Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000559, Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fox: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si = | 18-3656 Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 167. - avgust 2004 - cena 300 SIT 771318 365006 l< Banica Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO NAKUPOVALNI CENER MIKOZA NOKIA 5140 CERKVENIK IMA PLAČU sveže ribe zamrznj^ejibe školjke^— “bacajain bjarjšj k°n erve tj* X • Ponovno na zalogi! Divx predvajalnik Neuston 39.900.00 sit + gotovinski popust!!! '6Ss .. m STE PRIPRAVLJENI!? Mi smo! Za šolsko sezono smo se dobro založili. Pridite in se prepričajte. + Pri nakupu 10 zvezkov Vam DVA PODARIMO! Na zalogi vse vrste CD-/RVV, DVD +/- /RW medijev NOVO!!! Cake box 50 pack * < ’ a ^ V’ r7^'^ - .s'j Večfunkciiska enota Tiskalnik-fax-čitalnik-kopirni stroj Brother MFC-3420C 62.400.00sit ]\a zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk: RAČUNALNIKI vTeSENSKI AKCIJI BASIS 24G (2.4GHz,256MB,CD-RW,40GB HDD) _____________od 82.000 dalie!!! za vroče dri o e STOJEČI VENTILATOR 5.190 SIT WWW kakez si Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. ■ Podane cene vsebujejo D D V. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. VV W W. r\9 rvBZ.S I beseda urednika ZAČETKI Začetki so zanimiva reč. Najprej rojstvo, pa prvi koraki, prve besede (včasih tudi v obratnem vrstnem redu), pa prve nerodnosti in neumnosti, potem j e tu prvi razred (osnovne, in ponavadi srednje šole; in še prvi letnik faksa lahko damo zraven), prva ljubezen, prva služba in še bi lahko naštevali. Ponavadi so povezani s paleto čustev, od veselja in navdušenja do zaskrbljenosti in živčnosti. In potem slišimo razne ‘ne-boj-se, saj-bo šlo’, ‘vsak-začetek-je-težak’, ‘če-ne-bo-šlo-prvič-pa-drugič’. Ti so seveda včasih dobrodošli in v pomoč, včasih pa se nam zdi, da vsi preveč govorijo, pa ne povedo nič pametnega (upam, da ne boste vsi tako mislili o teh vrsticah). Ker včasih ljudje pač nimamo na voljo nobenega ‘drugič’, ker včasih preprosto ne gre. Čeravno spodbudne besede vsi radi slišimo. Ljudje smo sicer dveh vrst. Taki, ki po neuspelem ‘prvič’ takoj odnehajo in si poiščejo nov ‘prvič’ pri neki drugi stvari, in taki, ki vztrajajo in vedno najdejo pot do svojega ‘drugič’ ali ‘tretjič’ ali več, kolikor je pač potrebno. Večina bi rekla, daje bolje biti predstavnik druge skupine, in največkrat bi imela ta večina prav, saj le vztrajni nekaj dosežejo. Znajo čez ovire in se ne ozirajo na tiste, ki jim ne privoščijo uspešnega začetka. Včasih pa ni slabo biti niti med tistimi najprej omenjenimi. Lahko se namreč zgodi, da pri enem od začetkov posameznik odkrije, da je nov boljši od prejšnjega (ki mu ta isti posameznik ni želel ali znal dati druge priložnosti). Ker včasih pač določenih stvari in področij ne poznamo dovolj dobro, da bi znali oceniti, če nas lahko vodijo k zadovoljstvu in uspehu. Nedvomno je vsak začetek tudi začetek učenja. Pri vsakem novem početju se nam odpirajo nova obzorja, nova znanja, če si jih le želimo pridobiti. Lahko se celo nenadoma zavemo, da nam je učenje novega v veselje in da se želimo čimveč naučiti, da bomo obetaven začetek spremenili v uspešno nadaljevanje. V dneh, ko se začenja novo šolsko leto, zaželimo vsem šolarjem dober začetek in veliko veselja do učenja novih stvari, posebno tistim, ki gredo v šolo prvič. Držimo pesti tudi šoli, ki bo prvič sprejela svoje dijake. In ker j e bližajoča se jesen čas volitev in podopustnih političnih aktivnosti, zaželimo tudi našim političnim akterjem veliko veselja do učenja novega. Boljšega. P. S. Hvala vsem za spodbudne besede. Mateja Rolih KMETIJSKA TRŽNICA “SADOVI DEŽELE POD SNEŽNIKOM” Kmetijska tržnica bo letos potekala že četrtič, in sicer 18. in 19.septembra 2004. Letošnja prireditev se bo odvijala na kmetijskem kompleksu Žabovca v Ilirski Bistrici. Na tržnici bo razstava živali, prodaja in ocenjevanje kmetijskih pridelkov in izdelkov, konjeniški treking, striženje ovac, srečanje harmonikarjev, bogat kulturni program, izbor za miss »Sadna kraljica«, lokostrelci pa bodo prireditev popestrili s tekmovanjem v lokostrelstvu. Obiskovalci se bodo lahko udeležili zabavnih iger, ob prizorišču bo lunapark z vrtiljakom, nastopil bo čarodej, ižrebali bodo nagrajence knjižnega kviza Zvečer pa bodo pripravili za udeležence zabavo z glasbenima skupinama Rok’n’band in Casablanca. ZZ7 ZZJC3 nx ^PIRNIC4 JUsie&Asij Bazoviška 19, 05/714-20-77 ©m© ma mE m mm© §©il©cc® Lim * ZVEZKI, BARVICE, RISALNE POTREBŠČINE, RAVNILA ... * ŠOLSKE TORBE IN PERESNICE ... VSE KAR POTREBUJE VAŠ ŠOLAR DOBITE PO UGODNIH CENAH. GIMNAZIJA PRIPRAVLJENA? Jutri se začenja novo šolsko leto, tokrat ponovno s srednjo šolo v domači občini. Urejanje šolske stavbe je bilo še pred dnevi v polnem zamahu, saj so prostori še grobo urejeni. Na novinarski konferenci so se zbrali učitelji bodočih gimnazijcev in župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc. Učiteljski zbor bistriške dislocirane enote gimnazije Postojna. Vsi se že veselijo dela v manjših skupinah. Dvanajst dni pred začetkom novega šolskega leta se je javnosti predstavil učiteljski zbor dislocirane enote postojnske gimnazije Ilirska Bistrica, v večini sestavljen iz profesorjev matične gimnazije, ki živijo v naši občini. Nekaj profesorjev prihaja s postojnske lesarske in gozdarske šole, športno vzgojo in glasbeni pouk pa bosta poučevala učitelja iz bistriških osnovnih šol. Kot zunanji sodelavec bo sodeloval profesor informatike, ki bo vodil tudi e-šolo za občane. Učiteljsko zbor bo tako štel 17 profesorjev, na šoli pa bosta zaposlena še hišnik in čistilka. Gimnazija ne bo imela šolske kuhinje, bodo pa dijakom na voljo avtomati z raznimi prigrizki. Športna vzgoja bo potekala v telovadnici osnovne šole Antona Žnidaršiča, v prihodnosti pa naj bi občina v eni od stavb bivše vojašnice uredila športno dvorano. Po besedah bistriškega župana Antona Šenkinca naj bi občina prostore v prvem nadstropju gimnazijske stavbe, kjer bo potekal pouk, uredila in opremila do začetka šolskega leta L septembra, do uradne otvoritve, ki je predvidena za 22. september, pa morajo dokončati še pritličje. Z zamudo bo občina uredila tudi računalniško učilnico, saj naj bi bila ta nared ob uradni otvoritvi. V dosedanjo adaptacijo stavbe in ureditev prostorov je občina vložila okrog 350 milijonov tolarjev, razliko do 500 milijonov, kolikor naj bi znašala celotna ureditev šole (brez športne dvorane), pa naj bi porabili za sprotno urejanje. Dodatno opremo bodo nabavljali v skladu s potrebami. Bojana Rosina Simonič, ki bo vodila bistriško enoto in poučevala jezike, je povedala, da se učitelji veselijo dela v razredih s po triindvajsetimi dijaki. Delo v takih skupinah naj bi bilo boljše kot v številčnejših razredih, bistriška enota z dvema razredoma pa bo torej štela 46 dijakov. Edina bojazen, ki so jo člani učiteljskega zbora izpostavili, je, da prostori ne bi bili nared do 1. septembra, česar pred zaključkom redakcije še nismo mogli preveriti. V naslednji številki boste lahko brali o otvoritvi bistriške gimnazije. mr Delavci hitijo z urejanjem prostorov v 1. nadstropju stavbe nove gimnazije. Kot je povedal župan, delajo v dveh izmenah, podnevi in ponoči, da bi vsaj prvo nadstopje končali do začetka šolskega leta. PODJETNIŠTVO IN MLADI MLADI PODJETNIKI IZ PODGRADA OB BOK PRVOUVRŠČENIM Ilirska Bistrica, Podgrad. Na regijskem podjetniškem forumu v Litiji je bila zelo močna konkurenca. Med seboj so se pomerili mladi podjetniki iz Primorske, Gorenjske, Ljubljane z okolico ter Notranjske. Med mladimi podjetniki so bile vse ilirskobistriške skupine zelo dobre, najboljša pa skupina iz OŠ Podgrad (drugo mesto). Na osnovnih šolah v občini Ilirska Bistrica je letos že drugo leto zapored potekalo izobraževanje iz podjetništva, t. i. podjetniški krožek za učence osmih ter sedmih razredov. Vse sodelujoče skupine mladih podjetnikov so si tudi letos z marljivim delovanjem prislužile vstopnico na regionalni podjetniški forum, ki je tokrat potekal v Litiji. Mladi podjetniki so skozi obdobje celega šolskega leta pridno delovali v krožku ter si pridobivali podjetniško znanje. Zadnja dva meseca šolskega leta pa je bilo njihovo delovanje osredotočeno le še na izbor podjetniške ideje, realizacijo le te ter izdelavo poslovnega načrta in pripravo na podjetniški forum. Mladi so prijetno presenetili s svojo izvirnostjo pri izbiri poslovnih idej. Komisijo je na podjetniškem forumu najbolj navdušila in prepričala, daje njihova ideja dobra, podjetniška skupina OŠ Podgrad. Omenjena skupina seje odločila, da za svojo poslovno idejo izdela več vrst barvnih okrasnih sveč. Svojo poslovno idejo so dovolj prepričljivo predstavili pred ocenjevalno komisijo ter jo skozi poslovni načrt tudi tržili. Predstavitev ter realizacija izvirne poslovne ideje, izdelava okrasnih sveč v barvah zastav držav novih članic EU, je podjetniški skupini OŠ Podgrad prinesla visoko drugo mesto. Le kanček manj treme pri predstavitvi poslovnega načrt in spet bi ena izmed ilirskobistriških podjetniških skupin dosegla najvišjo uvrstitev, prvo mesto. Tako visoko se je namreč zavihtela v lanskem letu skupina jelšanskih mladih podjetnikov. Tudi vse ostale skupine iz ilirskobistriških osnovnih šol so realizirale svoje poslovne ideje. Z uspešnim nastopom na forumu so zaokrožile celoten uspeh ilirskobistriških skupin mladih podjetnikov ter tako dokazale, daje v mlade vredno in smiselno vlagati. Tako so mladi ponovno opozorili nase ter dokazali, da s pravilnim vodenjem in vztrajnostjo zmorejo veliko. Delovanje podjetniških krožkov na ilirskobistriškem je kot že lansko leto tudi letos podprla Občina Ilirska Bistrica, za kar seji mladi podjetniki iskreno zahvaljujejo. Vse skupine, v njih je pridobivalo podjetniško znanje 60 učencev, je tudi letos vodil mentor g. Marijan Čeligoj v okviru Regionalnega razvojnega centra Koper. Podjetje SAN d. o. o. Gornja Radgona pa je tudi tokrat poskrbelo za koncesijsko pogodbeno razmerje in budno bdelo nad celotnim projektom. Podjetniški krožki na ilirskobistriškem se bodo izvajali tudi v naslednjem šolskem letu. Učenci bodo pravočasno obveščeni na začetku šolskega leta v svojih šolah s šolskimi informacijami ter s predstavitvijo dejavnosti krožka direktno na šolah. Marijan Čeligoj, RRC Koper OBISKALI SO NAS PLANETARCI. Ko bo izšel tale članek, bomo neopazno in tiho zajadrali v jesenski čas. Poletni čas je čas, ko se tempo življenja iztiri za določen čas. Ujetosti vsakdana sem ušla tako, da sem malo drugače zajadrala po bistriškem vesolju. Lahko bi rekla, nič posebnega se ni dogajalo. Če pa se potrudim in si dovolim globlji vpogled, vidim, da vsakdanji dan poskrbi za nenavadna presenečenja. Za pisanje pa si je treba vzeti čas. To j e čudežna magija, ki nam omogoča, da svoj miselni in čustveni svet prevedemo v magični svet črk, besed in stavkov. Pisatelj so veliki magi, ki lepoto duha prevajajo v povesti, romane, časopisne članke in druge žanre duhovnega izražanja. Glasba in poezija so duhovne dimenzije, ki nas spominjajo na to, kdo smo in od kod prihajamo. Duša ne pozna omejitev, univerzum je njen dom, zato je povsod doma. Teden dni so bili evropski taborniki gostje v naši prelepi bistriški dolini. Bistriški taborniki pa so poskrbeli, da so teden dni živeli v duhu različnosti v enosti. Njihovemu povabilu »dnevu odprtih vrat« smo se odzvali in doživeli radost kipečega življenja, ki ga premore prešerna mladost. To je zdrav rod, rod, ki se bo jutri odgovorno spoprijel z izzivi življenja. Življenja, ki iz dneva v dan postaja vse bolj dinamično, izzivalno in odgovorno. Še dobro, da so to planetarni otroci, ki se lahko vsak hip brez žično povežejo, kar jim omogoča da dejavno posegajo in spreminjajo svet. Da soustvarjajo svet takšen v kakršnem hočejo in želijo živeti. Svet v katerem kraljuje prijateljstvo in pripadnost. Delo in zabava pa jim omogočajo poln izraz tega kar v resnici so. Mali bogovi. Jutršnji svet pripada njim. Waw življenje je res čudežno, če mu ne predpisuješ kakšno naj bo. Neta Vergan NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij • Nakup GSM aparatov • Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) debitel" Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333 MOB: 031/779 169 NOVO ! NOVO ! IlAZŠliiJENA J-VAOJJA NON STOP RAZKOŠJE TRENUTNE AKCIJE: ■akcija »CVETJE V JESENI« Nokia 3510i - V VSEH PAKETIH! SAMO - 9.900 SIT ■akcija »SVET JE PREČUDOVIT« Sony Ericsson Z200, Alcatel 0t735i, Sagom myc-3b, Dragon 1916, Nokja_6610, Siemens Cx65, Samsung SGH-D410 ■ ■' pogoj: sklenitev ali podaljšanje 'i naročniškega razmerja za t 24 mesecev tmz£šPe vključujejo DDV Panasonic G51 8.900 Ne t>o vkljuCen v oglaševanje. Motorola V220 17.800 Nov aparat na evropski trgi M. Philips 535 17.800 Iz "Popolni" - oglašujemo v NSR. Siemens M65 29.900 Novost na SLO trgu. namenjen predvsem kolesarjem. Sony Ericsson T630 39.900 Ugodna cena. Nokia 5140 39.900 Novost na SLO trgu. robusten aparat. Sony Ericsson mo 49.900 Novost na evropskih trgih. Sony Ericsson P800 49.900 Ugodna cena. Motorola VSO 69.900 Novost na SLO trgu. aparat visokega razredal Nokia 6230 69.900 Poslovni aparat. Nokia 7610 79.900 Prvi aparat na SLO trgu z IM ptxl kamerol MOBITELEFONI - Nokia 3310 - UGODNO - Nokia 35101 - MOBIGRLICA (Sagem myx 3-2) - MOBIKRAUIČEK (Panasonic G60) Ob novem šolskem letu nudimo vsem dijakom in študentom popust pri FOTOKOPIRANJU!!! * Cene vključujejo DDV PONEDELJEK - PETEK 800 - 1200 in 1500 ■ 1900 SOBOTA 8°°- 12oo (j poSrtSi) jJOD/udujuniu pri jjopnr/ilu, * 'dinutku hnu 'tudi možu ud i /nidui/ruDinu^u iulufumi. Iliriade NAŠA VLADA JE NAJBOUŠA VLADA Poletje seje končalo (razen za tiste, ki menijo, da traja do 23. septembra, kar seveda pomeni, da verjamejo tudi, da se zima začne le nekaj dni pred božičem), dopustniki so se vrnili domov in volilna kampanja gre lahko v svojo zaključno fazo. Septembra bomo gotovo dobili kar nekaj visokih obiskov iz Ljubljane. Kajti, verjeli ali ne, naši politiki vedo, daje Ilirska Bistrica nekje v Sloveniji. Le da niso točno prepričani kje natančno. Nič hudega. Zato jim plačujemo svetovalce. In če bi se slučajno zgodilo, da nam kateri obljubi čimprejšnje dokončanje dolenjske avtoceste, se še vedno lahko tolažimo s tem, da mislijo cesto skozi Dolenje. Ampak, seveda, pri volitvah v državni zbor ne moremo gledati samo lokalno. Treba je pogledati, kot se temu lepo reče, nacionalno. In naša ljuba Slovenija je postala “normalna” država. Smo člani skoraj vseh elitnih zahodnih klubov (ajd, manjka nam OECD) in OZN nas je na svoji lestvici razvoja (indeks človekovega razvoja - HDI) razvrstil na 26. mesto, oz. na prvo mesto med novimi članicami Evropske unije. Mimogrede, prvi so Norvežani, Švedi in Avstralci, zadnjih 19 mest pa trdno držijo države iz črne celine. In eko, ker smo že “normalna” država, pa še ocenimo našo vlado po “normalnih” kazalcih. Po napovedih naj bi slovenska gospodarska rast presegala evropsko povprečje za dobro odstotno točko, kar, če naj verjamemo sedanjemu ministru za gospodarstvo iz časov, ko še ni bil minister, pomeni, da bomo prišli na povprečje Evropske unije tam okoli leta 2035. Ah ja, seveda bomo mi to menda pospešili, samo ne vemo še točno kdaj. In če smo že pri dr. Lahovniku, ob nastopu svojega položaja je obljubil, da bo poenostavil postopke za ustanovitev novih podjetij, saj v številu novih podjetij nismo ravno bleščeči. Odlična ideja. A zaenkrat zgolj to. V Sloveniji naj bi bile plače med najbolj obdavčenimi v Evropi. In rešitev, ki nam jo ponujajo? Ja, visoko obdavčimo še druge prejemke (iz dela, da se razumemo). Z zdravstvom nismo ravno zadovoljni, glas o sposobnosti naše državne uprave je segel do Bruslja in naprej, ampak zato pa imamo ministrstvo za informacijsko družbo. Vsaj eno področje, boste rekli, kjer nam laufa. Morda. Dokler človek ne zve, da denimo v Franciji paket, ki vključuje širokopasovni dostop do interneta, digitalno televizijo in brezplačne telefonske pogovore v državi stane 30 evrov, kar bi zneslo nekaj čez sedem tisoč tolarjev. Pri nas takšen paket (in na brezplačne telefonske pogovore kar pozabite) stane dvakrat več. In če ste se slučajno vprašali, kaj daje to za ena digitalna televizija, se s tem nikar ne obremenjujte preveč. V Bistrci tega še zlepa ne bomo videli. To ni za provinco, to je samo za mestne ljudi. Preden zavzdihnete, ah ja, Telekom, naj vam prišepnem, da imajo tudi Francozi Telekom. Razlika je le, da nimajo ministrstva za informacijsko družbo, ki bi skrbelo za razvoj taiste. In so zato svojemu Telekomu odvzeli monopolistično moč. Ob nastopu sedanje vlade so si zadali tudi projekt regionalizacije Slovenije. Iz te moke seveda ni bilo niti testa. In tako smo še naprej v edinstvenem položaju, da se hodi naš zunanji minister pogovarjat tako na Dunaj kot v Celovec, tako v Rim kot Trst, začuda ga še niso videli na Reki in v Varaždinu. Enkrat se predstavlja kot država Slovenija, drugič kot regija Slovenija. Ampak po svoje gre to kar razumeti. Riccardo Illy kot predsednik Furlanije Julijske Krajine naj se pač pogovarja enkrat z Ropom in drugič s Popovičem in potem potegne povprečje. Za Avstrijce ni problem, saj smo enkrat že bili njihova regija, Hrvati so tako in tako Neevropejci, Madžari pa so Vzhod. Mogoče pa se v Ljubljani bojijo, da bi kakšen regionalni politik iz Kopra ali Maribora prodal nacionalne interese za vrečo soli. Saj, kot nas zgodovina uči, je ravno Ljubljana in ne morda Primorska ali Štajerska vedno najbolj trdno stala na braniku slovenstva. Potemtakem je centralizacija majhna cena za narodni obstoj. Tako kot so visoki davki logična posledica tega, da država ve bolje od nas, kako in kaj z denarjem. Mi bi ga gotovo pofmčkali. Tudi ohranjanje monopolov je v resnici v interesu državljanov. Ker, veste, te monopoliste bo baje treba enkrat tudi prodati. In takrat hočemo za njih iztržiti čim več, to se menda ja strinjate. No, in dosti več bomo dobili za monopolista, ki vleče ekstra dobičke (pa dobro ljudje, saj je samo denar), kot pa bi za firmo, ki ima močno konkurenco. Tudi gospodarska rast pač ni noben sveti Grah Prava reč, če nas dohitevajo razni Madžari, Slovaki ali Estonci, še vedno so daleč. In Irci so sicer res naredili nekakšen gospodarski čudež, pa imajo še vedno slabše ceste kot mi. Da ne govorimo o tem, da jim tuji investitorji, packi kot so, iz države odvažajo dobiček, ki ga zaslužijo z izvozom iz svojih irskih tovarn. Tovariši, mar smo se za to borili?! Kar se tiče opozicije, prvaki naše naj večje stranke so nas že večkrat poučili, daje opozicija za to na