 postal član mestnega komiteja KPJ Maribor. Tedaj, leta 1938 je bil v Jugoslaviji za notranjega ministra dr. Anton Korošec. Kolikor so prijeli članov ilegalne KPJ, so jih obtožili protirežimskega delovanja, jih zaprli in postavili pred sodišče za zaščito države, ki je sodilo komuniste. Primorske in istrske emigrante pa so, kot tuje državljane, izganjali. Tedaj je v Mariboru več Primorcev dobilo odlok o izgonu iz države in med temi je bil tudi Anton Velušček. Proti koncu leta 1938 je prišel v Ljubljano, kjer so mu partijski tovariši pomagali, da je prešel v ilegalo. Leta 1939 je bil v Ljubljani, leta 1940 in v začetku leta 1941 pa je bil v Zagre- > fes ' I , ji šič je bil tedaj organizacijski se-1 tevž sploh mogel priti na vrata letak z naslovom »Delavske množi- kretaT CK KPS. Zbiral je sposobne organizatorje, da bi jih poslal na (telo v Slovensko primorje. Prva organizatorja narodnoosvobodil- ce Trsta in okolice!« Letak je bil dvojezičen. Za obletnico padca fašizma konec julija je isti odbor po- stamovanja. Takoj je razumel položaj. Vrata je naglo zaprl in iz-gindl, od koder je bil prišel, škva-dristi v stanovanju so sedaj lahko nega gibanja v Slovenskem pri-1 samo še ugotovili, kako je Ve-morju sta bila Oskar Kovačič in I luščkova sestro zbegana In da se Anton Velušček. Oskar Kovačič, ki pri tej hiši vrata sama odpirajo je bil doma iz Mosta na Soči (Sv. j in zapirajo. Na vhodu z ulice je Lucija), je bil tedaj član CK KPS j nastal prepir. V bližini Veluščke-in vojne komisije. Poslan je bil : vega stanovanja je tisto noč ne-v Trst, hkrati pa imenovan za za- kemu kmetu svinja skotila lepe ; izkušnjami, ki si jih je svoj čas pri časnega sekretarja pokrajinskega pujske. Ves vesel je mož povabil I dobil v Mariboru in celo z nekate- komiteja KPS za Slovensko pri- sosede na ogled mladičev in po- j rimi sodelavci iz tistih časov. V Tr- morje. Začasni sekretar je bil za- 1 stregel s pijačo, škvadrista pri radi tega, ker je bilo ta forum vhodu sta trik radovedna, kaj se treba šele formirati. Član tega po-;v bližini dogaja, pa sta še sama krajinskega vodstva je bil tedaj . stopila tja in občudovala lepe mla-Anton Velušček, ki je odšel na de-1 de pujske. Prav tedaj pa je prine-lo v Gorico. Svojo nalogo je od-1 sk> -n odneslo ilegalca Matevža, lično opravil. Ko je Italija tako,ki je bil tedaj zadnjič v življenju uspešno premagala Jugoslavijo, je v tem stanovanju, velikodušno objavila amnestijo za i Po tem dogodku je vedel, koliko vse primorske in istrske rojake,! ie ura- Zadrževal se je sicer še ki so v prejšnjih letih emigrirali v Gorici, saj je imel tu precej lju-v Jugoslavijo. To amnestijo je u- ,di, ki so z njim sodelovali. Vse porabil tudi naš Velušček. V Gori-1 več- P» se je poslej zadrževal na ci se je prijavil oblastem in se za : pokrajinskem vodstvu na terenu na stalno nastanil pri svojih starših.! Sanjški planoti in v Vipavski do-Takoj je začel z deiom. Kovačič ^®i. in Velušček sta nekaj naslovov do- GABRIJELČIČ^ ALOJZ - SLAVKO Osvoboditev Trstenika Svetilnika in Grete Pri akciji za napad na utrdbo pri Svetilniku so padli trije tovariši, ki so jim na Greti postavili spomenik Po kapitulaciji Italije leta 1943 ganje Svetilnika. Ko je bil Sve-je bil za Rojan-Greto in Trstenlk tilnik obkoljen, sta odšla v trdnjavo tov. Miha in še en tovariš novno razmnožil dvojezični letak z , ustanovljen prvi bataljon. Organi-naslovom »Delavci, obrtniki, kmetje . odbor se je sestajal en- tržaškega okrožja!«. 25. julija je bi- krat tu, drugič tam, da je bila s la tedaj v Trstu organizirana pol urna stavka tržaških delavcev. Za to veliko akcijo je stal Matevž, ki je vse to organiziral, delno tudi z tem zajamčena tajnost In varnost članov. Odbor je dobil načrt mesta in okolice, v katerem je bilo treba v šifrah skicirati sovražnikove postojanke, skladišča in vse druge stu je Ma" tedaj izvršena vdika na- ^je^SjSkT sTte boj, delavce k sabotažam, poštene i U“C1: ___. Italijane, naj zapuste okupatorske) .,Leta.(1??4JseJ* 'satelitske organizacije in naj vsto-1 “J Arabec, ki je Janovi! pajo v partizane. Avgusta je izšla Pnr0 llegafno dovensko šolo na v Trstu 2. številka I. letnika čašo-1 Greti Pouk, povečani pevske vaje, piša Delavska enotnost - Unita I & omama po raznih steno-operaia. Ta časopis je izhajal do! vanjih. Po izgubi glavnega organn-konca vojne, in to v prvem letniku zatoUa gibanja tov. oma (1944) 6 številk, v drugem letniku , mandanta tov. Matjašiča, kije bil (1945) pa do maja 1945 še 3 števil-.> ustreljen pri torkovi jamskem poke. Oktobra je bilo v Trstu formi- i kopališču, je bal izvoljen nov od- ranih že okoli 70 odborov Delavske *** 50 vodili tov. Bortoluzzi kot komandant, Vrh kot politični komisar, Franc Segulin-Boro, sekretar komiteja KPS Trst, aretiran skupaj z Matevžem 5. nov. 1944. Domnevno ustreljen v Trstu 20. I. 1945. bu. Ves ta čas je delal neposredno pod vodstvom partijskih organizacij. V Ljubljani je ta čas veliko delal v okviru delavskega društva Vzajemnost, v Zagrebu pa je leta 1940 v tehničnem ln organizacijskem delu sodeloval pri številnih važnih zborovanjih in posvetih, ki jih Je tedaj tu organiziral CK KPJ. Odgovorni nalogi Antona Veluščka, ki se je kot ilegalec menda že imenoval Matevž (priimka nisem zvedel), je razpad Jugoslavije aprila 1941 zatekel Zagrebu. 2e aprila ali maja je dobil posebno važno in delikatno nalogo. Maroa 1941 je iz Sovjetske zveze prišel v Zagreb tovariš Rigol-leto Martini-Quarto. Bil je na poti v Italijo, kjer naj bi prevzel vodilno mesto v CK KPI. Od Zagreba ga je spremljal Anton Velušček, kateremu je bila zaupana naloga, naj tovariša Quarta spremlja na Primorsko. V bližini Novega mesta so tovariša Martini j a-Quarta i-talij anske okupacijske oblasti are-tirale. Takoj so ga zaprli in Je-1 neke,te ^ bila že v Ljubljani. V glavnem sta si pa pomagala sama, ko sta se nekoliko ogledala po terenu. Zelo dragocena zveza jima je bila tovarišica Danica, sestra Pinka Tomažiča. Ta je Oskarju Kovačiču veliko pomagala, da je mogel tu zasnovati prve javke in celice. Matevžu je tudi prav Danica (poročena Vuk) pomagala najti nekaj zaupnih ljudi v Gorici, Mirnu in Ri-henberku (sedaj Branik), s katerimi je potem Matevž uspešno so-deloval. Aretacij'a in zaseda Do spomladi 1942 se je mreža odborov OP že tako raztegnila po vseh večjih in tudi manjših naseljih Primorske, da je bilo treba preiti na višjo obliko vodenja in usklajevanja političnega dela. V ta namen je Matevž sklical posvet zastopnikov rajonskih odborov OF. To posvetovanje je bilo na veldiko-nočni ponedeljek 6. aprila na Sveti gori. Datum in kraj sta bila posrečeno izbrana. Bila je navada, da so ljudje tega dne v večjem številu šJd na Sveto goro kot na nekakšen prvi pomladni izlet. Za. radi tega je bilo v množici takih romarjev-izletnikovnajlaže skriti večje število posebnih izletnikov. Posvetovanja so se udeležili zastopniki OF s Kobariškega, Tolminske ga, z Idrijskega, s Kanalskega, z Vipavskega in s kraškega območja, pa tudi iz Gorice in Goriških Brd. Matevž, ki je posvetovanje pripravil in sklical, pa se ga ni mogel udeležiti. 