roMntni piaCana v gotovim
Maribor, sreda 28. avgusta 1935
s.ov.194 Leto,x-(XVI'
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniatvo in uprav«I Maribor, Uoapoaka ul. 11 / Talaton uradnlitva 3440, uprava 34M lahaja raaan nadalja la praznikov vaak dan ob 10. url / Volja maaaCno projoiaan v upravi ali po pottl 10 Oln, doatavljon na dom 13 Din / Oglaal pa aanlku / Oglaaa aprelama tudi oglaaal addalak .Jutra" v Ljubljani i Poital Sakovnl ra Sun BL 11.40B
JUTRA”
ran
mm
Bled v središču mednarodne pažnje
V znamenju konference Male antante - Včeraj je prispel min. predsednik dr. Stoja-dinovič, za jutri se pričakuje prihod dr. Beneša in Titulesca - Tudi češkoslovaški in romunski novinarji so že prišli
BLED, 28. avgusta. Ob 11.20 uri je včeraj dospel na postajo Lesce ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovlč v spremstvu našega madridskega poslanika g. Pelivanoviča, šele Centralnega presbiroja g. Lukovica Mi v spremstvu načelnika zunanjega ministra g. Protiča. Na postaji v Lescah so
ga pričakovali in pozdravili med drugimi naš pariški poslanik g. dr. Božidar Purič, šef protokola g. ika Novakovič in g. dr. Ivan Subotič. Ministrski predsednik se je takoj po prihodu podal v hotel »Belvedere*. kier so bili za njega rezervirani apartmani.
BLED, 28. avgusta. Sef romunskega
Presbiroja g. Dragu je potoval včeraj v Bad-liastein, da poroča ministru Titule-scu, ki bo dospel danes ali jutri na Bled.
BLED, 28. avgusta. Sinoči so prispeli na Bled rumunski in češkoslovaški čas. nikar ji. Že dosedaj je zbranih na Bledu nad 40 tujih in naših časnikarjev.
Glavni predmet razprave: podunavski pakt
BLED, 28. avgusta. Jutri ob 10. prične tukaj konferenca zunanjih ministrov Male antante. Glavni predmet razprave bo podonavski pakt. Ob začetku letošnjega
leta sta Laval in Mussolini proglasila ta pakt kot os vse kontinentalne politike. Italija je radi svojega angažmana v Vzhodni. Afriki zainteresirana na tem, da se to vprašanje čimpreje reši, da se lahko Italija popolnoma posveti vzhodno afriškemu problemu. Glede tega pakta somišlenja deljena. Težkoče so nastopile v poslednjem času posebno radi tega, ker ni Madjarska pripravljena, da jamči za avstrijsko neodvistiost. Svetovno diplomacijo zanima tudi prihod Ruždi Ara-sa, ki deluje na tem, da se podonavski pakt združi s sredozemskim paktom. Pogoj za sodelovanje od strani Jugoslavije pri tem paktu bi bila predhodna ureditev odnošajev do Italije.
Okna
m •
Tudi Ruždi Aras pride
BLED, 28. avgusta AA. Turški zunanji minister Teufik Ruždi Aras prispe v sob: to 31. t. m. na Bled. Tu se sestane z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičetn. f Bleda odpotuje dalje v Ženevo.
Spremembe v naši diplomaciji
BLED, 28. avgusta, p. V imenu Nj. Vel. kralja sta bila z ukazom kraljevih namestnikov na predlog zunanjega ministra imenovana za izrednega poslanika v Varšavi dr. Vrvtslav Grlsogono, naš o-polnomočeni minister v Pragi, za poslanika v Pragi pa Vasa Protič, načelnik občega oddelka zunanjega ministra.
v svet
V Grili! tele kri
Punt kmetov • Ponekod izjemno stanje - Pohod 10.000 oboroženih kmetov - Po vaseh zvonijo zvonovi - Pomemben sestanek s kraljem Jurijem v Londonu - Pred vzpostavitvijo monarhije?
ne, da se pripravlja nov pohod 10.000 oboroženih kmetov.
ATENE, 28. avgusta. Bivši grški kralj Jurij Je izjavil zastopniku lista »Ellinis-mos«, da bi se zelo rad povrnil v Grčijo in da je. njegova edina žeija, da bi živel grški narod, ki mu želi služiti, v popolni slogi, »Elinikon Mellon« pa objavlja vest, da se bosta sestala v kratkem v Londonu bivši kralj Jurij in grški finančni minister Pezmazoglu, ki bo o razgovorih s kraljem poročal predsedniku grške vlade Tsaldarisu. Politični krogi menijo, da bo najavljeni sestanek velikega pome na in važnosti za nadaljnji razvoj notra-nje-po|ltičnih razmer v Grčiji.
ATENE, 28. avgusta. V mesinskem o-kraju v Pirosu so nastali hujši nemiri. Tamkajšnji kmetje so priredili demonstrativne obhode in odločno zahtevali zboljšanje cen suhemu grozdju. Hudo ranjenih je bilo več oseb. Podobni nemiri so nastali tudi v Kiparisiji, kjer sc je kmalu vpostavll red. Kmetje so izjavili, da bodo mirovali in počakali na sklepe vlade. Zaradi nemirov v mesinskem o-kraju je bilo proglašeno izjemno stanje. Vkljub temu pa zvonijo po vaseh zvonovi in pozivajo kmete za nadaljnje akcije. V Pirosn so poskušali kmetje zažgati u-pravno poslopje. Oblasti so bile obvešče-
Sakoiska seta m Jkeafyu
Roistm c£#n Hi.Vel.Kralia Petra II.
Podaljšanje uredbe o zaščiti kmetov
BEOGRAD, 28. avgusta. Na sinočnji seji. je ministrski svet sklenil- podaljšati sedanjo uredbo 0 zaščiti kmetov do 1. oktobra. Nova uredba se glasi:
»Na podlagi čl. 64. finančnega zakona p leto 19,34.-35. in § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935.-36. je ministrski svet na predlog kmetijskega, trgovinskega in pravosodnega ministra izdal uredbo o spremembi uredbe KM št. 34 z dne 2. februarja 1935 o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934.
Cl. 1. Rok vplačila obresti, določen v členu 1. urcdlie KM št. 34 z dne 2. febr. 1935 se odloži od L septembra t. I. na 1. oktober t. 1., v kolikor že ni bil vplačan.
Čl. 2. Gornja uredba bo stopila v veljavo z dnem objave v »Službenih novicah«.
bo vse jugoslovensko Sokolstvo proslavilo na najbolj svečan način. Očistilo bo svoje duše, dvignilo svoja srca za praznik Njegov in svoj. Vedno je Sokolstvo rado imelo Njega, ki mu je usojeno, da bo nadaljeval veliko delo svojih slavnih prednikov. Udanost mu je izkazovalo že kot kraljeviču; zvestobo, ljubezen in u-danost kot svojemu Starešini in Vodil vseh svojili sokolskih vojsk. Po tragični smrti Velikega Očeta ga ; kot kralja goreče vzHi'’-uo obljubilo "~boko udanost in mu s svojo dušo in telesom priseglo neomajno zvestobo. Svetli plamen vroče ljubezni sokolskih duš iz tistih tragičnih dni, ni ugasnil. Mogočni veletok zveste jugoslovenske krvi iz vseh sokolski src — zahtevajoča maš*‘vanje za nedolžno prelito kri Aleksandra, zaklinjajoča in prisegajoča peporušliivo zvestobo svojemu novemu k ilju Petru II., še ni usahnil In ne bo usahnil. Sokolska telesa, srca in duše so slej ko prej še vedno kraljeva, 7 njim rastejo, z njim se veselijo in
Hittler sklicuje vojni svet
PARIZ, 28. avgusta. V smislu informacij bo Hitler po končanih velikih manevrih v Kielu sklical veliki vojni svet, ki mu bodo prisostvovali vodilni generali, admirali ter 60 vodilnih mož NSDAP. Obravnaval se bo celotni položaj Nem-čiie in njena oborožitev ter se bo hkrati zavzelo stališče do abesinskega konflik-
žalostijo, z njim radujejo in tugujejo. — Peterček, Tvoji smo bili; Peter, Tvoji smo in Tvoji ostanemo!