svetu, da kritizira. Enako kot je LDS na svetu za to, da vlada. Ah, in da ne pozabim. Pravijo, da na tem mestu včasih kritiziram našo modro občinsko oblast s presvitlim županom na čelu. Zagotavljam vam, da temu ni tako. Kot vem, je pri nas vse v najboljšem redu in če kaj slučajno ni, je to le zato, ker župan tega še ni utegnil urediti. Obstajajo samo naši in tisti, ki nimajo pojma, za kaj gre! Dejan Ujčič Iz poslanskih klopi______________________________________________ AS ZA ODGOVORNO ZUNANJO IN NOTRANJO POLITIKO Predstavniki stranke Aktivna Slovenija: Igor Štemberger, podpredsednik AS in poslanec DZ W || RS, Vitomir Rožej, podpredsednik AS in Peter Golob, predsednik Sveta AS, so na tiskovni konferenci r\ predstavili stališča Aktivne Slovenije do še vedno neurejenih odnosov med RS in RH in opozorili Ib wl na nedopustno zlorabo instituta interpelacije, tako s strani predlagateljev kot s strani vladajočih ■ \ / 1 strank. Na mednarodni dan mladih so opozorili tudi na nedopustno zadolževanje države, ki bremena plačevanja dolgov prenaša predvsem na prihodnje rodove in s tem podira temelje enakopravne medgeneracijske solidarnosti, za katero se v Aktivni Sloveniji zavzemajo. Dvojna dioptrija__ LJUDSTVO V SENCI Peter Golobje opozoril na zlorabo nacionalnih čustev državljanov v predvolilne namene, saj slovenska vlada tudi letošnje poletje zopet zaostruje problematiko neurejenih medsosedskih odnosov z Republiko Hrvaško. Povedal je: “Na tem področju ne potrebujemo izjav o meji na Mimi ali sredinski črti, ampak poudarjanje strokovnih argumentov mednarodnega pomorskega prava ter nasledstva Osimskih sporazumov, saj se v nasprotnem primem ustvarja vtis, da Slovenija nima prepričlj ivih argumentov za svoje zahteve.” V Aktivni Sloveniji zato pozivajo vlado, naj se, če pred vstopom Slovenije v EU tega ni bila sposobna, sedaj začne obnašati odgovorneje. Igor Štemberger je predstavil stališče AS do zlorabe instituta interpelacije, tako s strani predlagateljev kot s strani vladajoče koalicije. Poudaril je: »Interpelacijo ocenjujem kot poceni, vendar slabo predvolilno potezo, katere osnovni namen je odpiranje medijskega prostora predvsem dvema strankama: LDS-u in SDS-u. Vlada bi si interpelacijo zaslužila že pred enim letom, sedaj pa le-ta postaja plehka krinka pomanjkljive programske vizije tako vladnih kot opozicijskih strank.” V Aktivni Sloveniji opozarjajo, da so se avtorji interpelacije dotaknili vseh področij vladanja razen enega - zunanje politike, na kateri bi po njihovem mnenju, zaradi slabega dela tega resorja, pravzaprav morala temeljiti. Ministri vladajoče stranke na interpelacijo odgovarjajo na vsakodnevnih tiskovnih konferencah, ki kapljajo v javnost v skrbno določenih terminih. V Aktivni Sloveniji se sicer z mnogimi vsebinami interpelacije strinjajo (brezposelnost, javni dolg in dinamika njegovega odplačevanja), vendar menijo, da so volitve učinkovitejši inštrument poprave očitanih napak, kot pa je interpelacija. Smešne so izjave nekdanjega zunanjega ministra in zdajšnjega poslanca poslanske skupine SDS, dr. Dimitrija Rupla, da je bila zunanja politika zadnja štiri leta vodena dobro in daje to razlog, da ta resor ni deležen kritične ocene v interpelaciji Koalicije Slovenija. Prav na področju zunanje politike je bilo v iztekajočem se mandatu storjenih kar nekaj hudih napak, zato bi bilo najmanj kar je, interpelacijo potrebno dopolniti. Da Vlada na področju zunanje politike ni bila tako zelo uspešna, kot se hvali nekdanji zunanji minister, priča dejstvo, da po trinajstih letih samostojnosti z Republiko Hrvaško še vedno nimamo rešenega vprašanja meje in še nič ne kaže, da ga bomo kaj kmalu imeli. Še posebno ne, če se bo naša zunanja politika še naprej tako medlo odzivala v situacijah, ko nam istrski ribiči postavljajo mejo na morju. Poleg nerešene meje na morju so tu še druga odprta vprašanja z južno sosedo, ki se vlečejo že preveč časa. V Aktivni Sloveniji se zavedajo, da sta za reševanje dvostranskih problemov potrebna najmanj dva, vendar pa kljub temu ugotavljajo, da dobro desetletje trajajoči problemi niso razlog za samohvalo. Še posebej ne, če upoštevamo dejstvo, da je Slovenija članica Evropske unije in toliko opevane zveze NATO, Hrvaška pa se v obe integraciji šele vključuje, pa kljub temu naša diplomacija doslej teh pozicij še ni znala izkoristiti. Spomnimo se še najhujšega kiksa nekdanjega zunanjega ministra, ko je pred letom in pol s podpisom Vilenske izjave kršil najvišji državni akt, Ustavo Republike Slovenije. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Sam sem bil med tistimi osmimi poslanci, ki smo ga že takrat želeli odstaviti, vendar smo bili neuspešni, saj nismo uspeli zbrali niti deset podpisov poslancev, kolikor je potrebno, da se o interpelaciji sploh razpravlja. Zanimivo, da poleg poslancev vladajoče koalicije takratnega predloga interpelacije ni želel podpisati nobeden od poslancev Koalicije Slovenija. Vilenska izjava je Slovenijo postavila med ameriške zaveznice, ki so rešitev iraške krize videle v vojnem posegu. Danes je najbrž vsakomur jasno, da je bila rešitev zgrešena, saj je tako imenovana preventivna vojna terjala številne žrtve na obeh straneh in vsakodnevni izgubi življenj še kar ni videti konca. Celotna naša Vlada sije sicer podpis te izjave tolmačila drugače, drugače kot si jo je tolmačil cel razumen svet. Vprašanje je, ali je bilo to iskreno ali pa je bilo to le godenje ameriški administraciji pred vstopom Slovenije v zvezo NATO. Logično je, da v lastno skledo ne gre pljuvati, zato zunanje politike ne smejo kritizirati predstavniki vladnih strank, katerim je nekdanji zunanji minister do včeraj pripadal, kakor tudi ne tako imenovana opozicija pod A, kamor se je po odstavitvi s položaja zatekel. Lahko pa predlagatelje interpelacije, v kateri zunanje politike ne omenjajo, razumemo tudi drugače: tega resorja ni potrebno interpelirati, saj smo slabega zunanjega ministra že itak pred mesecem dni zamenjali. Pri novinarskih vprašanjih v zvezi z morebitnimi povezavami z drugimi političnimi strankami, so sodelujoči na novinarski konferenci izpostavili programsko sodelovanje s strokovno civilno-družbeno iniciativo Sončnica, katere pobudnica je ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač. Politično sodelovanje vidijo kot možno izključno na podlagi programa in njegove implementacije. V Aktivni Sloveniji ne verjamejo, da v slovensko prihodnost lahko vodita le dve izključujoči se poti. Igor Štemberger, poslanec Državnega zbora Odkar imamo večstrankarski sistem, so se pri nas razcvetela razna civilna združenja, ki se zavzemajo za te in one pravice (ali že kar kaprice) državljanov, za katere menijo, da jih je prikrajšala država. Seveda jih je tudi prejšnja “ljudska oblast” na veliko strigla na vseh ravneh, a se o tem ni smelo niti govoriti, kaj šele ustanavljati združenja za varstvo človekovih pravic, ker bi njihove aktiviste takoj prijeli in jih z obsodbo v imenu istega ljudstva, ki naj bi ga ti zavarovali pred njeno samopašnostjo, zagotovo za dolgo ohladili od takšnih namer. Sedanja oblast tega več ne počne, saj v svoji preračunljivi dobrohotnosti dopušča svoje javno šimfanje, je pa zato gluha na obe ušesi za vse, kar pride do njih, ker meni, da je naredila prav vse, kar se je narediti dalo za svoje državljane in se torej nimajo nad čim pritoževati niti v Posočju, kjer so vladne službe dokazano zamočile prejšnjo popotresno obnovo! Omenil sem že, da v nekdanjem sistemu skoraj ni bilo misliti, da bi se utegnil kdo organizirano pritoževati nad obstoječimi razmerami, zato je na zunaj izgledalo, ko da so bili ljudje v njem zadovoljni s svojim (blago)stanjem. Po sprostitvi osebnih svoboščin pa so planile iz njih desetletja zatajevane želje in pričakovanja. Postali so bolj glasni in bolj pogumni, ko je šlo bodisi za osebno ali širšo obliko kratenja državljanskih pravic. Zanimivo, da se skoraj ves nakopičeni bes ‘'širokih ljudskih množic” usmerja v glavnem na nerešene ali na novo povzročene okoljevarstvene probleme, ki so postali nekakšen ventil za odvajanje presežnega državljanskega nezadovoljstva. To pa gre oblastnikom zelo na roko, saj so lahko veseli, če se državljanska jeza strese samo na kakšnega ministra in ne po celi vladi. V naši deželici pod Triglavom se mora ljudstvo samo potegovati za svoje pravice, kakor ve in zna, medtem ko poslanci v parlamentu v njihovem imenu in z njihovim denarjem mimo bijejo svoje strankarske dvoboje, namesto, da bi reševali nakopičene družbene probleme, zaradi česar seveda pogosto prihaja do po hitrem postopku sprejetih škodljivih zakonov, kar ima za posledico vedno nove državljanske referendumske pobude za njihovo odpravo. To pa niso kaprice, ampak državljanski obup, ki se oprijemlje zadnjega vzvoda (zasilne zavore) demokratičnega odločanja, s katerim hoče zaustaviti zakonodajno lokomotivo, ki postaja vse bolj nepredvidljiva in neobvladljiva. Resje v tem početju mogoče zaznati nekaj opozicijskega pridiha, a ne glede na to ostane bistvo nespremenjeno, da tisti, ki jim je ljudstvo na zadnjih volitvah zaupalo večino glasov in s tem vodenje države, svoje naloge niso opravili niti približno tako, kot bi morali (čeprav se na vsa usta hvalijo s svojo uspešnostjo), ker sicer ne bi prihajalo do takšnih deviacij! In to tudi na občinski ravni, ko naši bistriški svetniki še kar naprej pri vsakem županovem pozivu k glasovanju ko lunčeni dvigujejo svoje roke v znak podpore skoraj brez vsakršnega pomisleka ali vprašanja o predmetu glasovanja, kar bi bilo še kako na mestu, ko gre za zadeve, ki so v neposredni pristojnosti občine, kjer bi morali, preden komu prižgejo zeleno luč za kakšne nove investicije ali podražitve njihovih storitev, od predlagatelja najprej zahtevati poročilo o njihovem dosedanjem gospodarjenju s svojimi in proračunskimi sredstvi! Pa nič od tega ne naredijo, ko daje že vse jasno.. .Ne bi škodilo, če bi se občinski svetniki tudi občasno malo sprehodili po svoji občini in si na svoje oči ogledali, kako izgledajo stvari v naravi (npr. investicije v infrastrukturo), za katere so glasovali, in če so bile narejene v dogovorjenem obsegu in roku, ne pa, da namesto njih to počnejo njihovi volivci. Slišim, da ima breg Vjelke vode nasproti čistilne naprave na Topolcu vse več obiskovalcev, ki hodijo gledat, kdaj bo kaj pricurljalo iz nje. Po mojem bi bil to zelo primeren kraj za družinske izlete in piknike, kjer bi lahko ob prigrizku družno iz sence opazovali, če in kako dela ta čudodelna naprava, ki tistim občanom, ki so priključeni nanjo, vsak mesec kar znatno “očisti” transakcijske račune. Če tudi odpadne vode, pa mi ni znano... Jožko Stegu '----------- --------------------------------------------------------\ Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. I ponedeljek v mesecu - Igor Štemberger (AS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu ■ - Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan, je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne I skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in | 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. V--------------------------------------------------------------------J Na sliki z leve proti desni: Peter Golob (predsednik Sveta Aktivna Slovenije in nekdanji vice konzul na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu), Vito Rožej (podpredsednik Aktivne Slovenije) in Igor Štemberger (podpredsednik Aktivne Slovenije in poslanec Državnega zbora). V PODBEŽAH SLOVESNO ODPRLI VAŠKI DOM Zadnjo julijsko nedeljo so v Podbežah praznovali shod sv. Magdalene, tradicionalni vaški praznik, ki pa je bil letos prav posebej slovesen. Prizadevni podbežci so odprli nov vaški dom, lep objekt, ki stoji ob športnem igrišču na začetku vasi. Zgradili so ga z denarjem vaškega samoprispevka, z občinsko pomočjo in številnimi urami prostovoljnega dela. Trak sta prerezala župan Anton Šenkinc in najmlajši prebivalec Podbež, Gašper Baša. Vhod v vaški dom Podbeže so vas, kije že dogo znana pogled na urejene hiše in njihovo po prizadevnosti in delavnosti okolico. Sedaj pa nas že ob prihodu vaščanov, o čemer priča že kratek pozdravi nov objekt, ki predstavlja zaključek petletnega samoprispevka (kar je v drugih krajih le pobožna želja). Janez Valenčič, predsednik vaške skupnosti, je v svojem nagovoru zbranim domačinom in številnim gostom podaj nekaj številk, ki so zaznamovale gradnjo vaškega doma. Projekt je vreden nekaj več kot sedem milijonov tolarjev, od tega je tri milijone primaknila občina Ilirska Bistrica, vaščani so s samoprispevkom in več kot 2000 delovnimi urami prispevali 2,7 milijona, razliko pa so dodali številni sponzorji. Prostori doma merijo nekaj nad 60 kvadratnih metrov, namenjeni pa bodo sestankom, volilnim opravilom, družabnim srečanjem in ostalim prireditvam. Kot je dejal Predsednik VS, se bodo lahko tam sestali celo občinski svetniki, če se bo pokazala potreba. Zbrane je nagovoril tudi bistriški župan Anton Šenkinc, ki ni skoparil s Drago Jagodnik, predsednik krajevne skupnosti Podgrad, katere del je VS Podbeže, pa je izpostavil, da so Podbeže edina vas v krajevni skupnosti, ki si je pred šestimi leti izglasovala samoprispevek, rezultat pa je na dlani. Otvoritev je spremljal kulturni program, ki ga je vodil Bernard Baša, nastopili so mladi glasbeniki iz Podbež. Tadej Čuš, Gregor Križman in Jernej Križman so predstavili nekaj ljudskih pesmi, Erika Čuš pa je zaigrala na harmoniko. V goste so povabili še Hrušiške fante iz sosednje vasi, ki so že stalnica na kulturnih prireditvah blizu in daleč. Vaški dom je po sv. maši Trak sta prerezala ilirsko bistriš ki župan Anton blagoslovil župnik iz Šenkinc in Gašper Baša, najmlajši predstavnik Hrušice. Še prej pa je prizadevne vaške skupnosti. župnik blagoslovil novo pridobitev v cerkvi, pohvalami delovnim vaščanom in »lepi električne zvonove. Do sedaj so se pridobitvi«, posebej pa je poudaril, da vaščani izmenjavali in tedensko je bila so lahko Podbeže zgled ostalim vasem p0 ena hiša zadolžena za zvonenje. v občini. mr KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica AVSTRALSKI SLOVENCI V ZABIČAH Vsi že vemo, daje bil letos 24 .julija v Zabičah velik praznik. Domači balinarski klub je povabil v goste slovenske balinarje iz Avstralije, da se na domačih tleh Pomerijo v balinanju in da se skupaj poveselijo. Programje tekel po načrtovanem umiku, zmagovalci so bili na eni in drugi strani, veselja j e bilo obilo in pogostitev obilna. V moje veselje je bila med tekmovalkami tudi Danica Juriševič, domačinka (z brkinskega Padeža, ki že 36 let živi v Melbournu. Kako je tam, sem jo vprašala ln zapis je nastal ob balinarski stezi, kjer so mladi hiteli nabirati točke. “V Melbournu se družimo v klubu Jadran. Zgradili smo ga za svoje potrebe, da se srečujemo in družimo. Ko smo bili mlajši, je bilo dosti plesnih in šolskih Prireditev. Klub ima okrog 150 članov in ena glavnih dejavnosti je šport. Tudi na to tekmovanje so prišle ženske in moške ekipe. Ob tem imamo tudi moški pevski ^bor in knjižnico poimenovano po Srečku Kosovelu, z dosti knjigami. Tudi šah Je ena izmed iger. Balinarji se v klubu srečujemo dvakrat tedensko. Pokale, kijih usvojimo na medklubskih tekmah razdelimo na letnem plesu, ki ga priredimo prav v ta namen. V klubu pripravimo tudi domačo hrano, zato je to slovenska oaza na avstralskih tleh. Za vse to smo zahvalni tudi avstralski vladi, da nam je šla na roko in nas vzpodbujala za gradnjo, čeprav je šlo vse iz prostovoljnih Prispevkov. Tudi, ko smo organizirali šolo za naše otroke, smo imeli njeno veliko Podporo. Letošnje srečanje balinarjev v Sloveniji je že tretje. Sama sem tekmovala na dveh. Mislim, da so tekmovanja zelo dobra zamisel, saj se spoznavamo z ljudmi, ki kasneje prihajajo k nam v Avstralijo. Današnje tekmovanje je bilo še toliko lepše, ker smo srečali balinarje znance in lepo je bilo, ker so bili lahko z nam* tu tudi sorodniki. Ob desetih smo bili pri maši. Tekmovanja, ki so sledila so bda prijateljska in v veselem vzdušju in priporočam vsakomur, ki ima čas, da ga Potroši za to razvedrilo. Večina med nami je prostovoljnih izseljencev. Tam smo si ustvarili dom in tam živimo. Mi smo eni izmed zadnjih priseljencev iz Slovenije. Nekateri so tam Ze petdeset let. Slovenci v Avstraliji smo zelo povezani in sodelujemo in si ob potrebi Pomagamo. V Slovenijo se vračamo vsako drugo leto. Rada bi se zahvalila slovenskim balinarskim klubom, ki so oranizirali tekme, gostovanja, lepe sprejeme in tudi sorodnikom za gostoljubje. Sedaj bomo v Avstraliji z veseljem pričakovali slovenske balinarje. Ta povezava je svojevrstna ■n mora živeti!” Jaz pa pravim - še dosti tekmovalnega duha in zmag na obeh straneh in na obeh celinah, tako kot se za šport in prijatelje spodobi. Danica Pardo PO 40-1H LETIH PONOVNO SKUPAJ - 100% UDELEŽBA Genaracija učencev, ki smo končali osnovno šolo leta 1964 v Jelšanah, je štela 15 otrok.. V razredu je bilo kar dvanajst deklet in trije fanti. Prihajali smo iz Jelšan, Dolenj, Novokračin, Sušaka in Nove vasi. Pot v šolo je bila naporna, saj so takrat avtobusne prevoze šele uvajali. Tako smo šolsko pot v glavnem prepešačili, vendar se nad tem nismo nič pritoževali. Nasprotno, v šolo smo prihajali po vsakršnem vremenu in vedno smo bili vsi zdravi. Med seboj smo se lepo razumeli. Poskrbeli pa smo tudi za kakšno vragolijo, ki seje spominjamo še danes. Po končani osnovni šoli so se naše poti razšle, zaposlili in poročili smo se po različnih krajih. Kljub temu se nas je večina pogosto srečevala in tako smo sklenili organizirati »uradno srečanje«, kjer bi bili ponovno VSI skupaj. Rečeno, storjeno. 