2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 1. julija 2010  Leto XX, št. 26


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 1. julija 2010

Porabje, 1. julija 2010

IZ PORABJA SMO TÖ BILI NA SLOVENSKOM
EVHARISTIČNOM
KONGRESI 
STR. 4
 
POVEZUJEJO
PREKMURCI,
ŠTERI SO
DELOVALI NA MADŽARSKOM 
STR. 6

Dan državnosti v Monoštru

»Želja po svobodi nikoli ni umrla…«

V počastitev praznika ob dnevu državnosti je Generalni konzulat RS v Monoštru 22. junija priredil fotografsko razstavo Andreja Blatnika z naslovom Knapovske marionete.
Goste je pozdravil generalni konzul mag. Drago Šiftar, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril željo slovenskega naroda po svobodi, po lastni, samostojni državi. 
»Ravno zato, ker žel-ja po svobodi nikoli ni umrla, smo imeli to srečo, da je naš narod, zibelka celi vrsti velikih imen, kot so: Trubar, Valvazor, Cankar, Prešeren, na tem območju pa tudi Küzmič, Košič, Pavel, Kühar in mnogo drugih, ki so pomagali snovati legitimnost temu narodu in soustvarjali jezik. Vsak delček našega majhnega slovenskega ozemlja je oblikoval jezik po svoji meri in svojih posebnostih. Posebna je tudi govorica manjšin, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Prav slednji, jezik Porabskih Slovencev, odzvanja zaradi svoje častitljive starosti, posebej lepo in posebno,« je rekel Šiftar, in pozval Porabske Slovence k bolj artikuliranemu formuliranju njihovih načrtov in želja.
»6. junija letos so minila tri leta mojega službovanja na položaju generalnega konzula v Monoštru. Menim, da je to dovolj dolga doba, da lahko preceniš človeka in da so se Porabci lahko prepričali o moji pripravljenosti pomagati jim po svojih najboljših močeh. Naj dodam, da sem pa jaz prepričan, da lahko naredimo še veliko več, če bodo Porabci bolj natančno vedeli, kaj hočejo. Moja vrata so namreč, od mojega prihoda in še naprej, na široko odprta in dobrodošli vsi, ki imate dober namen.«
Razstava Andreja Blatnika, ki nas je popeljala v poseben svet knapovskih marionet v Trbovljah, je fascinirala navzoče, med njimi so bili tudi Blaž Masle, konzul z Veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti, Tadej Bojnec, državni podsekretar na Uradu R Slovenije za Slovence v sosednjih državah in po svetu, Tibor Viniczay, župan občine Monošter, nekateri porabski župani ter kulturni delavci.
M. Sukič


Generalni konzul mag. Drago Šiftar(prvizleve),soprogaLiliŠiftarinumetniškifotografAndrejBlatnik. V ozadju učenca in profesor glasbene šole iz Beltincev, ki so poskrbeli za glasbeni program


Del udeležencev, v ozadju umetniške fotografijeAndrejaBlatnika

Ljubljana: 4. seja vladnega Sveta za Slovence v sosednjih državah

V OSPREDJU: SKRB ZA JEZIK, KULTURO, VEČ GOSPODARSKEGA SODELOVANJA 

Po leta 2006 sprejetem Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je bil imenovan Svet za Slovence v sosednjih državah z namenom, da bi skupaj s predsednikom vlade in pristojnimi slovenskimi predstavniki učinkovito obravnavali in reševali skupna akualna vprašanja o polo-žaju Slovencev v sosednjih državah, o slovenski kulturi, jeziku, gospodarskem sodelovanju, vlogi diplomatsko-konzularnih predstavništev, gospodarskih stikih, znanosti, razvoju medijev in vključevanju mladih. Predsednik Sveta je premier Borut Pahor, podpredsednik pa akademik dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu, člani pa vodilni predstavniki krovnih narodnostnih organizacij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske; Slovence na Madžarskem zastopata Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, in Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave s sodelovanjem aktualnega generalnega konzula, zdaj Draga Šiftarja. Na 4. seji so sodelovali tudi minister za finance dr. Franc Križanič, minister za lokalno samoupravo in lokalno politiko dr. Henrik Gjerkeš, predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v sosednjih državah in po svetu Miro Petek in državni sekretar dr. Boris Jesih.
Uradna tema 4. seje sveta je bila razprava o novih izzivih na področju odnosov med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah – oblikovanje skupnega slovenskega prostora s posebnim poudarkom na organizacijskih oblikah delovanja. Seja naj bi pomenila začetek širše razprave o novem konceptu sodelovanja. O aktualnih vprašanjih v Sloveniji, o sodelovanju s sosednjimi državami in o položaju Slovencev v teh državah je govoril premier Borut Pahor. Kar se tiče Madžarske, je predsednik Borut Pahor o novi vladi Viktorja Orbána povedal, da mu še ni znano, kakšen bo njen odnos do Slovencev na Madžarskem. 
V gradivu za sejo je tudi poudarjeno, da bo nov koncept »obsegal skupni slovenski prostor znotraj Evropske unije, ki bo presegal delitev na matico in manjšino ter bo povezoval dejavnosti Slovencev znotraj Republike Slovenije in na območjih avtohtone poselitve Slovencev v sosednjih državah.« Velik poudarek je tudi na krepitvi gospodarskega sodelovanja, saj je v pripravi Strategija o pospeševanju slovenskega gospodarstva v sosednjih državah.
Za kulturo v materialih poudarjajo, da je potrebno okrepiti obveščanje narodne skupnosti in večinskega naroda o raznolikosti in pestrosti kulturnega ustvarjanja, k čemur lahko pomemben delež pispevajo tudi manjšinski mediji. Zanimiv je tudi predlog o ustanavljanju skupnih društev ali denimo foruma pisateljev. Kulturi sledijo naloge v šolstvu, kjer je omenjeno postopno uvajanje dvojezičnega šolstva v Porabju in seveda kako je z narodnostnim šolstvom v ostalih državah. Dana je pobuda za vzpodbujanje izmenjav in organiziranih oblik jezikovnega in drugega usposabljanja učencev in učiteljev v Sloveniji. Nekaj, kar je v bistvu v Porabju že uveljavljeno, bi dodali. Avtorji gradiva so zapisali, da se trije konzulati v Trstu, Monoštru in Celovcu soočajo z novimi vsebinskimi izzivi v skupnem evropskem prostoru. »Njihova večkulturna in razvojna funkcija bi lahko presegla klasično pojmovanje konzulatov in pospešila medsebojno sodelovanje, okrepila skupni slovenski prostor ter prispevala k preseganju miselnosti delitve na matico in manjšino.«
Kar se tiče organiziranosti in možnosti soupravljanja, so od države do države precejšnje razlike. Ravno dan pred sejo so na Koroškem po protestnem odstopu Karla Smolleja za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev izvolili dr. Valentina Inzka, nekdanjega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji in mednarodno uveljavljenega diplomata. Prve izjave novega predsednika in vodilnih v Zvezi slovenskih organizacij in v Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev so usmerjene k boljšemu, predvsem pa strpnejšemu sodelovanju. V ta vsebinski okvir sodijo tudi razmere, ki so nastale po pe-tih letih zelo uspešnega dela v Slovenski manjšinski koordinaciji, ki je povezovala Slovence v sosednjih državah. 
V pogovoru za Porabje je predsednik Slomaka in predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu Rudi Pavšič povedal, da se je umaknil, ker ne želi biti moteči dejavnik sodelovanja. Vendar se je pokazalo, da so se razmere zgolj poslabšale in da je zdaj ozračje slabše kot pred enim letom. Rudi Pavšič se je po petih letih zavzel za imenovanje novega predsednika, in sicer je predlagal, da bi funkcijo prevzela Koroška, konkretno Marjan Pipp iz Narodenega sveta koroških Slovencev. »Smo v stanju, da Slomaka ni, in če bo pavza predolga, se Slomak lahko izgubi, kar bi bila velika škoda za vse manjšine. To čutim tudi osebno, ker je bila ideja za Slomak moja, zato mi ni vseeno, če gre tak organizem z narodnostnega prizorišča. Nekako upam, da bo med nami prevladala zdrava pamet in da bomo po spremembah na Koroškem vnovič nadaljevali delo v Slomaku,« je poudaril Rudi Pavšič.
Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je poudaril, da je pomembno, da se vsako leto enkrat sestanejo in seznanijo slovensko vlado s svojimi prob-lemi. Seveda novi časi prinašajo tudi nove razmere, tako tudi na Madžarskem. »Povedal sem, da je kulturno pod-ročje zelo bogato, da smo nekaj uspehov dosegli tudi v šolstvu. Dodal sem, da nismo najbolj veseli, da je ena stranka dobila dvetretjinsko večino v parlamentu. Menim, da je to lahko nevarno za mlado madžarsko demokracijo. Žalosto je tudi, da je prišla v parlament skrajna stranka Jobbik. Povedal sem, da je nova vlada obljubila, da bodo na naslednjih volitvah imele tudi manjšine svoje poslance, o čemer še nimam informacij, vsekakor pa mora parlament spremeniti volilni zakon. In kar je izjemno važno, udeležence seje sem seznanil, da je sombotelski škof dr. Andás Veres na Gornjem Seniku uradno napovedal premestitev edinega slovenskega duhovnika Ferenca Merklija iz Porabja na župnijo blizu Sombotela. Tako narodnostne organizacije kot verniki smo ogorčeni in ne razumemo, kako se je to lahko zgodilo, saj vemo, kako pomembno je slovensko bogoslužje in drugi cerkveni obredi pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Porabju. Ironično sem dodal, da smo se do zdaj za nekatere pravice borili proti državi, zdaj pa se moramo boriti za našega župnika proti sombotelski škofiji, proti škofu. Storili bomo vse, da preprečimo za Slovence nevljudno in škodljivo potezo sombotelskega škofa.« 
Po pomenu obravnavanih tem je minister dr. Boštjan Žekš postavil na prvo mesto po pomenu šolstvo in kulturo, sledijo gospodarsko sodelovanje in vloga mladih. Kar se tiče financiranja, minister ni za letos napovedal sprememb, sicer pa je v izjavi novinarjem posebno pozornost namenil razmeram na avstrijskem Koroškem, zlasti pomenu izvolitve dr. Valentina Inzka za predsednika NSKS, in zagotovil, da bo Slovenija pomagala tudi tako majhnima narodnostnima skupnostma, kot so Slovenci na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem.
Ernest Ružič