Mariborski Sokoli v praznovanju kraljevega rojstnega dne ne smemo ostati zadnji. Sprostimo svoja čustva in dokažimo tudi na zunaj, da smo vojščaki kralja Petra II.
Mariborska sokolska društva Maribor — matica, Maribor L, Maribor II., Maribor IH., Studenci in Tezno — bodo kraljev rojstni dan proslavile skupno in združeno, dne 6. sept. ob pol 12. uri y veliki dvorani Narodnega doma. Sokoli, Sokolice, pripravite se duhovno na ta veliki dap. Pridite v svečanih krojih; tisti pa, ki kroja še nimate, pridite s sokol-skim znakom. — Ostale narodne organizacije naprošamo, da gori določeno uro sokolske proslave upoštevajo.
Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru.
ta, podonavskega pakta ter politike sovjetov.
Dikfaterjeva poroka v - ječi
KOVNO, 28. avgusta. V državnih zaporih se je poročil bivši litvanski diktator Valdemaras.
Ploha besed . . .
se je vlila na shodu opozicije v Kragujevcu. Zopet smo zlezli v ero lepih besed in mikavnih obljub. Spomini se poživljajo na stare čase pred 6. januarjem, ko smo se pričkali, da je bilo veselje. Kako dolgo mislijo razni politiki, kakor n. pr. g, Davidovič, da se bo narod zadovoljeval s ploho lepih besed in obljub?...
„L]ubl]eni voditelj"
Glasilo »Jugoslovenske radikalne za-jednice« v Dravski banovini skuša dan* na dan dopovedati svojim čjtateljem, ki so pripravljeni to verjeti, kako »ljubljen je voditelj dr. Korošec«. Ta priljubljenost mora biti zares zelo velika, kar dokazuic posebno zadnja »Delavska pravica«, gla silo krščansko socialnega delavstva, ki piše v uvodniku, da člani Jugoslovanske strokovne zveze odklanjajo vstop v radikalno stranko. Delavstvo, ki je svoj-čas sledilo klerikalni politiki, hodi zadnja leta popolnoma svoja pota, »ljubljeni voditelj« pa je že s tem samim dejstvom iz gubil dobro tretjino svojih nekdanjih »ljubljenih pristašev«.
Turki, Mohamedanci in „Sio-venec"
Tukajšnja »Delavska politika« od 28. trn. piše v svoji letošnji 68. številki med drugim sledeče:
»V novo stranko, Radikalsko zajedni-co, jc stopila tudi naša katoliška SLS. Tam so še tudi bivša mohamedanska stranka in pa pravoslavni radikali. Ob tej priliki se sicer ne spominjamo posledic starih časov, ki nosijo spomine še v pritiklinah raznih molitev (kuge in Turkov, reši nas o Gospod!), kajti to je interna s^var katoliške cerkve, ki je pa cesto precej elastična, da bo tudi take pritikline iz političnih ozirov lahko odstranila; ali za trajno ali samo začasno, bo seveda stvar njenega političnega preudarka. Spominjamo se novejše dobe, takole 25 let in še manj sem. Takrat je neki naš sodrug, ki jc bil brez veroizpovedi, imel sina godnega za šolo. Avstrijska šolska uprava pa je na vsak način zahtevala, da mora imeti neko priznano veroizpoved. »Slovenec« jo je seveda v tem navdušeno podpiral. In naš sodrug je tedaj naznanil šoli, da naj učijo sina mohamedanske veroizpovedi, hanefitske-ga rita, ki je bila baš v onih časih v Avstriji na novo priznana. Da ste tedaj či-tali »Slovenca«, kaj je pisal: »Socialist hoče sina poturčiti, sramota za slovenski narod itd.!« In od kdovekoga je bila tudi šotska mladina tako nahujskana v tem oziru, da so na svojega sošolca, sina našega sodruga, vpili iz vseh kotov in vogalov: »Turk, Mohamed« in druge podobne stvari. Stvar je zdaj že davno u-rejena in našega sodruga sin je ostal kljub avstrijski šolski upravi in »Slovencu« to, kar je bil in k čemur ga je oče vzgojil. Vendar, ko se nam spomin obuja in — si licet parva coinponere magnis — se nam zdi čudno, da je vse tako tiho z versko in šolsko oblastjo vred zdaj, ko je voditelj slovenskega naroda svoj verni narod speljal v skupno zajednico z enakimi, če že ne celo istimi Turki, ki so bili pred toliko in toliko leti še predmet največjega zasmehovanja in zasramovanja. Kaj bo z vernim narodom, če pojde tako dalje?«
.Čuvajte Jugoslavijo!"
Vreme. Temperatura 16.6. Barometer 731,6, maksimalna temperatura 24.0. minimalna temperatura 12.4, relativna vlaga 84.
Marffiorsfl »Vo.SernlE« Jnlm.
MariSo r -u.iine 28. VTIT. 19
J	'
domii taa$iedi
Poglavie o verski strpnosti
Zanimiv razvoj duhovnih stikov med Jugoslovani katoliške in pravoslavne vere • Svetli zgledi srčne kulture v kmetskih množicah
Baš davi, ko so zapele prve lopate pod larodavnimi kostanji na Jugoslovenskem trgu ter. tik ob prostoru, kjer je do rojstva Jugoslavije stal Tegetthofov spomenik kot simbol habsburško-nernske moči, da se na teni kosu.naših mariborskih tal dvigne liram božji za pravoslavne naše someščane, sem prejel od prijatelja našega lista, ki živi daleč na, jugu naše domovine, pričujoči članek. Smatram, da je vreden, da si ga prebere tudi naši čitatelji:
»Verska strpnost je zvesta spremljevalka vseli velikih duhovnih pokretov v širokih masah. Nasprotno pa je vferska nestrpnost dete najmračnejših dob v življenju narodov in znak kulturne dekadence. Verska strpnost pomeni priznavanje in udejstvovanje pozitivnih vrednot verskega čuvstvovanja, verska nestrpnost pa je zasužnjevanje • verskega čustva v grobi materijatizem, ki'v svoji zadnji konsekvenci vodi do strahotne inkvizicije. V naši slovenski zgodovini dvignila je visoko glas verske strpnosti slovenska reformacija, ki je udarila trajne temelje slovenski knjigi in slovenski kulturi sploh. To je bil mogočen in blagodejen odmev duhovnega presnavljanja nemških množic, ki je s svojo moralno silo za.iel tudi takratno slovensko inteligenco. Ali, to je bil samo bežen pojav, ki je končal s katoliško reakcijo. Poslej celih 300 let vse do današnjih dni v slivenskem kulturnem življenju ni bilo zunanjih verskih uplivov.
