126. številka. km.I Ljubljana* v petek 3. jnnija. .'Ani e _—_ XXV. leto, 1892. I!i)-)UI lihtja «»k psec, po 80 kr. za Cttrt leta. *l Za tnje-de£ele tolikome*, koTikor poBtmna znafta. Za^ oznanila plačnje še od cetiristopne petit-vrste po t> ki-., če ne oznanilo jedenJuu? tiska, po F> Ju\, če se dvakrat,, iu po 4 kr., č« se trikrat ali večkrat tiska. ' Dopisi naj te izvoli 'frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —- Uredništvo in apravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. - >'• 'tl * ■'- . DpravKiistvn naj se blagovolijo pošiljati naW.cn ine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. i«»c ni« f3 *. t » »Mi , t "~ ' " '••','! i.i m --:-----l'- ■_' i__1 Nova doba ponemcevanja in slovensko [i učiteljstvo. — - V Ljubljani 8; junija: iva*n Da se S16venci približujemo novemu poneui-čevanju, to je dokaj jasno onemu,' ki le nekoliko z biBtrim očesom pregleduje stvari, ki se vrže v raznih oddelkih javnega življenja, uradniškega in Šolskega poslovanja. Prav za prav se novo po-namčevanje utegne goditi le iia Kranjskem in Primorskem, kjer je bilo v zadnjem desetletji res nekoliko prenehalo! na Koroškem1 in 'Štajerskem se pa le staro nadaljuje, in to v novi obliki. Na Kranjskem bodo skušali člen XIX. osrairJutiti na ta način, da bodo nemščino I uveli kot „innere Atnts-umt Dienst^prache*, 'in da1 b'diio' veliko kopo uradnih spisovanj uvrstili pod ta oddelek;' pa' m tO nič novega ne bode, ker so bili že do zduj urnlo ali nič odjenjali od principa, da je uradni jezik nemški, vsaj pri političkih gosposkih ne. Pri sodoiji je bilo boljše; zato so pa tukaj zopet strune napeli, da je „Itniere Diensteprache" nemšk« in na to celo — notarje opozorili, naj o „ uradnih" rečeb nemško sodiščem dopisujejo. — V šolskih zadevah je bilo in ni bilo boljše. Nekoliko se je že slovensko ura-dovalo, zlasti pri nekaterih okrajnih šolskih svetih, ki so bili pa bele vrane mej drugimi. Toda tudi na šolskem polji Brno opazili, da so se nekateri slovenski pisatelji kot o. kr. šolski nadzorniki poprijel! nemškega urudovanja. Toda na Kranjskem se kljubu temu še prebije, tu imamo vsaj vse šolstvo veuder le v slovenskih rokah'"in nače šole so z malo izjemo prave učilnice, in ne ponetnčevalnice, Če tudi se v njih za potrebo nemško uči. — Bolj nas skrbe koroške šole, kjer so učitelji Že davno našemu narodu hrbet obrnili -in kjer hočejo še celo slovenske krajne šolske sveta strahovati. Nove strune nemškbvanja so1 pk ua1 Štajerskem napeli, Tu hočejo zdaj napraviti nove nemške šolske otoke sredi slovenskega morja, sredi slovenskega ljudstva. Da imajo le nemške Šole v Mariboru, Ptuji, Gelji itd. — že to je' krivica, ker so to slo-vensko-nemška mesta, in bi* torej''Šole po teh mestih morale biti sloveusko-nemške. Zdaj pa se uti-kajo ra*ni .faktorji skoro , po nepotrebnem v šole slovensko-;nemške po mestih in trgih, ki so večinoma slovenski. Ker je pa v njih veliko nestrpnih nemštutarjev, dovolile so se jim' posebne Šole ali pa se jim'bodo'šele ustanovile. Do zdaj so skupno 'ta „gnezda" .— ne,.morem se drugače izraziti — imela z okolico svoje postavno urejene Šole, navadno bolj nemške kakor slovenske; skupno so trgi (mesta) z okolico tudi zidali šole, ' dokaj Tepe. —' Zdaj pa riajedenkrat hočejo trgani1 iti'meščani imeti svoje šole — nemške. Zakaj pa' tuJi ne? Dežela in šuiveraiu bosta že plačevala.— okolica pa naj Bi pomaga, kakor hoče in more. Toda s tem bodo bremena davkoplačevalcev silno narasla, ker šulverajn ne bode dajal, kolikor obljubi. Pa za toliko šol bode naposled tutui faktor pri šolstvu nam so nr izneveri). Če nam tudi ponujajo in silijo nemške Šole, nemških učiteljev nam vender ne morejo usiliti. Kakor delujejo na ne da njih sloveuskih, slovensko-nemških iu tudi na čisto nemških šolah, večinoma vrli slovenski učitelji, ki so zvesti svojemu narodu, tako bode to tudi v bodoče, vsaj tako upamo, < ker stavimo to upanje na, značajnost in služnost vsega Slovenskega učjteljstua. Slo ven s ko učiteljstvo je edi no, sl.ožno in dobro or gan iso v a n o* Ima kacib 3Q slovenskih učiteljskih društev, ki so združeni v -Zavezo-*, katera prireja leto za letom, v raznih mestib velike zbore,..pri katerih se navdušuje za svoj važni stan in za prava . pedagog i šk a načela, utemeljena v narodnem našem principa, Ta „Zaveza" imela je lep« zbore že v Ljubljaai, AJeljj, v Trstu iu ga ima leto* v Kranji — te binkoštne praznike. Z a t o op o zoru jemo slovensko občinstvo, osobito domoljube ua (!«-r e u j s k e in, da p o ča s t e v r J e n a Še učitelje, naše narodne soboritelje, pri teb /.bori h , o s o b 11 o j u t r i, v s o bo t o z ve čl" r , pri k o u c e r t u v O 11 a 1 ni ci našega starodavnega slovenskega mesta! nviloiK Politični razgled. Kotraiije ileAeijp..!' ,,,, i.mi , V Ljubljani, 3,. junija. ... , Brnskega Škofa dr. Baura ostra - ali zaslužna sodba o šulferajnskih šolah vzbudila je v nemških krogih jezo in srd. V Moravskem Krumlovu raz-žalil je načelnik krajnega šolskega sveta dr.. Baura v Soli; pričo v še b otrok.; Mmtnr zastoji v :Krumlovu pa se ne boji niti konflikta * okoličani, katerim hoče prepovedati vsakeršne alavBosd šknru v rast. —_ češki( listi naglasa jo z zadoščenjem, da je .skot Bauer, ko se je prepričal, da jovi šulverajn za svoje nemške Šole češko deco, izrekel tako pogumno svojo obsodbo in to prav'v trenotka, ko jb vlada stopita tudi javno na stran Šulverejnovih patrohov. Volitve xct livvattikt■■ sabor. ' ; Tretji volilni dan zmagala *je nezavisna srbska stranka v Hrtkovcih s svojim kandidat mi Jo van i-čem, urednikom^,mSipobrana". ,Povsod drugod zmagali so vladni kandidati. Istutako bili so voljeni tudi zadnji ' volilni flan, včeraj, v vseh štirih okrajih vladni kandidat;". Konečhi' resultat vseh volitev je torej naslednji: Vladna „narodna stranka" prridrla, je b 77 kandidati, stranka prava ali Starčevičijanci z 8, nezavisna srbska ntranka z 2, in jeden izvoljenec ne pripada nobeni stranki. Tob,ko za danes o volitvah, o katerih nam bode še prilika govoriti