gtev. 24. Požtnlna ptatana v gotovini. V Uubllant. dne 21. lunlla 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah", leto 41.
lasilo Jugoslovanske kmetske iveie. - Oena S8 Din za celo leto. — Za inozemstvo (K) Din. — I'osa _ tzhaja vsako Breilo ob ti zjutraj. — Spisi m donisi naj se pošiljajo CredniSIvu ..Domoljuba". naročnina niMiia Številka I Uin. — V Inseratnem dela vsaka drobna vrstiea ali nje prostor 10 Din. m reklamacije In InseratI pa llpravniStvu „Uomol|nl>a" v Ljubljani. Kopitarjeva ulica Stev. C.
Molimo za mir,
Če je kdo na svetu potreben miru, smo ga gotovo mi in naša mlada država. To ve in to priznava vsak gospodarsko tuleči človek. Brez miru na znotraj in zunaj, je nemogoč napredek ljudstva in države. Zato so največji sovražniki naroda tisti, ki kale mir in tako ovirajo ali začasno celo preprečujejo uspešni napredek. Zlodejsko delo v povedanem smislu opravlja pri nas zadnje mesece žerjavovska in radičevska gospoda.
Usoda je hotela, da je žerjavovska stranka imela skoraj vso povojno dobo pri državnih vajetih glavno besedo. Pokazali so in dokazali, kaj znajo. Skovali so ustavo, o kateri danes sami trdijo, da se mora spremeniti, ker da po njej ni zajamčena enakopravnost vseh državljanov. Danes pravijo tako. Prej pa so leta in leta slavili to ustavo kot najmodernejšo na svetu in preganjali duševno in telesno vsakogar, ki se je drznil o tem dvomiti. Dokler so imeli žerjavovci oblast, so leto za letom zviševali davke. Sloveniji, ki je pod davčnimi bremeni najbolj trpela, pa niso dali ničesar. Gazili so zakone, nekaznovano pobijali ljudi in z denarjem ubogih davkoplačevalcev polnili svoje strankarske blagajne. V večnem strahu in nemiru, v neprestanem boju za gospodarski obstoj sta bila za žerjavovske strahovlade naš narod in naša država.
Končno je bila mera trpljenja in potrpljenja polna. Odločujoči činitelji so spoznali, da bi pomenilo nadaljevanje žerjavovske vladne prakse propad države. Teh misli je bila tudi ogromna večina volivcev, ki je dala pri volitvah sedanji vladi, ki si je izbrala za geslo mir, red in poštenje, dvetretjinsko večino. Ljudstvo se je oddahnilo, upajoč v skorajšnjo boljšo bodočnost.
Zapustilo je pošteno ljudstvo nepošteno žerjavščino, ni pa zapustil žerjavovcev zli duh sovraštva do vsega, kar je ljudskega in ki jim je vtelešen že od rojstva. Zadnje čase so se jim pridružili tudi radičevci, Naš narod in naša država imata torej sedaj opravka z dvema belcebuboma, j« izrabljajoč skupščinski poslovnik, ne dopustiti, da bi država dobila, kar neob-
delajmo za mir!
hodno potrebuje za svoj obstoj in gospodarski razvoj.
Obstruirajo! Zakaj obstruirajo? »Slovenski narod« je povedal te dni: »za ugled j parlamenta, proti netunskim konvencijam, proti državnemu posojilu.«
Ali je žerjavovcem res za ugled narodne skupščine? Ne verjamemo. Kdor čisla parlament in parlamentarizem, se obnaša v zbornici dostojno. Zadnji tedni kmetsko-demokratskega razbivanja in psovanja pa kažejo, da radičevcem in žerjavovcem ugled narodne skupščine ni prav nič pri srcu, saj izgleda, da poizkušajo v svoji strankarski zagrizenosti iz te najvažnejše državne ustanove, kamor so uprte oči vsega sveta, od časa do časa napraviti pravcato pretepaško beznico. In kako naj verjamemo, da se kmetska demokracija bori za parlamentarizem, ko zahteva v nasprotju s parlamentarnimi načeli, da se mora ogromna večina ljudskih zastopnikov pokoravati volji manjšine in se opozicija nasilno upira odredbam skupščinskega poslovnika, katerega so žerjavovci vendar sami sprejeli. Kar počenja zadnje tedne kmetska demokracija, torej ni boj za ugled parlamenta, ampak borba za njegov razpust, ki bi pomenil zopetno odložitev neodložljivih državnih potreb, ne glede na to, da bi nove volitve bistveno ničesar ne spremenile, davkoplačevalci pa bi bili brez vsake potrebe zopet udarjeni za nekaj sto milijonov Din.
Potem pravijo žerjavovci, da se bore radi netunskih konvencij. Povejte no enkrat, aH ni bil vaš Pribičevič s svojo stranko v vladah, ki so se dogovarjale v tem oziru z Italijani? In ali ni ravnoisti naravnost sodeloval pri konvencijah v vladi Pašič-Pribičevič od 7. novembra 1924 do 13, julija 1925? Ali niso Pribičevičevi ministri dajali navodila za izdelavo teh dogovorov? Da, tako je bilo in zato nosijo žcrjavovci polno odgovornost za konvencije kakršne so.
Tudi radičevci z Jan. Pucljem vred se danes usajajo in njih agitatorji poizkušajo netunske konvcncije izrabljati v svoje strankarske namene celo v nekaterih občinskih zastopih. Samostojna gospo-
da in njih plačani agenti čisto pozabljajo, da je netunske konvencije že sprejela in potrdila vlada, v kateri je bila stranka g. Radiča, ki Je tedaj kot vladni mož te dogovore celo prav krepko zagovarjal. Če torej kdo, imajo radičevci in žerjavovci najmanj pravice, da danes zabavljajo proti dogovorom, ki so jih sami sestavljali, uredili in potrdili.
Danes je pa sprejem teh konvencij nujna državna potreba. Moramo jih sprejeti, kakor so dogovorjene, ne zato, ker morda kdo potrditev od nas zahteva, marveč \rled tega, ker je treba pri mednarodnih dogovorih držati besedo, če hočem. , da bo n&ša država pred svetom kaj veljala tn da nam bo kdo še kaj zaupal. Ni pa kri\ a sedanja vlada niti SLS, da so žerjavovci in radičevci takrat, ko so netunske konvencije izdelovali oziroma v vladi potrdili dali Italijanom več ugodnosti, kakor je bilo potrebno in za položaj naših državljanov, posebno onih v Dalmaciji, kojistno. Znana povest o cekinu, ki se v r« 1 ah ieijavovca spremeni v blatu, se je pač, več ali manj usodno, ponovila tudi pri netunsi.em dogovoru.
Žerjavovci in radičevci obstruirajo delo v narodni skupščini tudi radi državnega posojila. Vsi vemo, da brez velikega inozemskega posojila, kot so ga prejele tudi nekatere druge države, naša kraljevina ne more dvigniti narodnega gospodarstva. Ne novih železnic, ne dobrih cestnih zvez, ne razdoLžitve kmetskih posestev, ne ureditve voda in ne sto in sto važnih in nujnih stvari ne moremo izvršiti brez posojila. Zato smatramo boj proti posojilu za narodu in državi sovražen čin prvega reda.
Začetkom smo napisali: Molimo za mir in delajmo za mir. Da, molimo, saj molitev oblake prodre. In delajmo! Zlasti poučujmo vsi pri vsaki priliki nevedneže, da ne bodo nasedali grdim zavijanjem in lažem žerjavovskega in radičevskega časopisja. In še to: Ne pustimo v bodoče pri nobenih volitvah, da bi bil izvoljen na odgovorno javno mesto žerjavovski vojni hujskač in ovirač koristnega dela za ljudstvo. Le na ta način bomo končno ugnali našemu gospodarstvu tako škodljivo žer-javovsko in radičevsko gospodo in si za-jamčili mir in gospodarski napredek.
aaaH»aas8gBiga
NOVieAR
POLOVIČNA ŽELEZNIČARSKA VOŽNJA JE DOVOLJENA ZA VSE UDELEŽENCE VELIKE ORLOVSKE PRIREDITVE !. JULIJA 1928. ISTOTAKO JE DOVOLJENA VSEM, KI BODO OB TEJ PRILIKI OBISKALI BLED IN BREZJE I
d Zadoščenje jugoslovanskim škofom. Skoraj pred tremi leti je priobčil »Slovenski Narod« grd napad na jugoslovanske škofe. Škofje so tožili. »Narod« je bil obsojen, a se je pritožil. Dne 12. junija pa je stol sedmorice končnoveljavno odločil: Dr. Birsa je od »Slov. Naroda« obsojen na 14 dni zapora, 3000 Din denarne odškodnine tožiteljem in 3000 Din globe, na objavo sodbe na prvi strani »Slovenskega Naroda« in na plačilo pravdnih stroškov.
d 60 letnica zaslužnega duhovnika. Dne 15. junija je praznoval svoj 60. rojstni dan za vse dobro in lepo vneti ljubljanski gosp. kanonik Alojzij Stroj. Bog daj občespošto-vanemu za blagor Cerkve in naroda tako požrtvovalnemu gosp. kanoniku, predsedniku ^Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« še mnogo blagoslovljenih let.
d Petdesetletnico rojstva in tridesetletnico svojega plodono?nega leposlovnega delovanja obhaja letos naš tako priljubljeni pe?nik Silvin Sardenko (preč. gosp. kanonik <!r. Mrhar). Bog živil
d 100.000 Din za gladujoče naše rudarje je nakazal ljubljanski oblastni odbor.
d Premiranje bikov. V sredo 13. junija se je v Brežicah vršil pregled in na-grajenje bikov-plemenjakov za ves sodni okraj. V to svrho je dal okrajni zastop v Brežicah 4090 Din, ljubljanski oblastni odbor pa 1500 Din. Ocenjevalno komisijo so tvorili člani okrajnega zastopa in od oblastnega odbora odposlani višji živinozdrav-nik J. Vizjak. Pred komisijo je bilo pripeljanih 27 bikov. Prvo nagrado v znesku 450 Din je dobil posestnik Janez Omerzu lz Anovca pri Vidmu za 4 letno krasno žival. Razdeljenih je bilo še 17 nagrad od 350 do 200 Din. Nenagrajeni lastniki pa so dobili po 50 Din za prigon.
d Novo šolo bodo zgradili v Izlakah pri Zagorju ob Savi. Pravijo, da bo do jeseni že pod streho.
d Olajšave za nezaposlene. Minister za socialno politiko je podpisal pravilnik o ugodnostih za potovanje za nezaposlene delavce. S tem pravilnikom se je uredilo vprašanje izdajanja voznih olajšav, kadar potujejo v namenu, da bi poiskali delo. Posebne objave bodo izdajale borze dela in njihove podružnice. Kjer pa te ne obstojajo, pa jih bodo izdajali oblastni oddelki za socialno skrbstvo, okrajna glavarstva ali občine.
d Znani francoski časnikar Sauerwein je bil te dni v Ljubljani in je med drugim izjavil, da Jugoslavija pod nobenim pogojem^ ne more postati kako odvisna od Ita- 1 2'
lije, in da o popolnem jugoslovanskem značaju Dalmacije ni dvomiti. Rekel je tudi, da bi Italiji morale dati velesile ob mirovni konferenci kolonije, ki jih Italija potrebuje za svoj razvitck.
d Mesto hoče postati trška občina Gornji grad. Vložila je že tozadevno prošnjo na notranje ministrstvo.
d Na orlovskem sladionu v Ljubljani so začeli postavljati prve kamenite stebre za portal. Zgradba bo dobila s tem cb Dunajski cesti čisto drugo, veličastno lice. Upati je, da bodo še ta mesec vsaj v glavnem dela ob Dunajski cesti končana, ker že 1. julija se bo na Stadionu vršila velika prireditev, dopoldne služba božja, popoldne javna telovadba slovenskih Orlov.
d Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Za ves čas zdravljenja brezplačna popolna oskrba (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil člena 10 invalidskega zakona pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka, odnosno oni, ki so zaradi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališčni zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev je skupna v _ Invalidskem domu za vse invalide brez izjeme.
d Ali vemo prav ravnali i bolniki? Pod tem naslovom prinaša važen članek »Slovenec« z dne 14. junija t. 1.
d S 15. junijem so bili ukinjeni vizumi med Češkoslovaško in našo kraljevino. Potniki se bodo odslej izkazovali le z rednim veljavnim potnim listom.