Šele z rojstvom naše narodne države je versko življenje slovenskega naroda zopet izvalovilo. topot oh neposredni dotiki s pravoslavjem. Ta prvi dotik je bil podoben udarcem valov ob nepremagljivo skalnato obalo. V kulturni zgradbi slovenstva sploh ni eksistirala zavest, da nedaleč njegovih meja bratski živelj veruje v istega Boga in priznava ista verska in moralna načela. Katolicizem pri na$ dotlej ne samo ni pozna! verskih trenj, nego je po svoji koncepciji bil sam sebi svrha. ki se mu morajo, podrediti vse druge vrednote, pa tudi narodna misel. Pravoslavje pa je nasprotno v jugoslovanski državi doživelo zmagoslavni konec stoletnih borb z islamom, ali je na drugi strani postalo sinonim s grbsko narodno zavestjo, slično kakor se je pri Poljakih katoliška zavest zlila v eno z narodno- V narodnostnem oziru je bila tedaj katoliška koncepcija preširoka, a pravoslavna preozka za skupni okvir. Naravno, da je iz te miselne razdvojenosti nastalo mnogo zablod, ki so zlasti zastrmiiale naše politično življenje in dovedle do težkih moralnih potresov, obojestranskega nezaupanja in sumničenj,
do težkih obtožb in še težjih obračunavanj. Dovolj je navesti samo julijski po-kolj 1. 1928 v Narodni skupščini. Toda polagoma so se strme obale naše nepri-stopnosti mnogo znižale, a tudi vehementnost borbenega vala srbskega"pravoslavja razblinila se je in liki blagodejni rosi poškropila brazde slovenske kulture. Samo simbolično naj povdarimp, da danes ob sodelovanju vsega slovenskega naroda klijejo veličastna pravoslavna svetišča. V njih se, morda še več ali manj podzavestno, klanjamo oni resnično veliki kulturi, ki je ustvarila večno lepe srbske zadužbine, počenši od srednjeveške Žiče pa do Oplenca današnjih dni. Ti in še mnogi drugi znaki kažejo, da sta slovenski katolicizem in srbsko pravoslavje našla svoj duhovni stik.
Ni dvoma, da ta razvoj mora iti še dalje in zajeti tudi one pokrajine naše države, kjer takšnega notranjega stika Se ni, kjer si stoji nasproti še vedno ovije na videz nezdružljivih miselnosti. Vendar pa se tudi tam odpirajo vidiki, ki nas navdajajo z re' ničnimi upi za bodočnost. Nedavno so v neki zakotni bosanski vasi kraj Sarajeva prebivalci vseh treh ver skupno zgradili — muslimansko mošejo. V neki drugi vasi v Posavju se' je zgodilo še nekaj več, nekaj, kar nam proza povsem drugo predstavo o zemlji, ki jo iz ust politikov poznamo kot zemljo razbesnelih verskih strasti. Zgodilo se je pred kratkim, da so pravoslavni kmetje s cvetjem in slavoloki sprejeli katoliškega nadškofa, ki je prišel birmo-vat, in pravoslavni duhovnik ga je pozdravi! z navdušenimi besedami o. bratstvu med Srbi in Hrvati, med pravoslavnimi in katoličani, a katoliški dostojanstvenik je s solzami v očeh odgovoril z enako toplimi besedami in bratskim poljubom. Koliko resnične srčne kulture odkriva ta gesta priprbstih kmetov. Njihov svetel vzgled mora postati zvezda-vodnica odgovornim krmarjem naše domovine. Naj pšenica, ki so jo pravoslavni kmetje sipali pred noge katoliškemu pastirju in jo je on blagoslovil, požene kali resničnega, v srcih zasidranega bratstva.. Za nas vse pa velja, kar je ob tej priliki pravoslavni svečenik spregovoril; »Ono, kar leži v globini duš našega naroda, to je medsebojna ljubezen in resnično čuv-stvo bratstva in edinstva in verujem, da se nikoli ne bi dogajala dejanja, ki nas žaloste, če bi naša inteligenca bila sposobna citati in razumeti ta resnična narodna čuvsfva in če bi jim sledila.«
Naj hi tudi novo pravoslavno svetišče v Mariboru poleg naših katoliških cerkva, postalo simbol teh čustev bratstva in edinstva!	.	V	S.'
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne Franz Josefove grenčice
Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. or 15 485» od 23 V 1935
Rentabilnost naših železnic. Zagrebška revija »Ekonomist« je objavila podatke o dohodkih posameznih železniških direkcij v Jugoslaviji. Po teh podatkih so znašali v proračunskem letu 1934-35 dohodki (v milijonih Din) direkcija v Beogradu v potniškem 136.4, v blagovnem prometu 302-5 ali 23.3M od vseh dohodkov, v Ljubljani 95.6 v potniškem in 348.1 v blagovem (23.5°/«), v Sarajevu v potniškem 41.9, v blagovnem 119.2 (8.5°/"), v Subotici v potniškem 78.8, v blagovnem 250.6 (17.5°A). v Zagrebu 137.7 v poti-škem in 370.2 v blagovem prometu ali 27.2nA od vseh dohodkov. Na posamezna ravnateljstva železniških prog odpade: beograjsko 2624.1 km, ljubljansko 1146.8, 'sarajevsko 1465.2 km, subotiško 1900.1 km in zagrebško 2189.9 km. Rentabilnost T km proge znaša torej: v ljubi jaški direkciji 173.4’’ v beograjski 167.279 inv sarajevski direkciji 110.012 Din. Železnice torej nesejo največ v dravski banovini. Rentabilnost železnic v Sloveniji je največja deloma tudi zaradi precejšnjega mednarodnega tranzitnega prometa, ki gre skozi Slovenijo.
SfUUstM jišotoie
i mii—mmmmamm mrnafima",MMwmuaMMmm
Veliki mednarodni lahkosiftlet* ski turnir v Mariboru
Službene objave OOLNP Maribor. Mladinske prvenstvene kine. k' vliv - tudi kot pokalne tekme za pokal OOLNP Maribor se bodo.vršila no naslednjem sporedu: 1. sept. 1935 SK Železničar:SK Maribor, 8. sept. SK Maribor:SK Rapid, 15. sept. SK RapSdiSK Železničar. Pri teh tekmovanjih morajo klubi postaviti po dva reditelja in se mora tudi 'pobirati vstopnina, ki je določena po LNP Ljubljana. Vstopnice za te tekme se morajo dvigniti pri blagajniku okrožnega odbora Maribor. Obračun tekem se mora oddati najpozneje do prve seje OO. Mladinske pokalne tekme za »Jubilejni pokal 1SSK Maribor« se vršijo po sledečem redu: 22. sept. 1935 ISSK Maribor:SK Železničar, 28. sept. SK Železničar:SK Rapid, 6. okt. SK Rapid:SK Maribor, 13. okt. SK Zelezničar:ISSK Maribor. 20. okt. SK Rapid:SK Železničar, 27. okt. ISSK
Naš sadni izvoz v Nemčijo, »PRIŽAS* je stavil jugoslovenskim sadnim .ekspor-terjem za izvoz v Nemčijo na razpolago kontingent od 25.000 metrskih stotov v razsutem stanju. Za ta kontingent se plača carina 4.50 mark za 100 kg na-obmejnih postajah Bodenbach. Lindau-Rpu-tin, Passau. Oderberg. in Salzburg. Za izvoz je potrebno pismeno dovoljenje PR1ZADA. Do 31. decembra se lahko eksportira v Nemčijo 10.000 metrskih stotov"jabolk, in sicer v zabojih. Za ta kontingent se plača 7 mark carine Za vsako pošiljatev je potrebno fitopatolb-ško soričevalo v smislu okrožnice od 25. julija. Za 100 kg izvoženih jabolk v razsutem ‘ t min nia' PRJ7.4D 50 dinarjev. za 100 kg v odprtih zaboiih 75 dinarjev, in sicer mora tehtati vsak zahoi najmani 40 kg.