obširneje. • H \ nanjo držaive. ' K unija in fieniclja. Govorica, da se Bnideta 6 binkuštih ruski car in nemški desaf,' sb vedno botj razšVrja, akopram še še nič gotovega ne ve. Nemški listi sodijo vbi v prek, da je to le poset iz uljudnosti, kateri ne bo nič upliva I na politično razinerjt* mej obema državama, če prav ne prikrivajo tajne nade, da bode veuderle prouzročilo nekoliko boljše odnošaje mej Rusijo Iti Nemčijo. — l-Vančoski^ listi dokazujejo, da je ta poset, če se bo res vršil, le formalen, 'Hh ne- bo na francosko-rusko zvezo kar nič upliVal, in to naglašajo tudi ruski listi, kateri sodijo, daje jedino jamstvo za evropski mir in ^zadrževanje, nemških, 1 avstrijskih in italijanski^ am^icij^ pra,v francoska-ruaka zveza.1 "U' * ' ' italijanska Milita U * Glede 'tSnsIld 'klavzule i trgovinski pogodbi avstrijsko-italijanski ukrenila je zbornica b 181 proti 03 glasom takošnje uveljavljenje dotične klavzule. Ukrep slove : Vlada se pooblašča, da zniža carino na uvoz vina /a tiste dežele, katere imajo pravico to..zahtevati, na 5 frankov 77 centimov od hektolitra. Ta, ukrep je prvi korak it temu, da bodo italijanska vina poplavila naše dežele, nazlic temu, da so mnogi-znani poslanci trdili, da Italija ne bo nikdar znižala'carine na vino. Občni zbor „Dramatičnoga društva". V Ljubljani, dne 21. maja. i (Da\je in kon ir) K poročilu tajnikovemu oglasi se član gospod dr. S t ar ter želi vedeti natanko, kako se je društvo pogajalo zaradi nedelj za slovenske predstave. Slovepcev je 95° „ /v deželi, torej smo gotovo lojalni, če zahtevamo le primerno malo število dni za slovenske predstave. Nedelje pa si mora na vsak način prihraniti „Dramatično društvo". Le poglejmo, kako ravnaju Nemci s Slovenci, mi pa Brno tako radodarni proti mali peščici Nemcev. Predlaga, da društvo zahteva vse nedelje zase. Tajnik g. T r b t o n j a k razjasni, daje „Dramatično društvo" zahtevalo 3 nedelje, a deželnemu odboru, ki.mora amortizirati investirani kapital, se je ozirati na bo, da dobi nemškega podjetnika, ki pa zahteva tudi navadno vse dni zase. Zahtevali smo več, nego smo dozdaj dobili, glede praznikov pa stvar še ni dognana. Društvenemu odboru bode postopati odločno. Potem poroča društveni blagajnik, g, dr. Voš-njak, o računu za preteklo sesono 1891/92 in omenja- pred vsem, da sta ob času njegove bolezni blagajništvo prevzela gg. A. Trstenjak in Fr. Drenik. Denarno stanje je de dovolj ugodno, ker kaže račun prebitka 455 gld. 97 kr., dasi so vsi stroški razun nekaj tiskarniških poravnani. Vseh dohodkov je bilo 9618 gld. 38 kr., mej katerimi 3250 gld. deželne in mestne podpore, 3405 gld. 44 kr. dohodek od predstav, ža 1200 gld. več, kakor lani, Fr. Kotni-kovo volilo Miir, gld. 27 kr., udnine 352 gld. itd. Stroškov je bilo 91*02 gld. 41 kr.: Režiser in kapelnik 1008 gld. 30 kr. plače igralcem 2711 gld. 18 kr., pevskemu zboru 501 gld. 30 kr., druga režija pri predstavah 1551 gld. 94 kr., garderoba 601 gld. 53 kr.; nakupilo se je od cirkusa Sidoli za 200 gld. jako lepih oblek, nadalje za „ Mornarji na krovu za 130 gld., nagrade pisateljem iu tantijeme za kupljene igre in opere 470 gld. 90 kr. itd Ker se bodo po novih pravilih morali računi potrditi po dveh1 pregledovalcih, naj ju zbor danes izvoli. Proračun za jnihodnjo sčsono v novem gledišči se ne more Še sestaviti. Gotovi dohodki so le deželna podpora s .1000 gld., mestna Ljubljauska s 1500 gld., udnine 500 gld. Stroški utegnejo bo povzdigniti na 12 do'13 tisoč gld., torej bo moral dohodek vsake predstave Vsaj 130 do 140 gld. znašati, kar jo pričakovati. N ' 'Član g. notar Gogo 1 a izreka željo, naj se gleda pridobiti novih podpornih članov. Tajnik Trstenjak razjasni, kaj in s kako majhnim uspehem je storil odbor v tej zadevi. — Član gosp. dr. Te-kavčič želi razjasnila,' zakaj se je nakupilo tako dragih oper, kakor „Cavalleria rusticana" in „Co-drillo1'; katerih prva se še ni predstavljala, druga pa ni ugajala. Odbornik g. vitez dr. Bleiweis poudarja, da je treba ' podati občinstvu novih muzikalnih del, zato je nakupil odbor nove opere. Prva je sicer res draga, a nadejati bo je, da se bodo s predstavami poplačali stroški. Tajnik g. Trstenjak omenja,- da' za nakupno ceno 250 gld. pri „Cavalleria rusticana" dobil se je poleg pravice predstavljanja ves notni materijal, katerega prepis bi bil veljal gotovo najmanj 100 do 150 gld, istotako se je dobilo pri »Codrillu" za 50 gld. vse note, katerih prepis bi tudi veljal 30 gld., za spevoigro -Teharski plemiči" pa je domoljubni skladatelj g. dr. B. Ipavec vse potrebno društvu podaril. — Po teh razjasnilih se je poročilo blagajnikovo odobrilo. Potem bila je volitev odbora, o katere izida smo že poročali. Pregledovalcema računov sta bila imenovana gg. dr. 3tor in M. Zamida, namestnikoma pa gg. J. Zabukovec in G. Pire Gosp. vitez dr. Bleivveis izreka še željo, naj se vzbudi živo zanimanje za oddajo lož in za to, da bodo slovenske predstave dobro obiskane. Le z vsestransko podporo slovenskega gledališča bode društvo moglo častno izvrševati svojo nalogo. Član g. notar G o gol a izreka željo, naj društvo vzame oddajo lož samo v roke. Glede novih članov pa naj vsak pojedini član skuša pridobiti jih. — Član g. Dren i k želi, naj se igralni odsek pomnoži in izvrši nasvet dr. Bleivveisa. — Član g. dr. Supan želi, naj se angažuje še tretja pevka za »Cavalleria rusticana". Predsednik dr. Tavčar pravi, da vse omenjene nasvete bode odbor zmatral kot izražene želje iu se ravnal po njih in zaključi potem zborovanje, zahvalivši se še jedenkrat vsem navzočnikom za mnogobrojno udeležbo. Domače stvari. — (Našim p. n. naročnikom.) Zaradi poročila izpred porotnega sodišča morali smo danes odložiti poročilo iz državnega zbora, poročilo ob občnem zboru »Narodnega doma* in drugo, ker nam za vse nedostaje prostora. — („Narod ni Dom" v Ljubljani.) Včeraj je občni zbor sklenil, da je z zgradbo »Narod-nega Doma' pričeti takoj in društvo naj napravi mestu občini Ljubjanski ponudbo, da kupi njen travnik začetkom Lattermanovega