^ dan rasen sobot, m prassikov. excn>t SaturMj* pad Holidar*. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnilkl In upravnllkl prostori: MIT S. Lawndalo Avo.' Off too of Publicationi 2««V7 South Lown »glasno odobren na konici mednarodnega nevmeše- *» odbora. La Vanguar-"»pol uradno glasilo barce-« vlade, je v načelu odobri Zunanji opazovalci J* da w na strani lojali- * »rmade bori 10,000 pro- na atrani rebelev pa 100,000. Mussolini je na-m Poznal, da je 30,000 Ita-v ipanski fašistični ar- Francija. 9. jul. — ' "»»li^niki so po tridnev-JJJ bitki ustavili prodira-2rtov P^ti Valenciji, pri-m«*tu ob Sredozem-Bitke na teruelski ji dolga 50 milj, aa fašisti vrženi nazaj z *** gubami po Zadnje vesti NEW Y O R K. — Howard lughes, letalski športnik ln milijonar, ae je odpravil na polet okoli avata v sedmih dneh. Njegova prva postaja je Pariz, kamor upa prispeti danes popoldne. Z njim vred v letalu so Ae štiri možje. WASHINGTON. — Danes se prične kongresna preiskava administracije Tennessee Valley. NEW TORIL—Senator Wag-ner morda nasledi vrhovnega federalnega sodnika Cardoza, ki le umrl v soboto za srčno hibo. WASHINGTON, D. C.—Pred-sednik Roosevelt je dospel v Texas na avoji volilni turneji. 8ANGHAJ—Ameriške in angleške bojne ladje so se umakni-Japoncem na reki Jangtae. JERUZALEM.—A n g I e š k i zračni napadi v Palestini so doslej pobili 50 oseb in ranili čez 200. I** pozicije v -ora, 22 Terueia naskokih sektorju ? ^ Mora. 22 milj južno- MJ« enajtih **b ob*°hna v smrt ™kP/H "*J>ščem spff F»^aUm0ri PUba v "mrt- Vzkli 1mnrilkor so s« ras. dvoranl w -< Por*niki podali svo kZ J« trajala *■■*» J* zastrupi- »*rL** L 1932 r^Murt u k o____L . Država ima glavno besedo pri porokah Vove nacijske odredbe udarile katoliško cerkev Berlin, 9. jul. — "Poroka ni samo pogodba med dvema ose->ama, temveč zadeva države," je dejal dr. Franc Guertner, nemški justični minister, ko je zjasnil nove poročne in ločl-;vene zakone, ki stopijo v ve-javo 1. avgusta. Država ima vso pravico, da prepreči poroke, katere ne odobrava," je nadaljeval minister. "Ako so ne-zaželjene, jih mora javna oblast razveljaviti. Nemčija bo imela bodočnosti posebne uradnike, ki bodo sankcionirali poroke imenu države." Novi zakoni, ki bodo v veljavi v Veliki Nemčiji, bodo raztrgali tristo let staro zvezo med Avstrijo in rimsko cerkvijo. Cerkvi bo odvzeta legalna avtoriteta v poročnih zadevah. Doslej je bila cerkvena poroka med katoličani v Avstriji obvezna, po prvem avgustu pa bo obvezna državna poroka. Nov zakoni bodo odpravili tudi ka toliško doktrino, da se poroka med katoličani ne more razveljaviti z ločitvijo. Država, nc katoliška cerkev, bo imela popolno oblast pri reguliranju porok In razporok v smislu zakonov. Dasi so se kstoliški škofje Avstriji podvrgli nacijskemu režimu, ja možnost, da bodo protestirali proti novim zakonom. Domače vesti Nov grob na zapadu Ročk Springs, Wyo. — Dne 5. julija je v bolnišnici umrla Mary Rudolf, stara 44 let in rojena v Zaplani pri Logatcu na Notranjskem. Na usta se ji je udrla kri. Bila je članica društva 10 SNPJ. Se en slovenski zdravnik Chicago. — Pred kratkim je prejel diplomo zdravilstva dr. dvard M. Svetič, rojen v Jo-letu, kjer je tudi nastopil službo v bolnišnici St. Joseph's. Njegov oče je doma s Tanče gore pri Črnomlju v Beli Krajini. Ubil ae je v cerkvi! Cleveland. — Dne 5. julija je Louis H. PeruŠek, 34-letni tesarski delavec, postavljal oder v katoliški cerkvi sv. Brigite, pri tem delu je pa padel tako nesrečno, a je nekar ur kasneje umrl v x)lnišnici s prebito črepinjo. Zapušča ženo in dva otroka. Mlhvauške novice Milwaukee. — Dne 6. t. m. je bil pri delu na jezerskem pomo-ubit rojak Frank Zemljan, star 47 let in doma iz Stranj pri fomniku. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Zadnje dni sta bila poročena Math Lesjak in Hildegarda Rybacky. Clevelandske vesti Cleveland. — Gostilničar John ftabjan je bil te dni surovo na->aden za barom, ko je trem fantičem odrekal žgano pijačo. Prl-zadjali so mu težko rano na glavi ln ga skoro oslepili na levem očesu, končno pa so ga oropali za $20. Policija še ni prijela teh zločincev. — Družina Anton n Julija Novak je Izgubila hčer-[0 Julijo, staro štiri leta in pol. Dekletce je umrlo baš v dnevih, ko sta se oče in mati pripravljala na srebrno poroko. Poroka v Eaat Moltnu East Moline, 111. — Dne 2. t. m. sta bila tu poročena Glenn Granell ln Florenoe Prosen. Nevesta je Slovenka In članica društva 290 SNPJ, ženin pa zdaj pristopi k istemu društvu. Obilo sreče! Tokijska vlada protestira proti zasegi otokov Tokio, 9. jul. — Zunanji urad je naznanil, da je poslal noto francoski vladi s protestom proti zasegi Paraeelskih otokov Kitajakem morju. Kitajska, ai lasti ta otoke, jc že prej poslala protest Frsnciji. Otoki letijo na nasprotni strani francoske Indo-Kiaa Ma pred lože- rila. na evidenca, da je sklepala pri jataljstvo s starimi ljudmi, katere je potem oropala in umo- Kitajci potopili japonsko ladjo Zatiranje terorizma v Sangha ju Hankov, Kitajska, 9. jul. — Kitajski letalci so včeraj bom bardlrali japonsko bojno bro-dovje na reki Jangtae In potopili eno bojno ladjo. Druga vest iz kitajskega vira pravi, da so Kitajci uničili tudi sedemnajst japonskih bojnih letal v napadu na letališče v Ankingu. Poročilo dostavlja, da so se vsi kitajski letalci srečno vrnili po napadu na japonsko bojno brodov- Nevarnost civilne vojne v Palestini Angleške cele zatirajo izgrede med Židi in Arabci Jeruzalem, 9. jul. — Arabski stavkovni val se širi po Palestini. Angleške avtoritete, ki skušajo zatreti izgrede med Židi in Arabci, morajo sedaj reševati tudi ta problem. Stavkovno gibanje se je pričelo po eksploziji bombe v Jeruzalemu, v kateri so bili štirje Arabci ubiti in 36 ranjenih. Trije židje in neka deklica so bili aret(rani po eksploziji. Arabci pnavijo, da je bombo, ki je uničila avtobus, na katerem so ae vozili Arabci, vrgla deklica. Ko ae je vest o bombnem napadu razširila, so Arabci okli-cali stavko v palestinskih mestih. V sosedni Transjordaniji, nad katero ima Anglija tudi mandat, so delavci zastavkali v znak simpatije do Arabcev v Palestini. > \ Jeruzalem, 9. jul. — Arabski rodovi so se pričeli zbirati ob meji Palestine, da udrejo v deželo. To je alarmirSlo Anglijo, ki ima mandat nfcd Palestino. Njene bojne ladjs in čete so odrinile proti Paleitlbi, da zatre-jo izgrede med Udi in Arabci, kl so ponovno izbruhnili. Istočasno so židovski Voditelji posvarili svoje ljudstvo, naj bo previdno v taj kritični situaciji, iz katere se lahko iscimi civilna vojna. Angleška policija in vojaki io napadli šeststo