Po uvodnem pogovoru in skupni fotografijijepremierBorutPahor na razočaranje številnih novinarjev, ki smo spremljali sejo, odšel brez izjave za medije

Z Goričkoga v Piran – 22. 


V kralestvi Zlatoroga

Triglavski narodni park

Preminauči keden smo leko zvödali, kak je brodo Prešeren na Bled. Pri jezeri z malim otokom na srejdi je gvüšno dosta odo v svoji mlašeči lejtaj, vej je pa njegva Vrba, »srečna, draga vas domača« sploj pauleg Bleda. Srejdi té vesnice pa ne stogi vrba, liki edna veuka lipa s kamlami kaulivrat, gde so stari starci Slovencov sejdli, odeberali župana pa se odlaučali o žitki vesnice.
Dale prauti avstrijskoj grajnci pridemo do veukoga industrijskoga varaša pri reki Savi Dolinki. V Jesenicaj so se že pred šeststau lejtami spravlali zvekšoga z železom pa tau delajo eške gnes. Zavolo veuki fabrik za železo je po drügoj bojni dosta lidi iz drügi jugoslovanski republik prišlo delat v Jesenice, gnes dajo tej delavci s svojimi držinami skoro polonje lüstva v varaši. V najnovejšom kriznom cajti majo vsikder več problemov, slüžbe se zaperajo, vüpanje dava samo promet. Od varaša brž pridemo do avstrijske grajnce, gde pod bregami Karavanke pela najdugši predor (alagút) za avtone v cejloj Sloveniji. Dugi je 8 kilomejterov, napravili so ga v peti lejtaj. Z Jesenic pa pela železnica tö prauti Bohinji do Nove Gorice, zavolo štere so ranč tak dostakrat bregé prelüknjali. 
Par deset kilomejterov nazaj, pri Ljubelji najdemo eden eške bole erični predor. Paut prejk Karavank so nücali že pred več gezero lejtami, gnešnji predor pa má kračišo zgodovino. Junija 1943 so nacisti 300 Francuzov pripelali iz lagera Mauthausen na Ljubelj. Lačni, süji robi so nej znali, ka do v brejg lüknjo kopali. Ništerni so nej ladali pa so mrli od trplenja, drüge so nemški sodacke bujli. Prauti konci leta pa so betežni »zidarge« donk prišli na drügi kraj bregá. Predor so avtonam prejkdali samo dvajset lejt kisnej, gnes leko vidijo šoferi tam spomenik na francuske mantrnike. 
Bregauvge Karavanke so dobile ime od keltske rejči »kara wanka«, ka znamenüje »kamli na tranki«. Eden od vrejov té plamin se zové Golica. Brata Slavko pa Vilko Avsenik sta s svojov pesmov od toga bregá gratala svetovno erična. Nauto ’Na Golici’ so evropski radionge največkrat igrali v slejdnji petdeseti lejtaj, večkrat kak pesmi skupine Beatles. Ansambel Avsenik iz vesnice Begunje je kak prvi v Sloveniji igro »narodno-zabavno glasbo«, v šteroj igrajo na harmoniko, trabünto, klarinet pa gitaro, oprvin so uni v narodni gvantaj igrali. Odali so tresti milijonov plošč (lemez), na münchenskom štadioni je je poslüšalo devetdeset gezero lüdi. V rojstnoj vesnici bratov dela gnes erična slovenska fab-rika za skije Elan, štera je že med drügov bojnov za partizane skije redila.
Smučarge pa se radi najdejo na Planici, gde vsikšo leto držijo svetovni pokal (kupa) v skakanji s skijami. Tam se je dosta svetovni rekordov v letenji rodilo, najbaukši smučarge eške gnes letijo več kak dvejstau mejterov daleč. Planica je pauleg Kranjske Gore, štera je najvekši turistični varaš med Karavankami pa Triglavskim narodnim parkom, v štere bregé dosta lejpi poti pela z varaša.
Narodni park, šteri je daubo ime po najvišišom bregej v Sloveniji, drži v sebi cejli slovenski tau Julijski Alp. Ime ne pride od mejseca julija pa nej od rimskoga Julija Cezara, liki od maloga varaša Forum Iulii, šteri se gnes zové Čedad pa je v Italiji. V eti plaminaj majo vretino tri slovenske reke: Sava Bohinjka, Sava Dolinka pa Soča. V parki geste samo 24 vési, v šteraj živé vküper kauli dvej gezero lüdi. Med bregami moremo skrb meti na regule, ne smej se vseposedik šator postavlati pa odjen küriti, če pa tau nutdržimo, leko vnaugo lepot vidimo.
Kamli v Triglavski bregaj so iz vapna, zatok voda bole pod zemlauv tečé. Potoke pa jezera komaj vidimo, med rejdkimi so najbole erična takzvana Triglavska jezera, prava čüda narave. Njina dolina leži visko, v njoj geste več mlak pa vekši jezer, ništerna od té včási preminéjo. Zavolo mlašeči pripovejsti gučijo domanji lidgé, ka sedem jezer geste. 
V Triglavskom narodnom parki se zdigavajo najvišiši bregauvge v Sloveniji, tau se vidi na gauščaj tö. V dolinaj rasté bükev, s kem više pa démo, tem več djelenščka najdemo. Eške više so trnok veuki alpski tranki, najvekši v cejlom rosagi. Zavolo vrejmena morajo tam drejve pa rauže »brž cvesti«, tau je mogauče samo med majom pa avgustom. Ništerne rauže so dobile ime od krajine: na priliko ’julijska smiljka’ ali ’triglavski dimek’.
Najbole erična pa je gvüšno ’triglavska rauža’ zavolo pripovejsti od Zlatoroga. Ta stvarina je bila divdja koza z zlatimi orami, štera je skrb mejla na drüge koze pa na zlat pod bregaum. Eden mladi djager je lübo čér krčmaroša, dekla pa ma je zapovödala, aj ji prinesé oré od Zlatoroga. Djager je najšo stvarino pa strejlo na njau. Krv koze je začnila kvapiti, tam, kama je kvapnila, pa je zrasla triglavska rauža. Zlatorog je zo té cvejt, je zdrav grato pa dojsüno djagra z bregá. Tak je mogo zavolo gizdavoga želenja dekle mrejti mladi djager.
Od Aljažovoga doma v dolini Vrata najležej, v sedmi vöraj pridemo gor na skoro tri gezero mejterov viski Triglav, simbol vsej Slovencov, šteri je daubo ime od slovanskoga bogá, ki je tri glavé emo. Jakob Aljaž je biu dühovnik v vesi Dovje, leta 1895 je küpo mali grünt na Triglavi pa tam zozido malo zidino, štera se gnes zové ’Aljažov tören’ pa gde se vsi plaminci slikajo s fotoaparatom. Triglav je že dosta lüstva vüdo, vejpa stara šega pravi, ka mora gnauk v svojom žitki vsikši Slovenec splezditi do njaga, gdekoli živé. 
Tau šego najbole ženske držijo, tak, ka je vsikšo leto stau dé na Triglav. Ta program so začnili pred več kak štirideset lejtami, pa se eške gnes najde vsikšo gesen stau batrivni žensek, od sploj mladi pa do mladi po srci.
Z Gorenjske na Primorsko leko prejk Julijski Alp pridemo samo po ednoj pauti: prejk prelaza (hágó) Vršič. Na etoj poštiji telko ovinkov geste, ka eške numere májo. Tau je najvišiša paut v Sloveniji, pela na več kak 1600 mejterov, zozidali pa so go rusoški robi med prvov svetov-nov bojnov. Leta 1916 je dosta té delavcov bujo snejg, šteri se je počujsno s plamin. Spomin rusoški robov čuva mala lesena kapejlica pri poštiji, med potjauv pa nas z bregá gleda »Poganska dekla«, štera je eden veuki kameni obraz.
Gda se pomalek pelamo doj po krivi poštijaj z Vršiča prauti dolini Trente, nas čaka sploj ovaška krajina. Po šparavni Gorenjcaj, šteri so kak slovenski Škoti, leko spoznamo Primorce, mediteranske düše slovenskoga naroda.
-dm-