d Šmarnogorski zvonovi so že vsi uliti. Tudi preizkušeni so že. Pretekli teden jih je natančno preiskala nalašč za to sestavljena komisija treh glasbenih oziroma zvonarskih strokovnjakov. Preizkušali so jih: ravnatelj ljubljanskega državnega konservatorija Matej Hubad, vodja stolnega zbora, ravnatelj orglarske šole in prof. na konservaloriju Stanko Premrl in stolni kanonik dr. F r a n c K i -m o v e c. P. Hugolin Sattner se preizkušnje zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti. Ugotovili so sledeče: Zvonovi kar vsi po vrsti imajo odlične lastnosti. Vsi imajo poln, izdaten, pa vseeno mehak glas. Glavni ton je s stranskimi v vzornem razmerju. Saj imajo vsi zvonovi za najnižji stranski ton mogočno spodnjo ok-
tavo, ki si je vse zvonarne žele, pa j0 ]e redke dosežejo; saj je za poln, okrogel zvonov zvok spodnja oktava neprecenljj. va. Najvažnejši zgornji stranski ton je pri vseh zvonovih jasna velika terca, ki daje zvonu svetel, živ glas. In vsi drugi stranski toni (kvinte itd.) so zadeli v popolni čistosti, tako da vsak zvon zase tvori po. poln, čist durov trizvok. O velikem zvonu posebej so se člani komisije ponovno iz, ražali, da ne doma ne v tujini ne poznajo zvona s tako odličnimi lastnostmi in tako f rasnim, mogočnim, pa vendar kar božajoče mehkim glasom. Kar čudno je, da ta velikan ob najsilnejšem udarcu nič ne za-žvenketa, nič ne zarožlja, ampak takoj zapoje v vsej svoji nenavadni lepoti. In še bolj čudno to: čim silnejši udarec dobi, tem lepši, tem mehkejši, rekel bi nežnejši je njegov glas. — Teža vseh čvetero zvonov je skoro 7000 kg, veliki sam tehta 3495 kil ali dobrih 62 starih centov, torej 10 centov več kakor stari šmarnogorski zvon. Slišali so ga pa, ko je Sv. Rešnjega Telesa dan zvonil pri šentviški procesiji, preko Šmarne gore in smleško-repenjskega grebena v Zapcge, dobri dve uri hoda, Zvonovi po odborovem sklepu niso piljeni oz. brušeni, ampak samo osnaženi, saj zvonovi v zvoniku itak brž potemne in poleg tega je za zvon bolje, če nima skorje obru-Žene, ampak celo, kakor je n. pr za usnje bolje, če ga ne odrgneš, ampak tako, kakor je iz strojarne prišlo, v čevlje podelaš.
Potemtakem bo imela Šmarna gora najtežje zvonilo v Sloveniji, veliki zvon bo imel najnižji, pa tudi najmogočnejši in najlepši glas izmed vseh starih in novih velikih zvonov v Sloveniji. Bog daj samo še to, da se pri prevažanju na Šmarno goro — v ponedeljek 2, julija — in obešanju v zvonik vse srečno izteče. Slovesno jih posvete ljubljanski škof na Šmarni gori dne 15. avgusta, na Veliki Šmaren.
d Zbor Olavne Zadružne zveze. Pod predsedstvom ministra dr. Korošca se je vršil preteklo nedeljo v Belgradu občni zbor Glavne zadružne zveze, kateremu so prisostvovali zastopniki vseh zadružnih zvez v državi. Skupščina se je izjavila za takojšnjo uvedbo kmetijskih zbornic. Razpravljali so tudi o zakonu za kmetijski kredit. Zanimivo je, da je nastopil socialni demokrat Anton Kristan proti kmetskim zbornicam na ta način, da je povdarjal, da slovenski kmet še ni duševno zrel za tako zbornico. Socialni demokrati torej ne privoščijo kmetskemu ljudstvu kmetskih zbornic, katerih cilj je zaščita kmetskih koristi.
d »Jutro« je napisalo, da je oblastni odbor odpustil vse uslužbence podkovske šole v Ljubljani z obvestitvijo, da jih oblastni odbor samo in edino radi tega ne more obdržati v službi, ker niso klerikalci. Oblastni odbor je izročil »Jutro« radi teh neutemeljenih napadov sodišču, kjer bo imelo »Jutro« najboljšo priliko, da svoje trditve tudi dokaze!
d Naša trgovska mornarica. Naša trgovska mornarica je še mlada; vendar njena tonaža stalno in hitro napreduje. Za leto 1927 podatki niso popolni in z gotovostjo lahko računamo Še višjo tonažo, kakor pa je Izkazana. Stanje naše trgovske mornarice se je v teku 7 let več kakor po-
Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastoplni, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
dvojilo: naraslo je za 126% I Tudi v tekočem letu je pričakovati zopet višjega stanja. Koncem leta 1927. je bilo registriranih 40 parobrodnih podjetij, ki imajo 162 paro-brodov. Z ozirom na namen, kateremu služijo, smo imeli 35.000 bruto reg. ton za malo obalno plovbo, 12.000 -on za veliko obalno plovbo in 200.000 ton za veliko (dolgo, prekomorsko) plovbo. Največji del naše trgovske mornarice gre torej v pre-komorske kraje po posel. V našem domačem prometu pa se glavni trgovski promet še vedno razvija pod italijansko zastavo.
d Sprejem duševno bolnih v oblastne zavode ukinjen. Radi skrajne prenapolnje-nosti tako psihiatričnega oddelka v Splošni javni bolnici, kot blaznice na Studencu in vseh hiralnic za duševno obolele, je vsak sprejem do nadaljnjega ukinjen. Najnujnejši primeri se bodo odslej naprej mogli sprejemati samo v toliki meri, v kolikor se sproti izpraznejo prostori. Direktni vspre-jemi pa so vsi ukinjeni. Rodbine priglašenih bolnikov bo ravnateljstvo na njihove, z zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje sproti obveščalo, kedaj se vsprejemajo vrstoma, t. j. po redu priglasitve. Ker je vsak direkten sprejem nemogoč, je popolnoma odveč bolnike kar na slepo srečo, osobito iz daljnih krajev privažati v Ljubljano. Kdor ne bo maral uvaževati teh do-iočb, naj si pripiše posledice, posebno morebitne visoke stroške sam. — Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani.
d Zahvala. Vodstvo drž. zavoda za slepe v Kočevju se najlepše zahvaljuje za denarno podporo od Din 115.50, ki jo je po-
slal za slepe gojence častiti g. katehet oče Feliks, kot dar učenk III. in IV. razreda II. dekliške meščanske šole v Šiški, nabran ob priliki šolskega izleta. Živeli plemeniti posnemovalci! Vodstvo.	|
d Pismo iz Nemčije. 81. maja je umrla , podpisanemu v nadebudni mladosti 19 let j hčerka. Bila je članica Marijine družbe, pa ! tudi Roženvenske bratovščine. Članice so ji priredile izredno lep pogreb. Kakega pol • leta je namreč predstojnica bratovščine j Marija Malis. Ona skrbi, da pridejo dan J pred pogi'ebom članice skupaj in molijo ob ! mrtvaškem odru za umrlo sestro, drugi dan \ pa se vse udeleže pogreba in same naroče j bratovščinsko sv. mašo za umrlo. Kaj pa j hočemo še lepšega in koristnejšega! Bog j bodi vsem, tudi pevkam za ganljive na- ' grobnice in predsedniku društva sv. Barbare g. Burniku iz Hamborna za poslovilen govor — obilen plačnik. Franc Trefalt.
d Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 5 minerjem, 12 rudarjem, 2 pečarjem, 4 kleparjem, 2 kovinostrugarjem,
1	ključavničarju, 3 stroj, risarjem, 9 mizarjem, 3 Žagarjem, 1 strojniku, 1 vulkanizerju,
2	kožarjem, 2 ličarjem, 1 tapetniku star. kot družabniku, 1 čevljarju za meš. delo 1 dež-nikarju, 1 slaščičarju, 1 kurjaču, 2 pleskarjem in soboslikarjem, 5 hlapcem, 10 štuka-terjem, 1 vodoinstalaterju, 2 kotlariem, 15 kovinostrugarjem, 21 vajencem; ženskam: 1 orožniški kuharici, 1 spulenci, 2 pletilkam nogavic, 2 kmečkim deklam.
d Romarjem na Sv. Višarje dne 4. in 5. avgusta. Kakor lansko leto, tako priredi tudi letos Slovenska krščanska žen-
ska zveza skupno romanje na Sv. Višarje in sicer v dneh 4. in 5. avgusta. Vabljeni so žene, dekleta, možje in mladeniči. Pri-glase sprejema do i. julija Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, Sporočite ime in priimek, poklic, rojstno leto in kraj bivanja ter pošljite 40 Din za osebo za italijanski vizum in za vožnjo po Italiji, nakar Vam pošljemo izpolnjeno nakaznico, na podlagi katere dobite polovično vožnjo do naše meje. Kupite cel vozni listek do domače postaje do obmejne postaje Rateče-Planica, ki velja potem tudi za nazaj. Pazite, da nakaznic in voznih listkov ne izgubite! Od Ljubljane dalje bo vozil posebni vlak, in sicer bo odhod iz Ljubljane 4, avgusta zjutraj nekaj minut po rednem gorenjskem vlaku. Uro in podrobnosti še sporočimo. Posebni vlak bo imel ugodno zvezo z vsemi drugimi potniškimi vlaki. Prosimo, da nadaljnje objave, posebno v drugi polovici julija natančno prečitate. Vzrok, da smo si izbrale ravno ta dva dneva za romanje, je v tem, ker na Marijin praznik 15. avgusta pride od vseh strani toliko ljudstva na Sv. Višarje, da nam ni mogoče preskrbeti ne prenočišč, ne okrepčil. Spremljata nas na romanju g. dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik kot duhovni voditelj in pa zdravnik g. dr. Stane Zaje ml. Iz tega je razvidno, da bo v vsakem oziru dobro preskrbljeno.
Slovenska krščanska ženska zveza, d Nagrobni spomenik so odkrili v soboto 16. junija na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani č. g. župniku Antonu Ga-bronu, ki je bil po plebiscitu pregnan lz
6'
DELAVSKI TABOR na RAŠICI DNE 24. JUNI3A.
Skoči dol a na Koroškem ter je lani umrl v Ljubljani. Nagrobni spomenik ima napis: Ljubil Boga si in teptani naš rod, Slove-nom posvetil si svoje življenje, slavo Koroške si širil povsod, plačilo naj bo Ti nebeško vstajenje. — Blagopokojni g. župnik Gabron je bil v začetku svetovne vojne, med vojno in po vojni po Nemcih preganjan, zaprt v ječah in nazadnje pregnan iz svoje župnije, ker se je boril za pravice Slovencev.
d Počitniško kolonijo za kakih 30 fantov iz revnih rodbin ureja Zdravstveni dom v Celju. Stroške bo nosilo ministrstvo za narodno zdravje. Fantje bodo nastanjeni v nekdanji Mulejevi graščini v Vitanju.
d V zadevi kalderminskih del na Jesenicah sta bila te dni v Belgradu tamošnji gospod župan in predsednik kluba občinskih odbornikov SLS.
d Za tiste, ki jih mika v Kanado prinaša zelo poučen članek nedeljski »Slovenec. z dne 17. junija.
d Kako bodo v Mariboru odplačevali hišice. Hišic bo 18 tipa A (kuhinja in 4 sobe) ter 57 tipa B (kuhinja in 2 sobi). Posamezna hišica tipa A bo stala približno 76.000 Din, tipa B pa 58.000 Din. In kako boš odplačeval mesečno svojo hiišco? V koloniji I., ki se bo zidala z brezobrestnim posojilom, bo po dosedanjih računih znašala mesečna najemnina 482 Din (tip A) oziroma 368 Din (tip B) — če hočeš, da se amortizira celotni znesek v 20 letih; če pa hočeš, cla si odplačaš hišico v 25 le-tih rnlem bo znašala mesečna najemnina približno 420 Din (tip A) oziroma 320 Din (tip B). Kako boš pa odplačeval hišico v II. koloniji, ako se ne posreči za gradbo tudi te kolonije dobiti brezobrestnega posojila? V tem slučaju boš plačal mesečno 640 Din (tip A) oziroma 480 Din (tip B), če se naj hišica odplača v 20 letih. Če ti je pa ljubše, na se znesek amortizira šele po preteku 25 let, potem plačaš mesečno 600 Din (tip A) oziroma 450 Din (tip B). Čim izplačaš tri četrtine celotnega zneska, se hišica prepiše na tvoje ime. Velik pomen pa je v tem, da je vsakokratni mesečni znesek najemnina in odplačilo hišice obenem.
d Pazite na stotake! Na sled so prišli pretkani sleparji s stodinarskimi bankovci. Osnova tej sleparski zamisli je v tem, da se stodinarski bankovec razreze na 16 delov, pri čemer pridobi slepar zase en delež. Ostale dele prav fino zalepi — bankovec je gotov. Takoj ga pa spoznaš, če ga položiš na normalen bankovec, ker je seveda krajši od normalnega za eno šest-najstinko. In kakšen je profit sleparjev? Vsak šestnajsti bankovec je njegov. Zatorej pazite na te bankovce in prijavite vsak tak slučaj policiji.
d Kam pojdoš 1. julija? Nikamor drugam kot v Ljubljano k telovadbi na orlovski stadion. Tam bo zbrana ta dan vsa zavedna slovenska mladina.