Arabcev, ki ao skušali udreti v Palestino is Transjordanije. Koliko ljudi je bilo ubitih v tej bitki, ni znano. Nekaj Arabcev je kljub čuječ-nostl angleških čet prodrlo v Palestino in se pridružilo svojim pristašem v hribih, ki so šli v bo j za "neodvisnost Arabije." Dve angleški križarki sta že dospeli v Haifo, dve drugi pa sta na poti. Anglija ima v Palestini 8600 vojakov in policajev, toda ta armada bo zdaj o-jačana. V zadnjih izgredih med Židi in Arabci v Jeruzalemu in drugih mestih je bilo 86 ljudi ubitih in čes sto ranjenih. Izgredi so se pričeli pred desetimi dnevi, ko je bil Benjamin Joseph spoznan za krivega kršenja angleškega zakona, obsojen v smrt in obešen. Joseph je bil prvi žid, ki je dobil najhujšo kazen v smislu zakona. Konflikt med Židi In Arabci traja že več let, ker si oboji lastijo Palestino kot svojo deželo. Zid je so vrgli v zadnjih letih čez $300,000,00 v Palestino in Uko posuli isstniki vslikih kosov arabske zemlje. Gospodarska situacija se je izpremenila kakor tudi zemljevid Palestine z naraščanjem žldovsksgs vplivs. To je ozsdje konfliku med nji mi, ki Je zdaj ponovno Izbruh nil z vso silo ns dan. Bitke med Židi in Arabci so zavzele najbolj resen značaj od splošne arabske protižidovske sUvke I. 1936. DRŽAVE NE MARAJO ŽIDOV-j SKIH IZGNANCEV Edino Brazilija je pripravljena sprejeti poljedelske delavce ANGLEŠKI ZDRAVNIKI SE BOJE KON-KURENCE je in leUlišče. | ftsnghsj. 9. jul. — Japonske Sodni svet zavrM Evian • Lea • Bainea, Francija, 10. jul.—Nekatere države latinske Amerike so naznanile, da so pripravljene odpreti vrata beguncem iz Nemčije, med katerimi tvorijo židje večino. Naznanilo je bilo podano na konferenci, ki je bila sklicana na predlog predsednika Roosevelte, da razpravlja o problemu beguncev in političnih izgnancev. ReprezenUnt Mehike je obljubil, da bodo begunci dobili ga-vetje v njegovi drtavi in priliko do dela. DrugI dve državi, kl sta pripravljeni sprejeti begunce, sU dominikanska republika in Peru. Evian-Las-Bslns, Francija, 9. jul. — Mednarodni odbor, ki se je lotil reševanja problema, kje naj dobijo zavetje židje in politični begunci iz Nemčije ter drugih držav, je v zagati. Ta odbor tvorijo reprezenUntje sedmih držav, kl v svojih govorih sicer kažejo simpatije do begunoev, noben pa še ni predložil načrta, ki bi rešil problem. Na seji odbora se je pokaza lo, da se vae drŽave branijo žl dov in političnih beguncev. Is-jema ja t>ila U Brazilija. Njen repressntant je dejal, da morda brafilska država Sao Paulo sprejela poljedelske delavce, nakar Je bil opozorjen, da večina izgnancev iz Nemčije ln Avstrije je živela v mestih in ima malo pojma o delu na polju. Henry Berenger, francosk delegat, je dal razumeti, da E vropa pričakuje, da bodo ameriške države dale zavftje beguncem in izgnancem. Te na prevzamejo breme, ker imajo evropske države že zdaj preveč ljudi. Predstavnik Belgije je dejal da Je njegova država natrpana z begunci. Holandska jih n« more sprejeti. Avstralija ln Kanada se jih branlU. Za predsednika konference je bil izvoljen Myron C. Taylor, bivši predsednik United SUtes Steel Corp. On je načelnik ameriške delgaclje. Taylor je odklanjal pozicijo, končno pa Jo Je pod pritiskom delegatov sprejel. Konferenca je bila aklicana na apel predsednika RoosevelU, ki ga Je naslovil ameriškim In evropskim državam. lxNtdoa, 9. jul. — Angleški zdravniki so zapreUli z "notranjo sUvko", kl bo oklicana, ako bo angleška vlada dovolila vstop avstrijskim In nemškim zdravnikom v deželo. Dr. A. We!ply, Ujnik organizacije zdravnikov, Je dejsJ, da ao člani njegove organizacije proti konkurenci in bodo pobijali akcijo, ki bi omogočila prihod zunanjih zdravnikov v Anglijo. Nacijski uradniki pred sodiščem Bivši "šturmar" obsodil brutalnost nacijev Riverhead. N. Ym 9. jul. — Willy Rrandt, star 26 let in biv-šl član Hitlrjeve napadalne armade, o katerem pravijo, da je sin nemškega barona, je nastopil kot državna priča na obravnavi proti šestim uradnikom German - American Settiement ige, nacijske organizacije. Izpovedal je, da je na lastne oči videl, ko so streljali v Nemčiji šenske in moške, ne da bi ti kaj sakrivlli. Dalje je rekel, da sovraži Hitlerjev režim, ki je lasužnjil nemški narod in uničil zadnje osUnke svobode. Uradniki lige, kl vzdržuje nacijsko Uborlšče Siegfried v Yap-hanku, N. Y., ao obtoženi kršenja državnega zakona, ker niao predložili imena članov nacljake organizacije državnemu Ujni-ku. Obravnava se vrši pred sodnikom Hillom. William I. Karle, odvetnik obtošencev, je skušal dokazati, da je Brandt prišel v Ameriko s dovoljenjem, ki ga je dobil pri ameriškem konzulu v Hamburgu. To pravi, da lahko osUne v Ameriki eno leto, Brandt pa je pred sodnikom izjavil, da je bilo dovoljenje podaljšano. On je tudi zanikal obdoltiUv, da je vstopil v nacijsko organizacijo namenom, da bo potem pričal proti uradnikom lige. Nemčija gradi več letal kot Francija Pariz naznanil sklenitev dogovora z nemško vlado FORDOVA KOMPA-NUA SE MORA P0-GAJATIJJJNIJO Obsodba protiunijske taktike avtnega magnata razpustIcompa. nijske unije priziv vlade kanadske province • London, 9. Jul. — Vrhovni brlukl sodni svet je odklonil priziv vlsde socialnega krediU v provinci Alberti. Kanada, proti odloku kanadskega vrhovnega sodišča, ki Je razveljavilo več zakonov, katera je sprejela zbornica U province. Predsednik provlnčne vlade je Wllliam A-berhart. ne naselbine In ojačJIi straže v drugih, langfcsjskih dlstriktih jMmiaii __________- kakor tudi v francoski konce- trgovinsko središče mednarod IsljL . . . avtoritete so včeraj posvsrile Ameriko ln druge nevtralne dr-žsve, ds ne bodo prevzele odgovornosti zs napade ns ladje nev-tralnih držav, ki se nahajajo na reki Jangtae. Svarilo je vsebovala spomenica, katero so Japonci naslovili reprezentantom zunanjih držav. flaagkaj, 9. jul. — Cez tisoč Kitajcev Je b^lo aretiranih v mednarodni naselbini v ftang-ha Ju v zvezi z zatiranjem tero-rizms. Teroristi ao v zadnjih dneh vrgli več bomb ln Ifvriill druge nasilne čine. Japonci ao poslali tudi oddelek vojaštva v Pariz, 3. jul.