Vsikši Slovenec mora gnauk do Aljažovoga törma na Triglavi

Na skakalnici v Planici letijo smučarge več kak 200 mejterov

OD
SLOVENIJE…

Iz Porabja smo tö bili na Slovenskom evharističnom kongresi

13. juniuša je biu v Celji velki den. Svetek za vse Slovence, nej samo v Sloveniji, nego po cejlom svejti. Svetek za tiste, steri vörvlejo v Boga. Evharistija je božji dar za živlenje.
Na Evharistični kongres v Celje je priromalo kauli 40 gezero lidi, varaški štadion se je do pau desete vöre nabito napuno. Slovenci iz Avstrije, Italije pa Porabja smo tö prišli z več busi.
Od ausme vöre naprej so probali združeni pevski zbori, v kakšni 35 zboraj je spejvalo več kak gezero tristau pevcov, špilala je pihalna godba Slovenske policije tö. Navzoči smo leko poslüšali pritrkavanje na mali zvonaj tö, šteri so bili postavleni na lejvo od glavnoga oltara. 
V uvodnom programi smo leko poslüšali pričevanja (vallomás) misijonarov. Slovenski misijonar Pedro Opeka že dvajsti lejt dela na dalešnjom Madagaskari. Krsti, pripravle lidi na spau-ved, vči lidi, da bi gratali dobri krščeniki. Pravo je, ka je skur vsakši den v smrtnoj nevarnosti, gli zavolo toga rad ostane med njimi. Brez Boga je človek človeki tihinec, včasi celau nasprotnik. Jezuš je nastavo evharistijo zato tö, ka naj ne bi pozabili na najbole srmake. Lepo je pridigo misijonar, večkrat smo ma zaploskali. Potem je slediu glasbeni program, gor so staupili mali mlajši iz združeni katoliški vrtcov tö.
Pred deseto vöro je začnila pihalna godba rezati, zvonovi so eške bole močno klonkali, lüstvo na štadioni je stanilo, ploskalo. Püšpeki, dühovniki, ministranti so prihajali z milostno podobo Marije pomagaj z Brezja. Procesija se je začnila z ljudskim petjem, spejvali smo pesmi Marija, pomagaj nam sleherni čas in Lepa si, lepa si roža Marija. Djau-kala sam od veselja in radosti, da sam leko počakala te lejpi dogodek. Lidgé so stali roka v roki, bili so mladi, mladi stariške z deco na rokaj, starejši, invalidi z boti, na vozičkaj, da bi bili deležni dogodkov evharističnoga kongresa pa beatifikacije prvoga slovenskoga mantrnika Alojzija Grozdeta.
Ranč v edenajstoj vöri se je začnila sveta meša s pesmijo Jezuš, božji kruh si za življenje. Papežev legat, kardinal Bertone in najvišji predstavniki cerkve na Slovenskem so staupili pred oltar. Škof Andrej Glavan se je v imeni vsega slovenskoga ljudstva obrno na papeževega legata, prejk njega pa na papeža Benedikta XVI., naj podvigne med blajžene božjega služabnika, laika pa mantrnika Alojzija Grozdeta. Gor so prešteli njegvi kratek živlenjepis, potem ga je kardinal Bertone slovesno razglaso za blajženega, natau so odkrili kejp A. Grozdeta. Med tejm je zbor popejvo pesem, stero leko samo molimo tö, če melodije ne znamo. Po zahvali škofa Glavana se je nadaljevala sv. meša. Pri meši so bila darovanja iz vsej šestij škofij na Slovenskom: lončena posoda, klasovje, püšeu rauž, domanji krü, rudarski posvejt, sad, mala lesena bečka, stero so napravile flajsne roké lidi ob Muri pa žlahtne dobrote Prekmurcov pa Prlekov.
Božjo tejlo je davalo več stau dühovnikov po cejlom štadioni. Pri svetom obhajili smo spejvali pesmi Mogočno se dvigni in Hvali svet Odrešenika. Sv. meša se je približevala h konci, vmejs so eške prečiščavali in se pripravlali na procesijo. Pod milim nebom so nesli oltarsko svetstvo, zamenjavala sta se kardinal Bertone pa domanji, celjski škof Stanislav Lipovšek. Zbor je začno spejvati litanijo Jezušovoga srca, narod je odgovarjo. Na konci meše smo dobili blagoslov kardinala. Gda so odnesli kejp Marije z Bre-zij v zakristijo, smo spejvali pesmi Marija skoz življenje pa Povsod Boga. Vse kitice smo zapeli, dočas se nišče nej geno iz štadiona.
Skoro pet vör smo zdržali, se v düši okrepčali. Porabski romarji so tö bili trno zadovolni, ka so se podali na tau paut. Nekaj mnenj od njij:
Micka in Miška: »Mi smo že dosta odli, ali eti den je čüdoviti biu. Od Boga smo dobili lejpi dar.«
Šarika: »Lepau je bilau videti dosta mlajšov s starišami.«
Marija: »Enkratno je bilau, moja mama je bila 1938. leta na evharističnom kongresi v Budimpešti, ge sam pa zdaj leko prišla es. Veselilo me je, ka sem skoro vsako pesem znala zapeti.«
Ostali so tö bili trno zadovolni, vidlo se njim je, ka je vse trno dobro bilau zorganizirano, biu je red, romari smo se tö držali reda.
Ka Baugi daruješ, ne baude na kvar. Baug plati Zvezi Slovencev na Madžarskem pa Državni slovenski samoupravi za plačano pautno ceringo, celjskomi škofi gospaudi Lipovški, ka je emo ejkstra skrb za nas, romarje iz Porabja. Baugi smo leko hvaležni za té, düšo pa srcé bogati den. Puni vere, vüpanja in ljubezni smo se srečno vrnili na naše domove.
Vera Gašpar
foto: M. Ropoš

