PROLETAREC JE DELAVSKI LIST za mislece Citateue PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2191 Entered m teroad-rleu utiu, Dec. i, 1907, *l«fce port uttx « under ike Act el CongitM ol MmiJ i, l$79. U». CHICAGK), ILL., November 30, 1949 Published Weekly ml 2301 S. Lawndale Ave. Si« LETO—VOL. XLTV. I i OSS ■ ■■I I Ifc. ws ■ ORKESTER v domu slepih v Sloveniji. Vsi so ob vid. Več o tem uvodu Je na drugem mestu v tej številki. Ne bo dolgo, ko bo Nemčija spet vodilna država v Evropi Francija se sprijaznila za sprejem novega rajha v zapadno-evropsko unijo.—Boj za in proti oborožitvi bonnske "demokratične" republike Ameriški in angleški strategi so med sabo dognali, da z za-padno-evrppskim blokom, kar se potenčne vojne sile tiče, ne bo nič, ako se ne pritegne vanj tudi zapadne Nemčije. V Washingtonu in v Londonu dvomijo, da bo Francija še kdaj velesila — namreč v militarističnem pogledu. V drugi svetovni vojni se je izredno slabo izkazala. Kako se bo v tretji? O tem so sicer mnenja različna, toda kar se ameriških vojnih strategov tiče, menijo, da se ni v slučaju vojne z Rusijo na francosko or-mado prav nič zanesti. Na eni strani je med francoskim pro-letariatom "preveč" komunistov, ki bi bili v slučaju vojne zmožni armado demoralizirati, na drugi strani pa ni navdušenja za še kako vojna Nemci poklicni vojaki Isti takozvAni naši in angleški vojni veščaki pravijo, da le Nemci bi bili kos zajeziti invazi-1 jo sovjetske armade, ali pa jo napasti kakor so jo 1. 1941, kajti da le Nemci so zares dobri vojaki, iznajdljivi, bojeviti, prvovrstni v strategiji in vojaško izvežbani v vsakem drugem oziru. Njihov argument dalje je, da bi se Nemci lahko sami oborožili, dočim Francozi, Belgijci in Nizozemci pričakujejo, da jih bomo mi, na naše stroške. In res je kongres v ta namen določil že nad .milijardo dolarjev. A vprašanje, kaj z zapadno Nemčijo, ki jo ima pod kontrolo an-glo-ameriški blok, to še vedno ni rešeno. novo Francija v strahu pred invazijo Ena glavnih ovir, da še ni prišlo do tesnejše zvfeze med Zed. državami in Nemčijo, je Francija. Cim kak važen ameriški'vojni poveljnik poudarja v kakem dnevniku, v tedniku'ali v mesečni reviji, da je treba za obzidje proti boljševizmu oborožiti Nemčijo, se v Franciji zdrznejo, češ, kako pa veste, da nova mi-litarizirana Nemčija ne bo* udarila naj prvo po nas? Mar ni to že dvakrat storila? In tudi prej že nekajkrat!? In ali ne bo nova, militarizirana Nemčija, sklenila morda pakt z Rusijo, kakor je enega po prvi svetovni vojni v Rapalu in drugega v Berlinu in v Moskvi tik pred pričetkom druge svetovne vojne? General Charles De Gaulle sicer pravi, da je Franciji Rusija sedaj nevarnejša kakor pa ji je Nemčija, a ob enem očita vladi, da igra vse preveč v roke ameriški diplomaciji, ki ji je samo za boj proti Rusiji in se v ta namen oslanja na Nemčijo ter jo znova gradi — oziroma ji gfa-di povratek med velesile, dočim se na Francijo prav malo ozira. Španija in Nemčija prideta v zapadni blok Vzlic temu nasprotovanju pa je očitno, da prideta Nemčija in z njo vred Španija v takozvani severoatlantski blok, ki so ga osnovale Zed. države in Anglija. To je velika skupina držav, toda mllitariatično so vse šibke, razen Zed. držav. Torej naj se računa na povratek Nemčije v oborožitev, ne glede na proteste iz Pariza ali s katerekoli droge strani. Ko je Washington tipal, kaj mislijo drugje o njegovih načrtih in nakanah, in ko je uvidel, da je protestov preveč, je rekel, da za sedaj nima Trumanova administracija še nikakega namena Nemčijo oborožiti, kar pomeni, da bo gojila svoje propagandno akcije v ta namen dalje. Javno mnenje v prizadetih deželah je treba v to pač šele pripraviti, ln včasi vzame to čas, Rusija pa itak še ni pripravljena v kako oboroženo ofenzivo. In ako hočemo verjeti Moskvi, Sovjetski zvezi je res za mir, ne za vojno. Prav gotovo je mir zanjo boljši kot pa vojna, a v kremlju sumijo, da jo v Washington mislijo začeti na vsak način in da jim v duhu Trumanove doktrine za borbo proti komunizmu vsepovsod. tudi ne kaže drugega. (Konec na 5. strani.) igrackanje z diplomati na obeh straneh "Železnega zastora" Ameriški generalni komul Angus Ward v Muk-denu v Maniuriji je bil zaprt nad mesec dni. Z njim vred so kitajski komunisti vrgli v ječo štiri Njegove pomočnike. Diplomat Angus Ward je lingvist. Zna kitajsko in rusko, govori tudi v raznih kitajskih narečjih in obvlada poleg svojega jezika tudi francoščino. On je — kot tu pravimo, poklicni diplomat. Niti na misel ni prišlo Američanu ~ komurkoli izmed njih, da si bi kdo Kitajcev na uradnem mestu drznil poslati kakega ameriškega uradnika v zapor. A se je taka nezgoda le dogodila, ne samo v Mukdenu temveč tudi v Sangaju. Ameriška vlada si je dolgo prizadevala, da bi Viarda novi kitajski režim izpustil, a ob enem ji je bila to zelo neljuba zadeva. Ker ni uspela direktno - naša vlada namreč ne priznava nove komunistične kitajske vlade za veljavno - je državni tajnik Dean Acheson apeliral na 30 držav, vštevši na Sovjetsko zvezo, po radiu, naj po-: sredujejo, da se mednarodno pravo, ki ščiti diploma-tične zastopnike širom sveta, obvaruje tudi pod novim kitajskim režimom. Morda vsled apela, morda ne — vseeno - gene-ralni konzul Angus Ward s svojim osebjem vred je bil izpuščen iz zapora in poslan nazaj v Zed. države. Baje je v njegov prilog posredovala sovjetska vlada v Moskvi. Mandžurska vlada, podložna kitajski centralni vladi, pravi, da je bil Ward obsojen v zapor zato, ker je oklofutal nekega svojega kitajskega uslužbenca. Da-li je to storil ali ne, tega mi no vemo. Vemo, pa, da so imperialistične sile Kitajce klofutalo in tudi pobijale, da so njihovi oficirji posiljevali Kitajke, toda noben kitajski policaj jih ni smel aretirati. Niti niso smela kitajska sodišča tirati zločinstev obdolžene Američane, Angleže, Francoze, Ruse, Nemce in Japonce pred sodišče. Morali so biti sojeni prod sodišči svojih dežni, ki so obstajala na Kitaiskom. Kitajci so so temu zoperstavlfalt, vpflMfU to boksarsko vstajo proti evropskemu In ameriškemu Imperializmu — a ni nič pomagalo. Bili so poraženi. Ni pa bila poražena kitajska ljudska masa, čeprav se je premoči orožja morala udati. Kitajci so bili skozi stoletja naučeni misliti, da čim pride bel človek mednje, mu je Že po prirodi* udano ukazovati in ukazovati in Kitajci pa morajo ubogati. ' To tradicijo je razbila Japonska, kor je azijatom dokazala, da v vojnah tudi rumena plemena lahko zmagujejo. Ugled belopoltnih je vsled tega silno padel ne samo na Kitajskem temveč tudi na Filipinih, v Indoneziji, v Indokini, v Indiji itd. Ker Kitajci našega konzula Warda v Mukdenu niso hoteli izpustiti, so se oglašali kongresniki, senatorji, stari člani Ameriške legije ter razni žurnalisti in radio-komentarji z zahtevo, naj uderemo na kitajsko ter konzula osvobodimo - sploh, da naj v duhu Trumanove doktrine kitajske "komuniste" namlatimo in v ta namen pooblastimo generala MacArthurja, češ, da bo on z lahkoto obnovil japonsko armado ter jo poslal na Kitajsko v pomoč naši invazijski armadi. A v državnem departmentu niso tako vročekrvni. (Konec na 4. strani.) Živilski problem po svetu vsled naglega višanja prebivalstva Prebivalstvo po svetu naraste vsakih 24 ur 57,000 duš, ali 20,000,000 vsako leto. Mnogo dežel je že dolgo dobo preoblju-denih, toda se po naravnem zakonu množi tudi v takih krajih v katerih je porodna kontrola prilično v rabi. Organizacija Združenih narodov ima poseben odsek, kl se peča s problemom prebivalstva z ozirom na živilska vprašanja. V njemu je zastopanih 58 članic OZN. Ta odsek zbira statistiko o agrikulturi v posameznih deželah, o množini pridelkov, o številu prebivalstva in njegovem naraščanju in o trgovini. Na vsem svetu je sedaj okrog 2,100,000,090 ljudi. Ceni se, da ima največ prebivalcev Kitajska (nad 400 milijonov), takoj na drugem mestu je Indija s Pakistanom vred, ki ima tudi okrog 400 milijonov ljudi, potem pa je Sovjetska zveza, s kakih 290 milijonov prebivalcev. Kitajska in Indija sta že dolgo preobljudeni, KOMENTARJI Zbira in presoja urednik 'Jadinstvo", ki izhaja v To-^e v izredno težkih okolščinah rontu, V Kanadi, poroča po virih iz Prage, da je v Jugoslaviji več kot deset tisoč komunistov v ječah. Čudno pri tem je, da je na vladi Jugoslavije še prav ista komunistična stranka kot od vsega začetka, s Titom in Kardeljem na čelu., Ona trdi, da ni prav nič krenila z marksistične leninistične črte, a da so jo revidirali (spremenili po svojem okusu) v kremi u. Ta bitka med malim Beogradom in veliko Moskvo ne bo še končana. Kominform hoče zmagati, Tito pa se ne poda. In Aleš Bebler je minulo nedeljo po radi trdil, da se nikoli ne bo. « Naš vojni department se na vojno resno pripravlja. Sploh je pripravi jen je na vojno poklic oficirjev, posebno onih na vrhu. Člankar čikaške Tribune, Walter Trohan poroča iz Washingtona v svojem listu kako vse je že v naprej urejeno na mah čim se dočim ima Sovjetska zveza še, dogodi spopad. Naša civilna vla-veliko prostora, nevštevši njene severne in polarne kraje, ki vsled vremenskih razmer niso za obljudeaje. Zed. države so v prebivalstvu na četrtem mestu. Uradno ljudsko štetje bomo imeli prihodnje leto. Ceni se, da ima sedaj naša dežela približno 150,000,990 ljudi. Prebivalstvo te dežele je silne hitro naraščalo ne samo po naravnem zakonu temveč vsled priseljevanja. Črncev je kakih 12 milijonov. Množe se selo hitro, ker je povprečna črnska družina večia kakor pa belopoltna. A tudi umrljivost je med črnci večja kakor med belopoltnim prebivalstvom. Crnc| so edtpi v da izigine z dekretom, ki bo podelili vso oblast generalnemu štabu. In slednji pa da bo vladal z ukazi — ne pa s kakšnim počasnim sprejemanjem izjemnih postav, po dolgih debatah, v kongresu. Eno lahko vsi vemo: v prvi svetovni vojni, čim je naša dežela stopila vanjo, je oblast, posebnb poštna in policijska, ter ona justičnega departmenta, zašla v histerijo — in posledice smo trpeli vsi oni, ki smo bili osumljeni delovanja v radikalnih organizacijah. V drugi svetovni vojni je bilo veliko boljše —predsednik je bil človek širokega socialnega, svobodnjaškega obzorja — pa ni pustil, da se bi ta* deželi, kil hovi predniki niso hoteli v riko temveč so jih šiloma pri-gnali sem. Indijanci pa so biU tu od kar obstoja njihov rod. Kar se poljedelstva tiče, lahko ta dežela pridela živeta tudi sa sto milijonov ljudi več nego jih imamo. Toda živilski problem je svetoven in zato delo, ki ga vrši omenjeni odsek OZN nI enostavno. Zapadna Evropa mora živež Mvažati. So kraji v nji, kjer pri-Via jo sadja, sotivja itd., toliko, Ja Ra izvažajo. Nekateri kraji o bogati na mlečnih produktih, npr. Danska in Švica. Italija pa pridela manj hrane kot jo potrebuje, a nekatere stvari pa tudi izvaža, npr. olive in olivno olje ter razno sadje. Zapadna Evropa ima sedaj vzlic vojni, ki je divjala v nji, deset milijonov več prebivalcev kakor pa jih je imela pred desetimi leti. Živila v inozemstvu jI je mogoče kupovati le ako tma za to trden denar — v glavnem Konec na 5. strani s histerijo sploh pričelo. Uspel na celi črti. Celo bundistom ter drugim zarotnikom, ki so mu izpodkopavali tla, ni bilo storjeno nič žalega. A v tretji svetovni vojni, kakor zatrjuje zelo poučen ter od svojega časopisa drago plačan Walter Trohan, pa bo drugače. In tudi bo. Kajti sedaj je vlada že napol monopol militarizma in bo hipoma popolnoma čim ji bo dan signal. Civilne svobodščine so en privilegij, ki jih imajo naši državljani v večji meri kot marsikje drugje na svetu. Vse bodo šle k vragu v enem dnevu, če se dogodi vojna. To trdi isti avtor iz zelo dobrih, zanesljivih virov. Dobili bomo fašizem v enem dnevu. Je to šala? Ne—žal da ni! Socializem pride v Zed. države v desetih letih, razen ako se Trumanova politika na kak čudežen način ne preokrene nazaj v "zdravo" ekonomijo. Tako je govoril v Manili na Filipinskih otokih senator Jenner, republikanec iz Indiane. On