3.julija smo se zbrali pred šolo v Jelšanah, se posedli v šolske klopi in skušali ugotoviti, kako smo sedeli pred davnimi 40-imi leti. Udeležba nekdanjih sošolcev je bila 100%, kar se verjetno zgodi zelo redko. Srečanja so se udeležile tudi tri nekdanje učiteljice in kuharica, česar smo bili tudi zelo veseli. V šoli nas je prijazno pozdravila sedanja ravnateljica ga. Marica Gaberšnik ter opisala razvoj Jelšanske šole od takrat do danes. Za prijeten sprejem seji najlepše zahvaljujem. »Uradni del» smo nadaljevali v Dolenjah, kjer smo si še marsikaj povedali, ocenili, kako smo še mladi, obudili raznovrstne spomine in ubrano zapeli. Srečanje je bilo prisrčno, vsi smo odšli domov zadovoljni in upam, da se bomo v polnem številu še kdaj srečali. Vse skupaj še enkrat prisrčno pozdravljam. Ena izmed petnajsterice: Silva Valenčič PRVI MEDŽUPNIJSKI ORATORIJ ŽUPNIJ PODGRAD IN HRUŠICA Oratorij je dan veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in predvsem krščanskega veselja. V petek, 25. junija, ga je v naših krajih prvič organiziral župnik Robert Ušaj s pomočjo 6 animatork iz župnij Hrušica in Podgrad. Udeležilo se gaje 25 otrok, med drugim tudi iz Javorja in Obrova. Srečanje z naslovom Jezus in Emanuel je potekalo v Podgradu od 9:00 do 15:00. Najprej so se otroci zbrali v cerkvi in prisluhnili zgodbi o dečku Emanuelu in njegovemu prijatelju Jezusu. Glavno sporočilo dneva je bilo posredovati otrokom vrednoto sprave in odpuščanja, kar so otroci aktualizirali najprej skozi pogovor v skupinah, nato pa še v delavnicah (glasbeni, likovni in dramski). Po kosilu so se razigrali na dvorišču Gasilskega doma, kateremu se organizatorji za vso gostoljubnost iskreno zahvaljujejo. Uspešna izvedba in dobra udeležba prvega oratorija sta spodbuda za ponovitev v naslednjem letu, mogoče tudi s trajanjem več dni. Jana Barba Udeleženci oratorija pred župniščem v Podgradu KAJ JE POW wow? Indijanci so tako imenovali Zbor plemen. Dandanašnji pa je (bil) to projekt, ki združuje najrazličnejše aktivnosti na področjih kot so taborništvo, šport, etnologija, geografija, zgodovina, ročne spretnosti, itd. Preko aktivnosti, delavnic in raznih dogodkov sodelujoči izmenjujejo izkušnje na omenjenih področjih, spoznavajo se z različnimi kulturami drugih narodov pa tudi generacij. Eden izmed ciljev je tudi navajanje udeležencev na samostojno življenje in posredovanje uporabnih znanj za to preko različnih delavnic. Pow Wow tako spodbuja prijateljstvo in medkulturno sodelovanje. mr SKAVTSKI TABOR ČETE Pogled na del tabora iz zraka ! Bliža se 6. TOTeM j | 3. in 4. septembra se bo v Ilirski Bistrici dogajal 6. TOTeM, taborniško tekmovanje v odbojki na mivki. Dogajanje i | bo postavljeno na trnovski stadion. Tekmovanje, kije sicer bolj simbolno, saj je bistvo tega dogodka druženje, bo po j vsej verjetnosti spet mednarodno (pričakujemo udeležence iz Srbije in Črne gore, Makedonije in Italije), sicer pa se ga * 1 bodo zagotovo udeležili taborniki s celotne Slovenije. Jris Skrt * U-- — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Po PO W WO Wo vska Kaj napisati po akciji, ki je po mojem mnenju več kot uspela? Bojim se biti pristranska, zato že nekaj dni vneto vlečem na ušesa, kaj si o POW WOW-u mislijo krajani, občani, meščani... In na moje veliko veselje, do sedaj še nisem slišala kakšne negativne kritike. Kakšno konstruktivno, ne povsem pozitivno, že mogoče. Ampak negativne pač ne. Taborniki - Ruševci smo si že pred samo akcijo poskušali predstavljati, kako bo na tem taboru. Na podlagi Marsovci, ki so bili polno zaposleni preko celega dne, so jedli »kot kralji«, saj sta jim kuhali naši super kuharici Danica in Marija (obema velja zahvala za fantastično hrano!). Na POW WOW-u je vsak dan izhajal tudi zletni časopis Črna luknja, oddajal pa je tudi zletni radio Vesoljski kričač. V torek, 3.8., je bil v naši galaksiji dan odprtih vrat, zvečer pa še uradna »izstrelitev«. Veseli smo bili, ker seje število prebivalcev tabora na ta dan celo saj se v vsakem od nas skriva še delček otroka, ki hrepeni po blatnih “kopelih”. Z geslom “Bodi pri-pravljen!” smo jo vsi uspešno prestali. Na koncu tabora je pet skavtov tudi obljubilo in s tem so postali člani velike skavtske družine. Obljubili so med sveto mašo, ki jo je daroval naš bodoči kaplan Miro Marinič. Tako smo imeli priložnost predhodno spoznati se z njim. Vsake lepe stvari pa je prehitro konec in tako je bilo tudi z našim taborom. 20. julija smo se vrnili domov s prelepimi spomini, ki bodo v naših srcih še dolgo živeli. Skavtski duh in prijateljska vez, ki smo jo stkali med seboj pa nas bosta povezovala še na mnogih skavtskih in zabavnih aktivnostih, ki jih bomo doživeli skupaj. Tjaša Rutar -Vztrajna gazela Udeleženci med dnevnimi aktivnostmi (delavnica) lastnih izkušen z že obiskanih podvojilo. Zabeležili smo namreč kar mednarodnih taborov smo si v mislih 1200 obiskovalcev. Tako številčnega slikali velikansko mesto šotorov in obiska ni imela še nobena podobna razigrane skavte in tabornike, ki v skavtska prireditev v Sloveniji. Poleg družbi prijateljev preživljajo sončne tega nas je obiskalo ker precej dni. Ampak potem je bilo še lepše. Še medijskih hiš in te so POW WOW in s Vsaki dve leti se primorski skavti srečamo na Marmeljadi. Kot zanimivost naj povem, daje bila prva Marmeljada leta 1992 in to v Ilirski Bistrici, letošnja Marmeljada pa je potekala 10. in ll.julijavNoviGorici, geslo le-te pa je bilo “Preskoči mejo”. V teh dveh dneh smo skavte vseh starosti vzgajali za odgovo-ren odnos do ra-zličnih meja. Preska-kovali smo tako državno mejo, saj so se nam pridružili tudi skavti iz Slovenske zamejske skavtske organizacije, kot tudi osebne meje, ki jih je mnogokrat zelo težko preskočiti. Ilirskobistriški izvidniki in vodnice, skavti, stari od 11 do 16 let, smo Marmeljadi dodali še devet dni poletnega tabora. Polni skav-tskega duha smo se iz Nove Gorice z vlakom odpeljali v Plave, od tam pa peš do 2 km oddaljene vasice Prelesje, kjer smo si uredili čisto pravi indijanski tabor in se tudi sami preiz-kušali v indijanskem Dobro smo si ogledali tudi okolico bližini nekoliko toplejši potok, ki smo in se spoprijateljili z nadvse prijaznimi ga poimenovali kar “Banja”, saj smo domačini. Zelo lepo so nas sprejeli se v njem tudi umivali, medse in se nam nekajkrat celo Vrhunca tabora sta bila prav pridružili ob tabornem ognju z gotovo pohod v Kanal ob Soči ter proga zabavnim večerom. Poleg domačinov preživetja, v kateri smo vsi zelo uživali, Skupinska Zlet-anje popolnejše. Najbrž zato, ker je bilo tu, pri nas, na našem terenu. Marsikdo nas je obiskal in si ogledal, kako so potekali naši dnevi. Bilo nas je 1249, od tega 157 članov prostovoljnega osebja, ki so bili naseljeni na planetu Mars. Poleg Marsa je bil ostali taborni prostor razdeljen še na pet »planetov«, na Merkur, Jupiter, Saturn in Neptun. Ti pa so se delili še na baze, manjše enote, kjer so skupaj stanovali štirje vodi. Udeleženci so si obroke pripravljali sami, samo tem tudi našo Bistrico, predstavile širši javnosti. Sedaj je mimo...Šotorov ni več, skavti in taborniki so se vrnili na svoje domove po Sloveniji, v Luksemburgu, Nemčiji, na Portugalski, na Irski, v Srbiji in v Italiji. Seveda bodo ostali lepi spomini na našo galaksijo, kjer smo preživeli nekaj lepih dni v avgustu 2004. Več na spletni stani httn://pow-wow.rutka.net. Iris Skrt - Dina Pri sv. maši življenju. Tako kot oni smo tudi mi lovili ribe in bizone, si izdelali orodje in orožje za spopade s tujimi ljudstvi, se igrali indijanske igre, prepevali, kuhali, postavljali lesene zgradbe ter častili Velikega duha. pa nas je navdušila tudi lepota pokrajine, ki jo je izoblikovala reka Soča. Najpogumnejši so se kljub mrzli temperaturi vode nekajkrat osvežili v njej, saj so bile dnevne temperature zelo visoke. Za manj pogumne pa je bil v ČASOPIS SNEŽNIK IMA NOVO ELEKTRONSKO POŠTO: sneznik@kabelnet.net “MALI IN Dl” STATISTIČNI PODATKI O RAZMERAH V OBRTI Prve dni avgusta je vodstvo Obrtne zbornice Slovenije predstavilo statistične podatke o razmerah v obrti v minulem letu. V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 46.900 obrtnih obratovalnic, od tega skoraj 40.000 ali 85 odstotkov samostojnih podjetnikov in nekaj manj kot 7.000 ali 15 odstotkov gospodarskih družb, kar pomeni, da se je tudi lani nadaljeval nekajletni trend krčenja števila teh obratov (lani jih je bilo za približno poltretji odstotek manj kot leta 2002). Med dejavnostmi prednjači gradbeništvo, sledijo storitve in promet, kjer pa je že opazen padec števila samostojnih podjetnikov posameznikov. V slovenski obrti je zaposlenih 19 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, ki ustvari 20 odstotkov bruto družbenega proizvoda. In če je še pred časom vstop na področje obrti povzročal kar nekaj težav, trenutno to še zdaleč ni eden izmed večjih problemov. Problem predstavlja bolj podatek, da se praktično velika večina tistih, ki začnejo delati, v treh letih odloči delo tudi dokončati. Slovenija je prav na vrhu evropske in svetovne lestvice po deležu tistih, ki propadejo v prvih treh letih poslovanja. Glavni razlog za takšno stanje je slaba podjetniška klima, davčna politika, izredno draga infrastruktura, davčno preobremenjeni stroški dela in vse bolj tudi nelojalna konkurenca, kije vsak dan bolj prisotna na trgu. Slednja je najbolj opazna na področju storitvenih dejavnosti, kar pokaže tudi analiza prenehanja opravljanja dejavnosti na območju, ki ga pokriva Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica. Zaradi načina dela so inšpekcijske službe nemočne, velikokrat pa gre tudi za tiho dovoljenje »sive ekonomije« na račun lajšanja socialnih težav, kar ima seveda tudi dve plati. Enostavnega recepta, kaj delati in kaj početi, da bi uspeli, ni. Zato je mogoče še najuporabnejši nauk zdrave kmečke logike: Človek mora delati tisto, kar zna, kar ga veseli in kar je v prvi vrsti odvisno od tega, kar zna in kar ga veseli. Prostora je praktično v vseh panogah, kar dokazujejo rezultati raziskav o evropskih gazelah, ki kažejo, da so tržne niše in možnosti za hitro rast podjetij tudi v tistih panogah, ki propadajo ( npr. tekstil itd.) 13. septembra 2004 stopijo v veljavo nekatere določbe letos sprejete novele obrtnega zakona. Za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (lista A) bo potrebno imeti ustrezen mojstrski izpit. Alternativa mojstrskemu izpitu je zaključena najmanj višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami. Ali pa - ob izpolnjevanju nekaterih dodatnih pogojev - da je oseba v preteklosti že opravljala obrtno dejavnost kot samostojni podjetnik ali poslovodni delavec. Torej, če razmišljate, da bi se preizkusili na trgu v kateri izmed obrtnih dejavnosti, se splača pohiteti. Alenka Penko Slovenija po prvih znakih zelo vzpodbudno v ERM II Za uspešno sodelovanje Slovenije v evropskem mehanizmu deviznih tečajev ERM II bo odločilno, ali se bo trend razvrednotenja domače valute tolarja v razmerju do evra lahko verodostojno ustavil. Prvi znaki so nadvse vzpodbudni, pa čeprav je opazovani čas še zelo kratek, ugotavlja v avgustovskem mesečnem poročilu nemška centralna banka. Tečaj nacionalne valute Slovenije se je od uvedbe evra v začetku leta 1999 do vstopa v ERM II 27. junija letos nadzorovano znižal za 21 odstotkov, pri čemer se je stopnja devalvacije v zadnjem času postopoma zniževala. Centralni tečaj slovenskega tolarja v ERM II je določen pri referenčnem tečaju, ki je veljal na zadnji trgovalni dan pred vstopom v območje, to je pri 239,64 tolarja za evro. Od tega tečaja se je tolar doslej le malo oddaljil. Nazadnje, 12. avgusta, je bil tečaj za slovensko valuto določen pri 240 tolarjih za evro, kar j e le 0,15 odstotka nad centralnim tečajem. Tečaj tolarja v razmerju do evra seje torej doslej gibal v zelo ozkem razponu, ne da bi prestopil dovoljeno odstopanje 15 odstotkov navzgor ali navzdol od evra. Nadaljnje gibanje tolarja znotraj dovoljenih mej bo po mnenju nemške centralne banke odvisno predvsem od stabilizacijsko orientirane gospodarske politike Slovenije. To velja seveda tudi za nacionalni valuti Litve in Estonije, ki sta bili konec junija skupaj s Slovenijo sprejeti v ERM II. Te države so se sicer ob sklenitvi dogovora o sprejemu v ERM II zavezale, da si bodo še naprej prizadevale ohranjevati gospodarsko stabilnost - nenazadnje na področju javnih financ - in izvajale strukturne reforme. sta VOPFV H O o Nakupni center Trnovo i rv ^'7'U' *r Vilharjeva 24 Ilirska Bistrica 3 ^ 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 POSTOJNA I iHPl— ... ' < * MULTIDAN TROPIC 1,5 L Dana.............139,90 SIT * NEKTAR JABOLČNI 1L Fructal.............139,90 SIT * FIŽOL RJAVI BORLOTTI400 G...............89,90 SIT * NAPOLITANKE NOVELU 1 KG................599,90 SIT * CATHRINE DUO DAM. VLOŽKI...............309,90 SIT pE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 Pet minut s finančnim svetovalcem KAKO LAHKO ZAŠČITIMO SEBE IN SVOJO DRUŽINO Z MINIMALNIMI SREDSTVI Pri ustvarjanju svojega premoženja moramo najprej poskrbeti zase, da bomo lahko uživali v tem, kar bomo v življenju ustvarili. Za to obstajajo razne oblike življenjskih (ŽZ) in nezgodnih zavarovanj (NZ), da lahko zaščitimo sebe in svojo družino. Veliko ljudi pravi, da nima dovolj dohodkov za preživetje in si zato ne more privoščiti zavarovanja. Velikokrat je to samo izgovor in laž samemu sebi, češ da tega ne potrebujejo. Resnica je povsem drugačna, saj prav ti ljudje ponavadi najbolj potrebujejo zaščito pred izpadom dohodka. Pred kratkim sem srečal znanca in po pogovoru sva se dogovorila, da se naslednji teden srečava. Zatrdil mi je, da imam teoretično prav, težava pa je v tem, da je praktično to veliko težje uresničiti. Dobila sva se ob dogovorjeni uri in skupaj sva pogledala, kaj lahko naredimo. Iz pogovora sem želel dobiti podatke, kakšen je njegov glavni motiv za sklenitev ZZ, kakšna je njegova sposobnost plačevanja premij in kakšna zavarovalna vsota bi bila primerna zanj. Na osnovi teh informacij sem mu lahko izbral ustrezno zavarovalno vsoto in zavarovanje primemo zanj. Tako sem mu svetoval, naj sklene ŽZ vezano na investicijske sklade, saj bi tako lahko imel primemo zavarovalno vsoto, pa še za pokojnino bi varčeval. NZ pa sem prilagodil njegovim dohodkom. Nato sem mu napravil izračun, da uvidi, kolikšen bo njegov mesečni strošek. Izračun: ŽZ vezano na investicijske sklade: Mesečni dohodek: 85.000 SIT Zavarovalna vsota: 2.160.000 SIT Zavarovalna doba: 25 let Mesečna premija: 4.800 SIT Izplačilo ob doživetju pri 11% donosu: 4.680.000 SIT Nezgodno zavarovanje: Zavarovalna vsota: 6.480.000 SIT Zavarovalna doba: 25 let Mesečna premija: 2.400 SIT 100% invalidnost: 12.960.000 SIT Mesečna premija skupaj = 7.200 SIT Omenil sem mu, da je za gradnjo premoženja priporočljivo mesečno varčevati 15-20% svojega dohodka, zato bi preostala sredstva investiral v investicijski (vzajemni) sklad. Dogovorila sva se, da bo za to namenil 5.800,00 SIT na mesec. Izračun: Investicijski skladi mesečno: 5.800 SIT 25 let - 8% donos: 5.350.440 SIT 25 let - 10% donos: 7.464.750 SIT 25 let - 12% donos: 10.570.350 SIT Ko sem ga vprašal, če se strinja z mojim predlogom, je bil nekaj časa tiho, nato pa dejal: »Veš, da v začetku nisem verjel, da boš našel mojim dohodkom primerno obliko zavarovanja. Sedaj pa vidim, da lahko tudi sam z minimalnimi sredstvi nekaj ustvarim. Strinjam se s tvojimi predlogi.« Nato sva uredila še ostale formalnosti in se dogovorila, da se oglasi pri meni čez eno leto, da ustrezno pregledava naložbe in jih po potrebi prilagodiva. To je samo en primer, kako lahko z minimalnimi sredstvi zaščitimo sebe in svojo dmžino pred nenadnimi dogodki, na katere ne moremo vplivati. Veliko ljudi v Sloveniji že ima sklenjena klasična ZZ in živijo v prepričanju, da so naredili vse za svojo varno prihodnost. Ti so v veliki zmoti in znajo biti zelo razočarani, ko bodo čez leta dobili svoje zavarovalne vsote izplačane. V vsakdanjem življenju ljudje skrbijo zase, dmžino, stanovanje, avto. Kupujemo si nova oblačila, preurejamo stanovanja, menjavamo avtomobile, itd. Za primer vzemimo osebni avto. V povprečju ga menjamo vsake tri do pet let. Kaj pa zavarovanja? S tem, ko ste se zavarovali za dobo 20 do 30 let, ste napravili le prvi korak. Dmgije ta, da enostavno morate ŽZ in NZ izboljševati in prilagajati večkrat v času veljavnosti zavarovanja. In ravno zato potrebujete strokovno pomoč. SAGA Sepec Luka s.p. T 2£2CDC 'X-7K: ' tel.: +386(0)5/71-10-244 ■ PIC f 9(_ (U b____cjb_____cJb_____cjb____cJ b____cJh_____cJb_____cJU Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU ih OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ’ tel./fax: 05/71-10-242 X A, 7TS(T\ 7db\ f oj lo__cj L2__oj U) ojlo V oj lo oj lo fOb\7< Oj lo_Oj vO_Oj sO POKOPALIŠKI ODLOK ŠE BURI DUHOVE MP JELŠANE -NEUKROČENA TRMOGLAVKA Kljub triletnemu prizadevanju in pisanju članov civilnega združenja v Ilirski Bistrici glede spremembe spornega občinskega odloka o pokopališkem redu, se do sedaj ni premaknilo niti za las. Sporni odlok, ki izhaja iz leta 1989, je bil napisan na osnovi nacionalizacije iz 1. 1959, kije imetnike grobov razlastil posesti grobnih polj. Župnija Trnovo je 1. 1910 kupila pokopališče, zagotovo s prispevki tedanjih lastnikov grobov. Seveda pa si takratni lastniki kljub prispevkom niso vpisali svojih lastniških deležev v zemljiško knjigo, tudi zaradi velikih stroškov vpisa. Imeli pa so zagotovljeno trajno posest s strani lastnika. Vsi, ki so želeli na novo pridobiti grobove, so jih morali kupiti od župnije. Omenjeni sporni odlok, ki jev nasprotju s slovensko ustavo, je najbolj sporen v svojem 12. členu, ki pravi: 1. “Grobovi se dajo v najem z najemno pogodbo lastnikom grobov. 2. Kdor ne plača najemnine v roku treh mesecev po izstavitvi računa ali ne podaljša najemne pogodbe, se grob odda drugemu koristniku. Pri tem se odstranijo posmrtni ostanki in spominska obeležja.” Torej je odlok spremenil posest pokopališča in grobov v splošno družbeno lastnino, ki traja še danes, kljub temu daje ustava RS leta 1991 odpravila kategorijo družbene lastnine, zato ne more biti odvzeta posestna pravica lastnikom grobov, ki sojo imeli pred nacionalizacijo. Ustavna določba izrecno zahteva uskladitev vseh formalno-pravnih aktov iz prejšnjega sistema z novo ustavo RS, kar našim občinskim oblastnikom očitno ni mar, saj niso še nič ukrenili v tej smeri glede spornega odloka. Izjava direktorja bistriške občinske uprave, ki jo je dal novinarju PN Tomu Šajnu (v članku »Sporen pokopališki odlok«, Prim. novice, 2. 7. 