4. aprila zvečer, ko Je Matevž doma čakal na večerjo, sta prišla ponj dva škvadrista in ga odpeljala. Ni bilo časa niti toliko, da bi povečerjal. Na kvesturi so ga tedaj pridržali kakih 10—14 dni. Ker so ugotovili, da je z njegovo zaposlitvijo, saj je bil delavec — opekar v podgorski opekami, vse v redu, so ga spustili. Na vsak način je bil to za Matevža velik uspeh. Ce pomislimo, da je Matevž intenzivno delal v Gorici in po vsej širši okolici že vse od junija 1941 dalje in da je bil še vedno nekompromitiran, je to resnično velik uspeh, ki dokazuje Matevževo spretnost in sposobnost. Seveda Je sedaj po srečnem letaku delal še bolj previdno V začetku avgusta 1942 so Veluščkovi dobili poseben obisk. Matevž je imel srečo, ker ga tisto u-ro ni bilo doma. Prišla je večja skupina škvadristov in zasedli so stanovanje. Matevževim staršem, sestrama in bratu so kar naravnost povedali, da sedaj že povsem točno vedo, kaj in kdo je njihov sin Antonio Velussi. Štirje šjcva-drtstl so se namestili v stanovanju, dva sta stražila na vhodu a ulioe, dva pa sto se sprehajala pred cerkvijo sv. Roka. Ta/fco so čakali v zasedi dva meseca! In je prineslo Matevža. Delo v Trstu ter pozvala Nemce, naj se predajo, ker da so Rusi vse naokrog, Nemci so se predali. Dragega maja so Nemci še vedno obstreljevali z morja Svetilnik, kjer smo, potem ko smo pozaprli Nemce v klet, izobesili slovensko zastavo. Se isto popoldne smo čez grižo Kontovela zagledali nekaj vojakov. Ker smo mislili, da so Nemci, smo po strehi utrdbe razpostavili več strojnic in poslali kurirja s kolesom, da bi ugotovil, kdo so ti vojaki. Kurir se je kmalu vrnil in vzklikal: ((Partizani! Partizani!« To so bili prvi parti- Ob razpadu Italije so pokrajinska vodstva bila v Podragi v zgornji Vipavski dolini. S širjenjem in utrjevanjem ljudske oblasti, ki se je šele tedaj prav razživela, je bilo tedaj ogromno dela. Pokrajinska vodstva so se močno okrepila, prav tako pa tudi okrožna, okrajna in terenski odbori ter organizacije po vsej Primorski. Spomladi 1944. je bilo treba pripravljati in izvajati prve volitve v narodnoosvobodilne odbore. Mobilizacija novih borcev za partizanske enote je bila tudi stalna naloga, ki jo je bilo treba uspešno izpolnjevati. Dela je bilo povsod vse polno. In prav tisto pomlad so Matevža kot člana pokrajinskega komiteja KPS poslali v Trst. Spet je prevzel najtežjo nalogo, tokrat zadnjič. Od maja do novembra 1944. je Matevž v Trstu ogromno naredil. Na območju od Tržiča do Milj je bilo formirano okrožje, ki je delovalo že pred Matevževim prihodom. Tržaško okrožje je pravzaprav že kar lepo razvil in organiziral sekretar tega okrožja Jaka Platiše — Franc. Ko pa je padel aprila 1943., je tudi politično in organizacijsko delo tu precej zamrlo. Po razpadu Italije je okrožje dobilo novih moči in delo se je vsestransko- razmahnilo. S prihodom tovariša Matevža pa to okiožje - doživi ■ fzreden delovni polet in doseže tudi' velike mobilizacijske in politične uspehe. Poglejmo na kratko, kaj vse je to čas v Trstu nastalo. 20. junija 1944. je v Trstu izšla prva številka časopisa Bratstvo — - Fratellanza, ki je glasilo slovenskih in italijanskih delavcev združenih v osvobo dilnem antifašističnem boju v Trstu. Ustanovljen je bil pokrajinski odbor Delavske enotnosti. Ta odbor je že junija izdal in po Trstu razširil kuhinji, ko se odpro vrata tn se pojavi brezskrbno razpoloženi Ma-tevž. Sestra se Je prestrašila in nezavestna padla na tla. V sosednji sobd so štirje škvadristi taroJdrali in prav čudno Je balo, kako Je Ma/ šeni lete 1942 je podlegel uničujo-1 MlajSa sestra je. nekaj delala v Mm življenjskim razmeram v ne- - ---- *“ kem zaporu v Italiji. Matevžu je tedaj uspelo, da se je Izognil aretaciji. Kmalu Je dobil novo odgovorno nalogo. Primorski rojak Tone Tom. •mm*** . n ' ' ■ 'i-. ■ ' 3SA.,RTK:! ' :Kd-n-- IV .vcdi-^U » 1 j, »*» . .V.VMi :-t#Y, £K’ ;> . • / . - ’ m i i:: enotnosti, v katerih je bilo organiziranih nad 5.000 delavcev ne glede na narodnost. Vsi odbori DE so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevalo priključitev Trsta k Jugoslaviji. Matevževa zasluga in vseh tistih aktivistov, ki so tedaj delali v Trstu, je tudi v tem, da so znali v narodnoosvobodilno gibanje pritegniti številne sloje italijanskega prebivalstva na Tržaškem. Aprila 1945. je bilo pod poveljstvom Komande mesto Trst, ki je tu delala od avgusta 1944. do osvoboditve, že 16 bataljonov, v katerih je bilo pripravljenih na oboroženo vstajo, ki so jo konec aprila tudi izvedli, nad 10.000 borcev! To je velik mobilizacijski uspeh, ki ga gre pripisati v veliki meri zrelemu in pravilnemu političnemu delu na tem območju. Politični sekretar tržaškega okrožja je bil tedaj prekaljeni borec in aktivist Franc Segulin — Boro. Kot organizacijski sekretar mu je uspeš- (Nadaljevanje na 8. strani) "i zani v Trsta. Ko smo jih sprejeli in se je prvi val navdušenja pole-gel, smo jih peljali na vrt vile Primc, kjer je bil zadnji nemški bunker. Dva partizana sta iz zaklona začela streljati v lino, tretji pa je bunker obšel in z bombami v roki prisilil tri Nemce, ki so bili v bunkerju, da so se predali. S tem se je zaključila osvoboditev Trstenika, Svetilnika in Grete in tudi dolga borba za osvoboditev Trsta. Spomenik trem padlim na Ko meščini srno postavili že 30. maja 1945. Leta 1958 pa smo ge morali obnoviti, ker so neznanci razbili ploščo, sam spomenik pa razdejali. Slavko kot referent vojnega štaba in tov. Stoka, ki je bil kot komandant mesta organizator celotnega gibanja. Najvažnejša akcija prvega bataljona, ki je bila tudi odločilnega pomena, je zavzetje trdnjave pri Svetilniku. Obroč okoli nemških postojank v mestu se je vedno bolj ožil. Vzdušje med Nemci je postajalo iz dneva v dan mučnejše, kljub temu pa so sami govorili le o zmagi, ki da je neizbežna. V mestu so se razširile govorice, da je CdUotti zbežal, da so fašisti ponovno izdali svoje zaveznike in da partizani korakajo proti mestu. Tržačani so pričakovali svobodo. Proti mesta je prodirala 4. armada. Borci so bili zaradi dolgih pohodov in borb že vsi izmučeni, zato je bilo treba z organiziranjem u-pora v mestu prihraniti ln olajšati delo prodirajoči partizanski vojski. Dne 30. aprila 1945 je bataljon dobil ukaz, da je