Kitajci pripravljeni investirati v Sloveniji
Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je po srečanju s kitajskim premierom Wen Jiabaom v Pekingu povedal, da odhaja iz kitajske prestolnice z dvema sporočiloma; sporočilom prijateljstva in medsebojne podpore med Slovenijo in Kitajsko. Slovenija ima po Pahorjevih besedah določen, tudi za Kitajsko prepoznaven vpliv v regiji, saj je država, ki je Kitajski jasno povedala, da je odprta za tuje naložbe. Kitajska stran pa je izrazila pripravljenost za slovenske investicije. Slovenija tako hitrega in dinamičnega razvoja, kot si ga je zamislila, sama ne more financirati, je še pojasnil premier. Na pogovorih s kitajskimi sogovorniki v Pekingu je bilo govora tudi o prometni infrastrukturi, zlasti o železnicah, za katere je kitajska stran pokazala veliko zanimanje, zlasti v povezavi z Luko Koper oziroma za določen delež v morebitnem logističnem centru. Kot je poudaril Pahor, so Kitajci pripravljeni investirati v modernizacijo slovenskih železnic. Kitajska stran je pokazala tudi interes za vlaganje v turizem in bančništvo, zainteresirani pa so za slovenska vlaganja v avtomobilsko industrijo in farmacijo, nove tehnologije in za skupne nastope na tretjih trgih, zlasti na Zahodni Balkan. 
Slovenija ostala brez osmine finala
Slovenska nogometna reprezentanca je na tretji tekmi predtekmovanja svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki (skupina C) v Port Elizabethu izgubila proti Angliji z 0:1 in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Na drugi tekmi skupin v Pretorii so namreč ZDA z 1:0 premagale Alžirijo. Slovenski nogometaši so izgubili dvoboj z večino tekme premočnimi Angleži, pri katerih je že v prvem polčasu za zmago poskrbel Jermaine Defoe. To se je izkazalo za bolj tragično, kot se je zdelo še po izteku devetdesetih minut tekme v Port Elizabethu in Pretorii. Namreč v sodnikovem podaljšku je v Pretorii Landon Donovan zabil gol, ki je Slovenijo poslal domov brez tako želene osmine finala. V tej sta tako zaigrali Anglija in ZDA. 