potuje s skupino drugih senatorjev po svetu v stfrho proučevanja svetovnega položaja na ekonomskem in političnem polju. "Ampak če že moram dobiti socializem, je najboljše, da dobimo komunizem takoj, ker ni razlike," je dostavil. Grajal je v svojem govoru ne samo demokrate s Trumanom na čelu pač pa tudi vse tiste republikance, ki z demokratsko stranko sodelujejo pred vsem v vnanji politiki in se jih označuje z "me too". Jenner ne more razumeti, da sta bili ti dve stranki tudi v proš-losti "eno", namreč "me too", _____(Konec na 4. strani.) _____ C/O bojeven v rušenju levičarskih unij Ali vam je naročnino potekla...? Tekoča ltevilka Proletarca 2191 Ake je številka tik VAŠEGA imena n» NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla ss toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri dela in ns poštnini! Kot je bilo tu že komentirano, je bila prošla konvencija CIO v Clevelandu popolnoma zmaga za desničarje, katerim načelju-jeta konservativec Philip Murray in pa predsednik unije avU nih delavcev Walter Reuther. Slednji velja v CIO'za intelektualnega vodjo in radikalizma se je učil v socialistični šoli ter tudi med komunisti, dasi med slednjimi ni bil nikoli aktiven. Na prošli konvenciji CIO so bile vzete na rešeto vse unije z levičarskim vodstvom. Ze pred konvencijo, je eksekutive CIO sklenila — oziroma že dolgo prej, da morajo ven, oziroma da se jih na) "reorganizira" v skladu f programom, kl ga zastopa CIO. Takozvane levičarske unije CIO — deset vseh skupaj — so Štele pred konvencijo blizu pol milijona članov. Eksekutiva CIO je obdolžila devet njih voditeljev, da se dosledne drže linije (narekovane jim taktike) komunistične stranke namesto da se bi ravnali in delali po sklepih konvencije ter večine eksekutive CIO. Ena največjih unij, ki je pod levičarskim vodstvom, je United Electrical Workers, ki ima oziroma je Imela približno 400,000 članov. Bila je izključena, toda ko je njeno vodstvo uvidelo, kaj jO čaka, se je še pred izobčenjem odstranilo s konvencije CIO. Zelo na režnju je bila že več let ohija delavcev v tovarnah sa izdelovanje poljedelskih strojev (Farm Equipment Workers). To je eksekutiva CIO razpustila že pred par leti s dekretom, da se mora združiti z unijo avtnih delavcev. Odbor FEU je zahtevo zavrgel. Toda mogočna unija avtnih delavcev je napravila uniji FE toliko škode, da ji ni kazalo drugega kot ali se podati ali pa iskati kako drugef ssščlto. Tsko se je združila z United Electrical Workers. Konvencija CIO je sklenila obe nadomestiti s "reorganizirano" unijo v Istih obratih in pritegnila na svojo stran takoj v začetku tisoče njunih članov. Dogodili so se vsled tegs pretepi ns sejsh posameznih loka- lov, nekatere so bile razbite in nastale so tožbe sa jurisdikcljo nsd imovino in za pravico kolektivnega pogajanja. Namreč ali ima tako pravico prejšnja unija, ali ona, ki jo je določila konvencija CIO v nadomestitev prejšnje. Zelo ns črni listi v vodstva CIO je unija pisarniških delavcev. Philip Murray tvdi s številkami, da je njeno vodstvo povsem nesposobno organizirati sto in sto tisoče klerkov, ki delajo v pisarnah, v bankah, trgovinah itd. Eksekutiva CIO je odločila, s odobritvijo nedavne konvencije, da naj organiziranje pisarniškega delavstva podvzame druga skupina in akcija v ta namen je že pričeta. Na črni listi CIO je tudi uni ja rudarjev in topilnlčarjev. V nji so delavci, kl delajo v kovinskih rudnikih (v bakrenih itd.) In *v topilnicah. Tudi ta je še od sačetka pod levičarskim vodstvom. Tudi unija delavcev v tobačni industriji je v CIO črno (ali bolje—"rdeče") za- znamovana. Izključiti in napadati deset unij, to je velik notranji boj, kl delavcem prav nič ne koristi. Da-li je tega vsega krivo le konservativno vodstvo CIO, to pa je drugo vprašanje. Morda bi bilo za tiste unije, ki so pod levičarskim vodstvom res boljše, ake se ne bi toliko ravnale po "Uniji partije" kot so se in se več brigale zase in za svoj porast. A priznati se mora, da so baš ti krogi v agitaciji za graditev ln-dustrialnega unionisma največ storili. Ako hoče CIO postati tako konservativen kot je AFL, potem nima ameriško strokovno organizirano delavstvo nobene izbire več. Kajti kakor sta republikanska stranka eno pod dvema različnima firmama, tako se razvija' položaj tudi na unijskem polju. Spadaj v CIO ali pa v AFL — v obeh slučajih si v konservativnem desničsr-skem krogu. In v obeh si obsojen podpirati staro politiko pokojnega Gompersa tar Wm. Greena, pa če hočeš ali ne, ker prispevati le moraš ssnjo. Nekaj o naših stvareh V prejšnji številki smo obljubili podati opis letnika Ameriškega družinskega koledarja za leto 1950. Tu ga podajamo deloma. Vsebuje, kot običajno, raznovrstne koledarske podatke, zgodovinske spise, mnogo zelo lepih novel, pesmi, slike itd. Zanimal vas bo spis Antona Shularja iz Kansasa o naselbinah, ki jih ni več. šle so z izčrpanimi premogovnimi plastmi vred v pozabnost. Shular piše iz duše, z velikim razumevanjem in to o naših stvareh. Anton Garden ima v novem letniku daljšo študijo o delovanju angleške delavske stranke in o učin- # kih njenih akdj v Angliji in v mednarpdni politiki. Fred A. Vider je napisal zanimivo poročilo o naših bratskih podpornih organizacijah. Frank česen je podal pod naslovom "Moji igralski spomini" zelo dobro pregledno sliko udejstvova-nja naših ljudi na dramskih odrih. V nji je tudi veliko satire. In pa podatkov, ki res štejejo v pregledu naše zgodovine. Frank česen se je udejstvoval v dramatiki v Clevelandu in v Detroitu. Na tem polju je še vedno aktiven. Zastopani v novem letniku so tudi drugi naši sotrudnlki, med njimi Etbin Kristan, Anna P. Krasna itd. 1 Erazem Gorshe ima v njemu prevod v tzčrpku Maeterlinckove "Modre ptice". John Gorshek iz Sprlngfielda piše o "Gostu iz Amerike in o njegovem cekinu". Je to spomin na nekdanje dni. Zanimiv je članek o spremembah v slovenskem časopisju v Ameriki, o postanku SNPJ (kot je npr. v letošnjem koledarju članek o postanku Ameriške bratske zveze) in po vestno gradivo pa so nam oskrbeli največ naši znani starokrajski pisatelji in pesniki., Upravnik Anton Udovič se potoiuje, ker ne dobi kaj pomoči pri svojem delu. Mislil je, da si pomagamo drug drugemu in vprašuje, čemu ne bi nam kdo od SNPJ priskočil po par ur ob večerih na pomoč. Pa imajo I tam dosti dela. Imajo, sedaj tri oziroma 4 moči manj kot so jih imeli — dve, ki sta v starem kraju, In ena, ki je sluibo pustila, pa morajo sedaj i tam delati tudi ob večerih. Nekoč smo v našem uradu opravljali to delo trije. Za dva ga je vstkakor veliko preveč. Upajmo, da se bo s sodelovanjem, kolikor ga imamo, vse dobro izteklo. s proletarec H8t ŽA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ■' " 11 ■ ' "■ ..... ■ »m ■ —1 ■ -----■ • .............r - — J t IZHAJA VSAKO SREDO lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba. Chicago, Ul. ^ GLASILO J t'UOSLOV AN8KK SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto $3 00; za pol leta $1 T5; za četrt leta $1 00 Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00 _ Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do petka popoldne ia priobčite v v itevilki naslednjega tedna. _ COMSUCn*TlO«M .. ROOM PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190« editor: Prank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: , * United SUtes: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries. One Year $3 50^Six Months $2 00.___ PROLETAREC 2361 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 = NAVSKRI2NE STATISTIKE ' Biro za statistična raziskovanja, pod firmo federalne banke in sorodnih vladnih aparatov pravi, da ni v naši deželi nič drugega kot blagostanje in to ugotavlja s sledečimi "dejstvi": 51 odstotkov izmed petdeset milijonov ameriških družin poseduje najmanj en avtomobil vsaka. Ena izmed vsakih 17 družin poseduje dva avta in več. 77% prebivalstva je zavarovanih v Life Insurance kompani-jah in povprečno vsaka oseba plačuje na zavarovalno polo okrog $100 na leto. 71% družin ima bančne vloge ali pa vladne "savings bonds". 45% družin poseduje lastne domove, ali pa farme. Mar je to "slika bankrota", vprašuje isto poročilo? Ni. Ampak tudi ni slika blagostanja. Kajti ugotovitev pokojnega predsednika Roosevelta, da je tretjina ameriškega ljudstva na vsem prikrajšana, še vedno drži. In drugič, da ako tudi imaš avto, to Še ni nobeno jamstvo, da imaš tudi denar za zdravnika, če ti oboli žena, otrok, ali pa ti sam. Ali pa da je tvoj avto plačan. PLEMENSKA IN VERSKA SOVRAŠTVA NARAŠČAJO so- Vse konference za ublaževanje plemenskih in verskih vraštev nič ne pomaga ja Predsodki so se zarili v ljudi in ne popolnoma brez vzrokov. Kajti izzivanja lahko prihajajo z obeh strani: z one, ki je v manjšini in že vsled tega obsovražena, kakor z druge, ki se smatra za izvoljeno ljudstvo in s tem po nacijskem evangeliju za višjo, za izvoljeno pleme. Lani smo imeli v Chicagu skozi teden dni izgrede belopoltnih proti naselitvi par zamorskih družin v državni hišni projekt. Več sto policajev je bik) noč ln dan zaposlenih, da so hiše črncev varovali pred napadi In požigom. Šele ko so se ljudje tega naveličali, so časopisi na kratko omenili tisto razgrajanje v zelo omiljeni obliki. Nedavno so se slični izgredi spet ponovili V tolikšni meri, da je policijska oblast s čikaškim županom Kennelyjem na Čelu apelirala na radio-oddajne postaje in na vso časopisje, naj jih nikar ne omenjajo — naj o njih molče kot da jih ni. Pisali pa so o njih časopisi v drugih krajih. Dva 2ida sta kupila hišo na 5643 S. Peoria St. To je bil nekoč popolnoma irski predel. Eden izmed teh dveh — Aaron Blndman, je tajnik-blagajnik lokalne unije ftt. 208, ki pripada k International Longshoremen's and Warehousemen's uniji, CIO. Ko sta se uselila v njuno hišo, je prej omenjeni priredil "party" za zaupnike svojega lokala (shop stewards) v počastitev člana iz Havajev. Med gosti je bilo tudi osem črncev, vsi člani ter zaupniki iste unije. Sosedje so gledali, kako so ti dragopoltneŽi (prihajali drug za drugim in začeli rentačiti. Možje in dečki in ženske v sosečini so hipoma širili glas usmeno in telefonično: "Židje ao kupili hišo za "higre". Ni vzelo več kot par ur ko se je pred njo začela zbirati množica in vpila lasftiikoma hiše, naj pošljeta črnce ven, ker drugače da jima bo poslopje zapaljeno. Vsi znotraj so bili — naravno — preplašeni in pozvali ao policijo. Prišla je. Toda kot trdi poročevalec tednika "American Guardian", Rod Holmgren, je policija pokazala kaj malo volje razgnati demonstrante temveč je le protektirala hišo in pa spremila je na varno črnce, ki so bili v nji v gostih. Možje in fantje, ki to se nagnetli pred hišo, so zmerjali in rabili izraze, kakršnih se po poštnem zakonu v tisku ne sme rabiti. To razgrajanje je trajalo do dveh ponoči, ko so bili vsi črnci odstranjeni iz hiše. Lastnika 2ida sta ostala zastražena v nji. Naslednje jutro je šla deputacija k županu in k policijskemu načelnikil s sporočilom, da želi policijsko zaščito 2a Žide, ki žive v tisti okolici. Kajti da drhal se znova nabira. Ne žtipana ne policijskega načelnika ji ni bilo mogoče doseči. Skozi dan je drhal naraščala in zahtevala, da ae oboje "kodraste" (Žide in "nigre") izžene za zmerom. Izgredniki so lučali * kamenje in zmerjali. 