treba za vsako ceno zavzeti postojanko, ki je bila na radijski postaji in v kateri je bilo mnogo orožja. Le-to je bataljonu tudi uspelo zavzeti in izobesili so na vrh spodnje antene rdečo zastavo v znak osvoboditve in zmage. _ . ____ . , Draga naloga je bila zavzeti močno utrdbo pri Svetilniku, .kjer je 'Lbilo oknu sto Nemcev. Zato sta dva tovariša bataljona, in sicer Just Bortolutti in Karel Rauber ter en član civilne policije M. F. prevzem nalogo ,da prenesejo potrebno orožje v hlev v bližini Svetilnika. Pri prenosu orožja pa so naleteli na dva Nemca, ki sta bija hitrejša dn jih pokosila. Člani civilne policije so aktivistom parna-Urška Zatler-Velušček, partizanka 1 gali razstreliti še tri bunkerje, kjer »Micka«. Slikana pred vo£h>. so aktivisti dobili orožje za oble- Spomenik trem aktivistom, ki so padli 30. aprila 1945 na Komeščinl (Greta), ko so prenašali orožje za napad na utrdbo pri Svetilniku. Svetilnik in utrdba poleg njega 4NDREJ PAGON - OGAREV Petindvajsetletnica osvoboditve slovenske obale Leta 1944 je bil ustanovljen mornariški odred, ki je organiziral lastno obveščevalno in mornariško službo ter izvedel vrsto drznih napadov na obalnem sektorju Slovenskega primorja in Istre »To je obala bodočnosti» I likem trgu. V hipu sem bil pri mor-1 otokih so še bile fašistične posto-I ju, ki je lahko valovalo. Stopil jarike s posadkami, ld še niso kasarn po nekaj stopnicah navzdol do pdtailaraie. Desant je bil izveden z gladine. Sklonil sem se in pomočil namenom, da za novoustanovljeno Spominjam se prihoda v Trst dne 2. maja 1945. Ni me zdržalo med štirimi zidavi velike palače na Velikem trgu tik morja. Dušil me je zatohli zirak v starodavni dvorani, polni pohištva rokoikojevske-ga sloga in lestencev visečih izpod izrezljanega stropa. Ves tisti okras mi je bii nekako tuj, nedomač. Preveč sem se bil kot partizan navadil na zeleni baldahin gozdov in na pdavo kupolo neba. Tam je bilo tako domače in prijetno, čeprav smo bili večkrat v sovražnikovem obroču. Zbežal sem tesnobi štirih sten. Preskakoval sem kar po dve stopnici hkrati in se znašel na Ve- fr« j pri Cdr*s Mi** j* t.1. ^ .*«?».- tor,. :«••* la rtaaoal . , iWi.y.*.i. i« *«'**• ** t 1 r*rt’ " V Ifcali U v > iraau .i* i .i •*«•»»>» it lit mi »»•raari&a atUoUa l»e««*»*»-* Vi ** » & jtf p.V.VU ptU m P . 'v.; »>:' i-?'- i * J>- %: jr aču i ■M- if ife*; u 0 AS roka v vodo. »Pozdravljeno, morje!« Kar sam mi je ušel ta vzklik. Podzavestno sem začutil na rokah toplino morja. Bilo mi je. kot da me pozdravlja znanec, dober prijatelj. Začutil sem, da je to srečanje zgodovinsko srečanje. Kolikokrat srno kot partizani s skalovja na Otlici ali s Čavna, opazovali svetlikajočo ravan tam dai eč onstran kraških vasi. Ob takih priložnostih smo se pogovarjali, da bo konec vojne in trpljenja takrat, ko bomo prišli k morju. Zdaj smo tu. Pri morju. Piri morju, ki nas pozdravlja s svojim pljuskanjem ob obalo. Ko se letos spominjamo številnih važnejših doge tikov iz časov narodnoosvobodilne borbe, ne smemo mimo zelo važnega zgodovinskega dogodka, ki je narodnoosvobodilno vojsko povezal z morjem. To je bil odlok o ustanovitvi štaba mornarice NOV in POJ, ki ga je v oktobru 1943 izdal Vrhovni štab. Štab mornarice so čakale izredno važne naloge, med prvimi sodelovanje z enotami NOV pri o-bramtoi obale, obalnega morja in otokov. Kot druga naloga, ki je čakata partizansko mornarico, je bilo napadanje sovražnega brodovja na morju, pomorska plovba ob obali in zveza s pristanišči v južni Ita-Mji V čas po zlomu fašistične Italije spada izredno važen dogodek, ki je prešel v zgodovino naše mornarice kot prvi organizirani pomorski desant med NOB. Na Rabu je bilo interniranih veliko število Slovencev, ki so pod vodstvom OF ustanovili tako imenovano Rabsko brigado. Komandant brigade Franc Potočnik, pomorski kapitan, je or- Dokument štaba mornariške grupe IX. korpusa brigado iztrgajo sovražniku iz rok orožje in opremo. Pomorski obalni sektor od reke Mirne do Soče Jugoslovanska obala je bila v jeseni 1943 razdeljena na šest obalnih sektorjev. Hrvatska obala je obsegala 11. Ul. IV. in V. obalni sektor, slovenska obala I. obalni sektor, črnogorska pa VI. obalni sektor. Za hrvatsko obalo so bile ustanovljene komande obalnih sektorjev že jeseni 1943, za slovenski in črnogorska obalni sektor pa še ni bio ugodnih pogojev, zato je bila ustanovitev komand POS odložena. Vrhovni štab je v juliju 1944 sprejel predlog štaba mornarice NOV in POJ za ustanovitev komande I. pomorskega obalnega sektorja, katerega operativno območje bi obsegalo obalo od reke Mirne do Soče. Naj omenimo, da je obala, ki je kasneje spadala pod operativno področje mornariškega odreda Koper, od Tržiča, (Monfalcone) do reke Dragonje na meji med LR Slovenijo in LR Hrvatsko, dolga okrog 70 km. Major mornarice Slavko Kavšek je bil določen za načelnika štaba L pomorskega obalnega sektorja, poročnik mornarice Franc Dermota pa za organizatorja in komandanta Mornariškega odreda Koper. Štab IX. korpusa, pokrajinski komite KPS in pokrajinski odbor OF za Slovensko primorje so zelo prisrčno sprejeli prve slovenske pomorščake, ki so iz glavnega štaba prišli dne 25. septembra na Lokve pri Čepovanu. Bodoči pomorščaki so dobili pri štabu IX. korpusa in pokrajinskem komiteju KPS vso pomoč pri začetnem organizacijskem delu. V razgovorih je bilo sklenjeno, naj mornariška grupa sama gamiaral tn izvedel pomorski de-. organizira mornariško in obvešče-sant na otoka Oren in Lošinj. Na vajino službo. Težišče dela morna- riške grupe naj bo v Trstu, kjer je treba čimprej organizirati ilegalno mornariško oporišče, ki bo povezano s komando mesta Trst. Dne 29. septembra 1944 je bil vključen v obveščevalni center korpusa v bližini Trsta poročnik mornarice Radko Pečovnik z nalogo, da začne s pripravami za delo v Trstu. Mornariški odred Koper V Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu je ded arhiva Mornariškega odreda Koper. Arhiv obsega poročila, skače sovražnih u-trdb in oborožitve, sovražne postojanke in število posadk v postojankah. Med poročil je ohranjen tudi dokument, ki ga je Komandi Istrskega vojnega področja poslal štab VII. korpusa NOV in POJ, v katerem piše med drugim: »Na operacijskem področju VII. korpusa se bo nahajal poseben oddelek mornarice, ki ga vodi major mornarice NOVJ tov. Tomšič Janez. Naloga tega oddelka bo pripraviti vse potrebno za formiranje posebne mornariške vojaške odini-ce na obalnem sektorju Slovenskega primorja in Slovenske Istre, u-stamovitev prvih borbenih edinic na morju. Ker se bo ta oddelek mudil mnogo tudi na Vašem operacijskem sektorju, izdajte podrejenim edindcam, predvsem bataljonu IX. brigade v Istri in Komandi mesta Koper, da v vsakem ozira podpro tovariše tega oddelka.