37
Narodne mrvice iz Istre,
Prava istrska gospodarica ne pusti nikdar kotlenih verug, ako kotel na njih ne visi, nizko nad ogenj viseti, da se hudoba na njih kolembajoc (zibajoč) njej ne smije i ne ruga. A prvo, nego se gre spat, Istrka pomete ognjišče, skrbno pohrani ogenj v pepel, stori z lopatico železno znamenje sv. križa v pepel, položi križem lopatico in klešče za ogenj, ili na sam ogenj ili blizo ognja, pak sebe prekriža govoreč:
Sveti križ i sveti Florjan Cuvajta mene i moj oganj Od večera do zore, Dokle peteh zapoje, Kada peteh zapoje Mat Mariju zazove, A Marija angele Nase dobre čuvare.
Otročiči pa jemljejo  na večer slov6  od  ognjišča tako-le:
Pospi, pospi nase žiže (ognjič), Sada gremo i mi spat, I svu noču se ne zbudi, Dokle se mi stanemo;
Kada se mi stanemo Bogu se zahvalimo, Angelu pomolimo Tebi cemo dat papat Dobre suhe smrekvice.
^ A kadar pride istrska  gospodinja  v j utre  v kuhinjo, je li ki onde ali ne, reče:
Hvaljen budi Isus i Maria, Dobro jutro nam Bog daj. Hvala tebi dobri Bože, Ki s' nas čuval ovu noč, Čuvaj nas još svaku noč, Ti jesi nas pomočnik Svaku uru svaki hip; Ti s' nas čuval do sada, Ti se priporučujemo od sada. Hvala tebi o Mario, Ka s' nam milost izprosila. Hvala ti sveti Florjane, Ki si Čuval nas oganj, Da ne preoblada, Da nam ne poškodi Nase kuče, naše dvore. Slava tebi Dragi Bože!
Otročja pesem sv. Jelene.         Isusu je rekla,
Sveta Jelenica                                    Je ]i to vas križ.
Rano se je stajala                             Isus njoj odgovori,
Svoje ruke umivala                           To Je moj križ pravi.
I rumena lisa (erlenalica).                   „ ¦    •              . .,
Šla je z jenim putem,                        ZakaJ 8ever h'S° mete.
Z jenim putem širokim                      Hvalil se je Kukulja,
Sreti se na kamičič,                          Da se j' dobro uženil.
Ta kamičič podvignila,                     Storil kuču na bregu
Pod njim najde zlatan križ,             Obrnul vrata k severu,
Oprala ga belim vincem,                  Da mu sever kuču mete,
Savila ga v Čist obrus ,                     Kada mu je žena neče. Ponesla ga k Isusu,                                                         J. Volčič.