Jugoslovenska-bolgarska trgovina. V
prvih šestih mesecih 1935 ie znašal skupni bolgarski uvoz 1.37 milijard, levov, izvoz pa ravno toliko. Iz Jugoslavije je Bolgarija uvoz d a v omenjenem času blago v vrednosti 2.7 milijona levo.v, v Jugoslavijo pa je eksportirala blago v "vrednosti 9.8 milijonov levov. ________
Maribor:SK Rapid. V nedeljo dne I. sept. se vrši v Čakovcu prijateljska tekma ČSK.HaŠk in v Ptuju SK Rapid:SK Ptuj-Pozivajo se vsi odborniki Okrožnega od-
bora. da do prihodnje seje, t. .i. 2. oddajo svo.ie izkaznice.
sept
Nai lezik
Nemški izrazi v slovenščini. Raztlih spakedrank imamo v našem jeziku še precej in so ena izmed še živih posledic našega bivšega političnega suženjstva. Vladajoč političen in gospodarski položaj Nemcev, ki so ga znali ti sijajno izrabiti- za kupovanje in pridobivanje duš med našimi ljudmi, je vplival kvarno tudi na našo materinščino. Dejstvo je, da smo v svoji dobrodušnosti in vsled pre-mlačiie narodne zavednosti prevzemali od Nemcev poleg raznih tovarniških, tehničnih in drugih izdelkov tudi nemške izraze za te reči. Res je pa tudi, da za podobne izdelke nismo imeli takoj pri roki domačih izrazov in smo bili radi tega prisiljeni posluževati se tujih besed. Ta razvada živi še sedaj, čeprav v zmanjšani meri. Zlasti po svetovni vojni je, naš jezik obogatel in ima zdaj že za najnovejše pridobitve na raznih poljih vede, znanosti, umetnosti, tehnike itd. lepe slovenske izraze. Tako je prav, tako zahteva naš ponos. Moramo pa seveda vse te nove besede spraviti med ljudi in jih med njimi udomačiti, da bodo zlasti v novem, mladem rodu opustili ne potrebne, za nas sramotne nemške izra-
skih. To je v prvi vrsti naloga našega izobraženstva, ki naj zaorje na globoko, ki naj uči z besedo in z lepim zgledom. Pri tej priliki moramo ugotoviti, da se precejšen del naše inteligence vse premalo zaveda kakšnega vzgojnega pomena je delo na čiščenju našega jezika. Po nekod naletimo celo na izobraženega človeka, ki se zdi sam sebi naravnost imeniten in »šarmanten«, če vam v slovenskem govoru postreže s kakšno nem ško spakedranko. V tem pogledu moramo postaviti in se tudi držati načela: Izobraženec ima nalogo, da vodi, da uči, da vzgaja v besedi in dejanju. Kdor tega svojega poslanstva v polni meri ne vrši, ni vreden častnega naziva »izobraženec«. Kako naj na svojo okolico vzgojno vpliva človek, ki mu je šola dala sicer pravico do izvrševanja inteligenčne ga poklica, ki pa se s tem združene vzgojne naloge ne zaveda. K stvari še sledeče:	Narod	kaže svojo živi jensko
voljo in izraža svojo svežino in moč v raznih smereh, v politiki, v odločnem reševanju gospodarskega in socialnega vprašanja itd. Silno važno j(|, tudi udejstvovanje na jezikovnem polju. Poglej-
zc
in se oprijeli lepih domačih, sloven-1 mo, kako n. pr. Nemci
Mmm
Požar na Dravskem polju. V nedeljo 25- trn. okrog 21. ure se ie zopet zasvita-lo nebo nad Dravskim poljem in sicer je gorelo pri posestniku Antonu Zupaniču v Hajdošah. K sreči je bilo mirno vreme, sicer bi bila lahko vsa vas v nevarnosti, ker so hiše krite večinoma s slamo. Zupaniču so zgoreli hlevi do tal, rešili so le z muko živino. Gasilcem iz Ptuja, Ge-rečje vasi in Hajdine se je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Škoda znaša približno Din 10-000 in je krita le deloma- z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan.
Smrtna kosa. V Kicarju je umrl posestnik Janez Gomza. star 67 let, v Ptuju pa Ivan Kozel, poštni zvaničnik, star 61 let. — Blag jima spomin!
Kazen radi tatvine pluga. Pred ptujskim okrajnim sodiščem seje zagovarjal 35 letni Franc Skela, viničar izPlanj-skega pri Majšpergu, radi tatvine. Obdolžen je, da je ukradel Frančiški Šega, posestnici na Sp. Bregu, iz šupe na vino-gradnem posestvu v Rodnem vrhu, popolnoma nov plug vreden 900 Din. Pri razpravi je obdolženec tajil, da bi bil ukradel omenjeni plug. trdi pa, da je iste ga kupil od neznanca za 1000 Din. Orož-niki, ki so vodili preiskavo, so izvršili pri njem hišno preiskavo in našli navedeni plug, katerega je lastnica spoznala kot svojo last. Sodišče ni upoštevalo nje govega zagovora in ga obsodila na tri mesece strogega zapora in povračilo stroškov kazenskega postopanja. Glede
Veliki mednarodni la*'1 'atletski lurnir v Mariboru.
V nedeljo S. 'septembra se b.o vrši! v M riboru mednarodni lahk'- '' *"r-nir, ki bo po t Iprinvavah sodeč največja revija lahkon*' tov v ašem- me-, stu. Prireditelj SK Železničar je-ppvabil na ta miting najboljše atlete iz naše države ter atlete \z sosednje avstr --kc Sta jerske in Koroške. Pri^n bodo v Maribor atleti ljubljanske Ilir .ie L A.SK Primorja, zagrebškega Haška, Concordiie in Maratona, SK Celia in SL* vi ie iz Varhždmi}-. KAK iz Gradca in KACa iz Celovca. Se-Veda bodo nastopili tiid:	1 manbor- •
skih klubov, ki so prav v	asu
dosegli zajedljive rezultate. Tako- bodo Mariborčani imeli priliko v-'.-o tekmovanje najodličnejših atletov, naše države in sosednje Avstrh>	,,	-
odškodnine 890 Din pa je oškodovanka napotena na civilnopravno pot. Obsojeni Franc Skela.je prijavil priziv radi. krivde in kazni.
Kino. V soboto 31. trn. ob 20 uri in., v nedeljo L septembra-1. I. ob 15.30 in.20.30 se predvaja film' Casanova -XX. veka. Kod dodatek Foksov in Paramountov tednik ter kulturni film ŽKD.
Mmm
Iz učiteljske službe. V višjo položajr > skupino je napredovala Štefanija Me 'tečeva v Puščavi pri . Mr riboru.
Nova telefonska relacija. Prom .10 ministrstvo je dovolilo, da se.otvqv: telefonski promet na progi Št. Ilj- - S :ass-Pristojbina za triminutni govor znaša 4.20 zlatih frankov.
Jugoslovenski - češkoslovaški klirlng. Deželna banka v Pragi je do 23. t. m. izplačala češkoslovaškim izvo; nikom, k: imajo terjatve v Jugoslaviji, do številke 70.012. Predujem na terjatve v Jugoslaviji odobri omenjena banka do številke 86.000.
Razstava izdelkov iz volne nugorskih kuncev na letošnji jesenski vn' rimski prireditvi od 5. do 16. septembra bo pokazala obiskovalcem, kaj vse se da napraviti iz volne teh kuncev. Angorska volna uživa svetovni sloves radi svoje izredne kakovosti in uporabnosti. Žabje pri nas reja teh kuncev šele v razvdhi. Razstava bo prva te vrste pri nas.
7 M
a r i b o r.u, dne 28. VTII. f935.
UM
(lartfiorsKl »V e 2 e r n I R« Jutra.