« Ta ukaz je prinesel in izročil Komandi Istrskega vojnega področja tovariš Franc Dermota, poročnik mornarice, ki je prišel na določeno mesto dne 24. septembra 1944 . 2e drugi dan je poslal štabu Mornariške grupe pri IX. korpusu prvo poročilo s seznamom tovarišev, ki bi btfj sposobni, dn bi kot mornarji pripadali Mornariškemu odredu. Se znam je obsegal te-le tovariše: 1. Franc Dermota, poročnik mornarice, rojen v Železnikih, 2. Eduard Logar, absolvent trg. pom. akad, rojen v Litiji, , 3. Bernard Pnašeij, ladijski ko- vač, Dolina pri Trsta, 4. Jože Kocjančič, pristaniški delavec, Dolina pri Trstu, 5. Rihard Svetina, pristaniški delavec, Dolina pri Trstu, 6. Karel Feraus, pristaniški delavec, Dolina pri Trstu, 7. Baško Marič, vodnik-signalist, rojen v Nikšiču. V kako nevarnem področju je začela delovati ta majhna skupina, je razvidno iz tehle podatkov, ki jih je zbral o an skupin® o sovražnih utrdbah in oborožitvi na obali od Trsta do reke Mirne. Sovražnik je takrat imel v 8 močno utrjenih postojankah nad 3000 mož po-arke, ki so razpolagali s 16 topovi kalibra od 50 do 57 cm, z eno baterijo topov kalibra 120 cm in s 14 protiletalskimi strojnicami. Drzni napadi Mornariškega odreda Pred rimo 1944—1945 je Mornariški odred organiziral postično celo na terenu, luške kapitanije za mesta na obali in obveščevalno službo. V bližini Milj, Kopra, Izole, Pirana in Umaga so stalno delovale skupinice, po dva do trije člani odreda. Obveščevalna skupina pa je izdelala splošen načrt tržaškega pristanišča z utrdbami na pomolih in valobranih, načrt morskih min v Tržaškem zalivu, skico utrdb na Min skem polotoku, ter skice o razporeditvi sovražnih enot in obrambnih objektov od Milj do Umaga. Sovražnik je imel takrat v neposrednem zaledju obale na-črti Slavnik — Mala in Velika vrata — Rasušica zbranih nad 20.000 civilistov, ki so morali pod nadzorstvom vojakov pomagati pri gradnji vojaških utrdb. Vasi južno od teh utrdb v gradnji: Jelovica, Vodice, Danje in druge so bi e spremenjene v nekakšna koncentracijska taborišča, kjer so živeli nasilno mobilizirani civilisti pod vojaškim nadzorstvom. Dne 24. februarja 1945 so tova- (Nadaljevanje na 8. strani) OB JUTRIŠNJEM KONCERTU ZBORA «EMIL ADAMIČ* V KULTURNEM DOMU Zbor Zveze slovanskih učiteljskih društev na turneji po Italiji septembra 1923 Zbor je hotel spregovoriti italijanski kulturni javnosti, a v Benetkah in Bologni je pel v prazni dvorani, ker so fašisti organizirali bojkot Jutri bo v Kulturnem domu pomemben praznik našega učiteljstva. V okviru proslavljanja 25. obletnice obnovitve slovenskega šolstva imamo v gosteh učiteljski pevski zbor «Emil Adamiči) iz Ljub. ljane. Tržaškim šolnikom in vsem tržaškim Slovencem je ta zbor še posebno drag gost. Saj je ta zbor povzel slovensko pesem tedaj, ko je fašistična gorjača razgnala pevski zbor primorskega učiteljstva. Ne le preživeli pevca, vsi se spominjamo tistega turobnega poletja 1920, ko je fašistični bes upepelil naš Narodni dom in s tem zatrl bogato kulturno življenje. Toda pod pepelom je začelo zopet tleti. V to moreče vzdušje se je vrnil takrat iz tujine briški rojak Srečko Kumar in se nastanil v Skednju. Tu je tudi ustanovil svojo glasbeno šolo. Toda ta močna kulturna osebnost je kmalu zbrala o-koli sebe krog prijateljev, kulturnih delavcev, povečini , učiteljev. Osnovali so Kulturno društvo in prirejali v raznih krajih Cankarjeve večere, glasbemo-recitacijske ve čere, otroške prireditve. Krog kulturnih delavcev je hitro naraščal in spomladi 1921 so lahko uresničili zamisel, ki jo je prinesel s seboj Kumar: po vzorcu praškega in moravskega učiteljskega pevskega »bora so ustanovili v okrilju Tržaškega učiteljskega društva učiteljski pevski zbor, ki je doživel svoj krst 3. julija 1921, ko je nastopil na koncertu pri Sv. Ivanu, prirejenem v korist žrtvam fašističnega nasilja v Istri ob prvih državnozborskih volitvah. Srečko Kumar je naglo dvigal kvaliteto gbora, da so se njegovi najožji sodelavci (Josip Ribičič, Ivan Grbec in Jože Pahor) vneli za ustanovitev širšega učiteljskega pevskega zbora pod okriljem Zveze slovanskih učiteljskih društev in o tem pisali v stanovskem glasilu. Učiteljstvo je pobudo sprejelo z nav- Srečko Kumar, ki je ustanovil učiteljski pevski zbor v Trstu in zbor Emil Adamič v Ljubljani dušenjem in že 5. februarja 1922 se je zbralo na prvi vaji okrog 80 pevcev iz vseh učiteljskih društev z Goriškega, jz Trsta in Istre. Na. vdušemd pevci so prevzeli kaj težko breme na svoje rame: proste dneve in nedelje so žrtvovali pevskemu zboru. Enkrat mesečno so se zbrali k skupni vaji v Trstu ali v Gorici, enkrat mesečno pa na vaje posameznih skupin pri Sv. Luciji na mostu, v Gorici, v Postojni in v Trstu. Vsaka skupna vaja je stala za vožnjo in le delno za prenočišča 800 lir. Ostale stroške je nosil vsak pevec sam. Pa še tistih 800 lir je končno prišlo iz učiteljskih žepov, ker so te stroške krile blagajne okrajnih u-čdteljskih društev. Na dan koncerta, ki se je vršil v Gorici, isti dan kot delegacijsko zborovanje zveze (8. julija 1922), je bil na zaseda, nju učiteljske skupščine sprejet sklep, da se zviša članarina za 2 liri mesečno in se ta denar vloži v sklad za pevski zbor in samo-izobraževanje. Tako je zbor vse bol) in bolj rastel organizacijsko pa tudi umetniško. Zbor je izvajal kaj zahtevne skladbe od Gallusa do Kogoja. Sam Kogoj je sodeloval z zborom, v zboru pa so peli med drugimi tudi Danilo Švara, Karlo Pahor, Mirko Logar, Milan Pertot, A vreli ja Sancin, Breda Ščekova in še drugi slovenski šolniki, ki so se udejstvovali na glas benem področju kot pevovodje, organisti ali kako drugače. V času, ko je bil Gentilejev šolski zakon neposredno pred objavo, je učiteljski pevski zbor s slovensko pesmijo hotel spregovoriti i-taJd jamski kulturni javnosti. Septembra 1923 se je podal na turnejo v Benetke, v Padovo, v Bologno. V Padovi j« koncert sploh odpadel, kakor je bil tudi odpove dan nameravani koncert v Vidmu. V Benetkah in Bologni pa Je zbor pel prazni ali skoro prazni dvorani. Fašisti, id so organizirali bojkot, so popolnoma uspeli. Ta ponesrečena turneja je finančno močno obremenila zvezo, da so potem zborove vaje odpadle vse do aprila 1924. Nato pa je zbor z novim zagonom šel na delo. Toda težave so se vedno bolj kopičile. Napovedani koncerti 90 bili marsikdaj oblastveno zabranjeni, tako da so nekateri nastopi zbora biM čisto zasebnega značaija, strogo z oseb- nimi vabili. (Učitelj Ivan Vouk je vabil na »družinski večen) 30. marca 1926. Na ((družinskem večeru» je pel učiteljski pevski zbor.) Globoke rane je prizadevalo