Pogled na celjski štadion

Procesija z oltarskim svetstvom 

Apát hotel v Števanovci je znauva odprejt

… DO
MADŽARSKE

Apát hotel ali kak ga v vesi poz-najo tabor, sta lani dva lastnika, števanovska pa andovska samouprava, odala, zato ka je že več lejt prazen stau. Samouprave sta nej mele telko pejnaz, ka bi ga gordržale pa bi funkcioniro kak hotel. Pred tejm sta že dva podjetnika (vállalkozó) probala tak, ka sta ga v arendo vzela, dapa nej njima je šlau, pa sta ga bola nazaj dala samoupravam. Za volo vsega tauga sta dvej samouprave odale hotel, doj ga je küpo Zoltán Oroszlán z držinov iz Budimpeš-te. Od tauga sem se pogučavo z lastnikom, zaka pa kakšne cilje ma s Hotelom Apát. 
• Zoltán, zasé ali za kakšno podjetje (vállalat) ste küpili hotel?
»Tak leko povejm, ka tau je edno družinsko podjetje, za družino smo küpili hotel. Tau je bilau lani novembra, od tistoga mau smo že sploj dosta delali na tejm, aj se obnovi, zato ka tak, kak smo ga küpili, bi nej mogo funkcionirati. Mamo korenine v Železni županiji, tak smo sé prišli, ovak v Budimpešti živemo. Naš cilj je, da bi gnauk, če se posreči, vsi tü živeli, zato ka zdaj müva z ženauv sva ešče v Budimpešti, samo menši sin živé tü s svojo prijateljicov. Tak škemo pa na tejm delamo, aj bi mi edno tašo središče, center bili, gde se ohranja porabska kultura pa šege, pa vse tau na prireditvaj nutpokazali, ka ji v Őrségu majo. Zato, ka tak vidimo, ka na tisti festivalaj, ka se tam organizirajo, Porabje skur vsigdar vöostane. Gor smo vzeli stike s Teleházom pa z društvami, ka jih tam majo, pa že na tejm delamo, aj tau potejn več nede tak. Nede léko delo, zato ka mi tak vidimo, ka so porabski lidgé zavolé zaprti. K tauma prosimo pomauč od županov pa od vsej tisti, šteri do nam pri tejm leko pomagali.«
• Tau ste prajli, ka menši sin je tü v Števanovci, vi ste pa ešče v Budimpešti, zaka je tau tak?
»Tau vedeti trbej, ka te hotel ešče ne more sam sebé tadržati, tauga ešče financirati trbej. Nejsmo ga zato küpili, ka ga obnovimo pa ga odamo. Mi v Budimpešti mamo podjetje, tam delamo, za volo tauga ešče zdaj tam moramo živeti. Taše plane mamo, ka bi gnauksvejta vsi tü živeli, küpili bi nišo tašo domačijo, k steroj se več zemlé vcujdrži, gde leko gazdüva. Mi bi radi gazdüvali, če bi se tau vse tak posrečilo, kak mi mislimo.« 
• Meli ste že restavracijo ali hotel?
»Nej, ešče nikdar nej, tau je cejlak nauvi profil, tau si je menši sin vözmislo, mi smo ga pomagali v tejm. Müva z ženauv v lepotni industriji (szépségipar) delava. Mi se ešče k turizmi tak fejst ne razmejmo, dapa navčimo se ga, v tejm sem gvüšen. Sledkar se te dvej maštarije leko vküppovežata, zato ka brodimo si na tejm, ka bi tü v hoteli meli razne kure (shujševalne, čistilne). Dapa v hoteli je nej tau prvi cilj, liki aktivni turizem. Med tejmi je kolesarjenje kak na asfalti tak na tereni. Vüpam, ka tau de dosta lidi brigalo, pa če aktivno do steli počivati, te sé k nam pridejo.« 
• Pred vami so že bili taši, steri so probavali s tejm, dapa njim je nej šlau, zaka bi te vam šlau?
»Mi v ökoturizmi vidimo možnost, za volo lejpe pa čiste narave. Te tau je del Narodnega parka Őrség, ka je plus k taumi, če stoj sé pride pa tü šké aktivno počivati. Mi tau škemo vöponücati, tau je leko naša prednost, ka so do tejga mau drugi pred nami nej vöponücali. Mi v tej naravi, v tej pokrajini škemo živeti, delati, dapa vsigdar tak, ka nej spremeniti, liki biti v harmoniji z naravov.«
• Od kec čakate lidi, goste?
»Najbola na vogrski turizem mislimo, drugič, dapa nej zadnjič na tiste turiste, šteri iz Slovenije pridejo. Slovenci, kak dja vidim, so sploj kulturni narod pa trno radi majo pa skrbijo za naravo. Zavolo tauga mislimo pa čakamo njé, če aktivno škejo počivati. Zvün tej smo ešče mislili na različne firme tö, stere vsakšo leto odijo na izlete.«
• Kakšne kategorije baudejo v hoteli?
»Tak smo obnovili hotel, ka dvej kategorije mamo. Edna kategorija so sobe s trejmi zvejzdicami, druga pa za tiste turiste, steri z ruksakom pridejo. Té sobe so fal, zato ka té v skupni prostoraj majo WC-ne pa tuše. Tak ka prisrčno čakamo vse vrste turistov. Restavracija je na visoki ravni, mamo djesti z madžarske künje, dapa če si stoj kakšno porabsko djesti poželi, tisto tö mamo na jedilnom listi. Tau djesti je že zato malo bola moderno pa v lékom stili napravleno. Zvün tauga mo ešče meli sezonske jedi tö.«
• Kelko gostov leko prespi v hoteli?
»Vsevküp petdeset, dapa tau je mešano. V tom so dveposteljne sobe s trejmi zvezdicami pa turistične sobe z več postelami tö.« 
• Kak vidite vi, šteri ste iz Budimpešte prišli, kakšni smo mi, Slovenci tü v Porabji?
»Mi tak vidimo, ka so tej lidgé, šteri tü živijo, sploj prijazni (barátságos), gostoljubni, dapa sprvoga fejst zaprejti. Dapa mi tak mislimo, ka mi smo prišli sé, nam se trbej njim prilagoditi, k njim vcüjvzeti.«
Zoltán, dja vam dosta uspehov, dob-ro zdravje pa dosta gostov želim. 
Karči Holec

Merkli premeščen v madžarsko župnijo
Sombotelski škof dr. András Veres je 20. junija v okviru birme na Gornjem Seniku tudi uradno najavil, da bo edinega slovenskega župnika v Porabju Ferenca Merklija s 1. avgustom premestil v madžarsko župnijo Vasszécsény. V Porabju ga bo nasledil župnik Tibor Tóth, ki je svoje službovanje kot kaplan začel v Monoštru, v tistem času je opravljal obrede tudi v Števanovcih. Slovenski organizaciji – Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava – sta se v pismu obrnili na sombotelskega škofa s prošnjo, naj spremeni svojo odločitev. Pismo sta v vednost poslali tudi madžarskemu kardinalu Pétru Erdő, kardinalu dr. Francu Rodetu v Rim, soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu in veleposlanici R Slovenije na Madžarskem Darji Bavdaž Kuret. 
Zunanje ministrstvo odpoklicalo kakih petnajst veleposlanikov
Zunanji minister János Martonyi je prejšnji teden najavil, da bo odpoklical kakih 15 vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev. Večini veleposlanikov poteče mandat, kar v diplomaciji pomeni štiri leta, nekateri pa so zgubili zaupanje nove vlade. Naštel je tudi nekaj konkretnih mest, med njimi so Pariz, Dunaj, Kijev, Lizbona in Ottawa. Nekateri viri trdijo, da je v bližnji prihodnosti pričakovati še kakih dvajset odpoklicev, predvsem iz sosednjih držav.
FIDESZ-ov kandidat za predsednika države je Pál Schmitt
22. junija je premier in predsednik FIDESZ-a Viktor Orbán tudi uradno najavil, da bo kandidat njegove stranke za predsednika države podpredsednik stranke in predsednik madžarskega parlamenta Pál Schmitt, ki bo gotovo tudi izvoljen, kajti stranka ima potrebno dvetretjinsko večino. Stranka LMP išče zaveznike v parlamentu, kajti rada bi kandidirala dosedanjega predsednika Lászla Sólyoma, le da sama nima zadosti poslancev.