41
d Stadion v Ljubljani bo 1. julija sprejel v svojo areno čete in čete telovadcev Orlov in zopet čete telovadkinj Orlic. Zopet se bo zganila rdeča reka čepic ob stadi-jonskem vhodu in se razlila kakor rdeče morje po areni. Zacveteli bodo rdeči makovi cveti in se zagibali v ritmičnem vetru novih vaj. Sama moč, samo cvetje naše mladine. Kdo bi ostal ta dan doma? Kdo se ne bi pridružil našim Orlom in Orlicam? — Saj je vožnja znižana za vse posetnike za 50 odstotkov, Orli in Orlice plačajo pa le eno četrtino. Tudi izgovor, češ nisem vpisan pri Orlih ne drži. Zakaj ne? Zato, ker bodo v sprevodu korakali tudi fantje in dekleta v narodnih nošah, ki so člani naših prosvetnih in izobraževalnih društev. Zbrana bo ta dan vsa naša kat. mladina, Orli in Orlice v krojili, člani in članice društev, pevskih zborov pa v narodnih nošah. Ta bo dan veselja, dan, ki nas bo navdušil za novo delo!
d 1000 Din za Bolgare je poslal škofijskemu ordinariatu župni urad Raka.
d Učitelju g. Poljšaku je oblast zabra-nila zdravljenje. Kakor čujemo, je g. Poljšak sprejel ponudbo primarija dr. černiča v Mariboru in bo z dovoljenjem višje oblasti v kratkem pričel z zdravljenjem v mariborski bolnici.
d Lov občine Bohinjska Bistrica je dobila najvišja ponudnica Šumska uprava za letnih 11.200 Din; lovišče občine Jesenice pa ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. Hoffmann za 21.000 Din.
d 10 kg težkega sulca je ujel v Savi na trnek Karel Kačič, pekovski mojster v Trbovljah.
d Produkcija premosra v Sloveniji je znašala v letošnjem aprilu 118.661 ton. (Lani istega meseca 134.000 ton.)
d Kopališče na Ljubljanici popravljajo. Popravila bodo veljala kakih 30.000 dinarjev.
d 0 potih in sredstvih za zatiranje je-tike prinaša >Slovenec št. 137 zelo zanimiv članek izpod peresa dr. Ivana Matka.
d V 102. letu starosti je umrla na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem g. Elizabeta Vilkovec.
d V Dravi je utonil 15 letni učenec Konrad Obersiel iz Maribora. Prva žrtev letošnje kopalne sezone.
d Pri nakladanju peska utonil. Blizu Zagreba je te dni utonil v Savi delavec G juro Vrbančič, doma iz Velikega Otoka pri Zagrebu. Vrbančič je s tremi drugimi delavci nakladal gramoz v večji čoln. Ko so čoln naložili, so ga hoteli spraviti na drugo stran Save. Toda čoln je bil prenapolnjen in se je sredi reke prevrnil. Vsi štirje delavci so padli v vodo in jih je čoln pokril. K sreči so trije splavali na površje in so jih rešili ljudje, ki so pravočasno priskočili na pomoč, Vrbančič pa je utonil, ne da bi se le enkrat pojavil nad vodo. Najbrže ga je zasul pesek in potegnil na dno Save. Ko se je čoln izpraznil, se je zopet povrnil v pravilno lego. Vrbančičevga trupla še niso našli.
d Velik požar je izbruhnil v tovarni kavčuka v Subotici. Škode 20.000 Din. — Žaga in skladišče lesa je zgorelo v Hadži-cah pri Sarajevu. Škode circa 1 milijon di-nariev.
d Požar na Zgornji Beli. Dne 11. ju. nija so pogorele hiše in gospodarska po. slopja šestim posestnikom imenovane vasi. Škoda je ogromna. Gosp. poslanec Brodar je že posredoval v ministrstvu za soci-alno politiko in pri notranjem ministrstvu za nu jno državno pomoč.
d Ogenj je uničil hišo Ant. Wer'ooleta v Podšontjurju (Medija-Izlake).
d StTela je udarila v petek (15. t m ) zvečer v zvonik žebniške cerkve. Pri tleli pa je odskočila od strelovoda v zakristijo, kjer je zažgala omaro za cerkveno obleko, /"goreli so vsi cerkveni paramenti in dvojna vrata. Vsa cerkev z oltarjem vred jc zakajena kakor dimnik. Škoda je velika, cerkev pa brez sredstev. Naj bi se je spomnili s kakim milo-darom vsaj njeni številni obiskovalci. Darove sprejema župni urad v Radečah pri Zidanem mostu.
d Truplo neznanega utopljenca so potegnili iz Mure v Krogu pri Murski Soboti.
d Z nožem je do smrti zabodel pri belem dnevu na sprehajališču v Subotici neznanec poljedelca Josipa Mezeja. Morilec jo pobegnil.
d Z dinamitom ni šale. Na otoku Ilva-ru je bolel 18 letni mladenič Dragotin Ra-rišič ubiti ribe z dinamitom. V družbi z nekim prijateljem je prižgal kapscl s cigareto, toda dinamit je eksplodiral pr-j, preden ga je vrgel v morje in mu raztrgal levo roko ter ga tudi sicer težko poškodoval po telesu. Zelo nevarno ranjenega mladeniča so prepeljali v splitsko bolnico.
d Pod lokomotivo je padla 70 letna Luca Petrovič v Jajcu v Bosni. Odrezani ima obe nogi in hudo rano na glavi. Bo težko ostala pri življenju.
d Vse prste na levi roki je odrezala cirkularna žaga 60 letnemu delavcu Jakobu Pogačarju v delavnici Stavbne družbe na Vrtači v Ljubljani.
d Tatovi so vlomili v trgovino Slavka Geretiča pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Odnesli so najrazličnejšega blaga v skupni vrednosti 6600 Din.
d Mariborska porota. Filip Logar, bivši sodni kanclist v Gornji Radgoni je bil obsojen radi hudodelstva uradne poneverbe na štiri leta težke ječe z enkratnim postom in enkratnim trdim ležiščem vsak mesec. — Jakob Červek in Jakob Dvoršak, ki sta bila obdolžena hudodelstva uboja, so porotniki oprostili. — Franc Znidaršič je bil obdolžen hudodelstva zavratnega umora. Bil je tega oproščen, obsojen pa na tri mesece radi nošenja orožja. — Josip Va-lentinčič, pristojen v Maribor, je dobil radi »leparstva 2 leti težke ječe. — Djuro Mi-letič, pisar v štabu 3. bataljona je bil obsojen na 3 leta radi uradne poneverbe. —' Franc Štafeta je bil obsojen radi zavratnega umora v smrt na vešalih.
Andrej čuček je dobil dve leti težke ječe radi hudodelstva uboja. — Zakonca Ivan m Jožefa Hausmeister sta bila radi hudodelstva umora obsojena v smrt na vešalih.
d Celjsko porotno sodišče. Friderik Radanovič iz Bukovja pri Bizeljskem je dobil radi hudodelstva uboja tri leta težke ječe. — Franc Kostanjsek, rojen v Vranjski gori je bil »zašit« radi hudodelstva uboja za 3 in pol leta. — Jožef Škrabel, doma pr« Sv. Roku ob So tli je bil obsojen radi pie*
11	PO 1	DOMOVINI	M
Radovan Hrastov:
Popotna pisma.
X.
Ia je zopet prišla pomlad in solnce in lepe nedelje -- hajd na zrak in okoli po krajih domačih kjer rože lepo cveto in potoki šume in gozdovi ia žiia!
Xa kolo, pa če/. Savski most v Črnuče in dalje za Savo nizdoL Mimo Podgorice, kjer ao dobri ljudje in za javni blagor in bližnjemu v pomoč vneli na vso moč in še kaj. Saj so koinaj pred par leti pasilce poklicali in zbrali v društvo, pa imajo že nov gasilni dom, ličen, kar se da, pa motorno bri/.nalno v njem. takisto novo — prešmentano veliko tisočakov je treba zbrali dandanašnji za take reči. Pa jih težko dajo ljudje, ko je tisočero potreb na vseh koncih in krajih, pa jih spet radi dajo, kolikor jih težko — ker jih končno le sebi dajo. Saj gasilci ne obirajo darov zase, ne zidajo zase, ne kupujejo brizgalen in drugih gasilskih potreb zii?e, — za vse vkup jih, kajne. Za tebe, za mene, za kogarkoli! Kdor je potreben, tistemu je v korist in v pomaganje, kadar je nesreča in pride ogenj
koračeuega silobrana na pet in pol meseca težke ječe, poostrene s postom. — Alojzij Grebenšek in Albert Jelen sla sedela pred porotniki radi raznih tatvin. Grebenšek je dobil G, Jelen pa 5 let ječe s postom n trdim ležiščem. Po prestani kazni prideta v prisilno delavnico. — Alojzij Zemljak iz Stare vasi pri Vidmu je bil obsojen radi prestopka tatvine in radi prestopka nošenja orožja na 14 dni navadnega zapora.
d Listnica uredništva. A. B. Št. Pavel. Do v-ake hiše mora voditi varna pot. Pogovorite se z županom. V ostalem pa: boljša jo kratka sprava kot dolga pravda. — K. K. v Ž. in M. S. v L. Pošljita državni srečki priporočeno tja, kjrr sta ju kupili, nakar vama bo prodajalec nakazal denar. Uradne liste žrebanja nimamo. — M. S. v N. Poprosite na orežniški postaji ali pri županstvu, da vam pojasnijo, kako je z va-šo vojaško zadevo.
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši mcseci za okrepitev krvi z »Energincm«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje 1—-'i pri odraslih in otrocih zadoščajo 3 ' - steklenice. Dobiva se v vseh leka Ena velika steklcnica s točnim navoru um 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kfna-vina Po pošli za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sjišak.
d Vojna škoda (ratna Šteta), srbski rdeči križ in druge srečke. Vsi, ki imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila, Znamko za odgovor! Javite se na naslov: Dr. Ivan Černc, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
d Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz - Jcsef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so do-finala, da »Franz - Josel« - voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih
trgovinah.
znenada, — Bog daj, da bi nikdar nikoli v Podgo-rici in ne nikjer te nesreče ne bilo!
Pa boin še eno odkrito povedal in zapisal, če me boste prav umeti hoteli. Tako besedo bom namreč rekel, da se tale gasilska stvar nekoliko pretirava v napačno smer. V tako smer, ki ima svoj konec baš v gostilni in nikjer drugje, ko v gostilni. Pa v veselicah. Menim, da ni rečeno preveč, če resnici pogledamo kar v obraz in si priznamo, da je v tem nekakšne potuhe preveč. Toliko zapijemo žo brez veselic, pa zakaj naj bi se ljudje opajali še v imenu narodnega blagra za nekako društveno korist. Se pravi: v svojo lastno korist — istočasno pa v svojo lastno škodo. Nesmisel. Ampak tole je po sredi: naravnost je majhne vsote v društvene namene dati škoda, po ovinkih za vino in ples in še kaj poleg pa dvakratne vsote kar nič škoda ni... Kaj pravile, ali je to čudno ? O ne, ni! Nego je to le tista velika slovenska uganka, ki niti uganka ni, — toda rešitve zanjo iščejo kljub temu mnogi že mnoga lela. Kdaj bodo našli?--—
SPOMIN NA LAŠKO.
Zelena Štajerska! Tako smo imenovali nekoč tudi naš slovenski Štajer. Temu nazivu pa smo pripisovali predvsem pesniški polet in zanos. Globine, zmisla in umetnosti naziva pa se zopet prav zavedamo, ko odhajamo iz naše ljube, drage domovine in damo slovo — zeleni Štajerski. Takrat šele vstane posebno jasno pred našimi očmi slika tajnoslno-tihih, prostranih štajerskih gozdov, zelenih holmov in trat, solnčnih vinskih goric in tihih, belili štajerskih vasi. Takrat šele vzljubimo prav tamošnje ljudstvo, ki je tako vesele, mirno prijazne narave.
Navdaja me doinotožje in hrepenenje po čaru in milini štajerske krajine, ki se izraža v mehki duši in pesmi naroda.
Dal sem slovo zadnjemu kotičku Štajerske — zadnjemu, a menda najlepšemu. Laški okraj! Ni obdarila narava okraja s posebnim bogastvom, blagoslovila pa ga je z drngimi zakladi. Dala mu je slovite, vroče, zdravilne vrelce, črno oglje t— premog in posebno pokrajinske znamenitosti z živahnim tujskim prometom. Kdo naj pozabi alpsko-sli-kovito, romantično sotesko iz Rimskih toplic v Jurldošter; sanjavo-tihe, rajsko lepe Kimske toplice; solnčno, prijazno in ljubko mestece ob vznožju Huma — Laško ob Savinji; samotno, romantično pot iz Marijagradca v Št. Rupert in vrhu hribov vse čedne, bele gorske cerkvice, ki oznanjajo ljudem mir, ljubezen, spravljivost: Šiuiklavž, Št. Lenart, st. Jedert in Smihell
Nepozabni kraji, nepozabno ljudstvo, nepozabni »zeleni štajer«-! V duhu vas obiščem in pozdravljam! Weruig.
PODBRDO PRI MORAVČAH.
