23. Številka._Ljubljana, v sredo 29. januvarja 1896._XXIX. leto. sLBMirsioi Uhaja Tsak dan Bve«er, laimSi nodelje in praznike, ter velja po poftti prejemaš za a v str o-o g e r h k e dežele za vse leto 16 gld., za pol Ht.i S «ld., ?a četrt lota 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., z« četrt letu S gld. :$0 kr., y.a jeden mesec 1 gld. LfJ kr. Zh pošiljanje na dom računa M po 10 kr. »a mesec, po .'10 kr. za ćetrt let*. — Za tuje dežele toliko vi č, kolikor poštnina anala, Za oznanila plačuje se od Štiiistopne petit-vrate p. »i kr., če se o/nanilo jedenkrat. tiBka, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat ali vot^krat tiska. Dopisi nuj se izvolč fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u prav ni S t v o je na Kongresnem trgu fit. 18. li prav u i h t v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminitu ruti ne utvari. Iz verifikacijske debate v kranjskem dež. zboru. m. (Govor poBl. Ivana Tavčarja.) (Po stenogrančnein zapisniku.) Visoka zbornica! Ne bil bi se oglasil k besedi, da me ni pozval moj stari prijatelj Andrej Kalan. (Poslanec Klun: Ste bili že prej oglasni!) Kaj pravite? Se li želite z menoj razgovarjati, gospod kanonik Klun? (Poslanec Klun: Prosim, da ste se prej oglasili, kakor Kalani) Pa sem se bil odpovedal in šele potlej, ko me je Kalan apostro-firal z Rešnjim Telesom, oglasi sem ne zopet, ker tacega natolcevanja, da sem kedaj rekel, da bom hujši nego Bog, ne sprejmem niti iz ust kakega kapelana, niti iz ust kacega škofa, kar Kalan najbrž nikdar ne postane. (Smeh v središči.) Nastal je razgovor o agitaciji, ki se je vnela pri deželno zborskih volitvah in oglasila sta se od one (leve) strani k besedi gospod kanonik Klun in — ne vem, kak nsslov imate — dr. Ignacij Žitnik. Jaz ne bi bil odgovarjal- tema dvema gospodoma, ker vem, da je gospod kanonik Klun, dasiravno je danes rude<'; od jeze ali razburjenosti (Veselost v središči; poslanec Klnn smeje se: Jaz? Motite se!) v srci vender dobra, stara, poštena duša. Spominjam se prijateljskega razgovora, ki sva ga imela na Du-naji; lekla sva, da sva trudna vednih bojev in da se ne bova več mešala v politiko. In gospod kanonik Klun jo dejal : »Jat se ne bom več pričkal in prepiral z mladimi ljudmi, ki so mi v moji stranki čez glavo vzrastli. (Veselost v središči ) Govoril je tako, da mora vsak, ki je danoa slišal njegov govor, misliti, da mu ta govor ni prišel iz srca. Gospod poslanec Žitnik pa, ki je danes pro-testiral proti izrazu „klenkalec" in nam je povedal, da je liberalec, govoril je nekako tako, da sem dobil utis, kakor da on sam ne ve, kateri stranki prav za prav pripada. Tudi jaz tega v istini dostikrat ne vem? Kar se pa tiče njegovega govora, moram reči, da bi mi tudi ne bil dal povoda, oglasiti se k besedi, in če sem to prvotno vender-le storil, zgodilo se je to samo zategadelj, ker sem Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Ni s Vodorau.) III (Dalje.) Nekega dne po odhodu gospice Pavle nagovori me teta resno in nekako svečano, kakor še nikoli: „Ne zamerim Ti, ker Ti ni všeč gospica Maslenkova, oprostila sem Ti, ker si tako neusmiljeno obsodil gospico Pavlo; neoprostno pa bi bilo, ko bi se ne zmenil za gospico, s katero Te želim sesnaniti čim prej. Ne ugovarjaj mi zdaj, — sam hoš sodil, kadar jo spoznaš. Mila kakor lunica, omikana, delavna, in imela bode lepo doto. Srečen boš, ako se boš hotel potruditi. Liki rožica se razvija pod skrbnim in pazljivim očesom svojih roditeljev. Srečen, trikrat srečen, kdor jo utrže. Torej n» noge, dragi moj 1 Videti jo moraš, potem mi gotovo pritrdiš, da Te tu raka sreča, potem ne Črhnem ni besedice več. Poslej ni govorila drugega nego o krasoti in milohi gospice Lenore, o njeni pridnosti in o tisočakih, katere srečni ženin dobi i njeno roko. Vzbudila je mojo radovednost, in jaz nisem imel moči pričakoval, da bode