Zoltán Oroszlán s sinaum in njegvo padaškinjo

Tak vögleda soba v tistom tali hotela, šteri ma tri zvejzdice 


Apát hotel od zvüna

Povezujejo Prekmurci, šteri so delovali na Madžarskom

»Delo Avgusta Pavla je zatok tö važno, ka se je vsikdar dosta trüdo za tau, ka aj bi padaštvo med Madžarami pa Slovencami krepko gratalo na vsej področjaj. Takšo čütenje Pavla je v nas zbidila vöro, ka povezanost v umetnosti pa literaturi leko slüži poštüvanji pa razumevanji bejdvej narodov. ’Če se spoz-namo, mo leko lübili eden drügoga tö’ – je Avgust Pavel napiso v reviji Dunántúli Szemle...«
Té rejči je povödo prekmurski etnolog pa slavist Vilko Novak na ljudskoj univerzi v Somboteli, gda so se 10. marca 1956 spominali na deseto oblejtnico smrti prvoga poklicnoga čednjaka prekmurski Slovencov. Ranč tak, te rejči je gorpreštela Marija Kozar, predsednica Slovenske samouprave v Somboteli, gda so se pred ižov Avgusta Pavla spominali na svojoga rojaka člani drüštva s prekmurske Cankove. V etoj vesi se je Novak spozno s cejlov Pavlovov držinov, dva slavista pa sta bila dobriva padaša do smrti Avgusta Pavla v Somboteli.
Predsednik KUD Cankova Branko Pintarič pa župan Občine Cankova Drago Vog-rinčič sta obesila venec na spominsko ploščo polihistora, navzauče pa je pozdravila Judita Pavel pa sledik pozvala v ižo goste z rojstne vesi svojoga očo. Pokazala jim je šaulska spričevala (bizonyítvány) Avgusta Pavla pa en par stari kejpov tö. 
Paut Cankovčanov je pelala dale prauti maloj vesnici Nyő-gér blüzi Sárvára. Ta ves je povezana s Prekmurjom tak, ka so se njini nekdešnji dühovnik dr. Mirko Lenaršič naraudili v vesnici Gornji Slaveči v gnešnjoj občini Kuzma v Sloveniji. Najdemo pa krepko povezanost s Porabjom tö, vej so pa gospaud Lenaršič bili boži slüžabnik na Dolenjom Seniki edenajset lejt. Od tistoga mau pa do svoje smrti so vörnikom oznanjali evengelij v madžarskoj vesi Nyőgér, gde so svetili svojo zlato pa diamantno mešo tö.
Prekmurske goste je v vesi lepau gorprijo Csaba Szabó, šteri že trinajset lejt pela Lenaršičovo fundacijo (alapítvány), ki zbera vse, ka je povezano z žitkom dühovnika, ki je preodo dugo paut od Prekmurja do Nyőgéra. Gospaud so se dosta spravlali s fotograferanjom tö, največ njini kejpov gnes nutpokažejo na starom farofi v muzeji. Te fotografije kažejo žitek in delo lidi v Nyőgéri pa po okauliški vesnicaj. Kejpov iz Porabja žau nega, depa lüstvo v vogrski vesnicaj je tistoga ipa skoro tak živelo kak Slovenci. Na fotografijaj leko vidimo oranje, žetvo, poberanje krumplinov, pašo krav pa gvante iz šestdeseti lejt. Gospaud Lenaršič so v farofi pa vanej dojdjemali tihožitja (csendélet) tö, na šteraj se vidi špila svejklosti pa sence. Za svoje kejpe so dosta val pa nagrad dobili, eške na tihinskom tö.
Cankovčani so gorpoiskali domanjoga plebanoša tö, šteri má rovačke korenjé, svoj obisk pa so končali na cintori vesi. Tü stogi edna mala oljka (olajfa), štero je vés vküper z Občinov Kuzma posadila, simbolizera pa padaštvo med narodi. Na njau je pantliko s farbami slovenske zastale privezala predsednica Turističnoga drüštva Cankova Hilda Vogrinčič, členi drüštva pa so se z vencom spominali na dühovnika, šteri je svojo prauškarsko paut skauzi žitek končo daleč od rodnoga Prekmurja.
Vesnica Nyőgér pa je eške z ednim Prekmurcom povezana. Josip Benko je emo pred drügov bojnov dosta veuki fab-rik pa zemlé tö, je dosta mesa pa maro odavo na tihinskom pa se je s politikov tö spravlo. Zidina gnešnjoga kulturnoga doma v Nyőgéri je njegva bila pa je v vesi veuke njive tö emo. Leta 1945 so ma na biroviji vse vkrajvzeli pa ga vmorili. Eške samo leta 1993 so ga rehabilitirali, od leta 2005 so ma postavili spomenik v rojstnoj vesi Tešanovci.
Pred Slovenskov ižov v sombotelskom Škanzeni so člani domanjoga kulturnoga drüštva že čakali cankovske poznance, šteri so s sebov pripelali prčece, ka so vöšivale pa ejglale ženske z njine vesi. V krožek raučni del (kézimunkaszakkör) odijo že od leta 2003, od tistoga mau delajo ženske po dugi zimski večeraj od novembra do Jožefovoga v mejseci marci. Največ ejglajo pa vöšivajo, depa redijo adventne vence, božične pa vüzemske okrase tö, je povödala predsednica drüštva Hilda Vogrinčič. Tau je eške cüjdala, ka bi se mogle raučno delo navčiti vse mlade dekle, ka aj bi jim nej dugi cajt biu, gda odidejo v penzijo. Takšo delo pa po drügi strani gordrži lejpo tradicijo tö.
Znautra v dimnatoj iži so si leko najgir lidgé poglednili dvajsti kejpov. Té so namalali ljubiteljski molari iz Murske Sobote, štere vodi Ernest Bransberger. Na razstavi v Somboteli so nutpokazali kejpe osmi molarov (Ernest Bransberger, Lojze Veberič, Zora Šonaja, Ivanka Lehner, Lojze Števanec, Darinka Lehner, Darinka Horvat pa Elizabeta Tibaut), med njimi pet kejpov o Porabji, dva o krajini Őrség pa edno o sombotelskom jezeri. V glavnom varaši Železne županije so soboški slikarge že večkrat malali na likovnoj koloniji.
Na den, gda so Cankovčange gorpoiskali svojo partnersko drüštvo, so v Somboteli ranč držali Ivanovo pa je bilau dosta programov kauli jezera. Zbrani v Škanzeni so se najbole čüdivali ednomi fligari, šteri se je akrobatski süko, zdigavo pa leto nad njinimi glavami. Pilot Zoltán Veres je eške edno srcé namalo na nébo. Med tejm časom sta igrala fudaš Zoran Domjan s Tešanovec pa njegvi mladi kolegar Peter Benko iz Gorenji Črnec, šteriva ovak sprevajata cankovsko folkloro, ki dela že skoro edno leto.
Slovenci s Sombotela pa njini cankovski padaške so eške dugo spejvali pa plesali, tačas ka je nej kmica gratala. Malo svejklosti je v Ivanovo nauč prineso veuki ogenj, šteri je goro nej daleč od slovenske iže. V zadnji več kak deseti lejtaj je gratalo sodelovanje vsikder bole krepko, drügo leto baudejo Sombotelčarge pá gorziskali rojstno ves Avgusta Pavla, šteri je s svojim žitkom pa delom ranč tau pokazo, kak leko v poštüvanji živemo z en kraj pa drügi kraj grajnce.
(Prireditev je finančno podprla Zveza Slovencev na Madžarskem. Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč.)
-dm-