2004), da so na zadnji seji Odbora za urejanje prostora in infrastrukturo obravnavali našo zahtevo o spremembi odloka, ni resnična, ker po našem preverjanju zapisnika sploh ni bila dana na dnevni red omenjenega odbora, niti na predhodnih sestankih od 23.2. dalje. Sprašujemo, kdo onemogoča začetek postopka, niti ne pusti dati predloga za spremembo odloka odboru, ki so ga oni določili? Direktor OU ali župan? Kar se pa tiče direktorjeve obtožbe o naši verbalni grobosti, naj povemo, da sploh nismo imeli priložnosti zanjo, ker smo bili z njegove strani odpravljeni kar na hodniku (čeprav smo bili vnaprej dogovorjeni), in na vprašanje, zakaj ne da naše zadeve na dnevni red odbora, je odgovoril, da se z nami ne bo pogovarjal o tem in odšel, od koder je prišel. Po tem smo mu še isti dan poslali priporočeno pisno zahtevo na vprašanje, ki smo mu ga želeli ustno zastaviti ter mu dali osemdnevni rok za odgovor, katerega še do danes nismo dobili. Občinska oblast na čelu z županom do sedaj še ni dala nobenega odgovora na naše objavljene članke v medijih v zvezi s tem problemom, kot da se nič ne dogaja! Ali ni to aroganca brez primere? Člani OZNI in 240 podpisnikov družin, ki imajo grobove na tem pokopališču zahtevamo, da se 12. člen v celoti spremeni in vnese že predhodno pridobljena pravica do posesti in nedotakljivosti posmrtnih ostankov prednikov in spominskih obeležij. S tem se ne zavzemamo za privatizacijo pokopališča, kot neuradno izjavlja župan, ker je pokopališče kot objekt lahko v posesti krajevne skupnosti ali občine. Namesto sedanjih najemnin za grobove bi raje vpeljali vzdrževalnino pokopališča, kar bi bilo dosti bolj v duhu s slovensko ustavo kot najemnina za nekaj, kar to ne more biti - da bi sam sebi plačeval najemnino za svoje posmrtno ležanje v grobu. Za CZNI Ilirska Bistrica: Leopold Šircelj in Anton Tomšič OPRAVIČILO V julijski številki Snežnika je prišlo do napake na str. 5. Fotografija iz sole hujšanja, ki je potekala v zdravstvenem domu, je bila pomotoma objavljena s člankom Zaključni projekt “Živimo zdravo”. Fotografija sodi k članku Uspešen program preventive za odrasle. Opravičujemo se bdeležencem in organizatorjem akcije. Uredništvo Za pisanju članka na temo o analiziral prometno obremenjenost Republike Slovenije za ceste oziroma mejnem prehodu Jelšane sem se odločil mednarodnega mejnega prehoda v Sektorju za planiranje, Ministrstvo za zato, ker je ta ob prometnih konicah po Jelšane pred vstopom v EU. promet, Direkcijo RS za ceste, svoji funkcionalnosti še vedno ozko Pri preučevanju in analizi Ministrstvo za finance..., da pri grlo pri pretoku potnikov in blaga. Ta delovnega procesa in postopkov naslednjih projektih sodelujejo več s problem skušam analizirati v tem članku, ter prikazati, na kakšen način bi se morali lotiti samega načrtovanja in dimenzioniranja mejnega prehoda Jelšane, da bi učinkovito funkcioniral ter zadostil kvaliteto prometnih storitev. To očitno pri samem dimenzioniranju mejnega prehoda ni bilo upoštevano, saj seje vlada odločila, da minimizira izgradnjo enega n aj pomembnejših šengenskih mejnih prehodov in obenem zanemari zagotovitev potrebne pretočnosti, kije povezana s sedanjo Prometni mejni prehod Jelšane neustrezno cestno povezavo. Problem, ki se pojavi v primeru potrebe po širitvi mejnega prehoda z vstopom Slovenije v EU, je določitev optimalnega števila točk pregleda (strežnih mest), ki bodo zagotavljala tekoč promet (pretok potnikov). Pri točkah pregleda oziroma (strežnih mestih) se pojavljata dva problema: - koliko jih zgraditi - investicijsko vprašanje - koliko naj jih bo odprtih -organizacijsko vprašanje Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da pri pripravi lokacijskega načrta Direkcija Republike Slovenije za ceste oziroma sam Sektor za planiranje ni sodeloval z Fakulteto za pomorstvo in promet, ki ima nekaj organizacijskih enot, med katerimi lahko omenim katedro za kvantitativne metode v prometu, katedro za tehnologijo prometa, laboratorij za meritve v prometu, itd. Omenjena fakulteta ima torej en kup oddelkov, v katerih izvaja raziskovalne, aplikativno raziskovalne, razvojne in druge projekte, ter strokovno razvojno in svetovalno delo v Inštitutu za pomorstvo in promet (razdeljen na raziskovalne skupine), ki bi lahko v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za ceste oziroma s Sektorjem za planiranje preučil in carinske in policijske kontrole mednarodnega prevoza blaga in potnikov bi morali veliko pozornost nameniti urnim podatkom pridobljenim iz avtomatskih števcev prometa, ki se nahajajo na samem mejnem prehodu, ti pa bi služili kot podlaga za planiranje kapacitete. Na podlagi dobljenih rezultatov bi lahko podali organizacijsko - kadrovsko zasnovo za izvajanje samega mejnega prehoda. Kritika je, da tako zgrajen in načrtovan mejni prehod, pri katerem niso upoštevali zgoraj navedenega, s spremembami, ki so nastale s 1. majem - to so predvsem spremembe, ki so nastale s prometnimi povezavami in spremembo avtocestnega križa in s tem spremembe povezane z rastjo gospodarstva v državah na Balkanu in povečanjem števila motornih vozil oziroma s samo rastjo prometnih tokov - je še vedno nezanesljiv, saj ob vrhuncu turistične sezone še vedno prihaja do kolone vozil, čakajočih na prestop državne meje v Jelšanah, ki Jelšancem na poti proti Ilirski Bistrici povzroča nemalo težav. Zato v nadalje pozivam vse može postave zaposlene na Direkciji Fakulteto za pomorstvo in promet, da spet ne bo prišlo do nepotrebnih napak. Uroš Šircelj univ. dipl. inž. tehnol. prom. V okvim diplomske naloge z naslovom Optimalna nastavitev carinikov glede čakajoče vrste na mejnem prehodu Jelšane, katere avtor sem, je na konkretnem primeru prikazano, na kakšen način se je potrebno lotiti preučevanja mejnega prehoda, da bo le-ta zadostil vsem kriterijem prehodnosti in obremenjenosti. Glede na obširnost in raznolikost nadzora v EU ter mnoštvo carinskih postopkov sem se omejil samo na carinski postopek pregleda in kontrole osebnegih vozil s potniki ter kontrole tovornjakov, ki opravljajo mednarodni prevoz potnikov. Ravno tako sem se omejil le na pripadajočo policijsko kontrolo in nadzor nad potniki, ki prehajajo državno mejo z osebnimi vozili ali s tovornjaki. uš Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel,/fax.: 05/71-41-588 * ZNIŽANI ŠOLSKI NAHRBTNIKI *NAJNIŽJE CENE VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN *PERESNICE, ŠOLSKI COPATI ČEBELARSTVO TARSEL NARAVNI DOMAČI MED, CVETNI PRAH, PROPOLIS POZIV Urdništvo časopisa Snežnika vabi vse uradne ustanove, nevladne organizacije, kulturne ustanove, šole, vsa društva in posameznike, da nas predčasno obvestijo o tiskovnih konferencah, prireditvah in raznih akcijah. Včasih se ne moremo udeležiti vseh dogodkov, zato prosimo, da nas tisti, ki bi želeli, da o nekem dogodku poročamo, obiščete na sedežu uredništva ali nam pišete na naš elektronski naslov. Prav tako pozivamo vse bralce, ki bi želeli deliti svoje mnenje o kaki stvari ali bi nas radi kritizirali (oziroma pohvalili), da nam pišejo za rubriko Vaš koš. Zahvala volilcem! Ob zaključku štiriletnega poslanskega mandata v Državnem zboru RS se zahvaljujem svojim volilcem in vsem občanom občine Ilirska Bistrica za podporo mojemu poslanskemu delu. Podpore sem bil deležen že ob izvolitvi v Državni zbor na listi Demokratične stranke upokojencev Slovenije in ves čas mojega poslanskega dela. Te podpore sem bil res zelo vesel. Seveda so na začetku načrti in pričakovanja veliki in morda tudi preveliki, kot se nam zdi iztržek ob zaključku. Pa vendar, tokratni mandat mi je ponudil mnoge dragocene izkušnje in me angažiral na številnih področjih dela Državnega zbora in njegovih odborov. Gotovo pa nas bo vse spominjal na dolgotrajno in obsežno prilagajanje slovenske zakonodaje predpisom evropske unije, sprejetje Slovenije, letošnjega 1. maja v Evropsko unijo in še prej v NATO, sprejetje skoraj sedem sto zakonov na področju kmetijstva, notranje politike, gospodarstva, reformo celotnega šolskega sistema, sprejetje nacionalnega programa za področje kulture, prvič v narodovi zgodovini sprejetje Zakona o javni rabi slovenskega jezika, pa celo zakonsko zagotovitev pravice do pokojnine zapisano tudi v Ustavi Republike Slovenije in za Primorsko tako pomembno odločitev o ustanovitvi Univerze na Primorskem v Kopru. Po nekaj desetletjih truda naših lokalnih predstavnikov je tudi ustanovitev Gimnazije v Ilirski Bistrici krepko označila čas v katerem živimo in delujemo. V vseh teh in takih projektih so sodelovali mnogi, kar gre za vnovično potrditev, da se le s skupnimi močmi lahko opravijo velika in pomembna dela. Bodi to tudi priložnost, da Vas ob zahvali za podporo, povabim, da v jesenskih državnozborskih volitvah z enako mero zaupanja podprete poslansko kandidatko Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospo DANICO PARDO, znano kulturno delavko doma s Prema. Obilo sonca, zadovoljstva in zdravja voščim! S hvaležnostjo, Vojko Čeligoj V Trnovem, 31. julij 2004. LJUDSKI SPOMIN IN DANAŠNJI ČAS V zadnjem času je bilo že veliko povedanega o izgradnji t.i. vetrne elektrarne na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico. Nimam namena na dolgo in na široko razpredati na to temo, le dodal bi nekaj misli, ki so se mi porodile ob nedavnem popotovanju v St. Petersburg, skozi vzhodno Nemčijo pogled zanimiva združba narave in tehnike, in ne verjamem, da bi tamkajšnji prebivalci protestirali proti postavitvi dodatnih vetrnic. Tu se mi spomin vrne v naše kraje, dobrih 300 let nazaj, ko je Marija Terezija zakonsko zapovedala, da morajo imeti kmetije blizu gnojišča fittetock - Berlin). Na tem območju smo se lahko na lastne oči prepričali o •zgledu več sto vetrnih turbin, ki prekrivajo pokrajino. Manjše vasi, ki so resda precej večje od naših, obdaja tudi do 15 vetrnic. Vse skupaj je na zasajene posebne vrste hrušk. Seveda je našim prednikom kot še marsikatera druga novost v sadjarstvu in prehrambnih navadah težko padla k srcu. Z vsemi silami so se upirali novosti, zato naj bi cesarske sluge silili kmete k gojenju hrušk tudi s tepežem. Čez čas, ko so stebla zrasla v deblo in so sadeži na drevesih precej dobro uspevali, je postalo tudi najbolj zaplotniškim kmetom jasno, da imajo od »tepk« več koristi kot pa škode. Ali seje nova sorta »tepke« prijela le zaradi tepeža cesarskih slug, ni povsem znano, vsekakor pa so poskrbeli za izvorno ime novega sadeža. V šali bi dejali: geografskega imena s poreklom. Tone Škrlj, Trnovo Veterinar svetuje__________ NAŠA MUCKA KIHA IN IMA VNETE OČI ! Verjetno se je že vsak ljubitelj mačk srečal s to težavo, ki se pojavlja predvsem pri mladih mucah, v najhujši obliki pa se pokaže ravno pri starosti, ko muco dobimo iz legla in nam zato povzroči še več skrbi. Gre za pogosto bolezen, t.i. vnetje zgornjih dihal, ki ga povzroča kombinacija virusov (herpes in calici) in bakterij (Chlamydia, Mycoplasma, Bordetella). Bolezen je zelo nalezljiva, pojavlja se v vseh letnih časih in zbolijo lahko tudi starejše mucke. Povzročitelji bolezni se nahajajo v telesnih izločkih mačk, zato se bolezen prenaša s telesnimi stiki med živalmi, najhitreje pa se širi v okolju, kjer imamo več muc skupaj. Najbolj nevarne za prenos bolezni so mačke, ki so samo prenašalke povzročiteljev, same pa ne kažejo nobenih znakov bolezni. Znaki bolezni Lastniki največkrat opazijo, da ima mucka zlepljeno eno ali obe očesi zaradi gnojnega izcedka, lahko ima tudi izcedek iz nosnic in kiha. Če bolezni ne zdravimo, lahko napreduje tako, da muca izgubi apetit, dobi vročino, največja nevarnost pa je, če se vnetje razširi v pljučnico, ki je veliko težje ozdravljiva. Mlajša kot je mucka, več zapletov lahko zaradi te bolezni pričakujemo. Najpogosteje zbolijo muce v starosti 4 do 6 tednov, ko mine odpornost, ki sojo pridobile od mame. Zdravljenje Zdravljenje bolezni je dokaj enostavno in zelo uspešno, če z njim začnemo dovolj zgodaj. Zdravi se s tabletkami antibiotikov, ki se dajejo mucki 2x na dan približno 1 teden, poleg tega se predpiše še mazilo za oči, katero se vnaša v oko 3x na dan. Če je mlada muca že v zelo slabem stanju in že nekaj dni ni jedla, potrebuje tudi infuzijo. Ponavadi je izboljšanje vidno že zelo kmalu, pomembno pa je da s terapijo vztrajamo cel teden, da se bolezen ne ponovi. Preventiva Ko muca enkrat preboli bolezen to ne pomeni, da bo zdaj odporna nanjo in da ne more več zboleti, saj bolezen ne pušča trajne imunosti. Na srečo pa se lahko proti vnetju zgornjih dihal mucko cepi (prvič že pri starosti 6 tednov), s čimer se izognemo vsem naštetim težavam, ki jo lahko doletijo v zvezi s to boleznijo. Cepljenje je treba obnavljati vsako leto. Manca Pavšič, dr. vet. med. Marko Mahne, dr. vet. med. Veterinarska ambulanta Hrpelje MOJA POT Med nastopom Končal sem prvi razred osnovne šole. Ob sobotnih večerih sem se večkrat zadrževal v naši igralnici. V igralnico je prihajal tudi Martin Lenarčič. Bil je prijazen z menoj, pripovedoval mi je, da vadi klavir in obiskuje gimnazijo. Sklenil sem, da se tudi jaz vpišem v glasbeno šolo. Najprej sem se vpisal na klavir k profesorju Laszlu Balaszu. Čez mesec dni sem na hodniku srečal profesorja Josipa Grgasoviča. Vprašal me je, ali bi obiskoval tudi trobento. Starša sta bila takrat v toplicah in sem se kar sam odločil za igranje trobente. Najprej sem začel vaditi na stari šolski trobenti. Postajala mi je vedno bolj zanimiva, tako da sem s časom opustil klavir. Na urah teorije se je z menoj trudila profesorica Marija Lenarčič. Že v drugem razredu trobente me je profesor Grgasovič prijavil na regijsko tekmovanje v Kopru. Uspelo mi je, dosegel sem zlato odličje. Vrata na državno tekmovanje, kije potekalo v Ljubljani, so mi bila odprta. Takrat me je na klavirju spremljal profesor Bojan Glavina. V tretjem razredu sem začel igrati tudi pri Pihalnemu orkestru Ilirska Bistrica, kjer igram še danes. V petem razredu sem odšel na regijsko tekmovanje v Idriji, kjer sem osvojil srebrno odličje. Z glasbeno šolo sem bil na večjih gostovanjih med drugim tudi v Keckemetu na Madžarskem. V času šolanja je prišlo tudi do kriznih trenutkov, vendar sem se ob spodbudi staršev in profesorjev odločil, da bom z igranjem nadaljeval. Tako sem uspešno končal nižjo glasbeno šolo. V sedmem razredu osnovne šole sem se odločil, da se vpišem na srednjo umetniško šolo. Obenem sem se vpisal tudi nazaj h klavirju in v dveh letih zaključil šolanje za štiri leta klavirja. Ker sem se odločil, da bom šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji v Kopru - na oddelku za glasbo, sem se na začetku osmega razreda osnovne šole prijavil na sprejemne izpite. Bilo je veliko odrekanja in v pripravo sem vložil veliko energije in truda. Pri pripravi sta mi veliko pomagala profesor Lazslo pri teoriji in Andrej Gorenjak pri izpopolnjevanju trobente. Redno sem obiskoval tudi srečanja za sprejemne izpite v Kopru. Izpite sem uspešno opravil in bil sprejet na umetniško glasbeno šolo. Danes, ko sem zaključil pot na tej glasbeni šoli, se iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, me podpirali, hrabrili in mi pomagali. Posebno pa HVALA staršem in bratu, saj so mi bili vedno na voljo, ko sem jih potreboval. Tadej Primc ofTJKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL *DIESEL * OLIVER * BURBERRY *STEFANEL Za lanske modele sončnih očal 20% popusta! VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM Vlil. NADAUEVANJE PAZINSTINSKA MARINADA JLA je leta 1988 ugotovila, daje Jugoslavija pred razpadom, pa se je čutila poklicano, da te dogodke zaustavi. Ker so se kritike na račun nekoč nedotakljive armade vse bolj množile, s čimer so se strinjali tudi mnogi slovenski politiki (med njimi Milan Kučan), je JLA postajala v vrhu vse bolj nervozna. Slovenskemu političnemu vodstvu je JLA očitala, da ne reagira na vse pogostejše kritike in da je mnogo slovenskih generalov, predvsem tistih, ki so že v pokoju, proti JLA. Konec leta 1987 se je vojaški vrh dokončno odločil, da bo branil Jugoslavijo in socializem, če treba tudi z državnim udarom. Kolektivnega predsednika države niso več šteli za vrhovnega poveljnika vojske in ob vedno večjem pomanjkanju denarja za armado so si izmislili, da bi menjali amandma v zvezni ustavi tako, da bi se JLA financirala iz posebnega davka in ne iz proračunskih sredstev. Slovensko vodstvo seje seveda temu uprlo. Razprtije med Slovenijo in JLA so dosegle višek v prvi polovici leta 1988. Posebno so bile kritizirane akcije ministra za obrambo, admirala Mamule, ki je na obisku v Etiopiji obljubljal orožje. Članek s kritiko o tem obiskuje najprej izšel v časopisu Delo, nekoliko pozneje pa je tednik Mladina objavil znameniti komentar tega obiska z naslovom ‘Mamula GO HOME’. Seveda so proti odgovornemu novinarju Dela, mislim, da je bil to Pudgar, in odgovornemu uredniku Mladine takoj ukrepali in sprožili kazenski postopek. Admirala Mamulo je tednik Mladina kritizirala tudi zaradi gradnje mogočne vile v Opatiji. V zvezi s to gradnjo se je govorilo, da si je neki slovenski polkovnik prislužil čin generala. Zanimivo pri teh stvareh je bilo predvsem dejstvo, da je vojaški vrh jemal kritike na račun admirala Mamule kot napade na JLA , državo in njene institucije. Sam Mamula je smatral, da se z napadi nanj ruši Jugoslavija. V vrhu JLA so zaradi teh dogodkov in pa ugotovitve, da je Teritorialna Obramba (TO) postala prenevarna, sklenili, da TO podredijo zveznemu ministrstvu za obrambo ali celo, dajo spravijo pod isto komando. Ker je bila želja, posebno slovenskega dela TO, da teritorialci dobijo tudi težko orožje in se organizirajo v velike enote, kot so divizije in korpusi, je Mamuli in somišljenikom uspelo to preprečiti, ker bi po njihovem mnenju to pomenilo imeti dve vojski. Pri tem j e zanimiv podatek, da bi bilo teritorialcev po številu več kot redne vojske. V Jugoslaviji je 1989 prišel na čelo zvezne vlade Markovič, ki je sicer bil za nekakšne reforme, vendar seje bal zameriti JLA, pa je sklenil, da treba napade na vojsko ustaviti. Negotovost v zvezi s tako imenovanim trdim ukrepanjem JLA je vladala celo leto 1989. Tako da v začetku leta 1990 vojska še vedno ni bila na čistem, kako ravnati. Ker za uvedbo izrednih razmer niso dobili podpore Sovjetske zveze in niso vedeli, kako bi reagiral zahod, so se negotovosti vlekle v leto 1990. Zaradi eksplozivnih razmer na Kosovu in nastajanju političnih strank, za katere so hitro ugotovili, da so proti komunistične in proti jugoslovanske, je JLA postajala vedno bolj živčna, pa je od zveznega predsedstva zahtevala, da večstrankarske volitve prepreči, ker da bi zmaga nekomunističnih strank pomenila konec Jugoslavije. Že razpisane večstrankarske volitve pa so strašili z organiziranjem manevrov v Sloveniji in Hrvaški. Vendar so šle stvari z znanim tokom. In ker so že davno ugotovili, daje TO posebno nevarna v Sloveniji in na Hrvaškem in da se spreminja v nacionalno vojno silo, so sklenili, da seji odvzame orožje. Vrh JLA je 17. maja 1990 začel izvajati ukaz zveznega predsedstva, da se slovenski in hrvaški TO odvzame orožje in se ga pod pretvezo, da ni dobro čuvano, prenese v vojaška skladišča. Po nekih ocenah je JLA imela že nadzor nad približno 70 % orožja in streliva, zato je bilo za novo nastalo demokratično oblast v Slovenji važno, kako očuvati preostanek. V Sloveniji je prišlo zaradi odvzema orožja do nezadovoljstva, ki ga je izrazi tudi Milan Kučan in opozarjal, da ljudje ne bodo tega početja mimo gledali. Protestiral je pri predsedniku zveznega predsedstva Joviču, in ker j e naletel na gluha ušesa, je na seji republiškega