—-tNacIjaka Nemčija producira bojna leUla ln drugi material v razmerju tri proti enemu a Francijo, Tako pravi mož, kl mora to vedeti. Ta je Plerre Cot, bivši leUlakl minister v vladi ljudske fronta, kl je bils strmoglavljena pred nekaj meseci. Cot je Informiral francosko Javnost o Um dejstvu v svojem članku v listu Oeuvre, glasilu liberalcev, v kaUrem Je tudi o-krcal dobromlsleče, a nepoučena ljudi, ki trdijo, da Nemčija pro-durlra tristo bojnih leUI na mesec v zadnjih treh letih. "Ker vsako leUlo vzdrži naj manj tri leU, bi morala NemČl j a zdaj imeti najmanj 10,000 bojnih leUI," pravi Cot. On potem citira izjave ameriških ve-Ičakov In poročevalcev, da ima Numčljs »600 bojnih leUI. "Naša blazna roparscijaks politika Je vzrok, da je Nemčija izboljšala ln ojačila svojo o-boroženo silo," piše Cot, "Naciji so upregll delavce, Uhnike In inženirje v vojno mašino In Nemčija je zdaj mobilizirana država v industrijskem smislu. Ako se bo zapletla v vojno, bo situacija drugačna, ker ne bo mogla dobavljati potrebnega maUrials, kl gs potrebuje pri gradnji svoje vojne maline, iz tujezemstva." Pariz, 9, jul. — Francija, kl •e Je vrgla v oborožitveno Uk mo v bojazni pred Nemčijo, \ kateri vidi nsjvsčjo nevernost, Je kljub Umu aklenils dogovor s Hitlerjevo vlsdo glede izvoza železne rude Iz l/ortn«, kl jo potrebuje pri izdelavanju bojnega materiala. Francoski flnančn minister je nsznsnil, ds bo Nemčije dobila v smislu sklenjenega dogovora 7.200,000 ton železne rude letno, v zsmeno ps bo Francija dobivala nemški koks okrog 360,000 ton na meaec. Zakon. kl je bil aprejet pred tremi leti in prepoveduje Izvoz fran-coake železne rud« v Nemčijo, bo revidiran. Washington. D. C„ 9. jul. — Izjavljajoč, da je avtni magnat Henry Ford odprto izrazil, "da se ne bo pokoril VVagnerjevemu zakonu, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja," je Tilford K. Dudley priporočil federalnemu delavskemu odboru, naj prisili Ford Motor Co. ns kolektivno pogajanje z unijo združenih avtnlh delavcev (CIO). Dudley je vodil saslišanje v zvezi z obdolži t vami, da Je uprava Fordove tovarne v St. Louiau ovirala organiziranje delavcev a ustrahovanjem In terorizmom ln pri tem je imela oporo pri policiji v St. Louisu. Dudleyjev odlok velja le za Fordovo tovarno v St Louiau. Uradniki avtne unije ao pri zaslišanju izpovedali, ds ima unija večino med delavol, kl ao u-poslenl v tej tovarni. Dudluy Je dalje priporočil delavakemu odboru, naj odredi ponovno upo-allUv 192 delavcev, katere je družba vrgla na cesto zaradi u-nljakih aktivnosti, ter razpust kompanijska unije Liberty Le-gion of America Inc. Poleg tega morajo delavci, ki so bili odpuščeni zaradi unljskih aktivnosti, dobiti plačo sa vsa čas, ko io MU brea zaslužka. Kopija odloka jo bila isroče-na uradnikom Fordove tovarne v St. Louisu. Zdaj še nI snano, ali ae bo uprava tovarne pokorila odloku aH ne. Ako ae bo, bo morala o Um obvMtitl delavce v prihodnjih tridesetih dneh. V nasprotnem slučaju bo federalni delavakl odbor pod-vzel proti kompanij I nadaljno korake. Dudley pravi v svojem odloku, da je drušba kršila VVagnerJev zakon, ker Je priznala UglJo svobode kot predstavnico dala ves v pri kolektivnih pogajanjih, organitscijo, kl Jo Je sama ustanovila In katero tudi dominira. Cardozo, član vrho- O vnega sodišča, umrl Pokopala ga je srčna hiba Pori ( hoaUr, N. V., 10. Jul.— Benjamin N. Cardozo, član fede-ralniga vrhovnega sodišča, J« včeraj umrl v stanovanju sodnika In prIJaUlJa Irvlnga Uhms-na v starosti 0M let. Podlegel je srčni hibi, ki ga Je mučila več mesecev. Ta Je bila tudi virok, da se nI udeležil zadnjega zase-danja vrhovnega sodišča. Cardozo, ki Je bil znan kot liberalce, J« umrl kot filozof, ki Je dosegel glavni cilj življenja. Izbrisal Je madež avojega očeU Alberta Cordoze, kl Je bil kot sodnik zvezan s najbolj korupt-no politično malino v zgodovini New Yorka. kaUre vodja je bil Tweed. Rojen Je bil I, 1870 kot sin židovske družine, kl Je I. 1760 prišla (z Anglije v Ameriko. /.a člana vrhovnega sodišča ga Je imenoval presednik Hoover I. 1932. ^^^^ Cez tristo irtev poplave na Japonskem Tokio, 9. Jul. — Uradno poročilo pravi, da je 331 ljudi uto-nilo, ko ja voda zalila mesto Ko-be. čez 400 immb pa še pogrešajo. Sodijo, da tHivzroČena škoda znaša sto milijonov - Jenov (o-krog $29,000,00QJt. » * duha, premogarska bolezen, ki ga skuša včasih kar zadušiti. Br. Andrew Petemel je še v bolnišnici in tudi v slabem položaju., Br. Joaeph Princ ne bo nikdar več zdrav, ker ga je zadel mr-tvoud. Iz tega je videti, da je bilo zadnje mesece naše društvo močno prizadeto Članstvo se stara in s tem tudi hiramo. Ampak naša dolžnost je, da nadomestimo vrzeli s pridobivanjem mladine. Seja odbora Društvene dvorane dne 1. julija zvečer je bila dobra. Računi kažejo, da pri vsej depresiji napredujemo finančno. V nedeljo zvečer dne 3. junija sem slišal po radiu govor predsednika Vincenta Cainkar-ja, ki je govoril na postaji v Greenaburgu. Govor je bil dober v obeh jezikih. In kako me je mikalo, da bi šel drugi dan v Herminie, Pa., ali pa da bi bil prejšnji večer navzoč v Sharonu. Toda ni bilo mogoče. Ko smo imeli teden prej konferenco Prosvetne matice, sem nekaj zaužil, kar mi ni prijalo. Po-* tem sem bil tako slab ves teden, da ni bilo za prestajati. Kot vse kaže, mi je odzvonilo, da bi kam šel, ker se moram držati strogo po zdravniških predpisih, kar pa na potovanju ni mogoče. O tem sem se že večkrat prepričal in trpel zraven, V nedeljo dne 17. julija dopoldne bo seja kluba Forward št. 11 JSZ v navadnih prostorih. Navzoči bodo razni zunanji so-drugi in tudi kandidat za podgo-vernerja na socialistični listi Zato se urgira vse članstvo, da se te seje udeleži. Vabljeni so tudi somišljeniki. Na tej seji bomo ukrepali o pobiranju podpisov na nominacijsko peticijo in tudi o več drugih stvareh tikajoče se kampanje. Torej vsi na sejo. Joseph Snoy, 13. Glasovi iz naselbin PROSVETA THE BWUGHTENWnrr te bm lsermsa slovsm— na« roorosss jbpsoib !■»■>■< to Om m**rn a« « a« Zanimive beležke PKOHVBTA_____ imt-m s*. ismmuu a»«~ cumm mbmbbb or rss kkdebatbd —Fadcratod PUturM. Verlin Fee, mprilec L. Smith-ersa, predsednika rudarške unije v Vanceyju, Ky. I i, , 1 " boja, v katerem bi stal delavec proti delavcu — premogar proti premogarju. Ni treba poudarjati, kdo bi imel koristi od tega — premogarji gotovo ne. Pred nekaj tdnevi je bil pri meni delavec, kij je v premogovniku izgubil delo. Svoje čase je bil vnet komunjstični agitator, toda se je potem streznil. Povedal mi je, da ga nadlegujeip{-da bi šel na agitacijo za Progresivno rudarsko unijo, katero je Green potegnil v svoj tabior in jo zdaj pognal proti UMWA, Ta delavec mi je rekel; "Imam ženo in otroke in na hiši dolg, toda tako umazanega dela nikdar več ne prevzamem, čeprav vsi skupaj poginemo. Delal pa bom proti Progresivni rudarski uniji." Tako je prav, sem mu pritrdil. Premogarji, bodite na straži 1 Ne poslušajte provokatorjev, pa naj bodo v službi Greena ali ko-i garkoli. Varujte to, kar ima to in izboljšujte organizacijo, v kateri ste, to je UMWA. Nace 2lemberger, 176. Osebnosti diktatorjev O tem in onem iz metropole Cleveland, Ohio. — Po