2idje v soseščini so svoje prodajalne zaprli. "Pobijmo Žide in nigre", je vpila množica. Več sto policajev je bilo na mestu toda omenjeni poročevalec trdi, da so 'sitnpa-tizirali" z demonstranti. To je verjetno. Mi smo baš skozi policijo livedeli ia prvi večer o teh izgredih, ker nekaj stražnikov živi v našem bloka, pa ao nam povedali, da morajo biti na "razpolago" 24 ur dnevno. V ta boj se je "umešala" Progresivna stranka, ki je pri policiji smatrana za komunistično stranko pod drugim Imenom. lojeni <4anl 96 prišli z napisi v obrambo obleganih, a ko jih je drhal zagledala, je začela vpiti nad njimi, da so "komunisti". "Cemu jih sodite za komuniste/' je vprašal nekdo. Zato, ker so 2idje. Tretji dan so poslale k županu deputacije razne take organizacije, ki se bora proti faznim predsodkom. Njegovi uradniki so jih žajptovili, da je ie vse v redu in "situacija pod kontrolo". Ob enem ao jim svetovali, naj se ljudje "iz takozvane progresivne stranke" dr/o ptdč — pa bo kmalu vse mirno. A še isti večer je množica narasla v nad štiri tlaoč oseb. Tadaj je policija — na stotine stražnikov — šla v akcijo ter pognala drhal krog in krog blok od oblegane hiše. Ako bi ta dogodek oglašali gobezdavo po radiu In časopisi s sedetnkolonskimi naslovi, kdo ve, kam vse bi sa ritširil U histerični val. Nepristranski opazovalci pravijo, da sta ravnala župan -in 0 JEKLARSKI STAVKI Girard, Ohio—Jeklarski štrajk je končan — pridobitve so majhne. Mislil sem kaj poročati v času stavke, a ker se ni tu v vseh šestih tednih njenega trajanja nič posebnega dogodilo, pa nisem imel v list ničesar zanimivega omeniti. Imeli smo pač počitnice — neplačane seveda in ob enem smo imeli priliko videti Philipa M ur ray j a in ga poslušati, ko je razlagal priporočila Trumanovega preiskovalnega odbora in kako je unija predlog komisije odobrila, korpora-cije pa so ga odbile. Vse to smo še prej čitali, torej nam ni po- se sploh odpočili. Na njihovih obrazih si videl, da so bolje si-tuirani kot pa so bili v tisti ponesrečeni stavki leta 1937. Velika razlika je bila tudi na piketni liniji. Letos bi dobil kolikor bi hotel piketov, a leta 1937 pa ao se bali tega posla. Človek, ki je šel skozi vse te skušnje takrat in sedaj, ve, kolikšne so te raalike. . Seveda. 1. 1937 je bfl CIO še v povojih. Par sto militant nih stavkarjev je držalo na stavki več tisoč delavcev. Vztrajali so mnogi vzlic najhujšemu terorju. Kompanijskt ter drugi pobojniki so streljali v stavkarje in jih nekaj tudi ubili. Večinoma pa so jih pretepali. Ako si si pripel znak CIO, že si M v nevarnosti, da te bo drhal na|>adla In pre-mlatila. Petan je prišla na pomoč korporadjam še državna milica, ki jo je poalal v stavkovno okrožje takratni governer Davey, Stavka kajpada je bila takrat izgubljena/Glavni vzroki temu so bili: Stavkarji so bili potisnjeni v pomanjkanje. Komaj so se za silo izvlekli is velika depresije, že so bili znova brez zaslužka in pa brez podpore. Drugič, niso bili še dovolj organizirani in njihova unija jim je bila še vedno nekaj nejasnega, novega. Bili so v dvomih, kajti veliko težkih skušenj so že imeli za sabo iz prejšnjih borb. Tretjič, Jblast je bila proti njim, z milico na Mu. četrtič, v stavko se je umeialo mnogo agentov provokatorjev in pa tudi dobro mialečih "herojev". Ti slednji so mislili delavcem na stavki pomagati z nav-duševanjem ter z uganjanjem f>ustolovšČin. Tako je bilo v ve-iki stavki v tej industriji tudi tik po prvi svetovni vojni in prej. Vsi poskusi te sorte so se ponesrečili. Da — velike so te raslike, ko jih človek v naši industriji primerja v razdobju zadnjih trideset let. Vzrok, da se sedaj nc postopa s stavkarji in a unijami več po "kozaško", je bivši Wagnerjev akt. Delavcem je zaščitil pravico si snovati unije svobodno — policijski načelnik zelo strpno in modro, in pa da so strastem iz-grednikov podnetill "provokatorji" pod masko progresivne stranke. Osemnajst izmed njih je bilo aretiranih. In pa da sta lastnika hiše lahko v naprej vedela, kaj sta si nakopala na glavo ne samo ker sta hišo kupila v ondotnl soseščini temveč še posebno, ko sta začela črnce vabiti vanjo. Vseeno, stvar Je koncem konca "dobro" izšla. • , Toda oblasti so v skrbeh — kaj če se nekega dne dogodi v tem mestu to kot se je pred leti v Detroitu! Posebno ako pomislimo, da se je zamorsko prebivalstvo od zadnjega ljudskega štetja v Chicagu pomnožilo nad 40%, belo-poltno pa samo 0%. Belopoltno se.namreč izseljuje v predmestja, črnci pa prihajajo v to mesto iz južnih držav v stotinah na mesec. In njihove družine imajo povprečno veliko večji naraščaj kot pa belopoltni zakonci. To je torej problem, ki ni enostaven. Resolucija — pa» naj bi bila še tako lepa, ga ne bi mogla-rešiti. Vendar, ker smo vsi ljudje ln smo primorani živeti skupaj, bi merodajne oblasti ter razne druge ustanove proti temu zlu le lahko storile več nego store. Udeležba Je bila precej velika, ker je bilo vreme toplo in delavce v tem velikem jeklarskem okrožju je pač zanimalo, kaj nam bo povedal vodja unije jeklarskih delavcev. Časopisi so poročali, da se je zborovanja udeležilo 15 tisoč stavkarjev. Predstavniki te unije pa so rekli, da nas je bilo 25,000. Na ta shod je bilo povabljenih tudi mnogo takih, ki se za unij/ kaj malo brigajo. Npr. razni "po-litišni". Navzoč je bil tudi katoliški škof tega okraja in zastopane so bile s svojimi dušnimi pastirji tudi druge cerkve. Sodniki, odborniki mest tega okraja, duhovniki ter razni od-ličnjaki, ki so bili povabljeni—J vsi ti so govorili. Nato *pa je bil predstavljen Philip Murray kot največji patriot in najhujši boritelj proti komunizmu v tej deželi! Poudarjali so, da je to dokazal posebno na nedavni cleve-landski konvenciji CIO. Kar se stavke v splošnem tiče, vse te velike tovarne so z obratom v tem boju popolnoma prenehale. Se nikoli v zgodovini ameriške jeklarske industrije ne toliko. Se v zadnji depresiji 1930-33 niso ogromni plavži stali tako deaertirani kot sedaj. Vreme ves čas stavke je bilo zares lepo in toplo, da smo se stavkarji lahko sprehajali na prostem, se srečavali v lokalih unije, hodili po Youngstownu in In četudi Je bilo po vojni, je bila stavka v tej industriji leta 1946 končana v treh tednih. Konservativci so padali na tej konvenciji najbolj po onih, ki so za zgraditev CIO največ storili, vštevši za unijo jeklarskih delavcev. Nastala je situacija, da nisi dobrodošla oseba v uniji, ali v kaki njeni komisiji, če se te lahko obdolži, da si bil v zadnjih predsedniških volitvah za Wallacea ali pa da si bil bogve od koga pritaknjen v seznam kake take organizacije, ki je bila v seznamu justičnega departmenta ter kongresnega odseka za raziskovanje protiameriških aktivnosti označena za "subverzno" Med obtoženimi je bil v svoji uniji tudl predaednlk lokala CIO USW — tukaj pri nas. Zatožen je bil levičarstva, da je agitiral za Wallacea itd. Delavstvo je bilo na njegovi strani. Ampak vodstvo je vodstvo. Odločilo je, odlok odbora proti njemu ostane v veljavi. Tako se nadaljuje ta borba. Nekateri menijo, da so na levi preostri, drugi, da se bi lahko prav toliko doseglo brez stavk. Mnenje te mase je, da se je stavka pričela po netaktnosti vodstva in da pridobitev penzije, kakor je sedaj zabeležena v pogodbi, ni bila vredna vsega tega truda in stroškov. A mogoče pa bo v bodoče bolje. Korak je storjen, treba je dalje po poti, ki naj dovede do zadostnega vladnega zavarovanja za vse. Naj še omenim, ko to pisem, da bodo jeklarski delavci kmalu na tem kakor premogarji. Namreč ako ne bodo stavkali, bodo pa izprti! Vse izgleda, da je strategija korporacij unije oslabiti — ako že ne iz drugega vzroka ker je sedai pač čas zato. Smo v "recesiji", pa se take priložnosti lahko proti organiziranemu delavstvu čimbolj še uporabijo. Tako se je zgodilo tudi v dobi 1947-46. Majnarji so bili na Slavki, jeklarji pa izprti. Jeklar-en brez premoga ne morejo obratovati. Jeklarski delsvci smo rekli takrat: ,4Ceprav smo nekaj časa doma, samo da majnarji dobijo!1' Res smo bili nekaj tednov doma radi tega, seveda brez plače, in morali pa smo troiiti za premog več za tono kot pa bi če ne bi bilo stavke. Premogovni baroni pa so želi profit. Naj nadalje omenim, da drugi teden te stavke jeklarskih delavcev je pričelo časopisje Javkati kaj bo. Trgovine so odslovile začasne in tudi precej takozvanih stalnih delavcev. Tako so ti dnevniki prinašali dan sa dnem poročila, koliko smo mi na izgubi, ker plač ne prejemamo, kako so trgovci udarjeni, pa naše gospodinje, ker morajo hraniti pri vsakem centu, da jim bo mogoče kaj dati na miao, a o višji gospodi pa ni bilo nobenega j am ran j a. Dobivala je plače po starem in živela brez dela udobnejše kot pa je dokler ni bilo stavke. A prav taki ljudje,1 ki jim ni *rav nič sile, tarnajo — "ja, kaj bo, ako se stavko čim prej ne skonca — vše bo paralizirano!" In nato strašijo: "Ves mali ,biznis bo propadel." V mestih, kjer je jeklarska industrija temeljni vir življen-skega obstoja, kot npr. v Youngstownu in v sosednih krajih, taka jamranja veliko pomenijo. Trgovec se ustraši. Vsi se zboje prodajati na upanje. In nastane zastoj. I Umevno. Ako nimaš prihrankov in šest tednov nič dohodkov, pa si v stiski in moraš kupovati na upanje, ee ga kje imaš. A če imaš prihranke, pa tudi hitro poidejo. * Stavkarji z družinami sploh ne morejo računati na prihranke. Jih ni, ker družinski oče premalo zasluži, da si bi mogel kaj prida prihraniti. Pa naj pride še bolezen in konec Je še tistemu kar si dal na stran. • Opraviti otroke za v šolo tudi stane. Tako so bili pred to stavko mnogi delavci nanjo jako slabo pripravljeni. Vzdržati v nji šest tednov brez plače — to je skrb in težava. Zato so se oni, ki so bili v teh stiskah, oglasih za pomoč* pri mestnemu ali okrajnemu, ali kakemu drugemu pomožnemu odboru. Ti pomožni uradi so izdali v podporo družinam stavkarjev v tej soseščini okrog sto tisoč dolarjev.' Ni mnogo, ampak tisti, ki so v uradih se vseeno jeze — češ, mar je tega treba? Kajpada je treba! In pomnite, samo polovico priglasencev je prišlo v u pošte v. Kritiki so rekli: Saj vendar se CIO baha, da ima okrog milijon članov, ki plačujejo članarino— torej cemu si niap sami zgradili stavkovnega sklada? Mar gre vsa njihova članarina le za upravne stroške ter za plače odbornikov? Taka vprašanja včasi vlečejo v mešanju pojmov in tako imajo vodje unij ter organizatorji ter agitatorji, ki delajo za unije, med članstvom veliko otepanja. Sedaj pa ae nekoliko pomudi-mo ob vprašanju, koliko smo pridobili s zmago v stavki unije jeklarskih delavcev? Kadar je delavec na stavki, ga delodajalec zaničuje, boje se ga trgovci in prijatelji, češ, da jih bo pro6il za posojilo, ali da bo kupoval na kredit, in to ni še vse! Stavkar je izpostavljen tudi batinkm, ki nanj "postavno" padajo — dasi ni storil nikakega zločina. Vprašal je edino za nekoliko priboljška v svojem preživljanju in v korist svoje družine. Velikokrat se je dogodilo, da je stavkar bil še na Slabšem, ako je bila njegova bitka izgubljena. In tudi če je dobil, je v$elo dolgo, predno se je mogel spet postaviti na noge. Bilo bi boljše, če bi delavci bili politično organizirani, pa si bi lahko svoje zahteve izvoje-vali brez stavk in s tem brez izgub na mezdi in brez batin na piketnih linijah. ' Udeležen sem bil že v štirih stavkah jeklarskih delavcev. V dveh smo bili poraženi na celi čdti. Dvakrat je bila dobljena, seveda ne s popolno zmago. Zasluga, da so si delavci v minulem desetletju nekaj prido* bili, gre človeku, ki jih je pozival, naj se organizirajo in jim ob enem v zakonodaji pomagal do take pravice. Zadnja konvencija ČIO v Clevelandu se je slabo postavila. Izgledalo je na nji kot da se vrši zgolj zato, da se iztrebi levičarje ("komuniste" in "sopotnike") iz uradov in iz odborov. — Joha Tancek. Nega zob pri otrocih Pokvarjeni zobje so ena od najpogostejših otroških bolezni, kateri moramo prav tako posvetiti vso pažnjo kakor ostalim boleznim. Prvi pogoj za ohranitev zdravih zob je čistoča. Ako ostanejo ostanki.hrane predolgo časa med vdolbinami zob, se polagoma razkroje. V ustih je vedno mnogo klic, katerim ostanki hrane še pomagajo v razmnoževanji!. Bakterije izločajo pri razmnoževanju neko kislino, ki razjeda zobno sklenino in kosti. Zob se na tak način omehča in prične gniti. Okvara zob se javlja na onem mestu, kjer so ostanki hrane. Gniloba pa gre vedno globje, kajti zob se sam od sebe ne more ozdraviti. Ako ne peljemo otroka takoj k zobozdravniku, cel zob propade, povzroča hude bolečine in okuži še ostale zobe. 2e triletno dete se mora privaditi čiščenju in snagi zob. To opravilo pa