drevoreda, kamor naj se dom postavi. Več v jutršnji številki. — (Konfiskacija) Zadnji list »Edinosti" bil je zaplenjen zaradi članka: »XVIII. redni občni zbor »Edinosti", političnega društva za Primorsko dne 29. maja 1892." Članek obsegal je jako obširno poročilo o tem zanimivem zborovanji, a bil je ves zaplenjen, tako da ni bilo moči prirediti druge izdaje lista. — Včerajšnja „Naša Sloga" priob-čuje le na kratko pregled napominanega zborovanja in konečno piše: „Žalimo što nemožemo obširnije izviestiti ob ovoj izvanredno važnoj i zanimivoj skupšćiui, jer sudbina naše drugarice »Edinosti", koja bijaše jučer zaplienjena upravo radi točna izviešća, sili nas, da odustanemo od pogibeljna pokusa." — Pač čudni odnošaji! Saj je pri zborovanji vender bil navzočen vladni komisar in če ta ni imel povoda segati javnim govornikom v besedo, potem, mislimo, tudi ni povoda za konfiskacijo. — (Izlet učencev šole »Glasbene Matice") privabil je včeraj veliko prijateljev mladine na Drenikov vrh. Učenci in učenke odkorakali so pod vodstvom svojih učiteljev proti drugi uri popoludne proti vrhu, kjer se je kmalo po dohodu pričelo veselo in živahno gibanje. Petje in glasba vajenskih zborov vrstila sta se z raznimi igrami, telovadbo in plesom. Posebno veselo je bilo proti večeru, ko je došlo Še mnogo roditeljev in tudi prijateljev društva. Najkrasneje vreme pripomoglo je mnogo, da je vladala splošna zadovoljnost. Gospa Drenikova skrbela je, da so bili z mrzlimi jedrni in dobro pijačo postrežem vsi kolikor mogoče. — (K zborovanj u učiteljske nZavezeu.) Iz Kranja se nam piše: Zaradi vojaške godbe, katera je ,Zavezi■ na razpolaganje v soboto, moral se je vspored nekoliko spremeniti. Slavnostna beseda v proslavo J. A. Komenskega bo že v soboto. Zanimanje za letoSnje Zavezino zborovanje je v Kranji in okolici jako veliko. Udeležba pri slavnostni besedi obeta biti ogromna. Stanovanj se je preskrbelo toliko, da bomo prav lahko postregli vsakomur. Za sprejem dragih gostov v soboto ob 5. popoludne delajo se velike priprave. — (Okrajni učiteljski konferenciji za mesto Ljubljano) se bodeta vršili 30. dan junija v mestni dvorani in sicer ona za slovenske in utrakvistiške šole ob 8. uri dopoludne, ona za nemške šole ob 3. uri popoludne*. — (Toča.) Piše se nam z Vinice pri Čr-nomlji: Dne 31. maja padala je popoludne ob 2. uri toča v veliko.iti golobjih jajc v vaseh: Vinica, Pod-klanec, Sečje Selo, Ogulin, Drenovec in Zilje ter uničila vse poljske pridelke, kakor tudi vinograde. Padala je v omenjenih selih Vi ure pred silnim viharjem. V nekaterih drugih vaseh je sicer tudi padala, a ni napravila tolike Skoda, kakor v zgoraj navedenih. Še huje bilo je onostran Kolpe. Isti dan je semenj v Bosiljevu. Ljudstvo, vračajoče se od semnja, prineslo je sabo od toče prebite dežnike, a tudi krvaveče rase na obratu. Neki Ribnican pripeljal je na Vinico točo, debelo kakor jabolko. — (Telovadno društvo .Sokol" v Zagorju) za Savo priredi prvi letošnji popoldanski izlet dne 6. t m. (biokoštni ponedeljek) na Loke in Kisovc. Društveniki v polni sokolski opravi in z »zastavo" odkorakajo točno ob 1. uri iz gostilne gospoda Medveda. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Razpisani službi.) Pri c. kr. poštnem uradu v Dovjem v Radovljiškem okraji je razpisano mesto poštarja. Kavcije je položiti 400 gld., letna plača znaša 400 gld. Dalje dobiva poštar uradni pavšale 100 gld., manipulacijske priklade 75 gld. in pavšale 450 gld. za sla za vzdrževanje vsakdanje štirikratne zveze mej pošto na Dovjem in tamošnjim kolodvorom. — Pri c. kr. poštnem uradu na Savi v Litijskem okraji razpisana je služba poštnega odpravitelja. Kavcije je položiti 200 gld., letno plačilo znaSa 150 gld., uradni pavšale 40 gld., poleg tega Se pavšale 180 gld. za sla za vzdrževanje dvakratne zveze mej Savo in Savskim kolodvorom. Prošnje za obe službi v 14 dneh pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. — (»Triglavov" izlet.) PiSe se nam iz Šmarija pri Jelšah: Tukajšnja Čitalnica se kaj marljivo pripravlja, da dostojno, s slovansko gostoljubnostjo sprejme o binkoštnih praznikih izletnike akad. društva »Triglava". Že pred tednom so izvolili se v to Bvrho potrebni odseki. Nadejamo se tudi mnogo gostov iz okolice, da se spet jedenkrat skupno naudušujemo v besedi in pesmi za našo najdražjo svetinjo, za mili nam narod. Opozarjamo Se posebno vse častite rodoljube, ki se nameravajo tudi udeležiti banketa v ponedeljek ob 2. ari, naj to blagovolijo javiti Čitalnici vsaj do nedelje. Torej na mnogobrojno svidenje! — Odbor „ Čitalnice". — (Vabilo na izlet akad. dru&tva »Triglav") v Gradci s prijaznim sodelovanjem akad. društva »Hrvatska" dne 6. in 7. junija v Šmarje pri Jelšah. 6. junija. Odhod iz Gradca ob pol 6. ure zjutraj. Prihod v Sv. Jurij ob južni železnici ob 10. uri predp. Po prihodu zajuterk. Ob polu 12. uri odhod iz Sv. Jurja v Šmarje. Prihod v Šmarje ob polu 1. uri popoludne. Ob polu 2. uri banket (kuvert 1 gld.) Ob 7. uri zvečer koncert. Vspored: Pozdrav predsednikov. 1. A.. Nedved: »Pevčeva molitev", moški zbor. 2. M. Bibiča: »Venec hrvaških peanij", udarja tamburaški zbor. 3. Slavnostni govor, govori g. cand. iur. Silva Domicelj. 4. A. Švab: »Usehli cvet", osmospev. 5. Dr. G. Ipavic-Švab: a) »Tam za goro", b) »Mrak", udarja tamburaški zbor. 6. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad", moški zbor s tenor solom. 7. Mascagni-Nerat: »Intermezzo iz opere: Cavalleria rusticana", udarja tamburaški zbor. 8. V. Šviglin: »Poputnica kola", udarja tamburaški zbor. — Po koncertu ples in zabava. Pri plesu avira Šmarska godba. 