Cankovska skupina na stubaj cerkve v Nyőgéri



»Mešana folklorna skupina« Cankova-Sombotel

Hilda Vogrinčič in župan Drago Vogrinčič z Judito Pavel

OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

PAVLOVA LÜBEZEN

Albert je že dugo biu zalübleni v Alino. Dugo go je rad emo, pa una njega tö. Velka lübezen je tau. Velka lübezen je tau, stero je njegov najvekši pajdaš Pavel trno dobro razmo. Vej pa če je človek leko zalübleni, je pes ranč tak leko zalübleni. Tau Pavel rejsan trno dobro razmej. 
Depa pri toj lübezni se leko vsefele zgodi. Leko se zgodi takšo tö, ka Pavel samo nagnauk dobi vcejlak ovakše oči. Pa Pavel nagnauk samo več nema vole za gesti. Samo gleda tavö na okno. Samo gleda tavö na okno, župa v žlici pa ostane pred lampami. Župa v žlici pa se vcejlak razladi. Albert je eške vsefele drugo vpamet vzeu. Šla sta po vesi pa ta do Aline tö. Pavel je ojdo, kak bi nej ojdo po zemlej. Léki je biu kak pero. Tak je ojdo, kak bi sploj nej doj staupo. Ja, pa njegve vcejlak ovakše oči so gledale nikam daleč. Tak daleč, ka je eške sam nej vedo, kak daleč. Tak bar ga je vido njegvi Albert. Albert, steri ga je gledo, gledo pa li gledo, pa je nika nej razmo. 
Najbole vcejlak ovakšen pa je, gda iz šaule domau pride. Vsigdar je samo Alberta vido. Vido pa poklono se je vsikdar samo Alberti. Kuman po tejm je šau tanut pa povedo kaj eške mami pa ati. Zdaj? Zdaj pa domau pride. Albert cejli srečen skače kouli njega. Pavel pa samo naraj povej:
»Ja, ja, Albert, doma sam gé,« kak bi biu nidrik indrik nej pa rejsan doma. 
Pa gda ga po tejm čauva za vüjami, čauva nikakoga drugoga. Čauva nikakoga drugoga, nej pa njega. Tak tau razmej Albert. Ja, tak razmej, depa ne razmej, zakoj je tau tak gé. Na, tistoga ipa je eške nej razmo. Gnes že razmej. Gnes razmej, ka je gé z njegvim Pavlom. Začno pa je tau razmiti, gda je … Na, tak je bilau.
Bila je sobota. Pa kak mata Pavel pa Albert šegou, sta v bauto šla. 
»Pavel! Nej pozabiti prinesti dvej kile črnoga krüja!« je na pragi stala Pavlova mama. »Ja, ja, mama! Nemo tapozabo, dvej kile bejloga olaja,« je nazaj pravo Pavel.
»Nej, olaja! Dvej kili krüja, si razmo!?«
»Ka bi pa nej. Dvej kili praja za gvant prati,« je pravo tak naraji, ka ge je vpamet vzeu samo Albert. 
Albert pa si je leko samo brodo:
»S tejm mojim Pavlom je nika vcejlak naoupak.«
Prišla sta do baute. Albert je biu trno veseli, ka gvüšno tam Alino sreča. Rejsan je tam bila s svojo gizdavo vertinjo. Depa z njima je tam bila od vertinje čerka tö. Stano je Albert. Z Alino sta se trno zalübleno gledala. Pa je stano Pavel tö. Zalübleno je gledo tisto čerko, mlado vertinjo od Aline. 
»Mama, idi ti v bauto. Ge eti venej ostanem,« je pravo Alberti.
Albert je zdaj rejsan brodo, ka je v Pavlovi glavej nika nej najbole vredi. Pa ga je pogledno. Na, zdaj je vedo, ka je gé z njegvim Pavlom. Zalübleni je biu gor do vüj pa eške više. Albert je razmo, kak je tau gé. Vej je pa z njim gnako bilau. Pa so tak stali. Albert pa Alina sta stala pa se zalübleno gledala. Pavel je tö stau pa gledo mlado vertinjo od Aline. Pa bi vejn eške zdaj tak bilau, če bi nej iz baute prišla tista gizdava vertinja. Alina je zmajütala z repom, Albert je zmajüto z repom. Pavel je pa stau tam, pa gledo za njou. Je gledo za tisto mlado. Potejm sta odišla domau.
»Ka, nika si nej prineso z baute!?« ga je gledala mama.
»S kakšne baute? Vej sam pa ranč zdaj domau s šaule prišo,« jo je čüdno pogledno Pavel.
Samo Albert je vedo, ka je gé. Na, Albert vej, ka je njegvi Pavel pečeni pa küjani v lübezni.
Miki Roš 

Šolski izlet po Sloveniji

Učenci in učitelji DOŠ Števanovci smo se 14. junija zjutraj ob šestih napotili na izlet v Slovenijo. Avtobus je prispel iz Murske Sobote, izlet je izvedla Turistična agencija Pütra. 25 učencev in 7 učiteljev se je peljalo na dvodnevno ekskurzijo. Naš cilj sta bili Dolenjska in Bela krajina.
Najprej nas je pot peljala na Ptujsko goro, kjer smo si ogledali Marijino cerkev. Potem smo obiskali muzej v naravi v Rogatcu. Ta muzej je na prostem, majhen in zelo zanimiv. Učenci so delali v treh skupinah: pri peki kruha (žulik) v Šmitovi hiši, pri pletenju kitic iz ličja, kjer so izdelovali zapestnice, in pri izdelavi ljudskih glasbil. Za učence so bile delavnice zelo zanimive, pridno in z veseljem so delali.
Ko smo končali v delavnicah, smo dobili informacije o muzeju in smo si ogledali naslednje stavbe: Šmitovo hišo, gospodarsko poslopje, poljsko stranišče, vodnjak-štepih na čapljo, čebelnjak, svinjak, kozolec, kovačnico, trgovino z mešanim blagom in viničarsko hišo.
Potem smo pot nadaljevali v Novo mesto, kjer smo si ogledali mesto. Prenočišče smo imeli v hotelu Krka, kjer smo imeli tudi večerjo in naslednji dan zajtrk. Zvečer smo imeli prosti program, ogledali smo si reko Krko, učenci pa so se igrali.
Naslednji dan smo se peljali v Vinico in obiskali spominsko hišo Otona Župančiča. Veliko zanimivega smo zvedeli o pesniku. Sledila sta kratek sprehod pri reki Kolpi in kosilo. 
Po kosilu smo se napotili proti domu. Med potjo smo še videli pivovarno Laško, jedrsko elektrarno v Krškem in lepo slovensko pokrajino. V Celju smo se malo ustavili in zvečer okoli devetih smo se pripeljali domov v Porabje.
Tudi v časopisu bi se radi zahvalili za organizacijo lepega in zanimivega izleta naši višji svetovalki mag. Valeriji Perger, slovenskemu šolskemu ministrstvu za finiančno pokritje, agenciji Pütri in turistični vodnici Violeti za vodstvo ter našemu šoferju za varno vožnjo.
Agica Holec
ravnateljica DOŠ Števanovci