je za malega otro- v ka nekoliko neprijetno in odveč. Če otroka vztrajno priganjamo k čiščenju, se bo tega opravila tako privadil, da ga ne bo popustil več. Najbolje je čistiti zobe po vsaki hrani. Najbolj važno pa je osnažiti zobe vsak večer pred spanjem, ker se tako ostanki hrane ne morejo razkrajati preko noči. Za čiščenje zob je najprimernejša zobna ščetka in zobna pasta, ki ju kupimo v trgovini ali lekarni. Zobe je treba temeljito očistiti z vseh strani, posebno pa od zgoraj navzdol, da odpravimo tako vso hrano, ki se je nabrala med zobmi Ne prestrašimo se, če nam pri prvem čiščenju dlesni nekoliko krvave; z rednim in energičnim drgnjenjem dlesni se polagoma krvavenje ustavi in se dlesen okrepi. Izbira zobne paste ni važna. Glavno je ščetkanje zob s pasto, ki ne vsebuje sestavin, ki bi škodile zobu. Ne smemo čakati do tedaj, da otroka prične zob boleti.Večkrat moramo pregledati otroku zobe in, čim ugledamo najmanjšo o-kvaro, popeljimo otroka takoj k. zobozdravniku. Redno pregledovanje zob pri zobozdravniku je nujno potrebno. Tako preprečimo hude večje okvare. Popravilo majhnih okvarjenih zob je veliko lažje in tako prihranimo tudi na stroških. Sami starši dobro vedo iz lastnih izkušenj, koliko je vreden zdrav zob in kaj pomeni za pravilno prehrano. Ali kljub temu zanemarjajo zobe svojih otrok. Veliko grešijo, če ne zdravijo svojim malčkom mlečne zobe. O-bičajno mislijo: ti zobje so samo začasno in itak izpadejo. A mlečne zobe moramo prav tako skrbno čuvati in jih negovati, kpr zaradi prezgodnjega izpada kfc-njakov ae stalni zobje ne morejo pravilno razrasti. Zato posvetimo otroku vso skrb pri negi zob in se zavedajmo, da otroku tako samo koristimo. Vlada bankirjev Bankirji ukazujejo, kako naj gospodari uprava mesta Detroit. Diktatura bankirjev izkazuje newyorškemu Županu in mestnemu svetu, in kadar hoče Či-kaška občina kak milijon. Sil dva, da nakaže nekaj plače svojemu učiteljskemu osobju ter drugim mestnim delavcem, se mora pokloniti bankirjem in sprejeti njihove pogoje. Bankirji so največ pripomogli, da so mesta in okraji do vrafu zadolženi. Zdaj, ko so v največjih zagatah, pa so jih še bolj zagrabili za vrat in jih davijo, .ljudstvo pa se zvija pod težo miserije. To je posledica "konservativnega,' vedno varnega bankirstva". NEPRISTRANOST "Nepristranske" delavske organizacije ni, ker taka reč sploh ne eksistira. Tole mi ne gre v glavo? Vlada Zed. driav Je v skrbeh, kako ščititi farmaaje pred preobilico pridelkov — da bi cene ne padle bi jlk uničile, vlade ve-tiae drugih driav pa so v skrbeh, kje dobHi šive« Kl Mage sa lačne, strgane prebivalstvo. Le kako de si sedanji takaeveni kulturni svet ne sne urediti rat-mer take, da bi bilo vsega sa vse vsepovsod, to mi nikakor ne gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL Mišico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) A kaj pomaga Korenu vse to razmišljanje? Razen da se je dokopal do jasnosti, si z vsem tem ne more odrezati niti koščka kruha. Kruh leži na tuji mizi in do te mize ne more priti. In kaj pomaga vse to dognanje zastran Zofije, ko pa nima ne kruha ne denarja, da bi si jo pridržal? Sanje o bajnih honorarjih za knjigo so mrtve. Resnica je ta, da je treba priti na kakršen koli način do kruha. Službe ni. V župnikov vinograd ali na cesto ne more, noče. Krasti ne more. Tako preostane samo eno: počakati, da se na svetu kaj spremeni in se potem v novih razmerah dokopati do kakršnega koli položaja. Recimo do "tajnika", kakor pravi Klemene. Če bo Sušnik predsednik, zakaj bi ne bil Koren tajnik? Ali je tu kakšna nedoslednost? Ali nI to najbolj naravna, neizbežna, zares brezpogojno nujna pot? Tembolj, ako gre človeku za maščevanje! Zares, da se položaj človeku v taki zagati spremeni, je potrebno, da se spremeni nekaj na svetu. Zakaj, naj si je Koren še tako priznal svoje bistvo kot šmonovstvo, mu tudi to šmonov-stvo v tem trenutku ni moglo pomagati. Šmonovstvo je imelo svojo vrednost v bodočnosti, ko se bo že vse spremenilo, pa je potem postransko, kaj se bo spremenijo in kako. "Svet se čedalje bolj deli na dve poluti," je rekel Klemene nekoč. "Tisti, ki so na sredi, tam ne bodo mogli ostati. Čas sredine je minil. Ali na desno ali na levo nekam bo treba iti." Da, tako je, Klemene. Koren danes ve, da mora nekam iti. Toda ali je bilo potrebno, da si ga sunil ne desno? Ali je bilo potrebno, da si ga napravil za sovražnika? Tokrat Se je Korenu zasvitalo vse Klemenčevo delo: medtem ko je učitelje, razen Šmona, vlekel k sebi,, je Korena suval na desno, k Sušniku, k Podlesku, k Rožiču. Na drugi strani pa iz kmetov gnete gmoto. Razporeja ljudi, pripravlja spopad. In če Koren natančno pregleda ves položaj, vidi, kako se mu je od prihoda sem posrečilo razčistiti med učiteljstvom: medtem ko je Šmona takoj odslovil, danes samo še Rožman tava, vse drugo si je že pridobil. Izločil je njega. Korena, ki je bil nevaren s svojim "prišepetavanjem". Kaj in koliko ima med kmeti, Koren ni vedel, toda slutil je, da se je že tudi tam dobro vgnezdil. Ne samo s Šmonom, tudi s Klemencem bo treba obračunati, je tedaj začutil v sebi Koren. Tu ni druge poti! In prav s Klemencem. Smon je drobtinica, zasebnik. Klemene je razred. Tu je tista velika razlika. Smon je prilastek, lahko tudi njegovega Korenovega življenja, Klemene pa je osebek. Da, obračunati! To pa je mogoče samo, če pridejo švabi. Vsaka drugačna sprememba b i KorenOvemu šmonstvu prav nič ne pomagala, pač pa dvignila — Klemenca. Zdaj je samo še eno vpraša- nje: ali se bo Korenu posrečilo zadržati ta čas Zofijo pri sebi. To je: ali bodo Nemci že spomladi ali vsaj poleti udarili po Jugoslaviji, ali šele jeseni. Do jeseni Zofija ne bo vzdržala pri njem, ne ne bo! * Polega na postelji, kakor je nekoč polegala na zofi. Toda nekoč Koren ni bil v negotovosti, o čem razmišlja. Takrat je ležala kakor sita kača, ki dremucka in sanjari. Zdaj leži kakor lačna kača, ki razmišlja, koga bi pogoltnila. Ne, prav nič ji ni mogel zaupati. Postala je razdražljiva. To niso zgolj razdraženi živci, marveč njen boj v duši. Koren beži od doma, ker mu je mučno ob njej. S svojo aktovko pod pazduho tava k Svetemu Ivanu in še vedno tli v njegovem srcu rahlo upanje, da se bo kako rešil pred najstrašnejšim. A ko on beži, prihaja šmon. Ne sicer pogosto, vendar dokaj zvesto. Prihaja vedno z istim svojim na videz lepim, v resnici pa umazanim, osladnim "Dober dan, Zofija, ali vam smem poljubiti roko?" Noče biti vsiljiv, še manj surov. Nikdar ne pozabi kake malenkosti za Zofijo, in čeprav ona vse odklanja, pusti, kakor bi pozabil stvar na mizi Toda nekega dne je prinesel večji zavojček. "To je za vas," je rekel pohlevno. Pogledala je zavojček, potem njega. "Za kakšno ceno pa to?" je vprašala. "Ne prodajam," se je nasmeh-lil. "Prinašam v dar." "Prav vi! In še brez cene!" >e je posmehnila. Toda ko je )stala sama in je zavojček ležal ,ia mizi, ga je vendar vzela in pogledala vanj. V njem so bili rije pari res lepih nogavic. Njene poslednje so bile strgane in }ih ni mogla več krpati. Te nove so bile, kakršne je nekoč rada nosila in kakršne si je vedno želela. A je vse spet zavila v zavojček in skrila. Ko je prišel drugič, mu je vrnila zavojček, rekoč: "Hvala vam na daru. a tega ne morem rabiti." "Zakaj ne?" je vprašal rahlo presenečeno. Zmignila je z rameni. "Ne morem. Kaj pa bi rekel Jožef?" "Neumnost, Zofija!" je vzkliknil. "Kaj pa naj reče in zakaj? Ali boste njegove rokave obuli? Prihodnji mesec bo treba čevljev. Ali boste hodili bosi, zato ker bi Jožef lahko kaj rekel? Lepa stvar. Naposled — saj bi lahko dal denar njemu, da bi vam on kupil, in vem, da bi tedaj nosili. A zakaj naj bi dajal njemu, če vam lahko jaz podarim? Za vas sem jih kupil, pa sem jih tudi sam prinesel!" • Molčala je dolgo časa in mislila. Saj je vse to bilo res, strašno res in tu ni bilo pomoči: treba bo čevljev, treba obleke. Mar naj hodi še naga, ker Koren ne more kupiti? "Pa vendarle," je rekla naposled. "Vsaj ceno povejte!" "Zares nisem mislil na ceno," je odvrnil, "temveč sem bil prepričan, da boste veseli tega daru, da me boste vsaj malo prijazne-je gledali, da boste počasi spre- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAM NOVA DRUŠTVA. deset CLANOV(IC) JE TREBA za NOVO DRUŠTVO \ \ naroČite si dnevnik PROSVETA f / Naročnina zrn Zdruiene države (Isvemši Chkt|») ln Kanado S lll.tt na leto; S4.99 sa pol leta; 92 99 sa četrt leta; sa Chica«o In • Cook Co., $9.69 za celo leto; 94.75 sa pol leta; sa Inosemstvo 911. • * e e e Naslov ta list in tajništvo \ot 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS |£#eeeeeeeeeeee#eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeo^eeeee videli, kako moja ljubezen ni nič slabša od njegove, ako ne celo večja in lepša. In da sem vam sposoben marsikaj pokloniti. Pozabite na sovraštvo do mene! Ne predajajte se varljivim sanjam. Vi niste ustvarjeni za bedo, da bi vekomaj stradali, da bi hodili bosi po teh klancih in v strgani obleki! Jaz vam lahko poklonim vse to, mnogo vam lahko dam! In dajal vam bom, da boste sprevideli, da vas resnično ljubim. Nisem dolžan, ali vas ne morem gledati tako, kakršno vas je napravil Koren! Ustvarjeni ste bili za lepše življenje, ne pa, da žalostno poginete pri Svetem Ivanu . . ." Mirno, brezbrižno je poslušala njegovo pripovedovanje. V njej se je nekaj lomilo. NI se nalomilo zdaj, nalomilo se je ob tistem deževnem dnevu, ko se je Koren odločil za pot k Smonu. Toda tu je stal šmon, ki se ji je še vedno gnusil. "Sovražim vas," je rekla, "brezmejno sovražim . . . Ubili ste v meni dušo, vse kar je bilo lepo. In zdaj hočete ljubezni! Prav vi! In od mene, ki nisem več ne Korenova ne vaša! Nekega dne bo šel Koren od mene in vi odidete. A povem vam: bojte se me! Ne poznate me! Razžalili, ubili ste me! Zofija ne bo pozabila, ne mislite!" "Zofija!" je odvrnil. "To so neumnosti! — Način vse te ljubezni res da ni bil lep in najmanj ljubezni podoben. Toda druge poti nisem imel. Niste me hoteli videti! Toliko časa sem se vrtel okrog vas, pa ste videli samo Korena z njegovimi lažnivimi sanjami in obljubami. Jaz pa sem vas hotel pridobiti, moral sem vas pridobiti in če ni šlo drugače, je moralo biti tako .. .