7. junija. Izlet v okolico. Odhod iz Šmarja Čez Gro-belno v Gradec ob 4. uri popoludne. Vstopnina k veselici 50 kr., rodbinski listi 1 gld. 50 kr. Za prosto ljudstvo 20 kr. NB: Vabila v oddaljene kraje se ne odpošiljajo. — (Ormoška posojilnica) imela je koncem majnika prejemkov 89.408 gld. 40 kr. izdatkov pa 83.240 gld. 23 kr.; vložilo se je 25.692 gld 42 kr., vlog pa izplačalo 18.173 gld. 36 kr ; splošni promet je za 30 988 gld. 3 kr. večji, kakor je bil lani dne 31. majnika. — (Strela.) Mej hudim viharjem treSčilo je pretekli torek v brzojavne žice Mariborskega brzojavnega urada. Stroji bili bo znatno poškodovani. — (Električna razsvetljava v Gelove i.) Te dni došla bodeta na željo mestnega zbora Celovškega in po naročilu koroške deželne vlade dva elektrotehnika firme Ganz in Corap. iz Budimpešte v Celovec. Izdelala bodeta potrebne načrte in prevdarke stroškov za napravo električne razsvetljave v Celovci. — (Nova brzojavna postaja.) Dne 1. t. m. se je v Barkovljah pri Trstu odprla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s poštnim uradom. Za brzojavke med Barkovljami in Tržaškimi brzojavnimi uradi in Opčino se računajo pristojbine po lokalnem tarifu t j. 1 kr. za besedo. Naj manji znesek je 20 kr. Zavratni roparski umor agenta Vaclava Stedryja. V Ljubljani, dne 2. junija Zftsllianfe Cvaferjit. (Dilje.) Predsed.: Saj ste vendar videli, kaj se je Stedrvju zgodilo in to ste tudi povedali materi Amalije Druchsler. Rekli ste ji: „fjdarjen je!" Sedaj pa pravite, da se niti v sobo niste npali stopiti. C v a j e r: Stanovanje je jako ozko. Mislil sem, da je Stedrv kri bluval, zato sem hitel po Amalijo Drachsler. Predsed.: Ali znano vam je bilo, da so blizo, na pr. v kavarni npri Slonu", vedno zdravniki ; vojaška in deželna bolnica sta tudi blizu, tam je bilo najprej iskati pomoči. Cvajer: Na to vse nisem mislil. Predsed.: Ali ravno to z vrača sum na Vas. Cvajer: Če prav, vender tako ni, kakor za-tožba trdi. Moja vest je čista, aH le vse se tolmači proti meni. Predsed.: Ali ste videli obligacije in srečke, katere so ležale na mizi? Cvajer: Na to nisem gledal. Predsed.: Ali niste šli v spalno sobo in y kuhinjo Stedrvjevega stanovanja. Cvajer: Ne, obstal sem pri uhodu in takoj šel po Amalijo Drachsler. Predsed.: Zakaj niste šli po> Malinovskega, ki je bil v Doberletovem skladišči. Cvajer: Na to nisem mislil Predsed.: Kaj ste povedali Amaliji Drachsler ? Cvajer: Rekel sem zgolj: Hitro pridite, Stedrvju se je nekaj zgodilo. Predsed.: In kaj seje zgodilo, ko sta prišla v stanovanje umorjenega Stedrvja. Cvajer: Amalija Drachsler spustila je rolete pri oknih in prižgala luč. Predsed.: Kaj pa ste delali takrat Vi? Cvajer: Tega se več ne spominjam; poklicati sem hotel Malinovskega. Predsed.: To ni res! Malinovskega je poklicala Amalija Drachsler. Cvajer: Ni istina, Malinovski je prišel sam v pisarno. Predsed.: In zakaj? Ne veste? Zato, ker se je Stedrv večkrat kregal s svojo ljubico Drachsler. Zato je le poslušal in potem vstopil. Cvajer: Drachsler mi je rekla, naj grem iskat hišnikovo ženo. Predsed.: Ali se je Drachsler slekla, ko je doš la. Cvajer: Ne, imela je na sebi dežni plašč. Jaz sem držal svečo, Malinovski in Drahsler pa sta ogledovala Stedrvja. Predsed.: Prav v blizini stanovanja Stedrvjevega stoje tudi redarji. Zakaj niste klicali teh. Cvajer: Na to niti mislil nisem. Šele po Malinovskem poklicani dr. Illner je vso reč naznanil policiji. n Predsed.: Ali niste nič mislili, zakaj je bil Stedry ubit? Cvajer: Jaz nisem ničesar mislil. Predsed.: Drugače pa jako rafinirano mislite. Ni vam padlo na um, da bi mogel kdo umakniti kaj, kar je lastnina Stedrvja. Cvajer: Ne! Predsed.: Ali niste gledali, je li kdo skrit v stanovanji, morda v omari? Cvajer: Da. z Malinovskem sva gledala. Predsed.: Še jedenkrat vas prašam, zakaj niste obvestili policije? Ali niste mislili na roparski umor ? Cvajer: Popolnoma nič! Predsed.: Ali ste vedeli, da je imel Stedrv mnogo gotovega denarja, obligacije in hranilnične knjižice? Cvajer: Vedel sem za denar, katerega sem mu jaz od naročnikov znašal, a ta denar je imel Stedrv shranjen. Predsed.: Ali ste vedeli, da je Stedrvju dal Goliaš 300 gld. denarja za obresti. Cvajer: Da, ker je postrešček iskal Stedrvja z denarjem v pisarni. Predsed.: Ali je došlo 5e več denarja meseca decembra 1891 ? Cvajer: Došlo je več nakaznic, tako z Vrhnike 300 gld., nekoliko pa je Stedrv sam pobral pri naročnikih. Predsed.: Ali niste znali, da je imel Stedrv nekaj denarja tudi v poštni hranilnici. Cvajer: Tega nisem vedel. Predsed.: Ali vam ni Amalija Drachsler povedala, da ima Stedrv tudi v kranjski hranilnici denar, in da sme te knjižice vzeti po njegovi smrti. Saj ste to v preiskavi povedali. (Predsednik mu prečita izpoved v preiskavi.) Cvajer: 0 tem nič ne vem. Predsed.: Saj se Vam je prebralo in ste podpisali zapisnik. Cvajer: 0 tem nič ne vem. Predsed.: Ali je Amalija Drachsler, ko sta po umoru došla na lice mesta, kaj iskala po Ste-drvjevem stanovanji. Cvajer: Ne, niti iskala, niti vzela ni ničesar. Predsed.: Ali ste šli v spalno sobo in kaj ste tam videli? Cvajer: Šel sem, a ne sam, nego z Malinovskem. Videl sem pa, da so bile omare deloma odprte. Predsed.: Ali je bilo to pri Stedrvja v navadi. Cvajer: Da, puščal je odprto isto predalo omare, kjer je imel perilo. Predsed.: Kakšno je bilo razmerje mej Vami in Stedrvjem. Cvajer: Meni ni Stedrv nikdar nič zalega rekel. Samo tedaj, ko je imel neko zapreko s stražnikom južne železnice ob Marije Terezije cesti proti Spodnji Šiški, rekel mi je pač, da sem ga jaz ovadil. A to ni bila ovadba. Prašal me je stražnik južne železnice, ko je šel Stedry mimo, kdo je ta gospod. Rekel sem mu: to je gospod Stedrv, ne da bi se brigal, zakaj me praša. Predsed.: Vi ste imeli mnogokrat priliko, da ste v pisarni zakurili, kako ste pripravili drva? Cvajer: Le v kuhinji sem časih razcepil nekoliko drv. Predsed.: S čim? Cvajer: Z malo sekiro. Predsed.: Kje ste pa sekali? Kakšna je bila priprava zato? Cvajar: Navadno na tlaku, iz opeke narejenem. V kuhinji je bilo sicer tudi tnalo, a popolnoma zastavljeno. Predsed.: Drachsler pa izpove, da so bile tnale vedno proste, isto tako druga sekira. Cvajer: Za drugo sekiro nikdar vedel nisem. Predsed. : Ali hodili ste vender skozi kuhinjo? Cvajer: Da, ali nikdar se nisem brigal zato in gledal, ali je v kuhinji se druga sekira. Predsed.: Stedrv je bil pravilno tako ubit, kakor vol in potem še