današnja debata onim novim močem, s katerimi se je vsled zadnjih volitev pomnožila nasprotna nam stranka, dala povod, udeležiti se razgovora. Pričakoval sem, da se debate, v k.tteri se jo oni (levi) strani toliko ostrega očitalo, ne bodo udeležili samo dubovuiki, ampak tudi lajiki iz one (leve) strani. Pridigali so nam štirje duhovniki, zastonj pa sem čakal, da bode svoj glas povzdignil, recimo gospod poslanec Pfeifer, nekdanji naš somišljenik. Mož je izginil. Pričakoval sem, da se bode morebiti oglasil nekdanji naš pristaš Gabrijel Jelovšek, tudi ta je molčal. D^lje sum mislil, da se bode morebiti vzdignd gospod Koščak ali gospod Modic, ki sta nekdaj tudi bila v našem taboru; gospoda sta molčala. Iz tega sklepam, da duhovnikom ni bilo treba odgovarjati, ker so tisti, ki so lajiki v njih stranki, molčali in s tem priznali, da je rčsnica na naši strani, da nam ne mo-rejo ničesar odgovarjati. Gospoda tovariša kanonika Klima opozarjal bi samo na jedoo reč. Disciplina je seveda duhovnikom predpisana. Zatorej pa je gospod kanonik Klun vzel veliko Irombo pred usta in na ves glas zapel slavo škofu, katerega tudi jaz kot višjega dušnega pastirja visoko čislam. (Poslanec. Klun : Dokaz.te to!) Gospod kanonik ki UU jo . 1t, ll n »» BI Ir-in bi moral kot tak resnico govoriti. Tembolj se mi čudno zdi njegovo pretiranje, da še nikdar nismo imeli škofa, ki bi bil slovenski narodnosti bolj prijazen, nego je sedanji vladika. Nečem givoriti o Zlatoustu Pogačarju, katerega kanonik Klun ni ljubil. (Poslanec Klun: 0 ja!) Vprašam pa, ali gospod kanonik Klun ne ve, da je nekdaj zasedal stolico ljubljansko Anton Alojzij Wolf ? In ta je bil brezdvojbeno večji prijatelj slovenskemu narodu, kakor Missia ! In ali ste pozabili na Slomšeka P (Poslanec Klnn: Ta ni bil v Ljubljani!) Sedanjega vladiko primerjati s takimi možmi, kaže, da ste sami prepričani, da se za neresnico bojujete ! Gospoda, čemu je naša stranka provzročila celo to razpravo? Samo za to, da je javno izrekla, da s tako agit-cijo, kakor.šna se je pri zadnjih de-želnozborskih volitvah od nasprotne nam stranke uprizorila, ni nikomur pomagano in da se je javno reči jej, da nimam mnogo zaupanja v njeno radodarno hvalo. Nisem dolgo čakal ; teta je kmalu poskrbela za priliko, da vidim hvaljeno krasotico. Neko nedeljo popoludue pridržala me je teta po obedu, dokler ni gospa Fišerjeva z Lenoro došla v poset. Na prvi pogled videl sem, da Lenora ni nikaka lepotica, manje taka, kakoršna bi morala biti po opisu moje tete, a čutil sem vender takoj, da mi je težko oko obrniti od njene ljubke prikazni, od njenega milega obrazka. Kakor je teta meni opisovala čarobnost Leno-rino, tako je njej mnogo pripovedovala o mojih lastnostih ter skušala vzbuditi jej kolikor mogoče dobro mnenje o meni, predno me je videla. Zatorej je tudi Lenora radovedno uprla va-me svoje lepe oči, ter je njeno rudeče lice pri tem zarude'.o še bolj. Dober vtisek name jo napravila tudi Lenorina pohlevnost in sramežljivost, kateri jej nista dopuščali mnogo govoriti; zato si pa o njeni omiki ni« sem mogel storiti nikake sodbe. Pri odhodu gostov je moja teta prav rada obljubila, da bode ona ukoro vrnila poset in pri tem omenila, da jo bodem jaz spremljal. Kako sem jo razveselil, ko sem iskreno prizna), da mi ju vnanjost Lenorina simpatična I Takoj obsojal način, kako ljubljanski škof spoštuje svoj vzvišen poklic Prvi duhovnik v deželi jo brezdvojbeno poklican, da se bojuje in poteguje za to, da v deželi vladata mir in kristjanska ljubezen. Ne bojim se pa preklica, ako rečem, da Pkof naš v tem oziru ni storil svoje dolžnosti, ko se je kot hujskač podal v agitacijo, ter jo mesto da bi bil skušal mir in ljubezen zanesti v to deželo, vzbujal in razvnemal vse strasti. Mi se ne pregrevamo proti Sv. Rešnjemu Tolesu, ampak mi pravimo, da je to nekaj taho vzvišenega, tako svetega, da se ne sme