** Položil ji je roko na vrat, Tokrat se je samo zganila, toda njegove roke ni odbila. Vse kar je zmogla, je še povedalaT^-^ "Rada bi vedela, v čem se vaše lažnive obljube ločijo od Ko-renovih ..." "Sprevideli boste, da ste bili v zmoti. In ko boste sprevideli mi recite! — Ne bodite tako zagledani v Korena. Koren-bog je padel. Ni ga več. Koren zdaj išče način, kako bi se izmotal. Hoče se pošmoniti, ker misli, da bo potem uspel. Pa se mu niti ne sanja, kako bo tam še bolj klavrno poginil. Njegov čas, Zofija, je minil. Ne mislite, da ga hočem spodkopati, če tako govorim, da vas hočem preslepiti! Zaupajte mu, če vam je drago, ostanite pri njem. Nekaj časa bo še vlekel, toda nekega dne bo s sabo vred pokopal tudi vas. ~iz poznam pot od Svetega Ivana, on pa je ne bo našel. Ta vojna ga bo pokopala. Tu bo zginil, in to na najbolj klavrn način. Ali hočete z njim vred tu zginiti? Pri Svetem Ivanu? V teh blatnih ilovnatih klancih? Strgani in lačni? Ali hočete postati dekla pri kakem kmetu? — Zofija!" je tedaj vzkliknil, "samo recite, in pojdeva stran, daleč od tod. Pozabili boste vse te umazanije pri Svetem Ivanu! Vem, kako globoko sovražite šmona, kako se vam gnusi in ne vem kaj še, in vem kako še vedno visoko cenite Korena, tistega Korena, ki vas je prišel meni ponujat! Da, Zofija, prišel vas je ponujat: dal sem mu ključe, vzel jjh je in rekel, da me doma čakate! Nekega dne vas bo znal tudi odsloviti. Šmon tega ne zna storiti, kljub temu, da je šmon. Zofija, premislite vse dobro: Smon pozna pot od tod, ob njem je lahko prostora tudi za vas! Ali še oklevate, Zofija?" je rekel strastno, jo nenadoma objel in pritegnil k sebi. "Ali ne vidite, da se bo treba čimprej rešiti od Svetega Ivana? An veste, kaj se tu pripravlja? Kak šen ples se bo nekoč začel? In nekoč tu ne bo pomagalo, pa naj se Koren še tako pošmoni! In da se sami stokrat pošmonite, vas ne bo rešilo. Smon to dobro ve in Šmon bo znal pravočasno odi* ti iz tega brloga! Povejte, kaj mislite? Ali hočete?" Zofija tokrat še ni mogla odgovoriti, toda tudi iz njegovega objema se ni iztrgala. (Dalle prihodnjič) (From Industrial Worker) Z UPRAVNIKOVE MIZE Anton Udovich pora, a milostno sodišče mu je odštelo to leto, ki ga je že pdse-del, torej bo še dv« leti pod ključem. Žena še trdi, da ne ve zakaj. Mogoče je, da ne ve desnica kaj dela levica. Je pač tako: če so obsojenci svobodni, pa sodniki niso. V njenem pismu je še več drugih skoro nevrjetnih stvari. Človek razmišlja in se čudi, kako trnjevo pot ima svoboda. Čital sem pismo tudi iz naše stare domovine. Pisala ga je žena nekega učitelja, ki poučuje na osnovni šoli. Imata dve hčerki in prosi naslovljeno osebo, da ji bi poslala kaj ponošene obleke in pa milo, ker ga že šest mesecev niso dobili. In če ji oseba, ki je pismo prejela, ne more pomagati, naj se potrudi dobiti koga drugega, ki bi poslal zaželje ne stvari. In to prav milo prosi Je težko, je, pri otrocih brez "žajfe"! Tudi ako nimaš kaj oprati, nimaš s čim. Dobro je sicer, da je tam voda bolj "meh ka", da si saj obraz lahko umije-jo brez mila. Saj pisma prinašajo podobne zgodbe, časopisi pa hvalijo, da se gradi z vso brzino. Pa izgleda, da še prepočasi za one, kl so potrebni. Minuli teden'je bilo'bolj malo pošte; najbrž So naši naročniki purane lovili, da so se na zahvalni dan mastili z njimi. Hm — v zadnji številki bi vam moral želeti dober tek, pa sem pozabil nato. Pa saj če se človek kaj dobrega do sitega naje, potem že tekne. „ Komu se zahvaliti na ta dan za dobrote, s katerimi razpolagate? Mnogi se zahvaljujejo Bogu; pa ne vem če je to pravilno. Saj prav ta na reveže največkrat pozabi; dobrote navadno deli onim, ki imajo vsega zadosti. Revež je vedno prikrajšan, pa ne vem po čegavi zaslugi. Mnogi sejejo in žanjejo, in tudi seme spravljajo — pa ne v svoje kašče, pač pa V druge — komu naj se zahvalijo? Mnogi kupiči-jo bogastvo drugim, a sami ostanejo reveži vse življenje. Komu naj bodo hvaležni zato? Mnoge bolezen tare, da si žele zadnjega dihljaja — koga naj slavijo in hvalijo? Mili j o Ae lju3i široip sveta ni imelo purana, niti ne Dresharja se je oglasila v ura- du, obnovila naročnino in kupila i svetne matice. "Dve knjigi ameriških Slovencev" Pod gornjim nkslovom je bil v znanem slovenskem časopisu v starem kraju objavljena kratka stvar o letošnjem (ne še o prihodnjem) Ameriškem družinskem koledarju in o knjigi Pro- stik, Pora Gruden, Erna Muser in drug}. Pripovedni del prinaša prozo raznih slovenskih pisateljev (Juš kozak, Milan Pugelj, Josip Ribičič in drugih). Od izvirnih del je nedvomno najzanimivejša igra v štirih dejanih "Za nov svet", ki jo je napisal Etbin Kristan. Igra je zanimiva že zato, ker nam kaže, kako so ameriški Slovenci doživljali osvobodilno borbo v Jugoslaviji, začne se pa na dan, ko so Japonci napadli Pearl Harbor. Vsa igra kaže močno povezanost ameriških Slovencev z domovino/ Prepričan sem, da bi jo lahko z uspehom uprizorili mnogi naši odri. , Na kratko omenim še 26. zvezek Prosvetne matice ameriških Slovencev v Chicagu, ki prinaša povest "Brata" Etbina Kristana s podnaslovom "iz še ne pozabljenih dni". Vse delo ima 144 strani in tri dele. Opremljeno je z avtorjevo sliko. Povest slika Rogačevo, kraj na Slovenskem in njegovo življenje tik pred vojno, med okupacijo in do osvoboditve na primeru dveh bratov; eden je živel pošteno ter se je boril proti Nemcem, drugi pa — slabič — je postal orodje okupatorja. Tudi ta povest je . dokaz, da ameriški Slovenci niso pozabili na domovino. Uvodna beseda k tej knjigi prinaša kratek življenjepis Etbina Kristana, y ki se je rodil 15. aprila 1867 in podatke o njegovem književnem delu. Na stara leta se je preselil v Grand Haven v državi Michigan. F. N." tega leta koledar, katerega še niso itneli pri hiši. Ne vem kako so vedeli kdaj je katerega svetnika god, ker je že večina leta minilo. Matt Videgar je tudi obnovil naročnino. Harvard, III.—Joseph Valen-cich je obnovil naročnino za dve leti v naprej. Waukegan, 111.—Martin Jud-nich je poslal naročnino za Franka Pezdirja, kateri je prispeval v tiskovni skfad $2. Vse drugo je v redii. Gary. Ind.—John Valetič je obnovil naročnino, naročil list na poskušnjo svojima znancema Johnu Dujmovic in Johnd Bu-yan, priložil znesek za koledar 1950, in prispeval listu v podporo $2.50. Broseley, Mo. — Louis Nosse je obnovil naročnino. St. Louis, Mo. — Ciril Medved kruha. Prepričan sem, da mno-,je obnovil naročnino in prispe-gi prosijo —- "Daj nam danes val listu v podporo $2. Pripom PROLETAREC je delavski list za misleče čitatelje, naš vsakdanji kruh", a kruha ni! Milijone suhih ročic milo prosi dan za dnem; dostikrat s solzami v očeh, milo in z zaupanjem prosijo, pa vse zaman. Ej bože moj, nisi takp dober ne, kot te nekateri slikajo! Gornje vrstice bi moral napisati že zadnji teden, pa sem zaostal, no — pa saj je še mnogo drugega dela, da bi moralo biti izvršeno pa tudi ni,bilo. Oni, ki ste kaj prispevali listu v podporo vem da gledate kdaj bo pri-občeno, kakor tudi kolona Agitatorji na delu. Pa žal, do sedaj še nisem mogel dobiti časa, da bi iste uredil. Zgoraj sem pisal o zahvalah. Kqr se tiče tega urada, se moram zahvaliti vsem, ki ste kaj pripomogli v tem letu za obstanek tega lista in koledarja, ako že hočemo izrabiti to* priliko. Mogoče bi bili lahko več storili kot smo — saj nekateri bi lahko — pa če nismo vsi, imate še vedno priliko, ker ustanova je še tukaj; list in koledar še izhajata in potrebujeta vašo pomoč. Nekateri so storili več kot bi kdo od njih pričakoval, vendar—to breme je pretežko, da bi lahko slonelo samo na nekaterih ramah. Nobeno breme ni pretežko, ako je dovoj ram, da sloni na nji^. Ako ste tekom življenja mnogo dobrega storili, bodite ponosni, ker na takih ljudeh stoje vsa bremena, ki so ljudstvu v korist. Ako pa niste ničesar storili za dobrobit splošnega človeštva, potem bo zadnja uts zelo moreča, ker takrat se začne zavest zbujati, ki bo duiila do zadnjega dihlaja. S tem zaključim to pridigo, da se preveč ne zavleče. Pueblo, Colo.—Frank Boltezar je obnovil naročnino in prispeval $1 listu v podporo. Pripomni, da bi rad več prispeval, pa so dohodki pičli, ker je na pokojnin. Ni pa pripomnil, da je vse tudi drago, kar pač sami vemo. Chicago, III. — Žena Antona ni, da bi kakšen dopis napisal— pa pfeveč radi zdrsnejo v koš. Tako pa rajši jaga. Poslal bi tudi denar za koledar, pa pravi, da ga bo, ko koledar izide, ker navadno je pol leta pozen, in doda, da po pravilih bi moral biti že zdaj v prodaji. Najbrž, da ima Ciril kakšna stara pravila, ki niso več v veljavi. Cleveland, Ohio — Joseph F. Dum je poslal v tiskovni sklad Proletarca znesek $5, ki ga je prispevala Frances Baje v spomin preminule Frances Wolf, namesto cvetja na njen grob. Blag spomin pokojnici. Coraopolis, Pa. — John Rozman je obnovil naročnino. • • • Kot sem že omenil v začetku te kolone, smo minuli teden prejeli malo pošte — namreč take, da bi jo bilo vredno omeniti. Večinoma so prišli cirkularji ter razna propagandna pisma, ki jih tudi urednik ne mara. Upam, da bo po zahvalnem dnevu boljše. « • ♦ Naj dodam še sledeče: V tovarni kjer delam, mi je neki Slovak pokazal pismo, ki ga je prejel od svoje sestre iz Čeho-slovaške. Ona se nič ne potoži, pove le kako je. Piše, da se ima hči ortožiti in so zredili prešička, da bi ga zaklali za poročno gostijo. Toda ga ne smejo zaklati dokler ne dobe dovoljenja. Prošnjo v ta namen so vložili pred dvems mesecoma, a odgovora še vedno ni. Pacek prešiček je sicer tega vesel, a nevesta pa žalostna. Sestrs mu dalje piše, da ne ve če bo dovoljenje sploh prišlo. Pravi, da ima pet kokoši, od katerih mora eno dati državi v teži ne manj kot tri kile. Včasi so dajali oblastnikom desetino, zdaj pa izgleda, da morajo dajati dvajsetino. Poroča mu v pismu tudi o nekem sorodniku, ki je že leto dni zaprt, pa niti njegova žena ne ve zakaj, šele zdaj da je bila obravnava proti njemu, na kateri so ga obsodili na tri leta za- Prijatelju, ki je nam izrezek poslal, smo hvaležni. Stvar je bržkone tja in sem dolgo potovala, zato tako zakasnjeno poročilo. Ocena se glasi, pod naslovom "Dve knjigi ameriških Slovencev" sledeče: "Dobili smo v roke dve knjigi, ki nam govorita o življenju naših rojakov v Ameriki. Znana je ljubezen naših izseljencev do "starega kraja". Domovina pa to ljubezen izseljencem tudi vrača ter jih je že mnogo sprejela za vedno na svoja tla. Vedno novi in novi se vračajo iz Amerike, saj danes v novi Jugoslaviji nikomur ni treba biti v strahu za kruh in zaslužek. Ameriški Slovenci dobro čutijo, da se temeljito postavljamo na svoje noge Knjigi, o katerih bi napisal nekaj besed, nam povesta, kako so ameriški Slovenci doživljali našo borbo za osvoboditev. Najprej o "Ameriškem družinskem koledarju" za leto 1949. Letos je izšel že 35. letnik, ki ga je uredil Frank Zaitz, izdala in založila pa ga je Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicagu 23, IU. (2301 So. Lawndale Ave.), ki izdaja znano glasilo "Proletaree". V okviru te družbe deluje tudi Prosvetna Matica s khjigarno "Proletarca". Kole dar obsega 224 strani ter je ves natisnjen na umetniškem papirju z mnogimi slikami. Poleg reklamnega in koledarskega dela (oboje na koncu knjige) in naslovnika jugoslovanskih podpornih organizacij in drugih podatkov, je v koledarju največ literarnega gradiva, pesmi in proze. S številnimi pesmimi je zastopan Oton Zupančič, Franc Lev- NEGA ROK Ne samo obrazu, tudi rokam moramo posvetiti vso skrb. Koža je bolj suha in zato v*večji nevarnosti, da hitreje ovene. Marsikatera žena z vso natančnostjo neguje lice, medtem ko na roke popolnoma pozabi; komaj da si še ostriže nohte. Leta teče j d, prsti izgube prožnost, členki otrde, suhe roke postanejo koščene, medtem ko se polnim rokam napravijo kar blazinice okoli členkov. Ni težko ohraniti lepoto in mladost tega važnega dela našega telesa. Samo nekoliko volje in potrpljenja je treba in kljub gospodinjstvu ali težkemu delu bodo naše roke vedno snažne in lepe. Da si ohranimo prožnost prstov, gibljimo z njimi; če utegnemo zjutraj, ali pa podnevi, kadar nekoliko posedimo. S komolcem se oprimo na mizo in vrtimo zapestje v krogu zdaj na levo, zdaj na desno. Isto vajo ponovimo z vsakim prstom posebej. Po tej telovadbi, kakor tudi po umivanju, si roke dobro natrimo z zelo mastno kremo. Se boljši od kreme je lanolin. Roke masiraj mo energično od konca prstov proti zapestju na hrbtni strani in na dlani, potem pa še vsak prst zase tako, kakor storimo, ko si natikamo novo rokavico. Vaša dolžnost Ne zadostuje reči, da je kapitalistični sistem krivičen. Delati morate, da se ga nadomesti s socialističnim, če hočete v resici vršiti s voj o delavsko dolžnost. kaj lahko stori vsakdo izmed nas v korist "PROLETARCA"? • Prldobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavlja Jmo naročnino TOČNO čim potečo • Afltirajmo med drugimi naročniki, da store isto a Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporočajmo te tadl dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in drug« stvari e Naročajte slovenske ln angleške knjige Is FROLtTARCEVE knjigarne • Poskrbite, da si na reče AMERIŠKI DRtltlNSKI KOLEDAR val tisti, kl tega še also storili • Naročite KOLEDAR tedl svojcem v starem kraja . In enako PROLETARCA, Vsakdo naj stori za na i list kolikor moro, pa bomo vso toigvo zmagovalil * * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE IGRACKANJE Z DIPLOMATI NA OBEH STRANEH "ŽELEZNEGA ZASTORA" (Konec s 1. strani) , Treba je vsak korak do kraja premisliti. In zato je Dean Acheson rajše apeliral po "Volte of America" križem sveta, da naj se na kitajske komuniste vplivi tako, da bodp spoštovali mednarodne zakone. To je pomagalo. Vojne