nalogi s. Charlesa Pogorelca sem se v nedeljo 26. junija udeležil konferenčnega zborovanja klubov in društev Prosvetne matice J. S. Z. v Bartonu, Ohio. Udeležba ni bila taka kot bi bilo potrebno za večji razmah našega delavskega kulturnega, izobraževalnega in političnega udejstvo-vanja. Razprave so bile o vseh perečih vprašanjih konstruktivne. Na takih zborovanjih se človek marsičesa nauči. Konferenčno zborovanje se je vršilo na prijazni farmi s. Škofa. Po zborovanju se je vršila zabava ali piknik. Udeležba tudi ni bila kaj velika; nekaj iz razloga, ker jih je več šlo na proslavo dneva SNPJ v Moon Run, Pa., nekaj radi slabega vremena, precej so krive tudi delavske razmere. Katere so res take, kot jih od Časa do časa opiše s. Snoj. V pondeljek s s. Snojem, kjer sem prenočeval, vstaneva. Jože gre na delo, jaz pa na postajo, da poizvem kdaj odpelje bus proti metropoli. Tam so mi povedali, da šele opoldne. Imel sem dosti časa in se odpeljem na Elm Grove, W. Va. Ustavim se pri mojem prijatelju Frunku Kosemu, ki pa ni bil doma. Je šel na delo. Malo se pogovoriva z njegovo ženo Ma-ry, katera je tajnica ondotnega društva SNPJ. Potem grem k Motosovim, ki imajo dobro u-spevajočo trgovino. Pri njih so na stanovanju naši somišljeniki "pečlarji" — Krasovec, Gross in drugi. Omenjena sta bila doma. Pogovorili smo se prav po pečlarako o tem ln onem in Krasovec mi je zatrdil, da bodo gledali, da bodo pobrali zaostalo naročnino na Proletarca. (Obenem pa pričakujem, da mi (Hišljejo tudi kaj naročnin na Cankarjev glasnik). Ker je bil moj čas pri kraju, sem se moral posloviti od prijaznih rojakov. * Snojevim in drugim se zahvaljujem za uljudnost in postrež- Pred dvajsetimi leti Za praznik četrtega julija se naa je akupina sodrugov odpeljala za par dni na farmo mojega sorodnika Franka Povheta. Njegova farma ae nahaja na Road M, eno miljo In pol pred Madisonom. O., če se pelješ iz Clevelanda. Njegova žena Agnes je nam nudila boljšo postrežbo kot se bi upali pričakovati, za kar se njima v imenu naa vseh iskreno zahvaljujem. Frank In (Dsljc aa t. »trani.) M*kl»i de tankih orvantvarij. kl mo ae udeležili konference Mednarodne tves« s. Norveška, aa krova parnika (Joeen Marjr. ki jih je pripeljal v New York r n>g-tl. TOLP*. Vesti iz Jugoslavije tarešll. po rodu Kočevarja. Kljub slovenskemu imenu se baje izdaja za Ntmca in po Ljubljani se širijo govoric«, da je velik simpa-tizer hitlerizma in baje tudi organiziran. Pred dnevi je bil izvršen v tem hotelu nekakšen atentat. Med kavarno in hoteli- aT^i^7uatre-;K>m v veži je eksplodiral nekak-netnanih ziocm ^ ^^^ stroj ki pft n- ^ zločin pri Mengšu,— Ugovski sotrudnik Vidaii iz Mengia r .urijo »večer je bU na ce-fTcerkljami in Mostsmi doiin: 35 letni skladišč- tTw«ten v Celju, Jo- ^doma iz Mengša, je •d MVidtli je bil poprej^za- , f Zdruienih opekaren is zaradi svojih sposobno-p3t dobil pred ^omdelo 'j£r! tovarni v CaU«. V ,19. junija je prišel do-gen^, da bi zastopstvo ,n izročil svojemu bratu ® ' mizarju. posestniku m mizarju, ,ni mogel več izvrševati ^U. Po kosilu se je s k( odpeljal proti Komendi »liro di am, kjer se je zadržal se ita v neki gostilni, nato « je odpeljal proti domu v Lj. Ustavil se je še v La-2" v Strukljevi gostilni, jer je odšel okrog desetih j. Zjutraj ob štirih so na-Vidalija mrtvega na trati flotfjevo in Steletovo hišo kovicah. Dobil je pet stre-jp več udarcev, njegovo koso razbili in pometali v njo mlako. or pripovedujejo pri Ste-ovih, so okrog pol 11. ure jer zaslišali kričanje na ce-in slišati je bilo, da so se cerkljanske strani pripodili l(je, ki se prepirajo in naj-»pretepajo. Vidali je menda iplesu bežal pred napadalci, teletu je skočil s kolesa in rkal na vrata, toda nihče si «pal odpreti. Naslednji hip ie dohiteli napadalci in po-na tla. Nato je bilo slišati strelov, Vidali pa je začel Etti na pomoč. Napadalci so ssto razgubili, ranjeni Vidali a je — sodeč po krvavih sle-nh - splazil do trate, kjer je Sli in i7krvavel. Napadalci so bili najbrže (tki fantje. Zakaj so ga na* t ni znano. Morda je Vidali movat, pa so ga prepodili tje in ga podivjani pobili do bega. Lahko da je sedel s ti v gostilni in se spri ž nji-Lahko pa tudi, da so ga so-zaradi tega, ker je bil »1, po deželi pa je ravno naj-propaganda za zlet kato-i slovenskih fantov, organi-tij«, ki je naslednica nejcda-•azpuščenega "Orla". O-Diki so nekaj fantov že are-itoda vsi tajijo, da bi ime-Moh kaj opravka z nočnim »dom. Gotovo pa bodo zlo-i kmalu izsledeni in nato bo J*Je dognati za trdna, zakaj fl izvršen ta zločin. Stojadinovic v Benetkah, fred nekaj dnevi je vladni «dnik dr. Stojadinovič neto* odpotoval v Italijo. Ka-»trjujejo naša uradna poli. j« njegova pot popolno-tfvatnega značaja: šel je »t slikarsko razstavo v Be-Pih, kjer razstavljajo tudi wvaniki slikarji. Tuji tisk ****< da pot ni privatna. ptUTI trdijo, da je šel tja I uvažanja razne rude, ker zgubila dobave iz Av-»ngleški tisk pa trdi tudi, ' dr- Stojadinovič tja za-'(1* Povpraša Italijan-* wnanjega ministra Ciana *keft dogovora med Ita-»Nemčijo. Ti dve državi j v n< kem tajnem do-^ domenili, d« v primeru ^» konfliktov v Srednji Nemčija lahko zasede P.J^ kot ter k tem pride do ■•u v iAke zv«» med »'» Nimčijo oz. Koroško. ■ ««niako prog« od Pod- 1Nm;h?'c- Ker * J® vlad- ^- mk v Benetkah res se-jwsnjim ministrom Cia-L^rtno, da ta obisk Wnoma privatnega TTLzr Kadov,Jicl *n ^ 7 b*je izvršenih več 'nih. n< ' m<<1 njimi ET> ' aU*nt*t na noti^ dr. Korošca. \ " pr.-iak.vi ni ju-m7m*1 tiak izročal Še nl- aifi -|| . ^uJ^H^ "»"Proti glsuuga kolo-44,1 hotelirja Mikliča, ril posebne Škode. Ko so ljubljanski akademiki ob hitlerjevski zasedbi KoroAke demonstrirali po ljubijanskilv ulicah, so na kavarni Metropol razbili več šip. Hotelir Miklič je zdaj zagrozil s posebnimi izjavami v listih, da bo. tožil slehernega, kdor bo govoril, da se v Me-tropolu zbirajo protinarodni in protidrtgvni elementi. Toda te govorice ne marajo prenehati in mnogi so sklenili, da bodo ta lokal' bojkotirali. Zlfoiovanje kemikov Skoplje, 14. junija. — Včeraj je v Skopju zborovalo društvo kemikov Jugoslavije. Slavnostne seje so se udeležili tudi ban, župan ter delegati raznih strokovnih organizacij, ki so v kakršnikoli zvezi s kemično stroko. Dnevni red zborovanja je bil zelo izčrpen. Snoči je bil na občnem zboru izvoljen tudi novi u-pravni odbor, ki ga sedaj vodi beograjski vseučiliški profesor dr. Kosta Todorovič. Samomor bivšega ruskega ministra Beograd, 14. julija. — V Beogradu se je obesil ruski begunec in minister v poslednji meščanski ruski vladi admirala Kol-čaka, Aleksander Cevklinski. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor zaradi nesrečne ljubezni. Stoletnica pevskega društva v Pančevu Beograd, 14. junija. — V Pančevu je pančevsko srpsko pevsko društvo proslavilo svojo 100-letnico. Za ta jubilej je bilo društvo odlikovano. Koliko je Židov na Dunaju Dunajski "Vdlkischer Beo-bachter" objavlja daljši pregled židovskega vpliva v dunajskem gospodarstvu in navaja najprej naslednje številčne podatke: Leta 1848, ko je štel Dunaj 410,000 prebivalcev, je bilo vseh Zidov na Dunaju le okoli 10,000 ali 2.5% celotnega prebivalstva. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1934, ko je štel Dunaj 1,870,000 ljudi, pa so jih našteli že 176,034 ali 9.4% celotnega prebivalstva. To število po mnenju dunajske izdaje glavnega organa narodno socialistične stranke ni točno, ker so v njem všteti po prejšnjih avstrijskih nazorih samo Zidje po veri (Religionsjuden), ne pa tudi oni, ki so se v asimilacijskem procesu dali krstiti ali ki PKOSTIVI so postali "brez konfesije". Upoštevajoč tudi ta del židovskega elementa na Dunaju, računa "Volkiacher Beobachter", da je danes na Dunaju nad 300,000 Zidov, kakor jih pojmujejo nemški rasni zakoni. Razen tega je treba upoštevati še tako zvane "napol Žide", ki jih je na primer v Nemčiji, kjer proces mešanja ni bil tako velik kakor v bivši Avstriji, približno trikrat toliko kakor "popolnih Zidov" (Vollju-den), saj na 600,000 čistokrvnih odpade poldrugi milijon mešanih ali napol Zidov. List nadalje razmotriva židovsko udeležbo v dunajskem gospodarstvu in najprej ogotavlja, da se Židje izogibljejo vsem po-klicomr ki so v zvezi s telesnimi napori ali življenjskimi nevarnostmi. Med cestnimi pometa-či> rudarji in snažilci kanalov ni nobenega Zida. Med približno 4000 dunajskimi mizarji so jih leta 1935 našteli samo 50 ali 1.25%, pa še ti so bili prav za prav samo prekupčevalci s pohištvom. Močno pa so zasidrani v veletrgovini in industriji. V eksportni trgovini se židovska udeležba ceni na 60—70%, v lesni pa na približno 70%, dočim je hila trgovina s starim železjem in podobnimi predmeti že od nekdaj vsa v židovskih rokah. V prodaji radio aparatov je najmanj 90% židovske udeležbe, v prodaji bencina in sadja pa 70— 80%. V trgovini s perutnino pa debelo je židovska udeležba s 60% nizko cenjena. Na začetku letošnjega leta je bila vsa avstrijska industrija kontrolirana po dveh židovskih bankah: "Cre-ditanstalt-Wiener Bankverein" ia je governer odklonil. Unijski uradniki aretirani v Iowi Obdolženi »o žaljenja 1 • T v sodisca Policijski naval || na unijski urad Veliko itevilo delavcev aretiranih Newton, Ia., 9. jul. — Trije u-radniki unjle CIO so bili aretirani na obtožbo žaljenja sodišča, ki je izdalo injunkcijo v zvezi s stavko v tukajšnji tovarni Maytag VVashing Machine Co. V stavki, ki je bila oklicana pred dvema mesecema, je prizadetih 1400 delavcev. Aretirani uradniki so Willi-am Sentner, pokrajinski direktor Odbora za industrijsko organizacijo iz St. Louisa; James B. Carey, direktor in Član eksekutive CIO iz New Yorka, in Hollis Hali, podpredsednik krajevne unije CIO, ki vodi stavko. ptopnik Slovencev je bil v novi občinski svet imenovan MIha Kačnik. res zna- Nov industrijski ceater v dbtrtkt« Or*«, Hevjelaka New Orleana, La., 9. jul. — Policija je udrla v glavni stan unije CIO, aretirala 71 članov in jih odvedla v ječo. Ta je bil že drugi policijski naval na glavni stan unije v zadnjih desetih dneh. Frederick N. Myers, organizator unije mornarskih delavcev, včlanjena v Odboru za in« dustrijsko organizacijo, ki je bil, tudi aretiran v policijskem navalu, je zapretil, "da bo njegova organizacija zaprla vsa ameriška pristanišča, Če ne bodo delavci takoj izpuščeni iz ječe." Matthew S. Braniff, odvetnik unije, je po policijskem navalu instruiral stavkarje, naj zaprejo vrata svojih zborovalnih prostorov in se uprejo policiji, ako bi skušala udreti v prostore brez sodnijskega dovoljenja. Unija jo oklicala stavko proti Yellow Cab Co., ki je potem na jela grupo stavkokazov. Ti zdaj vozijo taksije pod zaščito poli cije. Vsakega stavkokaza sprem Ija policaj. Ameriška delavska federacija je pri državnem sodišču hsposlo vala injunkcijo proti konkurenčni uniji CIO, ki je oklicala stavko pri devetih transportnih kompanijah. Injunkcija prepo-veduje vmešavanje stavkarjev v aktivnosti voznikov tovornih avtvo, ki so člani unije ADF. Stavka proti transportnim kom-panijam je bila oklipana pred dvema tednoma In se je potem razvila v borbo med unijo CIO in unijo ADF, Administrator zako-na mezd imenovan Rootevellova govorniška turneja Washington, D, C, 9. Jul. J Predsednik Roosevelt se jo s posebnim vlakom odpeljgl iz Wa ahingtona na govorniško turne Jo, ki bo trajala mosec dni. Obiskal bo več držav, da pridob javnost za svoj program, zaeno pa bo agitiral, naj volilci ponov no izvolijo kongrasnike in sena torje, ki so podpirali "newdeal ako" zakonodajo v kongresu. Svoj prvi govor na tem potovanju je imel v Marietti, O. Pred odhodom iz VVashingto-na je Roosevelt ponudil pozicijo administratorja zakona minimalne mezde in maksimalnegs delovnkia Donaldu M. Nelsonu, Clkažanu In podpredsedniku Sears, Roebuck k Co. Neison je bil prej aktiven v administraciji zakona gospodarske obnove (NRA). Roosevelt Je izbral Nelsona za to pozicijo, ker se strinjs z nameni In cilji mezdnega zakona, pol«f tega pa mu Je kot poo poljanah ob cesti. Med mesti Delano in Fresno je zopet bolj hribovita zemlja, kakor nalašč ustvarjena za trto. V dolžini približno 75 milj med imenovanima mestoma sc skoro ne vidi drugega kot izključno vinska trta, ki je lepo selena in skrbno negovana, kar pomeni, da "vinca" še ne bo zmanjkalo. Okrog mesta Modeata se razprostirajo bogata polja, kakršnih se vidi malo kje ln veliko sadnega drevja. Kakšen kontrast med svetom od Boulder Dama do San Bernardina in med Los Atigele-som ter San Franciscom I Ko dospem v Modosto, prične deževati, kakor pač pada v teh krajih. Nekaj času vedrim, ko se pa le nič ne spremeni, iztegnem dalje proti Oaklandu, kamor me je povabil br. Tomšič, da se ustavim. Reči moram, dn ta vožnja v dežju nI bila posebno prijazna, ker je držala mod nižjimi hribi z mnogimi ovinki, na katertti se je bilo večkrat treba ogibati težkim trukom in tu di drugače je bilo po tej poti ve liko prometa, vzlic temu sem srečno privozll pred hišo br. Tomšiča v Oaklsnd, ki mi je o-bljubil "kvartir". Ko me zagleda, me najprej vpraša, če sem se kaj izgubil ali zapeljal. Odgovorim mu, da je bilo to skoro izključeno, ker mi je na papir "namalal" skoro ves Oakland In še Višnjo goro povr hu in mi poslal v Chicago. Bil Je prav