v volitve nositi — nikar se ne smejale gospod kanonik Klun! —kajti, ako so bode Najsvetejše pri takih prilikah, kakor so volitve, izpostavljalo, potem ne more itOStati, da se bodo pokazale posledice, o katerih sem v Metliki govoril in katero hočem gospodu Kalanu v spomin poklicati. Vsaj je bilo že mnogo volitev in nikdar škof ni čutil potrebe, da bi bil ukazal izpostavljati Sv. Reinje Telo, ali ukazal duhovnikom, v cerkvah pridigovati in ngitovati za volitve. Iz cerkve izšla je glavna agitacija iu jaz mislim, da je to slaba nalaga bila sveti veri. ki se je na ta način samo ponižavala. Volitve v deželni zbor končno nimajo tako posebnega pomena. Ali jaz tukaj sedim ali pa gosp' d Povše, to ni tako pnci«.t«rio vaHnrmH I f{,.ump Telo pa ima tako velikansk pomen — gospod tovnriš Povše se smeje, kar se mi suinno vidi — tako vzviš* n pomen, da bi se nikakor ne smelo bagatelizovsti na tak način, kakor se je to storilo pri zadnjih volitvah. Kar se tiče tistih besed, o katerih trdi gospod poslanec Kalan, da sem jih izustil v Metliki, ve sam prav dobro, da je govoril neresnico, ali po nekem starem rtceptn si je mislil: „Natisnimo jih, nekaj bode že pomagale" ! A'i stvar je bila v resnici drugačna. Pomislite, od Vaše strani, od škofa Be je izdal komando, da naj se izpostavi Sv. Rešnje Telo. Recimo, da je to pomagalo pri izvolitvi gospoda tovariša Klima in Pakiža! Tam se bode versko prepričanje morebiti še bolj vnelo mej ljudstvom — v dolenjskih mestih in trgih pa sem bil izvoljen jaz in kaj si bodo ljudje mislili? Da v Metliki, v Krškem itd. (Poslanec Kalan: „katoli-čani niso svojo dolžnosti štorih"!) Sv. Ri šnje Telo je odločila dan, kdaj pojdeva k Fišerjevim. — Predstavil sem se gospodu Fišerju, kateri mi je razkazoval svoje gospodarske sprave in stroje, ter raz-lagal, kako misli gospodariti. Lenora pa je, ko smo se vrnili v sobo, kazala svoja ročna dela, katerih je b lo mnogo in katerih umetnost sem moral hvaliti. Tudi mlajše njene sestre pokazale so, da se v tej hiši ne pase lenoba, da ima vsak svoje delo, primerno svojim močem in sposobnostim. Opazi! sem tudi strogo disciplino. Lenora nt si Upala pred svojo materjo govoriti o ničem, ako jej ta ni dovolila a očmi, ter je pri vsaki priliki pokazala svojo brezpogojno pokornost. Všeč mi je bila tudi njena priprosta ali prav lična domača obleka ; najlepša svilena obleka bi jej ne bila mogla tako krasno pristajati. Tu se mi jo prvikrat dvignila misel: Ne bilo bi napačno, ko bi Človek imel tako čedno gospodinjo. Tudi po tem poaetu moral sem teti priznati, da mi je Lenora všeč. Da ta vtisek na me ni oslabel, to je bila tetina briga. Odslej mi je govorila le o Lenori. Prisiljen sem bil misliti na njo, in njena slika vstajala je pogosto pred mejo dušo. Navadil sem so v mislih baviti se ž njo, iu rodila se mi je želja po njeni družbi. Hodil sem se fietat mimo grada, da bi jo videl, — pazil sem, ni imelo toliko moči, oditMtiiti tacega liberalca, kakor je dr Tavčar! Ali pa, i akoreninilo neko posebno ča-Stenje knezoakofa. Kar on ukaže, je prav in to no samo v verskih, ampak tudi v političnih stvareh. NjegOVl sluge pa hodijo po deželi in begajo ljudi \ in jim pripovedujejo pri vsaki priliki: „škof je vse, | vse drugo pa je nič". Tu bi hotel protestirati — j pred vsem proti temu, da se kmetski iivelj hajska j v nasprotstVO z meščanstvom. Tuli gospod deželni j glav ii ni drugače ravnal, ko je naglašal, da imata kmetski Btan »u veleposeatvo jedne i u isfe interese. (J ispoda no j •, to naglaianje j« bilo čiato nepotrebno, kajti posebnih interesov pri noa nimajo niti meščani, j u velep »ai itniki, uiti kmetje, ki so vsi skupaj re- j m-:.