odhajanje odpuščenih učiteljev. Vsako šolsko leto je bilo od 50 do 80 učiteljev manj. Zveza učiteljskih društev, ki je imela ob ustanovitvi nad 800 članov, je imela pred razpustom še komaj 360 pripadnikov. Ta primerjava najbolje kaže, s kako kljubovalno vztrajnostjo so u-čitelji vzdrževali svoj zbor. Ob razpustu je zbor še vedno štel 50 pevcev. Zbor je zdržal do kraja. Ko je sredi poletja 1926 zveza sklicala svoje delegacijsko zborovanje v Gorici, je zbor napovedal koncert v Kanalu ob Soči. Tik pred zborovanjem je prišel dekret o razpustu zveze in prepoved koncerta. Z razpustom zveze so bile seveda prepovedane tudi vse zvezdne usta-nove (»Novi rod», ((Učiteljski list«, ((Samopomoči)) in z njimi tudi pevski zbor. Zveza slovenskega primorskega učiteljstva in njen pevski zbor sta umrla stoje. D. P. V naslednjem objavljamo spomine Mara Presija o turneji po Italiji: Po daljših pripravah in pevskih vajah v Trstu in z nekaterimi povabljenimi pevci zaradi popolnejše priprave je zbor čakal na odhod na pot po Italiji. Tako dobro pripravljeni zbor je hotel imeti še generalno vajo v Trstu za povabljence, ki pa je bila iz neznanih vzrokov odložena (gotovo namig fašistične podkaje) in s pristavkom, da je bolje, da vaje ni, smo se mi le pripravljali na odhod. Prav tako so nam odsvetovali turnejo, češ da gre zbor po italijanskih mestih «s črnimi namena» in ne iz idealnih in čistih misii, da pokaže italijanski publiki lepoto in čistost slovenske narodne in umetne pesmi. Kakšna ironija! Slovenski učitelj, pa njegovi peklenski nameni! Sploh pa so nas takrat strahovali, da bi nas prestrašili, in giej, od mnogoštevilnega zbora ni niti en sam pevec kljub grožnjam odmanjkal. Vsi do zadnjega smo se zbrali na postaji in čakali na odhod. Tudi vreme je nagajalo, dež je gosto rosil. Hitro smo preleteli Furlansko nižino. V vlaku nismo peli, ker smo se pazllt, da se ne utrudimo. Pripovedovali pa smo sl šale in se po svoje zabavali, da srno Mate ure prebili do Benetk. Ozračje med nami v vagonu je bilo močno napeto in z nestrpnostjo smo pričakovali trenutka, ko bomo izstopili. 2e hiti vlak po laguni od Mester do mesta. Na beneški postaji dobimo naše znance, ki so šli pred nami, da nam pripravijo vse potrebno. Nekdo sliši na postajd govorico mimoidočih, da smo «gostje, ki si bomo Benetke dobro zapomnili)). Pa smo sd jih zares do danes zapomnili! Pomirjevali so nas, naj se ne širi panika med pevce. S parnikom smo se odpeljali v restavracijo, kjer so nam odkazovali stanovanja. Poseben odbor, ki Je bil z nami, je skrbel za vso administrativno plat zbora, tako da se u-metniška plat nd zmenila za to delo. Po večerji smo ob 7. uri imeli poskušnjo v velikem gledališču ((Rossini)), škoda da ni bilo na tej preizkušnji ne točnosti ne reda, ker se posamezni pevci niso zavedali resnosti položaja in so vajo zamudili. Vaja se je pričela ob 7 in pol, pri tako delikatnem gostovanju je polurna zamuda že precejšen prekršek. V praznem teatru sicer ni bilo resonance, a slišal si najmanjši glas. V času odmora nismo smeli zapustiti gledališča. Blagajna je bila odprta in pričakovali smo občinstvo za 9. uro, ko je bil koncert napovedan. Naši spremljevalci so nas tolažili, da _ ljudje prihajajo celo pol ure pozneje — toda tudi po preteku toga časa občinstva nd bilo, le tehnično osebje je bilo po dvorani in na odru. Dve kolegici, ki sta nas spremljali iz Trsta, sta bili prisotni (Mila Rebek in Mara Cotarr) in sta kakor senci spremljali zbor. Po polurni zamudi zbor zapoje, premaga prvo tremo (pa čeprav pri prazni dvorani) in poje dobro, posebno pdandssimi so bili odlični. Ploskanje... dveh tovarišic. Temne sence, ki so padle na nas že v Trstu, so postale na turneji še temnejše. Dohodek koncerta je bil reci in piši 400 lir. Po koncertu smo se sestali, da napravimo načrt za naslednji dan. še vedno smo upali na boljše, škoda pa, da je blagajna prehitro hlapela. Drugi dan smo čitali v časopisju zelo ugodne in pohvalne kritike in pri čakovali, da se publika zgane in omehča V teiku dneva smo si ogledovali mesto, palače, cerkve, muzeje, stare spomenike nekdaj tako mogočnega mesta, ki je strahovalo ves Jadran. V restavraciji, kjer smo se hranili, so nas opozorili, da nas za tako majhno vsoto ne morejo več hraniti (8 in pol lire za kosilo in prav toliko za večerjo). V splošni blagajni le pričelo primanjkovati denar (e. Član vodstva (Ciril Valen' tič) je moral v Trst In nam je prinesel nekaj denarja (1000 Idr), Pevski zbor Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji pred svojo turnejo po Italiji septembra 1923 da smo krili efektivne stroške v dobri veri, da nam koncerti nekaj prinesejo. Delili smo celo programe po mestu, po hotelih in restavracijah. V popoldanskih urah je bila vaja; eden od basov je zbolel, nebo se je tudi zarotilo proti nam in je med bliskom in gramom lilo kakor iz škafa. Med hudim nalivom smo imeli koncert že zaradi tiska, ki je čakal, da zve, kaj storimo. Dvorana je bila tudi pri tem koncertu prazna. Kljub vsem nesrečam smo morali dvorano plačati (1000 lir) in se lastnik ni dal nikakor preprositi, naj bi nam o-lajša-1 plačilo. Vendar smo nadaljevali pot proti Bologni. Zmagala je trdna volja. Na poti v Bologno smo se ustavili v Padovi v dobri veri, da nam bo bolje kot v Benetkah, a prišli smo z dežja pod kap, ker tu so nas sprejeli s psovkami. Pazili smo, da od tu izgine mo čimprej. V Bologni je bilo malo bolje, a ostali smo brez sredstev in lačni. Poskušnjo smo ime li v koncertni dvorani glasbenega liceja. Pri koncertu so bili prisotni razni muziki, našli smo tu dobro publiko in pevci so peli, kakor je bilo treba. Bologna je bila do tu gostoljubna. Za nastop na koncertu smo seznanjali občinstvo z letaki, ki smo jih nosili po kavarnah, hotelih, restavracijah, tako da je bilo v teku ene jire vse mesto opozorjeno na naš koncert. Ponovno zvečer — dvorana prazna. Občinstvo je obiskalo koncert donskih kozakov, ki je istočasno kon- certiral v mestu. Vsi razočarani smo kljub vsemu še peli. Srečko Kumar, Pavla Lovšetova in pevec Rijavec, ki so močno povzdignili zbor in so bili močno aklamirani, so bili žalostni, obupani, odšli so s turneje polni bolestnih izkušenj. Mladi zbor je šel na pot brez življenjskih izkušenj v najbolj neugodnem času, ko je bila vsa takratna uradna Italija proti nam, temu primeren je bil tudi uspeh. Gmotno smo pogoreli, moralno smo zmagali zaradi požrtvovalnosti članov. Turneja učiteljskega zbora je o-stala krepko zapisana v srcih vseh takratnih pevcev, ki še danes, kar nas še živi, ne moremo pozabiti nagega zbora in naše nesrečne turneje. MIRO PRESL uiiiiiiiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiii im m im u imun um n iiiiiiii mn iiiiiii mn iiiiiiiiiiiiiiii um mini im min mn mi iiitiiiiiiiiiiiniiiiiiii iii m iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMi ALBERT KLUN Brezpogojna kapitulacija Nemcev 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici Fo osvoboditvi Bihača 27.