Skupinska slika

Pri kipu Otona Župančiča

MLAŠEČI

KAUT

Aktivne skupine


PETEK, 02.07.2010, I. SPORED TVS
6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: CIKLAME, RIS., 10.15 KJER SE PREPIRATA DVA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOGOMETNI ČARODEJ, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORTNE NAPAKE, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEM. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/II, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 DANES DOL, JUTRI GOR, TV NAN., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB: IZPADANJE LAS, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.07.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
PETEK, 02.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.07.1992, 7.40 ČRNO BELI ČASI, 8.00 EVROPSKI MAGAZIN, 8.30 ŽOGARIJA, OTR.ODD., 8.55 NENAVADEN UM ZA NENAVADEN POKLIC, DOK. ODD., 9.55 IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 15.00 NOGOMETNI STUDIO, 15.50 PORT ELIZABETH: ČETRTFINALE, 17.50 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 JOHANNESBURG: ČETRTFINALE, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 VRHUNCI, 23.00 ČETRTFINALE, 0.00 ZAKON V MODREM: PRIMER MEDENIH TEDNOV, IT. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 03.07.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORTNE NAPAKE, 7.15 JANKO, METKA IN PAVLIHA, LUTK. PREDSTAVA, 7.40 OSTRŽEK, MIHEC IN MAJA, OTR. ODD.; NOTKOTI: HARMONIJA, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: ŠKOFJA LOKA IN ŠUMEČI Š, OTR. NAD., 9.25 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 ŽEJNA DEŽELA, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 16.00 SOBOTNO POPOLDNE, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 POKVARJENCA, AVSTRAL.FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 MAGNIFICO IN BALCOUNTRY QUARTET, POSNETEK KONCERTA, 23.50 GANDŽA, AM. NAD., 0.20 GANDŽA, AM. NAD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.07.1992, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
SOBOTA, 03.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 SKOZI ČAS, 8.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.07.1992, 8.35 POSEBNA PONUDBA, 8.55 PRIMORSKI MOZAIK, 10.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 10.00 ČETRTFINALE, 12.00 ČETRTFINALE, 14.00 KAJAK KANU – SV. POKAL V SLALOMU, 15.00 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 15.00 NOGOMETNI STUDIO, 15.50 CAPE TOWN: ČETRTFINALE, 17.50 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 JOHANNESBURG: ČETRTFINALE, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 VRHUNCI, 0.00 KONCERT: CORINNE BAILEY RAE, LIVE IN LONDON & NEW YORK, 1.30 SOBOTNO POPOLDNE, 3.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 04.07.2010, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV: TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.20 MULČKI: KRANJ, OTR. SER., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŠTEVANOVCEV NA MADŽARSKEM, 11.00 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE – POLETI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 FESTIVAL VURBERK, 14.45 PRVI IN DRUGI, 15.15 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 AMERIČANKE, DOK. ODD., 18.05 M. IVANIŠIN - A. KRAIGHER: MONIKA, DOK. FILM, 18.25 KATKINA ŠOLA, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 BORIS CAVAZZA: PRIMER FELIKS LANGUS ALI KAKO UJETI SVOBODO, TV FILM, 21.25 ŽREBANJE LOTA, 21.40 INTERVJU: ANDREJ ALPENC, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 KRI IN NAFTA, ANG. SER., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.07.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
NEDELJA, 04.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.07.1992, 10.00 39. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 10.45 ČLOVEK PELIKAN, FIN. FILM, 12.40 POMAGAJMO SI, 13.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.35 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 15.00 AUGSBURG: KAJAK KANU, SV. POKAL V SLALOMU, 16.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 16.00 ČETRTFINALE, 18.00 ČETRTFINALE, 20.00 NOGOMETNI STUDIO, 21.05 NA UTRIP SRCA: POLETNI KONCERT IZ SCHÖNBRUNNA 2010, 22.20 PODKRALJI, IT. NAD., 23.05 DEŽELA SANJ, AM. FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 05.07.2010, I. SPORED TVS
7.00 UTRIP, 7.10 ZRCALO TEDNA, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK: LAVINSKI PSI, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 COFKO COF, RIS., 10.30 MULČKI: LJUTOMER, OTR. SER., 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ.NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 POGLED NA ... CERKEV SV. MIHAELA NA LJUBLJANSKEM BARJU, 13.40 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 BUBA GUBA: PALAČINKE, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: ŠPORT, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.30 ČLOVEK, KI ZMORE VEČ, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OPUS, 23.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.07.1992, 0.15 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 05.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 SOBOTNO POPOLDNE, 13.10 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 13.40 39. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 14.50 POSEBNA PONUDBA, 15.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.07.1992, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 18.00 PRAZNOVANJE, ANG. FILM, 18.40 ROŽNATI PANTER: BOLHA, RIS., 18.50 ROŽNATI PANTER: GUMA, RIS., 19.00 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 20.00 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 OTVORITEV FESTIVALA LJUBLJANA, 23.30 NENAVADEN ZLOČIN, IT. FILM, 1.15 INFOKANAL
* * *
TOREK, 06.07.2010, I. SPORED TVS
6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: LUKNJE, RIS., 10.10 ŠEST SLUŽABNIKOV, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.40 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.50 KAZNOVANA TRDOSRČNOST, LUTK. PREDSTAVA, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 INTERVJU: ANDREJ ALPENC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OPUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.00 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VRTIČKARJI: TRAVA, TV NAD., 20.20 VRTIČKARJI: OKTOBERFEST, TV NAD., 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: GRČIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 MALCOLM X, DOK. SER., 0.10 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.07.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
TOREK, 06.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.07.1992, 8.55 IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.45 STUDIO CITY, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 FESTIVAL VURBERK, 18.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 18.30 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 CAPE TOWN: POLFINALE, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 NEVARNO ŽIVLJENJE DEČKOV IZ SEMENIŠČA, AM. FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 07.07.2010, I. SPORED TVS
6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: MED, RIS., 10.15 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.20 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 10.45 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.05 POTPLATOPIS, 11.25 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: GRČIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 MEDVEDEK, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: OLIMPIADA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 MODRO NEBO, AM. FILM, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 BREZ REZA: (PRE)HUDA JAMA, 23.45 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.07.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
SREDA, 07.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.07.1992, 12.25 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 13.35 MAGNIFICO IN BALCOUNTRY QUARTET, 15.10 SLOVENCI PO SVETU, 15.40 ČRNO BELI ČASI, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, POLFINALE, 18.30 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 DURBAN: POLFINALE, PRENOS, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 VRHUNCI, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 08.07.2010, I. SPORED TVS
6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIH, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: MEGLENI DAN, RIS., 10.20 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.45 MBIA IN NJEGOVA KRAVA, KRATKI FILM, 11.00 BERLIN, BERLIN: BODI MOČAN KOT HART, NEMŠ. NAN., 11.30 SVETO IN SVET: V KORIST OTROKA?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DANES DOL, JUTRI GOR: TV NAN., 13.55 VRTIČKARJI: TRAVA, TV NAD., 14.20 VRTIČKARJI: OKTOBERFEST, TV NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, MOJ GOST, MOJA GOSTJA, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 NOGOMET NI ZA PUNCE, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: ZMAJ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 OČI IN SINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 POTOPLJENI DAROVI EKORNE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OSMI DAN, 23.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.07.1992, 0.20 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL
ČETRTEK, 08.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 13.15 TV PRODAJA, 13.45 BREZ REZA: (PRE)HUDA JAMA, 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.07.1992, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 MED VALOVI, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 18.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 18.00 POLFINALE, POSNETEK IZ DURBANA, 20.00 NOGOMETNI STUDIO, 21.00 AKROBAT, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 22.30 NA MEJO, NEMŠ. FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL


4. juniuša je svetijo KUD Angel Besednjak v Maribori 90. oblejtnico svojoga dela. Na oblejtnico, stero so svetili v dvorani Union, so ob pobratenom pevskom zbori iz Nemčije pozvali Komorni pevski zbor Slovenske zveze iz Varaša tö, steri dela pod vodstvom Tomaža Kuharja iz Murske Sobote.
Porabske ljudske pevke Slovenske zveze iz Varaša pa Števanovec so en keden dvakart gorstaupile s porabskimi pesmimi. Je že tradicija, ka na svoj svetek (letos že trinajsto paut), steri je bijo pripravlen 7. juniuša, Mestna četrt Magdalena iz Maribora vsakšo leto pozove pevke, letos pa eške vcuj mlašečo folklorno skupino iz Števanovec. Med nastopajočimi so ranč tej mlajši dobili najvekši aplavz od pub-like, potistim pa naše ženske. Tak pevke kak folkloriste že dugi lejt z velkim veseldjom pa uspehom pripravla gospa Marija Rituper iz Murske Sobote.
9. juniuša večer smo se pá napautili s porabskimi pevkami pa s trejmi pari (telko so prosili) s seničke velke folklore, ka de je prej gora djamala (snemala)  mariborska televizija. No, tá pa oprvin pa oslejdnjim. Kak na silo so nas nagončavali, aj med kednom pridemo, pa tau večer v 8. vöri, tak na velko so nas prejk ličili. Nej dojšlo, ka so nam datum prejk djali, gda so si mladi že vövzeli dopust. Gora na tau so namesto 4 plese pa 4 pesmi dva plesa pa dvej pesmi gora vzeli, pitanje, če nej samo ena pesem bila v programi, kak smo tau s pau vöjov čüli. Porabski Slovenci smo prej bili prvi zamejski Slovenci v tistoj oddaji. Ja, če so pa zvöjn nas meli eške 6 domanji ansamblov! Pevke, folkoristi pa mentorji, vala lejpa za porazmenje!
Klara Fodor