LETO XVI ŠTEVILKA26 (538) VELENJE, 11. JULIJA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350-5561 Obravnava polletnega gospodarjenja P RA V( 3ČASN OC IP R A VI m IA LC IG( ) Ob letošnjem prazniku rudarjev je v »knapovski« stan skočilo 38 mladih rudarjev. Pred tem sopo stari navadi izpili na dušek vrč piva ter obljubili, da bodo ostali zvesti rudarskemu poklicu. Letošnje slavje ob prazniku rudarjev in delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je bilo še posebej slovesno, saj so ga združili tudi s praznovanjem 30-letnice, ko so v velenjskem rudniku ustanovili prvi delavski svet. Seja odborov SOB Nizka stopnja rasti Čas letnega dopusta je v polnem teku, vendar nas to ne more in ne sme opravičevati, da se ne bi z vso resnostjo lotili obravnave, kako smo gospodarili v prvih šestih mesecih letos. To še zlasti toliko bolj, ker podatki kažejo za prve štiri mesece, da ne izpolnjujemo načrtovanih nalog. Odstopanje od začrtanih ciljev in zaostren gospodarski položaj sta terjala dodatne ukrepe zveznega izvršnega sveta — devalvacijo dinarja in maksimiranje cen. Tako je pred vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela naloga, da ob temeljiti obravnavi poletnega gospodarjenja ocenimo dosedanje in pričakovane učinke novih stabilizacijskih ukrepov, zlasti v naslednjih mesecih in sprejmejo v zvezi s tem tudi ustrezne ukrepe. Enako odgovorno je treba obravnavati tudi družbenoekonomski in družbenopolitični položaj delavcev ter reševanje celovitega gos- 107 novih članov ZK V počastitev dneva samoupra-vljalcev 27. junija je bila v domu kulture v Velenju slovesnost, med katero so sprejeli v zvezo komunistov 107 novih članov iz 42 osnovnih organizacij. Na slovesen sprejem so povabili ludi vse tiste člane, ki so vstopili v zvezo komunistov v obdobju od leta 1945 do 1949, torej pred več kot tridesetimi leti. V znak priznanja in hvaležnosti za dolgoletno pripadnost in zvestobo zvezi komunistov so jim poklonili knjižno darilo. Novo sprejete komuniste in starejše komuniste sta pozdravila v imenu komiteja sekretar Janez Mi-klavčič, v imenu občinske konference ZK pa njen predsednik Alojz Kikec, ki je imel ob tej priložnosti tudi daljši govor. Obenem so ob tem slovesnem trenutku podelili tudi državna odlikovanja trinajstim aktivistom zveze komunistov, ki so prejeli ta priznanja na predlog komiteja občinske konference zveze komunistov. Red republike z bronastim vencem je dobil Alojz Kurman- podarskega položaja tako v lastni temeljni organizaciji združenega dela kot v občini, republiki, državi. Vsakdo se mora zavedati, da pri tem ne gre za kratkoročno nalogo, ampak za dolgoročen proces, ki bo utrdil naše delo na vseh področjih. Zato si moramo vsi prizadevati, posebno pa osnovne organizacije sindikata, ki so skupaj s komunisti, koordinacijskimi odbori za stabilizacijo, organi samoupravljanja, delegati za interesne skupnosti in poslovodnimi organi nosilke aktivnosti obravnave polletnih gospodarskih rezultatov v posameznih tozdih, da kar najbolj kvalitetno in odgovorno, predvsem pa pravočasno, kajti zamujen čas imam lahko za marsikatero sredino usodne posledice, opravimo to nalogo V naši občini so imenovali tudi aktiv spremljevalčev obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja. Vsak član aktiva je zadolžen za šek, red zaslug za narod s srebrnimi žarki Miran Topolovec, red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa so prejeli: Konrad Gorenšek, Drago Blagus, Vida Klemenčič, posamezno temeljno organizacijo, kjer mora poskrbeti za pravočasno obravnavo polletnih poslovnih poročil, seznaniti delavce z zaostrenim gospodarskim položajem, za novimi ukrepi zveznega izvršnega sveta in njihovimi vplivi. Določen je tudi rokovnik, da bi lahko delavci pravočasno in poglobljeno razpravljali ter odločali o gospodarjenju v prvem polletju letos. V teh dneh so morali poslovodni organi organizacij združenega dela pripraviti poročila o rezultatih gospodarjenja ob polletnem obračunu letošnjega leta. Do 15. julija bi morale biti razširjene seje osnovnih organizacij sindikatov. Na njih morajo člani oceniti in po potrebi tudi dopolniti poročilo o gospodarjenju ter ga pripraviti za obravnavo na zborih delavcev. Ti naj bi bili opravljeni do 25. julija. Na teh zborih je treba delavce seznaniti tudi z uresničevanjem dosedanjih stabilizacij- Majda Lesničar-Petrič, Štefica Martinšek, Franc Novak, Milan Omladič, Berto Felicijan, Marija Žužek, Milena Pivko in Spomenka Radovanovič. skih programov v lastni temeljni organizaciji, z ukrepi zveznega izvršnega sveta in s predvidevanji gospodarjenja do konca leta. V zvezi s tem je treba tudi predvideti ukrepe znotraj tozdov, ki bodo zagotovili uspešnost poslovanja do konca leta, po potrebi pa sprejeti tudi rebalans plana za letos. Do konca meseca morajo nato delavski sveti ugotoviti periodični račun in ga predložiti službi družbenega knjigovodstva, do 5. avgusta pa morajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikatov poslati občinskemu svetu zveze sindikatov kratko poročilo o izvedbi zborov delavcev, sprejetih stališčih, ukrepih, bistvenih pripombah delavcev, ki zadevajo vpcašanja temeljne organizacije, pa tudi širšo problematiko. V vseh tistih organizacijah združenega dela, kjer imajo kolektivne dopuste morajo strokovne službe v tem času pripraviti vse potrebno, da bodo delavci takoj po vrnitvi nazaj na delo opravili to pomembno nalogo Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da lahko dosežemo, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja boljše rezultate samo takrat, če bodo vsi delavci dobro seznanjeni z nastalim položajem. Le tako bodo lahko razumeli potrebne ukrepe in jih zavestno ter odgovorno izvajali v sredinah, kjer delajo in živijo,__ Priznanja ob vlaku bratstva in enotnosti Ob letošnjem prihodu vlaka bratstva in enotnosti v Slovenijo so prvič podelili tudi plakete, listine in zahvale za poseben prispevek pri organiziranju in razvijanju manifestacij vlaka in pri povezovanju in sodelovanju narodov in narodnosti SR Srbije in SR Slovenije. Plakete so iz velenjske občine prejeli občinska konferenca SZDL, Franjo Korun, Jože Veber in Nestl Zgank, listine Milan Stimac, krajevna skupnost Šmartno ob Paki in šaleška folklorna skupina Kole-da, zahvale pa Pavla Jurjevec, Rudarski šolski center-tozd Pedagoška dejavnost, sozda Rek in Gorenje, delovna organizacija Veplast, mladinski pevski zbor osnovne šole Anton Aškerc, rudarska godba, in Informativni center Velenje. Za'to priložnost so pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvajali člani velenjskega amaterskega gledališča in moški pevski zbor Kajuh Velenje. » Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Velenje so delegati največ pozornosti namenili gospodarjenju organizacij združenega dela v občini v prvih štirih mesecih letos. Ocena kaže in opozarja na izredno resnost položaja združenega dela, saj je v tem obdobju doseglo zelo nizko stopnjo gospodarske rasti, ki kaže na stagnacijo gospodarstva. Ustvarili smo premalo dohodka, neustrezna je tudi njegova delitev, še vedno namenjamo premajhno skrb posodabljanju tehnologije, selekciji programov in širimo slabo akumulativno proizvodnjo. Primerjava doseženih rezultatov z reultati v celjski regiji in republiki pove, da občina Velenje zaostaja za nekaterimi dosežki. Zlasti to velja za nizko rast celotnega prihodka. Pri delitvi dohodka so organizacije združenega dela namenile zelo malo sredstev za pospešeno amortizacijo. Le malo sredstev čistega dohodka je bilo razporejenih za razširitev in izboljšanje mateialne osnove dela. Zelo pereče je stanje tudi glede na izgubah, saj odpade na občino v prvih treh mesecih letos nad 80 odstotkov vseh izgub celjske regije. Posledica takšnega stanja je tudi poslabšanje ekonomičnosti gospodarjenja in rentabilnosti, ki sta pod regijsko in republiško ravnijo. Ob tem pa v občini Velenje beležimo najvišji porast osebnih dohodkov na zaposlenega. Zaradi takšnega stanja gospodarstva so delegatti sprejeli več predlogov izvršnega sveta. Tako morajo vse organizacije združenega dela takoj proučiti stanja in pri tem upoštevati tudi vpliv ukrepov zveznega izvršnega sveta na gospodarjenje v tem trenutku in do konca leta. V tistih organizacijah, ki so v prvih treh mesecih poslovale z izgubo, morajo izdelati celovito oceno vzrokov izgub in sprejeti ustrezne ukrepe, za njihovo odpravo. Še bolj si je treba prizadevati na opuščanju nedonosnih proizvodnih programov. V energetiki je treba pristojnim republiškim organom predstaviti celovitost problemov glede cen prmoga in energije ter neuresničenih dohodkovnih odnosov, ki povzročajo izgubo ter zahtevati, da se pri investicijskem načrtovanju upoštevajo celovite potrebe na področju izgradnje družbenega standarda zaposlenih v energetiki. Potrebno je tudi dobro gospodarjenje s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti ter ob polletnih obračunih posvetiti več pozornosti gibanju vseh vrst porabe. Glede uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodkka v tem letu pa bo izvršni svet med drugim za kršitelja zahteval uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva. Na zadnji seji so vsi trije zbori med drugim razpravljali tudi o predlogu za zagotovitev virov financiranja za dokončanje šaleške magistrale, ki ga je na skupščini podal predstavnik samoupravne stavbne zemljiške skupnosti. Po njegovem mnenju bi potrebovali za dokončanje prve etape šaleške magistrale v dolžini 5,9 km — za dela na cesti ter za regulacijo potokov ob njej še 36,5 milijonov dinarjev. To.točko pa so umaknili z dnevnega reda, saj je bil prdlog /a delegate nerazumljiv. Postali so komunisti Seja komiteja Poročilo dopolniti Člani komiteja občinske konference ZK Velenje so na zadnji seji precejšen del razprave namenili obravnavi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja naše občine, na podlagi katerega naj bi izoblikovali podrobno oceno o nepravilnosti v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Člani komiteja so menili, da poročilo še ne daje odgovorov na vsa zastavljena vprašanja, s tem pa tudi še ne omogoča sprejetja dokončne ocene nepravilnosti na tem področju. Zato bo družbeni pravobranilec oceno dopolnil do 20. julija. Po ponovni obravnavi na seji komiteja bodo pripravili poročilo za sejo občinske konference, ki bo temeljito ocenila razmere v stanovanjskem jn komunalnem gospodarstvu. Člani komiteja so menili, da mora poročilo dosledno odgovoriti na vrsto vprašanj: kakšne so bile okoliščine, ki so omogočale nepravilnosti, aliješlo za kršitve zakonitosti in nesamo-upravnoobnašanje, aliso danes še takšni pogoji, ki omogočajo odtujenost odločanja, kdo je sprejemal lakšne odločitve in kdo je nanje vplival, ali gre v posameznih primerih za osebno okori- ščanje. kakšna vsota denarja je bila neupravičeno oziroma nenamensko uporabljena. Ugotoviti je treba tudi. kaj so medtem že storili za izboljšanje stanja v posameznih že ugotovljenih primerih nepravilnosti. V zvezi z nadaljnimi pripravami na bližnjo sejo konference o stanovanjsko komunalnem gospodarstvu bodo komunisti v naslednjih dneh opravili še vrsto pogovorov s predstavniki organizacij združenega dela, interesnih skupnosti komunalnega in stanovanjskega področja in izvajalci del. Med temi pogovori naj bi ugotovili, kako imajo .urejena stanovanjska vprašanja v posameznih organizacijah združenega dela. kako vplivajo na stanovanjsko graditev v občini, kakšen je vpliv delavcev v njihovih sredinah na urejanje stanovanjskih vprašanj, kako temeljne organizacije združenega dela vplivajo na delitev stanovanj in prednostnih seznamov in kakšne so aktivnosti . pri sprejemanju srednjeročnih načrtov v stanovanjski graditvi. Nadalje naj bi med temi pogovori. v katere bodo pritegnili tudi predstavnike izvršnega sveta in zavoda za urbanizem, še ugotovili kakšno je stanje pri izdelavi srednjeročne prostorske in urbanistične dokumentacije, kako so srednjeročni programi interesnih skupnosti usklajeni med seboj in z zmožnostmi združenega dela, kako poteka uresničevanje načrta za letos, kakšne so napovedi oziroma predvidevanja za naslednje leto. V pogovoru z izvajalci pa naj bi zvedeli, kako izpolnjujejo obveznosti in kje so vzroki za za«, ostanje v stanovanjski graditvi. V skladu z nadaljnjim uresničevanjem nalog so člani komiteja na zadnji seji zadolžili izvršni svet skupščine občine, da še v tem mesecu pripravi oceno delovanja upravnih organov, njihovo organiziranost, kadrovsko zasedenost, strokovno zasedenost, posebej pa oceni še delo inšpekcijskih služb in svoje delo ter delovanje občinskega sistema. Posebna skupina bo proučila učinkovitost organov družbenega nadzora in kontrole vključujoč kontrolo v organizacijah združenega dela. V mesecu avgustu bodo ocenili delo delegatskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij do srede septembra pa mora izvršni svet pripraviti oceno dela poslovodnih organov. Slovesen sprejem O vzgoji in izobraževanju Sprejete smernice za nadaljnji razvoj Delovnim invalidom več pozornosti Zadnje dni preteklega meseca so se na problemski konferenci pri predsedstvu občinske konference SZDL za vzgojo in izobraževanje sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in začrtali smernice nadaljnjega razvoja otroškega varstva, osnovnega šolstva, glasbene šole, delavske univerze, in spregovorili o usmerjenem izobraževanju v naši občini. V uvodnih besedah Dušana Dolinarja, predsednika sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL je bilo poudarjeno, da moramo pri sprejemanju smernic dosledno vztrajati na stališču, da nadaljnji razvoj take dolgoročne družbene dejavnosti, kot je vzgoja in izobraževanje lahko načrtujemo samo v okviru nadaljnjega razvoja vseh oblik ter panog združenega dela v naši občini. Pri tem pa nas morajo voditi in usmerjati zastavljeni ter sprejeti cilji gospodarske stabilizacije naše ožje, pa tudi širše družbene skupnosti. ,,Pri analizi obstoječega stanja na tem področju smo ugotovili, da so bili tudi na tem področju našega dela doseženi veliki uspehi ter postavljeni temelji za nadaljnji razvoj te dejavnosti pod pogojem, da bodo potrebe in materialne možnosti uporabnikov naraščale v načrtovanih okvirih. Tega pogoja pa nismo uspeli zagotoviti. Hiter razvoj občine Velenje in ekstenzivno zaposlovanje, ki ne prinaša pričakovanega dohodka in s tem tudi ne potrebnih sredstev za zagotovitev razvoja vseh družbenih dejavnosti, nam povzroča težave pri zadovoljevanju normalnih potreb našega delavca, kadar se ta pojavi kot uporabnik storitev otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture." Na konferenci so delegati med drugim dejali, da se bodo negativne posledice prekomernega zaposlovanja odražale na področju, o-troškega varstva in osnovnega šolstva vsaj še nadaljnjih 15 let, saj nam primanjkuje prostora za izvajanje obeh dejavnosti. Bodoče in obstoječe generacije otrok pa bodo narekovale širjenje le teh. V naši občini na tem področju daleč zaostajamo za republiškim povprečjem. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja načrtujemo, •da bomo sprejeli v organizirano družbeno varstvo le 40 odstotkov otrok, kar je glede na povprečje zaposlenih žena še vedno premalo, republiški povpreček pa je že sedaj 45 otrok. Tudi na področju osnovnega šolstva se srečujemo z neštetimi težavami. Število otrok, ki bodo v naslednjih petih letih šli skozi osnovno šolo, je že sedaj tolikšno, da bo ob mkoncu srednjeročnega obdobja nujno, potrebna šesta osnovna šola, pa četudi se v teh petih letih ne bi preselil v našo občino noben šoloobvezni otrok. Potreba pa bo še večja, če bomo načrtovali nadaljnje širjenje celodnevne osnovne šole. Razen osnovne šole Veljka Vlahoviča in osnovne šole XIV. divizije, bodo v šolskem letu 1980/81 vse šole v naši občini delovale v dveh izmenah. V celodnevno osnovno šolo, je zajetih 23 odstotkov učencev, republiško povprečje pa znaša 9,2 odstotka. Ta odstotek prekoračujemo na račun povečane diferenci-jacije pogojev in rezultatov vzgojno izobraževalnega dela. Se vedno peša povezovanje osnovnih šol z organizacijami združenega dela v naši občini, oziroma tistimi, ki ima*jo nad šolami pokroviteljstvo. V prihodnje je treba izenačiti pogoje šolanja vseh naših učencev, vzgojno izobraževalni zavodi Velenje pa morajo izdelati analizo dosedanjega uvajanja celodnevnega osnovnega šolstva in dati na podlagi le te strokovno analizo za uvajanje celodnevnega šolstva naše občine v prihodnje. Poleg analize organizacijskih oblik dela moramo poglobiti tudi analizo vsebin in dela osnovnih šol, ki naj bi dala smernice za nadaljnje delo pri poglobitvi delovne vzgoje, pri utrjevanju in krepitvi marksistične idejnosti vzgoje in izobraževanja, pri intenzivnejšemu podružabljanju dela osnovne šole. V naši občini ugotavljamo iz leta v leto velik interes po glasbenem izobraževanju, ki ga razvijamo in načrtujemo v okviru dopolnilnega programa vzgojno izobraževalne dejavnosti. Zal pa mora zaradi pomanjkanja prostora pri vpisanju kandidatov šola opraviti selekcijo po sposobnostih in odkloniti vsako leto vsaj 10 odstotkov prijavljenih otrok. V prihodnjem bomo morali najti tudi za to ustrezno rešitev. Posebno mesto bomo morali v bodoče v sistemu izobraževanja nameniti tudi delavski univerzi, ki opravlja pretežni del dopolnilnega strokovnega in družbenega izobraževanja v naši občini. Na problemski konferenci so spregovorili še o usmerjenem izobraževanju in menili, da mora biti združeno delo bolj pripravljeno, do jesenske problemske konference, saj daje zakon na tem področju občanom-in delovnim ljudem v temeljnih samoupravnih organizacijah ter skupnostih pravico in odgovornost, da svobodno ter enakopravno načrtujejo, organizirajo in izvajajo usmerjeno izobraževanje kot sestavino celotnega družbenega razvoja. Naloge organizacij združenega dela so pri uresniče- vanju usmerjenega izobraževanja zelo velike in so predvsem naslednje: vsestransko preverjanje načrtovanja kadrov, vključevanje v odnos svobodne menjave dela, preko posebnih izobraževalnih skupnosti in sodelovanje pri izdelavi vzgojno izobraževalnih programov, treba pa bo dopolniti nekatere samoupravne akte o pravicah in dolžnostih delavcev do izobraževanja ob delu ali iz dela ter zagotoviti pogoje za izvajanje proizvodnje dela in delovne prakse. Vzgojno izobraževalne organizacije pa so dolžne zagotoviti kadrovske ter prostorske pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja. Na podlagi potreb našega združenega dela in na podlagi interesov mlade generacije bi bile za našo občino ustrezne naslednje usmeritve: rudarska, kovinarsko predelovalna, elektrotehniška, računalniška, družboslovna, v teku. pa je tudi analiza možnosti za ustanovitev dislociranega oddelka srednje glasbene šole. Delegati so menili, da mora biti mreža osnovnega šolstva dokončno usklajena in sprejeta do jeseni letošnjega leta, saj sta vzgoja in izobraževanje otrok, mladine in delovnih ljudi eden od temeljnih pogojev našega nadaljnega razvoja pri približevanju zastavljenim ciljem. V smeri razvoja našega gospodarstva pa moramo uskladiti tudi štipendijsko politiko. Razprava, v katero se je vključilo mnogo delegatov, je bila zelo plodna. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se je problemske konference o vzgoji in izobraževanju udeležilo kar 90 odstotkov vseh povabljenih predstavnikov. Osnutek stališč, dopolnjen z nekaterimi predlogi iz razprave, bo obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL in predsedstvo sindikata na eni izmed prvih sej. Ostale so njegove slike na velenjskem gradu Nepričakovano je v Dolenji vasi na Notranjskem umrl slikar Lojze Perko, ki ga v Velenju poznamo iz njegove razstave pred petimi leti. Slike s te razstave so ostale v stalni galeriji na velenjskem gradu in so danes predmet ogleda številnih obiskovalcev ter ljubiteljev Perkove umetnosti. Lojze Perko je bil umetnik in posebnež. Rodil se je pred 71. leti v Starem trgu pri Ložu. Kot pravi sin borne notranjske zemlje je ostal s čopičem v roki zvest naravi, ljudem, ki so ga obdajali. Živel je sam zase v preurejeni mežnariji pri Sv. Lovrencu ob bregovih Cerkniškega jezera. Kot: pravi „deseti brat" je potoval po deželi s slikarskim stojalom in paleto ter slikal gladino Cerkniškega jezera, Bloško planoto, polja zorečega žita, preproste kmečke ljudi pri delu in počitku, v veselju in žalosti, pri spravljanju sena in krompirja ter vozarje v težki notranjski zimi. Naredil je na tisoče portretov, zlasti mater in. otrok in še in še bi jih naredil, če ga ne bi v tej njegovi simbiozi z naravo podrl človeški nestvor — avtomobil. Perkovo slikanje je preprosto in vsakemu razumljivo. Prav zato mu kritika prav posebej nikoli ni bila naklonjena, sam pa se tudi nikamor ni prerival. Ostal je zvest svojemu načinu podajanja, poetičnemu realizmu, s katerim je plemeni-til podobe z značilno ,,perkovo barvitostjo". Prijatelji so ga pripravili do tega, da je nekajkrat razstavljal v manjših galerijah po Sloveniji, kjer se je zbralo toliko obiskovalcev, kot na nobeni drugi razstavi. VflMi »Imamo srečo, da stanujemo v šestem nadstropju rr Lojze Perko Dosledno je odklanjal vse ponudbe iz inozemstva, kjer tudi nikoli ni razstavljal. Nam Velenjčanom je naslikal čudovito podobo mesta z gradom, ki je bila podarjena romunskemu predsedniku Cea-usescu ob njegovem obisku v Velenju, Zimsko podobo Velenja je naslikal leta 1976 in danes kroži na ladji ,.Velenje" okoli sveta. V domu SLO pa visi njegov portret komandanta partizanskih odredov Slovenije Franca Leskovška-Luke. Po čudnem naključju je Perko umrl 19. junija 1980, točno na dan, ko smo v Velenju obhajali 20-letnico smrti našega kiparja Ivana Napotnika, ki ga je tudi Perko visoko cenil. Na velenjskem gradu je razstavljen velik ciklus Perkovih slik, ki bodo še dolgo privabljale šte-" vilne obiskovalce. Marjan Marinšek Stnovanjski objekti na Foitovi so bili zgrajeni leta 1970 (štev. 2 in 4i ter 1971 (štev. 6, 8, in 10). Takrat so bila vgrajena dvigala tipa Rade Končar, ki so glede na takrat veljavne varnostne predpise izpolnjevala vse pogoje. Ni namen tega dogovora spuščati se v način vzdrževanja dvigal v preteklih letih. Zaradi varnosti stanovalcev pri uporabi dvigal smo v lanskem letu izvršili podroben in načrten pregled vseh objektov, ki imajo dvigala. Podatki o pregledih so nam bili smerokaz za načrtovanje in akcijo. Kajti pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili, je bilo mogoče odpraviti le z načrtnim delom. V ta sklop pa sodi vsekakor določitev vrstnega reda pri sanaciji glede na težavnost okvar, izbor izvajalca za remont, in skrb za pridobitev atestov. Precejšen in odločujoč dejavnik pa je bil predvsem, kako zagotoviti potrebna denarna sredstva. Kpopravilu dvigal v stanovanjskih hišah Foitove 2 do> 10 smo praktično pristopili že lani, ko smo plačali rezervne dele, za katere je rok dobave daljši (več kakor pol leta). Delo smo zaupali strokovno usposobljeni delovni organizaciji. Nismo se hoteli vmešavati v način njihove notranje organizacije dela, razen do trenutka, ko smo iskali možnosti, da se remont opravi najprej na enem in potem na drugem dvigalu. To pa ni bilo izvedljivo, ker je v konkretnem primeru za obe dvigali skupen jašek brez izdelanega prekata. Med popravilom enega dvigala bi prišlo lahko do poškodb stanovalcev v drugem dvigalu, če bi bil le-ta v obratovanju. Obremeniti samo eno dvigalo bi pomenilo glede na istrošenost p«velik rizik za tistega, ki bi prevzel odgovornost za morebitno obratovanje enega dvigala. Vzporedno pa bi se čas remonta še povečeval. V naši občini je več kot sedem odstotkov vseh zaposlenih invalidov — to je kar 1444 delavcev. Kako zajeziti naraščanje invalidnosti? V zadnjem času je bilo precej napisanega v javnih občilih o nekaterih problemih, predvsem materialnega pomena, ki jih imajo invalidi v Elektro energetskem kombinatu Velenje. To je nedvomno spodbudilo, da namenimo delovnim invalidom v občini Velenje in v posameznih organizacijah združenega dela nekaj več pozornosti, kot v preteklosti. Občinski sindikalni svet in občinska skupnost socialnega varstva Velenje sta pred nedavnim organizirala s predstavniki OZD pogovor o problematiki invalidov v naši občini. Povedano je bilo, da število invalidov, kljub uvajanju sodobnejše tehnologije in modernizacije proizvodnih procesov, še nadalje narašča. V OZD še vedno nimajo organiziranih ustreznih služb ali zadolženih vsaj posameznikov, ki bi skrbeli za ustrezno zaposlovanje delovnih invalidov, marsikje nihče ne spremlja pogoje dela in probleme, ki jih ima invalid pri delu, pri novih investicijah se premalo ali celo nič ne upoštevajo zahteve, da se predvidijo tudi takšna dela in opravila, ki jih bodo lahko opravljali invalidi, še vedno ni ustreznega sodelovanja z invalidskimi komisijami ter medicino dela. ki bi morala bolj spoznati delovne procese v OZD, medicinska rehabilitacija je, kot podaljšek zdravljenja vse prevečkrat le delovna rehabilitacija, ki dostikrat ne daje željenih zdravstvenih učinkov, delovni invalidi še vedno delajo več kot 42 ur na teden, prepočasi se uveljavljajo invalidske delavnice injeza njih nekoliko premalo razumevanja, vse premalo je sistematičnega izobraževanja in prekvalifikacij invalidov, ipd. Izpostavljenih je bilo še vrsto drugih vprašanj ki jih bomo morali v bodoče uspešnejše razreševati. Na podlagi vseh teh odprtih vprašanj je bila na tem posvetu s predstavniki OZD in kasneje še na komisiji za zdravstveno varstvo in socialno politiko pri OS ZSS Velenje dogovorjena nadaljnja usmeritev, ki izhaja predvsem iz tega, da morajo v stenerni OZD preveriti, kako so opredelili razreševanje problemov invalidov v planu za obdobje 1981/85 (možnost zaposlovanja invalidov, odprava del in opravil, ki pogojujejo invalidnost, možnosti izobraževanja in prekvalifikacij invalidov ...). Ponovno je bila dana pobuda, da v sleherni OZD imenujejo delavski sveti, odbor za varstvo pri delu in za varstvo delovnih invalidov, kadrovsko socialne službe je potrebno organizirati ' tako, da bodo sposobne opravljati naloge s tega področja; več je treba nameniti pozornosti humanizaciji dela in delovne procese bolj dosledno prilagajati psiho-fizičnim lastnostim delavcev oziroma bolj bi morali upoštevati sposobnosti delavca za opravljanje posameznih del in opravil. Da bi lahko hitreje in učinkoviteje razreševali vse te težave, bi se morali tudi invalidi organizirati v OZD v ustrezne..aktive, da bi lahko tako tudi sami prispevati svoj delež k razreševanju vseh vprašanj, kijih tarejo. Gotovo bi v bodoče lahko delno zajezili stalno naraščanje števila delovnih invalidov, saj želimo, da je čimveč delavcev v združenem delu zdravih in sposobnih za delo. To pa nf bo mogoče le z besedami in prizadevanji posameznikov, temveč bo potrebna močna akcija v sleherni organizaciji združenega dela. kot tudi na občinskem ravni, če bomo želeli doseči bistveno boljše rezultate na tem področju. Ob tem pa je potrebno odkrito povedati tudi to, da vsak delavec, ne glede kje in kdaj dela in ne glede na to, če je delovni invalid, mora s polno odgovornostjo in delavsko zavestno opravljati dela in opravila, za katera je sposoben po mnenju in strokovnih dokazih ustreznih invalidskih komisij. Vsi, pa čeprav z zmanjšanimi delovnimi zmožnostmi, smo dolžni dobro delati, uspešno gospodariti z družbenimi sredstvi in tako prispevati svoj delež k skupni družbenimi prizadevanji za boljše gospodarjenje, večjo delovno produktivnost in stabilizacijo našega gospodarstva. J. Kandolf Delegatska vprašanja in odgovori Do sedaj so puščena v pogon dvigala na Foitovi 2, 4, 6. Dela na Foitovi 8 so se začela 1. junija 1980 in bodo vključno z atesti dokončana te dni torej ne ,,celih šestdeset dni" Vemo in razumemo, da je tovarišici Glušičevi težko dva dni oziroma veČCrat na dan prehoditi 98 stopnic, toda še vedno je bolj še to, kakor pa, da bi prišlo do nesrečnega slučaja. Prepričani smo, da je bilo težje v Šaleški 2 a, b, c, in d, ko so bila dvigala izključena iz obratovanja čez noč. Tudi tistim stanovalcem, ki stanujejo v četrtih nadstropjih in objektih brez dvigal ni lahko, kajti tudi ti ,.premerijo" 72 stopnic v eno smer vsak dan, po večkrat na dan in vse dotlej, dokler ne bodo imeli sreče, da se presele v pritličje ali v objekt z-dvigalom. Z domofoni pa takole: glede na ugotovljene pomanjkljivosti so bili domofoni ' že popravljeni na Foitovi 2, 4 in 10. V Foitovi 6 in 8 pa je popravilo že naročeno, s tem, da bo popravilo v številko 8 najtežje, ker izvajalec ne more ugotoviti, kje je napaka. To pa bo mogoče na v naprej dogovorjeni dan, ko bodo vsi stanovalci doma. Opravičujemo se zaradi morebitne izjave delavca FRade Končarja o roku dokončanja remonta. Ti serviserji delajo od 7. do 18. ure in verjamefno, da je kdo izmed njih na stalna vprašanja odgovoril brez premisleka. Takšne informacije pa stanovalec lahko oziroma mora dobiti v hišnem svetu ali DOM Velenje. Zahvaljujemo se tovarišici Glušičevi za postavljena vprašanja, želimo pa tudi, da bi ob reševanju vse problematike v hiši sodelovala v delu hišnega sveta, kajti marsikatera težava bo s tem odpadla. DOM Velenje Vprašanje: Zakaj se neupravičeno odlaga izgradnja kolektorja in čistilne naprave, čeprav se za to. zbirajo sredstva namensko že 10 let. Odgovor: Kolektor Šaleške doline je zgrajen skozi Velenje do Pe--sjega. Pravkar pa je bil tudi končan odsek od J 30 do J 52 (Od začetka ESO do Gostilne Mraz). Ostali odseki so tehnično zelo zahtevni, zato je potrebno dalj časa za zbiranje soglasij in usklajevanje med različnimi interesi. V mesecu juniju je bila podpisana pogodba med zavodom za urbanizem Velenje in OVS Celje, da bo zavod za urbanizem za te odseke pridobil vso potrebno tehnično dokumentacijo in soglasja. Odsek skozi Pesje. kakor tudi odsek mimo TEŠ, poteka po rušnem področjuč REK. kjer bodo nastopali poseki od 65 do 100 cm. kar predstavlja za kanalizacijo precejšen problem. Odsek od gasilskega doma v Šoštanju do čistilne naprave pa poteka skozi mesto po isti trasi kot predviden vodovod Ljubija — Šoštanj, zato bo treba graditi ob njem. Trenutno se pripravlja dokumentacija samo za ta odsek in računamo, da ga bodo lahko začeli graditi približno čez mesec dni. za več pa letos ne bo sredstev. Čistilna naprava Šaleške doline je imela že več predlogov glede lokacije, kakor glede velikosti oziroma zmogljivosti. Po daljšem usklajevanju je obveljala lokacija v Penku. Vendar se s to lokacijo ne strinja krajevna skupnost Šoštanj. zato se izdelujejo še dodatne variante, ki pa so med drugim hidrološko neugodne. Čimprej bo treba razpisati lokacijsko razpravo in se dokončno odločiti za lokacijo, da bi lahko dokončali projekte. Za čistilno napravo ima inženiring NIVO Čelje. Odgovor pripravil Zavod za urbanizem Velenje. »NAS CAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p. o. Velenje. Foitova 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965:do 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor - in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Jože Krainc. Janez Ple-snik. Boris Zakošek. Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (< S-likovanje). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10. poštni predal 89, telefoni (063) 850-087.850-316. 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje 52800- 603- 38482. Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421- 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Številka 26 (538) - 11. julija 1980 i\=3 Dejavnost občinske konference ZKS Velenje Uresničevanje politike gospodarske ustalitve V sleherni samoupravni sredini bo treba čimprej oceniti trenutne razmere in sprejeti konkretne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja in za okrepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Gre za to, da se dogovori, katere naloge je treba uresničiti, da bodo stabilizacijski cilji v Šaleški dolini tudi uresničeni, je biio poudarjeno na zadnji seji občinske konference ZKS Velenje. Gotovo je, da bodo ustali-tvena prizadevanja uspela, če bodo delavci akcijo za ekonomsko stabilizacijo sprejeli za svojo. Ugotavljati pa je mogoče, da delavci — vsaj za zdaj — še nislo bili v zadostni meri vključeni v aktivnosti za premagovanje težav. Delavce je treba kar najbolj podrobno seznaniti s položajem njihove samoupravne sredine, in to na vseh ravneh, ter zagotoviti, da bo sleherni delavec vedel, kaj mora storiti. Tudi o vplivu zadnjih ukrepov zveznega izvršnega sveta za gospodar-rsko ustalitev morajo biti seznanjeni vsi. Sicer pa bo treba nameniti posebno pozornost razreševanju svojskih vprašanj oziroma težav posameznih sredin in zagotoviti, da bodo sprejete konkretne naloge tudi uresničene. To v preteklosti, žal, ni bilo slučaj. Občinska konferenca ZKS Velenje je na zadnji seji, ko je obravnavala naloge komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v Šaleški dolini opozorila, da so bila v vseh dokumentih, sprejetih v zadnjem času, nakazana pota in načini za razrešitev težav, s katerimi se soočamo. Posebej še programska usmeritev, sprejeta na nedavni programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje, predstavlja osnovo za prihodnjo aktivnost zveze komunistov in članov v vseh sredinah. Iz ocene ki je bila predložena delegatom občinske konference ZKS Velenje na zadnji seji povzemamo, da je naloge komunistov in organizacij ZK v Šaleški dolini pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v letošnjem letu opredelilil komite OK ZK na seji 18. januarja, že pred tem pa je občinska konferenca ZKS Velenje v preteklem letu spoti obravnavala najbolj pereča vprašanja gospodarjenja in se opredelila do vseh najaktualnejših idejnopolitičnih vprašanj gospodarskega razvoja. Z dosedanjimi stabilizacijskimi prizadevanji in rezultati v občini Velenje, kot ugotavlja ocena, ne morejo biti zadovoljni. Bitka za uveljavitev politike ekonomske ustalitve še zmeraj ni dobila zadostnega obsega. Marsikje ohranjajo staro, neusta-litveno obnašanje, niso okrepili prizadevanj za varčevanje, ne iščejo notranje rezerve, delajo po starem, vztrajajo pri stari organizaciji dela in podobno. Zeljenega razmaha pa tudi še ni dosegla akcija za razvijanje in izpopolnjevanje samoupravnega odločanja delavcev o vseh vprašanjih gospodarjenja in reprodukcije. Ustalitvena prizacevanja, kot je znano, zahtevajo, da se v vseh samoupravnih sredinah usmerijo v razreševanje lastnih slabosti in naloge razrešujejo predvsem z lastnimi ukrepi in akcijami. Breme stabilizacije pa morajo nositi prav vsi deli naše družbe, torej tudi negospodarstvo, kar še zmeraj ni primer. V združenem delu Šaleške doline bodo morali, kot je poudarila zadnja seja občinske konference ZKS Velenje, nameniti vso pozornost obravnavi polletnih kazalcev gospodarjenja, ko naj bi podrobneje določili oziroma opredelili tudi naloge, ki morajo izhajati iz prizadevanj za izboljšanje gospodarskega položaja in uresničitve resolucijskih nalog, določenih za letošnjo leto. V tem trenutku ne bo mogoče niti mimo izgub, ki jih izkazuje združeno delo Šaleške doline. Pri tem je nesprejemljiva praksa, da so v okviru posameznih organizacij združenega dela enaki oziroma enotni vzroki za izgube, pri tem pa ne želijo ali ne znajo oceniti lastnih napak, slabosti in tudi nepravilnosti, ki so gotovo prisotne. Zato bi morali znova oceniti gospodarjenje in položaj v vseh 45 samoupravnih sredinah v občini Velenje, ki so ob koncu marca izkazovale izgubo oziroma so poslovale na meji rentabilnosti. Se posebej odgovorne naloge čakajo delavce in komuniste REK Velenje in v Gorenju. V energetskem delu REK Velenje morajo tokrat dokončno in resnično pristopiti k urejanju družbenoekonomskih odnosov v. slovenskem elektrogospodarstvu in postati pobudnik za začetek njihovega uveljavljanja. V Gorenju pa morajo pripraviti programe aktivnosti za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, da bi presegli stalne težave zaradi slabosti okrog neobvladanja cen materialov in končnih izdelkov ter dolgoročnega plasmaja proizvodov na domačem trgu. Sicer pa morajo v sleherni sredini, ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja, usmeriti akcijo v odpravo' notranjih slabosti in za to spodbuditi vse zaposlene. Pri tem bi morah oceniti še uveljavljanje načela nagrajevanja po delu, naložbe, dohodkovne povezave, obremenjevanje dohodka tozd, prizadevanja za nadaljnje povečevanje izvoza ter tudi priprave za izdelavo srednjeročnih načrtov razvoja za obdobje 1981 — 1985. Vso pozornost bo treba nameniti osebni, skupni in splošni porabi, ob tem pa zagotoviti, da bo dohodek družbenih dejavnosti naraščal počasneje od celotnega prihodka. Ze doslej so bila sprejeta številna stališča in naloge za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih, za gospodarsko ustalitev. Ni pa bilo še vse storjeno, da bi te naloge oziroma cilje gospodarske stabilizacije tudi uresničili. To se odraža v še zmeraj prisotnih kupoprodajnih odnosih in v manifestaciji skupinsko lastninske miselnosti. Kljub temu, da so številni sklepi jasno opredelili naloge, pa kasni akcija za spremembo gospodarskega položaja in razvijanje družbenoekonomskih odnosov. Na zadnji seji je občinska konferenca ZKS Velenje podrobno opredelila naloge komunistov in organizacij ZK pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. O njihovem uresničevanju so se že posvetovali sekretarji osnovnih organizacij ZKS, da bi sprejete naloge, ki so tudi časovno opredeljene, čimprej začeli uresničevati. Zapišimo še, da je občinska konferenca ZKS Velenje na zadnji seji tudi sklenila, da je treba nemudoma oceniti organiziranost, usposobljenost in kadrovsko sestavo posameznih delov oziroma institucij političnega sistema, posebej še tiste, ki imajo pomembne naloge pri uresničevanju gospodarske ustalitve. Ugotoviti je treba, ali so zagotovljeni vsi potrebni pogoji, da naloge, ki so v tem trenutku pred nami, tudi uresničimo. Ce bo potrebno bo zveza komunistov predlagala tudi spremembe oziroma ukrepe v hotenjih, da se zagotovi za naprej kar največja učinkovitost dela institucij političnega sistema v občini Velenje. Marijan Lipovšek Tudi to smo slišali... Med nedavnim pogovorom predstavnikov republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in izvršnega sveta > skupščine SRS je predsednik občinskega sveta ZSS Velenje. Marcel \led\ed poudaril, da bodo gostitelji odkrito spregovorili o trenutnem gospodarskem položaju in ra/\ oju Šaleške doline. Predsednik republiškega s\eta /SS. Vinko Hafnerje ob tem poudaril, da odkritost ni vselej tudi ra/log /.: \ eselje! Predstavniki RS ZSS in izvršnega sveta skupščine SRS v Velenju Dohodkovni odnosi tudi v elektrogospodarstvu Odslej tesno sodelovanje Pripravili skupen načrt delovanja Na povabilo občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje so se v sredo. 25. junija mudili v središču Šaleške doline predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, podpredsednik RS ZSS Martin Mlinar, podpredsednik izvršnega aveta skupščine SR Slovenije Jože Hujs ter predsednik komiteja za energetiko. industrijo in gradbeništvo izvršnega sveta skupščine SRS Marko Vrani-čar. Gostje so se najprej sešli s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Šaleške doline. Osrednje vprašanje pogovora je bil trenutni položaj in razvojne naloge gospodarstva občine Velenje. Poudarjeno je bilo. da je bila občinska razvojna resolucija za letošnje leto že stabilizacijsko naravnava, vendar sprejela načela oziro- ma naloge združeno delo ne uresničuje. Ob nakopičenih težavah v energetiki in elek-irokovinski industriji bo zagotovo treba, bolj kot doslej, spodbujati razvoj novih nosilcev razv oja, v endar pa gospodarstvo Šaleške doline samo ne ustvarja dovolj dohodka, manjka pa ludi kader. Ena od možnosti za preobrazbo oziroma prestrukturiranje Gorenja in celotnega gospodarstva Šaleške doline predstavlja gotov o računalništvo. V zvezi s prihodnjim razvojem se porajajo še mnoga druga vprašanja ekonomske in družbene narave. Računati bo treba z umirjeno rastjo celotnega prihodka v prihodnje. ob tem pa dosegati kar največji dohodek. Problemski razgovor o perečih vprašanjih v slovenskem elektrogospodarstvu Predstavniki republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in izvršnega sveta skupščine SRS so se skupaj s predstavniki REK Velenje. RF.K Edvard Kardelj Zasavje. sozd EGS. interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije ter družbenopolitičnih organizacij udeležili na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje problemskega razgovora o perečih vprašanjih v slovenskem elektrogospodarstvu. Med razgovorom so predstavniki obeh kombinatov, iz Velenja in Trbovlja. opozorili, da se zaradi izgub, s katerimi se že dalj časa otepajo v slovenskih premogovnikih in termoelektrarnah. ne krepi samoupravni in družbenoekonomski položaj rudarjev in zaposlenih v termoelektrarnah, tudi kol posledica neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj slovenskega elektrogospodarstva. Svoje prispeva, kljub številnim razpravam in pobudam. tudi nesprem. njena organiziranost našega elektrogospodarstva. Vseh težav, s katerimi se srečujejo v slovenskem elektrogospodarstvu. zagotovo ne gre odpravljati samo z zviševanjem cen električne energije. Skrbno bo treba pregledati, denimo, strukturo porabe dohodka, v kateri zavzemajo pomembno mesto obresti in druge obveznosti iz dohodka. Zagotoviti pa bo treba tudi večjo učinkovitost naložb. Nasploh pa bo treba odločno v boj za novo samoupravno organiziranost in dohodkovno povezanost slovenskega elektrogospodarstva, ki samo. kot vse kaže. te naloge optimalno ni sposobno uveljaviti. To kažejo še vedno prisotni parcialni interesi posameznih sredin, ki onemogočajo. da bi delavci gospodarili s sredstvi družbene reprodukcije in z rezultati dela v celoti. Aktualna vprašanja gospodarjenja v sozdu Gorenje Tovariši Martin Mlinar. Jože Hujs in Marko Vraničar so se med obiskom v Velenju pogovarjali tudi s predstavniki Gorenja o aktualnih vprašanjih gospodarjenja v tej sestavljeni organizaciji združenega dela. Med delovnim pogovorom so predstavniki Gorenja poročali o stabilizacijskih dosežkih delavcev Gorenja. ki se še posebej odražajo v občutnem povečanju izvoza. umirjenem zaposlovanju in zaostajanju osebnih dohodkov za rastjo osebnih dohodkov v občini in republiki. Spodbudno je nadalje, da se je kljub številnim zastojem v proizvodnji povečala produktivnost v prvih mesecih letošnjega leta za okrog 4 %. Kar zadeva prihodnji razvoj se v Gorenju zavzemajo najprej za obnovo tehnologije v proizvodnji, ki je izvozno usmerjena. Na prihodnji položaj Gorenja pa naj bi pomembno vplivalo tudi prestrukturiranje proizvodnje kar je nujnost. Kar zadeva razvoj računalništva je bilo med pogovoru s predstavniki občine Velenje in med razgovorom v Gorenju poudarjeno. da morajo zainteresirane delovne organizacije, brez osebnega in podjetniškega prestiža storiti vse. da se »voz razvoja elektronike in računalništva« vendarle premakne naprej. Marjan Lipovšek Prejšnji četrtek so se na pobudo osnovnih organizacij ZSMS Šoštanja že drugič sešli predstavni' ki mladinskih organizacij Ravne, Skorno-Florian, Topolšica-Lajše, Lokovice in Šoštanja. Osrednja točka tega sestanka je bila, kako povezovati osnovne organizacije zveze socialistične mladine na tem področju, saj do sedaj niso našli skupnega jezika. V vseh krajevnih skupnostih pa se mladi srečujejo pri svojem delu z enakimi težavami. Tako bo od meseca septembra dalje vsak mesec pripravila ena od teh organizacij v svoji krajevni skupnosti športno, kulturno in zabavno srečanje s ciljem zbližati krajevne skupnosti med sabo in pa mlade, ki v njih živimo. Ker je to leto stabilizacijsko, smo se dogovorili, da bomo občasno izdajali skupno glasilo. Prav tako smo pripravili skupna predavanja, kulturne večere, športna srečanja, sodelovali na medsebojnih delovnih akcijah, ob vsem tem pa ne bomo zanemarjali tudi idejno političnega izobraževanja mladih. 30. avgusta bomo v Ravnah pripravili športno in kulturno srečanje, na katerem" bomo sodelovali člani vseh osnovnih organizacij. Na skupnem sestanku smo sklenili, da bomo povabili k sodelovanju še vse ostale osnovne organizacije ZSMS v občini Velenje in izven nje, saj bomo le tako lahko uresničili zastavljene naloge in uspešno nadaljevali Titovo pot. Alenka Brglez \ Praznik rudarjev KS Pesje Praznovanja prvega krajevnega praznika se je ndeležil tudi Franc Le-skošek Luka, slavnostni govor pa je imel Tone Ulrih — Kristl Šmartno ob Paki Delo v brigadi je bilo težko, naporno, a zelo koristno. Pred dnevi so se mladi iz Šmartnega ob Paki zbrali na lokalni delovni akciji. 