zadovoljen, ker sem res Imel pri sebi zemljevid, ki sem ga od nJega prejel. "Konja kar v štalo zapelji", svetuje, "za katerega Je žo pripravljena, toda slame boš pa moral kupiti sam, ker ta pokora izbira le ono na gasolinpoetajah." Kmalu po prihodu me obišče br. Frank Slaby, tajnik društva št. (HM v Oaklandu, kateri je tu di predsednik tamošnje u nI Jake 010 avtnlhilelavcev, za katero Je resno na4tuš«n. Frank se posebno zanima za delavska vprašanja in upati je, da (»ostane s po soben delavski voditelj In seveda tudi dober agitator za našo bratsko in delavsko jednoto. Zvečer Je prišel tudi br. Albert Hrast z ženo, ki je svoj«ča-sno živel v Milwsuk«tfju, Wis., In bivši gl. odbornik naše jednote, ki živi sedaj v Oaklandu. Pogovor se Je sukal največ o Jednotinlh vprašanjih, ahodu In seveda delavskih problemih v sploš-nem, kakor tudi o ponovni go-sjKKlarak! krizi. O depresiji znajo nsjbolje soditi tiati, ki Jo direktno občutijo, brezposelni, to sem opazil med |»oeiw»Jšlmi po* govori o teh vprašanjih v Han Franciscu. Oni, ki delajo, krize materialno ne občutijo in ker aami niso prizadeti, ae za usodo avojlh sodelavcev posebno ne brigajo, kar Je nesreča za vea delavaki sloj. Ko človek dora-ate socialno tako visoko, ds gs bo bolelo pomanjkanje soseda a- 11 svojsga sodelavca tako, kakor njegova laatna mizrrlja, takrat bodo tudi delavstvu zavladali boljši časi. Življenje naših članov v Hsn Prsnriaco-Osklsndu je po moji sodbi pri lično dobro, živijo v čednih atsnovsnjih ns "Krsnjakem hribu". (Ce nimaš dobrih zavor pri avtomobilu v Han Franciscu, koder so naseljeni naši člani in rojaki, potem je najbo-je, da se hitro spraviš z materjo zemljo.) Shod se je vršil v društvenem Domu na že imenovanem Kranjskem hribu in ob napovedani uri je bila dvorana dobro zasedena. C-e sem bil pravilno poučen, je bilo precej poslušalcev tudi v drugi dvorani, ki je bila oprem-jena z amplifierjem. ki je bil tu nstallran. Shoda so se udelcži-i nekateri člani tudi iz Rich-monda in celo. iz Sacramenta, car pomeni, da je med članstvom Ae vedno dobro zanimanje za našo jednoto. Priliko sem imel seznaniti se z mnogimi člani, katere sem do tedaj poanal le po imenih, kot na primer s predsednikom društva At. .'MM br. Baricheni, ki je nekdaj tudi Živel v Milwaukeeju, Wis„ ln br. F. Matjasičem, prej-Anjim društvenim tajnikom, pri katerem smo imeli par ur solo zabavnega večera, itd. Po shodu — avečer namreč — se je pa vršil v obema dvoranama ples s prosto sabavo, na kateri je bilo (»paziti dobro rus|M)ložonje med navzočimi. Ampak "zeblo" me pa tudi že dolgo časa ni tako na dan prvega maja, kakor me je baš dotičnl večer na tem hribu. Zena se je m<-d pot jo *|>omnila. du je (tosabilu kopalno obleko domu, češ da bi se šlu kopat V iPacIfični ocean v San Franciscu, tu je pa spoznulu, du bi jI "kožuh" veliko bolj pruv prišel kot kopulnu oblekn. Mislil sem, du je le pri nus nu vzhodu tuko "muhasto" vreme, dk velikokrat ne veš, kako bi so oblekel, toda spoznal sem, du tudi v Californiji nI boljše v tem oziru. (Daljo prihodnjič.) Rusija prodaja bojna letala Kitajski Dvesto bojnih letal na poti na Kitajsko Hongkong, 9, Jul. Vest Is zunusljivih virov ae glasi, da Je sovjetska Rusija prodala dvesto bojnih letul kitajski vludl, ki Jih bo rubilu v svoji vojni s Japonsko. letala so že na |>otI in bodo kmalu dospela nu Kitajsko. Poročilo dostavlja, da so nekatera že dospela v Hankov, kjer Je sedež kitujske vlade. Med letali, ki Jih bo dobllu Kitajska, je enujst velikih bom* burdnikov najnovejšega tipa, ki so opremljeni s najmodernejšim orožjem. Vsa letala so bila preizkušena v vzhodnem delu Turkestana, v bližini mongolsko meje. Ituaku letulu bodo operirali kitajski piloti. (Neduvno so poročali, da sta govjetsku unija in Kitajska sklenili |togo<|bo vzajemne vojaško pomoči. Moskva Je sicer zauiksls (Niročlla, toda drugi viri so Jih |H)trdili.) Pisatelj Remargue izgubil nemiko državljanstva Berlin, U. jul. lz odredbe, ki Je bila pravkar objavljena v Berlinu, Jo razvidno, da je Krlch Marla Remargue, pacifist in avtor več vojnih novel, izgubil nemško državljanstvo. Remar-š čutil v sebi še večji dolg in boš a t«-m neprestanim občutkom poaihdob vse svoje življenje pomagal svojemu prerojenju, morda *«• bolj, nego če bl šel tja. Zakaj tam ti ne bi prenesel, mrmral bi in bi naposled morda res kratkomalo dejal: Obračunal sem.' Odvetnik je povedal v tem primeru resnico. Težka bremena niso za vse, za nekatere so nemogoča . . . Take ao moje misli, če se ti vidijo tolikanj potrebne. Ce bi morali za tvoj beg drugi odgovarjati, na primer oficirji ali vojniki, tedaj ti ne bi 'dovolil', da pobegneš," se je nasmehnil Aljoša. "Pravijo pa in zatrjujejo (tiati eUpnl poveljnik je aam rekel Ivanu), da ni velikih sitnosti, če je človek spreUn, in da lahko opravi z majhno škodo. Kakopak, podkupovati je tudi v takem primeru nečastno, a tu nočem biti za nič na avetu sodnik, ker prav za prav vem, da bi tudi aam šel tja in koga podkupil, če bi mi na primer Ivan ali Katka velela, naj v tej stvari delam zate; to ti moram po pravici povedati. In zato ti ne morem biti sodnik v tem, kako boš sam ravnal. Vedi pa, da te ne bom nikoli obsodil. In čudno bi tudi bilo: kako bi mogel biti v tej stvari tvoj sodnik? Nu, zdaj sem vse prerešetal, se mi vidi." "A zato se bom sam obsodil!" je vzkliknil Mitja. "Pobegnil bom, to je bilo tudi brez tebe že sklenjeno: ali je mogoče, da Mitka Karamazov ne bi pobegnil? A zato se bom sam obsodil in na vse veke prosil odjpuščanja za svoj greh! Saj Uko govorijo jezuitje, jeli? Tako kakor zdajle vidva, a?" "Tako nekako," se je tiho nasmehnil Mitja. "Rad te imam, ker zmerom poveš vso resnico in nikoli ničesar ne uUjiš!" je z radostnim smehom vzkliknil Mitja. "Po tem Ukem sem zasačil svojega Aljoško na jezuiUtvu! Vsega bi te moral izljubiti za to, da veš! Nu, poslušaj zdaj tudi osUlo, razodeti ti hočem tudi osUlo polovico svoje duše. Evo kaj sem si izmislili in sklenil: Čeprav pobegnem, pa da I-mam tudi denar in potni list, in pridem celo v Ameriko, me še vedno hrabri misel, da ne pobegnem ne v radost ne v srečo, ampak resnično le v drugo katorgo, ki ne bo morda nič slabša od te! Nič slabša, Aleksej, resnično ti povem, nič slsbša ne bo! To Ameriko, vrag jo vzemi, sovražim že zdaj. Naj bo Gruša z menoj — toda poglej jo: nu, aH je to Američanka? Rusinja je, Rusinja do poslednje košči-ce, jelo se ji bo tožiti po rodni materinski zemlji in jaz bom sleherno uro videl, da se ji toži zaradi mene, da je zaradi mene vzela nase U križ — zakaj v čem naj bo njena krivda? In tudi jaz — ali meniš, da bom mogel prenašati