\ Vsi lanovi pri nas imajo skupne iuterese iu tisti, ki vselej naglasa posebne interese kmetskog* j da* jo G'abam Chaverhonse iz vode potegniti. Poklicali so jo zopet k življenju in vnovič zahtevali od nje, da stori omenjeno prisego, ko deklica trgi zopet ni hotela, vrgli so jo v vodo nazaj, ki jo je za vedno pogoltnila. Deklica je utonila. Čestita gospoda, zgodovina se še dandanes spominja one deklice, katero bi Vi, ako bi jo imeli v kato-l.ški veri, Že davno bili imenovali za svetnico, in na prostoru, kjer je utonila, stoji spomeniška plošča z nap som: »Tu je bila utopljena ta in ta deklica, k->r ni hotela verjeti na prelaturo, ali vzlic temu je umrla na čast našemu Boga Jezusu Kristusu." Gospoda moj-*, tudi jaz v političnih zadevah sovi ažim prelaturo, in ne prisegam ua prelate. Ali vendar imam savest, da sem katoličan, če tudi ne nosim vedno in vedno vere na jeziku, kakor gospod lo.nomk Klun in gospod Župnik Aiman. Častim svojega Boga in živim v njem, ne ljubim pa politični ti preletov, ki prepir in m slogo sejejo v dežfli — na čast našemu gospodu Jezusu Kristusu! In da se na steno pribije, da je ves prepir provzročila prelatura, ki ne ume svojega poklica, to je bil namen današnje debate in zategadelj je bila umestna iu koristna. V i JiiJftljutti. 29. januvarja. Koroški knezoškof Kahn je naravnost pre vzel nekako politično vodstvo, če tudi v deželnem zboru nima skoro nikogar voditi, kajti somišljenikov v zboru nima. Motili bi se pa, ko bi trdili, da je njegova beseda v zboru brez upliva. Kaže pa tudi veliko zanimanje za vse iu se iudi ne pomišlja zagovarjati kacega predloga, če tudi prihaja od nasprotno mu strani, ako ga smatra za dobrega. Tako je govoril in glasoval za hiputečuo banko, kateri so naši domači klerikalci tako upirajo, ker se misel nanjo ni porodda v njih možgan h. Skof je pa tudi stavil obširen predlog o ohranjenju kmetskog) stanu. Njegov predlog ima mnogo dobrih stvarij, ako tudi ni brez pomanjkljivosti. Dr. Abuja je dobro povedal, sta.;', dela kmetu slabo uslugo in napačno postopa, j da samo s tom, da se prepove razdelitev zemljišč, Gospod poslanec Kalan se je postavil na čisto kri- , se de no zavaruje kmetski stan, treba J« gledati, da vično tal loa, ko je rekel: »Gledališče naj plačajo j veieposestvo ne požre kmetov, da velepos stniki na taisti, Ui imajo dobiček od njega*. Ako bodemo, re- i Koroikenane kupujejo kmetijo sa kmetijo, Seveda v pri vsaki cesti vprašali, ali ima Ljubljaua, ali i tem oziru škof ui mogel staviti nobenega nasveta, kako dni o mesto in ali Ima vslermsestvo l*«i kn. rasti od doti ne stvari, bode to gotovo kmetskomu Stanu Ba U0 na kvar! Iz tega vidite, da je popolnima napačno, luij-ka;i om-ia proti meščanu. Tada o-da.im•» pri zg. !ov:ni, na Katero se sklicuje gospod župnik Aiman. Spominjam Vas silovitih bojev, katere je povzročil na Škotskem kralj Jakob, ko je hotel vsil :i Skot m anglikansko cike v in ž njo prelaturo. Strahovito j-i besnel znam (jrahara Gas« vero u t svojimi dragonci proti list.m, ki niso ho eh verovati v prelaturo in neobhodno potrebo prelatnre. Takrat as jo pripetil ginljiv slučaj. Pol-ko.mk Graham je vjol dvajietlstnc dekl co, katera nikakor ni hotela verjeti v škofe. Zahtevala se je od nje prisega, V kateri naj bi iztekla, da ne veruje samo v Boga, ampak tudi na prelaturo, iu deklica nikakor s.i hotela storiti te prisege. Vrgli so jo vsled tega v morje, da bi jo vtoplli. Čez nekoliko časi I. laj hodi ob nedeljah iu praznikih v cerkev, in i obro mi je delo, ako sem jo mogel pozdraviti ter jej mogel pogledati v oči. Zg< iila se je z menoj neka sprememba, katero sam nisem mogel razumeti. Vprašal sam se, jedi to ljubezen, kali? Teta je bila zelo zadovoljna s to spremembo. Zdaj šele se je začela njena prava delavnost. Poizvedovali jo in prenašala pozdrave neutrudno. Kmalu mi je vedela povedati, da j<» moj vtisek na Lenoro jako ugoden, da jej roditelji ne bodo branili možiti se, ako se oglasi posten nnubač, kat tiri jej hode Vleč, in da je njena dota že pripravljena. Poleg tega dajala mi je dobrih svitov, kaj naj storim" kako