Umrl je dne U. iunija Matevž Urbanija, posestnik v Podbrdu pri Moravčah, bivši občinski cd-bornik in svetovalec. Nad 20 let ga je nadlegovala mučna naduha, a je vzlic temu doživel visoko starost 70 let. Usodnega dne ga je na poli z njive zadela kap in sc je v nekaj minutah preselil iz dežele trpljenja v boljšo domovino. Pokojnik je bil pristaš SLS, večletni naročnik »Domoljuba«, dober oče in skrben gospodar. Na zadnji poti ga je spre: mila lepa vrsta odličnih moravških mož, pevski zbor prosvetnega društva mu je zapel v slovo ganljive žalostiuke. Naj v miru počiva!
KAMNIK.
Velika prosvetna razstava v Kamniku bo slovesno ctvorjena na Kresno nede jo 24. junija t. 1. po sledečem sporedu: ob 9. uri služba božja v dekanijski cerkvi na Šufni v Kamniku, ki se je udeleže vsi zastopniki prosvetnih organizacij z zastavami. Sv. maša bo za žive in mrtve prosvetne delavce in v zahvalo za božje dobroie. Potem slovesna otvoritev prosvetne razstave v orlovski telovadnici pri »Krištofu«. Povabljene so tudi razne oblasti m zastopstva. Ogled po razsiavni dvorani. Potem zborovanje društvenih odbornikov in spich lautov in mož. Okrožje šteje 20 prosvetnih društev. Vsako ima svoj oddelek. Razstavljene bodo vse vrste prosvetnega dela, umskega in ročnega, tudi domača
obrt, slike, zgodovinski predmeti. Najzanimivejša bo statistika. Ob pol dveh je v Mekinjah slovesna 25 letnica ondotnega prosvetnega društva. Na Sv. Petra in Pavla dan imajo dekleta in žene svoje zborovanje v Kamniškem domu po službi božji v dekanijski cerkvi. Ta dan pcpoldnc pa nastopi isto-tam dijaštvo kamniškega okraja z lepo novo igro. V soboto 30. junija je zaključek tega prosvetnega tedna. Razstava je odprta vsak dan dojxi!dne, pri večji potrebi tudi popoldne Drugače bo p.i zaprta in zastražena. Vsi prijatelji ljudske prosvele, tudi višji razredi naših šol, naj bi si jo dobro ogledali}
SELA PRI KAMNIKU.
Tu se je vršil te dni tO dnevni higienski tečaj ped vodstvom zavoda za soc. hig. zaščito dece v Ljubljani. Otvoril ga je ravodov ravnatelj g. dr. Dra^aš s krasnim in praktičnim predavanjem 'Prva pomoč rojeneku in dojenčku.« Druge dni zgodaj zjutraj pa je predavala in praktično razkazovala hig. tiadsestra Pavla Grudnova, ki je čez dan ob-iskavala matere z malimi otročiči in mnogo dobrega storila otrokom iu materam ter si "s tem pridobila čimdalje večje zaupame. Zadnjo nedeljo ■je tečaj zaključil g. dr. Polec iz'Kamnika in s tem pritisnil lep pečat temu tako lepo uspelemu tečaju. Gospodinjski tečaj pod spretnim vodstvom gdč. Franje Sušnikove traja pa še do konca junija. Ker je pa čas za to zelo neprimeren, l.raj na že itak pasiven, smo zaprosili oblastni odbor za podporo. In res smo jo dobili v irdrini meri — 1500 Din, za kar se dobrotniku kar najlepše zahvalimo. O uspehu tečaja še porcčf.mo, ko'bo javna skušnja in razstava.
HRASTJE PRI KRANJU.
V	pretečenem tednu smo pokopali Petrovčo-vega očela, kateri je bil dsleč na okoli znan kot priden gospodar, dober družinski oče iu vseskozi zvest pristaš Slov. ljudske stranice. Vedno in pevsed je odločno in neustrašeno zagovarjal katoliška načela, po katerih je živel, pa tudi vzgajal svojo številno 10 člansko družino. Zgodovino narodov je znal tako kakor kak zgodovinar. Nad vse je ljubil svojo zemljo. V tem o^iru je nam vsem dajal lep zgk-d pravega kmečkega moža. Skoro nikdar ga ni bilo slišati tarnati, vedno je bil veselo razpoložen ter tolažil druge, vz'ic temu, da je sam mnego irpel in dela'. In cd koderkoli je prišel, četudi ae tako pozno zvečer, je vedno še šel pogledat ua polje ter ob svojih njivah veselo žvižgal n Ji pepeval. Vse svoje sinove in hčere je pripravil h kruhu. Posebno pohvalno moramo omeniti na tej družini, da so se vsi domači med seboj mečno ljubili, se ob vsaki priliki na domu večkrat shajali ter v lepi domači družbi in ljubezni se razveseljevali. Petrovčevega očeta ne bede pogrešala samo domača družina, ampak pogrešali ga bomo tudi mi vaščani, katerim nam jc bil dober svetovalec, vesel družabnik, pri vseh dobrih stvareh pa nas je prav rad podpiral. Domači Peirovčovi rodbini pa ob tako težki izgubi izrekamo naše iskreno sožalje.
LAZE PRI KOCEVJl', Tu je umrl Miha Pavlin, SOletni naročnik »Domoljuba«: in zvest pristaš Slovenske ljud. stranke.
H IN JE.
Dne 10. t. m. so tu olvorili pogodbeno pošto. Odcepili smo se od Strug in bomo imeli dnevno zvezo z Žužemberkom. Naš naslov bo torej: pošta Hi njo pri Žužemberku. Toliko v vednost našim prijateljem, kadar nam bedo kaj v Suhokiajiuo pisali. Za to pridobitev najlskrenejša hvala g. dr. Ku-lovcu!
MARŠICI PRI SV. GREGORJU.
V	nedeljo na praznik sv. Janeza Krstnika bo v naši podružnici sv. Urlia slovesnost, kakršne še ni bilo pri nas. Ob pol 10 bo g. stolni kanonik Jos. Vole posvetil dva nova bronast,« zvonova iz livarne v Št. Vidu vpričo zbranih vernikov pred cerkvijo, takoj potem pa bo govoril slavnostni govor in nato bo slovesno opravilo pred Najsvetejšim. Dobili smo tudi od škofijstva izredno dovoljenje, da se sme vršiti popoldanska slovesna služr ba {>ožja v naši podružnici, namesto v župnijski cerkvi. — Veseli pričakujemo slavnostni praznik, obenem pa tudi naše sinove in hfiere, poročene po drugih župnijah vabimo, da pridejo ta slavnostni dan zoj»et v kraj svojih mladih let in privedejo s seboj svoje otiočiče. Ravno tako željno pričakujemo vso našo ljubo gregorsko župnijo in sosede,
RAMONil
pere sam!! S, M
„RADION" pere sam
in beli kot solnce!
RAKITNA.
Tukajšnje Prosvetno društvo si namerava postaviti letos svoj društveni dom. Vsi, ki imajo dobro voljo, se pozivajo k sodelovanju. G. I. Kržič, posestnik in gostilničar, je ob priliki svoje poroke z g. Koširjevo daroval za društveni dom mesto običajnega >tolarja< 1000 Din. Ženini, posnemajte!
ČRNI VRH PRI POLHOVEM GRADCU.
Umrl je v bolnici v Ljubljani po kratki mučni bolezni Peter Tomažin, posestnik iz Bukovšice, zvest pristaš SLS. Naj počiva v miru!
BESNICA PRI KRANJU.
Umrla je 12. t. m. Francka Pegam v najlepši mladosti 19 let. Kako je bila pokojna povsod priljubljena, je pričal njen pogreb. Ker je bila podporna članica in dobra igralka tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, so jo spremili tudi gasilci na zadnji poti in ji s tem izkazali poslednjo čast.
PETROVOE PRI CELJU.
Na Vel. Uospojnico dne 15. avgusta t. 1. se vrši v Petrovčah pri Celju velika orlovska prireditev, ki jo priredi Celjsko orlovsko okrožje. Pe-trovče so znana starodavna božja pot, kamor romajo vsako leto neštevilni romarji k Mariji pomočnici. Tu se bodo zbrale vrste orlovstva, da manifestirajo za svoje vzore in da se navdušijo za novo delo. Vabimo vse prijatelje orlovstva, da z nami pohite v prijazne Petrovče. Polovična vožnja za vse udeležence je naprošena; železniška zveza je na vse strani izredno ugodna.
LESKOVEC PRI KRŠKEM.
Dne 3. junija t. 1. smo obhajali lepo slovesnost odkritja spomenika padlim vojakom domačinom: Kot cerkveni govornik je nastopil bivši vojni kurat g. Bonač in kot zastopnik ZSV pa g. svetnik J. Pire iz Ljubljane. Posebno je ugajala tudi de-klamacija deklice Debevc iz Leskovca. Za primerno petje sta skrbela krški in leskovški pevski zbor. Med posameznimi točkami je svirala krška gasilska godba. Odkritja so se udeležili okoličani v obilnem številu. Vsa sosedna gasilna društva in meščanska garda iz Kostanjevice so prišla korpo-rativno Najbolj mil in ganljiv prizor je bil, ko so svojci solznih oči polagali vence 113 žrtvam svetovne vojne. Spomenik je izvršil g. kamnosek O1
I	Kunovar ml. iz Ljubljane. Je prav lepo delo, kras
I	trga v Leskovcu. Vsem onim, ki so se naše prire-
,	ditve udeležili, in posebno onim, ki so na njej na
i	ta ali drugi način sodelovali, in sploh vsem, ki so
j	za spomenik kaj žrtvovali, izreka odbor iskreno ! zalivalo. Za spomenik v bodoče bo skrbel poseben
j	odbor z g. J. Repom, poštarjem na čelu. Vsako
i	leto na Vseh svetnikov popoldne se bo zapelu
|	-Liberac pred spomenikom in mi Vernih duš dan pa se bo brala črna sv. maša za padle.
Učitelj je prejel pismo cd matere katere i siri ni mogel priti v šolo: »Dragi gospod, prosim, oprostite našega Mihca, ker ima le ene hlače in sem ga morala obdržati doma , da sem mu jih oprala pa je prišla sosedova i koza ter jih požrla, ko so se sušile in to je
moje opravičilo in z Begom.« ! «
Neki Irec se je pripeljal iz Evrope v Newyork in ker ni dobil nikjer dela, je šel na parnik ter prosil kapitana ako ga vzame v službo. »Ali ste pa že bili kdaj na morju?« ga vpraša kapitan. — Irec pa se je odrezal: »Mar mislite, da sem se s kočijo pripeljal v Ameriko?«
CENIK

fotoirafičnlh aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Interesentom je gralis in poštnine prosto na raroolago.
DROGERIJA GREGORIU, Ljubljana, Prešernova 5
Najboljše kose
svetle, sive, turSke, koroške, z garancijo, prave bergam. osle, prodaja po najnižjih cenah
A. Sušnih, iclcznina. UuStijasia
Q
PO 5VETU
Usoda Nobilelevesa poleta na severni tečaj.
Od 25. maja dolgo vrsto dni ekspe. dicija ni dala glasu od sebe. Najprej j( došlo poročilo, da je neki Rus ujel nego. tovo brzojavko, po kateri bi bil Nobile na Franc - Jožefovi zemlji. Precej dolgo so dvomili, če je ta vest v skladu z dejstvi. Med tem je križarica »Citta di Milano« venomer brzojavljala in iskala zveze z No-bilejem. Prijetno presenečenje je bilo za vse, ko je radio na ftrižarici sprejel prve odgovore. Te prve vesti pa so prihajale kaj slabotno in težko umljivo. Tudi se je poveljništvo hotelo zagotovo prepričati, da glasovi prihajajo od italijanske ekspe-dicije. Zato je zahtevalo, naj oni za kontrolo sporoče vpisno številko svojega tele. graf ista; to so mogli vedeti samo telegra. fist Biagi ali njegovi tovariši. Biagi je res pravilno javil svojo številko, da je posadka še pri življenju.
Kje so.
»Citta di Milano« je zahtevala, naj označijo svojo zemljepisno lego. Z aparati se da zemljepisna dolžina in širina točno dognati, tako da je mogoče na zemljevidu označiti točko, kjer se kdo nahaja. Nobile je tudi res koj sporočil v »stopinjah« in »minutah«, kako daleč je v severni smeri in kako daleč v vzhodni.
Dognano je sedaj, da se je ekspedicija ponesrečila nedaleč od Svalbardov, kakih 30 km od »Severovzhodne zemlje« in še bliže zapadno ležečemu otoku Foyn,
Kako se je dogodila nesreča.
Nobile je v sredo 13. t. m. sporočil o nesreči to: Dne 25. maja o polenajst je ladja plula pravilno 500 m od tal. Kar naenkrat je začela padati k tlom tako hitro, da padanja ni bilo več mogoče ubraniti. V dveh minutah je udarila kabina ob led in se razbila, balon pa je, trenotno olajšan, plahutnil kvišku in vlekel naprej proti vzhodu. Kljub hudemu sunku so ostali vsi, ki so bili v kabini, živi (ležišča so narejena elastično, tako da se sunki omilijo). Tudi ves material, ki je bil v kabini, je ostal na ledu.