40 članov osnovne organizacije ZSMS Šmartno, osnovne šole Bratov Letonje in trgovskega podjetja Vino je zavihalo rokave, prijelo za krampe in lopate ter se v zgodnjih jutranjih urah odpravilo na delovišče. V delovni akciji so opravili vrsto obnovitvenih del na nogometnem in rokometnem igrišču ter pomagali pri urejanju novega pomožnega nogometnega igrišča v Šmartnem. Pokrovitelj te delovne akcije je bil Partizan iz Smari-na. Tabor mladinske delovne brigade Šmartno 80 so brigadirji postavili pri osnovni šoli. Brigado pa so poimenovali po Konradu Deleju-Radu, predvojnemu revolucionarju, vzorniku mladih in enemu prvih borcev na območju Smartna, ki so ga Nemci ustrelili leta 1941 v Mariboru. Mladi iz Smartna ob Paki so poleg dela skrbeli tudi za druge aktivnosti. Pripravili so več športnih srečanj med četami, razvijali različne oblike svobodnih dejavnosti, vsak večer pa so ob tabornem ognju pripravili še kulturni program. Svoje misli, namen in delo brigade pa so strnili v glasilu Brigadni bilten. Akcijo so zaključili s podelitvijo knjižnih nagrad najbolj; šim brigadirjem. To je bila prva lokalna akcija mladih v tej krajevni skupnosti. Čeprav niso naleteli pri vseh krajanih na največjo mero zaupanja, pa so kljub temu prepričani, da se bodo prihodnje leto znova našli v takšni delovni brigadi in s svojim deležem pripomogli k napredku kraja. -TK- Nagelj za mladega rudarja. Proslavili tudi 30-letnico prvega delavskega sveta Mladi so se izkazali Ko slavijo svoj praznik — 3. julij velenjski rudarji, slavijo z njimi vsi delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata in vsa Šaleška dolina. Tudi letos je bilo tako. Vrhunec je slavje doseglo na praznični dan v četrtek. Prireditve ob letošnjem stanovskem prazniku slovenskih rudarjev pa so se v Šaleški dolini začele že konec junija, ko je bilo v Velenju medklubsko tekmovanje v "kotalkanju za prehodno rudarsko svetilko in se nato nadaljevale vse do osrednje proslave na kotalka-lišču. Poseben ton sta letošnjemu prazniku rudarjev dala dva jubileja: 30-letnica ustanovitve prvega delavskega sveta na Rudniku lignita Velenje in 20-letnica organizirane rekreacije. V dneh pred praznikom so se sestali na slavnostnih zasedanjih delegati delavskih svetov posameznih delovnih organizacij in delovnih skupnostih ter na njih podelili jubilejne nagrade ter priznanja jubilantom in članom jamske reševalne čete. Po tradiciji je kolektiv Reka tudi letos izkazal pozornost vsem delavcem, ki že dalj- časa bolujejo. Predstavniki so jih obiskali na domovih oziroma v bolnišnicah ter jih obdarili. V delavski klub pa so povabili vse delavce, ki so se upokojili med lanskim ter letošnjim tretjim jubilejem in jim seveda izročilo spominsko darilo. Na večer pred praznikom je kolektiv velenjskega kombinata pripravil v avli skupščine občine Velenje razstavo »30 let samoupravljanja na Rudarsko elektroenergetskem kobinatu Velenje,« nato pa so na svečanem zasedanju sozda Rek podelili priznanja vsem še živečim dosedanjim predsednikom delavskega sveta. Na praznični dan so se rudarji najprej zbrali na starem jašku ob plošči, ki so jo odkrili v spomin na ustanovitev prvega delavskega sveta na rudniku. Te spominske svečanosti, na kateri so se z enominutnim molkom poklo- Proslavili prvi Slovesnosti pri starem jašku so se udeležili tudi prvi člani delavskega sveta nili spominu tovariša Tita, so se udeležili tudi člani prvega delavskega sveta. O prvih začetkih in o 30-letnem razvoju samoupravljanja je spregovoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije Rudnik lignita Velenje Jože Aljaž. Na rudniku je prvi tako imenovani poskusni delavski svet začel delo 8. februarja leta 1950. »Bili smo zelo zadovoljni in srečni. Doživeli smo nekaj velikega, nekaj posebnega. Ustanovlja-nja prvih delavskih svetov smo se veselili kot zmage na številnih delovnih akcijah, kot zmaga naše partije in naših domoljubov nad našimi nasprotniki.« je dejal Jože Aljaž. Poskusni delavski svet je delal šest mesecev. 26. avgusta 1950 so bile volitve, na katerih so izvolili 85 najboljših in najbolj aktivnih članov kolektiva v delavski svet Rudnika lignita Velenje. Ob koncu svojega govora je Jože Aljaž dejal, da so v obdobju njihovega razvoja premagali veliko težav in naporov. Enotni in organizirani so bili uspešni. Izrekel je prepričanje, da bodo uspeli ludi pri uresničitvi sedanje najpomembnejše naloge — to je stabilizacije. Osrednja proslava je bila nato kotalkališču. Pred tem je s Titovega trga krenil po velenjskih ulicah dolg sprevod. v katerem so bili rudarji v prazničnih oblekah, predstavniki raznih društev, člani rudarske godbe in godbe Zarja iz Šoštanja. Proslave so se udeležili tudi mnogi gostje, med njimi Viktor Avbelj, France Popit. Franc Lesko-šek-Luka, Tone Bole. Jože Globačnik in Tilka Blaha. V slavnostnem govoru je predsednik osnovnih organizacij sindikata Rek Franc Druks dejal, da ima letošnji praznik še posebej slovesno obeležje, saj je povezan s 30-letnico samoupravljanja. To je 30 let dolgo potjo naporov in ustvarjanja, na katere so lahko naši delavci-upravičeno ponosni. Doseženi rezultati so bolj kot besede prepričljiv krajevni praznik V krajevni skupnosti Pesje so preteklo soboto proslavili svoj prvi krajevni praznik. Po nalogu pokrajinskega komiteja KPS so komunisti in skojevci. od katerih jih je bilo največ iz Pesja. v noči med 6. in 7. julijem leta 1941 uspešno izvedli napisno akcijo v Šaleški dolini. Premazali so nemške napise na kažipotih in jih uničili. Potrgali plakate, ki so pozivali ljudi k pokorščini. Obnavljali so slovenske napise in pisali po zidovih protinemška gesla. V spomin na ta dogodek so družbenopolitične organizacije, društva in skupščina krajevne skupnosti Pesje izbrale 7. julij za Krajevni praznik. V soboto se je veliko število krajanov zbralo v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij na proslavi ob prvem krajev-nerti prazniku. Med gosti sta bila tudi narodni heroj, član sveta federacije in častni občan občine Velenje Franc Leskošek-Luka ter prvoborec in rojak iz Pesja Tone Urlih Kristl. ki je bil tudi udeleženec te napisne akcije. Po pozdravnem nagovoru predsednika skupščine krajevne skupnosti Antona Koširja so se z enominutnim molkom poklonili spominu tovariša Tita in za tem še vsi skupaj zapeli pesem Jugoslavija. Slavnostni govor je imel Tone Urlih-Kristl. V njem je podrobno opisal potek te uspešne akcije, med katero so s slovenskimi napisi izpovedali vero v moč slovenskega naroda. Nemci so še tisto noč ob podpori domačih izdajalcev pričeli z maščevalnimi ukrepi, iskali člane partije in skoja. da bi jih aretirali. Koga so našli doma ali v službi so zaprli. Iz vse Šaleške doline je po besedah Toneta Urliha-Kristla odšlo tisto noč in naslednji dan v i ilegalo le deset tovarišev. Od njih so v akciji sodelovali štirje člani partije, ostali pa so bili s sovražnikove »črne liste« in so zbežali neposredno ob aretaciji. Od prvih desetih ilegalcev sta danes živa še dva udeleženca napisne akcije — Tone Urlih-Kristl in Franc Polh-Izak. Ostalih osem je padlo ali pa so umrli med vojno oziroma po njej. Po napisni akciji seje začel v Šaleški dolini oborožen upor proti okupatorju in nastala je Šaleška partizanska skupina. V svojem govoru se je Tone Urlih-Kristl tudi zahvalil kraja- , nom Pesja, ker so ta dogodek izbrali za krajevni praznik. Med slovesnostjo ob prvem krajev- i nem prazniku so podelili tudi bronasta odličja osvobodilne fronte trem krajanom za njihovo prizadevno delo v krajevni skupnosti. nagradili pa so tudi učence, ki so na pobudo krajevne organizacije združenja borcev napisali najboljše spise ob 35-letnici osvoboditve. Prvo nagrado je prejel učenec Mirko Koren. Po končani proslavi v domu . družbenopolitičnih organizacij v Pesju so se vsi zbrali na Enclo-vem vrhu. kjer so se ob spominskem obeležju poklonili spominu naprvoborca Eda Martinška. Med gosti so bili Viktor Avbelj, France Popit, Franc Leskošek - Luka. Tone Bole, Tilka Blaha, Jože Globačnik, Janez Zahrastnik idr. dokaz, daje ta ponos upravičen. Nato je poudaril da so bili od vsega začetka, ko so delavci'prevzeli v upravljanje ru4nik. vsi napori usmerjeni v izgradnjo in krepitev materialne osnovne samoupravljanja in s tem celotne družbe. To delo pa je spremljal tudi nenehen napor za demokratične odnose in za takšen družbenoekonomski položaj delavcev, da bodo lahko v celoti odločali o rezultatih svojega dela. Ob vedno večjih potrebah, ki jih je družba postavljala pred rudarje, so vedno uresničevali sprejeti obveze in proizvodne uspehe velikokrat presegli. Nato je govoril o prizadevanjih, kijih vlagaj ^ v to. da bi proizvod- njo kar najbolj posodobili. Ob koncu svojega govora pa je Franc Druks v imenu celotnega kombinata izrekel trdno odločenost, da bodo nadaljevali pot. po kateri nas je dolga leta vodil tovariš Tito. Po slavnostnem govoru so fanfare naznanile slovesen trenutek-skok čez kožo mladih rudarjev. Po zaobljubi, da bodo ostali zvesti rudarskemu poklicu, so odhiteli na tribuno, kjer so jim starejši rudarji s krepkim stiskom roke zaželeli rudarski-srečno. Nato pa so se vsi skupaj zbrali na tradicionalnem rudarskem srečanju in pikniku na velenjskem gradu. Slovesen sprevod Številka 26 (538) - 11. julija 1980 , !z občine Mozirje Praznik KS Ljubno Ponovno novim zmagam naproti Prejšnjo nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji slavili svoj praznik. Slavijo ga sicer 19. maja, v spomin na dan, ko so borci 1. savinjske čete leta 1942 prvič napadli in osvobodili ta kraj, praznovanje pa so letos prestavili in ga združili s slovesnostjo ob 50-letnici nogometne igre na Ljubnem in ob 36-letnici prvega nogometnega srečanja na osvobojenem ozemlju Slovenije, ki sta v svečani seji delegatov skupščine krajevne skupnosti v svojem govoru med drugim poudaril, da je sedanji srednjeročni načrt usmerjen predvsem na komunalno področje, pomembno pa je dejstvo, da so ga skoraj v celoti uresničili. Komunalnemu gospodarstvu so v tem obdobju namenili 20 milijonov dinarjev. Posodobili in zgradili so 17 kilometrov cest in ob njih uredili kanalizacijo, poleg tega pa so venske Železarne Kovinarstvo. Kmalu bo namreč stekla proizvodnja v novih prostorih. Naložba velja 100 milijonov dinarjev, v novi dvorani bo našlo delo 60 novih kvalificiranih delavcev in tako postaja Kovinarstvo jedro gospodarskega razvoja krajevne skupnosti Ljubno. Prebivalci stopajo v novo srednjeročno obdobje pogumno in z Delegati in gostje na svečani seji tem kraju jeseni leta 1944 odigrali moštvi 14. divizije in 4. operativne cone. Krajevna skupnost Ljubno meri 500 hektarov in večji del te' površine odpade na hribovit ter težko dostopen svet. V devetih vaseh živi in dela 2750 prebivalcev, od tega jih je zaposlenih nekaj manj kot 800. Delo so si našli v domačem kraju, v drugih krajih mozirske občine in izven njenih meja, z razvojem temeljne organizacije Kovinarstvo in Iskrinega obrata ter nekaterih drugih organizacij, pa je vse več možnosti za zaposlovanje doma. S posodabljanjem in preusmerjanjem kmetij se vse bolj razvija kmetijstvo, veliko pa ne zaostaja tudi gozdarstvo. Pomembna je tudi ureditev industrijsko — obrtne cone ter sprejemanje novega zazidalnega načrta, ki bosta razvoj tega kraja nedvomno močno spodbudila. Jasno pa je, da se ne razvija le središče krajevne skupnosti. V preteklih letih so izjemno veliko pozornosti namenili tudi razvoju okoliških vasi, pridobivanje in zlasti delitev sredstev v tej krajevni skupnosti pa je lahko marsikateri drugi za zgled in spodbudo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno Franc Trbovšek je na položili asfalt na še 15.000 kvadratnih metrih raznih priključkov, dvorišč in drugih površin, to je seveda najpomembnejši uspeh, zagotovo pa ni edini, saj so veliko postorili še na številnih drugih področjih svojega vsakdanjika. Odveč je morda pripomba, da so tudi letošnji praznik proslavili z novimi delovnimi zmagami. Namenu so izročili odsek ceste proti Rastkam, ki so ga sicer posodobili že lani, letos pa so popravili mostove in opravili še nekatera druga dela. Načrtujejo, da bodo odsek dokončno posodobili prihodnje leto. Prav tako so otvorili posodobljena odseka v Trbižu in Savini,-kaj kmalu pa bodo dokončali asfaltiranje ceste v novem naselju. Letos bo dograjeno novo nogometno igrišče v Radmirju, kjer bodo našli svoje mesto športniki in gasilci, ki se že doslej ponašajo z velikimi uspehi, v krajevni skupnosti pa bodo dokončali tudi novo etapo napeljevanja telefonskih priključkov. Vseh teh uspehov zagotovo ne bi dosegli, če se prebivalci tudi tokrat ne bi izkazali z veliko delovne vneme, prostovoljnega dela in prispevkov, kar vse skupaj zagotavlja še lepši jutrišnji dan. Pozabiti ne bi smeli na pomembno naložbo v temeljni organizaciji ra- mnogimi ustvarjalnimi načrti. Se veliko je potreb in želja in znova bodo skušali uresničiti kar največ nalog. Razvoj seveda terja načrtnost in usklajenost. Zato je trenutno prednostna naloga priprava in sprejem novega srednjeročnega načrta. Prepričani so, da bodo nalogo dobro opravili in se na podlagi tega tudi v letu 1985 veselili novih delovnih zmag. Ze danes je jasno, da bo novi srednjeročni načrt temeljil na programu, ki ga je krajevna skupnost izdelala in sprejela ob zadnjem referendumu. Pomembna naloga je tudi pripravljanje novega prostorskega načrta in urbanistične dokumentacije. Skrajni čas bi že bil, da ti dokumenti ne bi več ovirali nadaljnjega razvoja Ljubnega in okoliških vasi. Seveda bo tr^a prostor razdeliti s kar največjo mero razsodnosti in smotrnosti, predvsem pa s prostorskim načrtom ohraniti okolje in naravo čisto in zdravo. Prebivalci krajevne skupnosti Ljubno so torej lahko ponosni na opravljeno delo, zavedajo pa se, da na uspehih ne smejo počivati. Sedanje delovne zmage jim morajo vliti novih moči, da bodo svojo skupnost dograjevali, širili, jo lepšali in si zagotavljali lepši jutrišnji dan, da bodo lahko še bolj ponosni nanj. Prepričani so, da bodo le s takšnim delom in ravnanjem dokazali, da so v svoje delo in v svoja srca sprejeli neprecenljivo dediščino, ki jo je zapustil tvorec svobodne, socialitične, neuvrščene Jugoslavije, ljubljeni voditelj in prijatelj, tovariš Tito. J. P. Zveza komunistov in stabilizacija Odločno zaostriti odgovornost Komunisti mozirske občine so na zadnji seji občinske konference ocenili dosežke na področju ustalitve gospodarskih tokov ter izoblikovali številne naloge, ki jih bodo morali še uresničiti. Sedanje gospodarske razmere v Gornji Savinjski dolini so zaskrbljujoče, tudi zato, ker v tem srednjeročnem obdobju niso uspeli nadoknaditi razvojnega zaostanka iz prejšnjih let. Dejstvo je sicer, da se gospodarski rezultati v tem letu izboljšujejo, dejstvo pa je tudi, da v mozirski občini niso uspeli nadoknaditi dolgoročnih zakonitosti, ki te uspehe slabijo. Pomembne so tudi ugotovitve, da celotni prihodek ne narašča skladno z resolucijskimi prizadevanji, da doslej niso uspeli zaključiti nobene večje naložbe, razen v Elkroju in Smreki se povsod zmanjšuje ekonomičnost poslovanja, primanjkuje surovin in reprodukcijskega materiala in samo štiri organizacije združenega dela so spoštovale družbeni dogovor o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Na konferenci je zato prevladalo mnenje, da morajo v vseh ostalih sredinah rast osebnih dohodkov brezkompromisno uskladiti z določili družbenega dogovora in hitreje uveljaviti nagrajevanje po delu, saj na tem področju doslej praktično ijko storili