-28. marca 1945 se je naša 4. armada usmerila k svojemu cilju: reki Soči. V Bihaču je razbila 15. nemški brdski korpus. Tako si 373. nemška legionarska divizija, ki Je imela v svoji sestavi še kakih 30 odstotkov tako imenovanih PaveHče-vih legionarjev, zaradi hudih izgub ni mogla več opomoči, medtem ko je 10. ustaško-domobranska divizija popolnoma razpadla. 4. armada je tako nezadržno napredovala skozi Liko, Hrvatsko primorje in Gorski' Kotar. Po uničenju 392. nemške legionarske in 11. ustaškodomobranske divizije je 4. armada prispela do 16. aprila 1945 s svojimi glavnimi silami do zunanjega pasu obrambe Reke na liniji od Lokev do Kraljeviče. Dne 14. aprila je poslal generalštab JA direktivo 4. armadi, naj takoj in energično nadaljuje napredovanje v smeri Reke in Trsta, z nalogo, da osvobodi Istro in Trst. Armadni štab je odločil nadaljevati ofenzivo v dveh smereh. Sušak-Reka-Trst-Gorica in čez otoka Krk in Cres v Istro. 4. armada je imela pred seboj močne sile nemškega 97. armadnega korpusa, ki je bil operativna rezerva armadne skupine «C» v Italiji in je držal odsek fronte od morske obale do Snežnika. Nasprotnik je uredil svoje o-brambne položaje na več linijah. Pri tem je izkoristil zelo težavno zemljišče, ki mu je bilo v prid zaradi svoje konfiguracije, pokritosti in komunikacij. Glavna obrambna linija, imenovana ((Ingrid-) se je vida od Snežnika čez Trstenik-Železna vrata -Plešošče - Plds - Klana . Prkovce in ob reki Rečtad do morja. Sovražnik je uporabil italijanske u-trdbe, ki jih je še dopolnil s pol-stalndmd ta poljskimi objekti. Posebno močne so bile podzemeljske utrdbe z artilerijskimi bunkerji na Milom ji, ki so branili pristop k Ilirski Bistrici, v okolišu Klane ta na strmastih pobočjih vzdolž desnega brega Rečtae. Med temi so bdle največje ta najmočnejše pod Sv. Katarino nasproti Trsata, nad Su-šakom. Za neposredno obrambo Reke ta Sušaka se je sovražnik utrdili, oziroma Je uporabil že obstoječe u-trdbe na vrhovih vzdolž linije Tr-sat - Sv. Ana - vasi Podvežioa in Martinščioa, a za obrambo širšega okoliša Reke in Sušaka je uredil položaje na liniji Mrzla Vodica • Gornje Jelenje . Svib - Glavčina • Praputnjak - Orni vrh, a pred njimi sprednji položaj na liniji Lokve - Fužine - ziobdn - Plase - MeL niče - Smrtka do morske obale. Razen tega je bila utrjena vsa o-bala v pričakovanju eventualnega izkrcanja zaveznikov. Razen mnogih železobetonskih bunkerjev z 90 mm daljnostretaiml topovi za za- piranje Kvarnerskega zaliva, s katerimi so mogli nadzirati tudi kopno, so imeli postavljene topove celo v ulicah Reke. Te je bilo težavno odkriti, še teže pa nanje streljati brez nevarnosti za mestne prebivalce v bližnjih hišah. Za dokaz, kako je bilo reško področje utrjeno, naj bodo trije kasneje zaplenjeni topovi velike moči: dva francoska, kalibra 360 mm in eden najsodobnejši nemški K 5 -283 mm z dometom 65 km. Prednje položaje je branila nemška 237. divizija s 1046. in 1048. polkom, medtem ko je 1047. polk prispel šele konec meseca iz Pulja. Severno od vasi Lokve sta bila dva polka Nedičevega korpusa in en korpus četaiške Dinarske divizije. Do 19. aprila pa je prispela na področje Reke še nemška 188. divizija. Razein enot 97. korpusa jej sodelovalo pri obrambi Reke mnogo posebnih, lovskih, rekrutnih, dopolnilnih, mornariških ta policij, skdh bataljonov ter enot, poleg tega pa še dva varnostna bataljona in ostanki bataljona obalnih lovcev ((Brandenburg«, dobro znanih še z otoka Hvara. Dne 16. aprila je štab 4. armade izdal povelj« za zavzetje prednjih sovražnikovih položajev. Tako je 17. aprila 43. divizija osvobodila sovražnikovo oporišče v vasi Mrzle Vodioe. Na fronti 13. divizije je sovražnik zapustil vas Lokve. 19. divizija pa je osvobodila Kraljevi-co. Do 20. aprila je 19. divizija z okrepitvami dosegla levo obalo Re-čime, boreč se v ulicah Sušaka, 26. divizija pa je osvobodila otok Krk in se je vrnila pri Crikvenld na kopno. Dne 20. aprila je generalštab JA ukazal hitrejše prodiranje k Trstu. Štab 4. armade je odločil in izdelal načrt, da z večino vojske prebije sovražnikovo fronto na odseku Reka-Klana s splošno smerjo prodiranja k Trstu ter da pusti v svojem zaledju obkoljene sovražnikove sile v okolišu Reke, na des- nem krita pa prodre z 20. divizijo čez Snežnik - (Mašim) v Pivko, Knežak in Ilirsko Bistrico ter nadaljuje svoj prodor v Trsti Dne 21. aprila so se začeli boji na glavnem sovražnikovem položaju »Ingrid« ter boji za važno oporišče, vas Klano. Tako je 2. in 3. brigada 13. divizije, okrepljena z 2. tankovskim batadjonom krenila v napad na Klano. 3. brigada je dosegla vas Klano že dopoldne, medtem ko je 2. brigada osvobo-dila vas Studeno, ko pa so deli 3. brigade popoldne osvobodili še Kukulj in bližnja pobočja, je 13. divizija imela v svojih rokah celotno oporišče Klano. Ob štirih popoldne pa je izvršil 903. polk 188. nemške divizije, ki je ravnokar prispel, protinapad ter prisilil 3. brigado k umiku iz Klane. Sovražnik se je pričel utrjevati na Uniji Drnovo - zahodna pobočja Širokega rta. Tudi naši 19. diviziji ni uspel napad na hrib Luban, pa čeprav ga je naša artilerija prej moč-no tolkla. Ker se je sovražnik, naslonjen na močne in dominantne utrdbene objekte, tako žilavo uipd-ral, da bi prodor te linije zahteval velike izgube ta tudi časa, je štab 4. armade odobril predlog 19. divizije, da svoje glavne sile premakne južno od Klane in napade sovražnika na desni obali Rečine. Ker je sovražnik pritegnil na odsek med vasmi Gomanjce in Su-šak nove sile, se je moglo iz tega sklepati, da si bo prizadeval z vsemi razpoložljivimi silami zapreti smer med Snežnikom in Reko. Ob takšnih razmerah se je štab naše 4. armade odločil, da okrepi 20. divizijo z 11. brigado 26. divizije (v njej je bil kompleten slovenski bataljon), z dvema tankovskima bataljonoma in s po eno brdsko in protitankovsko baterijo. Po osvoboditvi Ilirske Bistrice bi se formirala hitra motorizirana skupina za takojšnji napad na Trst iz severnozahodne smeri. (Nadaljevanje v nedeljo) Petindvaj setletnica osvoboditve slovenske obale (Nadaljevanje s 7. strani) la naša zastava z rdečo zvezdo, ki so jo Odredu poklonile aktivistke iz Loparja. Iz apnenčastih pečin nad listom so še odmevali jeki iz topov sovražnih obalnih baterij. Dne 2. maja 1945 je bdi Mornariški odred Koper uvrščen v Pomorsko obalno komando Trst. S tem datumom je prenehal