zaklan. Kakšen pa je bil nož, kateri je izginil ? Cvajer: Napravil sem črtež o tem nožu, kakšen je bil; rabil sem ga za radiranje. Predsed.: Ali tolmačite mi to, da nož, kakor ste ga narisali, se popolnem vjema s smrtonosno rano na vratu Stedrvjevem. Kako bi tuj morilec vedel, da najde tam za umor potrebno sekiro in še nož. Cvajer: Tujec seveda ne; le domač človek mogel je to vedeti. Stedrv je imel navado, da je razkazoval tujim ljudem svoje stanovanje; saj je bil prej Krušič pri njem za pisarja. Predsed.: Da, pred leti je mogel vedeti Krušič za vse to, ali kdo je vedel, da je ostalo vse pri starem? Če je tujec umoril Stedrvja, gotovo bi bil moral prinesti saboj moril no orodje, ne pa šele iskati je v stanovanji Stedrvjevem. To je mogel storiti le človek, ki je bil zadnji čas v službi pri njem. Kako na pr. bi tuj človek vedel, kdaj ste vi odšli na železnico ? Cvajer: Prav lahko, kar skozi okno je pogledal. Predsednik potem razpravlja vprašanje, zakaj je šel Cvajer šteti hlebe sladkorja in pove zato-žencu, da je bilo na vratih skladišča zapisano: 200 oddanih, ostane torej še 347. Zadostilo bi bilo vrata odpreti in pogledati. Cvajer: Bog zna, koliko številk je bilo na vratih zapisano. Stedrv pa mi je rekel: štejte, in to sem storiti moral. Predsed.: Poglejte Cvajer. Stanovanje Stedrvjevo leži v kraji, kjer je dovolj Ijudij. Tu so fijakerji, uhod v toplice in k Doberletu. Ali mislite, da vam bode kdo verjel, da je zamogel tuj morilec stati tako rekoč na straži. Cvajer: Prav lahko, kajti pri dr. Mošetu, ki ima poleg pisarno, stoji dostikrat mnogo Ijudij. Predsed.: Ali bi mogel Stedrvja umoriti tujec, vedoč, da ni nikogar drugega v pisarni, ker se trdi, da je bil Stedrv umorjen, ko je spal. Cvajer: Prav lahko jo to mogoče. Predsed.: Ta pa ni vedel, da Stedrv spi, to je mogel vedeti le človek, ki je bil prej v pisarni« Cvajer: Čudno je pač, da zaspi kdo mej tem, ko reže kupone. Kdo bo pri takem poslu zaspal ? Predsed.: Čujte! Stedrv se je kaj rad kregal, bil je takvzvan „Nt.reithan.sel". Kako bi bil on tujca pustil takoj v stanovanje in pisarno svojo, ne da bi ga bil osorno vprašal: Kaj da hoče. Da bi tujec kar tako mogel priti v pisarno, zdi se meni absoluto nemogoče. Cvajer: Vsa stvar se obrača le proti meni, zgolj zaradi tega, ker sem bil zadnji v službi pri Stedrvju. Predsed.: Zakaj pa ste tako natanko šteli komade sladkorja. Cvajer: Saj sem že povedal, da se mi je naročilo. Predsed.: Ni istina! Vi ste hoteli le odstraniti morilno orodje, kakor tudi sledi umora. Cvajer: To ni res! Štel sem jako natanko, splezal celo na vrh kupa, potem pa, kakor sem že povedal, mudil sem se na stranišču. Predsed.: Kje pa je kravata, katero ste nosili isti dan ? Cvajer: Pokazal sem jo preiskovalnemu sodniku ; bila je mej kravatami, katere so vzeli žan-darji pri hišni preiskavi. Predsed.: Slišali boste več jirič, da to ni res. Uničili ste kravato, ker so bili na njej glavni krvavi sledovi od umora. Razpravlja se potem o krvavih madežih na srajci in na ovratniku, in sicer precej tako, kakor je povedano v zatožnici. Ko reče predsednik Cva-jerju: „To se je zgodilo pri udarcih na Stedrvjevo glavo", odvrne Cvajer: „Tega pa jaz gotovo nisem storil!" P redsed. opomni: O tem bodo sodili drugi. Predsed.: Zakaj ste pa pričeli lagati o zaklanem piščetu? Cvajer: Ker se mi nič verjelo ni, prišel sem do tega. Predsed.: Ali resnica, če je, je najboljši zagovor. Zakaj pa ste odtrgali konec srajce? Cvajer: To srajco nosil je še moj oče, stara je bila gotovo devet let, torej že popolnoma obrabljena. Zato sem konec odtrgal. Predsed.: Potem pa niste srajce več nositi mogli. Cvajer: Pač, saj mi je bila itak prevelika v rokavih. Predsed.: Leopoldina Resnik je izpovedala, da ste imeli dotični dan še gumbe na koncih rokavov. Cvajer: Tega ni mogla izpovedati. Predsed.: Kri Vas je poškropila, zato ste šli v skladišče v Parne ulice, da ste odtrgali konce rokavov srajce in omili ovratnik, ki je bil tudi okrvavljen. Cvajer: Vse se tolmači proti meni. Predsed.: Stvar je taka, da pada na Vas sum. Cvajer: To pač vidim. Prične se sedaj razprava o denarji, najdenem pri Cvajerju. Predsednik naglasa, da je bil Cvajer koncem meseca decembra 18V)1 brez denarja, daje prosil Malinovskega za posojilo in mu pisal, da se raje ustreli, kakor da bi prosil pomoči tako odurnega človeka, kakor je Stedrv. Navzlic temu pa je naprosil tudi Stedrvja za prednjem 20 gld., katerega je tudi dobil. I lazven tega je delal dolgove pri Klauerjn, kupil na upanje najbolj elegantni otroški voz pri Obrezi, zadolžil se pri Korziki, Kavšeku, pri Korošcu za 25 gld., pri Malinovskem za 20 gld. Predsednik vpraša zatoženca. ali mu je treba delati dolgov, če je imel kaj prihranjenega denarja? Cvajer: Ti dolgi me niso težili. Predsed. : Razven tega so vas pa upniki vedno tirjali. Klauer je pisal Stedrvju, Korošec poslal je svojo služkinjo, dolžni ste pri Sattnerju, pri Grumnigu, Vodniku, krojaču Gri'tnvvaldu, pri gosp. Redangeu, Juvančičn itd. Imeli ste 30 gld. mesečne plače in razen dolgov, tako ogromnih za vas, vzdržavali ste se maitresso Leopoldino Resnik. Cvajer: Živel sem jako skromno. Povžd sem več krompirja, ko mesa, zato sem kaj prihranil. Predsed.: Ali pametneje bi bilo živeti pri vaši materi, kateri bi bili tudi pomagali, mesto da ste tekali za vašo maitreso. Cvajer: Moj Bog, to ni resnično! Predsed.: Od gospe Marije Favaj. vaše hišne gospodinje, izposodili ste si 5 gld.; še teh niste imeli; nekaj dnij potem pa se najde toliko denarja pri vas, kako je to? Cvajer: Jaz sem mnogokrat tudi gonpej Favaj posodil denar. Kar pa je ona meni posodila, sem pošteno vrnil. Predsed.: V tako veliki denarni stiski ste bili, kako je to, da ste kupili vaši Leopoldini Resnik zlato uro in srebrno jedilno orodje. Cvajer: Zato, ker sva bila z Leopoldino Resnik skregana in sem se ji hotel tako prikupiti. Predsed.: Ali Leopoldina Resnik izpove, da ni bila s temi darovi nič zadovoljna, da Vas je karala, kaj zapravljate denar. Cvajer: To je res, a jaz sem jo želel razveseliti. Zdaj