Umkajšnje hlapce, čeprav so morda vsi do zadnjega boljši od mene? 2e zdaj sovražim to Ameriko! In naj bodo Um vsi do zadnjega še takt velikanski mašinisti ali kaj vem kaj — vrag z njimi, moji ljudje niso, moji duši so tujci! Rusijo ljubim, Aleksej, ruskega Boga ljubim, čeprav sem podlež! Saj Um bom poginil!" je vzkliknil in oči so se mu mahoma zasvetile. Glas mu je vztrepetal od solz. "Nu, Uk glej, kako sem sklenil, Aleksej, poslušaj me!" je spet pričel, ko je ukrotil svojo razburjenost. "Ko prideva z Grušo tja, začnem Ukoj orati in delati, med divjimi medvedi, v samoti, kar moči daleč od ljudi. Saj se menda tudi tam najde kak kraj, ki bo kar moči daleč! Tam, pravijo, so še rdečekožci, nekje tam na kraju obzorja, nu, Uk v tisti kraj poj* deva, k poslednjim Mohikancem. Nu, in takoj alovnlco v roke, jaz in Gruša. Delo in slovnica, tako naj bo tri leU. V teh treh letih se naučiva angleščine kakor najbolj pristna Angle-la. In kakor hitro se je naučiva — z Bogom Amerika! Ameriška državljana prihitiva semkaj v Rusijo. Ns skrbi, tu v vašem mestecu se ne pokaževa. Skrijeva se daleč kje, na severu aH na jugu. Jaz se dotlej izpremenim in ona Ukiste, v Ameriki mi napravi zdravnik kako umetno bradavico, saj niso zaman mehaniki. Ce ne, si pa izbodem oko, brado si pustim. da mi zrasU seženj dolga, in siva bo (iz domotožja po Rusiji bom osivel) — ln morda me potlej ne bodo spoznali. Ce me pa spoznajo, naj me pošljejo v Sibirijo, vse eno ml bo — tedaj mi pač nI usojeno! Tudi tu bova kje v pustinji orala zemljo in jaz bom vse življenje igral Američana. A zato bova umrla na domači zemlji. Tak Je moj načrt in Uko osU-ne nepreklicno. AH ga odobravaš?" "Odobravam ga," je rekel Aljoša, ki mu ni hotel ugovarjati. Mitja Je nekaj trenutkov molčal, nato pa je zdajci izpregovoril: "A kako so pri obravnavi zavili atvar! Le kako so jo zavili!" t Dalje prihodnji«.) Johna Murraya junaška smrt Itkhard W. Wa>ne rNuUljeraaj« la konec.) "Nič dobrega ne kaše Um gori. Pravijo, da je Evansvllle od neslo. Stari Je divji na iasebnr telegrafiste, ker spravljajo m svet na noge. TI fantaltni i počno drugega, ko da Izkriče vae. kar jim je na srcu. Pazite dobro, kadar bova letala asd Kvanavillom, ali nad tem, kar Je o*talo od meaU." l«ahko je reči: Pazite! Pod m »no ni bilo drugega ko voda, in zdelo ae Je, da fte zmerom narašča . . . Na lepem ae je Murray strmo spuMtil. V ušesih mi je začelo šumeti in imel sem občutek, da bova navpično padla v vodo. A pri tridesetih jardih je Murrajr aparat ujel in ga nekaj časa pustil. da se je zibal ko star čoln. Tik pod nama Je bredel vodo no-ukonlen vlak. Spredaj Je Imel dve Kikomotivi, zadaj eno. Begunu. Morebiti so bili ujeli rav mo, se je neki most posloviL Kar aeaedel se je in kos za kosom zgrmel v vodo. To je trajalo kakšno minuto — potlej ni bilo mostu nikjer več. "Skočite — ali .. Murrajr se je nagnil naprej in se spustil prav nizko. Nekajkrat sem se kar ustrašil, da bova o-plazila kakšno drevo, štrleče i« vode. Letela svs med dvema gričema, ki so ljudje na njih razr peli šotore. Zlezli so iz njih in začeli mahati. V telefon sem slišal, da je Murrajr nekaj dejal, a razumel ga nisem, zdajci sem pa že sam videl, kaj je hotel reči. Temni oblak dima je bil že spet tu, puhala ga je neka lokomotiva, ki je zelo hitro drvela proti Ohiu. Za njo je drvelo e-najst vagonov. Voda bo visoka največ kakšen meter. Velika kolesa lokomotive so se^naUnko razločila iz nje. Murrayev glas je iznenada postal hripav. "Slišite, Wayne? V vlaku se peljejo begunci. Gotovo je zaseden do zadnjega kotička. Pelje na jug, ravno proti mostu, ki se je bil pravkar sesul. Pred mostom je ovinek in tračnice se spuščajo. Pcsnam okolico. Vlak pojde v vodo! 2iv krst ne more vlaka v vodi zavreti. Morava ga usUviti . . ." In zdaj, prav zdaj je začel zavijati veter. Lovil se je v krila, da je žvižgalo skozi ušesa. Vlak pod noma je vozil z dobrimi šestdesetimi miljami. Najbrže so vlakovodjl sporočili, da so tračnice še dobre, in da mora pohiteti. Zato je hdtel, kajti hotel je priti čez reko. Murray se je spustil čisto nitko. Švignil je čee valove, zaokrožil, obletel lokomotivo in začel z roko dajati znamenja. Vla-kovodja se je nagnil skozi o-kno in odmahal. Prisrčno in ljubeznivo. Moj Bog! Potniki so se nagibali skoai okno in mahali. Človek bi zmorel, Murray je za-vpil: - ' i 'Skoda še, da nimava pri sebi nobene bombe. Temu zlomku bi pred nosom razstrelil trajnice, da bi uatavil." Piš vetra naju je zdajci vrh vsega zanesel še proti nekemu drevesu, štrlečemu iz vode, da sva s težavo'odnesla zdravo kožo. A Murray ni odnehal. Venomer je krožil nad vlakom. Vselej kadaT sva se približala lokomotivi, je mahal kakor obupan in skušal tem norcem spodaj dopovedati, da so v nevarnosti. Zaman! Vsi so bili trdno prepričani, da,se pred njimi postavlja kakšen prismojen zasebni letalec. Vlak je z nepremen-jeno hitrostjo drvel proti Ohiu. Murray je zdajci obrnil. Koj nato se je ptič začel vzpenjati. Kričal sem v telefon, kaj se je zgodilo, a Murray mi ni odgovoril. Letela sva v višini tisoč štiri sto metrov. Globdko spodaj se nama je vlak zdel kakor igračka. Zdaj je bil dobre štiri kilometre za nama. Takrat je Mur-ray čisto mirno dejal: "Pazite dobro, Wayne! Zdaj boste skočili lz letala. Približno en kilometer pred vlakom boste pristali na tračnicah. Zadriite ljudi. Vlakovodja bo ustavil, ko vas bo videl, kako padate s padalom." "Saj je to blaznost. Murray! Kako naj .. • "Wayne," je mirno dejal Mur-ray ln njegov glas je postal trd ko jeklo, "Skočite sami ali vas bom pa vrgel la leUla." Minuto posneje sem bil že pripravljen in «em skočil v zevajočo globino. Z zamolklim treskom se je padalo razpelo. Kakšnih pet sto metrov je šlo gladko. Potlej me je pa igrabfl veter in me zanesel v stran. Najbrže sem nehote veslal z rokami in nogami — smešno početje. Veter me je neusmiljeno zanašal. Sest sto metrov od brzojavnih drogov aem čofnil in, pričel breati vodo. Segala mi je do trebuha. Tla pod nogami ao ne mi udirala. Oblaki dima Is lokomotive so prihajali čedalje bliže. Najrajši bi bil po- n . . . . . kleknil ln začol tuliti. Zbral sem Samo razde «nj* a vendar Je vo-, ^^ ^ da nekaterim delom mesU do- ^^ vodi ^ ^ cela prizanesla. Toda več ko polovica hiš je bila vendarle do streh v. vodi. Potlej sva letela dalje, ves t«a ob Ohiu.