delovati kot partizanski Mornariški odred Kaper. Naj za konec omenimo, da je bilo v Mornariški grupi pri IX. korpusu skupno 157 partizanov-momanjev. Na slovenski obali od Debelega rtiča do reke Dragonje v Sečovljah živijo Slovenci vse od VI. stoletja. Naši davni predniki so pred davnimi stoletji prišli na to obalo kot najzahodnejša veja Slavenov. Vsa prva stoletja jim življenje nd bilo lepo. Bili so cilj napadov številnih niarod&v, ki so se kot deroča reka izlivali iz drugih pokrajin na to obrežje. Morali so se trdo vojskovati, če so se hoteli obdržati ob morju. Lahko s ponosom zapišemo, da vsi navali tujih narodov niso mogli zlomiti življenjske sile takratnih slovenskih kmetov in ribičev. Odbijali so vse napade in ostali trdno zakoreninjeni v to sončno obalno zemljo. Danes, ko se spominjamo dogodkov izpred četrt stoletja, se nam prša širijo od zadoščenja in ponosa. Imamo svoje okno v svet, od koder plujejo ladje Splošne plovbe v Piranu po vseh morjih sveta. Luko-Koper, kjer pristajajo tudi že velike prekooceanske ladje. Mornarji iz vseh kontinentov občudujejo našo žilavost in vztrajnost, ko ugotavljajo našo rast in naš svobodni razvoj. A. Pagon — Ogarev riši Mornariškega odreda izvršili dive drzni in uspeli akciji. Prva skupim je v Bertokih pr Kopru vdrla v hišo plemenitaša Nobdleja in zaplenila pisalni stroj, druga pa je vdrla v urade nemških Lamd-schultlzev v Izoli in prav tako odnesla pisalni sihroj. Tako je odred dobil dva pisalna stroja, ki ju je nujno potreboval. Na prejšnjih starih strojih je bilo pisanje «prava umetnost,* kot je poročal komandant odreda Franc Dermota. Že na pragu svobode, v noči od 14. na 15. april 1945, je skupina Mornariškega odreda Koper z drzno akcijo napadla utrjeno postojanko Landschutzev in fašistov v Izoli. Napad je bil tako bliskovit, da je sovražnik pozabil na obrambo in se predal. Partizanski mornarji so zaplenili: 50 pušk, eno strojnico, eno brzostrelko, veliko število nabojev in vojaške opreme. Vse to je partizanskim mornarjem zelo prav prišlo, ker so se že pripravljali na končni obračun s sovražnikom ob slovenski obali. Eden izmed udeležencev akcije je v svojih spominih zapisal med drugim: »Počivali smo na višini nad Izolo. Morje se je pod nami v mesečini svetlikalo kot srebrna ravan. Gledali smo na Jadransko morje, na tisto morje, po katerem bodo kmalu zaplule naše ladje... Približali smo se obali... Kmalu jo bomo zapustili in se preselili na naš element — na naše morje... Na naše ladje...* Dne 29 aprila 1945 je Mornariški odred Koper napadel kolono Nemcev, ki se je po obalni cesti prebijala proti Trstu. Mornarji so v borbi pobili 11 Nemcev, zaplenili avtomobil s prikolico, eno strojnico in več pušk. V noči od 30. aprila na 1. maj 1945 so člani Mornariškega odreda preprečili sovražnemu ladjevju v Izoli, da bd po morju zbežalo v Trst. Tik pred osvoboditvijo... V zadnjih akcijah za osvoboditev obale je Mornariški odred Koper ujel in razorožil bataljon fašistov in 200 Nemcev, zaplenil je dva torpedna čoina, oboroženo ladjo, tri napadalne čolne in ujel 44 sovražnih mornarjev. Zadnje vojno poročilo komandanta Mornariškega odreda Koper nosi datum 2. maja 1945. V tem poročilu piše: »Mornariški odred Koper je dne 28. IV. t.l. očistil od okupatorja Izolo in jo zasedel. Dne 1. V. t.l. je odred zasedel mesto in pristanišče Piran in Por-torose. V Izoli, Piranu in Portorosah k Odred prevzel vojaško oblast tudi nad mestom. Isti dan so postavljena zast š-tva v sledečih pristaniščih: K Izola, Piran in Portorose. Podatki za mesto in pristanišče Milje ši nimamo. Mornariška skupina imenovanegal Odreda, ki se nahaja pri Umagu.j še ni poslala poročila o zasedbi' pristanišča Cittanuova in Umaga.* Tovariši Mornariškega odreda Koper so na zaplenjenem motornem čolnu dhe 1. maja 1945 zapluli na progi Izola — Koper — Izola. Za-pM so po osvobojenem mcrju in vanj zaorali prve bele penaste brazde. Na kljunu čolna je vihra-miiiiiiiiiiiiiiitiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Viri: Poročila komandanta Mornariškega odreda Koper v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Naši borci — posebna izdaja glasila ZZB NOV občine Narodni heroj Anton Velušček-Matevž (Nadaljevanje s 7. strani) * I no pomagala aktivistka Pelhan Marta — Polonca, ki sedaj živi v Ajdovščini. Kako široko je bilo tržaško okrožje razvito ob koncu leta 1944, nam zgovorno potrdi Partizanski dnevnik, ki je 16. oktobra 1944. objavil pozdravno pismo tega okrožja maršalu Titu. Iz tega pozdravnega pisma vidimo, da je bilo tedaj v območju tega okrožja že 28 okrajnih in kvartnih ter 154 terenskih od-1j borov OF, AFŽ in ZSM. V tem odprtem pismu je izražena zahteva, da se Trst poveže s svobodno in združeno Slovenijo. Ob taki državi v državi bi bilo I >rav čudno, če bi ne prišlo do usod-i lih srečanj in križpotij. Sovražnemu agentu Leonu je uspelo, da je i 3 oktobra 1944. izdal nekaj zvez in cobrih aktivistov. Po tej izdaji sta 5. novembra malo pred poldne padla v roke kvesture tudi Anton Ve lušček — Matevž in Franc Segulin — Boro, ko sta stopala v »enajsti- co», da bi se odpeljala v Rocol, kjer je ob 13. uri imel biti sestanek članov tržaškega okrožja. Oba sta imela osebno izkaznico na tuje ime, vendar jima to ni nič pomagalo, ker sta bila izdana. Prišla sta v roke zloglasnemu mučitelju Collot-tiju, ki je o njima izvedel le tisto, kar mu je uspelo poizvedeti pri drugih aretirancih. Splošna domneva je, da je Matevž podlegel mučenju že decembra in je bil sežgan v krematoriju v Rižarni, B-ro pa je bil po vsej verjetnosti ustreljen 29. januarja 1945. v Trstu skupno z nekaterimi drugimi zaporniki, ki jih je imela gestapo na seznamu talcev. Matevž in Boro sta v Trstu vsestransko izpolnila svoje naloge in se pred mučitelji herojsko držala. Le sinko j'e ostal Matevž je bil poročen in je imel sina Janeza. Kot ilegalec se je že v Ljubljani v Savljah leta 1939 seznanil z radiotelegrafistko CK KPS tovarišico Urško Zatler. Ta je bila članica KPJ že od leta 1931. Sina Janeza je rodila 1. avgusta 1941. v Zagrebu, vendar se tedaj Anton Ve lušček in Urška Zatler nista mogla poročiti, ker je bil Matevž ilegalec in ga v Jugoslaviji pravno ni bilo. Naloge, ki sta jih dobila v narodnoosvobodilnem gibanju, so ju začasno ločile. Matevž je moral na Primorsko, Urška pa je postala partizanka Micka in je kot radiotelegrafist-ka spremljala CK KPS in glavni štab NOV in PO Slovenije po Dolomitih, Dolenjski in Beli krajini. Ko je bil Matevž maja 1944. na Bazi-20, kjer je dobil izčrpne napotke za delo v Trstu, se je sestal s svojo Urško in se tudi z njo po ročil. To je bilo 23. maja 1944 na poveljstvu I. brigade VDV v vasi Poljane pri