Stran 3.
fkatiiatske mmm
Liubavna ialoigra na Pebreiiu
Ključavničar F. Šnuderl je svoji ljubici zadal štiri smrtno-nevarne zabodljaje, ker mu je odpovedala ljubezen
Danes ob 2. uri zjutraj je prišel na tu- ter se raztovarjala. Takrat pa mu je Na-
kajšnjo policijo ključavničar Franc ŠnU' derliz Pobrežja in sam prijavil, da je zaklal na Pobrežju, Zrkovska ces*ta 38, svojo ljubico Nado J. ter jo pustil ležati v mlaki krvi. Dogodek se je izvršil takole:
Šnuderl je snoči ob 18. uri prispel z osebnim vlakom iz Beograda v Maribor. Šel ,fe takoj na svoj dom na Pobrežje, da obišče svojo Nado, ki je pa ni bilo doma. Zato jo je na dvorišču počakal. Nada je prišla domov šele okoli polnoči. Od šla sta na vrt za Hišo in sedla na klopico
Društvom v mestu in na deželi!
Ponovno opozarjamo, da ne more, odkar je uveden davek na objavo raznih društvenih prireditev, veselic, tombol itd. noben list več objavljati takih naznanil. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno Prejemamo iz mesta in dežele vsaki dan prošnje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, tombolah itd., ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo ali jih bodo naročniki pla. cali ali ne. Razen tega ima uprava z iz-tirjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov, kakor znaša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi in pri tem že priloži odpadajoča taksa, ker bi drugače; ako se nam vsaj določene pristojbine na plačajo, ne mogli naročila izvršiti. Vse reklame in druge podobne objave, ki ne bodo plačane, se ne bodo objavile.
Uprava „Večernika"
19 mariborski spomenik kralju lljedinitelju
so darovali: Narodne šole, Murska Sobota 300 Din, Hoče 271 Din, Slov. Bistrica 267 Din, Topolščica 205 Din, Sv. Rupert v Slov. gor. 200 Din, Pernice 150 Din. Meščanska šola, Dol. Lendava 145 Din. Deška nar. šola, Studenci pri Mariboru 122.50 Din.. Narodne- šole, Beltinci 120 Din, Marija Snežna 108 Din. Reka 100 Din, Lehen na Pohorju 90 Din Laporje 81 Din. Sv. Bolfenk na Kogu 80 Din, Kančevci, Prekmurje 62 Din. Cre-šnjice. p. Vojnik 56.75 Din, Križevci pri Ljutomeru 50 Din, Zreče-Konjice 50 Din, Št. Vid-Grobelno 50 Din. Krai. šolski odbor, Krčevina 50 Din. Narodne šole, Moravci, p. Martjanci-48 Din, Motvarjevci. Prekmurje 48 Din. Pečice 47 Din, Ko-oilje, p. Dobrovnik 46 Din, Kruplivnik, Gor- Lendava 44 Din. Moščanci, Mač-' ovci 42 Din, Sv. Martin p. Vurberg 40 ,n' Vrata-Muta 34 Din, Št: lij pod Tur-kom 33 Din, Strukovci — Prekm. 30 Un. Sv. Jošt na Kozjaku 25 Din, Sv. ' omaz pri Ormožu 20 Din.
da odpovedala ljubezen. Šnuderla je to tako razburilo, da j. brez besede potegnil nož in z njim zabodel Nado v vrat in trikrat v prsa. Nada se je zgrudila v mlako krvi smrtno nevarno ranjena. — Šnuderl je po dejanju pobegnil v mesto in se sam javil policiji, ki je nekaj časa nato dobila od orožnikov s Pobrežja obvestilo, da je Šnuderl dejanje res storil. Takoj so ga artirali in zaprli, Nada pa visi v tukajšnji bolnišnici med življenjem in smrtjo.
GRAJSKI Kma Telefon 22-19
Danes sreda premiera veseloigre
„U2ivai iivBienie**
V glavni vlogi operni pevec Leo Slerak. Soigralci Ida Wiist, Wolfgang Liebeneiner in Dolit Kre sler. V soboto 31. avg. otvoritev nove sezone z velefilmom
„Pot v srečo"
Pavl Horb'ger in Luise Ulrich
Pravoslavna cerkvena dostojanstveni-“a čestitata. Ob'priliki slovešne blagoslovitve začetnih del pri gradnji pravoslavne cerkve na Jugoslovanskem trgu i® poslal patriarh Varnava iz Sremskih Karlovcev tukajšnji pravoslavni cerkveni občini nasledil ji brzojav:	»Na Vaš
tvud in vse Vas - rrizlvamo blagoslov božji.« Zagrebški metropolit Dositej pa i' poslal naslednjo brzojavko: »Hvaležen sem Gospodu Bogu na njegovi sveti milosti. Srčno Čestitam k začetku dela. Naj pomaga sv. Lazar radi svetosti svojega imen;;. Vsem pošiljam blagoslov.,
Koncert v mariborskem mestnem parku. Mariborska mestna godba priredi v četrtek, dne 29. trn. ob 8. uri zvečer v mestnem parku koncert s popularnim spo redom. Dirigent: Koudelka.
Pomota je nastala v včerajšnjem poročilu o blagoslovitvi začetnih del pri gradnji spominske cerkve Lazarice. Mestnega poveljnika je zastopal polkovnik Gjoko Petrovič, komandant tuk. vojnega okruga.
Bela žena. V Slovenski ulici 40, je preminula v starosti 72 let Katarina Po-lančič. Žalujočim naše toplo sožalje!
Vsem, ki so se me spomnili 5b moji osemdesetletnici, izrekam iskreno zahvalo. Fran Ratej, Dušanova 10.
»Pod kraškim latnikom« je naslov prireditvi Nanosa, katera bo v nedeljo pri Grmeku v Studencih. Spored je zelo zanimiv in bogat. Pridite!
Ekskurzijo v Rogaško Slatino prirede v nedeljo dne 1. septembra trgovski na-stavljenci iz Celja in Maribora. Vožnja z avtobusom tja in nazaj približno Din 30.—. Prijave za Maribor sprejema tajnik Pomočniškega odbora tov. Domiter, Glavni trg 24.
Gledališke novice. Uprava tukajšnjega Narodnega gledališča nam je sporočila, da je za prihodnjo sezono angažirala gdč. Branko Rasbergerjevo. Tudi je uprava napravila dogovor z mladim nadarjenim režiserjem Petrom Malce m. ki bo zrežiral na našem odru nekaj pomembnih o-drskih del. Gdč.- Branka Rasbergerjeva si je s svojimi dosedanjimi nastopi na tukajšnjem odru pridobila splošne simpatije občinstva.
Mariborski Hrbet’. Z mestnim avtobusom se je včeraj popoldne odpeljala skupina mariborskih športnikov v Gradec, kjer so prisostvovali prijateljski nogometni tekmi med Austrio (Dunaj) in
Prihod znanstvenikov v Maribor. Prihodnji teden se pripeljejo v Maribor ude leženci VI. mednarodnega izleta arheologov, ki si bodo ogledali mariborske in okoliške zanimivosti. Mariborsko Muzejsko in Zgodovinsko društvo pripravljata odličnim gostom prisrčen sprejem.
Grajsko stopnjišče. Zaradi zaščitedra-gocenih skulptur, ki krasijo grad, je nameravala mestna občina mariborska zapreti dohod v grad z Grajske ulice. Ker pa ni drugega primernega dohoda, se to ni moglo izvršiti, pač pa se bodo sedaj dragocene skolpture i gi okraski zaščitili posebnim strokovnjaško izvedenim opaženjem in mrežnim zavarovanjem.