naj se ponašam, m vzpodbujala me k odločnemu koraku. Baj ni treba, da bi se Ženil kar r,a vrat na u»h; ali zagotovim naj si sire neveste, za katero bi mi lahko žal bilo, ko bi me kdo dragi prehitel. liolj rodi tetine sitnosti, k,kor iz pravega srčnega nagnjenjn s. m napisal Lsnori pismo, v katerem sem jej trdil, da je napravila i.a me globok vtis, ter jo vprašal, bi h mogla pokloniti svoje srce iu ob svojem času podati mi roko v aakon. Prosil ■eni jo tudi, naj ho poprej posvetuje s svojimi roditelji, ter mi polom iskreno odgovori. (Dalje »rib) v ue mogla Kupic ti zemljiHi', kar pa jako rada dela. Vsekako js pa postopanje Kali novo, čo tudi se mi ž njim povae ne ujemamo simpatičueje, negi a kot* M ssie. K dni svoje mnenje zastopa v zboru, Missia pa le tihorna ruje. Pri maloruski deputaciji, ki j-* bila šla na Dunaj He prit »zevat proti nepostavnostim pri volitvah, je bilo, kakor je znano, tudi ve; duhovnikov. Te dni je pa konzisturij g.ške kar.oliško metropo-iije v Lvovu povabil vse dotično duho/niko iu začel ! proti njim preiskavo. Načelnik preiskovalna komi I sije kanonik Bteleoki jo iako osorno z gospodi ■ duhovniki postopal Gospodom pri akofijstvn torej '< niti ni prav, ce duhovniki km tom pomagajo pri-' dohiti prav co. Ta dogodek je zopet jako pomenljiv, I in nam sares kaie, da duhovščina nima podobne ; neodvisnosti za politično iivljenje. Dokler so taki dogodki mogoči, je pač duhovnikom t-ža\no z istopiti prebivalstvo. To je nam pokaaal slučaj duhovnika Stojalow*kege, to mm kaie tudi ta slučaj. Kiko more pač duhovnik vspsšno lastopati narod, i aVo more za vsak svoj korak iste vprašati gospode j v škofiji, kako da sodijo o tej ali oni stvari. Mir mej madjarakimi strankami se ni d »Segel. Grof Apponvi je zato zahtoval, da se s posebnim zakonom zavarujo svobodi volitev. Hinffy s - je tako izrekel za njegov predlog, Ko je grof Apponv zahteval od vlade, da naj ločno pove, kdaj misli, da njegov predlog zakon poštam-, je Hanffy na to odgovarjal Apponyiju jako nedoločno ti j-voril je o vsem mogočem, le o tem ni, kdaj misli, da se o l opozicije zaželeni zakon sklene, nič povedal. Videlo se mu je, da vlada nikakor ne misli pred volitvami upeljati nobenega zakona proti ne« DOStavnoatim pri volitvah. So le, ko bode vol j ma nova ftbornioa iu vladna večina zagotovljena za nekaj let, bi vlada bila pripravljena razpravljati v odpravi nepostavnoeti pri volitvah. To je dobro spoznal grof Apponyi in j« izjavil, da s sedanjo vlado ne sklepa nobenega premirja. Boj bode tedaj dalje trajal. Položaj v Turčiji se slabša. Kristijani pač mirujejo, a zato ho se pa začeli boji mej turškimi vojaki in Kurdi, g* rad i tega pa ne more Turčija pomanjšati števila vojakov v Armeniji. Vso kaže, da kakor hitro odluzo sneg, pa bode zopet povsod boj. Poslati ao morali v Azijo celo novih vojakov. Turški vladni krogi so celo prepričani, da bode treba še več vojakov poslati v Azijo, ako hočejo pomladi zatreti ostanek. Seveda bode Turčija imela opraviti tudi v Evropi. — Poročilo, da je Turčija sklonila z Rusijo zvezo, se oporeka iz Carigrada. Priznava se pa, da so odnošaji mej Turčijo in Kosijo najboljši. Ruski veleposlanik ima v Carigradu tak upliv, kakoršnega že Rusija desetletja ni imela. Nobena velevlast se tudi Rusiji več ne upa delati ovir. če bodo pomladi nastali v Armeniji resni nemiri, bode najbrž Turčija Rusiji dovolila, da s svojimi vojaki ondu naredi red. Italijani v Afriki. V veliki zadregi so Italijani v Afriki, četudi jo veliko veselje v Italiji zaradi srečnega odhoda podpolkovnika G.illiana iz Mi kale. Po poročilih italijanskih listov samih je vojska jako slabo preskrbljena. Pomanjkuje ji zlasti prevaževalnih sredstev. Proskrbljevanje vojske je jako tr povoljno in vojaki večkrat stradajo. Abe-sinska vojska je mnogo bolje preskrbljena. Posebno streliva imajo Abesmci več nego Italijani, pa tudi njih organizacija ni slaba. Italijani le predobro vedo, da bi bili tepeni, ako bi poskusili naprej prodirati. Zato je pa veselje zaradi srečnega odhoda italijanskega oddelka iz M .