Črmošnjicah. V ponedeljek, 6. novembra 1944. so Nemci in domobranci iz Novega mesta preko Dolenjskih Toplic na-pravUi izpad v Belo krajino. Tedaj so ustrelili radiotelegrafistko Micko in kurirja te postaje na griču Rigelj nad Črmošnjicami. Po nesrečnem naključju sta tako Matevž in njegova Urška doživela svoj u-sodni dan v začetku novembra leta 1944. Janezka so sprejeli Dimnikovi v Polju pri Ljubljani, ko mu je bilo dva meseca. Mamica ga je do jeseni leta 1942, dokler ni odšla n Ljubljane v Dolomite, obiskovala ta se zanj zanimala, potem se pa nista več videla. Julija 1942 je bil Janezek pri svojem očku v Gorici. Iz teh dni je ohranjenih nekaj fotografij. Ostale so kot prelep spomin na prvo in zadnje srečanj* Matevža s svojim sinkom. Dimnikovi, mati Frančiška, očt Blaž, sin Avgust in hči Fanči sf Sprejeli Janezka kar za svojegi To je bila prava partizanska dn. žtaa. Mati in oče aktivista, hft partizanka ta aktivistka, sta partizan. Zadnje leto vojne sta bila oče in hči v nemškem taborišču, mati ta Janezek pa sama doma, izpostavljena preiskavam ta šika-nam domobrancev, ki so stalno prežali, kaj se okrog te hiše dogaja. Po vojni je Janezek pri teh skrbnih liudeh zrasel v Janeza ta postal arhitekt. In tako se je u-resničila lepa misel tiste partizanske pesmi, H pravi: « . s;oko zlati bo ostal...* MIRKO KAPELJ Stara Sušita je bila med vojne pomembna partizanska postojanka Vas se po vsej pravici lahko imenuje partizanska vas .4^., ta- . -r ■ ■ ._u_. ■. .... j— - -- .. ..v.-m«V.Ž-um!- Jugoslovanski tanki na pragu Trsta 1. maja 1945 Stara Sušica, majhna vas v občini Postojna, je v četrtek, 23. a prila slovesno počastila spomin padlih borcev. Ta vas je bila med NOB pomembna partizanska postojanka, skozi katero so vodile zveze med VII. in IX. korpusom NOV; med SNOS — osrednjo partizansko oivilno oblastjo, katere središče je bilo na osvobojenem področju kočevskih gozdov ta Bele krajane, ta med pokrajinskim NOO, ki se je nahajal na Trnovski planoti, v Tribuši in na področju Cerkna. Iz Stare Sušice so vodile zveze tudi z Istro in Krasom. V tej skromni vasici so borci ta aktivisti vselej našli zatočišče ta gostoljubni domačini so jim vselej pomagali. Skratka, v vasi nd bilo nikogar, ki ne bi na en ali drug način sodeloval s partizani ali aktivisti. V tej vasi je bilo moč srečati ne le navadne borce ali aktiviste temveč tudi mnoge vodilne osebnosti osvobodilnega gibanja. Pa še nekaj Je vredno zabeležiti in to Je, da so skozi to vas potovale mnoge znane osebnosti, ki so morale zapustiti Ljubljano in so nato prav na Stari Sušdoi dobile zvezo s kurirji, ki so Jih pospremili bodisi v Belo krajino ali na Trnovsko planoto. Nič čudnega torej, da je Stara Sukiča mnogo pretrpela zaradi številnih napadov fašistov, nacistov, belogardistov, četnikov ta drugih sovražnikovih kolaboracionistov. — Maja 1942 so škvadristi požgali dve hiši ta večje število vaščanov odpenjali v tržaški Coroneo ter nato v razna taborišča v Italiji. Kasneje so škvadristi ponovili številne «restrelBmente», izropali skoraj vse domačije, odvedli v ječe mnoge domačine. Se hujše je bilo po nem- ški okupaciji, ko so se, kot že o-memjeno, nacistom pridružili še domobranci, četniki ta drugi kolaboracionisti. Toda vse to ni u-pogndlo domačinov, nd jih odvrnilo od boja za svobodo. Skozi ves čas boja so bili vaščani enotni to kot en sam mož z dušo ta s telesom predani stvari pravičnega boja. Predolgo bi bilo naštevati imena vidnejših voditeljev partizanskega ta osvobodilnega boja, ki smo jih srečavali v tej vasi Naj navedem samo imena nekaterih; Jože Vilfan, Vojko Premrl, Mara Samsova. Skozi Staro SušLoo so potovali tudi številni partizani ta aktivisti iz Trsta, s Krasa in iz Istre, iz raznih krajev tržaške okolice, nekateri inštruktorji partijske šole, ki so kas. neje padli med na,padom na Cerkno. V tej vasi je padel dne 10. marca 1944 tudi partizan Jovo Sancin, doma iz dolinske občine. O-menim naj še to, da so se na Stari Sušici zbirali protifaišisti še pred začetkom oboroženega bol« prot! fašizmu, da so bili v vasi zaupniki komunistične partije, k1 je bila tedaj v ilegali, tn aktivisti organizacije TIGR (leta 1926). Na spominski svečanosti, ki Je bila v četrtek, je govoril predsednik krajevnega združenja borcev tovariš Stanko Slapnik. Med drugim Je poudaril; «Skozi vas je vodila partizanska pot, po kateri so prihajale razne partizanske enote, delegacije, kurirji, visoki funkcionarji NOV in drugi. Blizu vasi so bili leta 1943 zgrajeni štirje bunkerji. V zimi 1941-42 se Je tu zadrževala prva partizanska četa na Primorskem. Na tem območju Je deloval Istrski odred. Pozimi 1943-44 se Je blizu vasi zadrževala četa VDV. 10. marca 1944 je bil v vasi ustanovljen bataljon VDV. Ob tej priliki so borci tega bataljona prisegli. Po zaprisegi je bdi miting. Mitingu Je prisostvovalo mnogo ljudi tudi iz okoliških vasi. V bližini vasi Je bila javka za kurirje postaj P-l, P-2 ta P-3. Iz te vasi je bil doma narodni heroj Ivan Zafred, id Je' padel v Srvtniji leta 1942. Izmed vaščanov jih je bilo 16 v partizanskih enotah. (Vseh vaščanov ni balo niti 100! Op. uredn.). Eden Je bil od zloglasnega posebnega fašističnega sodišča obsojen na 30 let ječe, eden pa na smrt. (Ustreljen je bil v okolici Rima leta 1942. Op. uredn.) Življenje Je zgubilo 14 oseb. V vasi še živita oče ta matd, ki sta zgubila v borbi tri sinove.* Se ta še bd lahko naštevali, Se in še lahko pisali o trpljenju prebivalcev Stare Sušice, o junaštvu ta žrtvah, o zavesti in predanosti. Lahko rečemo le to; ta vas se po vsej pravici lahko imenuje partizanska vas. In ta vas se je pretekli četrtek sicer skromno, a zato pa toliko bodi intimno in dostoino noklonha tis^m, ld so pred 26 leti padli pod nacističnimi svinčenkami, ne tudi vsem drugim, k! so darovali! svoie življenie v boiu za svobodo, bodisi na slovenski zemi*i ali daleč stran od nje Po še ne potrjenih vesteh so nekateri padli na strani itaMtanskih partizanov. Na proslavi so sodelovali učenci okoliških osnovnih šol in osemletke. Peli so in reoi-tlraH partizanske pesmi: izpričali so tako, da tradicija tudi danes v zlati, čeprav težko pridobljeni svobodi živi tudi v mladih pakoienjih. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6. n.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaprej četrtletna 2.700 Ur, polletna 5.200 Ur, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena; Za vsak mm v širini snega stolpca: trgovafcl 180, finančno-upravn! 250, legalni 400, osmrtnice 150 lir . Mali oglasi 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Sodetk PubbUcttii Italianan. — Odgovorni uradnik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Trat.