se prične spet razprava o Cvajervih denarjih; koliko je zaslužil in koliko je utegnil imeti. Cvajer navaja pobrobno račune. Predsednik sap (saje s svinčnikom, kar pripoveduje Cvajer ter konečno izjavi, da se račun ne vjema. Posebno zavrača trditev zatoženca, da si je izposojal denar le zato, da bi imel kredit, kar označi predsednik kot bedarijo. Tudi trditev Cvajerievo, da je svoji materi pošiljal denar, ovrže predsednik s tem, da je morala ona celo rešiti nekatere zastavljene stvari. Cvajer odgovori, da je bil to jedino le revolver, katerega jo materi že prej podaril, potem pa zopet vzel in zastavil. Predsednik vpraša Cvajerja še jedenkrat, zakaj je pri gOSpej Favaj vzel na posodo 5 gld., če je res imel toliko denarja, kakor pravi, in menjal Stedrvju petdesetak. Cvajer odgovori, da zgol zaradi tega, da bi njegova ljubica Leopoldina Resnik nič o prihranjenem denarji ne vedela in bi bila bolj štedljiva. Predsed.: V preiskavi ste tudi povedali, da Vas ni nič strah pobijati teleta. Cvajer: Res je to. Ko je neki Šimič zaklal tele in se pri tem ranil, rekel sem jaz, da storim to, ne da bi se rane bal. Predsed.: Vi ste se tudi bahali, da niste nikdar jokali, četudi vas je oče večkrat pretepal. Cvajer: To pa ni res! Zagovornik dr. K r i s p e r : Predbaciva se vam, da nečete vedeti nič o drugi sekiri, katera je bila baje v kuhinji Stedryjevega stanovanja. Ali ste tisto kednj videli? Cvajer: Časih sem videl jedno, ki je slonela pri vratih. Dr. K r i s p e r : Ali ste kdaj svojo mater podpirali ? Cvajer: Da. S Hrvaškega sem ji poslal denarja nad 50 gld. in mej mojimi pismi najti je potrdila. Dr. K r i s p e r predlaga, da se da zatožencu prilika pregledati svoje listine in poiskati dotični recepis. Predsednik obljubi, da bode tej Želji ustregel. Dr. K r i s p e r : Od kdaj živite skupno z Vašo ljubico Leopoldino Resnik. Cvajer: Odkar je povila otroka. Dr. K r i s p e r : Ali so hodili tudi drugi ljudje v pisarno Stedrvjevo. Cvajer: Da, posebno postreščki in težaki. Bivši postrešček mu je celo stregel, ko je bil Stedrv bolan za legarjem. Državni pravdnik Pajk: To je bilo pa že pred leti. Obravnava se na to zaustavi ob r/i na u" popoludne. Popol u danska obravnava. Začetek ob 1 ,4. uri. Predsednik : Sedaj prebralo se bode pismo, katero je hotel Cvajer z Žabjaka iztihotapiti in katero je namenjeno Martinu Ošabnu. Temu piše G. aprila 1892.: „Ker mi je prilika, da ti pošljem ,škorpijon', reci moji materi in ljubi Poldi kar ti povem. Jaz mnogo izvem. ,PoIda* lahko veliko stori , če hoče biti pametna, ker dosti izvem od takih, ki pridejo v zaprtijo. Naj govori tudi z dr. Tavčarjem in razjasni mu vse točke, kakor je prav, hvaležen ji bodem gotovo. Stari mož že ve, kje so pisma, in bo povedal zanja. Čakam v veri na Boga da me rešite, drugače moram trpeti, da Bog pomagaj. Idite k dr. Tavčarju, da bode svetoval kaj storiti. Nedolžnega Bog ne zapusti in mislim, da ne bom dolgo več v zaporu. Mislim le na mojo revno ,PoIdo' pa na mojega .Karleta1, zato sem nespametno izpovedoval pri preiskovalnem sodniku. Bog pa me bode rešil !u P red se d.: Ali ste to pisali? S tem ste Ošabna nagovarjali, naj druge pouči, kako govoriti pred sodiščem. Cvajer: Jaz sam ne vem, kaj sem takrat mislil, ko sem to pisal. Predsednih konstatuje, kaj je v pismah, katere je dal Cvajer Matevža Kačič-u, da je nese iz zapora Leopoldini Resnik in v katerih jo prosi, naj se dobro spominja, kaj je bilo ko so šli od Ur-bančka. V pismu govori, naj ovrže Leopoldina Resnik vse prejšnje izjave, in pravi: „Ali ne veš, ko sem se vlegel v posteljo, da mi je tekla kri iz nosa in da sem se obrisal v srajčni rokav? To izkorišča preiskovalni svetnik zoper meno. Pomisli vender, kaj govoriš. Reci, da zadnjikrat nisi pravo povedala in da si bila proveč razburjena. Nisi mi rekla v ponedeljek, naj ne nosim lepo kravate (kravata je v pismu narisana). Povedal sem vse, kako je bilo pri Stedrvju tisti večer, kajti le resnica je bila. Kaj trdiš, da nisem imel zavihanih rokavov. Kakor veš, sem ti povedal, da sem odtrgal manšete. Ko smo šli od Urbančka, vender veš, ljuba Poldi, da sem se useknil in je brizgnilo nekaj krvi na moj ovratnik. To je sedaj poleg krvi od tvojega perila moja nesreča. Kar časniki pišejo, to ni nič res, to se dela le za to, da bi bilo javno mnenje proti meni. Govori torej drugače, kakor si govorila. Mati mi je vse odpustila. Pred letom stisnil sem te prvikrat na MTC6 in upam gotovo, da te bom spet objel. Povej torej vse, kakor sem ti svetoval. Ako to vprašajo, zakaj nisi prvikrat tako izpovedala, reci, da nisi mislila, da je take važnosti. Polda reši me, le od tega, da rečeš, da sem pri tebi spal, ko si imela perilo, iu da sem krvavel v postelji, odvisno je vse. Ne hodi iz Ljubljane služit in napravi znamenje z rimsko številko na pismo, ko mi pišeš, da bodem vedel, da si [dsmo prejela. Draga „mueia, povej tudi, da sem pisce zaklal, potem si moj angelj. Hodi mi zvesta! Pisma ne pokaži nikomur in uniči je, povej tudi, da si zaslužila pri Favaj 15 gld. vsak mesec in plačala zame kosilo. Od tega , da imam nekaj zastavljenih stvarij, ničesar ni tre ha praviti, potem sem rešen. Tudi ni treba povedati, da sem imel kaj več denarja. To ni treba. Predsed.: Zakaj pa ste rekli, naj ne pove Leopoldina Resnik da imate več denarja ! Cvajer: Zato, ker sem mislil, da tega ni treba vedeti. Postscriptum slove: Ljuba Poldi, reši me, drugače bodem na ječo za vse življenje obsojen. Povej še, da mi je brizgnila kri, ko sem zaklal pišče, tudi v obraz in na ovratnik in da si ti te krvave madeže obrisala z mokrim robcem raz mojega levega lica. Tudi Pečaku povej, da nisva piščeta katero sem jaz zaklal, sama jedla, nego da je bil tudi on poleg. Tudi reci, tla si mi rekla, naj si kupim novo Brajco in da sem ti naročil kupiti tri nove srajce. Listke pa daj Pečaku in Amaliji sele tedaj, če ti obljubita, da bodeta izpovedala, kakor jaz povem. Tudi k dr. Staretu pojdi, naj ti 20 gld. posodi da živiš. K dr. Tavčarju pojdi in vprašaj, kako moraš govoriti. Stori vse, da sinku ohraniš poštenega očeta." — Potem našel se je še jeden listek, v katerem prosi Cvajer Leopoldino Resnik, naj pove, da je zaklal pigče na: novi kuhinjski mizi in v rumeni skledi. Tudi materi jepjsal.dve pismi, v jednem spravi, da bode prišla njegova nit do konca, ko bode Knap-pič ,,jzreke^,svoje.s:mpepje.', Matii naj pozabi jezo na Poldo, pa qaj.,gre.rk dr. Tavčarju,,,gleda naj, da se ne bode kje zablebetala. Knappiča je treba, iskati, tajno. Tudi ipiše i 'vajet- materi, naj gre v Re-gaJjjevp hi^o. 4u ;naj: tam zanj govori, ,,da .bodq vsi iz.ba hiše, zanj,.ugodno govorili. Ljubici Stedrvjevi, Ainaliji Pra/ib.sk>r,, je pisali cvajer, naj prekliče izpoved, da je vedel za drugo sekiro v Stedrvjevem stanovanji. - Naji ne izpoveduje .tako bedasto in ga puntaka rše .bolj- .Tudi naj prekliče, ona in njega mati da je rekel: „Udarjen je !