še ničesar. Konec prejšnjega leta so v vseh samoupravnih delovnih sredinah sprejeli ustalitvene načrte, v njih pa so se za ustalitev izrekali načelno, brez podrobno opredeljene pripravljenosti za uveljavljanje sprememb na najpomembnejših področjih gospodarjenja. V zadnjem času se je slika bistveno spremenila, vendar še vedno ne v vseh organizacijah združenega dela. Kljub temu so rezultati gospodarjenja zadovoljivi, ob tem pa vsee- no velja ugotovitev, da zveza komunistov in druge' subjektivne sile uresničevanje ustalitvenih nalog ne spremljajo dovolj tekoče in ne ukrepajo dovolj odločno. Z izgubo so v prvem tromesečju poslovali štirje uporabniki družbenih sredstev, vsota je presegla 16 milijonov dinarjev (indeks 323), v presenetljivo visokem obsegu pa se je pojavila v temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. V mozirski občini predvidevajo, da bo stanje po polletnem obračunu bistveno boljše, težave pa bodo ostale v proizvodnji ivernih plošč kjer nepredvidenega izpada proizvodnje ne bodo uspeli nadoknaditi niti do konca leta. Komunisti mozirske občine so na tej konferenci ocenili tudi stanje in dosedanjo aktivnost pri pripravljanju novih planskih dokumentov. Pri tem so znova ugotovili, da načrtovanje močno ovira neugodna kadrovska zasedba pri posameznih nosilcih načrtovanja, prav tako pa v mozirski občini ni institucije, ki bi se celovito ukvarjala z razvojnimi vidiki. Doslej pripravljeni dokumenti sicer kažejo na to, da proces načrtovanja teče naprej, pojavlja pa se vrsta problemov in sprejeti roki so že sedaj znatno prekoračeni. Obstaja celo nevarnost, da načrti ne bodo izdelani niti do konca leta, kar seveda pomeni, da dokumenti ne bodo sprejeti do 31. decembra. Analize razvojnih možnosti, smernice in elemente so vsi nosilci načrtovanja izdelali, vendar so elementi medsebojno krepko neusklajeni in so zato še vedno le delovni pripomoček. V njih nakazane potrebe se znatno razlikujejo od možnosti, saj recimo razvojni programi gosp«xlarstva temeljijo na tujih sredstvih, pa tudi samoupravne interesne skupnosti družbenih 0b dnevu borca Srečanje borcev in tabornikov Ob letošnjem Dnevu borca so se v Gornji Savinjski dolini zares izkazali taborniki. V svojem taboru v Šentjanžu, poimenovali so ga po bratih Kraigher in ga marljivo ter z obilo taborniške domiselnosti urejujejo, so namreč pripravili srečanje na katerega so povabili borce in vse druge občane; srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in združenega dela. Prisrčno so jih pozdravili v svoji sredini, jim pripravili bogat kulturni program, predstavnik borcev pa je vsem udeležencem srečanja spregovoril o razvoju in pomenu narodnoosvobodilnega boja na področju Gornje Savinjske doline. Taborniki so vsem gostom predstavili svojo organizacijo, splet svojih pestrih dejavnosti in njene pomembne družbene smotre, žal v mozirski občini še vedno premalo vrednotene. Tudi zaradi tega je bilo to srečanje še kako pomembno in glede na številno udeležbo obeta lepše prihodnje drii. Po programu so gostitelji pripravili tovariško srečanje. Borci so obujali spomine na težke vojne dni, s taborniki so pokramljali o njihovem delu, uspehih in težavah, ob tabornem ognju pa so se zatem vsi skupaj okrepčali še z okusnim partizanskim golažem. J. P. dejavnosti pripravljajo programe, ki močno presegajo sposobnost gospodarstva in še bi lahko naštevali. Na nedavni seji občinske konference ZK Mozirje so obravnavali tudi položaj na področju naložb. Vlaganja v mozirski občini so namreč vse do lanskega leta krepko zaostajala za opredeljenimi srednjeročnimi razvojnimi cilji in ta dejavnost je zaživela šele v lanskem letu, ko je prav zaradi zaostajanja dobila izjemno velik obseg. Večina naložb odpade na gospodarstvo in s tem se bo tudi izboljšalo prej resnično neugodno razmerje v primerjavi z naložbami v negospodarstvu. Za zaostanek je v največji meri krivo gradbeništvo, v posameznih primerih pa so za zastoj krivi investitorji sami, ki niso pravočasno razrešili tehnoloških vprašanj in si niso pridobili ustreznih dovoljenj. Vrednost gospodarskih investicij je v marcu znašala 404 milijone dinarjev, v negospodarstvu pa 16 milijonov. Najpomembnejše naložbe so tovarna pohištvenih sklopov in obrat za predelavo drobne oblo-vine v Lesni industriji Gorenje Glin, proizvodna dvorana v Elkroju, večnamenski poslovno-stanovanjski objekt v Solčavi in market v Mozirju, med negospodarske pa sodita kulturni dom v Nazarjah in podružnična šola v Lepi njivi. Ob tako velikem obsegu novogradenj je v zaostanku tudi gradnja 85 družbenih stanovanj v mozirski občini. Na podlagi vseh teh in številnih drugih ugotovitev so si komunisti Gornje Savinjske doline za 31.263.894,75 143,7 VRSTA 2 - DAVKI 23 6. Poročni obS.ppomettdiivefe cd prometa proizvodov 20„OOOcOOs).,QO 21.898.376,03 109,3 7» Poseb.obi* .davek od alkoholnih pijač 14.000.000,00 IS.SIS.444,60 110,8 8.Poseb.obc.davok od storitev 300.000,00 859.065,75 107,4 9. Davek na promet nepremičnin pravic 900.000,00 1.275,032,E0 141,7 10« Davek na tfoh.cd premoženja 3001.000,00 284,417,50 94,3 11. Davek na dohodek od zgradb 850,000,00 1.223.869,85 132,2 12. Davek na dediščino iil darila 4 350.,000,00 368.312,55 * 105,2 • 13» Davefe na motorna vozila 700,000,00 561.502,05 80,2 14. Davek na dohodek od igef n« srečo 100.000,00 174.138,35 174,1 '.Z"" SKUPAJ VRSTA 2- DAVKI 38.000.000,00 42.160.159,50 110,9 VRSTA 3 - TAKSI! 15. Občinske upravne taksa 2,300.000,00 ?..404.544,80 104,5 16 , Komunalne taksa 2„084,3S 17. Občinske sodne takse 1.850.000,00 2,402.270,45 129,8 18. Takso na pro:nef parklarjsv 400.000,00 355.609,50 38,9 • SKUPAJ TAKSE 4.550.000,00 5.164.529,10 k 113,S VRSTA 5- davki po pee.pred. SI 19» Odstopljene denarne kazni 200.000,(M 2.788.540,35 1394,3 \ SKUPAJ DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 200.000,00 S.786.540,33 1394,3 VRSTA 6 -dohodki upravnih organov Jn drugi dohodki 62 20. Dohodki upravnjji organov 1.613.149,20 ostal) občinski clghodid 18.850,70 161,3 SKUPAJ DOHODKI UPRAVNIH ORG.IN DRUGI DOHODKI 1.000.000,00 ».631.999,90 163,2 SKUPAJ PRIHODKI ZA RAZPORED. 65.500,000,00 03.009.123,60 126,7 PRENOS iz PRETBKUH LUT 2.000.006,45 SKUPAJ PRIHODKI 4 65.500.000.00 8S.089.130,05 129,9 tr 47. Na podlagi 9. člena Zakona o uporabi grba, zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita (Uradni list SFRJ, št. 21/77) in 170. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) je Skupščina občne Velenje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o izobešanju zastav v občini Velenje 1. člen Organizacije združenega dela, hišni sveti, lastniki oz. upravitelji zgradb na območju občine Velenje so dolžni na dan državnih, republiških in občinskega praznika, ob posebnih prilikah, pa tudi na splošen poziv pristojnega organa, izobesiti državne in republiške zastave. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa, je treba izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga. 2. člen Splošni poziv, ki se nanaša na posebne prilike iz 1. člena tega odloka, mora pristojni organ objaviti preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati ustavnim in zakonskim določilom. Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti v smislu določil tega odloka izobešena najmanj ena zastava. 4. člen Za izobešanje zastav je potrebno na zgradbah urediti vtična mesta (konzole), le na stolpnicah in posebno visokih zgradbah z ravno streho, se zastave lahko izobesijo na jambore. Vtičnice (konzole) in jambori za izobešanje zastav morajo biti nameščeni do 31. oktobra 1980, na novih zgradbah pa pred vselitvijo oziroma uporabo. 5. člen Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele, drugače poškodovane ali sicer neprimerne. 6. člen Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom ali dogodkom, odstraniti pa najkasneje 24 ur poitistem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene, hkrati pa je potrebno odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne oznak« in okraske. 7. člen Izobešanje zastav na javnih prometnih pvršinah opravlja komunalna organizacija v skladu s programom, ki ga sprejme samoupravna komunalna interesna skupnost. 8. člen Zastave tujih držav se izobesijo na poseben poziv oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje ali na splošen poziv. \ 9. člen i Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oz. druga pravna oseba: — če ne poskrbi, da se ob državnih, republiških in občinskem prazniku ali ob posebnih priložnostih izobesijo zastave v smislu določil tega odloka, — če v roku, ki ga določa ta odlok, ne poskrbi za namestitev vtičnic (konzol) za izobešanje zastav. Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali hišni svet oz. posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje tujih zastav brez dovoljenja ali poziva, se kaznuje po določilih zakona o prekrških zoper javni red in mir. ' 11. člen \ • Delavci milice in komunalni redar lahko takoj na mestu izterjajo denarno kazen za prekršek za 10. člena tega odloka v višini 100 din. 12. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski upravni organ, ki opravlja komunalno inšpekcijo. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 62-1/1980-1 Velenje, dne 1/7-1980 48. Skupščina občine Velenje je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 170. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o programski ureditvi zazidalnega načrta Pesje I. in II. del rekreacijsko območje. 1. člen Sprejme se programska dopolnitev zazidalnega načrta Pesje I. in II. del — rekreacijsko območje, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, pod št. P-214/I in P-214/II v februarju in juniju 1979. 2. člen Programska dopolnitev zazidalnega načrta s tehničnim poročilom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta je sestavni del tega odloka. 3. člen Programska dopolnitev zazidalnega načrta je na vpogled na Zavodu za urbanizem Velenje in oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje. 4. člen Nadzor nad izvajanjem programske dopolnitve opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 5. člen t Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 350-12/79-3 Velenje, dne 1/7-1980 PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Franjo Korun, s. r. PRAVILNIK O IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO ČETRT I. DEL — PESJE 1. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta (projekt št. 636). 2. člen Namen pravilnika je smotrna komunalna ureditev in estetsko vsklaje-no vzdrževanje zunanjega izgleda naselja v Pesjem. 3. člen v Pravilnik je obvezen za teritorij, ki je na severu in vzhodu omejen s tranzitno cesto Šoštanj — Velenje, na jugu in zahodu pa z mejo gozda in elektro daljnovodom. 4. člen Površine se smejo uporabljati Ie za nemene, ki so določeni v zazidalnem načrtu. 5. člen Obvezni so odmiki stavb od ceste in od sosednjih zgradb, kot so označeni na načrtu. 6. člen Obvezne so orientacije stavb kot je vrisana v zazidalnem načrtu. 7. člen Postavljanje ograj (zidanih, žičnih in lesenih) ni dovoljeno. Predpisuje se posaditev žive meje, ki se obrezuje v višini 90 cm, na zunanji strani pa je kamnit parapet višine 30 cm. Odmik od ceste je 2,50 m. 8. člen Postavljanje garaž in provizorijev ni dovoljeno. 9. člen Reja domačih živali ni dovoljena in s tem postavljanje gospodarskih objektov. 10. člen Pri vseh obstoječih parcelah ni dovoljeno postavljati novih provizorijev ali gospodarskih objektov. Obstoječim pa so dovoljena le vzdrževalna dela. Stremeti je za tem, da se sčasoma odstranijo vsi ti objekti. 11. člen Zelen pas ob cesti (2,5 m) oskrbuje lastnik parcele. V ta pas ni dovoljeno saditi dreves. Ravno tako v zaščitni 5 m široki pas ob magistrali. r ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE 45. Skupščina občine Velenje je na podiagi 14. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 11/78) in 170. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Velenje, št. 1/75, 1/76, 2/76, 2/77, 6/77, 10/77 in 8/78) se v 12. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: ,,Če vložena sredstva presegajo 50 % katastrskega dohodka oziroma najmanj 4.000 dinarjev, se do zneska 10.000 vloženih dinarjev prizna olajšava 20 Od vloženih 10.000 do 20.000 dinarjev, za vsakih 2.000 dinarjev po 2 %. Od vloženih 20.000 dinarjev dalje do 120.000 dinarjev, se za vsakih vloženih 2.000 dinarjev prizna olajšava po 1 tako da vloženih 120.000 dinarjev v enem letu olajšava ne presega 80 % prispevka. Kolikor pa so vložena sredstva po ureditvenem programu v enem letu večja od 120.000 dinarjev, se prizna olajšava še v drugem letu, za razliko nad 120.000 dinarjev po istih merilih s tem, da rok olajšave v nobenem primeru ne sme biti daljši kot dve leti. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšave za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti najkasneje do konca januarja po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. * Številka: 422-19/1980-4 Velenje, dne 1/7-1980 PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Franjo Korun, s. r. 46. Skupščina občine Velenje je na podlagi 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 72/72) in 170. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) na seji zbora združenega dela, in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela. ODLOK o urbanističnem redu v občini Velenje 1. člen Z urbanističnem redom se urejajo vsa tista območja v občini Velenje, za katera ni izdelan urbanistični ali zazidalni načrt. Določbe 1. odstavka tega člena ne veljajo za območja — zemljišča, ki so zavarovana s posebnimi predpisi, ter za gradnjo objektov širšega regionalnega pomena. 2. člen Gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov je dovoljena: 1. v območjih, ki so prostorsko prikazana v situacijah, izdelanih na geodetski upravi SO Velenje: — območja za individualno gradnjo se določijo takrat, če se z nameravano gradnjo zapolni ali dopolni vmesni manjši prostor v območju strnjenega naselja pod pogojem, da je zemljišče za gradnjo vsaj minimalno komunalno opremljeno (elektrika, voda, primeren dostop); ta območja so: Paška vas, Gavce, Podkraj, Laze, Paka (4), Cirkovce (2) in Plešivec; — območja za gradnjo počitniških hišic. 2. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov za ogrožence iz eksploatacijskega območja ter za osebe, ki jim je iz posesti odvzeto zemljišče za širše družbene potrebe. Gradnja v tem primeru se dovoljuje le osebam, ki jim kmetijstvo predstavlja glavni vir dohodka za preživljanje in kmetom, ki jim kmetijstvo predstavlja dodatni pomembni vir dohodka in bodo nadaljevali s kmetijsko proizvodnjo. Kot pomemben vir dohodka se šteje dohodek iz takšnega osebnega dela v kmetijstvu, ki ima značaj gospodarske dejavnosti. 