Iz že prej došlih vesti vemo, da ni bila vsa posadka skupaj v kabini. Bilo jih je le 8. Drugih 7 je bilo na nekaki prehodni brvi v spodnjem trupu balona. Te je balen vlekel naprej in se ne ve še nič, kaj je z njimi. Nobile sodi, da jih je zavleklo kakih 30 km dalje. Tudi ta skupina, če je prišla srečno k tlom, je imela vsakovrstnega materiala na razpolago.
Od tistih, ki so pri generalu, sta bila dva močno ranjena. Poročilo z dne 13. t. m. govori, da se enemu obrača na bolje. Zlomljene ima noge.
Težave, Rešilne ekspedicije.
Kraj, kamor so padli, je zelo neroden, ker poznavalci trdijo, da ni lahko prodi-
rati peš po ledu naprej. Led se premika, trga in poka, pa spet udarja vkup z groznim truščem. Tudi izkrcanje na kako suho zemljo je zelo težavno, čeprav Nobile v jasnem vremenu že vidi s prostim očesom »Severovzhodno zemljo«. Nobile je poslal tjakaj skupino treh mož; med temi je tudi Šved Malmgren. Odšli so, še predno je bil popravljen brzojavni aparat in dosežena zveza s svetom. Kje so sedaj, se ne ve.
Na pomoč ekspediciji je iz Milana odšel en aeroplan. Okoli Svalbardov krožita ladji »Braganza« in »Holby«, Rusi pa so poslali na sever močnega drobilca ledu. Odšla je proti kraju nesreče že tudi skupina psov pod vodstvom izkušenega vodnika; pes je najbolj uporabna vprega na ledu. Veliko upanja stavijo poznavalci razmer na ruskega drobilca ledu, kateri edini se utegne ponesrečencem zadostno približati, da jih vzame na krov.
Katoliška cerkev.
s Zahteve sv. stolice za sporazum z
Mehiko. V zvezi s poročili o možnosti mirnega sporazuma med sveto stolico in Mehiko se navajajo v vatikanskih krogih za pogajanja sledeči pogoji: 1. vrnitev se-kvestriranih posestev, 2. oprostitev šol s svobodnim poukom, 3. enakopravnost za duhovnike in vernike z vsemi drugimi državljani, 4. pripustitev inozemskih duhovnikov v nekaterih deželah. Katoliški krogi ne smatrajo za verjetno, da bi Calles te zahteve sprejel. Za resno zbližanje je potrebna izprememba vlade v Mehiki, dočim bi se danes s Callesom mogli sporazumeti samo o ustavitvi sovražnosti.
s Bolezen sv. očeta. Časopisje poroča, da je papež Pij XI. zbolel na poapnenju žd, vendar bolezen za enkrat še ni nevarna. Sv. oče še vedno opravlja običajne dnevne posle.
Drobne novice.
50 letni mašnišld jubilej je praznoval 15. junija češki nadškof dr. Kordač.
74 tisoč otrok je obiskalo razstavo v Brnu na Moravskem.
V Pragi bodo uvedli po londonskem vzorcu tudi žensko policijo,
Municijsko skladišče sovjetske armade je eksplodiralo v obmejnem kraju Hu-torju. Popolnoma porušenih je 12 hiš. Mnogo človeških žrtev.
8000 kmetov ima visokošolsko izobrazbo v Nemčiji.
10 skladišč tobaka so zažgali v Grčiji stavkujoči delavci.
400 milijonov zolotov (ca 2 milijardi 540 milijonov Din) znaša vojaški proračun na Poljskem.
Madžarska protestantovska cerkev je
najela 5 milijonov dolarjev posojila za zgraditev protestantovskih cerkva, žup-nišč in šol.
21 milijard notranjega posojila je podpisal te dni francoski narod.
Za glavnim mestom Kitajske Pekingom so južne čete zavzele tudi Tiencin.
Italijanska vlada je plačala Ameriki tretji obrok vojnega dolga v znesku 5 milijonov dolarjev.
Temeljni kamen za Vilzonov spomenik so položili te dni v Pragi,
Na Slovaškem so zaprli 33 ciganov
radi ljudožrstva.
690 milijonov Din je poneveril na Ho-landskem in zbežal za mejo neki Salomon Liebermann,
Na Francoskem je 24 tisoč orožnikov, ki izvršujejo samo nadzorstvo nad avtomobili.
Z Dunaja v Berlin prideš z aeropla-nom v 4 urah.
Na Grškem so veliki nemiri. Ne ve se še, ali gre za splošno stavko ali revolucijo.
Na Magdalenski reki v Ameriki se je razletela topničarka. 51 oseb je mrtvih.
Velik potres je bil te dni v Mehiki. Mesto Pluma je popolnoma razdejano.
NAZNANILA.
n 251etnka Prosvetnega društva v Mekinjah
se bo slovesno obhajala o kresu 24. t. m. Spored bo v glavnem tale: ob poldveh pop. bo v župni cerkvi govor g. župnika Tomaž i ča in nato pete litanije. Za tem sledi v društvenem domu nastop posameznih in združenih moških ter mešanih zborov, kar bo veljalo obenem tudi kot letošnja prireditev kamniškega pevskega okrožja. Po končanem petju sledi vrtna veselica na Cajnarjevem travniku pod društvenim domom, pri kateri bo igrala mengška godba in se bo vmes vršil srečo-lov. Za jed in pijačo (tudi brezalkoholno) bo zadostno preskrbljeno. Prijatelji društva vabljeni.
n Prireditev pevcev iz Gorij. V nedeljo 24. junija ob pol štirih popoldne bodo na našem katot. del. odru nastopili gorjanski pevci, kjer bodo peli lepe naše slovenske pesmi. K?r so se Gorjanci a svojim zborom zadnje čase na večjih krajin prav dobro postavili, opozarjamo ves Bohinjski kot na ta njihov nastop, posebno pa one, ki ljubijo lepo pesem. Tudi drugi okoličani vabljeni, ker je železniška zveza zelo ugodna.
75
Razno.
Zanimive številke. Na
vsem svelu :e, tako raču-n; jo, okroglo eno milijardo in pol prebivalcev. — Vsako leto jih umrje nad \2 milijonov, torej skoro 500 tisoč vsak dan, ali '1000 na uro, oziroma več \?ako sekundo eden. Toda, medtem ko jih vsako minuto umrje 67, se iih pa rodi 70. — Povprečna človeška starost je 33 let. Era četrtina vseh Zemljanov umrje pred dosego šestega leta, jiolovica pa pred šestnajstim. Okoli eden od sto dočaka 65 let V noveišem času je iiajdalje živel neki Anglež Henry Jenkins, ki je rojen leta 1501, umrl Pa je 1670, torej je bil sttr 169 let. — Od živali W doseže najvišjo starost slon, ki živi tudi nad dve stoletji, a najnižjo muha enodnevnica.
Svetnik č an častne le-£'K- Mnogim je gotovo ne/nano, da ima francoski častna legija, ki ji pnpudajo najzaslužnejši iii(_zie, v svojih vrstah ueti sv. Ivana Vianneva. 'led kratkim se je zbralo na f rancoskem 300 po-ve.jmkov, oficirjev in vt-'e>-ov častne legije in romal, so v Ars, da praz-lel° obletnico smrti
Slavko Savinšek:
y goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
»Jezus, imejle usmiljenje z menoj! Kaj sem vam storila, da mi nož v srce zasajate? Saj ste človek, saj pravite, da me ljubite, pa ste strašni z menoj! Usmilite se me, ne morem drugače, ne morem Vas ljubiti, ker sem samo Matevževak
Strup pa se vnovič iztoči iz financarja, morda, da zalije grozo strašnega početja z ubogim dekletom:
:>Izberi, Cilka, recik
»Saj ga ni Matevž ubil, Tilen ga je, krivo ste pričali!« se zlomi iz Cilke, ki spusti roke in vstaja.
»In če sem?«
»Gorje Vam, greh je!«
»Raje greh ko brez tebel«
»O, Jezus, Jezus!«
»Vidiš, Cilka,« stopi Ivan tesno k skloni čisto k njemu ter tiho sikne kača. »Videl sem: Tilen ga je ubil, ne Matevž! Ti si kriva, če sem krivo povedali Za oba kaže enako, odločilo bo moje pričevanje. Zato je čas, Cilka, izberi!«
»Ne morem !« plane glasno dekle in oči ji zagore v čudnem svitu. »Na duši naj Vam gori to krivo pričanje. Ali Vaša ne bom nikdar, razumete, nikdar!« se zažene dekle s stisnjenimi pestmi proti stražniku, da se ta umakne nehote korak nazaj!
»Ni mi mar tvoje grožnje, Cilka! Zadnjikrat vprašam, dekle: hočeš?« se zdaj izzivajoče in strupeno zažene iz financarja.
»Stran, stran od tu!« se utrga iz Cilke in oči Ji gore v nepopisnem srdu in s čudnim bleskom, da f:
dekletu in se vanjo, kakor
nancar seže proti volji po puški in se plaho umakne proti vratom.
»Izbrala si, pa naj bo po tvojel Ali mene boS pomnila vse žive dni!« bruhne Ivan še zadnjo kapljo strupa iz sebe in utone skozi vrata v mrak. Cilka pa omahne k mizi nazaj, se sesede na stol, z glavo udari ob mizo in zajoče, da bi mu šlo, kdor bi jo slišal, skozi mozeg in kosti. In ji je hudo, da bi umrla od bridkosti.
Čez čas stopijo mati v hišo:
»Cilka, financarja sem srečala doli od nas proti Lipovšku. Ali sta bila tu?«
Odgovarja jim glasno ihtenje, ki ga šele zdaj slišijo, ker ga je preje zaglušila glasna beseda.
»Cilka, kaj pa je?« stopijo k nji.
»Mati, mati! ; se trga iz dekletovih solz.
»Kaj pa je? I povej vendar 1 Jezus, kaj pa se je zgodilo?«
Preveč je solza in bridkosti v Cilki, da bi mogla povedati. Dolgo, dolgo vprašujejo mati. V hiši je že čisto temno, ko še vedno sede ob njej in vlečejo iz nje besede, ki naj jim razlože hčerkino bridkost. Naposled se prične točiti pripovedovanje najprej v pre-trganili stavkih, potem pa v tožbi, prepojeni s solzami in prekinjeni z glasnim ihtenjem, ki materi reže v srce hujše od pripovedovanih besed.
Cilka jim pove vse, kar je bilo pred uro med njo in linancarjem. Mati ne znajo drugega odgovoriti, kakor s solzami tešiti in tolažiti nesrečno hčer, dokler se obema v solzah ne omehča bolečina in ne prično misli bolj zbrano krožiti okrog enega: ali je dobil Matevž Cilkino pismo in ostane nocoj doma ali ne. Janeza ni nikjer, da bi rekel svoje v tolažbo, ni ga še s Fužine, kamor je sel po moko in druge potrebščine.
<y
Obrazi.
IV. Posodi mi še enega.
Vzdušna soba. Zakajena. Pod stropom plava in valovi izpuhteli tobačni dim; pod mizo se kopičijo razmetani odpadki cigar, cigaret; miza sama le napol pokrita s prtom, polita z vinom, vse en sam znak bolestnega ozračja in tipov, obrazov, ki se gnetejo za mizo. četvorice, ki se je vtopila v igro hudičevih podobic, četvorice, za katero tisti čas ne obstaja na vesoljnem svetu ničesar, razen »aduta«.
NajboEJe, najpriietnejie,
najzsnas.Jsveiše
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in CREV za OTROKE iu ODRASLE je:
PRAŠEK	ker čsti brez
BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem o-svežnje in desia-ficira ŽELODEC in CIUiVA in s tem preprečuje ttžja obolenja.
Ako redno jomljefe po vsakom obedu nu $picl nožu v pol čftše vodo prašek M A (i X A. Vam po-»peSuJc probavo n preprečuje trdovratno ZA MITJE.
ODSTRANJUJE
prooliilug kislino v želodcu, neprijeten dnh iz n t polian e, v/.d igo vanje, jforeriro.
ZDRAVI
katar J.E1.0DCA, utar nt EV, biicr.ni JETER, krča v želodcu, hemoroide, tvore v želodcu.	v
Dobite ua v vseh lekarnah: 1 zavoj s lof m navodilom 4 Din ali na očite ni na; ov: I.AliORATOH i J »ALGA«, SlISAK. Tvorr.iOka ulica t. 15 in p-ilo/.ilu pismu 10 Din
v znaui.,ah z;i 2 ?avuja.
Molče segajo po kartah, ki jim jih eden deli, brez besede jih razvrščajo v roko, jih gledajo, študirajo, na prste računajo, koliko udarov bo padlo njemu v korist, s kretnjo obraza si povedo znake, po katerih gre igra.