ne bo. Tako se je zgodilo tudi v iangaju. Clm so ga zasedli kitajski komunisti, je bilo nekaj ameriških diplomatskih uradnikov aretiranih in poslanih v zapor. V naši deželi je nastalo vsled tega zgražanja brez konca in kraja. Kaj je bilo narobe? Nič posebnega. Uslužbenci v ameriških uradih, kitajskega rodu, so bili odslovljani, brez da bi dobili po sprejeti pogodbi nekaj plače vnaprej. Po našem unijskem žargonu — severance pay. Ko so jo končno pod svojim pritiskom le dobili, pa je bilo konec aretacij. Značilno v zgodovini zadnjih stoletij je, da je sedaj Kitajska prvič zmožna In dovolj korajžna stati v odnošajih z drugimi državami na svojih nogah. Kitajci se čudijo, čemu so tolikšno dobo dovoljevali tujo nadv/odo na svojih plečih in čemu niso že davno prej postali "komunistiie bolj čudno pa se to zdi tistim Američanom in Angležem, ki so vedno smatrali, da je ogromna Kitajska na veke obsojena njim- v podlož-nost. Sedaj je to minilo. Vojne zastran enega diplomata nismo pričeli, dasi se mu je morda v Mukdenu s strani komunistične oblasti zgodila krivica, toda doživeli smo med kitajskem ljudstvom spoznanje, da nismo "izvoljeno" pleme In tudi da ako se postavijo - Kitajci namreč — "jim nič ne moremo". - Ta igra z generalnim konzulom naše vlade v Mukdenu je nekoliko zasenčila drugo spletkarjenje v mednarodni diplomaciji. V glavnih mestih sovjetskega bloka je vsakdo, ki je v službi držav zapadnega sveta, posebno še ako je zastopnik Titovega režima, o znaten za špijona. Mnoge so že aretirali, zaprli, ali pa jih izgnali. Vlade zapadnih držav pa vračajo milo za drago. Enako Tito. Svet je torej bolan gospodarsko in politično — na obeh straneh zastora — pa naj se ga označuje za železnega ali kar že je. * ■» - ■■ ............' ■■ • — ■> JPfl ■» KOMENTARJI (Konec s 1. strani) nje opasno, a vlada pravi, nič se bati! Izgleda, da se saj ona ničesar ne boji, ne vojne, ne "recesije" in ne naraščajočih dolgov. Koliko časa bo tako šlo, o tem si vladni ekonomski vščaki niso v soglasju. Veliki Britaniji v pomoč smo med in pred in po vojni dali raznih vrednosti v znesku 50 milijard. To je prilična vsota. A Anglija je vzlic nji v stiskah: Toda ona je v vojni silovito prestala, ker vsake sorte bombe ter raketi so padali nanjo. Mi tu pa smo bili na varnem, le člani naše oborožene sile so tvegali življenja ter jih mnogi tudi izgubili. Toda ne toliko kot so jih proporčno druge dežele. Sedaj si drug drugemu očitamo, da so bili naši doprinosi v vojni zgolj v blagu (municijskem in drugem > dočim ao tam izgubljali življenja in mesta pa so jim bila spreminjana v ruševine. Takih očitkov bo še mnogo — posebno v teku sedanje generacije. Prenehali pa bi, ako se tega ali one- dasi sta se včasi lasali bolj kakor pa se sedaj. • Gospodarski položaj v naši deželi je nevsečen, je pripovedoval senator Jenner v Manili Američanom ter bogatim Fiii-pincem. Dejal je: "V Zed. državah je pet milijonov brezposelnih, deset milijonov je deloma zaposlenih in 50,000,000 ljudi pa živi v negotovosti; nihče izmed njih ne ve, kam ga vrže jutršnji dan. In dalje, da imamt) 258 milijard dolga, kar je po njegovem mnenju več kot pa znaša dolg vseh drugih držav po svetu skupaj. V tem bržkone ni točen. Dolga do vratu imajo tudi druge dežele. Razlika pa je v tem, da so dolžne Zed. državam v prvi vrsti sebi, ker si je naša vlada nabrala posojil vse med svojim prebivalstvom. Torej je to dolg, ki ga bo moral poprečen davkoplačevalec plačati sam sebi na razne bonde, ki misli, da jih lastuje, odplačeval bo na dolg od svoje plače in pa plačeval poleg tega še vse sorte druge davke, skrite in neskrite. ga dne prične tretja svetovna Zares je naše gospodarsko sta-! vojna, ifelujmo, da Je ne bo. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Boljše je, da se državniki in časnikarji obsipajo z očitki kot pa da bi užgali tretjo svetovno vojno. V Moskvi pravijo, da k nji najbolj podnetuje Pentagon. To je ogromna palača v Washingtonu, ki je glavni stan vse naše oborožene sile. In če ras pride do vojne, v katero mnogi tako vneto pehajo, bo vlada v tej palači, ne več v Beli hiši, ali v kongresu. In načeljevali ji bodo generali in admirali. Predsednik bo izrinjen mahoma na stran — posebno ako bo ie vodno Truman na takem mestu. Sicer pa je on k temu stanju veliko pripomogel, ker je šel militaristom na roko čez dm in strn. Politični vpliv je zbrisal i: davčnih obveznosti razna poses tva, ki segajo v sto in sto milijone dolarjev. Ugledni protestantski list "Christian Century pravi, da je to izbegavanje davkom prevara za državo in za vse one, ki davke plačujejo. Ako ima cerkev — pa najbo katerakoli, sto milijone dolarjev imovine, zapopadena v posestvih, poslopjih, delnicah, tovarnah, zavodih itd. ne da bi bila obdavčena, pomeni, da moramo njene davke plačevati drugi. Kajti deležna je vsaka taka posest prav takšnih protekcij kot druga posestva, ne da bi kaj prispevala. "Christian Century" smatra, da naj bi se te izjejpe odpravilo. Kajti če smo za ločitev cerkve od države tudi v praksi, čemu naj bi država— namreč vsi mi, plačevali davke, ki bi jih sicer bogataški cerkveni zavodi morali plačevati? Najbogatejša v "real estate" je katoliška cerkev. Njena imovina sega v mnogo sto milijonov dolarjev in od nje ji ni treba plačevati nobenega davka. Vernik, ki spada v njo, pa ga mora od svoje hišice in od svojih dohodkov toliko več. Vendar pa protestantske cerkve ne bodo s svojim priporočilom nič dosegle. Rimski škofovski zbor y Zed. državSh je premočan, da bi mu kaj mogli— saj ne na davčnem področju. « Maršal Tito je bil v radiu Moskva obdolžen, da izvaža jugoslovansko zl»to v New York v shrambe rezervne banke Zed. držav. To naj bi pomenilo, da misli kmalu "pobegniti". Ako ga res izvaža, ga hoče pcr obvarovati pred ljudmi, ki služijo kominformu. Toda Američani v Ju goslavijo menijo, da je Tito na trdnem, da notranjega nepokoja ni in da na kako vstajo ni misliti kar pač ni razpoloženja zanjo Torej živčna vojna kominforma proti Jugoslaviji ne pojema, pač pa se poostruje. Radio deluje na obeh straneh, špijonov je "ko list ja in trave". A položaj je vendarle opasen — tudi ako zbijamo šale o teh stvareh. V kom in-' formu so se prenaglili in vpliv Tita v Jugoslaviji podcenjevali Namesto da bi mu prist ase od bili, kakor so mislili, se je "tito-izem" razširil. Zapadu je to jako po volji in Tito je deležen neka podpore od tega. A ne toliko, da bi mu bilo resno pomaga no. Zato si pomaga sam kolikor zmore in država, ki ji načeljuje. (Prom Industrial Worker) svoje vzorne mladinske in pio- J štora v hiši tiče, za drugo pa ne V Jugoslaviji imajo danes *lepi vse možnosti za razvoj in napredek (Poslano iz Sansovega urada) Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS J. Darovec obhajal rojstni dan Chicago, HI. — Na zahvalni dan 24. novembra se je vršila v gostilni Johna Darove« prav prijetna zabav«. Njegovi sestri Mary Andreas ter Lenčka Tra-konja sta povabile k njemu skupino prijateljev n« večerjo k njegovemu rojstnemu dnevu in res je bil ta sestanek eden izmed najbolj domačnostnih kar smo Jih še imelj. Bilo je nekaj kratkih govorov, tudi slavljenec se je zahvalil z« prijeten obisk,'dobil je malo darilca, in poten pa so sledili poraonki, kajti vsi n«v vzoči so si bili znani ljudje.—p NE ČAKAJTE, do prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vomppteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost Nekoč io bili slepi obsojeni na bedno šivotarjenje 2ivljenje slepih je bilo v prejšnji Jugoslaviji grenko. Večinoma so ()ili obsojeni na beraško palico. V dobi kapitalističnih režimov se ni nihče zmenil nanje, nihče ni videl v njih polnqvred-nih ljudi. Mnogemu slepcu je bila ulica dom in pes, ki ga je vodil edini iskreni prijatelj. Včasih si srečal na ujici vrsto otrok. Sli so mino tebe tiho, s sklonjenimi glavami. Slepci. Ljudje so se jim sočutno umikali, potem pa so pozabili nanje. Organizacije, ki so skrbele za slepe so bile v glavnem odvisne od prostovoljnih prispevkov. Včasih sfe je kdo v veseli družbi'slučajno spomnil slepca, ki prosjači na ulici ali na slepe otroke, ki jih je srečal in je pijani družbi predlagal zbirko za slepe. Potem si v dnevnem tisku zasledil takšno-le notico: "V veseli družbi je bilo za slepe zbranih sto dinarjev. Društvo slepih se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje . ." pripeljejo s tramvajem, prav z drugega konca mesta, kjer je Zavod za slepe. nirske organizacije. Na razstavi, ki so jo priredili letos spomladi ob tridesetletnici ustanovitve Zavoda za slepe v Sloveniji, so v enem samem kratkem stavku zapisali svojo veliko, iskreno izpoved: "£ele osvoboditev nam je prinesla življenje"! Razstavljeni mojsterski izdelki so to izpoved v celoti potrdili. Tam je razstavila Mara Blej-čanka svoje pletenine. Krasne izdelke z večbarvnim norveškim vzorcem. Mara stalno dela za moderno trgovino "Dom", ki prodaja domače izdelke. Toda ne le Mara, tudi druga dekleta v Zavodu za slepe so prave mojstrice v izdelovanju pletenin in vpletanju norveškega vzorca. Vsak večer sedajo k pletenju. Da hitreje mine čas, odpro radio, ki jim približa svet. Pod njihovimi prsti pa nastajajo prelepi vzorci raznih barv, ki jih same ne bodo nikoli videle in ki so na razstavi tako navdušili obiskovalce. Toda ročno delo ni edina u-metnost, ki jo znajo ta dekleta. Vse so strokovnjakinje tudi v kuhi. Nekatere znajo izborno napraviti "nudelee". Testo razva-ijajo tenko kot papir. Druge znajo mojstrsko vkuhavati, pripravljati omake, razne narezke, torte in razno drobno pecivo. Ne bi se prestrašile sestaviti najbolj kompliciranega jedilni- Mara, Helena in Krista so sle- ka za sl*vnostne Prilike. vem, Cez cesto živita Poluinik in Divjak. Tone Divjak se je naveličal farmarstva tam v Sheidonu, Wis. Prodal je farmo in se vrnil nazaj v Kansas, kjer je živel pred leti. V bližini živi John Yoger, tudi dober naročnik Proletarca. Pred časom je nameraval iti pogledat čez lužo, toda zaradi neurejenih ondotnih razmer je pot odložil za nedoločen čas. Tudi John je imel sitnosti predno je dopovedal poštnemu selu, da je še en drugi John Yoger na svetu in sicer na istem naslovu, le da je številka poštne škrinjice drugačna. Poštni sel je pa zmetal vse v eno "bakso" danes temu jutri drugemu. "Kdo bi se brigal za take malenkosti!" Danes So enakovredni člani delovne akupnoati Danes imajo slepi vse možnosti za razvoj in napredek. Združenje slepih ni v ničemer podobno bivšim konservativnim podpornim društvom, temveč je pred državo odgovorno za gospodarski in kulturni dvig slepih. Kakor v drugih republikah FLRJ imajo tudi v Slpveniji slepi svoje ustanove. Dom slepih v Stari Loki, ki je pod zaščito ministrstva za socialno skrbstvo, ima moderne delavnice za šČatarstvo, pletarstvo in mrežar-stvo, ki jih ne bo opuštošila gospodarska kriza in* konkurenca kakor se je to zgodilo delavni-cam Zavoda za slepe v Kočevju pred vojno. V Zadobrovi pri Ljubljani imajo slepi lastno ple-tarsko zadrugo, poleg tega pa samostojno dela že 22 obrtnikov. Milena PretnarDebeljekova — slepa učiteljica Ustanovljena je bila posebna komisija, ki skrbi, da dobe slepi njihovim željam, izobrazbi in zmožnostim primerno zaposlitev. Vedno več slepih se vkjučuje v produkcijo. Na gimnaziji v Tržiču poučuje slepa učiteljica Milena Pretnar - Debeljakova, absolventka zemunske šole« za slepe. Pretnarjeva je nedavno z odličnim uspehom napravila strokovni pouk iz glasbe. Poleg svojega poklica vodi doma svoje gospodinjstvo in je ljubeča, skrbna mati. pe od rojstva. Manči pa je nekoč videla. T«krat, ko je okupator zažgal njihovo domačo hišo in vso družino izgnal v nemško taborišče, je še dobro videla vse strahote: požar domače vasi, blede, prestrašene obraze izgnancev, vse to je videla in ne bo nikoli pozabila. Videla je tudi taborišče. Videla je nešteto mrtvecev, ki jih je prej poznala žive, zdrave, vesele. Videla je umirajočega očeta — strahotni dim krematorija. Kmalu potem je zbolela. Njen vid je začel ugašati. Nihče ji ni pomagal, nihče je ni zdravil. Po osvoboditvi se je vrnila v domovino — slepa. Danes ni Manči prav nič žalostna. Niti sledu zagrenjenosti ne opažiš na njej. Vse tisto, kar je. prestala je zakopala nekam vase zdaj živi samo bodočnosti. Svoje delo ima, ki ima en sam velik smoter, da bi bilo opravljeno čim bolje, čim skrbneje. Skozi njene spretne roke gre dan za dnem na tisoče steklenih ampul, ki jih skrbno očisti, da jih bo nato druga delavk« v na poseben način skonstruirani sterilni omarici napolnila z lekom. Manči ve, čim hitreje in bolje ji bo šlo delo od rok, temveč ampul bo očiščenih in napolje-nih, tem več leka bo v lekarnah, več ljudem bo vrnjeno zdravje, da bodo lahko delali, gradili. . . Zato njene roke niti za trenutek ne mirujejo, med delom se zadovoljno smehlja. Vse poti so odprte Nebčeva Pepka včasih rada sede h klavirju. Dobra pianistka je in tudi dobra pevka. Letos je z odličnim uspehom dovršila sedemletko. Poleg tega je končala tudi strojepisni tečaj. V teh dneh se bo odločila kam pojde. Morda na učiteljišče. Morda v službo kot strojepiska. Morda. Toliko je poti in nobena ji ni zaprta. 