Na prihodnji občinski seji ki bo pred-v; loma sredi prihodnjega tedna, bodo razpravljali med drugim tudi o predlogu mestnega socialpolitjčnega oddeli^ o uvedbi nosebne so:ialne doklade. Omenjeni predlog se je sestavil radi slabšega uspeha letošnje Pomožne akcije. Tudi se bo na tej seji razpravljalo o predlogu Mestnega podjetia glede prodaje posestva v Bresternici.
Mestna občina prodaja. Kakor znano, je mestna občina mariborska iz opeke podrte Turkove hiše na Pobreški cesti postavila v Dalmatinski ulici 'Ive stanovanjski hiši, ki jih sedaj pro1? ’ Zanimanje za omenjeni hiši je izredno živahno ter je povpraševanje od strani intere sentov na dnevnem redu.
Licencovanje bikov. Dn,e 20. septembra 1935 se vrš! ob 8. uri na sejmišču v Mariboru licencovanje bikov za mesto Maribor. K Iicencovanju se morajo prignati vsi biki v starosti nad 15 mesecev brez ozira na pasmo in tudi vsi že ličen' covani. Kdor ne bi prignal za plemenje' Inje določenega bika, je podvržen 'kazni.
Kolonija Jadranske straže iz Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja iz Bakra se vrne v petek dne 30. avgusta tl. z vlakom, ki prihaja v Maribor ob ^ na 12. Vsi oni, ki so poslali svojo deco v to kolonijo, se s tem pozivajo, da pridejo na kolodvor, da prevzamejo otroke od vodstva kolonije.
Uvedba nedeljskih in prazniškib povratnih voznih kart na železnici po polovični ceni. Tujskoprometna zveza za bivšo Mariborsko oblast (Putnik) v Mariboru nam sporoča, da se uvedejo z veljavnostjo od 31. avgusta t. 1. na progah naših državnih železnic, nedeljske in prazniške povratne vozne karte. Iste veljajo za drugi in tretji razred potniških vlakov ter znaša popust 50°/» normalnih voznih cen, za otroke od 4. do dovršenega 10. leta pa 75°'n. Ugodnost velja za vse relacije od f» do 250 km. Vožnja tja se lahko nastopi ob sobotah ali dnevih
1 :^d prazniki ob 12. uri in mora biti iz vršena v nedeljo ali praznik najkasneje do 24. ure. Vožnja nazaj se lahko izvrši od sobote ali dneva predpražnikom 20. ure do ponedeljka ali dneva po prazniku 12. ure. Ako pade nedelja in praznik ali več praznikov skupaj, tedaj se potovanje lahko nastopi dan pred praznikom ob 12. uri, povratek pa mora biti izvršen do ponedeljka ali dneva po zadnjem prazniku 12. ■ ure. Prekinitev vožnje ni dopustna. Posebne določbe veljajo za slučaje, če izletnik izstopi na drugi in ne na prvotni namembni postaji, ali če se vrne po drugi poti na postajo, iz katere je odpotoval, nadalje za slučaje, če vrnitev še ni izvršena ob 12. uri v ponedeljek ali na dan po prazniku itd. Za tako slučaje stojijo biljetarne »Putnik« v Mariboru.. Aleksandrova cesta 35. v Celju, Aleksandrov trg in Rogaški Slatini, kakor tudi ekspoziture v Št. liju. Gornji Radgoni, Dravogradu in Mariboru gl. kol. 7. natančnimi pojasnili vedno brezplačno na razpolasro.
Obračunavanja na dnevnem redu. Posestnika Štefana Vidmarja iz Kovačevasi Pri. Slov. Bistrici sta napadla neznana moška ter mil s koli prizadjala hude poškodbe po ramah in hrbtu.
Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih skupaj 620 komadov, in sicer 12 konjev, 20 bikov, 160 volov. 413 krav in 15 telet. Povprečne cene so bile sledeče: Debeii voli od 3 do 3.50, poldebeli voli 2 do 2.50, voli za rejo 2 do 2.25. biki za klanje
2 do. 2.50, klavne krave debele 2.25 do 2.75, plemenske krave 1.25 do J.75, krave za klobasarje I do 1.25, molzne krave 2.25 do 2.50, breje krave 2.25 do 2.50, mlada živina 2.50 do 3, teleta pa od 3 do 4 dinarjev za kilogram žive teže. Mesne cene so bile naslednje: Volovsko meso I. vrste kg 8 do 10. II. vrste 6 do S, meso bikov, krav in telic 4 do 6, teletina I. vrste 8 do 10. II. vrste 4 do 6. svinjsko meso sveže 8 do 14 dinarjev.
Današnji »mali (rK« ie bi] ge precej dobro založen. Kmetje so pripeljali 7 vozov zelnjatih glav, kumarce in čebule. 4 voze kurilnih drv ter 21 vozov hrušk, jabolk, sliv, češpelj in grozdja. Cene so bile nizke. jn sicer so prodali krompiT po
3 do 4, paradižnike od 2 do 4, zeljnate glave od 0.50 do 2.50, hruške in jabolke po .1 do 4, grozdje po 5 do 10, breskve 8 do 10, češplje 3 do 5 dinarjev za kg.
DRŽAVNA razredna loterija.
17. dan žrebanja cl.1. razredne loterije 5- razreda XXX. kola. dne 27. avgusta so bili izžreban! sledeči J-'bitki:
Din 20.000 59148 60164
Din	10.000	1048.3	11968	19291	,36719	66606
76634
Din	8000	74S2	7808	21165	21241	.33995
3727.	27139	42919	48529	61932	63783	66958
69358	71915	73742	81174	81570	82444	86846
86931 98540
Din 6000	25314	26627	44175 48339 58274
82652 94185 94673
Din	5000	7723	.31826	35701	,35756	43266
48898	56280	68727	75678	77577	84391	S4851
86214 88035 88821 93457 99027
Din	3000	7359	14626	16832	17372	21080
22383	24367	24533	24915	25952	.33454	34607
40527	40782	47938	51910	599.39	61731	62406
63266	64363	66652	75696	81043	81345	82245
89932 94553
Din 2000 6839 6893 14132 14111 16783 19483 27479	29309	29385	43298	45009	45061	45623
67205	77586	79186	81486	82698	89794	92577
94890 95743.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Dober vozač naj vedno misli na troje:
prisotnost spretnost in..
/
bonbon
IZDELEK: »UNION", ZAGREB.
Zle posledice. Že pred več dnevi si je v Ribnici na Pohorju pri slamoreznici poškodoval desno roko lOletni posestniški sin Oto Praprotnik, toda za neznatne rane se ni nihče brigal in praske so pustili v nemar. Včeraj pa je dečku pričela roka zelo otekati in morali so ga nemudoma odpraviti v mariborsko bolnišnico.
Neroden je bil. Josip Radič, 25 letni poslovodja v Polskavi, je bil včeraj popoldne pri žaganju drv tako neroden, da mu je žaga zelo močno obrezala prste desne roke in je radi tega moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Surov napad. Preteklo nedeljo je. neznani moški v Jakobskem dolu brez vsa kega vzroka napadel posestnika Dominika Vudlerja in ga udaril s kolesno se-salko ,)o desnem očesu, da mu ga je zelo hudo poškodoval. Poškodovanca '-.n prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Padec 3letnega otroka s kolesa. Ko jo včeraj popoldne oelial razna:'alec kruha Pšaj s Pobrežja svojega .3 letnega sinčka Stanka na kolesu, se je otroku zapletla roga v prednje kolo, kar je bilo za oba ugodno. Oče in sinko sta padla s kolesa in malček si je pri tem zlomil desno nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Povožena. Ko je hotela 28letna vini-čarka Genovefa Kocbekova iz Ploder-šnice v Maribor, jo je na državni cesti v bližini Sv. Lenarta povozil neki kolesar. ki se je z vso silo zaletel vanjo. — Kocbekova je obležala nezavestna ter zadobila tako težke notranje poškodbe, da- so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Nesreča rokoborca. Včeraj zvečer se je vršila vaja rokoborcev v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici. Ob tej priliki se je pripetila usodna nesreča. Ko sta se sprijela tkalec Matija Volf in Niko Cokan, je slednji Volfa tako nesrečno prijel in vrgel, da si je Volf zlomil hrbtenico. Zelo nevarno poškodovanega rokoborca so poklicani reševalci nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Čigavo je kolo? Orožniki s Tožnega' so včeraj zvečer našli ob pokopališki zid prislonjeno še dobro ohranjeno kolo znamke >Puch« z evidenčno štev. 31877. Orožniki sumijo, da izvira kolo iz kake tatvine zato poizvedujejo zapravim lastnikom.