-tkale le malo prezgodnje. Sovražnik je odhod pustil jedino zaradi tega, da ima svohodnejo roko in se lažje pripravi za vojevanje. Zato, če je Gallianov odhod bil časteu ali ne, ko je odšel z orožjem, pa Abesiuci nimajo ni-kakega pojma, ker uiso evropski odgojeni. Dopisi. Iv. Notranjskega, 2<5 janavarja. (Naši dež. poslanci in bodoča volitev deželnih odbornikov) Da Notranjska o zad- njdi deielnoaborskih volitvah molči, ji ni šteti v zlo. Mi opazujemo, kako bodo zastopniki naših „ka-tohkov" izvrševali svoje in svojih agitatorjev obljube in osrečevali našega kmeta; nasprotniki pa menda molče ker j»m nedostaje poguma, ponašati so z dvomljivo zmago Mnol y čas široko- in me-denoOStnill obetanj in tudi o nevarnosti za vero se ve" no sllfi. Oočetnani, zloglasni agitatorji shranili so svoj »kat.obški" pesek za ljudske oči za morebitno bodočo porabo, ter se umaknili z obrušenimi petami v svoje notranje pros ore, obrni vsi zbeganim in f inalizovanun voiilcem svoje debeiokožne hrbte in misle si: „dokazali smo, da imamo upliv in da je ijnds'vo za nami; ljudstvo smo pa prepričali, da ju ono rešilo katoličanstvo pogina ; s tem je »causa li lita". Seseda kar nas je „liberalnih" grešnikov, k; se nismo bojevali za tako „katoličanstvo", ki pa k ljub temu mirno in redno plačujemo svojo ne bal m de dn/elne ddklads — m» se ue damo kar tako odpraviti, domišljajemo si, da imamo tudi nekoliko pravice zasledovati delovanje ali sedenje naših — pardonl notranjskih „katoiiškou-khiti drugi, širši, namreč za prodajanje mešanega blaga. — (Izlet v Trebnje) priredi oddelek gl*da-l.šk-ga oso o: a Ijun' aaskfga v oedt-ljo dne 2. !••••: u -vhija z cpoludanikim vlakom. Uletuike bode spren-ljala godba Udeleži se izleta lahko vsakdo. V Treh ijem bodo zabava v novourejeni gostilni pri Ikankirji (g. Alojziju Pavlinu). — (Popravek.) V včerajšnje naše poročilo iz dsiclnsga s nora se je v govor posl. Globočnika urinda neljuba hib.i. tiosp. posl. (ilobočnik je rekel, da se je statistično izkazalo za dobo 10 let 1581 falsificiranih listin. — Konec govora poslanca 11: i-barjs, kateri smo priobčili v včerajšnji številki naj se glasi: „Z i ukanjem pride ve'oiuije — Tako nči abecedno znanije". Tako je namreč Cegnar preložil Schillerjev verz „Nuch dem U ko in in t das \V — So lehrt uns das A1IC." — (Mušioa ) Navadno se pravi: Komur da llog kak urad, fcsSSU da tudi zmj potrebno pamet, hid deželnozborskib volitev v kmetskih občinah priča, da so mogoče tudi izjeme. — (Promet na dolenjskih železnicah) je v preteklem letu glede tovornih predmetov napram onemu 1194 I. nekoliko zaostal, dočim je bil osebni Še dokaj ugoden. Da j«' tomu največ kriv neugodni vozni led, so omenjati ni trebi — (Zapečaten klerikalen brlog.) V Šrnart-nein pri Litiji ho imeli klerikalci do najnovejšega časa zlasti pa za časa deželnozborskih volitev pri cerkveniku posebno zavetišče. Pili in jedli so, da je bilo kaj, /a „desert" pa so hrustali ^liberalce" in „brezverce"; tudi svatbe in druge gostije so se vršile v teh prostorih, dokler ni prišla v četrtek 23. t. m. finančna straža v spremstvu rednega občinskega moža in naredila konec vsi gloriji. Mež-narja so bili klerikalnih agitatorjev govori tako zmešali, da je mislil, da sme izvrševati krčmarsko obrt, ne da bi bilo plačati kaj davkov, dovolj da reče, da gosti ljudi — zastonj. Finančna straža ga je drugače poučila. — („Fremdenzeitung fiir Oesterreich") priobči v kratkem nekaj lepo ilustrovanih člankov 0 Postojni. Bledu in Kamniku. — (čitalnica v Skofjiloki) priredi dne 5. febravarja 1896. I. v društvenih prostori prostorih plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Pri plesu bo svirala godba si. c. in