$tedry in-.„odstopite, in stprite to dokler je, čas, da ne, bom .dalje trpel1*. Če pa nečake, molčite, da sem Vam pisal to pismo,, kajti mojo nedolžnost dokazal bom tudi. brez Vas,u — Norbertu Peqaku ,p.i j ki pisal, naj pove pred sodiščem, da od novega*Ieta sem ni imel več man-setov, da je /.aklal . pišče in videl, da mu. je curk' krvi brizgnil v obraz. Zakaj , bode že Poldi poveT. dala. Tudi naj pove, da je nosil od sobote sem novo kravato. Molči naj o pismu in reši nedolžnega prijatelja. Tudi Bohincu, uradniku južne železnice, piše, naj potrdi, kar je rekel, da je bil Cvajer na južni železnici. .. i . i i i ■j vi Predsed. Zakaj ste psali ta pisma? Da so prišla v roke tistim,' katerim so »bila namenjena, bila bi je zapeljala v krivo izpoved. .1 ti i'' " Cjvajer: Nteemr si mogel pomagati drugače. 1 Br. Kr i s p e t: Ali Vas je vprašal preiskovalni sodnik;-od kod so krvavi sledi.'-- < irtft«| • Cvajer t Kekfcl-sern mu, da od moje« krvi rz- nosa in >od perila Polde Resnikove-, pa mi je rekel, da ;ee«bode vse to dognalo po izvedencih. Potem šele hm m pisal pisma.' r« n r; ♦ 'Dr.-Krtspfer:' Ali ste mogli misliti,* da se bode taka množina pisem mogla iztihotapiti z Žabjaka)'1 a • ■ \ t , ■■>. .-f a > "C v a jer:' Upal sera, da se posreči*. v>m m ''D'r.^.Krisper nasvetuje, nftj se pisma takoj predlože porotnikom. ■■». .-d,;/ Predsednik1 odgovori, da 'to ni potreba; zgodilo se bode po končani obravnavi. fiiti Vsled tega izjavi dr. Krisper, da si pridrži pravico ničnostne pritožbe. tw#li '.ir Priča Matevž R a č i č, 06 let star, in Iške Ijoke, kaznovan zaradi prestopka, je bil 12 dni s Cvajerjem vkup v preiskovalnem zaporu-. Cvajer mu je dal pisma, on pa jih je skril v slamnico, ker se ni upa) iztihotapiti jih. Trdil pa je Cvajer zmiroai, da je nedolžen. ' t .1 <..;. Cvajer: Ko smo šli od Urbančka, vseknil sem se vanj ■/ vsled tega je bil krvav, tudi je nekaji krvi brizgnilo'na ovratnik. ■ •> hirt Drž. pravd. Pajk: V preiskavi ste pa rekli, da je vse: le od perila' Leopoldine Resnikov«. Tudi ste rekli, da je ovratnik kvečjemu zapoter*, ne pa krvav, in da ga niste' čistili ali prali. Potem ste krvaveli v »zapora in'tam ste' si šele. v čisti lobeo kri-brisali in potem šli k preiskovalnemu sodniku in ste- izpovedovali, da je kri od Vašega krvavenja«. < P r e dsed n bk kortsbatuje iz zapisnikov, da je zatoženeo v preiskavi: tako izpovedal. Cvajer pravi, da-se jo v zaporni; koijs k*« vavel, obrisal v obrisalko.1 UM d i ■' rti I)rž. pravd. Pajk želi, naj se konstatnjes da je< rekel Cvajer,1 da Leopoldina Resnik ne ve,! da bi se ttil Cvajer dne 1. januvarja na potu od- Urbančka krvavo vseknil.' ijii > ni 11 Dr.'Krispef k Cvajerju : I Ali se Vami je ovratnik takoj pokazal, ko ste bili zaslišani. 1 • Cvajer: Da. , • 11 .0 . •»* ■ Porotnik Naglas'! Gospod predsednik, prosim, da ♦» opozorili zatoženca in, priče, da glasneje govore in se glasneje čirajo zapisniki, ker. se jako malo sliši. t:» >i t, .1 . • - Prebere se zapisnik o ogledtv v Stedrjyjevem stanovanji, }>okaže se poVem fotografija pisarne, ko-4*dar- in knjige, katere so 'oškropljene s Stedryjevo krvjo. Pove se tudi, kaj se je razven srečk Sej našlo, namreč zlata nra z verižico, marke, dopisnice itd-«Stedryjeva maitres8a, Amalija Drachsler je; izpove ► dalft, da sta bile dve sekire v kuhinji; našla se je pa' le jedna', dasiravno je Stedrv strogo gledal na to, da je bilo vse na svojem mestu. Amalija Drachsler izjavila je, da je imel Stedrv mnogo sovražnikov. Predsednik nasvetuje," da se gre do' pot rotniki v bivše Stedirvjevo istauovanje, ida je ogledajo, čemur državni pravdnik in zagovornik pritrdita, na kar se 'obravnava od Mvl. uri- zaustavi. Ogle«! na liri talenta. Porotniki ogledali so si .natanko vse bivše stanovanje Stedrvjevo v CJrumnikovi hiši. Stanovanje je. bilo. pri tleh. - Iz veže na levo došlo ee, je v pisarnico Stedrvjevo,,. precej temno .sobo, < od tod pa v spalnico in. v kuuinjo. Iz stanovanja vodila •so tudi druga, vrata, in sjcer na dvorišče. Grumni-kove večje hišaj ■ > | h(Dalj© prih,) • « ( >u- D w l \ 1 1 V' Ljubljani S. junija. •1 • Obravnava zaradi umora Stedryja'je tako'obširna,' da.je pri najboljši volji ne moremo vse sproti priobčiti. Pri včerajšnji večerni, obravnavi^ zaslišali so se zvedene!: - Zdravnika dr.. £5 c ji u s k e r in Fine izpovedala sta soglasno, da so bile vse Ste-dryju .prizadete' rane absolutno smrtonosne. Profesor K napi č pa je glede kemične preiskave krvavih madežev na srajci in na ovratniku Cvajer-. jevem izpovedal,' da so ti madeži bržkone" nastali vsled Človeške krvi, da pa tega ne more kot. go-'* tovo trditi, ker je bilk kemična preiskave' brez-' uspešna, kajti, madeži so bili že suhi. Končno prosil je zagovornik g. dr. Krisper, 'da se prečita anonimno njemu došlo pismo, v katerem pisec opozarja, da še je na dan umora klatil v Ljubljani neki sorodnik Stedryjey, ki je bil ta dan zelo razburjen infse še to noč vrnil v Trst. , '• • . > V d a n a š n j i dopoludanski obravnavi" žasli-' šavala so se priče, dzmej katerih je'g. Fran' D o-b e r 1 e t starejši izpovedal za ('vajerja jako ugodno. ' Priča g. Doberlet se spominja žiyo