kolektivnega predsedstva predlagal, da se z zaupno brzojavko v občinske štabe TO zaustavi predaja orožja. Seveda je s takim ukazom spravil v zelo kočljiv položaj ljudi v občinah. Po zakonu so smeli v Jugoslaviji imeti orožje le trije faktorji in sicer JLA, milica in TO. Takratni komandant TO Slovenije, general Hočevarje vedel, daje orožja po drugih skladiščih še mnogo več. Šlo je za kakih deset tisoč kosov, ki sojih kupovali komiteji za Slovenijo, komiteji ZKS in mladine. V nekaj občinah so poveljniki ukaz o oddaji izvršili dobesedno in oddali vse orožje. Ko je 18. maja 1990 Janša prevzel dolžnost ministra za obrambo je občinskim štabom poslal ukaz, naj tega ne počnejo več. Vojska je iz večine skladišč orožje odpeljala, razen menda v deset ali dvanajstih občinah, kjer so se uprli poveljniki občinskih štabov TO. V občini Ilirska Bistrica smo imeli skladiščeno orožje v Vrbovem, ki pa je bilo v celotnem obdobju delovanja TO pod stražo bistriške garnizije JLA. Skladišče je bilo vzorno urejeno. Petrovič Leon, kije bil v stalni sestavi občinskega štaba TO profesionalno zadolžen za skladiščenje in Ne, ne .... ne gre za klasičen kuhinjski recept, temveč za expres zapis o dnevnih prigodah v Rovinštini. V sredini poletne sezone. Za kar sem vseeno potreboval: tri dni sončnega vremena, osebni prevoz, okrog 700 kun, cestno kolo, eno veliko brisačo za na plažo, dvoje kopalk, troje majic s kratkimi rokavi iz 100% bombaža, toaletni pribor, kapo s šiitom (ne pomaga pred sončno pripeko), kolesarsko opremo, pedule, nekaj za pod zob in dve mali rdeči Unionovi pločevinki, za vsak slučaj. Na pot sem se podal preko Podgrada, a sem v zadnjem hipu ugotovil, da je pot skozi Črni kal daljša. Zato sem jo raje mahnil skozi Učko, nato pa po odlični hitri cesti do Rovinja. Petek, sredina julija, popoldan okrog 17.00 ure. Na cesti začuda nobene gneče. To mi da misliti. Hrvati tovrstno turistično sliko opravičujejo z evropskim fuzbalskim prvenstvom in olimpijskimi igrami v Atenah. Čeprav so vmes pošteno pljunili v roke. Vidi se, da pospešeno vlagajo v infrastrukturo; okrog Jurdanov se bohotijo nove obrtne cone, med Opatijo in Moščeničko Drago pa so v kompletu preplastili cestišče in uredili komunalno infrastrukturo. Da ne govorim o graditvi novih (večapartmajskih) vil, parkiriščih itd. Nekaj preglavic imajo le s hudourniškimi vodami izpod Učke, ki občasno zalijejo cestišča v okolici Opatije. Tudi Hrvaški del avtoceste se pospešeno bliža slovenski meji, zato vzdrževanje, je imel vse lepo razvrščeno po enotah, tako da ob izvzemu za vaje nismo imeli nikoli težav. Orožje je bilo zmeraj tudi lepo očiščeno in podmazano, ter je, kljub temu, da je bilo tam še kar nekaj trofejnega orožja, bilo še vedno uporabno. Sam sem kot pomočnik poveljnika v občinskem štabu TO za zaledje imel dostop do skladišča in bil tudi večkrat prisoten na inventuri. Kot rečeno, so to skladišče varovali vojaki JLA, pa nismo po izdanem ukazu 19. maja 1990 imeli več dostopa vanj, kar j e pomenilo, da nam ga ni bilo potrebno predati. Je pa poleg orožja v Vrbovem obstajalo tudi drugo orožje skladiščeno na drugih lokacijah, ki pa ga odgovorni v občini niso nikoli predali. Za to orožje je vedelo kar nekaj ljudi in nobeden od njih ni bil za to, da se ukaz o oddaji izvrši. Kaj seje s tem v zvezi dogajalo v Ilirski Bistrici, bomo osvetlili v naslednjem nadaljevanju. SE NADALJUJE DANILO PUGELJ se mi upravičeno dozdeva, da Hrvati delajo, mi pa čakamo, da nam bodo z Bruslja pripeljali kakšen vagon strukturiranih evrobankovcev za vsakdanje potrebe. Glede na to kakšen odnos ima slovenska država do naše občine, bi bilo dobro, če bi občinski možje razmislili o razpisu referenduma o priključitvi k sosednji Primorsko-Goranski županiji. Vožnja preko Čičarije, idilične Bujštine, Pazinštine do Rovinjskega Sela v poznem popoldanskem soncu je pomirjujoča; preveč “v redu”, da bi bilo res. In kaj je res? Tale Istrijan ob cesti .... lej ga. Vrrrrrrr, stegnem svojega jeklenega konja. In instinktivno ustavim. Da vid’mo kakšne zeliščarske napitke ponuja stari krošnjar. “Dobar dan,” pozdravim. “Dobar dan, mladiču,” odvrne Pepo zagorelega obraza. Iz njegove face razbiram zgodbo, življenje. “Čabiš,... ovo ti je vinska rutica, tuje pelin, sve je na rakije iz vinove lože. “A štaje ovo,” ga pobaram? “To ti je maslinovo ulje za sunčanje.” Ker sem radoveden, se mu jezik razveže in postane pravi „brbljivac”. “E, da su Istra i Slovenija nekako zajedno, gde bi nam bio kraj. Ovi kunfini samo nam prave probleme. A kako se živi u Sloveniji?” “Nije baš nešto, a tek kad dobijemo euro jebačemo ježa,” odvrnem. “Moj sin radi u turističkom poduzeču u Rovinju; dobije 21 milju (kuna); direktor je, putuje po celom Jadranu. A ja imam malo lože, inače sam, kako se kaže ..., kovač.” Nato obdelava še Miloševiča, Tudmana, Mesiča in kompanijo, Rovinjske fešte, domačo robo, škifozno ponarejene žgane pijače, ki so na policah v trgovinah, stanje v turizmu, lansko in letošnje vreme, ne greva niti mimo letine krompirja... Imel sem občutek, da bi se najina čakula še nadaljevala čez 15 minut, če ne bi pristavil avto z nemško registracijo. Realnost je bila, da sem za steklenico vinske rutice v žganju odbrenkal 50 kun. Kar lahko zgleda veliko. A če upoštevamo: višek turistične sezone, domačo proizvodnjo, navodila za uporabo, odsotnost odvratne in velikokrat zavajujoče1 etikete na steklenici, zgodbo, Istrsko sonce in zasoljen vonj po morju, je bila cena prislužena, moja volja pa ravno pravšnja, da sem odbrenkal svoje. In odbrzel morju na proti. Ob katerem sta že celo dopoldne poležavali Beti in Barbara, se neprestano mazali in seveda tudi prebirali najbolj sveži domači rumeni tisk. Tudi Berto je gledal morje bolj od daleč, a si je vzel čas, da mi je izrekel dobrodošlico. “Zakaj me nisi poklical, ko si krenil na pot, fiuuu ..., je bentil!” Stari, saj veš, da sem brez klime; ... možgani ne delajo prav v takšnih razmerah, sem vračal žogico.” “Smo bili že malo nestrpni, če si sploh krenil na pot, ...O.K., je nadaljeval Berto.” Zaključim: „Sicer pa veš, da so moja popotovanja, čeprav le od Bistr’ca do Rovinja, vedno tudi svoje vrste učna pot, zato nehaj in malo manj zehaj sredi poznega popoldneva.” Kaj se je dogajalo v nočnem času? Booo ... Kdo bi pravzaprav vedel? Naključni mimoidoči, morda. Ob solidni češki pivi, po kateri smo družno tolkli, človek res marsikaj pozabi. Soboto sem že prej rezerviral za športanje, da ne bi zapadel v splošno disfunkcionalno lenobnost naše kompanije. Sem pač strastni individualist in zmerni ljubitelj kolektivnih športov. Iz osvežujočega spanca sem se dvignil ob 6.30, zajahal bicikel in krenil proti staremu mestnemu jedrn, k cerkvi sv. Eufemije. Doživetja jutranjega prebujanja mesta, spokojnega razgleda, dišečih vonjav z bližnjih trgovin in kavarn se ne da kupiti. Jutranje kolesarjenje mi je res teknilo, še bolj kakor poznejši zajtrk v sklopu polpenziona, saj sem se samopostrežno prenajedel. Punce so pazile na linijo, Berto pa je tako ali tako fina rit, da bi zmazal vsa tista moja jajca, pečeno slanino, maslo, marmelado, sir, rogljiče, hrenovko, ) belo kavo ter par rezin kruha. Treba seje bilo pač podložiti za popoldansko kajakaško avanturo, še prej pa priti na plažo, ki bi se ji običajni dopustniki izognili v ovinku. Vsepovsod samo skalovje. Pod boriči pa nagec do nagca, skratka kot v raju. Punce so si v teh okoliščinah privoščile topless, midva z Bertom pa zadrgnjeno držo, s hlačkami krepko čez premoženje. Seveda mi je postalo v teh razmerah kmalu dolgčas, zato sem jo mahnil po kajak. Pod nogami sem še prej nabral kakšen kilometer in pol, preden se mi je nasmehnila sreča. Na prvi plaži so imeli le pedoline, na dmgi so vedeli za kajake „izza brda“, na licu ) mesta pa so bili kajaki izposojeni. Kljub vročini sem bil pripravljen na ..., ob katerih ti mimogrede zakuha. Čez dobro uro sem končno prišel na svoj račun in odveslal valovom naproti. Komentar: telesna moč, morje, sol, sonce in veter, skratka en sam užitek. Opombe: jih ni bilo. Roman Gustinčič NA MEJI BREZ MEJE Turistično društvo Matulji pod pokroviteljstvom občine že deset let organizira prireditev z naslovom TRAMONTANA. Pred šestimi leti se je na pobudo takratnega predsednika Zveze Kulturnih Društev Ilirska Bistrica, FRANCA GOMBAČA in njenega tajnika DIMITRIJA BONANA, prireditvi priključila tudi Ilirska Bistrica. Osnovna ideja , ki je naše kulturne delavce pri tem vodila, je bila, da se, kljub novo nastali meji med Hrvaško in Slovenijo, kulturni stiki med dvema narodoma nadaljujejo. Od tu tudi izhaja ime bistriškega prispevka - Na meji brez meje . Tradicijo srečanj sta ohranila tudi zdajšnji predsednik ZKD SAŠA BOŠTJANČIČ in MARJANA KALČIČ iz Matulj, hčerka pokojne BORKE KALČIČ, velike kulturne delavke, pesnice, animatorke in pobudnice ter dolgoletne voditeljice prireditve. Tako smo v nedeljo, 8. avgusta, v matuljskem kulturnem domu prisostvovali pestremu kulturnemu večeru, ki je resnično potekal v združevanju različnih narodov in manjšin, ki že stoletja sobivajo na tem prostoru. Program je predstavila Marjana Kalčič, se zahvalila vsem sodelujočim, posebno priznanje pa je izrekla Dimitriju Bonanu, ki ima veliko zaslug, da so se stiki med bistriško ZKD in KUD Matulji ohranili do danes. Prisotne je v prisrčnem in sproščenem nagovoru pozdravil župan Občine Matulji, RADIVOJ MARMILIČ. Izrazil je željo, da bi se srečanja nadaljevala tudi v prihodnje, še posebej, ker Občina Matulji v kratkem planira izgradnjo amfiteatra, gledališča po grškem vzorcu, ki bi bil idealen prostor za vse vrste poletnih kulturnih prireditev. V programu, ki je sledil, se je predstavila ženska pevska skupina KUD UČKA. Odpela je nekaj hrvaških in italijanskih pesmi in pokazala, daje na kulturnem področju sodelovanje med Hrvati in italijansko manjšino vedno prisotno. Člani KUD BARBAN iz Barbana v Istri so zaigrali in zapeli nekaj tipičnih istrskih pesmi, njihova folklorna skupina pa je zaplesala splet istrskih ljudskih plesov. ZVONEJSKI KANTURI, pevska skupina, kije dobro znana bistriškemu občinstvu, saj je nastopila na Občinski reviji pevskih zborov in skupin, je v nam že znanem slogu odpela pet pesmi. Bistričani so se predstavili s TRIOM BISTRC, ki ga sestavljajo LADO VOLK, VOJKO MARION in DIMITRIJ BONANO. Kot vokalna solista sta zapela JERICA STRLE in SAŠA BOŠTJANČIČ. Program je z recitacijami v šaljivem, dopadljivem stilu povezoval FRANC GOMBAČ. Bistre je zaigral in zapel venček ljudskih pesmi, ŠPIC POLKO ter zaključil z bistrško himno TJEČE, TJEČE BISTRA VUODA. Nastopajoči so poželi navdušen aplavz občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Prav tako so poslušalci z navdušenjem sprejeli šaljivo recitacijo znanega pesnika DRAGA GERVAISA, napisano v čakavskem narečju, TRI NONICE STARE, ki jo je iskrivo in doživeto recitiral Franc Gombač. Folklorno društvo ŽEJANSKI ZVONČARI je odplesalo Špic polko, Šetepaši in Šamarjanko, ljudske plese, kijih poznamo tudi v Sloveniji, vendar v nekoliko drugačni izvedbi. Za zaključek je PETER VENDRANIN, mladi harmonikar iz pobratenega mesta DOBROVO, na diatonično harmoniko zaigral venček slovenskih narodnih pesmi. Večer je potekal v nadvse toplem vzdušju, saj je hvaležno občinstvo s spontanim in dolgim aplavzom nagradilo vse nastopajoče. Po torti presenečenja, ki si jo prireditev ob okrogli obletnici zasluži, seje druženje nadaljevalo s prigrizkom, dobro kapljico in z ubranim petjem. Dobro pripravljen program, entuziazem in požrtvovalnost organizatorjev, tu bi posebej izpostavila Marjano Kalčič, ki uspešno nadaljuje delo svoje pokojne matere, prisotnost župana, kije osebno pomagal pri pogostitvi nastopajočih in ni skoparil s pohvalami ter s prijaznimi besedami, so zagotovilo, da se bo prireditev ohranila. Zagotovilo, da meje niso in ne smejo biti ovira, ki bi ljudem preprečevala druženje, kulturno sodelovanje in izmenjavo takih in drugačnih izkušenj. Pričakujemo, da bo prireditev po dogovoru prihodnje leto potekala na Bistriškem. Anica Kocjančič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, faz. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Ob 135-letnici Sevniškega tabora 13, TABOR SIS SEVNICA - NEDELJA, 5. SEPTEMBER 2004 I Vabilo Občinski odbor SLS vabi svoje člane in simpatizerje na 13. Tabor SLS v Sevnico v nedeljo 5. septembra 2004. Odbod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici. Prevoz je brezplačen. Prijave zbira Tonjo Janežič na telefon: 041/594 932. I , ... . Občinski odbor ZŽŽZ Lepo vabljeni. SLS Ilirska Bistrica Obrazi v nalomljenem zrcalu_______________________________________ JE BISTRC MESTO? (2) Pišem svoj prvi roman Moja resnica o meni. Je v avtobiografski in elektronski oziroma tele-text obliki. In tu vam za pokušino ponujam nekaj stavkov: “Kaj pa počneš, si popolnoma nor? S svojim govorjenjem in pisanjem lulaš proti vetru. Se zavedaš, koliko sebi in svojim prijateljem škoduješ?” meje ogorčeno napadel moj dolgoletni prijatelj Elvis. “Dragi, sedaj že bivši tovariš,” sem histerično odvrnil, »čečkal in besedičil bom kakor se mi bo zahotelo, saj sem v penziji in zato apriori in posteriori poscan. Zadnja me je hotela pomokriti Vzajemna: predlanskim 1,5 milijarde dobička, lani skoraj 1 milijarda izgube; kar pomeni, da smo bili Slovenci lani vsi hudo bolni, leto prej pa neverjetno zdravi. Zdaj hočejo povišati zavarovalnino. Kdo je tu nor, ne vem...” Elvis meje ošvrknil z ubitim pogledom, se krčevito obrnil in brezupen odtaval v ledenobarvno jesensko jutro... Prijateljeva reakcija me je presunila; res je, da pišem v Snežnik zastonj, za nameček pa me lahko kakšna užaljena duša toži in ji bom moral za povzročene duševne bolečine odšteti še milijon ali dva. Sem pa res tepec. Pravi bt, oziroma bk ali bok. Pravzaprav ne vem, kako se to napiše, zato bom uporabil pravopisno besedo: osu...Osu, in mi ni pomoči. Tako. Nadaljevanje boste lahko brali po izidu knjige. Sedaj pa so na vrsti novi argumenti. Na namišljeni novinarski konferenci sem spregovoril: “Sem novinar iz Ilirske Bistrice. Gospa ministrica, se vam ne zdi, daje nekaj gnilega v deželi slovenski, da nekaj smrdi? Pravite, da seje od 1.1996 do danes število zapornikov v Sloveniji podvojilo, ali ni to grozljivo? Kakšen je odziv države na ta škandal?” “Od kje pravite, da ste doma? Iz II.Bistrice? Če se ne motim, je to blizu Jelšan. Takole vam povem: generalno pri nas ne smrdi nič. Nekoliko smrdi vaš Globovnik, Lesonit nič več, razen ob vikendih, TOK je pogorel. Kaj je s Transportom, pa jaz ne vem. Naša država se razvija. Njen vzor je Amerika. Čeprav Slovenija hiti, je potek nepredvidenih dogodkov popolnoma pod nadzorom. Če hočemo postati razviti, moramo število kriminalcev hitro povečati. Da bi prehiteli ZDA, potrebujemo v nekaj letih vsaj še kak ducat ‘serial killers’, dve ali tri crknjene banke, tudi kakšen Enron bi nam prav prišel, pa še ena ali dve heroinski navezi bi se nam prilegli. Za to bomo zgradili vsaj pet novih zaporov, povečali bomo število paznikov za 500% in zgradili 800 samic. Tako bomo daleč pred staro Evropo, da tranzicionalcev ne omenjam. To je prava pot, le tako si bomo zaslužili pohvale in priznanja, da smo pridni. Dovolj za danes. Hitim na ogled olimpijskih iger,” je energično zaključila gospa pravosodna ministrica. Že nekaj let potekajo pri nas igre pod vzklikom: Živimo zdravo - jejmo sadje! Dragi moji, kaj pa zelenjava? Špinača, radič, repa, zelje in pomidori. Poslušajte nutricioniste. Ne delajte po svoji glavi. Torej, popravimo slogan na: Živimo zdravo, jejmo sadje in zelenjavo! Ko smo že omenili paradižnike preberite tole: Pravijo, da moški nikoli ne odraste, oziroma da nikoli ne postane zrel; da se le postara. Takšni so tudi pomidori, kijih kupujemo v naših trgovinah. Najprej so zeleni in trdi, potem so trdi in rdeči, končno zgnijejo. Verjetno jih dobimo iz Zimbabveja; španski bi bili zreli, sicer jih v tamkajšnjem Bunolu ne bi metali v glave ob prazniku pomidorov in vina. Pri nas bi se lahko obmetavali s kuhanim krompirjem in bi se praznik imenoval Bistriški teden krompirja in piva ali Brkinske krompirske igre ali Dnevi vetrnic in krompirja. Slovenija gre naprej in jaz z njo: Sem šel oni dan po zdravila. So mi odvrnili, da plavixa ne morem več dobiti, če ga ne plačam sam. Da je plavix luksus, ker po njem postanete modrokrvni, plemeniti, in ga zato država ne bo financirala. Zdaj ne vem, ali gre za špartansko obravnavanje Slovencev ali pa za akcijo tipa dobili boste bolj poceni zdravila, ki pa so enaka ali še boljša kot tista, ki ste jih prejemali doslej. Kolje znano, pri nas ničesar ne delajo v škodo bolnikom: zdravniki štrajkajo, a ne na račun bolnikov, kupujejo se operacijske mize po petkratni ceni, a ne na račun bolnikov, pediatrično kliniko gradijo že sto let, ne da bi zaradi tega trpeli mali pacienti...Z zdravili pa gre takole: Stara Avstrija je za časa Švejka za vse bolezni predpisovala čudežno zdravilo: klistir. Jugoslavija je za vsako malenkost uporabljala penicilin v vseh svojih odtenkih; danes je to aspirin. Tudi jaz ga dobim. Namesto plavixa...Ojoj, sem že predolg. Dimitrij Bonano P. S. Objavljam obe sliki zgodbe o kapelici v Gabrju. OTROCI SLOVENSKIH IZSELJENCEV V AVSTRALIJI ROBERT MIKULETIČ PROFESOR MATEMATIKE IN ŠPORTA V lanskem Snežniku z dne 28. 