3. Gradnja nadomestnih objektov se mora izvajati na istem mestu ali v neposredni bližini objekta, ki se z novo gradnjo nadomešča oz. v mejah funkcionalnega zemljišča. Objekt, ki se z novogradnjo nadomešča, mora biti razviden iz geodetskih načrtov, na terenu pa morajo biti vidni vsaj obodni zidovi. Investitor mora podpisati izjavo, da bo dotrajan objekt odstranil sam v roku 2 mesecev po izgradnji novega ali pa ga bo porušil pristojni organ na račun investitorja. To izjavo bo predlagal upravni organ zemljiški knjigi za vknjižbo. Sprememba namembnosti objekta, ki se nadomešča, praviloma ni dovoljena. Izjeme potrjuje komisija za urbanizem pri Izvršnem svetu SO Ve- lenje po predhodnem predlogu sveta krajevne skupnosti in soglasja kmetijske zemljiške skupnosti. 4. Gradnja obrtno-stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic je možna po predhodnem mnenju pristojnega upravnega organa SO Velenje in mnenja sveta krajevne skupnosti o dejanski potrebi po tovrstni dejavnosti. 5. Gradnja enega stanovanjskega objekta v okviru obstoječe zaščitene kmetije prosilcu, ki je pravni naslednik in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo; 6. Gradnja pomožnih objektov k obstoječi stanovanjski hiši je možna; obstoječa stanovanjska hiša mora biti zgrajena z dovoljenjem, investitor mora imeti najmanj 20 arov kmetijske obdelovalne površine v območju funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše. 7. Gradnja objektov splošnega družbenega pomena, 8. Gradnja komunalnih objektov in naprav, 9. Rekonstrukcija stanovanjskih in gospodarskih objektov. 3. člen Pri gradnji objektov je treba upoštevati naslednje: 1. graditi je možno na zemljišču, za katerega je izdano pozitivno geološko poročilo, 2. arhitektonsko oblikovanje novih objektov mora biti prilagojeno obstoječi arhitekturi naselja, urbanistični pogoji se določijo v lokacijsko tehnični dokumentaciji, i 3. v naseljih in območjih, v katerih obstaja vodovod ali se bo gradil, mora biti vsak objekt, namenjen za bivanje, priključen nanj. V naseljih in območjih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi kapnico, vodnjak ali lokalno zajetje, ki ustreza higiensko-tehničnim pogojem, 4. v naseljih in območjih, kjer je javna kanalizacija, mora biti vsak objekt priključen nanjo. Če kanalizacije ni, mora investitor zgraditi dvo-prekatno vodotesno greznico na občasno izpraznjevanje. 5. Smetiščne jame se morajo zgraditi v naseljih in območjih, kjer ni urejen reden odvoz smeti in odpadkov. Smetiščna jama mora biti dvodelna, nepropustna, izpraznjevati pa jo je na javno odlagališče odpadkov. 6. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od cest v skladu s predpisi o javnih cestah. Pri določitvi lokacije je stremeti za tem, da ima več objektov skupni priključek na javno cesto. Šteje se, da je zagotovljen varen dostop in dovoz na javno cesto, če je lastnik oz. upravljalec ceste dal pozitivno soglasje za priljuček. 7. Za graditev objektov in za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora v neposredni bližini objekta, ki je spomeniško zaščiten, je potrebno poprejšnje soglasje zavoda za spomeniško varstvo. 4. člen Za gradnjo objektov iz 2. in 3. člena tega odloka je potrebno od pristojnega občinskega upravnega organa pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Za dela pod 8. točko 2. člena odloka je potrebno pridobiti le gradbeno dovoljenje s tem, da se vlogi priloži: lokacijsko tehnična dokumentacija, projekt z urbanističnim soglasjem, mnenje statika glede nosilnosti obstoječih konstrukcij in soglasje pristojnih organov in organizacije ter izjava nadzornega organa. 5. člen V postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja sodelujejo: kmetijska zemljiška skupnost, Zavod za urbanizem Velenje, sanitarna in urbanistična inšpekcija, služba urbanizma pri SO Velenje in predstavnik KS. 6. člen Za kršitelje določil odloka veljajo kazenske določbe po 43. in 44. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72). 7. člen Sprejeti urbanistični red mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let, pregledati in uskladiti s spremembami in splošnimi potrebami in koristmi. Urbanistični red je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 9. člen Območja za gradnjo počitniških hišic bodo potrjena po sprejetju prostorskega plana. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/76) in odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/77). Številka: 350-3/1980-1 Velenje, dne 1/7-1980 < 7 KULTURNO PROSVETNE DEJAVNOSTI 07-1 33. Kulturni nameni 100.000,00 86.825,35 86,8 07-1 34. Knjuhove nagrade 25.000,00 21.000,00 84,0 34/n odlikovanja in priznanja ** 243.855,70 SKUPAJ KULTUR.PROSV * DE J A V. 125.000,00 351*681,05 281>3 8 SOCUALNO SKRBSTVO 08-1 35 Pomoč družinam borcev 190,000,00 189.968,00 99,9 08-1 36 Priznavalnino boreov in inval. 4.000»000,00 4.360.000,00 109,0 08-1 37 Vrdruže vanjo lcmotov,ld co oddali zemljo 30o000}00 32,220,00 10714 SKUPAJ SOCIJALNO SKRBSTVO 4.220.000,00 4.582.188,00 108,6 9 ZDRAVSTVENO VARSTVO 09 38 Mrliško ogledna alužba 29.000,00 20.790,20 71,6 09 39 Preventivno edrav. služba 15.000,00 — SKUPAJ ZDRAVSTVENO VARSTVO 44.000,00 20.790,20 47,2 10 KOMUNALNA DEJAVNOST « 10 40 Vzdrž.pokop.boreov in spomon obeležij padlim bore. 356.000,00 3b0.000v00 100,0 10 41 Urbanistični program 300„000s00 300.000,00 100,0 SKUPAJ KOM. DEJAVNOST 650*000,00 650.000,00 100,0 12 KRAJEVNE SKUPNOSTI 12 42 Dot'.-'tja ICS za osnovno dejavnost w500©s0(! 796.000,00 100,0 12 4^ Dota ~t te za str okov. opravila..... ' 500,000.00 500.000,00 100,0 SKUPAJ DEJAVNOST KS 1.296»000,00 1.296.000,00 100,0 16 DJTERVEN • V GOSPODARSTVU t 16 44 Pospeševanje kmetijstva 790=000,00 790.000,00 100,0 16 45 Zatiranje kužnih bolezni 370.000,00 368.438, 99,6 16 46 Anuitete KG Velenje 12.638,00 12.638,00 100,0 46/a Intervencijski sitlad vrnjena sred. 5.500.000,00 SKUPAJ INTERVEMjV GOSPODARSTVU 1.173.032,00 6.671.126,70 5G3,9 17 TEKOČA PRORAČ.RSZESVA 17 47 Obveznosti iz starost.zavar. 133.030,00 1.749,50 1,2 17 48 Nerazporejena sredstva 303.362,00 319.595,70 105,4 SKUPAJ TiSKOČA PROR. REZERV A 433.363,00 321.345,20 73,3 18 STALNA PRORAČUNSKA REZERVA 655.006,00 769.440.V0 117,4 SPLOŠNA PORABA SKUPAJ 64.96?.000,00 77.207.146,25 118,8 • •»■•■i ■a»nBBaaBBBaKS«asaaaaisB*:3S3a«.Nsaaaaa* iBaaaavksMnae^iBuiiiuBaa« tt m m m m «ti m » « aa a« ■ m m a> It. DRUGA PORABA 49 Kritje i«ju!> radja Velenje 433.000,00 216.000,00 49t9 50 Sredstva m prcvont.in vzgojo v 100.000,00 100,0 ccstncm pronicali 100.000,00 Veterinarska postaja 200.000,00 Tvtri stična dejavnost 200,000,00 Srečor.to borcev in mladine na Grašld Gori 600.000,00 - Občinska r.vc.zi zii tehn.kulturo 100.000,00 V m jena sredstva za zaklonišča 1.500.000,00 SKUPAJ jiRUGA PORA U A 533.000400 2.976.000,00 553,3 ■ ---———--!---~~ GLAVNI NAMEN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PLAN REALIZACIJA INDEKS 1. IO Dejavnost oftjanov DPS Del. skupnost /obč »uprava/ 01-1 1. Redna dejavnos^ 22.893.000,00 25.506.973,40 »M 01-1 2. Torneljno sodiSca Celje -cnoLa Velenje 6.425.000,00 S.521.125,00 132,6 01-1 3. Temeljno javntf tožilstvo Celje- enota Velenje 1.495=000,00 1.524.000,00 101,9 01*1 4. Občinsko javno pravobranilstvo 141.500,00 164.165,00 116,0 01-1 5. SodLščo združenega dela Celje 368.000,00 461.000,00 125,2 6,. Organ aa kaznovanje prekrškov Redna dejavnost 1.206.000,00 1.206.000,00 100,0 01-1 7. Svet 8 občfeji 94.500,00 94.500,00 100,0 01-1 8., Družbard pravobranilec aasnoprls. 706„800,00 816«800,00 115,6 01-1 9 o Postaja milico/cofinanciranje/ 700.000,00 700.000,00 100,0 SKUPAJ REDNA DEJAVNOST IN ____ POS »NAMEN OBČINSKIH ORGANOV 34.029.803,00 38„994.,563„40 114,5 01-2 1. Izvršni svet Skupščinska dejavnost 01-2 10. Nadomestilo voljenim in Imenovanim 4.800»OOtt,00 5.927.276,?0 123,5 01-2 11. Potni stroški voljenih 250,000,03 443,300,40 177,3 01-2 12, Repifezentančni izdatki 764,000,00 764.975,85 99,9 01-2 13. Stroški pokroviteljstev 273.000,00 243.559,20 90,4 01-2 14« Občinski praznik 260.000,00 260.000,00 100,0 01-2 15, Objave in oglasi 80C.690,00 871.538,30 108,9 01-2 16» Vzdrževanje občinskih stavb 130.000,00 167.044,60 128,5 01-2 17. Članarina skupnosti obč.-Slov, 63.000,00 117.900,00 181,4 01-2 18. Soursanciranje inšpekcijskih služb 200.006,00 225.359,35 112,6 01-2 / 19, Stroški vzdrževanja ssemlj .katastM 250.000,00 251.621,25 100,6 01-2 20. SDK stroški lOtt.OOOcOO 79.980,20 79,9 20/a Akcija NNNP 99.087,00 - 20/b Zagotovitev sreda*..za inšp.služ, 210.000,00 - 01-2 21. Stroški sej.ol«.skupščine 83?!.000 c 00 529.936,SO 63,2 01-2 22. Nadornogovor.ob pogrebih in sklepanja sakonskih svee 200.000,00 53,536,00 20,3 SKUPAJ DEJAVNOST I|S IN SKUPŠČINE 8<, 994.000,00 10,250.115,35 113,9 02-1 2. DEJAVNOST LJUDSKE OBRAMBE 5«95,1!.200,0(5» 5.953.200,00 100e0 3. DEJAVNOST DRUŽD.POLir.ORGANIZ. 03-1 23. Občinska konferenca SZDL 1,848r000,0® 1„948.000,00 105 c4 03-1 24, Občinski odbor ZZR NOV 1.300,000,00 1.300.000,00 100,0 03-1 25. Občiiiski odbor ZRVS 300,000,00 300.000,00 100,0 03-1 26. Občinska konferenca ZSMS 80c.000j00 979.500,00 121,5 03-1 27. Zveza prijateljev mladino 400.000,00 400.000,00 100,0 03-1 28. Šaleški študentski klub 11.000,00 11,000,00 100,0 03-1 29. Domicil brigad 100.500,00 100.000,00 100,0 03-1 29/a Borci za se v. mejo 8.000,00 SKUPAJ DEJAVNOST DPO 4,763.000,00 S.046,500,00 105«9< • 4. NEGOSPODARSKE Eryj2STlCIJE 04-2 30. Sofinanciranje poč.doma ZZB NOV 450,000,00 450.000,00 100,0 04-2 31. Anuiteta za sodišče 1,174o000,00 850.195,68 04-2 32. Sofinanciranju por,1,prostorov službo prihodkov 1.000,000,00 1,0-30.000,00 100,0 SKUPAJ NEGOSPOD.INVESTICIJE 2.624,000,00 2 dosegel slabši rezultat. Strelsko tekmovanje Lučani tokrat najboljši Ob letošnjem Dnevu borca je občinska strelska zveza Mozirje pod pokroviteljstvom Občinskega odbora ZZB NOV Mozirje tudi letos pripravila tradicionalno množično strelsko tekmovanje. Strelci so se v streljanju z vojaško puško tokrat pomerili v Lučah. V tem kraju zato, ker je pred kratkim tamkajšnja osnovna strelska organizacija izročila namenu novo in lepo urejeno strelišče, ki bo nedvomno močno spodbudilo razvoj strelskega športa na tem področju. Na tekmovanju je nastopilo 18 ekip, svoje sposobnosti pa so preiskusili borci, mladinci, rezervni vojaški starešine, lovci in strelci. Prvo mesto je osvojila ekipa osnovne strelske organizacije iz Luč, drugi so bili njihovi vrstniki iz Mozirja, tretje mesto pa so zasedli lovci, prav tako iz Luč. Zmagovalci so prejeli lep pokal v trajno last, ostali pa so si prislužili priznanja. Med posamezniki je slavil Zdravko Kladnik iz ekipe OSO Luče — sekcija Struge, drugi je bil Anton Kladnik (OSO Luče) in tretji Jože Debets (OSO Solčava). J. P. XXX Preteklo nedeljo je bilo v Kragu-jevcu državno atletsko prvenstvo za starejše mladince. Izreden uspeh sta dosegla Aleš Jug in Bogdan Makovšek. Jug je zmagal v metu kopja z rezultatom 61,38, Makovšek pa v hoji na 10 km z rezultatom 50:00,2. S tema rezultatoma sta si mlada velenjska atleta zagotovila mesti v državni reprezentanci za troboj treh dežel v Parizu in mladinske balkanske atletske igre v Solunu. Dobro sta se uvrstila tudi Fijavž in Vidali. Prvi je z rezultatom 11,3 v teku na 100 m deveti, Vidali pa v skoku v višino šesti z 195 cm. Streljanje Lep uspeh Republiškega prvenstva v streljanju z malokalibrsko puško proste izbira, ki je bilo zadnje dni preteklega meseca v Ljubljani, se je udeležila tudi članica strelske družine Mrož Saška Bola in dosegle lep uspeh. V konkurenci članic v disciplini olimpijski meč 60 leže je s 575 krogi osvojila prvo mesto. S tem rezultatom pa je izenačila tudi republiški rekord. Najboljši rezultat je dosegla še v konkurenci mladink v disciplini 3 x20 strelov s 506 krogi. Drugo mesto pa je osvojila pri mladinkah na 60 leže s 568 krogi. F. Zučko gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje Gostinstvo Velenje vas vabi na teraso BAZENA VELENJE, kjer ob sobotah in nedeljah pečejo specialitete na ražnju. Razvedrite se lahko tudi na MINI GOLFU JEZERO, zvečer pa vas vabimo v HOTEL PAKA, kjer vas bo zabaval kvartet ASTER ali na VRT HOTELA KAJUH v Šoštanju, kjer igra duo GRADIŠNIK. PRIDITE IN SE RAZVEDRITE! Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje Delavska sveta TOZD Galvana, n. sol. o., Velenje in TOZD Gradbeni elementi, n. sol. o., Velenje razpisujeta dela in naloge individualnih poslovodnih organov 1. VODJA TOZD GALVANA 2. VODJA TOZD GRADBENI ELEMENTI Za vodjo TOZD je lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sr>orazumi in družbenimi dogovori; — da je moralno in politično neoporečen; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti; — da ima srednjo ali višjo izobrazbo; — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih odgovornih delih in nalogah. Izbrana delavca bosta imenovana za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah po objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO VELENJE, kadrovski sektor, z oznako ,, Razpis del in nalog vodja TOZD Galvana" oziroma ,,Razpis del in nalog vodja TOZD GE", Celjska 5/a, 63320 VELENJE. O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po poteku roka za prijavo. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podlagi 22. člena TZDR (Ur. list SRS št. 24/77) določil Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Serijska proizvodnja ter sklepa delavskega sveta TOZD Serijska proizvodnja z dne 3. 4. 1980. razpisujemo potrebi za opravljanje naslednjih del oziroma delovnih nalog: 1. Vodja razvojno-tehnolo-škega oddelka Pogoj: višja izobrazba strojne smeri ali srednja šola strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del ter znanje nemškega ali angleškega jezika 2. Vodja proizvodnje Pogoj: — višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma — srednja šola tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del — znanje nemškega ali angleškega jezika Za opravljanje teh del je mandatna doba 4 leta. Osebni dohodek je v skladu s Pravilnikom o delitvi sredstev za OD v TOZD Serijska proizvodnja. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od objave z oznako „za razpis" na naslov Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3. Srečno! _i_ DOM ZA VARSTVO ODRASLIH KIDRIČEVA 23 VELENJE Razpisna komisija OBJAVLJA dela in naloge individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo štirih let Kandidat mora izpolnjevati pogoje določene v zakonu d socialnem skrbstvu, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, biti mora moralno-političpo neoporečen, njegovo dosedanje delo pa mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji OZD. Poleg teh pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: — da ima visoko ali višjo šolo socialne ali medicinske smeri in vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, Kidričeva 23 - razpisna komisija. Prijavljeni interesenti bodo dobili sporočilo o izidu razpisa v 30 dneh po objavi. mote NAŠA PRVA CIGARETA, KI OPOZARJA NA ŠKODLJIVOST KAJENJA NOVA DELOVNA ZMAGA KOLEKTIVA TOVARNE TOBAKA IN EMBALAŽE ROVINJ Trditev, da je uspeh odvisen od vztrajnosti namena, kot je ob priložnosti izjavil angleški državnik in pisatelj Benjamin Disraeli, v celoti potrjuje najnovejša delovna zmaga kolektiva TOVARNE TOBAKA ROVINJ. Njihov namen je bil — ponuditi potrošnikom izdelek, narejen po njihovih željah. Vztrajnost, da to zahtevno nalogo uresničijo, je bila značilnost večmesečnega dela številnih skupin strokovnjakov in delavcev tega kolektiva — raziskovalcev tržišča, strokovnjakov za marketing, tehnologov za tobak, kemikov, strojnikov, oblikovalcev . . . Rezultat je nova domača cigareta s filtrom v trdem zavitku, ki bo po nekaterih lastnosti enkratna na našem tržišču, na katerem se je pojavila v prvi polovici maja letos. Da ne bi ta trditev izzvenela kot hvalisanje, je potrebno pojasniti, zakaj bo to enkratna cigareta v množici vrst in znamk cigaret, ki jih danes prodajajo v naših prodajalnah in trafikah. OPOZORILO POTROŠNIKU IN CELO VEC KOT TO Zdaj, ko je vprašanje — kaditi ali ne kadili resnično hamletovski dvom sodobnega človeka, ni odveč, če najprej poudarimo dcjslvo, da bo lo prva domača cigareta, ki Ih) imela na zavitku opozorilo o nevarnosti kajenja za zdravje. Takšno opozorilo, ki ga ne zahteva zakon (kot je to primer v nekaterih državah, kjer predpisi to zahtevajo od proizvajalcev), izraža korekten odnos " TOVARNE TOBAKA ROVINJ do svojih potrošnikov in čut odgovornosti za njihovo zdravje. No, ta odnos se, kot bomo videli pozneje, ne konča le pri tem opozorilu . . . Če se ozremo nazaj, v zgodovino tobaka na evropskih tleh (na katera so ga prinesli iz Amerike leta 1519 pod imenom ,,tabaco", tako so ga imenovali Indijanci z otoka Haiti, ki so kadili zavitek njegovih listov), bomo spoznali, da je bil tobak vzrok številnih nasprotij, omejevanj, prepovedi (francoski kralj Louis XIII in angleški Kralj Jakob I), izobčenja (papež Urban VII ), znanstvenih polemik, medicinskih napadov, hudih konfrontacij v javnosti . . . Nekdo je duhovito pripomnil, da je bilo najbrž le pri ameriških Indijancih kajenje ,,kaluneta", ,,pipe miru", znamenje prijateljstva in sloge. Ne glede na to -ugotavljajo statistike, da vse več ljudi kadi, kar pogojuje množica socialnih in psiholoških okoliščin, zlasti v pogojih sodobnega urbaniziranega življenja. Kljub temu pa ne bi smeli sklepati, da so kadilci ravnodušni za svoje zdravje. Številna dejstva potrjujejo prav nasprotno, kot npr, splošna usmeritev na cigarete s filtrom (ki jih kadi več kot 95 °7o kadilcev pri nas), vse daljši ogorki, ki jih kadilci od-vržejo, naraščajoče povpraševanje po cigaretah z majhno količino nikotina in podobno. Skratka, čeprav soočena z resnimi zdravstvenimi opozorili se večina kadilcev ne želi odpovedati užitkom kajenja, istočasno pa išče način, kako to doseči z zmanjšano nevarnostjo za svoje zdravje. Prav zavoljo tega se odgovornost TOVARNE TOBAKA ROVINJ do potrošnikov ne konča le pri tem, da je samoiniciativno izpisala na zavitku nove cigarete opozorilo o škodljivosti kajenja. Pomembnejše je, da so njeni strokovnjaki naredili največ, kar so mogli, da bi zmanjšali nevarnosti, ki jih povzroča tobačni dim. Konkretno, s tehnološkim postopkom je doseženo naslednje: — Novi izdelek sodi med cigarete z majhno količino nikotina. — Iz tobak? je izločeno okrog 20 % beljakovin in okrog 30 % amonijaka. — Izvrstni filter cigarete zadržuje 37 % do 47 % preostalega nikotina, fenola in katrana, kar predstavlja po evropskih merilih zelo visoko učinkovitost filtracije. ZA NOV OKUS KADILCEV Novosl bo originalna na našem tržišču ludi po tem, da bo predstavljala prvo domačo kvalitetno cigareto, ki je ,,lahka" in prilagojena tako imenovanemu ,.angleškemu načinu" kajenja. Z drugimi besedami, nova cigareta se razlikuje od doslej običajnih, standardnih jugoslovanskih cigaret, saj se približuje lahkim angleško-ameriškim cigaretam, po katerih vse bolj povprašujejo naši potrošniki. Kot potrditev za to naj omenimo velik ugled, ki ga imajo tovrstne tuje cigarete pri naših kadilcih, pa tudi vse večje povpraševanje po cigaretah, ki jih, na podlagi inozemskih licenc, izdelujejo številne tobačne tovarne pri nas. To in druga dejstva prepričljivo vsiljujejo zaključek, da se tudi naši kadilci vse bolj opredeljujejo za takšno vrsto cigaret. Od drugih „lahkih" cigaret na našem tržišču se ta novost razlikuje tudi po tem, da ni licenčni izdelek, pač pa rezultat strokovnosti in dolgoletnih izkušenj delavcev TOVARNE TOBAKA ROVINJ. Oslonitev na lastne moči, sposobne izdelati cigareto Vrhunske kvalitete priča, da ta kolektiv sprejema in tudi v praksi uresničuje načela politike stabilizacije. Razvoj originalne novosti in njeno uvajanje na tržišče je zagotovo veliko težje in zahtevnejše delo kakor nakup licence že znane znamke in, nesporno, družbeno bolj opravičljivo ter dolgoročno koristno. Odpade odvisnost od tujih firm, obveznost odplačevanja nadomestil za uporabo licence in pogosto nepotreben uvoz posameznih sestavnih delov. Nič manj pa ni pomembno tudi dejstvo, da je domači proizvajalec, usmerjen k lastnemu razvoju, neodvisen od različnih pogojev, ki jih narekuje lastnik licence, med katerimi niso redki tudi tisti, ki onemogočajo ali vsaj omejujejo izvoz tako izdelanih cigaret. TOVARNA TOBAKA ROVINJ pa želi, da bi njena novost postala tudi uspešen izvozni izdelek kot reprezentančna jugoslovanska cigareta (kar tudi pojasnjuje angleško besedilo na zavitku). Gledano s tega zornega kota je nova cigareta TDR konkreten prispevek za gospodarsko stabilizacijo in uresničevanje njene najpomembnejše naloge: — zmanjševanje nepotrebnega uvoza in povečevanje izvoza. CIGARETA, KI SO JO POSREDNO OBLIKOVALI KADILCI SAMI Vsekakor je treba poudariti, da nova cigareta ni kopija angleško—ameriških vrst cigaret in ni izdelana le na osnovi nekaterih splošnih zapažanj ob spreminjanju okusa potrošnikov. Oblikovana je na podlagi rezultatov vsestransko raziskanih zahtev kadilcev. S pomočjo znanstvene metode „Howard—Ostlundovega modela obnašanja potrošnikov" so raziskovalci zbrali in računalniško obdelali mnenja in stališča 398 kadilcev iz vse države, da bi tako spoznali, kakšno cigareto želijo, v kakšni embalaži in po kakšni ceni. Zato je povsem upravičena trditev, da so novo cigareto posredno oblikovali potrošniki sami, po svojem okusu. Tehnologi, kemiki, strojniki in drugi delavci TDR pa so te želje praktično spremenili v izdelek, ki odraža zahteve večine kadilcev ... Na ta način so bile dosežene že opisane značilnosti cigarete. Ostale značilnosti novosti TOVARNE TOBAKA ROVINJ pa so: — Nova cigareta je izdelana iz domačih visokokvalitetnih vrst tobaka ,,virdžinija", hercegovskega tobaka ,,ravnjak" ter vrstely" burly". (Medtem ko je ,,virdžinija" fiziološko blaga vrsta bobaka in osnovni material za izdelavo „blended" cigaret ameriškega in angleškega tipa, vpliva ,,ravnjak" na okus in aromo kajenja ter pospešuje zgorevanje, ,,medtem ko ,,burley" v zadnjem času vse bolj uporablja svetovna tobačna industrija v svetu). — Nova cigareta je blaga za kajenje, ne iritrira, ne draži ustnic in nosne votline in ne ,,peče" jezika kadilca. — Ima diskretno aromo, brez neprijetno ostrih vonjev. — Zagotavlja izvrstno kakovost kajenja, zgoreva počasi in enakomerno, pušča sivi, kompaktni pepel. VABLJIVA EMBALAŽA, DOSTOPNA CENA Okus in želje potrošnikov so bile pri proizvodnji obvezen kažipot ne le tehnologom in kemikom, pač pa tudi izvrstnim kreatorjem pri oblikovanju embalaže. Med večjim številom predlogov za rešitev so se izbrani potrošniki — kadilci odločili za zavitek, ki jim je po barvi in grafični rešitvi najbolj ugajal. Estetsko oblikovana embalaža je zagotovo na ravni kakovosti in ambicij same cigarete. Trd zavitek z aluminijasto folijo zlate barve, povit v celofan, zadovoljuje jasno izraženo zahtevo potrošnikov, da mora biti zavitek lep, privlačen atraktiven. Kot vse druge lastnosti novosti TOVARNE TOBAKA ROVINJ je tudi njena cena sprejemljiva in ,,po meri" potrošnikov. Zavitek z 20 cigaretami stane v maloprodaji 14 dinarjev. CIGARETA, KI GOVORI O ODNOSU PROIZVAJALCA Prepričani smo, da dovoljujejo omenjena dejstva zaključek, da je novost TOVARNE TOBAKA ROVINJ _ cigareta za sodobnega kadilca, izdelana na osnovi najsodobnejših postopkov pri prodaji in tehnologiji, proizvedena na sodobnih strojih, ki izdelajo vsako minuto od 4.000 do 6.500 kosov tega izdelka. Nova cigareta je delana studiozno in z velikim entuziazmom strokovnjakov in delavcev TOVARNE \ TOBAKA ROVINJ, ki so resnično ponosni na novost, ki jo nudijo tržišču. Ne samo zato, ker so prepričani, da bo to ugleden ,,hit" v naših prodajalnah. Se več, ponosni so, da nova cigareta najbolj celovito izraža njihov odnos do kupcev; pripravljenost, da se uveljavijo zahteve kupcev, pa tudi skrb za njihove interese. Opozorilo na zavitkih o škodljivosti kajenja pa je te primer korektnosti, pravega odnosa do potrošnikov, ki ga negujejo delavci TDR v prepričanju, da bo končni rezultat demontiral pesimistično trditev rimskega pisca makedonskega rodu Fedara, kije v eni od svojih basni zapisal, da navadno pelje iskrenost v pogubo . . .Svet se je od tedaj precej spremenil, upajmo, da na bolje. Nov žig Tovarne tobaka Rovinj, prijavljen pri zveznem zavodu za patente v Beogradu pod številko 2 -53/80 dne 29. 1. 1980. koledar Petek, 11. julija — Olga Sobota, 12. julija— Mohor Nedelja, 13. julija — Henrik Ponedeljek. 14. julija — Just Torek. 15. julija — Vladimir Sreda. 16. julija — Dan tanki-stov Četrtek, 17. julija — Aleš dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 11. 7. 1980 dr. Lešnik (dnevni), dr. Prenc (nočni) 12. 7. in 13. 7. 1980 dr. Seher (dežurni), dr. Zupančič (pom. dežurni) 14. 7. 1980 dr. Prenc (dnevni), dr. Zuber (nočni) 15. 7. 1980 dr. Zupančič (dnevni), dr. Lešnik (nočni) 16. 7. 1980 dr. Seher (dnevni), dr. Prenc (nočni) 17. 7. 1980 dr. Lešnik (dnevni), dr. Natek (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 11.7,— 13. 7. 1980 dr. Lazar 14.7. 1980 dr. Menih 15. 7. — 17. 7. 1980 dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 12. 7. — 13. 7. 1980 dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE od 11. 7. do 17. 7. 1980 Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e — telefon 852-253 PARTIZAN ŠOŠTANJ Društvo za športno rekreacijo, telesno vzgojo in tekmovalni šport VABI k sodelovanju KANDIDAT(K)E, ki jih zanima delo na področju športne rekreacije, in ki bi želeli pridobiti naziv ,,organizator športne rekreacije". Vabijo tudi kandidata za PLAVALNEGA MOJSTRA — upravitelja kopališča in strojnih naprav kopalnega bazena Partizan Šoštanj v času kopalne sezone. Kandidat mora biti plavalec in usposobljen upravljati strojne naprave toplovodnega ogrevanja vode. Kandidati morajo biti starejši od 18 let. Delo je honorarno. Pismene prijave pošljite do 20. 7. 1980 na naslov Partizan Šoštanj. Gostinstvo Velenje, p. o., Rudarska 1, Velenje OBJAVLJA javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev — lesene stavbe (Restavracija Jezero), cesta na jezero št. 5, z železno strešno konstrukcijo. Licitacija bo 25. julija 1980 ob 10. uri pred restavracijo Jezero, Cesta na jezero št. 5. Vse informacije dobite na sedežu Gostinstva Velenje, Rudarska 1,ali po telefonu 851-220. kino mali oglasi PRODAM Škodo 100 L, letnik 74. Telefon 851-931. PRODAM maser (Iskra). Ivanka Goljuf, Tomšičeva 55, Velenje. PRODAM nerabljeno kosilnico po ugodni ceni. Telefon 851-931. PRODAM motorno kolo JAWA 350, letnik 79. Ivan Kotnik, Koroška 60, Velenje. KUPIM zidanico ali manjše poslopje z nekaj zemlje v Šaleški dolini ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na uredništvo ali po telefonu 881-071. IŠČEM sobo v okolici Šmartnega ali Letuša. Janez Anclin, Lokovica 23, Šoštanj. PRODAM brako kamp prikolico. Anton Perovec, Topolšica 108 a, Topolšica. REDNI KINO VELENJE 11. 7. — petek ob 18. in 20. uri Nosferatu — Phanton noči — nemško-francoska grozljivka. Režija: Warner Hercog. Igrajo: Claus Kinski, Isabelle Adjani. 12. 7. — sobota ob 18. in 20. uri NOSFERATU — PHANTOM NOČI — nemško-francoska grozljivka. 13. 7. — nedelja ob 18. in 20. uri FELLINIJEV CASSANOVA — italijanski ljubezenski. Režija: Federiko Fellini. Igrajo: Donald Sutherland, Tina Aumont. 15. 7. — torek ob 18. in 20. uri SUROVO PLAČILO — ameriški triler. Režija: Charles Dubin. Igrajo: Stevvard Meckhetti, Kee Lanc. 16. 7. — sreda ob 18. in 20. uri SUROVO PLAČILO — ameriški triler. 17. 7. — četrtek ob 18. in 20. uri NENAVADNI ROP — avstralska kriminalka. Režija: Bruce Bers-ford. Igrajo: Terry Donovan, Eduard Devvereauz. KINO DOM KULTURE VELENJE 17. 7. — četrtek ob 20. uri OČI LAURE MARS — ameriška kriminalka. Režija: lrvin Kershner. Igrajo: Faye Dunaway, Tommy Lee Jones. KINOSOSTANJ: 12. 7. — sobota ob 19.30 VISOKA TARČA — ameriška vojna kriminalka. Režija: John Hough. Igrajo: Sophia Loren, John Cassavetes. 13. 7. — nedelja ob 17.30 in 19.30 CHARLIJEVO MAŠČEVANJE — ameriški avanturistični. Režija: Steward Rossenberg. Igrajo: Charl Bronson, Gill Eierland. 14. 7. — Ponedeljek ob 19.30 NOSFERATU — PHANTOM NOČI — nemško-francoska grozljivka. 16. 7. — sreda ob 19.30 FELLI-N1JEVA CASSANOVA - italijanski ljubezenski. KINO ŠMARTNO OB PAKI 11. 7. — petek ob 20. uri CHARLIJEVO MAŠČEVANJE — ameriški avanturistični. 15. 7. — torek ob 20. uri NOSFERATU — PHANTOM NOČI — nemško-francoska grozljivka. gibanje prebivalstva MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Ostoja MlSlČ, roj. 1956, rudarski tehnik iz Miličev in Ana LOV-RIČ, roj. 1962, delavka iz Šurkov-ca; Marjan BRODNIK, roj. 1955, dipl. strojni inženir iz Velenja in Maja JEVSENAK, roj. 1959, medicinska sestra iz Velenja; Stanislav MILJANČIČ, roj. 1952, rudar iz Velenja in Dragica BRUN-SEK, roj. 1960, kuharica iz Lipja; Stanislav VANOVSEK, roj. 1953, absolvent VAS iz Velenja in Vladimira OSTROVRSNIK, roj. 1951, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedka, brata in svaka FrancaKolška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali lepe vence in cvetje, ali so se ga kako drugače spomnili. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna hvala čebelarski družini za organizacijo pogreba, govornikoma in pevcem ter duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Franca Tajnika Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in zasuli grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo dr. Menihu za dolgoletni trud. Zahvala tudi zdravstvenim delavcem na internem oddelku bolnišnice v Topolšiči. Iskrena hvala tov. Ivanu Gusiču in Milošu Volku za dolgoletno obiskovanje. Zahvala ludi govornikom Milošu Volku, Milano Pugeljnu in Božu Jarnoviču iz Celja za ganljive besede ob odprtem grobu. Žena Helena ter sinova Franci in Jože prodajalka iz Velenja; Ferdo POLAK, roj. 1956, električar iz Velenja in Vanja volovsek, roj. 1960, sestavljalka iz Nazarij. SMRTI: Janez MELANSEK, roj. 1920, upokojenec iz Velenja, Aškerčeva 23. ŠOŠTANJ: POROKE: Žarko Rebič, rojen 1954, pomočnik strojnika iz Šoštanja in Brigita Leskošek, rojena 1950, vodja pisarne iz Šoštanja; Boris Stropnik, rojen 1954, pripravnik teh. razv. dela iz Kavč in Edvarda Acman, rojena 1957, matičarka iz Šoštanja; Peter Napotnik, rojen 1956, kmetovalec iz Topolšice in Cvetka Celcer, rojena 1959, med. sestra iz Topolšice; Janez Novak, rojen 1915, zeliščar iz Šoštanja in Frančiška Brodner, rojena 1928, skladiščna delavka iz Zaverš; Branko Friško-vec, rojen 1956, rudar iz Pesja in Olga Habe, rojena 1960, medicinska sestra iz Raven; Aleksander Tajnšek, rojen 1956, skladiščnik iz Andraža nad Polzelo in Marjana Majhen, rojena 1962, sestavljalka iz Florjana. SMRTI: Marija Štefan, družinska upokojenka iz Topolšice 58, stara 68 let; Vincenc Druškovič, prevžitkar iz Gornje vasi pri Preboldu, star 84 let; Jožef Strgar, tovarniški delavec iz Dovž, star 48 let; Ana Strohsack, družinska upokojenka iz Trebinj, stara 76 let; Marjan šimek, invalidski upokojenec iz Velenja, Vrnačke banje 1, star 53 let in Vladimir Bezenšek prevžitkar iz Bukovja pri Celju star 79 let. TOZD ZA PTT PROMET VELENJE, n. sub. o.. Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge DELOVODJA MONTERJEV ZA NADZEMNE TT LINIJE: Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — elektro delovodja šibki tok s tremi leti delovnih izkušenj ali šola za telekomunikacije, smer tt linij s petimi leti delovnih izkušenj — vozniško dovoljenje kategorije B — poskusna doba 2 meseca t MONTER ZA NADZEMNE LINIJE: Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — šola za telekomunikacije, smer monter tt linij — 1 leto delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Rok prijave 15 dni od objave. O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TOZD PTT PROMET VELENJE, Veljka Vlahoviča 40. ZAHVALA Ob obletnici smrti Francija Petka se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem IGD — REK Velenje za izkazano pozornost. Hvala za darovano cvetje in sveče na grobu, obisk na domu ter za darilo, ki so ga poklonili mali Karmen. Se enkrat prisrčna hvala. Družina Petek s Konovega. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, nonike in prababice Ane Strohsack se iskreno zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica za vso skrb in nego ter nesebično pomoč ob njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem deTovnim organizacijam, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje. Žalujoči sinovi in hčerka z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata Danijela Melanška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ter gostinski enoti Gorenja ter vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem. ki so priskočili na pomoč na kraju nfcsreče, posebno tovarišici Gorjanc. Iskrena hvala pevcem, godbi, vsem govornikom ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Boštjan, oče in mati ter brat Vlado z družino. 50-letnica GP Gaberke Odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem Atletika Ribištvo Ljubno ob Savinji Pol stoletja nogometa Problemska konferenca o TK Vlado Mešič \ Na nedavni seji zborov skupščine občine Velenje so sprejeli tudi odlok o izobešanju zastav. Za vse tiste, ki ob posebnih priložnostih ne bodo izobesili zastav, je predvidena denarna kazen. Gornji posnetki, narejeni zjutraj na dan borca, kažejo, da je bil odlok potreben! •_J Svečan mimohod udeležencev spre kar 1221 ur prostovoljnega dela. Društvo je ustanovilo štirinajst krajanov, od katerih danes živijo še štirje, in to Franc Lomšek, Ivan Kaš, Jernej Hliš in Franc Videmšek. Ob ustanovitvi društvo ni imelo svojih prostorov, ampak so se zbirali pri raznih krajanih. Toda že dve leti po ustanovitvi so si zgradili lesen gasilski dom. Prvo opremo pa so dobili od gasilskih društev Družmirje in Šoštanj. Leta 1939 so namesto lesenega zgradili zidani dom, leta 1952 so dogradili k domu še dvorano za razne prireditve in tri leta pozneje še garaže in stanovanje. Najhujši časi so bili za gasilce med NOV, ko je dejavnost povsem zamrla. V NOB je sodelovalo 14 članov. Ze leta 1942 so Nemci ustrelili pet gasilcev kot talcev, med njimi tudi takratnega poveljnika društva Antona Mlinarja. Pet gasilcev pa je padlo v boju. V tistem času je društvo imelo komaj 29 članov. Po vojni je delo društva znova zaživelo, pa čeprav so morali začeti vse znova, sai so bili brez opreme. Leta 1946 je \ tudi listino o pobratenju z gasilskim društvom iz Zibike, s katerim so navezali stike pred šestimi leti ob potresu na Kozjanskem. Na svečano listino se je podpisal tudi tovariš Franc Leskošek-Luka. Po končani svečani jubilejni seji je bila parada gasilcev vseh društev naše občine in nekaterih sosednji društev, nato pa so se vsi skupaj zbrali pred gasilskim domom, kjer so mladinci, tamkajšnji moški pevski zbor in godbeniki šoštanjske Zarje pripravili daljši kulturni program, ki je v celoti izvenel v obljubo tovarišu Titu, da bodo njegove misli in delo vedno živele v njih. Med proslavo So podelili tudi bronasta odličja osvobodilne fronte ter priznanja gasilcem za dolgoletno delo v društvu in krajanom za nesebično pomoč v delu društva. Prvi komandant slovenske partizanske vojske tovariš Franc Leskošek-Luka pa je na steni gasilskega doma odkril spominsko ploščo v opomin na deset gasilcev, ki so svoje življenje darovali za svobodo. Takojšnja akcija za odpravo nepravilnosti V sredo, 2. julija je bila v Velenju problemska konferenca o aktualnih nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v občini. V večurni razpravi so delegati iznesii vsa žgoča vprašanja konferenco dobile najširši razmah med delovnimi ljudmi. Izrečeni predlogi v razpravi bodo skupaj z gradivi za konferenco in z dopolnjenimi stališči ter sklepi jasna iztočnica za bodoče delo in za kar najbolj dosledno samoupravno preobrazbo odnosov na tem področju. Na problemski konferenci so sprejeli tudi sklep, da bodo posredovali svetu za telesno kulturo pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije pobudo naj v skladu s stališči in sklepi problemske konference SZDL Slovenije takoj sproži akcijo za odklanjanje negativnih pojavov v našem vrhunskem nogometu. Letošnje nogometno prvrnstvo y 1. in II. zvezni nogometni ligi je povzročilo med delovnimi ljudmi in občani zaradi znanih dogodkov veliko ogorčenje, ki se odraža v vse glasnejših zahtevah, da je treba oceniti regularnost rezultatov v obeh zveznih ligah in ostro kaznovati odgovorne nogometaše in športne delavce nogometnih klubov, kakor tudi nogometne zveze, 7vp7e sodnikov, in združenja dru- goligašev obeh drugih zveznih nogometnih lig. Kljub naporom, da bi prvenstvo potekalo normalno, so bili mnogi ljubitelji nogometne igre pred televizijskimi sprejemniki in ob igriščih priča igram, ki so kazale na to, da se igra po že v naprej dogovorjenih rezultatih. In ti pojavi so povzročili veliko negodovanje ljubiteljev nogometa in zahteve po najostrejših sankcijah, in ukrepih proti dogajanjem, ki nimajo nič skupnega s športno etiko in socialistično moralo, še najmanj pa s prizadevanji in napori za gospodarsko stabilizacijo. Iskanja krivcev oziroma materialnih ter drugih dokazov za omenjene nepravilnosti ne bo lahko. Težko bo dokazati sumničenja, vendar menimo, da so sama dogajanja, odziv javnosti, delovnih ljudi in občanov, športnih delavcev in športnikov zadosten dokaz, da se je treba lotiti k akcije brez odlašanja. Samo takojšnja odločna akcija vseh subjektivnih sil lahko razreši najbolj pereča vprašanja in negativne pojave. Akcijo je treba sprožiti v vseh sredinah in na vseh ravneh — v občini, republiki, kot na zvezni ravni, je poudarjeno v pobudi. O stališčih problemske konference v Velenju bomo podrobno pisali v prihodnji številki našega tednika. Uspela prireditev V počastitev letošnjega rudarskega praznika v občini Velenje je bil na atletskem stadionu ob velenjskem jezeru bi pod pokroviteljstvom Rek Velenje atletski kriterij slovenskih mest. Ze v skoku v daljavo za moške je prišlo do velikega boja za prvo mesto. Vodstvo je prevzel domačin Režek z rezultatom 702 cm, vendar ga je v zadnjem skoku prehitel izkušenejši Kranjčan Udovič 15 cm daljšim s skokom. V teku na 800 m je zmagal Celjan Lisec, ki je prevzel vodstvo šele v ciljni ravnini. V skoku v višino za ženske je brez težav zmagala Prezljeva, med najbolj zadovoljnimi tekmovalkami pa je bila Ravenčanka Liechte-negerjeva, ki je preskočila 171 cm, pri moških pa je v tej disciplini zmagal Apostolski iz Ljubljane. Najbolj zanimiva sta bila teka na 1500 in 5000 m. Na krajši progi je po ogorčenem boju zmagal Ljubljančan Skubic, drugi je bil domačin Popetru in tretji Celjan Rozman. V teku na 5000 m paje z veliko prednostjo zmagal domači tekmovalec Miklavžina pred Celjanom Arzenškom. Pri moških je lovorika pripadla tekmovalcem Novega mesta, ki so zbrali 75 točk, druga je bila ekipa Ljubljane z 63 točkami, tretje in četrto mesto pa si delita Celje in Velenje, ki sta zbrala 61 točk, peta je bila Nova Gorica z 54 točkami, na šesto mesto so se uvrstili tekmovalci Kranja z 46 točkami, Raven-čani pa so pristali na sedmem mestu z 27 točkami. Pri dekletih so bile najuspešnejše Ljubljančanke z 55 točkami, pred Celjem, ki je zbralo 48 točk, Novim mestom z 43 točkami, Velenjem 40 točk, pete so bile Ravenčanke s 30 točkami, šesta je bila ekipa Kranja z 29 točkami, sedme pa Novo Goričanke, ki so zbrale 28 točk. Med jubilejno sejo so podpisali tudi listino o pobratenju z gasilci iz Zibike. Vanjo se je vpisal tudi tovariš Franc Leskošek Luka. jevnega praznika. V teh petdesetih letih je delovanje gasilskega društva vseskozi temeljilo na prostovoljnem delu in velikem razumevanju vseh krajanov. Tudi ta tradicija je v društvu še danes trdno prisotna, kar so dokazali gasilci in drugi krajani tudi pri pripravah na 50. jubilej, ko so pri vzdrževalnih delih in obnovi gasilskega doma skupaj opravili opravljali njihovo osnovno nalogo — pomoč sočloveku v stiski in nesreči in reševanje družbenih materialnih dobrin ob raznih nesrečah. Člani društva so zelo prizadevni tudi v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju v krajevni skupnosti, saj so s svojimi delegati zastopani v vseh organizacijah in organih krajevne skupnosti. Med svečano sejo so podpisali Najvišji naslov Ekipa Slovenije, v kateri so nastopili tudi člani ribiške družine Paka iz Šoštanja je na prvenstvu Jugoslavije v peteroboju, ki je bilo 5. julija v Prištini, osvojila naslov državnega prvaka. Najuspešnejši je bil Vlado Mešič, ki je v posameznih disciplinah dosegel kar tri prva mesta in dve drugi. Njegov rezultat 555,70 točk pa ga visoko uvršča tudi v svetovnem merilu. V disciplini muha ciljskih je izenačil svetovni rekord in dosegel 100 točk. To je njegova že tretja zaporedna zmaga na državnem prvenstvu. Dobro pa sta se uvrstila tudi Rudi Mešič in Franc Rebevšek. Na Ljubnem ob Savinji so v soboto in nedeljo, 28. in 29. junija, slavili nogometaši. Sedanji Nogometni klub Gradbenik je namreč proslavil 50-letnico nogometne igre v tem kraju, hkrati pa so na nogometnem igrišču odkrili obeležje v spomin na prvo nogometno tekmo na osvobojenem ozemlju, ki sta jo jeseni leta 1944 odigrali moštvi 14. divizije in 4. operativne cone. Tamkajšnji nogometni delavci so se zares izkazali. V soboto in nedeljo so pripravili nogometni turnir, v nedeljo popoldne pa so pred finalno tekmo pripravili osrednjo slovesnost ob obeh jubilejih. Gostitelji so vsem prisotnim zaželeli prisrčno dobrodošlico, predvsem seveda vsem preživelim borcem in še posebej tistim, ki so pred 36 — leti na tem igrišču igrali za eno ali drugo moštvo. Poleg ostalih je bil med njimi tudi narodni heroj Mirko Jerman. Morda ne bo odveč podatek, da so v srečanju leta 1944 slavili borci 4. operativne cone. Po ogorčenem boju in ob viharnem .bodrenju navijačev obeh enot, nekajkrat med tekmo je namreč oglušujoče zaregljalo bojno orožje, kot v pravi borbi, so premagali moštvo 14. divizije z 2:1. Ta rezultat ni prizadel le poražencev, ko so namreč Nemci zvedeli za srečanje so besneli kot ranjene zveri. Niso mogli preboleti dejstva, da partizani v samem ,,rajhu" igrajo nogomet, zato so k temu prispevali svoje. Takoj, ko jim je bil poznan rezultat, so tudi oni zabili tri gole — njihova letala so kaj kmalu pri-brnela nad Ljubno in na igrišče odvrgla tri bombe. Borcem in najzaslužnejšim članom NK Gradbenik so podelili priznanja in nagrade Slavnostni govor na prireditvi je po kulturnem programu prebral član štaba 4. operativne cone Milan Venišnik. V svojih besedah je orisal pomen in razvoj narodnoosvobodilnega boja v Gornji Savinjski dolini, ustavil se je tudi pri pomenu omenjenega nogometnega srečanja in orisal trenutni položaj na mednarodnem in domačem prizorišču. Spominsko ploščo na klubskih prostorih NK Gradbenik je odkril predsednik krajevne borčevske organizacije Stanko Miklavc, zatem pa so preživeli borci ter najbolj zasluženi člani slavljenca, Nogometnega kluba Gradbenik, prejeli priznanja in nagrade za uspešno in požrtvovalno delo. Borci, ki so leta 1944 igrali nogomet na tem igrišču Na nogometnem turnirju so nastopila moštva trboveljskega Rudarja, zamejski Slovenci iz Železne Kaple, mladinska reprezentanca Slovenije in domači Gradbenik. V sobotnem prvem srečanfu so Trbo-veljčani po enakovredni igri in ogorčenem boju s precej sreče premagali slovenske mladince. Strelec je bil Breznikar v 50. minuti. V drugi tekmi so bili domačini boljši in so zlahka premagali goste iz Železne Kaple s 5:1. Zlasti se je odlikoval Kolenc, ki je kar štirikrat zatresel mrežo gostujočega vratarja, poleg njega pa je bil strelec še Kopušar. V nedeljo so v tekmi za tretje mesto nogometaši mladinske reprezentance slavili nad Železno Kaplo z 2:0, oba zadetka je dosegel Stojanov. V finalnem srečanju so bili domačini v prvem delu igre v izdatni premoči. Z golom Kolenca so tudi povedli in pri tem zapravili še nakaj obetavnih priložnosti. V drugem polčasu so gostje zaigrali bolje, odločile so izkušnje in boljša telesna pripravljenost tako, da so z goloma Ilija-ševiča in Sivka zmagali z 2:1. Gledalcev je bilo na vseh srečanjih veliko, na zadnjem srečanju preko 800, tekme pa so sodili Goleš, Seško, Miletič in Kitak. Vse štiri ekipe so v spomin na' ta turnir prejele lepe pokale, vsi udeleženci pa so slavja ob 50. obletnici domačega kluba zaključili s tovariškim srečanjem. J. P. Med gasilskimi društvi, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnim delom, je tudi društvo iz Gaberk. V nedeljo je proslavilo*. 50-letnico delovanja. Najprej so se zbrali na svečani seji, katere se je udeležil tudi tovariš Franc Leskošek Luka. O dosedanjem delu gasilcev je spregovoril predsednik Jože Borovšek. Gasilsko društvo je bilo skoraj štiri desetletja glavni nosilec družabnega in kulturnega življenja v kraju. Zato je razumljivo, da so v nedeljo z njimi praznovali tudi vsi krajani. Jubilej pa so povezali še s praznovanjem dneva borca in kra- društvo imelo že 32 članov. Tega leta so ustanovili tudi prosvetno sekcijo in igralsko družino. Nenehno so skrbeli tudi za krepitev članstva in sedaj ob jubileju ima društvo 158 članov, od tega 38 pionirjev oziroma mladincev. Skrbijo tudi za strokovno izpolnjevanje članstva. Danes imajo 82 izprašanih gasilcev. Društvo je bilo vseskozi sicer bolj skromno opremljeno, vendar se bo njihova učinkovitost v letošnjem letu precej izboljšala, saj bodo dobili novo cisterno. Kljub skromni opremljenosti pa so gasilci Gaberk vseskozi vestno