2ivljenje prijazno vabi. Z odločnim, ponosnim korakom bo stopila Pepka vanj, kakor je pred njo stopila Tomšetova Manči in še toliko, toliko drugih . . "Tu sem, tu so moje roke in tu je moje znanje. Z vami hočem delati, z vami hočem graditi lepšo bodočnost vsem delovnim ljudem." (Poslano SANS-u) V industrijski proizvodnji je danes v Sloveniji kakor v dru-jih republikah FLRJ zaposlenih žo lepo Število slepih kot telefonisti ter kot delavci v raznih vraUh industrije. Slepa tkalka dok n« dveh strojih in uspešno tekmuje s zdravo delavko. V tovarni "Lok" so slepo delavke med najprldnejllnii V tovarni "Lek" so zaposlene 4 slepe delavke. Vsako jutro se Zavod sa slepo mladino, je na meščen v internat«, ki je izmed najlepših v Sloveniji. Zavod za slepo mladino, ki je pred vojno životaril v tesnih, neprimernih prostorih, je danes nameščen v bivšem internatu "Notre dame" v Ljubljani. Ta internat je eden izmed najlepših v Sloveniji. Pred vojno so se v njem šolale večinoma hčerke veleposestnikov in bogatašev, ki so lahko plačevali visoko šol-nino. Danes pa je našla v njem dom slepa mladina. Trirazradna šola se je po vojni razširila v popolno sedemletko s pripravljenim razredom, oddelkom za prošolanje kasneje oslepelih, ple-tarsko delavnico in gospodinjsko šolo. Prirejajo se tečaji za pletarje, telefoniste in strojepisce. Tu se 82 gojencev polog svojega obveznega šolskega dela strokovno usposablja v glasbi, fizkulturi, ročnem delu itd. ter se ideološko dviga s pomočjo IZ KANfASA Dr. John J. Žavertnik PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST 14th STREET TIL CRawferd 7-111» OFFICE HOURS: 1:1« Is 4 P.M. _ (Except Wed., Sat. and Sun.) «:M to t:M P.M. (Except Wfd., Sat. and Sun.) Residence: SSI Bh in k ton Rd.. RivsraMe, III. Phone Rlvarsida ISIS Večkrat sem že nameraval omeniti v dopisih naše zveste naročnike in podpornike Proletarca v tem okrožju. Sicer število res ni posebno veliko, toda upoštevajoč razmere lahko rečemo, da nismo prav zadnji. Danes bom omenil le nekaj samskih naročnikov in naročnic, druge naročnike pa, ki se ponašajo, da imajo kuharico pri hiši, pa "pohvalim" pozneje. Vselej grem nekako rajši k samcu ali pečarju po naročnino, ker tam je treba le enega nagovorit in pridobit za list, medtem ko je pri oženjenem paru treba včasih kar z obema argumentirat, če je že eden pripravljen naročit pa drugi odbija. Izmed o-ženjenih naj danes omenim le starosto Proletarčevih zastopnikov, Johna Marolta iz Minerala. John je star 8!T let, še vedno Živahen in dober agitator za Proletarca v okrožju Minerala. Pred nekaj meseci sta s ženo praznovala 50 letnico svojega zakonskega življenja. Se mnogo let, John! Upravnik Proletarca Je poizvedoval za pravi naslov Matt Cukjati-ja, ker je bil list vrnjen, češ da ga pošta ne more najti. Matt je star Kansasčan ln je^ad-npa leta delal v Wyomingu, pač zato tam ker je v Kansasu premoga zmai\jfcalo. Nedolgo tega se je vrnil v Kansas in uiiva zasluženo mainarsko pokojnino — ki pa je bila za časa majnar-ske stavke ukinjena. Z {vi v bližini Arme, na naslovu R. 3, Gi-rard, kjer z Jackom Arhom uživata brezskrben samski stan. Da je bil list vrnjen je krivd« poštnega sela, ki se ni pobrigal, da bi dostavil list v poštno škri-njico s številko, označeno na naslovu. Upam, da je stvar zdaj v redu. Njih sosed je Frank Lepej. Hišo ima dovolj veliko za sedem glav družine, tod« živi sani. Le-pa prilika toraj za udovo s sedmimi otroci, to je, kar se pro- V Edisonu se rad oglasim pri dolgoletnem in zvestnem naročniku Chas. Vorinatu. Zgleda, da je tekom let postal pravi umetnik v pečlarstvu. Charles je bil "ajzenponar" v starem kraju in »e je že tam nalezel rebelnega duha. Najbrž zaradi premajhne plače, ki jo je dobival od franc-jožefove železnice, ali pa je morda imel preveč prostega časa na razpolago, da je še med službo brskal in čital "pohujšljive" knjige in časopise. Da se ložje ubrani žensk, ima hudega psa pri hiši, ki ne pusti nikogar bli-zo. Slabo je, ker pes ne zna ločiti moških od žensk, in tako moram tudi jaz trkat zunaj na plot predno dobim vstop. Preko ceste živi farmarica-vdova Katarina Novak. Tam se pa še posebno rad oglasim. Je zvesta naročnica Proletarca in velika ljubiteljica in čitateljica dobrih knjig. Za Koledar ni treba vprašat, če ga bo vzela Živita skupaj s sinom, fa?mo pa je dala v najem. V Armi živi Majk Stergar. "Kadar poteče naročnina, kar pošlji še mene, ker list ne bom pustil", mi je rekel ob priliki. Majk tudi živi na maj-narski penziji. Sploh je ta maj-narska pokojnina storila zelo veliko dobrega. Star majnar čuti, da prejema nekaj kar je po-šteno zaslužil, kar je dvignilo njegov ponos in samozavest ker to ni kot je tista okraj n« dobrodelna podpora, ko se preiskovalec redno oglaša in pogleda celo v lonec če se morda ne kuha kaka luksuzna jed. ki morda spada le na bogatinovo mizo. Na koncu Arme živi zvest naročnik Joe Dolanc, star 80 let. Pred nekaj leti je izgubil družico, ker pa ima pridnega sina, ki se izvrstno razume na kuhinjo in gospodinjstvo, je srečen, d« se mu ni treba učit pečlarije na stara leta. V Edisonu samo-tarita tudi zvesta druga Pete Jenko in John Dolanc. Oba stara nad 70 let. Proletarec je pri njima doma. Za Koledar mi naročata že davno predno izide. "In kadar imaš kaj dobrega in naprednega štiva, kar prinesi naokrog", mi vselej naroča Pete. Zadnja leta sta slabega zdravja toda dobrega štiva ne opustita. Tudi v Breezy Hillu se večkrat oglasim pri Majku Fele. Strojna lopata lomasti okrog hišice in razstrelba skalovja stresa vso okolico. Ampak Majk se za vse to ne zmeni. "In ne pozabi prinest Koledar, kadar bodo pečeni", mi je naročal. Dobiva nekaj pokojnine in druge podpore, pa za silo gre. Slabo je bilo prej, ko ni bilo ne poštenega dela niti nobenih drugih rednih dohodkov. iii ko se pelješ mimo hife, o kateri je splošno znano "da ima pod palcefti", da bi veliko ložje odrinili dolar za delavski list ali knjigo kot pa ta, ki je brez stalnega del« in zaslužka le precej let, se ti us ii ju je misel zakaj ie ta svet tako "čudno ustvarjen". - — Anton Shular. SANS ima nov urad Slovenaki ameriški narodni sett (SANS) se je preselil Is svojega prejšnjega urada, ki Je tU n« 3424 W. IS St, v Chicagu, na 3M4 W. 26th St Naslavljajte v bedelo vse, ker se Hče SANSa tev njegevik se-tifnlh akcij na — kot fte omenjeno — SANS, 3854 W. Mtk St, Chicago 23, BL , SANSev novi urad ima tudi 4 r v g o telefonsko številke: LAwndale 2-«*77. J J PROLETAREC Ntiviriuby^ao, ČASNIKARSTVO • m» Zbral » cer pa se Nemčija lahko spet oostavi na svoje noge na način kakorte je pod Hitlerjem. Ameriški poveljniki menijo, da bo to še slabše. A bodo počakali, da se bodo Nemci in Francozi shajali skupaj pri konferenčnih mizah ter se na ta način sprijaznili. Kam merijo sovraštva Nemcev? Ameriški državniki in strategi so mnenja, da se oborožene Nemčije zapadu ne bo treba bati, ker goji željo maščevanja nad vzhodom. Namreč nad Poljsko in Rusijo. Ti dve sta ji vzeli vzhodno Prusijo, Slezijo, pristanišča ob Baltiku in pomaknile mejo skoro do Berlina. Vsak Nemec spet hrepeni mejo djati tja kjer je bila in ob enem si podvreči Poljsko in Ukrajino. Take nade je gojil kajzerjev režim in jih uresničil, dokler ni bil poražen. Enako Hitler, dokler mu niso porušili strop nad glavo. Kar se Francije tiče, jo nemški nacionalisti mrze ne samo iz imperialističnih nagibov temveč tudi vsled prezira, Dasi so Francozi zelo kulturen narod, po mnenju "čistokrvnih" arijcev v rajhu so manjvredno "pleme". Zraven hočejo Nemci nazaj Alzacijo in Loreno, Saar in pa Porurje popolnoma pod svojo oblast in v last. Srd Nemcev je torej naperjen še vedno proti vzhodu in proti zapadu. Da-li bodo Zed. države mogle usoglasiti tako Nemčijo z zapadnim svetom, je vprašanje. Uspele so le toliko, da so jo obvarovale z a privilegije i n ustvarjene so v nji vse mojposti za obnovitev militarizma. Skrb za delo in kruh V kapitalistični družbi je skrb za delo in kruh delavcu neprestana spremljevalka. Odgnana bo šele, ko zmaga socialistična misel in bo zgrajen nov gospodarski sistem, v katerem bo delo in kruh vsakemu zasiguran. RAZGLAŠAJTE RESNICO Ko "rt-oletarca" prečitate, izročite ga sosedu ali prijatelju, da stori isto. jem izbranem in bolj omejenem tu: čeprav se ob ntfej dosti- krat pogrezne v nižinsko blato, se vseeno priznava za naj izdatnejšo obrambo pred politično in upravno pokvarjenostjo pa za najboljšo trdnjavo zoper socijal-no in trgovsko malopridnost, ki postane javno hudodelstvo. (Konec) Živilski problem po svetu vsled naglega viianja prebivalstva (Konec s 1. strani) dolarje, te pa dobi edino ako more v tujino prodati industri-alne izdelke in razno drugo bla-Ko. Vzrok naglega naraščanja prebivalstva po svetu je tudi silno izboljšanje zdravstva, t Umrljivost med dojenčki je moderna Kigijena ter medicinska snanost Izredno znižala. In is istega vzroka Je svišana tudi povprečna življenske doba. Kušne bolezni se le še redkokje pojavijo — večinoma med najbolj primitivnim, od lakote In nesnage izčrpanim ljudstvom. A še v njih se zdravnikom kmalu posreči kužne bolezni omejit! in satretl. V drugi svetovni vojni se je kuga par-krat pojavila v Indiji in enkrat Egiptu. V omenjenem odseku OZN so Izračunati, da je dve tretjini ljudi po svetu podhrahjfehlh, večinoma t Aziji. Na Kitajskem in v Indiji nastane bodisi vsled uiro, povodnji ali pa uničene letine tolikšna lakota, da umre vsled gladu stotisoče, pa • tudi milijone ljudi. Vnanja pontoč lahko take k v* tastrofe omili in to je vse. Tako so storile npr. Zed. države v času strašne suše In lakote v Sovjetski sveai po prvi fvetovni vojni. Toda vslic tej aunanji pomoči je lakota ugonobila takrat veliko sovjetskega prebivalstva. zastopnikov Kdor ieli prevxeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. FoiteU! John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. Saa Francisco: A. Leksan. • COLORADO. Crested Butt«: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WaUenbufg in okolica: Edward Tomšič. ILLINOIS. Chicago ia okolica: Frank Biijak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik ln Frank Zaitz. Hlnadale: JoStphine Potočnik. La Soli« ia okolica: Anton Udovich in Leo Zemik. Springfieldt Joseph Ovca In John Goršek. Virdon: Fr. Ilersich. L Waukagan-No. Chicago: Martin Jud-nich. | Witt: Luka Podbregar. INDIANA. ladianapolis: John Jeran. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadtai John Shular. Woat Minora): John Marolt. S , * . I m w w želite svojim priredbam čimveč xmMJM moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCUI MtCHIGAl^ fe)etroit-#earborn John Zornik, Joe Korsic. M. NNESOTA. Buhlt Max Marti. CMakolm: Fr*.ik Klan. ninth: Joka Kobi. ly: Matt Praprotnik, Jacob Kun-stelj. MISSOURI St Loals: John Spiller. MONTANA, butte: Anton Zugel. kast Halona: Joseph Mihelich. kod Lodgei K. firinolnik. NEW JERSEY, k I ima bath. Amtlia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Mariniek NEW YORK. Cewnnda. Jame* Oekleva. OHIO. Akren-Barbertoa: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John !trebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor i Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Liaboo-Powor Point: Jacob Ber^fcnfc Maple Heights: Frank Volkar Warron: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. A vel la: Frank Bregar. Carmichacls: Anton Zupančič. Crafton-Meon Ron: Jennie Jerala. Caaonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič. Export t Jos. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frapk Leben. Horminle: Anton Zornik. Johastawa la okolica: Frank Cvetan. V # La t roba: John In Mary Fradet Houston: Louis Brits. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika sa Proletarca. Ameriški drušinski koledar in Majski Glas sa sapadno Penno Antoa Zorni k, Hersainle, ip Cambria iff Somerset okraj pa Frank Cvetan, John* town. WASHINGTON. Raatoa: Fred Medvešek. Seattle: Lucas Debeljak. WEST VlfcCINlA. Elm Grove: Frank Kosem. Star City. Lawrence Selak. Lenhart frerdinefc WISCONSIN. Milwaukee ia Woat Alftat Louis Bar ' berich. oboygan: Frank stih. Willard: Matt Malnar. WYOMING Kemmerer la ekellea: John H. XI snik VCr* I Reck Spftaga: Frank Remits. !A tICNf TISKOVINI VSIH VRST H> ZMtRNIN OMAN SK VIONO OBRNITI NA IJNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3143 f M* N. HALSTCO ST. CHICAGO 14, ILL «+4r*MOifTARtC II TISKA M NAS A Yugoslav Weekly Devoted to the EDUCATION Interest of tho Workers ¥ ^ 1 i / A 1 I lr ■ i A ■ i m ^ a |J U( i! L 1 /\ U Lul ^ 'ORGANIZATION OFFICIAL ORGAN OF I rv \ II 1 A K rl COOPER ATI VI J. S. F. and Its Educational Bureau JL lvvy JLsJLs JL XlLlVJUv/ COMMONWEALTH NO. 2191 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 30, 1949 VOL. XUV. After Sixteen Years Latest statistics issued by the Federal Government reveal that here in these wealthy United States of America there are tour million families who are forced to exist on incomes of $1,000 cr less. The figure is 9.6 millions when incomes of $2,000 or less i.re considered. Certainly, no family can live in safety, decency and health on such incomes. However, the point we want to make about such statistics is not that they reveal a woefully-large population of underprivileged Americans; that .needs no argument. What we do think needs to be stressed is that these are the conditions that prevail more than 16 years after Franklin D. Roosevelt's New Deal caused people to hope that such degrading living standards would soon be ended. When F.D.R. spoke eloauently of the fact that a third of the people were ill-fed, ill-clothed and ill-housed, the spirits of millions were lifted. But present facts show that earlier optimism was unjustified. Since the promise of New Deal emancipation from poverty was first sounded there have been many changes. Especially in the field of hourly wage rates workers appear to have benefitted. Families who today are receiving $1,000 or less probably had incomes of little more than half that amount when Roosevelt made his challenging announcements. But the change is only superficial. $1,000 today buys scarcely as much as $500 bought back in the aftermath of the 1929 depression. Workers get more dollars. But they are no better off. Surely the right thing has not been done to abolish social inequities and degrading poverty. The error — to use a charitable word — was in permitting the private-profit system to continue as the American way of life; in allowing the means of wealth-production to remain the possessions of a few people. Because of that "error," and in spite of wage gains won by organized workers, one third of the people are still ill-fed and ill-clothed, while even more Americans than 'a machine gun in the hands of a before are searching in vain for housing that they can afford to John Dillinger 0r a "Baby Face" rent or buy. Nelson. i. e i.is * . , • . .. m But there is one ray of hope: As Only a Socialist economy can provide abundantly for every- ruthleM „ ^ Jf the RuMian body. For only Socialism aims at abundance for use. Capitalism, I pjlers arc no fooll In the face of now as always, is motivated by the profit of owners and inevitably sure and instantaneous reprisals develops inequalities and poverty. in kindf they are not ao likely to "We planned it that way," F.D.R. once said in pointing boast-; start an atomic war against the fully to what he thought were better living conditions for the United States, people. Well, the best laid plans of mice and men and paternalistic j Similarly, any trigger happy presidents are doomed to failure so long as owners exploit work- j brass hats of U. S. or of the rest of ers for private profit. The Socialist plan is the only one that will the Western world, are not now so enable everybody to enjoy a proper share of the wealth that this Uke,y x°y with ideas of a "pre-resourceful nation is capable of producing. — Reading Labor Advocate RUSSIANS AND THE A-BOMB As We have repeatedly said in this paper, we of the Western democracies have very little solid ground of morality to stand on when it comet to possible future use against us of the atomic bomb. We were the first to use this terrible weapon, in a war almost won and against an enemy nearly ready to toss in the towel. Stuart Chase, writing in the September PROGRESSIVE, proves conclusively that U.S. government's experts on the Japanese people's morale reported, long before the dropping of the atomic bombs, that Japan was cracking and ready to aurrender by the tall of 1943. Our military disregarded this evidence, and ordered the cruel burning of 80,000 people (including women and children) in Hiroshima. In the face of the evidence on Japan being near surrender, all the twaddle about the atomic bomb "saving Yankee lives" falls into dust. ^ • Against such a background of a moral lapse by a system, and a nation, founded on honesty, equality, and respect for human rights, we have a good reason \o be scared of ruthless totalitarians now also possessing this terrible weapon. The atom bomb, in Communist hands, is about as "safe" as was THE LAST WORD By Duffy Another.bit of wisdom from a man greatly endowed with wisdom is that offered by George Washington. He said so many years ago "don't give advice without being asked, and when you are asked to give advice, do it briefly." * * * Like a stone thrown across the water, which cannot be broeght back, neither caa a word ottered in haste or aager. * * * "Let us stand by our duty fearlessly and effectively. I am not bound to be true. I am not bound to success, but I am bound to live up to the light."—Abraham Lincoln. ♦ a * Even if yoo don't sacceed ia reaching the high goal which yoo may set for yourself, you'll develop a lot of muscle and brala striving for that goal. » a * "Blessed are they who * have nothing to say—and cannot be persuaded to say it«'-^James Russell Lowell. ♦ * * It was Mark Twain who pointed out that the man who does not read good books Isa't one whit better off than the man who can't even read. .... And then that brings to mind the complaint of the man who had no snoes. He quit complaining when pe saw a man who no feet. ♦ a a If you've ever needed a friend, you'll know that the time to make friends is long before you need them. ♦ a a It Is extremely unlikely that aay man made much capital of throwing mud at a follow creature. Mansloaa ia the sky were not built by mud throwers. ♦ a a No bank closes its daily business without first positively checking and balancing its books, which isn't a bad principle for most of us to follow in our daily lives. ♦ • • Men are meaaured ia our aplr-itual life these days. It Is aot how did he die? Bat how ild h« live his life? ft Is not what did ke gala or accumulate, but what did he give to the world? a a a % Haste makes waste, but it's also true too time waits for no man. The thing to do is try to reconcile our need for hurry with the clock. * * a a Sometimes it is difficult to have faith in our fellow- man, but just the same life is a great deal harder to live without that faith a a a t Never was It more true than today that If yoa will take care 9if your union—your union will take care of you. * a * No doubt you've heard of the girl who was afraid of a mouse, then got into a car with a wolf. a a a v And of course you've heard of thc man who goes into a fine restaurant, carefully wipes off the silverware. He's the same man who took a drink from any bottle of bootleg hootch without even wiping the bottle. atomic war against Rus- ventive sia. After all, maniacal Adolf Hitler refrained from using poison gas. even when It was obvious that he was a doomed, corner rat! Fear of reprisals in kind* may be merely a synthetic eonacienca, but it can be a very effective one. The Cooperative Builder Big 'Gyp' on Income Taxes starts t tir of by saying "it's a matter of opinion" is usually the guy who won't listen to any other opinion. • * a a a If you know of a better way to say something—say it. We'll listen a a a About 7,100 persons between the ages of 13 tfnd 24 met death in motcr-vehicle accidents in 1948 according to a report from the National Safety Council, which represents a rate of 31.2 deaths per 100,-000 population, a higher rate than for any other 10-year age range, a a a What we need to correct that situaUon is s little more care aad more Instruction In the high schools of the country in courtesy la driving and in proper handling of cars. a a a Want to know how to live effectively and better? Here are the rules set down by Dr. H. L. Ap-pell of the University of Pennsylvania: * Don't aim only for happiness There are other things in life. * Don't shirk work. Do things that need to be done. Get along and co-operate with others. a Take responsibility. Absorb frustration and failure without becoming bitter. Show dev6tion, effort and love to something beyond yourself. a • a In this great aad free Amerisa, It ia interesting te aota thai 4.999,• 999 children of school age sre NOT la achool. Here is a striking example of the way the very rich "gyp" Uncle Sam on income taxes. Mrs. Eleanor Louise Patenotre, widow of s one-time French ambassador to Washington, went into Federal court in Philadelphia and turned over a check Jpr $2,000,000. The fudge could have stent her to prison for five years, but because of her age he turned her loose. • Uncle Sam has a lien on about $3,400,000 of Mrs. Patenotre s cash and securities deposited with J. P. Morgan & Company. This is to satisfy additional tax claims amounting to approximately $3,000,000. Altogether the little lady is charged with having deprived her government of about $5,000,000. Mr$. Patenotre is the daughter of Ja~mes Elveraon, once publishef of the "Inquirer" in Philadelphia. She inherited the controlling interest. She sold her holding for $10,-300,000 and attempted to conceal her profits through »deal with her son.—Labor. Whatever It-Is Best By ELLA WHEELER WILCOX I know Ss my life grows older And mine eyes have clearer aight— That under each rank wrong, somewhere There lies the root of right; . That each sorrow has a purpose. By sorrowing oft unguessed. But as sore ss the sun brings morning. Whatever is—is best. I know that each sinful action, As sure as the night brings shade, Is somewhere, sometime punished, Tho' the hour be long delayed. I know that the aoul is aided Sometimes by the heart's unrest. And to grow means often to suffer— But whatever is—is best. I know there are no errors, In the great eternal plan, And all things work together For the final good of man. And T know as my soul speeds onward. In its great eternal quest. I shall