11., je bil v kratkem intervjuju predstavljen ROBERT MIKULETIČ, 25-letni profesor matematike in športa. Naj za tiste bralce, ki intervjuja niso prebrali, ponovim nekaj podatkov o njem. Robert je rojen v Avstraliji, v Sydneyu. Je otrok slovenskih staršev. Oče Milan j e doma iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici, mama Angelca pa iz Celja. S petnajstimi leti je postal član avstralske mladinske reprezentance v balinanju in kmalu dosegel lepe uspehe na svetovnih mladinskih tekmovanjih. Tekmoval je v Italiji, Franciji, Hrvaški, Maroku in na Japonskem. Njegov zadnji veliki uspeh je bilo 5. mesto v balinanju posameznikov v NICI, leta 2003. Matematiko je študiral na univerzi v Sydneyu, po Oxfordu drugi največji na svetu . Kot profesorje na srednji šoli 3 leta poučeval matematiko. Ker se želi spoprijemati z novimi izzivi, seje odločil za študij fizioterapije in končuje 1. letnik. Z dvema poklicema bo imel več možnosti pokazati svoje sposobnosti, kot fizioterapevt pa bo tudi pozneje, ko bo zaključil kariero športnika, lahko ostal še naprej povezan s športom. Kdaj si bil prvič v Sloveniji? Prvič sem s starši obiskal Slovenijo že kot otrok, star 5 let. Pozneje sem se večkrat vračal in stkal mnoga prijateljstva. Moji dobri prijatelji so JANI KLEMENČIČ, LUKA ŠPIK in IZTOK ČOP, vrhunski športniki, ki so Slovenijo zastopali v veslanju na 01 v Avstraliji. Kaj boš še povedal o tvojem športnem udejstvovanju in kdo so pravzaprav avstralski športniki-balinarji? Sem tudi trener mladih balinarjev reprezentance Novega Južnega Walesa (NSW). O avstralskih balinarjih pa naj povem, da se formirajo predvsem iz mediteranskih priseljencev: Francozov, Italijanov, Grkov, Špancev in tudi Slovencev... Tradicija balinanja je pri njih bolj razvita, čeprav zadnje čase ta šport postaja zanimiv tudi za ostale Avstralce. Kako se mladi zabavate v Avstraliji? Približno tako kot v Sloveniji. Radi se družimo, hodimo v disco klube, plešemo... Seveda je Sydney veliko mesto ( približno 4 milijoni prebivalcev) in je možnosti za zabavo dosti več. Kakšen je pri vas odnos starši -otroci? Otroci se že zgodaj naučijo, da si morajo za življenje služiti sami. Čeprav je pomoč staršev dobrodošla, težijo k temu, da se ekonomsko čimprej osamosvojijo in zaživijo samostojno življenje. Avstralija praktično ne pozna brezposelnosti (5%), tako da ne glede na izobrazbo ni težko dobiti dela. Tvoji vtisi o Sloveniji ? Obiskal sem Bled, Ljubljano, Škofjo Loko, Tržič in Koper. Povzpel sem se na Triglav in tako potrdil svoje slovenske korenine, saj se mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju povzpeti na to najvišjo slovensko goro. Slovenija je lepa in čeprav majhna, zelo raznolika dežela. Njeni ljudje so prijazni in gostoljubni. Kaj ti je v Sloveniji všeč, kaj misliš da ni dobro? Lahko rečem, da mi je tukaj všeč vse. Moti me le prehitra vožnja in neupoštevanje cestnih predpisov. V Avstraliji kljub dobrim cestam pri vožnji veliko bolj upoštevamo cestnoprometne predpise. Tudi na hitrih cestah (avtocestah) je največja dovoljena hitrost 110 km/h. Omenil bi še posebnost Avstralije, da vozimo po levi strani. LILIJANA MIKULETIČ - IZKUŠNJE MLADE ZDRAVNICE Lilijana Mikuletič, prvi otrok Milana in Angelce Mikuletič, je mlada zdravnica, stara komaj 28 let. Tudi ona je bila rojena v Sidneyju. Na tamkajšnji univerzi je študirala medicino in postala splošna zdravnica za delo v bolnišnici. Veliko je potovala in si zdravniško znanje in izkušnje nabirala v različnih delih sveta. Povsod, kjer je bila, je delala na urgentnem oddelku, ker jo to zanima in misli, da se tako, kljub težkemu in odgovornemu delu, najbolj izpopolnjuje. Ukvarja se tudi s problematiko državnega in zasebnega zdravstva ter si želi, da bi med enim in drugim našli primemo ravnovesje, ki bi vsem, tako revnim kot bogatim, omogočilo kvalitetne zdravstvene storitve. Kako v Avstraliji poteka študij medicine? Za študij medicine obstajata dve možnosti: najboljši gimnazijci (z 99% uspehom) lahko študirajo medicino takoj po zaključenem šolanju. Dmga možnost je, da študentje z različnimi diplomami opravijo izpit iz splošnega znanja, za katerega se pripravljajo najmanj eno leto. Študij potem traja 4 -5 let. Čeprav je druga pot daljša, mislim, daje to dobro, saj imaš več časa za spoznavanje samega sebe in se lažje odločiš, kaj boš v življenju počel. Kje si delala preden si tokrat prišla v Slovenijo? samo državne bolnišnice, kar se mi ne zdi prav, saj so deležni brezplačnega zdravstvenega varstva tudi zelo bogati ljudje. Avstralija kot velik kontinent pozna tudi jlying doctors - leteče zdravnike (FD). Ali nam lahko poveš kaj o tem? Lahko, saj sem tudi sama nekaj časa delala kot FD. Kot si že sama rekla, je Avstralija zelo velika. Kmetije so oddaljene od mest pa tudi ena od druge, tako daje ena od nalog FD nuditi prvo pomoč ljudem na teh oddaljenih kmetijah, bolnikom, ki potrebujejo hiter prevoz v bolnišnico, in ženskam, ki so pred porodom... Dmga naloga FD Povej nam nekaj vtisov iz časov, ko si delal kot profesor na srednji šoli. Delal sem na državni šoli. Obiskovali sojo otroci več kot desetih različnih narodnosti: Azijci, Arabci, Grki, Italijani, Afričani, Srbi, Bošnjaki... Kljub različnim kulturam iz kateri izhajajo, živijo v strpnosti in medsebojnem spoštovanju. Znotraj svojih skupnosti gojijo kulturo, jezik in običaje svojih prvotnih domovin, povezuje pa jih dejstvo, da se vsi čutijo Avstralci. Za konec nam povej še nekaj zanimivosti o Avstraliji. V Avstraliji živi več kot 96 različnih narodnosti, od prvotnih prebivalcev aboriginov. Ima približno 21 milijonov prebivalcev, vendar je naseljenega samo 7% kontinenta. Naj omenim tudi to, da so državne volitve obvezne. Če se jih ne udeležiš, plačaš kazen(l), kar je doletelo tudi mene, ko sem zaradi mnogih drugih obveznosti pozabil iti na volišče. Veliko mladih avstralskih zdravnikov gre na Škotsko, saj želijo spoznati kako delujejo bolnišnice v Evropi. Tako sem tudi sama delala 7 mesecev v Glasgowu. Pogoji dela so veliko slabši kot v Avstraliji, delati je treba več, tudi do sto ur tedensko. Odgovornost je velika, vendar se ogromno naučiš. Pogoji so tako težki zato, ker je tam zdravnikov premalo. Do neke mere to velja tudi za Avstralijo. Kakšna je razlika med državnim in zasebnim zdravstvom? Začetniško prakso j e bolje opraviti v državni bolnišnici. Čeprav so pogoji dela slabši, se naučiš neprimerno več in pridobiš več izkušenj. Plača znaša 35 000 EUR letno. Kako sestaviti dober zdravstveni sistem, najti pravo razmerje med privatnim in državnim zdravstvom je problem, ki me zelo zanima. Ena od diplom, ki sem jih pridobila, se nanaša prav na javno zdravstvo. L. 1999 sem postala ‘Master of public health’. Povedati moram, da v Angliji obstajajo pa je nuditi pomoč aboriginom, prvotnim prebivalcem Avstralije. Seveda so se tisti, ki živijo po mestih do neke mere prilagodili in sprejeli drugačne civilizacijske norme, v severozahodnem delu Avstralije pa aborigini še vedno živijo v zaprtih, plemenskih skupnostih. V te skupnosti je dovoljeno vstopati samo zdravnikom, učiteljem in državnim uslužbencem. Gotovo je v tvojem dosedanjem delu še kakšna zanimiva izkušnja... L. 2000 sem nekaj časa delala v Vietnamu, v največji hanojski onkološki bolnišnici. Vietnam je zelo revna dežela, zato je tudi medicina kakih 50 let v zaostanku. Bolnišnice so brez računalnikov, brez prave opreme in brez ustrezne literature. Bolniki tja prihajajo pravzaprav umirat, saj je običajno prepozno, da bi za njih kaj storili. S prijateljico sva v sodelovanju s sidneysko univerzo pomagali ustanoviti neprofitno, prostovoljno organizacijo, ki naj bi vietnamskim bolnišnicam bila v pomoč. Tako smo priskrbeli računalniško opremo in nekaj sodobne strokovne literature. Sedaj delujejo v Sidneyju že 4 takšne organizacije, ki pomagajo vietnamskim zdravnikom. Tvoja potovanja, hobiji...? Veliko sem potovala. Bila sem v Tanzaniji, na Kilimandžaru, v Egiptu, Jordaniji. Najlepše doživetje zame je bilo, ko sem se kopala v Jordanu, v reki, v kateri so krstili Kristusa. Kolikor mi dopušča čas, se ukvarjam tudi s športom. Alpinizem in hokej na travi sta vsekakor moja najljubša hobija. Sedaj pa obvezno vprašanje: Tvoji vtisi o Sloveniji... Doslej sem tu bila že štirikrat, letos prvič poleti. Zime so bile zame hude in sem potrebovala veliko časa, da sem se ostremu podnebju prilagodila. Poletje pa je čudovito. V času, ki mi je bil na razpolago, sem si poskušala ogledati in doživeti čimveč. Obiskala sem slovensko obalo, Ljubljano, bila na Bledu in na Triglavu. Vzpon na Triglav je predstavljal še posebej lepo doživetje, saj smo imeli s seboj harmoniko in na vrhu zaplesali. Srečali smo tudi Slovenca iz Kanade, ki je bil brez ene noge, pa seje vseeno povzpel prav na vrh. Ponosna sem, da sem Slovenka in moram povedati, da je, potem ko je Slovenija postala samostojna država, zanjo slišal ves svet, ter daje zanimanje za to prelepo deželo vedno večje. Zaradi tega je letos Anglija odprla Easy jet, novo letalsko linijo na relaciji London - Brnik. Če si polet rezerviraš tri mesece prej, preko interneta, j e cena samo 24 evrov. Tvoji načrti? 11. avgusta so se starši vrnili v Avstralijo, s prijateljico pa si bova privoščili še nekaj počitnic. Najprej se bova za dva tedna napotili v Španijo, nato pa v ZDA. Oktobra se vrnem v Sidney in pričnem delati v eni od priznanih državnih bolnišnic. Januarja naslednje leto pa bom pričela s specializacijo. Odločila sem se za urgenco, ker imam na tem področju največ izkušenj. Lilijana in njena prijateljica Joan sta zdaj nekje v Ameriki. Starši, Angela in Milan ter brat Robert so se vrnili v Avstralijo. Obema, tako Robertu kot Lilijani želim uresničitev njunih načrtov, veliko poklicnih uspehov in upam, da se naslednje leto zopet snidemo. Zahvaljujem se Angelci in Milanu, ki sta mi omogočila ta intervju. Anica Kocjančič P. S. Na sliki družina Mikuletič POLETJE HARIJSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA Čeprav se z občinsko revijo uradno zaključi delovanje pevskih zborov in nekaterih KD, pa mnoga društva tudi v poletnem času ne mirujejo in nadaljujejo z nekaterimi lahkotnejšimi dejavnostmi. Tako je KD Alojzij Mihelčič iz Harij junija, julija in avgusta pripravilo kar nekaj projektov. IZLET NE PTUJSKO GORO, 26. junij Za izlet na Ptujsko goro, ki je bil hkrati tudi božja pot, se je društvo odločilo, ker Marijina cerkev slovi kot “visoka pesem gotike”. Njena notranjost je prava zakladnica gotskega kiparstva iz začetka 15. stoletja. Kot ena največjih mojstrovin tistega časa izstopa Marija, zavetnica s plaščem. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Cerkvica je bogata tudi z mnogimi drugimi mojstrovinami, omenila pa bi orgle iz leta 1696, ene naj starejših v Sloveniji. Obzidje cerkve z ohranjenim južnim obrambnim stolpom spominja na turške čase, ko so goro spremenili v tabor, kot obrambo pred Turki. Izletniki smo prisostvovali romarski sv. Maši, ki jo Občni zbor KD Alojz Mihelčič Harije je odpel MePZ Alojzij Mihelčič pod vodstvom zborovodje Saša Boštjančiča. V nadaljevanju smo si ogledali mesto Ptuj, ki si je s svojimi spomeniki in zgodovino upravičeno Prislužil naziv mesto muzej ter Ptujski grad. Današnjo podobo je grad dobil v 17. stoletju. V grajskih prostorih so razstavljene različne zbirke Pokrajinskega muzeja, med ostalimi tudi zbirka stari mstrumentov, v njem pa je našel prostor tudi grafični atelje slikarja Franca Miheliča. Ptujska Vinska klet je ena naj večjih ptujskih znamenitosti. Je ena naj starejših slovenskih kleti (1239) in v njej zori približno 450 000 steklenic žlahtne kapljice. V njej hranijo tudi naj starejše slovensko vino iz leta 1917. Po degustaciji vin je harijski MePZ pripravil krajši program in odpel nekaj vinskih pesmi. Po kosilu je sledila zabava pod šotorom v Ribiškem domu Dornava. Za topel sprejem in gostoljubnost se Ribiškemu domu ter Turističnemu društvu Lukarji iz Dornave lepo zahvaljujjemo. Naj ob tem omenim, da so nekateri člani TD Dornava že vrnili obisk in tako smo z njimi vzpostavili stike, s katerimi bomo, upam, v prihodnosti nadaljevali. Za lepo organiziran izlet gre zahvala Alenki Penko, glavni organizatorki, gospe Nadi Udovič (I&I) ter šoferju avtobusa, Dušanu Maljevcu, ki nas je uslužno in potrpežljivo “prevažal” in ugodil našim željam. NARIN JE PRIJAZNA VAS Na letošnjem šestem turističnem srečanju pod naslovom NARIN JE PRIJAZNA VAS, so sodelovala mnoga Turistična društva iz Slovenije in zamejstva. Letos so se predstavili lončarji iz Prekmurja,izdelovalci suhe robe iz Ribnice, izdelovalci predmetov iz koruznega ličja iz Rogatca, kmetija iz Kalobja, ki prideluje suha zelišča, izdelovalke ročno izdelanih spominkov in svitkov iz Šempetra, brusača iz Solbice v Reziji, lajnar Aljaž Tepina iz Kranja, člani Društva Suha špaga, ki so prikazali pripravo lesenih smuči, PS kmečkih žena iz II. Bistrice, ženska vokalna skupina Siničke iz Pivke, frajtonarce iz Hodoša, Folklorna skupina Lipa iz Rečice pri Laškem ter otroška folklorna skupina in etno skupina iz Harij. Harijska etno skupina je pod vodstvom harmonikarja Alojza Boštjančiča zapela nekaj ljudskih pesmi, poudariti pa moram, daje še posebej navdušil nastop otroške folklorne skupine, kar je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil tudi župan Občine Pivka, Robert Smrdelj. Seveda se je kot po navadi ob glasbi in v prijetnem vzdušju po koncu prireditve druženje nadaljevalo še pozno v noč. 2000 ZLATIH ZRN Pod tem naslovom sta Krajevna skupnost in Turistično društvo Rodik, v okviru projekta Pomurske turistične zveze, pripravila praznično žetev. Žito, ki so ga prejeli od TD Narin Cankova, so posejali na Luokčevem vrtu in ga v prisotnosti gostov, ki pri projektu sodelujejo že od leta 1999, tudi poželi. Blagoslovil gaje župnik Milan Pregelj, ki se je prav ob tem dogodku s sveto mašo poslovil od krajanov in vasi, v kateri j e služboval Soze kar 11 let. Žetev, ki si jo je prišlo ogledat številno občinstvo, so popestrili s kulturnim programom. Nastopali so Brkinska banda, Folklorna skupina Brkini, harmonikarji, etno skupina Pristavska ščuka iz Ljutomera, dramski krožek OŠ Cankova in igralsko-etno skupina iz Harij. Taje svojo predstavo odigrala kar na njivi in požela zaslužen aplavz. ROMANJE NA SOZE Veliki šmaren - Marijino vnebovzetje, 15.avgusta - je za vse katolike eden najpomembnejših praznikov. V naših krajih je tradicionalno romanje na Soze eno najbolj znanih oblik praznovanja, ki je bilo vrsto let po vojni prekinjeno. Običaj je pred leti obudilo Kulturno društvo A.M. Harije, kije tudi letos sodelovalo pri sv.maši in pripravilo krajši kulturni program. Po peti maši, vodil jo je zborovodja in organist Saša Boštjančič, so na pobudo Alenke Penko letos obudili star običaj, žegnanje zdravilnih zelišč. Prisotni so dobili »pergamentni» svitek s seznamom nekaterih zelišč in načinom njihove uporabe. MePZ A. Mihelčič je odpel nekaj pesmi, otroška folklorna skupina iz Harij pa se je predstavila s spletom ljudskih plesov. Anica Kocjančič Ordinacija 1L, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13° - 19' “ in torek 7° - 133 " tel. 714 22 30,714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14" - 203 0 in sreda 7° - 133 0 tel. 726 50 04, 726 54 01© Rodik Ptujska gora Bistriške gasilske novice GASILSKA TEKMOVANJA V letošnjem letu je bila naša mladina, članice in člani aktivna tudi na tekmovalnem področju , kjer se je več tekmovalnih desetin udeležilo in sodelovalo na raznih gasilskih tekmovanjih. Stadion v Kočevju je bil v soboto 22. maja prizorišče državnega gasilskega tekmovanja članic,članov, starejših gasilk in starejših gasilcev. Nastopilo je 259 ekip, ki so si pravico nastopa priborile v preteklem letu na regijskih tekmovanjih po vsej Sloveniji. Pravico nastopa na državnem tekmovanju so si iz našega društva priborile ekipi članic B, ki so tekmovale v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku z ovirami ter ekipa starejših gasilcev, ki se je pomirila v vaji z hidrantom in v vaji raznoterosti. Kljub velikemu številu tekmovalnih ekip so organizatorji poskrbeli, da se je tekmovanje odvijalo brez zapletov. Naši ekipi po pričakovanju niso posegale po visokih mestih, bili pa smo zadovoljni z 34 mestom članic in z 32 mestom starejših gasilcev. Na državno tekmovanje mladine, ki je bil v mesecu maju v Celju se je uvrstila tudi ekipa mladincev, ki seje pomirila med 191 najboljšimi tekmovalnimi enotami v Sloveniji v vaji z ovirami in štafetnem teku na 400 m z ovirami. Mladinci so dosegli 42 mesto. Ista ekipa mladincev se je kot izbrana ekipa Obalno kraške regije udeležila 6. srečanja slovenske in hrvaške mladine. Srečanje je bilo organizirano v počastitev 135- letnice gasilstva na slovenskem na letališču v Prilozju nedaleč od Metlike. V vaji z ovirami ter v raznih športnih in družabnih šaljivih igrah kot so: žoga v nogavici, igra z žogo in cevjo, spajanje cevi, prenos vode, hoja s hoduljami, štafeta z oblačenjem seje slovenska in hrvaška mladina družila, zabavala in tekmovala z namenom, da bi se čim bolj strokovno usposobila, da bi mladi obvladali gasilske veščine , hkrati pa tudi, da bi se mladi iz obeh držav med seboj družili in ustvarjali medsebojno prijateljstvo. Daje naše sodelovanje z hrvaškimi gasilci na visokem nivoju, potrjuje tudi vabilo DVD Klana, da se naša mladinska tekmovalna ekipa kot gostujoča ekipa udeleži njihovega tekmovanja, ki so ga organizirali v mesecu avgustu. Na tekmovalnem področju so bile dejavne tudi naše članice . Skupaj z dvema moškima članskima ekipama so se udeležile gasilskega relija s terenskimi vozili v organizaciji gasilskega društva Postojna. Svoje znanje so pokazali v orjentaciski vožnji, prvi pomoči ter pri gašenju požarov z raznimi ovirami. Članska ženska ekipa je prekosila obe moški ekipi in se domov vrnila z pokalom za drugo mesto in pokalom za najbolj požrtvovalno ekipo. Članice pa so bile uspešne tudi v Lazah, na tradicionalnim srečanju članic, ki so se ga udeležile z dvema ekipama. V vaji z hidrantom, raznoterosti , vezanju vozlov in v preventivnem testu je ekipa dosegla prvo mesto in prehodni pokal, druga mlajša ekipa pa deveto mesto. Kljub slabim in dobrim rezultatom se naši gasilci radi udeležujejo tekmovanj. Na gasilskih tekmovanjih so zmagovalci vsi. Na tekmovanjih pa si pridobijo veščino in nove izkušnje, ki jih bodo pridom uporabili pri pomoči ljudem v najtežjih trenutkih. Janko Slavec PGD II. Bistrica MLADINSKE DELAVNICE V LETU 2003/2004 Mladinske delavnice predstavljajo sistem aktivnosti na področju zaščite in krepitve duševnega zdravja mladih. Izvaja jih Center za socialno delo Ilirska Bistrica. Namenjene so učencem in učenkam sedmih in osmih razredov Osnovne šole. Mladi se preko delavnic učijo številnih življenjskih veščin, ki so jim v pomoč v obdobju odraščanja. Na delavnicah se trudimo mlade pravočasno in kvalitetno informirati o posledicah rizičnega vedenja, kot so norkomanija, alkoholizem, samomorilnost, itd. Skupinska slika poletnega tabora mladinskih delavnic na Paki V letu 2003/04 so v projektu Mladinske delavnice sodelovale O.Š. Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, O.Š. Rudolfa Ukoviča iz Podgrada, O.Š. Toneta Tomšiča iz Knežaka in O.Š. Podgora Kuteževo. Na vprašanje »Kaj udeležencem - učencem in učenkam, pomenijo Mladinske delavnice?« so povedali: »Pomenijo nam zapolnjevanje prostega časa, prijetno druženje s prijatelji/cami, nekaj pozitivnega.« Dvanajstega marca 2004 je bil organiziran na O.Š. Antona Žnideršiča ples Mladinskih delavnic, 5. in 6. junija 2004 pa dvodnevni tabor na Paki, kjer so mladi imeli možnost druženja in medsebojnega spoznavanja. Fantje in dekleta, vabimo vas, da se nam pridružite v prihodnjem šolskem lelu! Helena Stemberger, dipl.soc.del. VTISI UDELEŽENK MLADINSKIH DELAVNIC NA TABORU Udeleženke Mladinskih delavnic iz O.Š. Toneta Tomšiča Knežak in O.