Na motornih kolesih skoii Afriko
Pretekli petek dopoldne so stattala na Dunaju tri motorna kolesa znamke Puch. ki bodo prevozila vso Afriko. Vodja ekspedicije, ki ima razen športnega tudi znanstveni namen, je inž. Josip Fbhmer. Niega spremlja njegova žena,- učitelja Krenek in Schott, mehanik Klenim ter znanstvenik prof. Slanar. Ekspedicija je pod pokroviteljstvom avstrijskega. Tou* ring-kluba in uživa podporo avstrijskega prosvetnega miuis-trstva.
Pota ekspedicije vodijo iz Dunaja do Genove, kjer se vkrcajo na ladjo, ki jih bo prepeljala v Kapstadt. Od tam se bodo z motornimi kolesi vozili do Draken-sevih planin ter preko Jahannesburga do vodopadov Viktorije. Po vzpetju na Kili-mandžaro (6200 m) bo okšpedicija nadaljevala pot skozi Kriigerjev nacionalni park proti severu. Ali bodo nadaljevali pot iz .Tube do Kaira, ali odtod preko belgijskega Konga do Alžira, pa je odvisno od politične situacije.
Po izjavah, ki jih je dal prof. Slanar zastopnikom tiska bo ekspedicija preučila geomorfologiške, metereološke in klima-tične odnošaje Napravile se bodo tudi druge preiskave, ki se bodo tudi filmale (2000 m filma in 4000 slik). Proga, ki jo bo ekspedicija prevozila, znaša okrog 15.000 km. Ekspedicija se bo vrnila pred vidoma v mesecu marcu 1936
Stran 4.
Mariborski »V ©č e r n It« 'Jutra.
7 MariKoru, dne 28. VIII. f93S.
MARIJ SKALAN	g
ROMAN iUUl .
Seveda, gospod Borlak. Bodimo veseli! Še dosti bo mladosti in še dosti ljubezni.«
»Izvrstno!« je vzkliknila Danica. »Počasi prihajaš na pravo pot. Na zdravje tvojemu pametnemu spoznanju!«
»In novi mladosti, novi ljubezni!« je vzkliknil slikar.
»Na‘ zdravje življenju!« je zaključil Martinc.
Prav tedaj sc je na vratih p-i^azala hrušniška četvorica. Sida se ie ozrla; njen pogled se je srečal z Danilovim. Pa samo za odstotek trenotka. Potem se je obrnila k slik: rju, dvignila čašo. trčila z njim in jo izpila do dna.
»Man liebt nur einmal...« se je znova oglasil tenorist.
»Tiho, nemčur!« je zakričal Borlak.
»Tiho!« je ponovilo več glasov.
»Kdo je nemčur?« je vpraša’ pevec m izziv.lno vstal.
»Kdor poje nemški.« mu je odgovoril za hrbtom Branko Kasjak.
»Til je nočna kavarna in popevke so mednarodne,« jz ugovarjal nekdo. »Zakaj se niste razburjali, ko je gospodična pela italijanski?«
»V slovenskem Mariboru se poje slo-' t« " hi Rr^nko
»Bravo!«
»Cost sem tu, kakor vi,« ie ugovarjal pevec. Lahko pojem k;>r hočem ! cor hočem.«
»Tako je,« je pritrdilo njegovo omizje.
/Bomo videli,« je vzkliknil Branko in se postavil v izzivalno pozo.
»Vrzite ga ven!« :'	'i"*"lo	od	nekod.
»Koga? Mene?« je planil tenorist.
»Tebe, da,« je pritrdil črnolasec pri l nikarski mizi.
Pevec se je zagnal z izproženo pestjo proti njemu, a debeluh ga je prestregel in si nil v podbradek, da se je opotekel. Gosti so planili kvišku. Nastalo je kričavo prerekanje in prerivanje. Branko in Soršak sta priskočila k časnikarjem. Vrsta rt j zagrabila tenorista ^ porivala proti vratom. Zaropotali so stoli, za-ž .kct..'.j so čaše. Tedaj se je pojavila sredi prerivajočih se gostov kavarnari-ca in mirila, toda pevec je moral ven. Debeluh pri časnikarski mizi je zagrabil kozarec, ga v roki strl in se porezal, da je brizgnila kri po belem prtu. Dolgin jc iztegnil desnico in si popravil lase. Crno lasec je iskal vode in obvezo. Okoli -.i-ze so se zbrali radovedneži.
»Zdravnika!«
Te tu kdo
Dr. Frangež se je preril skozi gnečo ter izpral in obvezal časnikarju roko. Potem se je kavarna pomirila. Igralec, ki je prej pobegnil v prvo sobo, se je vrnil h klavirju. Nekdo je intoniral »Gor čez izaro...« Hrušničani so sedli k izpraznjeni mizi nemčurske družbe. Veselo razpoloženje se je vrnilo. Tržačanka je pela »Creolo« po hrvaškem besedilu:
Samo tebi dat cu sve,
samo tebi vse ...
Sida ni pogledala zdravnika; pozdravila se je samo z Jasno, Brankom in Soršakom. Potem se je naslonila na Bor-laka in zapela z zvonkim glasom neko razposajeno popevko. Postala je živa in razposajena kakor še nikoli. Bila je središče vse zabave. Plesala je z Borla-kom, Brankom, Martincem in vzemi, sa-‘ mo Frangežu se je izmikala, dasi se je očito trudil, da bi se ji približal. Gosti so se pomešali. Časnikarji so prisedli v kot h klavirju in Martinc je naročal buteljke vina in šampanjca.
»V slovenskem Mariboru bomo peli naše pesmi!« je kričal že opiti Branko. »Preč s tujo navlako! Enodnevne bedarije, solzave osladnosti. Končno se moramo že enkrat zavedati, da smo narod, ne čreda hlapcev. Kdor je slovenskega rodu, bodi Slovenec! Naloga zavednih nevest in žen je, da spreobrnejo svoje
ženine in može. To pričakujemo od njih. sicer jih za nas sploh več ne bo.«
»Tako je!« je vzkliknil dolgin.
Sida je razumela, da so bile te Brankove besede izgovorjene na njen naslov, pa se zanje ni zmenila. Zapela je samo koroško:
Slovenska mat’ me je rodila...
»Živijo!« je zaploskal Branko,. Drugi so se mu pridružili. Le dr. Frangež je molče strmel pred se in pil... Potem je zagrabil ’ prazno čašo ter jo zagnal ob tla. črepinje so zažvenketale. Dolgin mu jc sledil, potegnil potem iz žepa samokres in si ga nastavil na sence. "Sida mu ga jc bliskovito izvila iz roke in vstala:
»Vi nimate poguma, jaz ga pa ; " un...«
»Sida!« je kriknil zdravnik in planil proti njej. Njegova močn.i roka ie stisnila njeno taiko krepko, da ji je orožje v hipu zdrknilo na tla.