- Videla ga ai*va, a opazila sva ga po toku. Kjer se jt alva gmota hltre-je valila, tam je bila rečna struga. Zdajci sva uzrla nekaj gričev. Tod Je imela reka ovinek in vodiH* irmote ao ae kupičlle. In tfdaj, ravno ko sva priletela mi- —TadaraUd Picture«. "Mar ni paša Svaml krasen človdt! Pravi, da bo kmalu nova svetovna vojna." šalo bučanje vode. Murray je u-sUvfl motor. Obstal sem kakor ukopan, srce mi je razbijalo. To^ kar ta človek počenja, je blaznost. V višini štirih sto metrov je letalo ujel in se je jel položno spuščati. Zdaj se je prikazal vlak izza nekega gozdička. So-pihal in drvel je skozi vodo in spet sem začel teči in kričati. A živ krst se ni zmenil zame. Najpozneje v desetih minutah bo besneča reka pogoltnila ljudi, kji sede nič hudega ne sluteč v vlaku. Ko bo vlak privozil do pobočja, ga ne bo mogoče več ust viti, a mostu ni nikjer več Murrayev konec Murray je bil le še /tiri sto metrov od vlaka. Utonil je biti kvečjemu sto metrov visc/ko: zdajci se je strmo spustil in že je letalo tlesknilo na vodo. Kljub bučanju vetra in ropotanju vlaka sem razločil hreščanje lomečega se železja in cvrčanje razbeljenega motorja v ledenomrzli vodi. Videl sem, kako se je eno krilo odtrgalo in koj nato se je aparat sesedel. Ravno na tračnice. Vlak je trikrat glasno zapi-gkal, zavore so zaškripale, voda je visoko brizgnila .. . Spet sem se spustil v tek. Pet minut nato sem bil pri vlaku. V vodi so se gnetli ljudje. Na nasipu je voda stala komaj meter visoko. Tik pred lokomotivo so ležale razbitine leUla in med njimi je ležalo človeško telo. Murray. Oči je imel odprte, ustnice mu je obkrožal nasmeh. Iz ust in nosa mu je cur ljala kri. Murray je mrtev. Vlakovodja je dejal: "Najbrže spet Ukle zasebnil letalec. Tako dolgo se je postavljal pred nami, dokler ni strmoglavil, mi pa ,.." Dalje ni prišel. Sam ne vem, kaj vse sem tisti trenutek izgovoril. Le to vem, da sU me morala dva moža trdno zgrabiti — hotel sem ga namreč zadaviti. Saj je Murray vendar zaradi njega šel v smrt! Ko sem nazadnje ihte dopovedal ljudem, zakaj ie Murray to storil, zakaj sva tiepresUno krožila nad vlakom, zakaj je moral U človek umreti, da reši šest sto drugih, so umolknili. Strojevodja je bil bled ko zid. Tiho, brez besed smo se odpeljali nazaj v Seymour; tam so Murraya drugi dan pokopali. Morebiti mu bodo nekoč usUvili spomenik. Takrat ni nihče mislil na to. Tri sto deset mest razdejanih, več ko tisoč ljudi mrtvih, milijon ljudi brez strehe; nesreča je bila prevelika. V Jtatastrofi milijonov je utonilo junaštvo enega samega moža ... no še zadnji vlak. Dobro znamenje. Voda ne more sUtl več visoko. Dospela ava nad Evanaville. Visoko nad menoj je plavalo teUlo. Vlak Je prihajal čedalje bliže. Oblaki ao ae nekoliko dvignili. Det js ponehal. Zdajd sem videl, kako se Je letalo začelo v savojih apuščati. Morebiti se Murrayu vendarle posrečil, da atrojevodjo v poalednjem trenutku opozori na strašno nevarnost. Ohio je bil le še dve mi-Iji daleč. Natanko s« Jo sli- Riž—najvažnejša rastlina sveta Ali že veste, da mora riž mesece in mesece rasti pod vodo in da je pridelovanje riža najtežje in najbolj naporno delo v tropič-nih krajih, da živi več milijonov ljudi samo od pridelovanja riža in da ti ljudje ne jedo nič drugega ko riž, samo riž? Morda ste pa to že vedeli. Velika večina Evropcev tega ne ve. Zanje je riž še zmerom luksus, kajti v Evropi riž še ni mogel izpodriniti krompirja. In kadar jeste rižev narastek ali iUlijan-sko rižoto, najbrže niti ne slur tite, v kakšnih težkih okolišči-nalh pridelujejo to važno rastlino. Riž, riž . . . Sade ga v Indoki-ni, v Indiji, na Kitajskem, na Japonskem, na Malajskem Im Holanddkem otočju, najboljšega dobimo pa iz Jave. Ves ogromni otok je eno samo riževo polje. Kilometre in kilometre daleč se razprostirajo "sawa)he" — prostrana terasna riževa polja. Ker je pokrajina goraU, se polja zgrinjajo stopničasto drugo nad drugo; izrabljen je sleherni, Še Uko majhen obronek; od zgoraj, z najvišje stopnice, pa teče voda skozi ozek rov v nasipu zemlje vse niže in niže. Ker leži odtokova odprtina v določeni vi- šini doseže tudi voda zmei določeno višino. Široke sove cevi dopolnjujejo ta tim ni "vodovod", ki p^Vj stvo za Javo in njene riževe, taia. Ze mnogo evropskih ameriških strokovnjakov J trudilo, da bi 8e z uspehom služevali tega genialne« hkrati Uko preprostega nai namakanja. A nikoli 8e čiato posrečilo. Ali je torej res skrivnost javanskih kmeti Javanski obdelovalci riža zgovorni. Ne moreš stopit njim in jih "intervjuvati." se hočeš pobliže seznaniti i jenjem riža na Javi, j0 mo pač pogosto mahniti v sawah tem preprostim, vrlim ljudem ne poznajo drugega kakor sv delo, naporno, slabo plačano d Posestvo za setev se imen "b£bit"; posejejo ga samo enem delu polja, ki leži pod v« Tamkaj leži trideset dni ali še dalje, dokler riž toliko ne žene, da ga lahko presade. 1 tem prava polja z brano pa čijo in preorjejo, obnove in j de nasipe in prično presajaj Vsade zmerom šop 2 do 5 mla rastlinic hkrati v eno jam Nato spuste vodo. Tri ali i mesece namalka voda polja, f potlej vodo zapro, polja se suše; zdaj lahko prično žet sušenje in mlatenje riževih n lin. Lahko je to reči. A dek riževih močvirjih je pekleni težko. Vse do bokov stoje i ški in ženske v močvirnati zi lji; skromno kosilce pojedo rdbu polja, v pekočem ekvtl skem soncu; zrak je prepo z vlago in soparo. Tega ne vzdržal noben belec, noben bi se ne bi živ vrnil s teh polj, ravno bi na njih živel in delal mo nekaj tednov. Malajci se pa ne pritožuji Le malo denarja dobe za s riž; tako revni so, da niti smejo jesti riža, ki so ga si pridelali, kajti javanski rit izvrstne kalkovosti in drag. ! povati si morajo slabši, ceni riž, kajti javanski riž pošilj v Evropo in Ameriko, na m belcev, ki ga ne znajo ceniti ne vedo, koliko truda in deli drži slehernega zrnca. In v vernih kiUjskih pokrajinah,! je zemlja skopa in kjer lju mro od lakote, bi bili ljudje dovoljni, da bi imeli vsaj pot kitajski riž—a nimajo ga. hkratu ko veljajo na Malajsi otočju in v Holandski Indiji il ge določbe, ki prepoveduj kmetom, da bi razširili riževa lja—preveč riža na svetova trgu pomeni pač padec njego cen—hkratu žive na naši I mičnici milijoni in milijoni I di, ki so lačni riža. Riž P<« za Azijca vse: delo, zaslul hrano, življenje. Nešteto i* kov z Jutrovega je opevalo "1 važnejšo rastlino sveta"-« ("Pionier", Zla SLOVENSKA NARODNA« PORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacij« h " jsveUak^ ter potrebno agitacijo posebno list PresveU ■ ter potrebno agitacijo i" društev in članstvs ta si f" gando svojih Idej. Nlks* ne za propagando drtf» P pornih organizacij. ganizacija ima ob.čsjnsP glasilo. Torej agitstorKsi* in naznanila drugih H^ organizacij in njih dn*"i ----pošiljajo listo Proi^ Člani ekaekutivnega odbora unije združenih aMnih delavcev, katere Je lacijo Homer Martin nedavno suspendiral. __