Š. Rudolfa Ukoviča Podgrad smo se pod vodstvom Helene, Darje in Petra odpravile na dvodnevno taborjenje na Pako, ki se nahaja nad vasjo Zabiče. Odšli smo na sobotni dan izpred osnovne šole Antona Žnideršiča v Iliski Bistrici. Tabora se je udeležilo 11 delavničarjev. Ko smo prišli na Pako smo se razpakirali in si na podstrešju koče pripravili ležišča za spat. Medtem, ko smo si ogledovali kočo in se pogovarjali, smo se med seboj spoznali in se spoprijateljili. Vsaka udeleženka je dobila nalogo za pomoč pri pripravi obrokov. Po kosilu so sledile družabne igre (balinanje, nogomet, babington...). Čas je hitro minil in kot bi trenil, je bila tu večerja. Ko smo povečerjali, smo imeli karaoke in razne družabne igre. Nato smo se odpravili spat. Zjutraj smo si vsi zaspani odšli pogledat rove na Gomance. Za konec tabora nam je voditeljica Helena pripravila presenečenje, saj smo se na poti proti domu ustavili na pici pri Kudri. Eneja Porta, O.Š. Knežak ' „' " . - *-<• a* «■,; > v j j 66 ; iiSii®«, . . /, Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda" Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net II. POLETNI KARATE KAMP NA ROGLI Med 28 junijem in 4 julijem je na Rogli potekal drugi karate kamp, katerega je organizirala karate zveza Slovenije. Kampa so se udeležili tudi nekateri člani karate kluba Sokol. V prvem delu so imeli priliko trenirati pod vodstvom prof. Ti h o m i rj a GRGIČA sicer selektorj a Hrvaške reprezentance za kate v drugem delu pa pod vodstvom g. Gerharda JEDLICZKE dolgoletnega trenerja Avstrij ske državne reprezentance. Na karate kampu je potekalo tudi vaditeljsko usposabljanje in z veseljem lahko povemo, da je karate klub Sokol bogatejši za tri nove vaditelje karateja in da ne pozabimo tudi za dva nova mojstra karateja. Tine Maljevac in Mateja Hrvatin sta na kampu pred komisijo Karate Zveze Slovenije položila izpit za mostra karateja 1 Dan, za kar jima iskreno čestitamo. Seveda pa je ostalo tudi nekaj prostega časa, katerega so karateisti izkoristili za fotografiranja ter zbiranje podpisov in majic od znanih Slovenskih in tujih športnikov, ki so bili v času kampa na pripravah na Rogli. Najbolj oblegani so bili Hrvaški rokometni reprezentani Slavko Goluža, Mirza Domba karizmatični vratar Šola in popularni nogometaš Ljubljanske Olimpije Sebastajan Cimerotič. zk Člani KK Sokol s kapetanom Hrvaške rokometne reprezentance Slavkom Golužo KARATE KLUB SOKOL ILIRSKA BISTRICA VABI K VPISU NOVE ČLANE DRAGI OSNOVNOŠOLCI IN VSI KI VAS ZANIMA TA PLEMENITA BORILNA VEŠČINA PRIDRUŽITE SE ENEMU NAJUSPEŠNEJŠIH SLOVENSKIH KARATE KLUBOV. SMO MAJHNA SREDINA, A IMAMO VSE KAR PREMOREJO VELIKI. NAŠE PREDNOSTI PRED DRUGIMI SO: • imamo mlad in ambiciozen trenerski tim; • smo preverljivo najcenejši klub v Sloveniji; • vadbo imamo organizirano po vadbenih skupinah glede na stopnjo znanja; • imamo podporo občinskih struktur in Karate zveze Slovenije; • pri nas trenirajo mladi, starejši in celo veterani; • naši najboljši tekmovalci tvorijo vrh slovenskega karateja - na zadnjem državnem prvenstvu so osvojili 9 medalj, od tega dva državna naslova, z medaljami in pokali pa se po pravilu vračajo iz vseh večjih turnirjev doma in v tujini; V naš klub se lahko vpišete v papirnici Linea Art v II. Bistrici (tel. 05/71 42 077), kjer dobite tudi potrebne informacije, ali pa cel september med 18.00 in 19.00 uro vsak ponedeljek v telovadnici OŠ Dragotina Ketteja, kjer si lahko ogledate tudi naše treninge. Naša dejavnost bo za tiste, ki se ne morete takoj odločiti predstavljena tudi na prireditvi športni vikend, ki ga bo sredi septembra organizirala športna zveza II. Bistrica. Če imate veselje do karateja ne odlašajte - pridružite se nam - ne bo vam žal. KARATE KLUB »SOKOL« GORSKO-HITROSTNA DIRKA OD ILIRSKE BISTRICE PROTI ŠEMBIJAM Od 30. julija do L avgusta je bila dirkaška smetana zbrana v Ilirski Bistrici. Letošnjo dirko je zaznamovalo več kot 130 dirkačev iz vse Evrope, številne formule, najzmogljivejši dirklaniki, prototipi, nov rekord proge in okrog 20.000 gledalcev. Bistriška dirka velja za najmočnejšo gorsko-hitrostno dirko v Sloveniji, po besedah poznavalcev tudi za eno najmočnejših v Evropi, o čemer priča tudi število prijavljenih in močna konkurenca. Med sodelujočimi so bili Hermann Waldy, Lionel Regal, Jaroslav Krajči, Ander Vilarino in še nekatrei drugi, ki za poučene predstavljajo vrh evropskega gorskega dirkanja. Podobno velja za njihove dirkalnike, v večini formule 3000. Evropski prvak Lazslo Szasz je bil tokrat med gledalci, tako da je bil v središču pozornosti poznejši zmagovalec, Španec Ander Vilarino. Vilarino je za več kot sekundo izboljšal rekord proge, ki sedaj znaša 1:33,05, njegova povprečna hitrost na štirikilometrski progi je bila 140,3 km/ h. Vrtoglave hitrosti (tudi 250 km/h) so dosegali tudi relly dirkalniki, gledalci pa so lahko spremljali še avtomobile, med njimi tudi ‘malčke’ Seicento. Slovenski dirkači so ob tako zvenečih imenih ostali nekoliko v ozadju. V državnem prvenstvo je boj med Slavkom Deklevo in Milanom Bubničem pripadel prvemu, kljub temu pa je naslov državnega prvaka v gorsko-hitrostnih dirkah pripadel Samu Valantu. Bubnič pa se je moral zadovoljiti z naslovom najboljšega slovenskega gorskega dirkača. Gledalci ob progi so videli tudi nekaj razbite pločevine, na srečo pa je bilo to vse. Dirkaški navdušenci se že veselijo 11. dirke proti Šembijam. mr DIRKAL SEM V ILIRSKI BISTRICI Po treh letih, odkar sem zadnjic vrtel volan tekmovalnega avtomobila na dirki, sem ponovno dobil priložnost za to prav na gorski dirki Petrol Ferrari na tradicionalni progi od Ilirske Bistrice do Šembij. Velika mednarodna prireditev vsako leto zbere cvet evropskega gorskega avtomobilizma, manjkajo pa ne tudi najboljši naši vozniki. Prav zato se vsako leto zbere ogromno gledalcev in tudi letos jih je bilo okoli 20 tisoč, ki so se prvo avgustovsko nedeljo razporedili po najzanimivejših točkah proge. Organizator Seicento Siemens pokala Samo Valant mi je prijazno odstopil tekmovalni Fiat Seicento sporting, za vse ostalo pa sem moral poskrbeti sam. Najprej je bila na vrsti pridobitev tekmovalne licence, nato pa pot do prijateljev, ki so posodili tekmovalno opremo. Glede tega so zahteve zelo stroge in na štartu sem se v vročem soncu potil še v popolnem dirkaškem perilu z dolgimi spodnjicami in majico z dolgimi rokavi, podkapi, posebnih čevljih in rokavicah, kombinezonu in čeladi. Vse to iz negorljivega materiala in temu primerno tudi toplo. Petek popoldan je bil rezerviran za verifikacije dokumentov voznikov in tehnične preglede avtomobilov, v soboto zjutraj pa seje pričelo zares. Najprej smo se vsi nastopajoči, kar 133 iz 14. držav, zbrali na sestanku z direktorjem dirke, kjer smo dobili natančna navodila o poteku tekmovanja in postopkih med morebitnimi prekinitvami. Nato smo krenili na prvo od treh voženj za trening. Ko sem v avtomobilu tesno pripet s štiritočkovnim varnostnim pasom čakal na moj trenutek, mi j e bilo tesno. Zadnjič, ko sem pred tem dirkal, sem avtomobil prevrnil na streho in ga kar krepko predelal. Nikakor nisem želel ponoviti kaj takšnega, hkrati pa sem hotel pokazati svojim skoraj pol mlajšim nasprotnikom, da sem še vedno hiter. Tisti hip pa, ko je na semaforju posvetila zelena luč, so bili dvomi mimo. V prvi vožnji sem bil previden in v glavnem ugotavljal, kako se avtomobil obnaša in kje je pred zavoji potrebno zavirati. Čas, ki sem ga dosegel, je bil temu primeren. V drugi vožnji sem močneje pritisnil na plin in bil krepko hitrejši, v tretji pa sem še nekaj dodal. Vseeno pa sem bil po koncu treninga najpočasnejši voznik v prvi diviziji za avtomobile z motorji do 1400ccm. Tolažil sem se s tem, daje moj Fiat najšibkejši avto na dirki, saj ima le 1100 ccm. V nedeljo, ko so bile na vrsti tri vožnje glavne dirke, je bilo drugače. Že v prvi sem močno izboljšal svoj dosežek, čeprav sem na izhodu iz vsakega ovinka ponovno ugotavljal, da bi moral zavirati še kasneje. Na drugi štart sem krenil odločen. Zelena luč in plin! Avto je res šibak, a lahek in dobro pospešuje. Do prvega zavoja sem že v tretji prestavi. Na lahno popustim plin, zavijem in ponovno pospešim. Skozi usek gre vse hitreje in pred zahtevin lomljenim desnim zavojem pridrvim v peti prestavi s 6500 vrtljaji v motorju! Še dobro, da je merilec hitrosti izključen, sicer... Ostro zaviram, prestavim v tretjo in ponovno plin. Tik do ograde na levi meje neslo, nato pa spet le pospeševanje. Sledil je dolg desni zavoj, ki je še posebej zloglasen. Na izhodu sem ugotovil, da še vedno nekaj prezgodaj zaviram. Sledi serpentina v levo, tista pod zidom z najglasnejšimi navijači. Zaviram zadnji hip in avto kar škripa. Dobro je! Nato desna serpentina in spet ravnina ter še enkrat dve serpentini. Sledi desni zavoj, po kratkem ravnem delu pa še zadnji levi zavoj pred ciljem. Poženem se vanj in na sredini grobo pohodim plin. Skozi cilj zdrvim v četrti prestavi z vrtljaji na omejevalniku, čas ki ga dosežem, pa je najboljši do sedaj. Enako sem poizkusil tudi v tretje, a sem bil malo pregrob in pol sekunde počasnejši. Vseeno pa je bilo dovolj, da sem ugnal dva tekmeca! Sledil je še verjetno najlepši del dirke, spust proti štartu po zaključku tekmovanja. Skozi špalir navdušenih gledalcev vse do servisne cone in po vzoru ostalih v večjih dirkalnikih, sem tudi sam odpeljal zavoj pod zidom z močnim potegom ročne zavore. Čeprav se ni izšlo povsem po mojih načrtih, pa sem po glasnem odobravanju gledalcev sodil, da so zadovoljni. Prav gledalci dajejo dirki v Ilirski Bistrici še poseben pečat, saj navdušeno pozdravljajo prav vse nastopajoče. Zame je bil to eden naj lepših koncev tedna v zadnjih letih, težava je le v tem, da moja boljša polovica tega nikakor ne more razumeti. Vlado Krivec f POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 21. 07 2004 DO 16. 08. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 26 kaznivih dejanj, od tega 1 vlom v osebni avtomobil, 1 vlom v trgovski in 1 vlom v gostinski objekt, 11 tatvin, 6 poškodovanj tuje stvari, 2 kršitvi nedotakljivosti stanovanja, 1 roparsko tatvino, 1 ogrožanje varnosti, 1 kaznivo dejanje zatajitve in 1 prepovedano prehajanje meje. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 44 ilegalnih prebežnikov. Med njimi so bili tudi otroci. Večino tujcev je bilo predlaganih v nadaljnji postopek sodniku za prekrške in izročenih hrvaškim mejnim organom. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 11 kršitev javnega reda in miru, od tega je bilo 5 kršitev na javnem kraju, 6 pa v zasebnih prostorih. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Opravljeni so bili ogledi dveh travniških požarov in enega požara na smetišču. Zgodilo se je 28 prometnih nesreč, od tega 8 z lažjimi telesnimi poškodbami. Policisti so obravnavali tudi prometno nesrečo, v kateri je voznik motornega kolesa izgubil življenje, zato ne bo odveč, da ponovno opozorimo vse udeležence v cestnem v prometu, posebno pa voznike motornih koles, na previdno vožnjo. V ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. Vsi povzročitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Obravnavani sta bili še dve poškodovanji vozil na parkirnih prostorih in tri povoženja divjadi, od tega je bilo eno povoženje medvedjega mladiča na cesti in drugo predvidoma na železniški progi v Kosezah, saj je bil tam najden ranjen medvedji mladič. Obveščeni so bili lovci, kateri so se na kraju po ogledu poškodb odločili za odstrel ranjene živali, ki sicer ne bi preživela. Policisti so obravnavali tudi primer, ko je občanko ugriznil pes, lastnik pa bo moral plačati denarno kazen. Boidar Štemberger KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II X___________________________________________________________V InstaIacIJe Brenčič Jože s.p. IUrsIča BIstrIca K OGREVALNA TEHNIKA PO VAŠI MERI " C.OR'L5 oVr.Mnr g»deruKS cTc Eurotherm 0RIELLO tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net Objave REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA Številka: 223-25/2004-1202 Datum : 20.07.2004 Na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, štev. 80/99,70/00 in 52/02) in v skladu z 31. členom Zakona o orožju (Uradni list RS, štev. 61/00 in 73/2004), objavljamo naslednji JAVNI POZIV Z uveljavitvijo Zakona o orožju, dne 20.07.2004 začne teči dvanajstmesečni rok za izvedbo legalizacije orožja, ki se izteče 20.07.2005, V določbi 31. člena zakona je določeno, da se lahko izda ustrezna orožna listina imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest in nošenje orožja, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz L, 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju ( dopolnjena starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda in miru, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem). Namen legalizacije je, da: • omogoči, da lastniki neprijavljeno orožje, ki ne izvira iz kaznivega dejanja, vendar ga je dovoljeno posedovati, legalizirajo in zanj dobijo ustrezno orožno listino, razen orožnega lista; • omogoči osebam, ki posedujejo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati (vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje itd. ), da o tem obvestijo pristojne organe, ki bodo tako orožje strokovno odstranili in uničili. Pri oddaji tega orožja se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja. Vse imetnike, ki posedujejo orožje brez veljavnih listin za posest ali nošenje orožja, pozivamo k vložitvi vlog za legalizacijo takega orožja, in sicer v zakonitem roku (najkasneje do 20. julija 2005 ). Vlogo je potrebno podati na ustreznem obrazcu, ki je na voljo pri upravni enoti. Upravna enota Ilirska Bistrica bo sprejemala vloge v času uradnih ur. Opozoriti želimo, da ob oddaji vlog ne smete na upravno enoto prinašati orožja. V primeru, da gre za posest prepovedanega orožja, pa je o tem dejstvu potrebno le obvestiti upravno enoto ali policijsko postajo, kjer bodo poskrbeli za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. Morebitna dodatna pojasnila dobite na Upravni enoti Ilirska Bistrica, Oddelku za upravne notranje zadeve, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica, tel. štev. 05 71 41 361. Načelnik BRANKO CELIN NEJCU NAMESTO SVEČKE NA GROB Vedno, ko v svojem srcu lučko spomina prižgem za tiste, ki so odšli, med njenimi plameni tvoj obraz, Nejc, uzrem... Jožko Stegu NEJCU V SLOVO! (11. 8.1983 - 28. 7. 2004) Vsak prijatelj pomeni naš notranji svet, ki morda še ni obstajal pred najinim srečanjem, toda med njim se rodi. (Anaiis Nin, 1903-1977) Dragi Nejc, tako seje rodilo tudi tvoje prijateljstvo z nami. Še preden si spregovoril, si nas osvojil. Bil si tak veseljak, da si lahko še tako žalostno druščino popeljal v najlepše trenutke smeha in dobre volje. Ob tebi smo se počutili najboljši, ker smo si vsi želeli, da bi znali tako razveseljevati ljudi, kot si to znal ti. Imel si poseben dar, ki bi si ga želel imeti vsak človek. Nejc, znal si povezati dobre stvari v življenju, se jih učiti,jih sprejemati in take dobre stvari izžarevati, sejati med prijatelje. Ravno zato, te vsi nepopisno pogrešamo. Bili bi najsrečnejši, če ne bi bilo tistega usodnega dneva, ko si se za vedno odpeljal na svojem motorju... Ni te več, v naših srcih je nastala velika praznina, nate so nam ostali le lepi spomini. Z njimi se moramo tolažiti in si dajati pogum. Nikoli ne bomo pozabili, kako dober in v srcu plemeniti prijatelj nas je zapustil. Nejc, za vedno te bomo pogrešali, Sandi, Andreja, Daniel, Tamara IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-280 05/71 -00-281 fax: 05/71 -00-285 www.irbis.si info(irbis.si UDA KI NE TEČE, JE NAJSLABŠA UDA, DA ČE TUDI JE VAŠA ! DA SE TO NE BI ZGODILO PRAV VAŠI URI BOMO POSKRBELI Ml URARSTVO NOVAIC 05 / 71 44 083 eSilTlito OeoDameDegDV flug)0wfioDei 8m [ppefisOTsdlnBg] dL©o©0 ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica PRI NAS VAM BOMO URO POPRAVILI, ZAMENJALI BATERIJO, STRGAN PAS IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA. Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. družina iz Steinbeckovega romana Vzhodno od raja, 6. nerazdeljen del, 13. naprava, iz katere izstreljujejo rakete, 14. antikva, 15. ameriška igralka madžarskega rodu (Zsa Zsa), 16. površinska mera, 17. olje iz maščobnega tkiva kitov, 18. sodnik,21. enotni vektor v matematiki, 22. okrajšava za sliko, 24. otok v Prespanskem jezeru, 25. ime pesnice in pisateljice Fatur, 27. dva vokala, 28. lepotna kraljica, 30. preklic, 33. krmilna rastlina, 35. začetnici pesnika Aškerca, 36. tiskarsko opravilo, 39. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, 41. predsednik Planinske zveze Slovenije (Franc), 42. urad predstojništva fakultete, 43. j užnoameriški ples kubanskega izvora. Mali oglasi______________ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 □ 17 18 19 20 □ 21 22 23 □ " □ 25 26 □ 27 28 29 □ 30 31 32 33 34 □ 35 36 37 38 39 40 41 42 43 NAVPIČNO: 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev, 2. egipčanski bog sonca, 3. najmanjši dobitek pri tomboli, 4. tros, 5. spojina ogljika s kako kovino, 6. bodeč plevel, 7. svetlobni pojav ob nevihtah, 8. simbol za kemični element tantal, 9. okrajšano ameriško moško ime, 10. ameriški igralec (Robert de), 11. finsko jezero, 12. ročka, 19. ime romunske operne pevke Cotrubas, 20. mesto na francoskem polotoku Bretanji, 22. neprijeten vonj, 23. glavno mesto istoimenske belgijske province, 26. napad, 29. spačeno bitje, 31. italijanski alpski smučar (Mario), 32. prvotni prebivalec Apeninskega polotoka, 34. avstrijska poročevalska agencija, 37. mavrah, 38. slovenska tiskovna agencija, 40. začetnici dirigenta Nanuta. Dimitrij Grlj PRODAM Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova. Tel.. 041/ 961 470 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2. Tel.: 00385/51 703 093 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka POLO GT 1,3 KARAVAN, 75 KM, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000 km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 Prodam ali oddam poslovni prostor v Mikozi v II. Bistrici, 33 m2. Tel.: 031/833 495 Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru. Tel.: 041/230 853 V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 ODDAM V najem oddam 70 m2 samostojne starejše hiše v Levstikovi 49 v II. Bistrici za daljše časovno obdobje; potrebna obnove. Tel.: 00385917267586 Nataša Roviš V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 INŽTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 RAZNO Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/ 741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! SLOVARČEK: DEMANTI - PREKLIC AGAPANT - OKRASNA RASTLINA SALSA - JUŽNOAMERIŠKI PLES RENNES - MESTO V FRANCIJI MATT - ITALIJANSKI ALPSKI SMUČAR (MARIOA) REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE SPRAT, MRKEV, SPRAVA, VARŽET, PIASTER, BAJTA, ARZA, GIS, NEER, ALE, LENKA, BRA, KEN, ORKAN, RAS, AŽUR, ALGREN, ERNA, ELAM, SPAJKA, INES, KIJ, OIDIJ, NIL, ANE, NTIMA, ADI, RANK, ANA, OPOJ, ATARI, ARAGONA, TRJAČE, EMETIK, ATLAS, TALIJ: PRAZEN ŽEP JE NAJTEŽJE BREME NA POTI. v ____________________________________________J r REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. septembra 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica n Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU i------------------------------------------------1 | NAGRADO, | VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za junijsko križanko prejme: MIRAN LAKOTA, Jurčičeva 21, Ilirska Bistrica I I I ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU | IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”! | l________________________________________________I PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V TRGOVINAH VOPEX, V TRGOVINI TUŠ, V TRGOVINAH MERKATOR, V TRAFIKI 3DVA, V PAPIRNICI LINEA ART, V TRAFIKI “POD LIPO”, NA BENCINSKIH SERVISIH ISTRABENZ, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL, V AGRO TRGOVINI KOSEZE, V KNJIŽNJICI MAKSE SAMSA .J 12222531^1 PODJETJE ZA MODERNO iwhh> TEHNOLOGIJO d.o.o. Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 9 do 16! ||/^| Š: :=!?=: SONY CEfucnm Canon Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si Microsoft ^ symantec. maxell FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica Vi V TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, CE IMATE: UTVeVe » •v: & .v.v v.v. * BOLEČE IN OTEČENE NOGE *OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG NIZKE GRADNJE 041/682-549 ^ 041/652-769 od ponedeljka d Dom na Vidmu , O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 1Q 1. PALAČA STRAHOV-komed. 2. AVALOM-zf 3. PRAVZAPRAV LJUBEZEN - komed. 4. FREDOV PROTI JASONU - grozlj. 5. POBEGLA POROTA-triler 6. RADIO - resn. dogod. 7. MIKI MODRE OČI-komed. 8. MRTVO OBZORJE-triler 9. KAJMAK IN MARMELADA - sloven. 10. S.VV.A.T.. akcija PID JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net TELES N Z Ilirska Bistrici TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica ■riMBELSKA TEI-EVlUHl DRUŽINAM S ŠOLAJOČIMI OTROKI NUDIMO V MESECU SEPTEMBRU 40% POPUST ZA PRIKLOP NA KABELSKO TELEVIZIJO IN BREZPLAČEN PRIKLOP NA KABELSKI INTERNET. 710 102 mmmmmmmnbbbbbh H primorje primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 telefon 05 36 90 000 m m ■.....HSf* enota ilirska bistrica mojstrova 20 telefon 05 711 15 50 koliSter o v t o Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. I Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 1 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA T POOBLAŠČENI OPEL"©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI M Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: * avto plaščev ^ *akumulatorjev POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA - IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop!!! VSAK DAN 7 - 23 NEDELJA in PRAZNIKI 9-23 PLAMING Plaming, 'vSo* projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si GOSTILNA S PRENOČIŠČI ihl*--1 TKI Ema Deželak s p. \ ‘ Dolenje 64, 6254 Jelšane : tel.: +386 (0)5/71-42-648 PRO-TOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0% G^fli Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki . fiiillSIfSSifif® -1 Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki AVTOSOLA d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. I IZBOR ZA MISS » SADNA KRALJICA« Lepotni izbor bo v času prireditve »Sadovi dežele pod Snežnikom«, ki bo potekala 18. in 19.septembra 2004 na Kmetijskem kompleksu Žabovca v Ilirska Bistrici. Izbor bo v nedeljo 19.septembra 2004 ob 18.00. Vabljena vsa dekleta, ki bi se rada pomerila na tem lepotnem tekmovanju. Prijave glede predizbora in ostale informacije: Studio Mojca Celin 041/ 789 096 Fotografija je zaželena, vendar ni nujna. Nagrade: izlet na Krf za en teden, druga potovanja, izdelava predstavitvenega albuma ter druge bogate nagrade !!! I I I I I J RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica tel.št.: 05/710 13 84 e-pošta: center.razvojni@siol.net Koledar prireditev za september 2004 kaj kje I kdaj organizator Informacije naravna in kulturna dediščina ■ ‘ : f - - : $ -; Ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč) grad Prem vsak dan TIC Ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/7147 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja Ljudska šola Prem vsak dan TIC Ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/7147 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte Pri poštarjevih v Harijah Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/71 00 360 05/7101 366 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 50 01 Ogled Hodnikovega mlina v II.Bistrici Ilirska Bistrica (Plač) po dogovoru Turistično društvo Ilirska Bistrica 05/7145 280 srečanja : , -x* ■ & •, ; • % Bridge kluba Ilirska Bistrica in Postojna gostilna Valenčič Ribnica vsak ponedeljek ob 18.00 Bridge klub Ilirska Bistrica 05/7145 280 05/753 05 55 kmetijstvo - a ' ■ Kmetijska tržnica »Sadovi dežele pod Snežnikom« v Ilirski Bistrici Kmetijski kompleks Žabovca 18. in 19.septembra 2004 od 8.00-01.00 oba dni Razvojni center Ilirska Bistrica, Kmetijsko svetovalna služba in kmetijska društva 05/710 1 385 05/710 1 384 05/71 00 260 Srečanje primorskih in notranjskih domov Športna dvorana Antona Žnidaršiča 11. september, od 10.00 ure dalje Dom starejših občanov Ilirska Bistrica 05/714 1244 obeležja A *. T „ fv • - r 11, ^ *, Tradicionalni Ličanov memorial Športna dvorana Ilirska Bistrica September 2004 Rokometni klub Ilirska Bistrica 041/974 433 kolesarstvo :• j H : • ' a ' ; " H •• ' ^ Kolesarjenje po poteh veternih elektrarn Start Črne njive 25.september 2004 ob 10.uri Športno društvo Bas šport Ilirska Bistrica 031/688 621 [Informacije, kijih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. pripravila: Mojca Memon svetovalka v TIC-u Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... m°i°arna Shell ial izpušni sistemi in katalizatorji L «3 amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič s P Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNA INSTALACIJA * PLINSKA INSTALACIJA * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus (5IC vie|mann ■lirika Turizem d.0.0. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Last minute center Ilirike turizem jeza Vas pripravil širok izbor jesenskih izletov po trajno nizkih cenah. Z Last minute centrom Ilirike turizem se lahko odpravite v Italijo, kjer boste za enodnevni izlet v Benetke odšteli le 6.900.00 SIT, za štiridnevni izlet v Rim pa le 49.900,00 SIT. V Franciji si z nami oglejte Pariz in gradove Loare za samo 47.900,00, Ažurno obalo za 40.900.00 ali pa preživite nepozabno zabavo v Eurodisneyu za 39.900,00. Po poteh grofa Drakule Vas bomo popeljali 23.09. ali 14.10. za samo 43.990,00. Po trajno nizkih cenah se nam lahko pridružite še na izletih po Slovaški, Nemčiji, Češki in Avstriji. 8-dnevne nepozabne počitnice na španski obali pa je Last minute center Ilirike turizem pripravil za Vas za samo 49.900.00 SIT. Cena vključuje 5 polnih penzionov v hotelu 3*, prevoz z avtobusom, dva celodnevna izleta v Barcelono in na Montserrat, ogled parfumerije in ostale zunanje oglede po programu. Tople počitnice pa preživite z nami v Egiptu. Last minute center Ilirike turizma je v sodelovanju s priznano slovensko agencijo TAO za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi. Poleg potovanja v Egipt smo z agencijo TAO za Vas pripravili potovanje v Jordanijo. Odkrijte z nami neverjetne čudeže in lepa presenečenja biblijskih mest. Pohitite s prijavami in si zagotovite popust za hitre prijave v vrednost 25.000,00 SIT. Aktivne počitnice pa lahko preživite v mirnem in urejenem okolju. Last minute center Ilirike turizem in hotel Ribno pri Bledu 4* sta pripravila akcijo 1=2 za samo 34.900,00 SIT. Dvodnevni paket vključuje 2 polpenziona, obisk finske savne, obisk masažne kopeli, izposojo gorskih koles za 1/2 dneva in dve uri igranja tenisa na peščenih igriščih ob hotelu. Last Minute center Ilirike turizem v sodelovanju z organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden pripravi Rivino Fortuno in izbere več hotelov, v katerih letujete po bistveno nižjih cenah. Posebno ugodne so cene za družine. Trenutno so Fortuna hoteli: RABAC - Castor&Pollux, Hedera/ Narcis, POREČ - Tamaris, Zagreb, in Pical, MALI LOŠINJ - Vespera, NJIVICE - Beli Kamik, ŠIBENIK -Jakov in CRS - Kimen. Ljubitelje grških otokov pa Last minute center Ilirike turizem vabi na Krf in Zakintos. 10 in 11 dnevni aranžma z letalom smo za vas pripravili na najužnejšem otoku jonskega morja, ki so ga benečani poimenovali »roža vzhoda«, Zakintosu. 7 dni nepozabnih počitnic z letalskim prevozom pa lahko preživite na Krfu. Nekateri pa se boste raje odpočili kar doma, v Sloveniji. Široka ponudba slovenskih toplic vam daje možnost, da si izberete počitnice po vaši meri. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata 7-dnevno letovanje na Krfu od 25.9. - 30.9.2004. Aranžma vsebuje: ladijski prevoz, nočitev z zajtrkom v hotelu Potamaki, vse dejavnosti CLUBU hotela. Otok Krf, ki leži na meji med Jonskim in Jadranskim morjem, je najbolj podoben otokom južnega Jadrana. Bil je zadnja postaja znamenitega Odiseja, ko seje vračal na rodno Itako. Otoška panorama z bori, cipresami in oljčnimi gaji je očarala že Goetheja in Napoleona. Benečani pa so svoje bivanje ovekovečili z lepo arhitekturo v glavnem mestu. Posebna ponudba Ilirike turizma na Krfu je CLUB hotela, ki vključuje pijačo dobrodošlice, grški večer, animacijo našega predstavnika in še in še. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih poklanjata llirika turizem d.0.0. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. septembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v septemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Otok Krf leži: a.) v Egejskem morju b.) med Jadranskim c.) vČrnem morju in Jonskim morjem Ime in priimek: Ulica, hišna številka: _ Poštna številka, kraj: Podpis:_________________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. ILIRIKA * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 AJDOVŠČINA SEŽANA 05/366-14-94 05/734-14-10 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (20.7.-20.8) S preteklim mesecem so bili vlagatelji na Ljubljanski borzi spet lahko zadovoljni. Kljub še vedno dopustniškem prometu je indeks SBI20 dosegel novo rekordno vrednost, ki znaša 4728,03 indeksne točke. Spremembe indeksa slovenskih blue chipov so bile večji del meseca obarvane zeleno, z vidika tehnične analize pa je vredno opozoriti na dejstvo, daje indeks končno zapustil pas 4415-4550 indeksne točke, v katerem seje brezvoljno gibal od sredine maja. Indeks SBI20 je tako v obdobju od 20.7. do 20.8 pridobil 1,6%, priključil se mu tudi indeks prostega trga IPT, ki je prav tako porasel za 1.6%, indeks PIX pa je mesec zaključil pri vrednosti 4.080,04 indeksnih točk kar pa nam ne pove veliko, saj je v tem mesecu prišlo do razcepitve vrednosti delnice Zlate Monete 1. O tem nekaj več kasneje. V tem mesecu (20.7.-20.8) se je v nasprotju s prejšnjim več trgovalo z delnicami kot z obveznicami, v središču pozornosti pa je bila delnica holdinga Save. Družba, ki se je do nedavnega ukvarjala z gumarstvom, kemijo, trgovino, turizmom in naložbenimi financami je po mnogih kritikah, ki smo jih v preteklosti slišali v medijih predvsem na račun kemije, v tem tednu pritegnila pozornost zaradi svojega naložbenega dela. Investitorjem so zadišale naložbe omenjenega podjetja, še posebej Gorenjska banka. Visok porast cene delnic Save v tem mesecu so nekateri upravljavci premoženja že izkoristili in prodali svoje naložbe, tako daje lastniška struktura kranjske Save doživela korenite spremembe. Ob spremembah v lastniški strukturi pa seje v medijih pojavilo vprašanje kdo bi si želel obvladovati Savo. Poleg že omenjene Gorenjske banke so za morebitnega prevzemnika zanimive tudi Savine naložbe v turizem. Ker se tretjinski delež še vedno nahaja v rokah države je možnih scenarijev cel kup, zato je najbolje, da se pustimo presenetiti. Kakorkoli že, v tem mesecu so investitorji spoznali, daje Sava kljub nizki donosnosti kapitala dobra naložba, cena delnice pa seje posledično zavihtela na zavidljivih 37.899,95 tolarjev, kar je 27,3% več kot mesec prej. Zanimivo je bilo tudi dogajanje med trgovci. V borbi za tržni delež se Mercator ne da in bo v prihodnosti prisoten tudi v segmentu diskontov. Dolgo je že znano, da bosta na slovenskemu trgu pričeli poslovati dve verigi diskontov Lidl in Aldi. V procesu konsolidacije slovenskih trgovcev je sicer sama ostala Velenjska Era, ki pa je javnost v obvestila daje z italijanskim Eurospinom pred nedavnim podpisala pogodbo o strateškem sodelovanju. Podjetji sta ustanovili skupno podjetje Eurospin Eko in nameravata v dveh oziroma treh letih v Sloveniji odpreti 80 lastnih in franšiznih diskontov. »Poplavi« diskontnih verig se bo jeseni priključil tudi Mercator. Prvi diskont z imenom Hura! bodo odprli že septembra v treh letih pa načrtujejo odprtje kar 50 diskontov. Enotni tečaj delnice Mercatorja je 20. avgusta dosegel 39.514,14 tolarjev kar je 4,1% več kot mesec prej. Negativne novice so v tem mesecu prišle s trga investicijskih družb. Veliko prahu je namreč dvignila delnica Zlate Monete 1. V Probanki so se odločili za takoimenovani »split« vrednosti delnice v razmerju 1:2, tako da seje število delnic podvojilo. Na razvitih tujih trgih so odprta naročila vlagateljev pred razcepitvijo vrednosti delnic zavarovana pri nas pa zaenkrat še ni varno iti na dopust z odprtim naročilom, saj lahko dobro obveščeni na račun »dopustnikov« dosežejo velikanske donose. Ne smemo pozabiti niti, da bo Ljubljanska borza vrednostnih papirjev s L januarjem 2005 dobila novega predsednika uprave. To bo dosedanji član nadzornega sveta Marko Simoneti. Poznavalci menijo, da bo zamenjava na čelu borze omogočila hitrejše povezovanje z večjim zahodno evropskim partnerjem, kar je sicer bila tudi vizija dosedanjega direktorja Draška Veselinoviča, a se je po mnenju članov borze in izdajateljev proces povezovanja odvijal prepočasi. Zoran Dolar ILIRIKA Borzno posredniška hiša, d.d. zoran. dolar@ilirika.si OGLAŠEVANJE j V SNEŽNIKU i Možnosi predstavitve v našem časopisu so številne. Vašo dejavnost J oziroma blagovno znamko ali izdelek lahko predstavimo na vam najbolj * primerren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z 1 naasvetom kot tudi z izdelavo oglasa. I Za vas smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite I za enoletno oglaševanje, vam poleg 20 % nižje cene nudimo tudi | enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. | Objava osmrtice stane 4.000 SIT, s sliko 5.000 SIT. KOLESARJENJE PO POTI VETERNE ELEKTRARNE Športno društvo BAS ŠPORT bo v nedeljo, 26. septembra, pripravilo kolesarski izlet, ki so ga v društvu poimenovali »Po poti veterne elektrarne«. Kolesarski izlet je namenjen rekreativnim kolesarjem in spoznavanju področja Volovje rebri in Milanke, kjer bo v naslednjem letu potekala gradnja prve slovenske vetrne elektrarne. Ob kolesarjenju bo organiziran tudi voden ogled vojaških kavern, ki naj bi bile v sklopu te investicije obnovljene in pripravljene za turistične oglede. Po kolesarjenju bo pripravljeno družabno srečanje članov društva in udeležencev kolesarskega izleta. PREDAVANJE Predavanje o Klamatski algi in njenih zdravilnih učinkih na človeški organizem bo 14. septembra ob 19. uri, v Domu starejših občanov. Predavala bosta dr. Mirjana Kostov - Došen in Robert Pletikosa. POLICIJA OPOZARJA ZA VARNOST ŠOLARJEV V PROMETU Prvega septembra se bodo ponovno odprla šolska vrata številnim šolarjem. Zagotovimo jim, da bo pot v šolo in iz šole varna in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. Otroci so na cesti nepredvidljivi, zato ne bo odveč nekaj razmišljanj: - Njihova sposobnost predvideva-nja je zaradi neizkušenosti manj razvita -niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. - Mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. - Na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok. - Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka. - Njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. PREMALO NAS JE, DA BI UMIRALI NA CESTAH Start kolesarskega izleta bo v nedeljo, 26. septembra ob 10.00 uri na strelišču Črne njive nad II.Bistrico, zaključek pa v zgodnjih popoldanskih urah, saj bo hitrost kolesarjenja prilagojena vsem udeležencem. Trasa izleta je primerna za gorska kolesa, saj bo v veliki večini vodila po makadamski poti, zagotovljena pa bo tudi prva kolesarska pomoč. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani društva www.bassport-klub.si. v vsakem primeru pa se nam lahko pridružite na samem startu izleta. Zaradi lažje organizacije je zaželena predprijava preko spletne strani, na e-naslov: info@bassport-klub.si ali po telefonu 031 688 621 (Aleš Zidar). Vabljeni v prijetno kolesarsko družbo. OBJAVA V času državnozborskih volitev, uredništvo časopisa Snežnik vabi vse zainteresirane politične stranke in posameznike, ki želijo oglaševati v časopisu Snežnik, naj to sporočijo na telefonsko številko 05/710 03 20, po elektronski pošti, ali se osebno zglasijo na sedežu časopisa na Bazoviški 40, do 10. septembra 2004. NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 25. SEPTEMBRA 2004 CENIK PREDSTAVITEV POLITIČNIH STRANK JE: CELA STRAN - 200.000 SIT 1/2 STRANI - 100.000 SIT 1/4 STRANI - 50.000 SIT 1/8 STRANI - 25.000 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na zadnji strani (DVOBARVNO) je višja za 30%. Za vse informacije pokličite ali pridite na Uredništvo Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124, e-pošta: sneznik@kabelnet.net j Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ilirska Bistrica opozarja udeležence v prometu: “Začenja se novo šolsko leto in otroci bodo spet napolnili ceste. PAZIMO NANJE!” Samo eno življenje imaš § .Pazi, kako z njim ravnaš • EVROPSKA KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Organizira jo 25 nacionalnih .v . . društev Rdečega križa *»’ Ob podpori Evropske komisije <3£>toyota strankamladihslovenije www.smsfsi PLAVUTKE NA NOGE IN PAMET V GLAVO. trn