Kozarce so bili postavili vstran, prt zgubali v eno smer, da jim je miza prosta, gladka, da se brez težav pobirajo podobice... Sama spretnost jih jel
Vsak ima pred seboj skupek novcev, kupček denarja, ki so ali veča ali niža; nekajkrat pogleda ta ali oni svoj skupek, primerja ga s sosedovim, poželjivo ga op reza ... — čudovita je strast igre, nepoveda-na je slast po onih kupčkih na levi in desni...
Igrajo, ig.ajo. Mešajo karte, privzdigujejo jih, dele, udarjajo ... premetavajo novce, jih menjajo s kupčka na kupček, na tihem kolnejo, stiskajo ustnice, kličejo sebi srečo, vsem osla lini poguba — taka je igra in navada in še strast...!
Že prisedajo drugi, opazujejo, ugibajo. Glej, ta z desne je še zopet ob kupček, menja kovača, igra dalje ... »Ej duš,« se mu pritajeno izvije in pogled splava po obrazih onih, ki gledajo. Menjal je. bil poslednjega kovača...
Ni dolgo, spet je brez kupčka. Seže po listnico, odpre, brska po njej, zastonj: ni več bankovcev v njej... Nervozno se pre-sede, zavzdihne, drhti z očmi, poigrava z ustmi — karte so mu dodeljene, on pa brez pare...
>Daj, posodi kovača!« sune do najbliž-njega. »Daj, posodil«
Posoja, posoja oni; menda je prii«t«n kali! Posodi enkrat, dvakrat, trikrat ml gokrat; toda preveč je že. Noče več'
On pa je bil zgubil vse... kar 3i je , tednu prislužil; m še toliko, kolikor J je oni drugi posoditi hotel.
Šele tedaj se dvigne bolestna Morda bi se še ne, ko bi mu še kdo kaj na po-sodo dal.
Ko bi mogel tisti hip pogledati v nje govo dušo, kaj vse bi zazrl? Ko že z zuna-njostjo kaže, da je strt, pobit; ko kloni gla. vo in oči in roke in gre brez besede ven
Drugo nedeljo sem ga videl spet. ! Zaverovanega v igro, v podobe hudičeve Karla je magnet; prime, vleče, težko in nei rada spusti, o nerada spusti...
Le kdor ne prime prvič, ga nc drži magnet, strast.
pravesa veselja.
Nedelje in prazniki.
Vsak dan smo lahko pošteno veseli, Prav gotovo pa morajo biti nedelje in prazniki dnevi veselja.
Poslušajte, kaj pravi papež Leon 1. o Božiču: »Naš Zveličar, preljubi, se je rodil, veselimo se. Ni pra,v, da bi dali prostora žalosti, ko pa obhajamo rojstni dan življenja. Poskakuje naj pravični, ker se bliža palmi (zmagi), raduje naj se grešnik, ker je poklican k milosti, veseli naj se pagan, ker je poklican k življenju.«
In o Veliki noči nam govori papež
Hlapčič Tonček je, ki pride in povpraša, če bo |
kmalu večerja.
>Joj, čisto sem pozabila nanjo, koj bo!« se dvig- : nejo mati in hite v kuhinjo. Tonček ostane v sobi in začudeno gleda Cilkine objokane oči, ki so v prižgani luči, kakor dve utrjeni solzi. In mu je jasno, Tončku, da mora iti za Matevža. Ve hlapčič, kaj se govori v hiši, zato pove:
»Nocoj gredo pa gotovo vsi na Golico.«
: Kdo? se splaši dekle.
Orožniki in financarji. Prejle jih je šlo šest, za niim pa ona dva, ki vedno k nam prihajata.';
.Kam so šli?«
»Po cesti proti Rudniku. Gotovo zavijejo v
Golico.	1 1
Cilka molči in nekaj premišljuje. Pa stopi na-krat k hlapčiču:
Tonček, ali me imaš kaj rad?
Fant jo začudeno pogleda:
»Vprašate!
»Bi šel z menoj po večerji?«
/Kam?«
»Novo obleko dobiš zato, samo nikomur ne povej, tudi materi ne!«
»Ne bom,- zatrjuje deček.
»Ali znaš pot iz grabna čez Jesenice naravnost po plazu na Golico?«
»Poznam. Ali zdaj...«
»Novo obleko dobiš, če greš z menoj! Pojdi brž po večerji naprej in pri Lipovšku počakaj. Boš?«
»Bom!« ji pritrjuje fant.
»Pa suknjo vzemi s seboj in palico!«
»Bom!«
P« tiho in žugni ne materi, ne Janezu, če pride preje, besedice. Jaz že pritečem za teboj.«
Cilka umolkne, ko vstopijo mati in prineso večerjo na mizo.
■Kje neki liodi Janez nocoj?« jih skrbi.
Bo že prišel,« meni Cilka kratko, »kar sam ive-žerjajmok
Res sedejo vsi trije za mizo, Cilka in hlapčič se žurita. Dekle zmeče vase par žlic, potem pa čaka, da Tonček poje. Pomigne mu. Fant steče iz hiše, pa mimogrede v hlev po suknjo in palico in nato dalje do Lipovška.
Tudi Cilka se izvije materi,-tla naj z večerno molitvijo počakajo Janeza, sama pa da gre nekoliko ven. Pa si ogrne veliko ruto in steče po kolovozu v noč.
Malo pred Lipovškom zavije Cilka raz kolovoz v brežino in steče po ozki stezici čez vrt za hišo, kjer vidi čakati hlapčiča Tončka.
»Te ni videl nikdo, Tonček?«
»Nikdo.«
»Pojdiva brž!«
Oziraje se na vse strani zavije po brežini, ki pada proti cesti, nato čez njo, jo v skokih preteče in zavije za bajtami za farovški hlev, kjer se spusti kar po celem v Belin graben. Tonček krepko hiti za njo. Po grabnu ne moreta drugje kakor po kolovozu, zato pa se žurita, da ju ne bi kdo srečal in spoznal, ali uslase žurita, da ju ne bi kdo srečal in spoznal ali ustavil.
CHka je že doma in zdaj vso pot mislila in še premišljuje, kako je z Matevžem. Bog ve, ali je dobil njeno pismo? Dejal ji je sicer, da bo doma pri Majdi. Ah vseeno je mogoče, posebno danes, ko je bilo lepo vreme, čeprav južno, da bi bil odšel v gmajno, zlasti ker je obljubil, da pride v nedeljo k dnevu k Hribarjevim. I ako bi lahko čez dan pogledal po svojem poslu, ponoči pa bi prehodil Golico. V kočo si zdaj
svetnika-viteza častne ie-£ije. Romarski sprevod je vodil inous. Herscher, npdškof v Laodicec, najstarejši član francoskega episkopata. -- Ivan Vian-ney je bil župnik v Arsu iti je kot tak imenovan z najvišjim francoskim redom.
Nov velikanski nemški zri.koplov, V Friedrichs-lialenu ob Bodenskem je-7-rt! na Nemškem gratfl' jo nov zrakoplov, ki bo po velikosti presegel vse dosedanje zrakoplove. — Dobil ko ime »Graf Zep-pt Pn« iu bo imel med drugim več spalnih kabin, klubsko šolo id kuhinjo. Novi zrakoplov bo zgrajen še tekom letošnjega poletjr. Kakor je izjavil dr. Eckener, bo napravil ž njim dva poskusna poleta. Prva vožnja bo šla iz Friediichs-hiifena v Ameriko in nazaj. Nalo pa bo sledil no-lel okrog sveta preko Rusije, Japonske in Amerike nnzaj v Nemčijo — Eckener upa, da bo konča: polet okrog sveta v 14 dneh.
Hotel za pijance. Varšavska občina na Poji; skein je sklenila zgraditi poseben dom, kjer tiodo dobili zavetje j ijanci, k' jih bodo našli onemofd« na cesti. V tem »hotelu« b i 14 postelj za moške m
Gregor Veliki o angelu pri grobu; »In prikazal se je oblečen v belo oblačilo, ker je oznanil veselje našega praznika .., Toda poslušajmo, kaj pravi prihajajočim ženam: Nikar se ne bojte. Kakor bi hotel jasno povedati: Boje naj se tisti, ki ne ljubijo prihoda nebeških prebivalcev, plaše naj se tisti, ki vsled poželjenja mesa omamljeni obupujejo, da bi kdaj prišli v njihovo družbo.
Ob Marijinih praznikih nas Cerkev prav velikokrat vabi k veselju s sledečimi vstopnimi besedami: »Radujmo se vsi v Gospodu, zakaj slovesnost obhajamo v čast blažene Device Marije, zavoljo njene časti se vesele angeli in slave božjega Sina.«
In kolikokrat med letom govori in ponavlja Cerkev besede kraljevega pevca: »Veselil sem se v tem, ker so mi rekli: v Gospodovo hišo pojdemo.«
Dokazov torej dovolj, da je prav in primerno, če preživljamo nedelje in praz-
nike kot dneve veselja.
A kako?
Prvo kapljico veselja nam bo podala praznikova skrivnost sama. Le eno nam je treba: zatopiti se moramo znati v glo-bokost praznikove skrivnosti.
Ob božičnih jaselcah se v duhu zatopimo v zgodovino prve sv. noči tam v bellehemski okolici. Mudimo se pri pastirjih, z njimi vred poslušamo nebeško-lepe glasove angelskega petja, s pastirji hitimo gledat božje Dete, z njimi vred se vračamo k svojim vsakdanjim opravkom. Srce pa tudi nam ostane tam ..tam v hlevu pri Detetu, pri Mariji, pri Jožefu.
Skrivnostni žar božične noči ne sme za-mreti koj po polnočnici, ogrevati mora srca in duše še dolgo, dolgo.
In Veliko noč vzemimo. Od Cvetne nedelje dalje nam je nekam tesno pri srcu, ko poslušamo, kako skušajo Judje izvršiti svoje sovražne naklepe. Niti zadnja večerja s svojo častitljivo skrivnostjo nas ne more prav ogreti. Preveč živo stoji pred nami Oljska gora, krvavi pot, Judovo izdajstvo in tako dalje... vsi dogodki do smrti Gospodove na golgotskih višavah in do tihega smrtnega spanja tam v skalnatem grobu.
Ko ^ pa zadoni izpred božjega groba trikratni aleluja, ko zapojo svojo pesem velikonočni zvonovi, ko prihite na naša ušesa mogočni akordi: »Zveličar naš je vstal iz groba...«, ko Cerkev zanese svoje veselje ob vihrajočih zastavah ven iz cerkve pod milo nebo, ko naše domove napolnuje duh velikonočnega žegna: kdo je takrat, ki bi se držal pusto in žalostno, kdo je, b.i morali vanj zastonj pljuskati glasovi velikonočnega veselja!
Ali pa ob Marijinih praznikih, ko stopa pred nas naša Mati, vsa lepa, vsa veličastna, vzvišena nad nas in nad angele ... pa vendar le naša, tako naša, tako mila in prijazna. Prijatelj, in bi ne bil vesel!
Ali če nam svetniki govore, kaj je Bog pripravil tistim, ki njega ljubijo, ki njemu služijo ..,
Tako veselje ne more vstati samo v duši, ne morejo ga oklepati samo cerkvene stene, tako veselje pride k vam, vsede se za vašo mizo, hoče biti vaš gost.
Veselje nam vzbujajo že starodavni domači obredi, ki jih opravljate o Božiču, ko greste s kadilom z blagoslovljeno vodo po vseh svojih prostorih, ali ko mora biti božičnih dobrot deležna celo živina v hlevu aH kuretina na dvorišču. Prav je, da o Veliki noči raznesete blagoslovljeni ogenj po vsem svojem posestvu in pomenljivo je, da o Binkoštih ozaljšate svoje hiše in okna z lipovim zelenjem. In kako lepo je gledati, ko so pota, koder se pomika procesija sv. Rešnjega Telesa, olepšamo z vitkimi mlaji, preprežena z venci in potresena s cvetjem.
In kdo ima kaj zoper to, da pogleda praznisko veselje na vas celo iz sklede.
Povsod se mora poznati, kaj so nam prazniki, dnevi prekipevajočega veselja. Po pravici vam povem, da ne morem razumeti ljudi — in dobil sem jih že mnogo —-ki pravijo, da so o potresu 1, 1895. naredili zaobljubo, da na velikonočno nedeljo ne bodo pokusili velikonočnih jedi, ki so bile na veliko soboto blagoslovljene. Rad bi vedel, kaj pač store s tem Bogu dopad-ljivega?
In tudi ni napačno, če porabimo praz-niške in nedeljske dneve za to, da dobimo malo duševnega razvedrila. Kjer zna družina peti, recite, ali ni lepo, če ob jasneah zapojejo par domačih božičnih pesmi? Ce je v društvu predstava ali morebiti poučno ali skioptično predavanje, naj se ti ne smili žep, krepko posezi vanj in plačaj vstopnino. Ne bo ti žal. Dan cerkvenega žegnanja porabijo domači radi zato, da obiščejo očetov dom. Prav! Zakaj bi zopet in zopet ne pohitel na kraje, kjer si sanjal
76
5 za ženske; opremljen bo s kopalnico iu s nosefcni-iii' celicami za tako zvanc nepoboljšljive pijance. — Siedslva za zgradbo in vzdrževanje bo pa nudil j"id za pobijanje alkoholoma ter dobe, ki se bo-f" pobirale radi prestopke v proti antialkoholne-tmi zakonu. Razen lega fc'J tudi pijanec sam moral plačati strojike zdrav-Iicnia. to pa seveda samo v slučaju, če mu bodo "iogli Kaj vzeti.