kr. pešpolka. Leopold II.. kralj Belgijcev št. 27. — (Narodna čitalnica v Kranju) priredi svojo „maškarado" dne 15. februvarja (na pustno soboto). Pri plesu svirala bo VOJAŠka godba. — (Gasilno društvo v Gorjah) priredi dno 2 fehruvarija ob 3. uri popnludiio v gostilni pri Repečniku v Spod. G'irjah veselico. — (Gospodarsko bralno društvo v Cerknem) priredi v nedeljo, dno 10 fabru .arja ob 1. uri popo-poludne v društveni sobi obftni zbor z n ivadnim dnevnim redom. — (Volkovi in letošnja zima.) Z dolenjsko« notranjske meje se nam ja\lj;i da se potikajo po kočevskih, čabrskih In šneprskih gozdih tuje volkovi samci, ki delajo kmetom v ondotnih krajih dokaj skrbi * (Senzacijonelen samomor v Zagrebu) Samomor podžupana S:ankoviča jo obudil v Zigrebu toliko večjo s n/. ic jo, ker So tam Slankoviči zma-trali za jednega najbogatejših meščanov. U;:ok samomoru še o p jasoj« n. Dočim sodijo jedni, da si jo Stanković vzel življenje, ker je prišel v tiaanct-jalue stiske, pravijo drugi, da je po Vi-Ijemovih mislih v Nemčiji samo jeden mož, ki zna vss m torej tudi to. namreč — cesar Viljem. * (Nesreča v premogokopu i V Tylorstowmi na Angleškem je v ondotnem premogokopu nastala strašna eksplozija plinov. 55 prem g«rjev js lulo nbitib, mnogo ranjenih. 33x2503 tSiTrlee.. Dunaj 29. januvarja. Kandidatje za mesto predsednika višjemu sodiš-u v GredM so: visjesodni predsednik v Trstu P e c k, dvorni BV6tnikt pri najvišjem sodišču Edvard Kin-dittger In dr. Friderik Perko In predsednik ljubljanskemu deželnemu sodišču Kote var. Dunaj 29. januvarja. Ukaz. da častniki in vojaki ne sinejo obiskovati „Narodni dum" v Brnu se je rasveljavil. l'od maršal Succovatv, kateri je ta ukel izdal, se premesti. Kur se jo to sklenilo zoper voljo moravskoga namestnike barona Spens - Boodena je slednji podel ostavko. Praga 29. januvarja. Deželni zbor je predlog minske stranke, naj se zakonitim potoni določijo dvojezični javni napisi v Pragi, odkazal posebnemu odseli u, vzlic odločnemu protestu čeških poslancev. Brno 29 jeuuverje. Danes bs vrše tu podajanja mej obema čelicima strankama na Moravi zaradi fu/iie obeh strank in skupnega postopanja pri deželnozborskih volitvah. R^m 29. januvarja. Kobmv.an je papeža osebno prosil privoljenja, da prestopi princ Boris k pravoslavni veri, a pape! je to odločno odklonil. Pariz 29. Jeuuverje. Zatrjuje se, de se snidete cesar l'ranc Jožef in predsednik Taure meseca marca o ptiliki, ko pride cesar obiskat cesarico na Kup Martin. 6teT. 44. Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.704. ISToTriteta- ! V SeirtOk, *n+ KO. |iin.ivnr|n 1H9«. Opereta! Prvikrat: Opereta! Deset deklet, a za nobeno moža. Opereta v jodnom dejanja, po nemfiki „Zehn Madchen und kein Msun", od SnppA-a, prelolll .**. Kapelnik « Hilarij UeniSek. Režiser ^ Uudiilf Inoman. Koncertni program: 1. Rt, Smotana: .Pesem skrjanekova", poje Libufta, gospica ftevfikova. — 8, BI .Santa I.ticia* — Ariu Ncapolitana. poje Lttnonia, gospica Joogmanova, — 3 st. -Proklete grublje*. Zlotil H. 1» Deklamira Ifioika, gospica Blavceva. — 4. st. -Anglelka pesem*, poje Urita, gospica M Nigriimva. — f>. st .Do-ro-ini-fa", z\» r gojenk iz operetu .Mali vojvoda" („I,c pet it dne), poje cela rodbina Pctelinčeva pod osebnim vodstvom očeta Petelinćka. V začetku: Starinarica. Veseloigra v jednem dejanju. Spisala reski B. Vikovau-Hurač- ticka Preloid Fran Oestrin, Režiser g. Hudolf Inemau. Blagajna se odpre ob 7. ari. — Začetek točno ob \\H. uri. Konec ob 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pcspolka ftt. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 1. februvarja 18%. Tujci. 28. januvarja Pri *i»n#i: Fisoher, Gnapill, Bohnoherl, Szep9, H*- molli. Napele. Kupfersc.binidt, Krenahuber, Sclnvarz z Dunaja. — Veith iz I.oe a — .