in natanko,' da je videl v dan umora .: ■ derplin 3. junija. Pri souperju v Pots*-daiuu naznanil cesar, da se je rtimunski prestolonaslednik zaročil s pricezihjo Marijo' Kdin-burško. Ahhvardta sinoči v njegovem stanovanji zaprli. Razne vresti. " (Češko narodno gledališče v gledališki in glasbeni r a z s t a v j |n a Dunaj i.) V sredo 1. t. m. pričele so se predstave češkega narodnega , gledališča v razstavinem gledališči. Vodstvo skrbelo je, da bodo kolikor mogoče sijajne. S posebnim, vlakom pripeljalo se je nad 270 oso b- (mej njimi ,64 iz orkestra, 68 koristio v-, 45 od baleta io 48 jprvih igralnih in. pevskih močij). Vse potrebne dekoracije in kostume ima drnštvo saboj iz Prage. Tako je samo , kostumov nad 16.0001 Predstavljale se "bodo izvirne opere: „.Prodana nevesta" (Smetana), „D i m i t r i j" (Dvofak), „Dali bor*, „Lejla" ip „Husitska nevesta4, dalje nekaj dramatičnih del Jefabka, Vrhlickega itd., namreč „p elopova snubitev", .Sluga svojega g o s p o d a r j a% „11 a n u š V i r o v s k i" itd. Za Dunajske Slovane bode to v prvi -vrsti Izreden umetnik užitek, obiskovalcem razstave Sploh pa dokaz, na kako visoki stopjnji gledališke in glasbene umetnost stoji češ^i narod. Vsa dela,'ki se bodo predstavljala, so izvi,rna in so- Bvedok zd bogatost čpške glasbene in dramatične literature. - , r „ , (Ogrtjegasna razstava v Peter« burgu.) Prvi dan t. m. odprla se je v Peterburgu v prostorih vojaške jahalnice velika razstava ognje-gasnega orodja. Meteorologično poročilo. čas opa- Stanke ' Ikuroraetra ' v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a i ' ■ 1H • 7. zjutraj im 737-4 um. 736 5 m bi. T61-A mm. 15-60 C si. svz 25-8« C si. aah. 18 2° C ibrezv. i obl. d. jas. jasno 0 1 M) mm. 7 Srednfja^tKmperHtur« 19-9°, sa 2-5" nad normalom. ( Iakaa avstro-ogerske banke '• ' »n ' ? fc 1 1 Prej in j i teden »inkovcev'V'pToriietu ^98,208.000 gld. (+ 4,601.000 g!d.) Zaklad* V gAt«vtni l-.j-i ^44,940.000 . (— 209.000 „) Portfelj. , . cHVM .v 142,953.000 w (+ 3,186.000 „ ) L<>mbard1.M i, 23,273.000 „ (+ 636.000 „) Davka prosila' Dan- kovčna reserva . . 51,761.000 „ (— 7,654.000 „ ) t " ».....rt »i XD-v3.z3j£l^31s:sc borza '•«>' 0 r dne 3 junija t. 1. vCeraj — danes Papirna renta.....gld. 9575 — gld. 9580 Srebrna renta .... t.. , Ž.lata. pen t a.. ., . jj . . 70 marčna renta , . . Akcije narodne banke . Kreditne akti)e . ..ii/« . London .p „.»«••. • • Srebro....... Napol........ C. Ihr. cekini' . . '. . . Nemške marke . ."V . 4'fa- državna Svečke liz 1. 1854 Državne srečke iz 1, 1864 Ogerska zlata renta 4"/., . . Ogerska paptrba renta 5°/0 . Dunava reg. srećke 5°/0 . . Zem-lj. obfrc avstr. 4«/a% 7-**il ■ Pr^i&bjL r.• ii:t-.■ Rudolfove srečke...... Akcije an^lo-avah-.Tbaiike . . iaii>imiiim^iiiii iftf ■**a>»* „LJUBLJANSKI Z?flN" nt©3i za vse Uto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. HI kr. XllJČI: '...... 2. junija. Pfi. NttllAit \Vru'sst»i^, Lorzing, Rad, Jiraune, M«blur, Hawulka z Dunaja. — Matzler, Lackner iz Kočevja. — paurant, Krauser iz Trsta/ I—I Rodier fz litin-doha. — Kramer iz M.makova-. — Merklen iz Pariza. — 1 lohiaioha it Rcroliua. , 5 ■■ i ■ .u t'o Nl«*uii: Nnuak, l'.ugar.ikt, 'Schoch, VVagner z Dunaja. — liouian iz- Rudolfovejfa. — Tjenarćić iz Vrb-nike. — Lauter. izTMafibora. — Hulm, Hkraba iz •Orade«. — Griinzman iz Kurolina. >' • IVI luftUflu' loiloilvoru: S lipau a Krškega. — Herzop z Dunaja. — Bletel iz Qorice. — Millier la .Trata. - i.... Dri M\Ntrl|NW«>ui cHn»r|n : Lazar z Dunaja. — Novianz iz Gradca. 1 - Pri \ i raniti: Ilovar iz Litije. luirll so v a^jiiBilJanl : 1" ' 4 " \" vojaški b ofn i ci: 28. maja: Anton (Justin, kotporal, ltK, Pred kosamo et.' 4, 'le je vstrelil. .1 j- ..^ .31. maja: Jakob1 Lunder, invald,' 68,-i let, org. srčna hiba. 1 95-50 9545 112-90 n 11315 100-95 — ft 100-85 999 — n 996 — 322*50 — % 322-fiO U9-30 n 11925 9-48'/a 9-48 V, 567 5-67 58-4?> T n 58*50 250 gld. 141 gld. — kr. 100 „ 182 . 50 „ • • . . 110 - 75 n 100 n «5 . 100 gld. 121 „ 50 , listi . 116 n 75 „ 100 gld. 18S , 50 R 10 „ v4 • ■ 120 „ 155 • » (fi . . 23 H n m , i a Mlad komi sprbtun in dober'p¥odajaleVi{rz dobrimi priporočili, vaprejiue ne v prodajalalco i aietianliu blagom. — Ponudbe naj se pošiljajo pod znamko: P. Im 124 na upravnifttvo ,Slove,nske^i Narydal>. (555—5) Gosti^ica, MPri avstrijskem cesarji" . m.^i- is« na SVj Petra cesti. ., > , — n - {TIS ?------ - -----■ Jutri y no bol o duć 4. Juniju na vrtu .:Pri avstrijskem cesarji" KONCERT " ; pri Hkaterem sodeluje 'cŠL1 o im. ača gro <3."b a, -<-'( i . i iped vodstvom g. kapelnika K. Pld-a. "^"rt cede krasno razsvetljen. "Vt : pW«iBte&'ob 7'/1. url svećer. \, tiv'm m ji. .'. ■ • ■-. •, ■ i . •, • . . - jUfitopiMuH proMt«. I/AT.Htua. knbiuja. dobra vina, sveze Steinfeldsko marčno pivo, točna postrežba in pošteno cene. — Za obilno obiskovanje se uljudno priporoča (649)*/1 * 6 l\ Ivan Tosti gostilničar. a tovarne. ■i"•"»' PUlegJ želežnidke postaje I^ase ležeče in z njo pti mali železnici' zvezano tovatrnlako po-seM(V(> !|e nti prodaj. Ono obstoji iz glavnega poslopja, prirejenega v izdelovanje snažilnega prahu (Putzpulvnr) z' vsemi'potrebnimi stroji iu s 6 konjakih ' sil moCnim parnim strojem, dalje iz poleg štojfče lop«; in hiše z lepim stanovanjem v .sredi sadnega vrta in tikajočega se travnika. r ■"'•' Natanjenejto podatke daje Fran Kotnik v Vr«lu pri Vrhniki. (639—2) Tiaklura zoper kurja očesa. 5 Najvarnejše in naiboljie sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnauci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec se skozi 5 — 6 dni j ta tinktuia zjutraj s čopičem, ki je v sf«klenici, dobro namaze, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lahko z nohti izvzame Steklenica stane 25 kr., ' 10 steklenic 2 gld. (59—9) Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vntkvij« tinti*riln me prati gM>v*et§u svote t »trna izvršujejo. (59—2) mrwmmm^0< Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p No lli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".