Kadar želi danski kralj IM konjak. Na Finskem
tlobiš žganje le proti zdravniškemu receptu. — nedavno je bil danski kralj v 1 lelsingforsu in je '•velel poleg limonade tu-kozarček konjaka. Uka-„ Je, adjutantu. naj mu preskrbi eno steklenico te P!|are. Ni bilo lahko. Do-m» ie moral kralj zdrav. '"f"0. spričevalo, ga last-netočno podpisati, nakar e adiutant prejel v apotek' steklenico konjaka.--receptu pa je bilo naftno: Zdravilo za že-Mčno bolnega kralja
no » ',rikrat "a dan Po eno veliko žlico.
N« bil rojen. Učitelj • Ia, si bil rojen?" -
Ml >>J-az »P*011 "'sem rojen, imam mačeho!«
ne upa, čeprav mu je dovoljeno, ker ve, da je bolje, če se domačim stražnikom radi Štefanovega ogiblje. Seveda, če bi bil pismo dobil pravočasno danes dopoldne v roke, bi mogel priti tudi z vlakom na Fužino in od tam na Dobravo. Pa je malo verjetno to, ker Cilka pozna Matevža in ve, da se železnice po-služi le v skrajnem slučaju, zdaj pa, ko ga sledijo orožniki, še celo ne.
Kaj pa, če ni pisma dobil? misli Cilka. Ta misel je bila, ki jo je napotila v nevarno pot. Matevž niti od daleč ne sluti, česa ga dolže, niti ne sanja se mu ne, da ga je Ivan obdolžil uboja. Bog ve, ali je Matevž videl uboj sam? 0, Cilka dobro ve, da je Matevž nedolžen, ker ga pozna, da bi se bil dal le raje prijeti in tudi zapreti, kakor pa na tak način se ubranil stražnikom, čeludi so vsi ves čas trdili in je tudi Janez zatrjeval s svojim strašnim molkom., da je! Matevž ubijalec, jc njeno srce čutilo prav, da je Tilen kriv, Matevž pa nedolžen. Nocoj ji je Ivan odvzel težko breme raz dušo, ki jo je težilo, da jo je hotelo zadušiti! Matevž je nedolžen, Matevž čist! Toda... Toda Ivan in njegova grožnja krivega pričevanja. Da bi zato pristala na njegovo zahtevo? Da bi z Matevžem razdrla in se njemu zavrgla? Nikdar in nikoli! Zdaj celo ne, ko ji je povedal, da je Matevž nedolžen! Četudi je nevarnost strašna, ako ga vjemo in priča Ivan proti njemu. Ker Ivan je edina priča, to ve Cilka dobro, in bo njegova izpoved držala. Toda še nekdo je, ki bo pričal: Tilen! Tilen se bo sam izdal in izročil orožnikom, kakor hitro bo izvedel, kaj preti Matevžu, česa ga dolže. Zato se je Cilka odločila za težko pot, da Matevža zadrži in zavrne nazaj na Koroško, dokler se ne posreči iztakniti Tilnn, ali mu kako sporočiti, kaj grozi Matevžu.
>Treba je hiteti, Tonček!« podi Cilka hlapčiča
v breg, četudi fant komaj vleče nogi iz snega, ki ga gazita sedaj po celem. — Kdaj je odšel Matevž od doma? Morda okrog štirih, ako je bil v Breznici. Če pa je bil čez dan v službi, bo pa že blizu meje, morda hiti zdaj že od vrha doli v to stran. Samo če ga orožniki niso že na meji prijeli? 0, ne, ne! To ne more biti, saj še ni tako pozno, šele devet je in Matevž ne gre zgodaj čez, malokdaj pred polnočjo, če ne pride podnevi. Pa saj je izrecno rekel, da pride zgodaj proti jutru. — Ali ve, da je meja dobro zastražena in to radi njega, ki ga dolže ubojstva.
Noč se je zjasnila, luna je prisvetila. Toda vreme je južno, topel jug vleče pomalem, da sneg v strmi brežini ječi in poka. Plaz? Da, plazovi so v Golici nevarni, posebno v tile strani, kjer je od vrha doli in od Jekla sem in od Gmajne pod Spodnjo kočo notri do Jesenice goličava. In ravno po tem plazu navadno zdrči Matevž, da je preje v dolini in bolj po varnem. Četudi hodi po celem, vendar mu je ugodneje, ker j j pot za dobro uro krajša ko po kolovozu. Zato se je tudi Cilka pognala v strmino s lilap-čičem, da prehiti orožnike in financarje, ki so šli gotovo okrog Rudnika, in da se ne zgreši z Matevžem, če bi bil ta že čez mejo in se že spustil po tostranski brežini.
~~ Edino najboljši $jy3|nj j^jj |„ pfetffnf M.
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefciinca
orifzner, flmicr
Najnižje cene I Tudi na obroke)
MuMlana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
sanje detinstva! In če je kmet morebiti cel teden delal v gozdu ali na travniku, pa napravi v nedeljo kratek sprehod na svoje polje, kdo mu bo to zameril! Ali da morda vsako leto enkrat greš na daljšo božjo pot, da mimogrede obiščeš kakšne svoje znance, bodi prepričan, da ti tega razvedrila ne bo štel nihče v zlo.
Po takem praznovanju Gospodovih dni vas ne bo bolela glava, srce ne bo ostalo pusto in prazno, duša se bo topila v radosti, ki je vam ne bo mogel nihče odvzeti.	_
Ml si dolžan plačati naročeno blago?
>Trgovski list« piše: »Kljub svarilom bo najdejo še vedno, zlasti po deželi ljudje, ki nasedajo zvijačam inozemskih potnikov. Namesto da bi potnika, ki ponuja od hiše do hiše izgnali, odnosno prijavili varnostnemu organu, se dajo premotiti in podpišejo naročilo. Po odhodu potnika se pri natančnejšem vpogledu naročilnega lista ali pa še pozneje pri sprejemu blaga prepričajo, da so potniku nasedli.
Takšne lahkomiselne ljudi potniki poznajo in jim pošiljajo blago celo brez predhodnega naročila v upanju, da se bo dal naslovnik, bodisi že po lepi zunanjosti zavoja, bodisi po pismu, ki ga je dobil prej ali obenem s paketom premotiti in da pošiljko prevzame. Pri pregledu pošiljke se naravno propriea o prevari, toda redno mora za ne-naročeno in slabo blago plačati vse, kar zahteva inozemska tvrdka. Ali ni tu nobene pomoči?
Primeri takih zlorab niso novi in je že bivše avstrijsko ministrstvo trgovine izdalo dne 6. niaia 1907 glede tega odlok, v katerem pravi: »Ponovno so se čule pritožbe, da kršijo posamezna podjetja predpise § 59 obi lnega reda, ki se tičejo prepovedi iskanja naročil pri privatnih osebah brez predhodnega poziva s pošiljanjem nenaročenega blaga v manjših ali večjih količinah, s čemer povzročajo domačim trgovcem občutno konkurenco, ne da bi bilo to odjemalcem v olajšavo, ampak jim nasprotno to povzroča še nezaželjene neprijetnosti. Pošiljki priložijo navadno račun s prošnjo, da se prevzame blago, da se prepriča o njegovi dobri kakovosti. Če se to ne zgodi, izjavlja pošiljatelj, da je pripravljen prevzeti v gotovem času blago nazaj. Dasi ne vsebuje taka vrsta poslovanja kršitve določil § 59 o. r., bi ee mogel vendar odjemalec na ta način premotiti, da bi prevzel blago, dasi bi njegovim zahtevam ne ugajalo ali bi takega blaga vobče ne rabil. Obrtna oblastva I. stopnje se zato poživljajo, da na primeren način po-uče prizadete kroge, da ne nastanejo z golim prevzemom teh pošiljk nobene obveze glede plačanja, vrnitev ali sporočila o prevzemu ali zavrnitvi blaga. Obveznost ne nastane tudi ne za primer, da pošiljatelj izjavi, da bo smatral, če ne vrne blaga v gotovem roku, da hoče blago obdržati in plačati. Nasprotno je prejemnik dolžan plačali le, če je blago uporabil, prodal ali slično. Radi previdnosti je vsekakor dobro, če se blago noče kupiti, da se o tem obvesti pošiljatelj in da se pozove, da pošlje po blago.«
Nekaj o kaldrmini.
Našim ljudem je bil pred ujedinjenjem pojem kaldrmina nepoznan. Seznanili so se z njim, ko je generalna direkcija carin izdala v letu 1922. odredbo, da se po zakonu o obči carinski tarifi pobira v vsej kraljevini tudi kaldrmina po zakonu bivše kraljevine Srbije z dne 31. decembra 1911.
Kaldrmina je bila po svojem prvotnem značaju nekaka občinska taksa. Pobirala se je od uvoznega blaga v korist onih krajev, v katerih so se nahajale carinarnice, katere so smele kaldrmino porabljati za napravljanje in vzdrževanje tlaka po cestah in ulicah, ki vodijo na carinarnice, za vzdrževanje obale v pristaniščih, v katerih poslujejo carinarnice, in za napravljanje ograje okrog carinarnic.
Zakon o kaldrmini v naši kraljevini ni bil objavljen. Gospodarski krogi so si zaradi tega prizadevali, da se zakon razglasi in ob tej priliki prilagodi izpremenjenim prilikam.
Finančna uprava je uvidela to potrebo in je na podlagi člena 127. finančnega zakona za 1928-1929 izdala o kadrmini novo uredbo, ki je stopila v veljavo dne 16. maja t. 1. Za kaldrminski sklad pobirajo cari-narne gotove odstotke od uvoznega in izvoznega blaga.
Kaldrmina se pobira v zlati valuti. Kaldrmine je oproščeno blago, ki je po carinskem zakonu oproščeno carine in poslovne davščine, dalje tranzitno blago in živina ter orodje dvolastnikov.
Poraba kaldrmine.
Donos kaldrmine se sme porabljati:
1.	Za zgradbo in vzdrževanje ulic in potov neposredno okoli carinarnice ali oddelkov carinarnic.
2.	Za zgradbo in vzdrževanje ulic in potov,
a)	kateri vodijo neposredno na carinarnice,
b)	kateri vodijo iz sosednih občin in ki predstavljajo zvezo s potmi in ulicami na carinarnice.
3.	Za železniške tire do carinskih skladišč.
4.	Za zgradbo, nakup, popravo in za vzdrževanje carinskih poslopij.
O porabi kaldrmine v okviru teh predpisov odločuje minister za finance,
Kakor vsak zakon, ki je sad dogovora posamenzih skupin, tudi ta seveda ni po-polen. Pri upravi kaldrminskih fondov bi morale sodelovati in soodločevati tudi občine. Nadalje ni v skladu z namenom in značajem kaldrmine, da se porablja tudi za zgradbo državnih poslopij, ker bi morala država iz drugih sredstev skrbeti za kritje takih izdatkov. 10 letni sadovi žerja-vovskega centralizma se pač ne dajo odpraviti čez noč. Zakon o kaldrmini, ki ga je izdala sedanja Vukičevičeva vlada, pa je vendar velik korak naprej k ureditvi našega gospodarstva.
Neki mož je prišel v urad ter naznanil, da mu je pes stekel.
»Moj dragi,« pravi uradnik,« pojdite v prvo nadstropje, tam imajo steklino, jaz ■mam le kugo na parkljih in gobcih.«
Narodna enciklopedija SHS.
25. in 25. a zvezek.
S tema dvema zvezkoma konča tretja knjiga s črko R, ki šteje 1016 strani. Zvez-ka obravnavata besede od Radovič Dimitrije, predsednika kasacijskega sodišča v Belgradu 1837 do 1909, do besede Rzav, dveh rok v Bosni in Srbiji. Tudi tu najdeš mo polno snovi iz vseh ved in panog, številno važnih gospodinjskih oseb med Slo-venci, Hrvati in Srbi, mnogo zemljepisnih podatkov naše kraljevine in zgodovinskih dogodkov v seh treh narodov. Častno je za-stopana Slovenija, četudi najmanjši kulturni del naše kraljevine s svojimi nosilci kulture ,kakor so dr. Fran Ramovš, univerzitetni profesor v Ljubljani, glasbenik Janko Ravnik, politik Vladimir Ravnikar, ki-par Alojzij Repič, slavist Milan Rešetar, politik dr. Otokar Ribar, tenorist Josik Kija-vec, zgodovinar Simon Rutar in mnogo drugih.