Vzravnala se je, izločila prsa, dvignila glavo in dejala cinično:
»Ne bojte se, gospod, nisem mislila zares. Zaradi takih se Sida Silatiova ne strelja.«
»Sida ...« je zadeto zaprosil zdravnik.
»Pojdimo!« je rekla Sida. »Tu je zrak premalo čist.«
Mi pa ne gremo dam’«, je zadeklar ral črnolasec.
Martinc je plačal in vstal.
(Se bo nadaljevali
ddde m Atofae vsm Metu
Taine opiiie narave
OPICE SO NAJPREFRIGANEJŠE MED ŽIVALMI IN SE VISOKO DVIGAJO
NAD DRUGE SESALCE.
Opice so živali, ki zanimajo stare kov, ki so se igrali ure nepretrgoma
m mlade, vendar pa ni z zanimanjem združena istotolikšna simpatija, če pride ciganka s tamburinom in opico, ji poklonimo dar zaradi opice. Ko je bil na letošnjem Mariborskem tednu opičnjak, v katerem so skakale opice, se je pred njim trlo mlado in staro. Kar nas privlačuje k njihovim kletkam, so njihove vesele igre in komične prepirike, a tudi njihove spretne umetnije, ki jih ne moremo primerjati niti z dresuro. Na drugi strani pa občudujemo njihovo podobnost s človekom. Nikjer v živalskem svetu ne srečavamo tako izrazite obrazne igre, tako človeške oblike ušes in rok, njihova priložnostna pokončna lioja, zlasti ples, pa nas prepričuje glede marsičesa.
Na svetu med nami je mnogo ljudi, ki so jim opice zelo nesimpatične. Beseda »opica« je navadna žaljivka. Vedno izraža nekaj negativnega, manj vrednega, hudobnega, grdega in ničemurnega. Opica ni nikjer v literaturi dobra vzornica in ne krasi, kakor druge živali, grbov.
Opičje igre.
Pa poglejmo malo v duševno življenje ,-pic. Opice sicer nimajo nam podobnih duš, vendar nam igre mladih opic nudijo dober vpogled v njih »duševnost«. Presenečajo nas predvsem z najrazličnejšimi igrami, ki so lastne mlademu in staremu opičjemu rodu. Prav v različnosti iger prekaša opica vse druge živali in to zaradi tega, ker ima tako edinstveno zanimanje za vse dogodke svoje okolice, četudi nimajo za njo direktnega življenjskega pomena. Razen iger pa jo še nekaj dyiga nad ostale sesalce. To je skakanje, plezanje, plesanje, dirkanje, igračkasto eksperimentiranje in drugo. Zanimive so ugotovitve nekega nemškega prirodo-pisca, pri opazovanju javanskih maka-
m
se niso pri tem utrudili. Če je pri tepežu, ki je bil podoben »ravsanju« zdravih dečkov, nastala slučajno pavza, so posamezni še vedno skočili s čudovito hitrostjo. Vse njihove igre se prekinejo le slučajno. Ena med opicami najde košček papirja ali knjigo in že prične »eksperimentirati«, kar je pri opicah sploh priljubljena navada. Čelo trd karton ne vzdrži. Potaplja ga v vodo in obdeluje z rokami tako dolgo, dokler ga ne raztrga. Šimpanzi obešajo nase najrazličnejše stvari in reči in so v tem podobni ničemurnim ljudem.
Opica ni papiga ali škorec.
Kolikor se opice v igri dvigajo nad druge živali, tako malo se morejo postavljati s svojo '»govorico«. Učenjaki, ki so se dolga leta bavili s študijem živalskega »jezika«, so se morali prepričati, da ni niti najmanjšega naipredka med nižjimi in višjimi opicami. Niti pri orangutanih, gorilah in šimpanzih niso mogli izslediti nastavka kakšne besedne tvorbe, ki bi spominjala na človeštvo. Mi mogrede naj omenimo, da so se izkazale vse iz Amerike prihajajoče vesti o opičjem »jeziku« za zmoto in če beremo, da skušajo tani vzgojiti mlade šimpanze skupno z otroki, da bi se z njimi naučili govoriti, moramo smatrati, da je ta poizkus že vnaprej ponesrečen. Opica nam reč ni sposobna, da bi posnemala govorjenje kakor papiga ali Škorec.
Na počitnicah.
Vremenske napovedi v vašem občinskem uradu so vedno ugodne, čeprav lije.
Župan: Eh, veste naše olepševalno društvo dela, kar more.
LSI! LJ
3686
kako je bilo prav, da si me tedaj poslušal in si se zavaroval za življenje. Zavarovana vsota Din 50.000*—, ki so nam jo zdaj izplačali, nam bo prav prišla, tako da bomo preživljali svoje stare dni mirno in brez skrbi.
Zivljenska zavarovanja sklepata strokovno:
Anton Jarč »
glavni zastopnik
zavarovalne zadruge „C R O
Maribor, Stolna ul. it. 1/1.
Franjo Kuzmič
uradnik Centrale A T 1 A“
Telefon 23-37
Maribor, dne 27. 8. 1935.
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR
X. iitev. 16023/3339 — 1934.
Zgradba deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju.	>-
RAZGLAS
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje težaška, zidarska, železobe-tonska in tesarska dela za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 9. septembra 1935 do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolkovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 19,32. Kavcija v iznosu 5°/o od ponujene vsote sc mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10 ure 9. septembra 1935 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, H. nadstr., soba atev. 2, počenši s 30. avgustom 1935.
3714
Službo dobi
Trajno mesto dobi pri večji tovarni verziran
SKLADIŠČNIK
s kavcija. Ponudbe s pričevali pod »Skladiščnik 2362« ta upravo lista.	3719
Službo ISie	DIJAKINJO sprejme v polno oskrbo prof. rodbina. Nadzorstvo m klavir. Vprašati nr' upravi lista. 3716	TRI GOSPODE ali gospodične vzamem na stanovanje z vso as!(rj0^7fto Meljska c. 38. Prodam	ODPADKE 2ELFZA. kovine, litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah vsako množino Tustin Gustinčič, MaTibor, Tattcnbachova ul. 14. 370,4 Stanovanie
ŠIVILJA POMOČNICA išče nameščenja. Mit*ka Petek, Slovenska Bistrica 3713 Razno			
	DIJAKA ALI DIJAKINJO sprejmem na csneno hrano in stanovanje. Klavir na razpo flago. Trg svobode 6-III, des* no. 2705		
		branjarija radi bolezni poceni na prodaj. Taborska ul. 3710	
DVA DIJAKA nižješolca se sprejmeta v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo, prvovrstna prehrana. Maribor, Maistrova ul. 17*11, vrata 9. 3718			Iščeni za gimnazijca 5 šolca STANOVANJE ovcntuelno z zaiutorkom proti instrukclji ali plačilu. Naslov v upravi »Večernika«. 3708
	BRZOJAV! Danes prispele svež* morske ribe, serviram rakov moto, razne fine ribe r.a rešetki. Gostilna Vicel, Rotovž 3711	KDO ŽELI lEDUNICO v solidni izdelavi za Din 3700, 4500, 5300, naj sc potrudi k Novaku, Koioškf 8, Vetrinjska 7. 3706	
Predsednik: Dr. Lipold, 1. r.
Sobo odda
PRAZNO ALI OPRF.ML.IE-NO SOBO
oddam. Koroška ?. 27- .3717
SOBO
v vlili pri parku oddam takoj. Trubarjeva 11-1.	3715
Kupujte svoje po* trebSilne pri naših inserentlh!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
SEA8KO DETELA v_