Precej je tudi zemljepisnih drobtin, v katerih najdemo opise domačih krajev, kakor so: Reka, Radovina, trg Radovljica, Rajhenburg, planine Rakitovec, Razor, Remšnik, Reška planina, mesto Ribnica in vas Ribnica na Pohorju, Rimske toplice in Rogaška Slatina, Ruše in druge. Iz novejše zgodovine je za nas posebno važen opis rapalskega sporazuma z Italijo leta 1919., ki nam je odvzel toliko naše zemlje in naše najzavednejše Slovence. Izredno važnu jc tudi reška resolucija, s katero so Hrvati v letu 1905. zahtevali zase priklopitev Dalmacije in lastno samostojnost. Ta resolucija je tvorila podlago za poznejše delovanje hrvatskih političarjev in preokret v celotni hrvatski politiki.
Posebno zanimiv je tudi opis »Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji«, ki nam poda kratko in pregledno sliko našega cerkvenega ustroja v lavantinski in ljubljanski škofiji. Kdor se pa hoče poučiti o srbski zgodovini, bo prečital dolgi opis »Ratovi srbski? — Srbske vojne in — in rusko-srbske odnošaje, katera dva odstavka nam podasta sliko razvoja srbske kraljevine v zadnjih 50 letih.
Tudi naši kmetovalci dobe v teh dveh zvezkih marsikaj poučnega, kajti tu najdejo odstavke o Rambuje-ovci, ki je bila svo-ječasno vpeljana tudi na Kranjskem, nadalje o gojitvi sladkorne kese (repa šečer-na), potem o romanjskem prašiču, ki tvori baje podlago za prašičje pasme okrog Sre-dozemskega morja, nadalje o ameriški trti Rupestris in o domači trti ranina itd. Mnogo je se drugih odstavkov iz kmetijskih panog, iz katerih črpa lahko tudi kmet sv<f" znanje. — Narodna enciklopedija izhaja v Zagrebu in jo izdaja Bibliografski zavod, Gunduličeva ulica 29 ter stane vsak zvezek 45 Din. Pri naročitvi celotnega dela pa i mo 40 Din.
Učitelj: »Ali mi ve kdo od vas povedati, kaj je to, notranje življenje.«
Mihec: »Da, gospod učitelj. Moja stara mati imajo notranje življenje.« Učitelj: »Kako to misliš?« Mihec: »Trakuljo imajo.«
Meh za smeh.
Ves potan in obložen z raznimi zavoji in zavojčki je prisopihal neki mož na postajo ter se vsedel poleg majhne ženice, ki je mirno sedela v čakalnici. »Tukaj sem,« je dejal. »Ze vem, kaj me boš vprašala: če sem kaj pozabil. Ne, ničesar nisem pozabil danes.«
»Ampak, France...«
»Ne, tudi sadja nisem pozabil, tu ga Imaš. In tu nogavice zate, tudi nisem pozabil. Tu notri je pa punčka za našo Mimico. Vidiš, da nisem pozabil.«
' »Ampak, France, kje ...«
»Ne, nikjer. Vse ti povem. Nič nisem pozabil. Tu imaš blago za mater in knjigo za Mirkota. Tudi fajfe za očeta nisem pozabil.«
»Ampak, France, v kateri trgovini pa si svoj klobuk pozabil?«
Sprejem v škofijsko gimnazijo.
V zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom ljudsko šolo (vsaj štiri-razredno); zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pripominja se, da ne smejo prosilci za v I. gimnazijski razred v smislu šolskih odredb biti mlajši kakor 10 let in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prinesejo prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 28. junija do 10. julija t. 1. Z njimi naj se pridejo predstaviti njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača znaša za dijake iz ljubljanske škofije letno 0000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti vrednim in potrebnim. Vsa druga pojasnila dobe stranke ob priliki priglasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnje razrede ae izjemoma in po možnosti sprejemajo samo dijaki z dobrimi spričevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Cas priglašanja za nadaljnje razrede traja od 28. junija do 15. julija.
Pozor I
položnice dobe v
ŠTEVILKI VSI, KI ŠE KAJ DULOUJKJO NA NAROČNINI ZA 1928.
»Zakaj pa ne poješ več na koru?«
»Veš, ono nedeljo me je manjkalo. Med tednom me je pa nekdo vprašal, kdaj so bile orgle popravljene.«
*
Zavašnik je moral po opravkih v Zagreb. Ko se je pripeljal v Ljubljano, je bilo še dosti časa do zagrebškega vlaka, zato je stopil v mesto. Takoj ko je prišel na cesto, mu je fijakar zavpil na ušesa: »Se boste peljali!« Seveda je Zavašnik odkimal. — Ko je prišel proti večeru v Zagreb in stopil pred kolodvor, je tudi tam zaklical fijakar: »Se boste peljali?« Zavašnik pa se zadere vanj: »Saj sem vam že v Ljubljani rekel da ne, kaj hodite vedno za menoj!«
V šoli. Učitelj: »Planinski jastreb meri z razprostrtimi krili do 12 čevljev. Vidite otroci, ako jaz roki takole raztegnem, merim od konca sredinca desne roke do konca sredinca leve roke samo nekaj nad pet čevljev. Koliko meri torej jastreb z razprostrtimi krili?« Janezek: »Skoraj toliko kot trije učitelji.«
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev tn narobe.
Kovaškega učenca	Čistilnih za žito
sprejme Anton Puš. kovaški mojster. Veliki Gaber, p. Št. Vid pri Stični.	najnovejše vrste, trpežno narejeni, zamenjam za lito. - Ivan Peček, Mala Slevica, p. Velike Lašče, Dolenjsko.
Foto-aparat <;?x<«> za 625 Din. - Helena Trontelj, Vel. Mlačevo S t. 12, p. Grosuplje.	
	Harmonika ikoj.° r; 2500 Din, se proda za 1650 Din. Naslov pove uprava pod št. 5623.
6 panjev čebel obljudenih žuidaršižev, proda J Bizjan, Dobrova 2 prt Ljubljani.	
	Čevljarski pomočnik
	in vajenec
Vajenca letnega, sprejmem. Prednost Ima onS ki ga veseli cerkvena glasba. Josip Furlan, krojaški mojster in organist, Studenec-Ig 29.	ali pozneje k poštenemu mojstru na deželo za finejša dela. Mesto je stalno. Stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. — Naslov v upravi lista pod šifro „Cevljar" št. 5484.
V KANADO
CANADIAN PACIFIC
m-
Med 20. Junijem In 5. avgustom za
POLJSKE DELAVCE — SLUŽKINJE - DRUŽCMC POLJEDELCEV.
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antverpna in
Cherbourga z gtasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Informacije glede voznih cen, vizuma, prtljage, predpisov vseljevanj v Kanado in USA daje
Canadlan Pacific - zastopstvo za Slovenijo ___
'OSI* ZIDAM (V), LJUBLJANA, WILSONOVA (DUNAJSKA) CESTA II. SI.
RalpapolnafSl
ST0EWER
šivalni stroji
xa iiviljc, krojač«
in čevljarje ter za
▼saJc dom. Preden *i nabavite •troj, oglejte si to izrednott pri tvrdki
L Baraga,
Ljubljana šelenburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno {amitvo.
Dobro btago!
Prijazna postrežba!
Nizke cenef
Marifa Rogelf
dobro znano, :*e C ict ob toječa manufakturna trgovti:«
v iifubljani. Sv. Petra cesta 26
vljudno naznanja, da Je preleta za pomladansko in poletno sezijo veliko i.-biro raznovraf ega f) aga, kakor svilo, etamin, bntist, ee/ir, oksfort. Nada! ;e priporočam vjdiko zal gi Sifona, bele, modre In rujnvo koriieniue, Plat ia za rjuhe, jzgotovlienih oblek predpasnikov, krasnih bluz, rokavic iu nogavic, pnvole n drug h v inanufaliturno stroko epa.lajo* th stvari. Imam tudi lepo blago za narodne noite! Ker Je moja zaloga povečana ln ker je moje nafelo Bilo že od nekdaj »cen ione odjemalca z dobriin blagom in pa 7. majhnim dobičkom postreč.«, sem prepr čana, da bode vsakdo pri meni knpll. kdor bo posetll mojo trgovino. Kdcr ie ni moj odjemalce, naj se o vsem prepriča.
Prava pot
v dosego zdravih živcev!
Bolni, utrujeni živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bod-IJi ' '
Vseh bolezni se boste oprostili
le s pristnim Kola Lecithln-om, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta
Je postal za človeStvo izvor dobrote, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jnči kite in ude, dajo mo« in nov življenski pogum. Pristni Kola-Lecitliin dosega čuda, dovaja prave hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in ohrani telo mlado in sveže.
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti V prihodnjih dveh tednih poSljem vsakomur, ki ml piSe
popolnoma zastonj
in frank o malo Škatlico Kola Leoithinu In knjigo zdravnlkazmnogostranskoizkužnjo, ki se je sam moral boriti s to boleznijo. PiStte ml natančen naslov, poSljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.
■rnst Pasternack, Berlin S. O., Milhaelklrckplatz 13, Abt. 317.
Cinhnpi mičba 1"vske puške, brovninge, riUUCri PU5KC samokrese, pištole za stra-Senje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških po-treiiščin ter umetalni ogenj. F. K. KA1SEH, puškar, Ljubljana, ŠelcnburgoTa ulica štor. 6.
Cosulich Line-Trst
Najnov. svetovnozn. ekspre^ne motorne veleladje
Saturnia In Vulcanla
24.000 ton — 21 milj hitrosti na nro
Brzovoznl promet preko Atlantskega oceana ii Trsta v New-York in Južno Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in to£na pv\:*>r U
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmur;e Ljubljana, Miklošičeva cesta št- 13 (Prva cesta desno od kolodvor*
»f
Cešniku
M
Ljubljana - Lingarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp.
Oglejte si zalogo!
Lasostrižnih
Iz najfinejšega angleške-na jekla fino ponlklan Din M. 44, 84. britve Din M, 2", 55. brlrnl aparati Din 18. JI, 48, škarje nin 7, 1«, 34, iennl noil Din >. 8. 2«, Jedilno orodje tn žlico Din 7. 1«. M. manl-litre In Šivalno garniture Din £2, M, 129, milni za kavo ln poper Din 16, 42, 75. Škarje za trte Din 2a, M, aparat za brušenje Din 45, francoski klJuS Din 14, 4«. kladivo Din 12, klešče Din 7, iepna vaga Din 7, vadtčep Din &. ».epne svetilke Din 5. razp Sllja samo v dobri In solidni kvaliteti
veletrgovina It. STEKMECKI. CELJE 1». ' 'Site la\oj no novi ve iki cenik 7. veS 1000 slikami. v kalerom so nahajajo tudi vsi Športni predmeti 7a no.oimt, tenis, hrlbolaztvo i. t. d. Kar ne ugaja se /amenja ali vrne denar. Naročilu čez r.Oi Din su pošiljajo poštnine proslo.
I)o sedaj najcenejša tvrdka v državi! Skladišče: M K I N E L A H K H O I. D
Tovarna L-lnsbii, gramofonov lil harmonik. R LOROER, M X !t I IJ O H ti. 107- A.
Violine od Din 05'—, rofnc harmonike od Din 85'—, tamburice od Din 98'—, gramofoni od Din 345 —. Zahtevajte nai velik! katalog, katerega Vam poiljemo btezplafno.
Uredite, si prebavo, da Vom minejo bolečine!
Bolečine v želodcu. <*-re v i h, trdo telesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v «rlavo. ner voznost, pomanjkanje spanja, zlata žila, slab tek - nastanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim eliksir.iem F IG O L. da Vam minejo bolečine.' FIGOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. KIGOL izdeluje in pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi
II
lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2.
Originalni zabojfek s .1 steklenicami Din 105'—. g; i - steki. Din -45'— 1 steklenica IJiu 40'-. st
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, preti poroštvu i. t. d.
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago iu druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
ZIMA
najboljša in najcenejši, pri
M. Masten
tovarna žime Stražlšče pri Kranju.
Mlado lice
lahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. — Mladcniško svežino je treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las:
I. FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO P0-MADO ZA VARSTVO LICA IN KOŽE, Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zaicdavci in drugi vsako* rstni nedostatki kože.
II.	FELI.ERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, bujne ter pospešuje njih rast
Za poirkua 9 lončka ene aH po 1 lonček od vsake EUa-pomade z omotom in pottoino vred za 38 Din
III.	ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parlimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mla-
deniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: Elsa-lilijino mlečno milo EIsa-rumenjakovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-katranovo (šampon) milo Elsa-milo za britje Poizkusite jih| Nikdar ne boste rabili drugih mili
Za poizkus 5 komad. Klsa-mila z omotom io poitni-no vred 52 Din.
V val.m laitnem inlereau (e, da poiliete denar vnaprej, ker r'»" {at. po povzetju radi poMnih atrolkor 10 Din ve? Naročit, naalovit« iatno: lekarnar
l
EUGEN V. rELLEtt. S RIBICA DONI A Hrvatsko :: Elsairg 16.
J
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon St. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Br,ojay.: Gospobanka.
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo-- vlogcnad Din SOo.ooo.ooo -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila tor	vojne
odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno ln največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Franc Kuloree,
Urednik: Franc Zabret.
Z« Jugoslovansko tiskamo: Karel Ce&