Škoda, Valentini iz Trsta. Pri Llojrdai Kol ene iz Gorenje vusi. — Bruner ix KoSeVJa. — Šribar iz Bele cerkve. — Pmberle iz Trsta. — Kunglcsr.fi iz Trga. Kremp-1 iz Maribora, Umrli so * Ljubljani: ■JU JKimvarja: Reza Kokalj, mizarjeva hči, .'{ mesece. Opekartka cestu 6t. H, bronhialni katar. — Vincenc Josip Nolli, o. in kr. stotnik računovodja v p., fiti let, študentovske ulice ftt. '2, otrpnenje pljuč. Mcteorologično poročilo. Januvarja Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura T -C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 'J 4 urah 28. H. zvečer 7.r»:j 0 — 8-9 si. vzhod oblačno 10. 7. zjutraj »i — 12 o sr. jvzh. jasno o-o ■ 2. popol. 761U — 3 1 si VZHVZ. jasuo Srednja včerajšnja temperatura —6'7#, za HH' pod Dormalon IDTjLn3.jslsa, borza dne* 29 januvarja 1896. Skupni driavnl dolg v notah.....100 gld t>f> kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 „ 95 , Avstrijska zlata renta.......122 , 40 „ AvHtnj;ika kronska renta i° 0.....10O , 86 , Ogerska zlata renla 4° 0.......132 „ 30 , Ogereka kronska renta l......yy , — , Avatro-ogerske bančne dolince .... 1020 , — . Kreditne delnice......... 372 „ 85 f London vista...........121 jf> Nemški dri, bankovei za 100 mark . , fjs* ^ BO , 10 mark............ 11- , 8»! , 80 frankov........... 9 „ BVL „ Italijannki bankovci........44 „ 20 - C. kr. cekini........... fi # 70 . Dne 28. januvarja 1890. 4", državne Bieeke iz I. lMf>4 DO 860 gld. 148 gld. — kr. Driavne srečke iz 1. 1881 |><> l<»o gld.. P.-2 „ — , Donava r. g. srečke .r.u , p., L00 gld. . . PJH „ 60 i Zemlj obč. avstr. 41 ,» „ zlati zast. listi 180 , — Kreditne srečke po loo gld......\\n f,() Ljubljanske srečke.........23 B 26 , Kudolfove srečke po 10 gld......88 ■ 50 ] Akcij« anglo-a\ str. banke po 800 gld.. . 172 n 75 . Trauiway-druat. velj. 170 gld. a. v. . . . AHH „ — \ Papirnati rabelj......... t 28*/« „ Zahvala. Povodom smrti in pogreba nepozabnega nam brata, oziroma strijca, svaka in bratranca, gosp. Vinc. Jos. Nolli-ja c. in kr. stotnika-računovodje v p. izpolnnjejo podpisani sorodniki častno dolžnost, izrekati svojo najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so pokojnika tako mnogobrojno spremili k več-r.emn počitku; posebno pa voleslavnemu častniškemu zboru tukajšnje posadke, čc. gg darovalcem prekrupnih vencev, čč. gg. pevcem za ganljivo niigrobnico, preč,. duhovščini in sploh vsem prijateljem iu znancem, ki so na ta ali oni način izkazali svoje sočutje in sožalje ob bolezni in ob smrti blagega rajnrega. V Ljubljani, dne 29. januvarja 1896. (1851) Žalujoči sorodniki. jako elegantna in prostorna, z vrtom in dvoriščem, sploh z vsemi potrebnimi prostori, v prijaznem, živahnem in zdravem notranjskem trgu, v koji se izvršuje že več let živahna in dobro založena trgovina z mešanim blagom, železnino, porcelanom In pekarijo, daje se radi premembe stanovališca pod ugodnimi pogoji v najem ali proda. Natančneje poizvedbe na upravnistvo „Slovenskega Naroda" pod znamko . N- N.". (1845—2) Najgotovejši vspeh imajo preskusen© in visoko cenjene Kalser-Jeve poprovo-metne karamele proti pomnu I U mii) u sinuti ilu jo.ll}, lioleei iihiii v irlodcu in »priden«'mu ftrluilcu. Pristne v zavitkih po2<) kr. prodajata: Vli|«'in *l*yer in !tf. Itfar-«lt»iHcIilnuvr. lekarja v I.Jnblh*111 »n .Tlnrtlu l*«itrU 14.-9—7) H. v Veliki Ne.1.1 ji. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Klbje olje.) Prisna ao najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno svežo v zalogi. S u kit nna z iin-\oddmn o porabi 60 kr., d\oin.i »t klctiic* 1 gld.; 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 Velikih steklenic 10 gld. (1721-2) Dolova se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. l*o«il|n ne m ubratnu puiit«». Lekarna Trnk6czy v Gradci. Izvod iz voznega reda T?-« .. . i»vn.e^r* od 1-- oktobra 1895 Ni Ui'.iiin iiti.rnj.nl trti.I Ui j^liij^lto a Ml oiiikiitu: *o . % i e«r»ii, Hl.jT, Una, ĐndeJovli-o, PIu«nJ, Marijin« »uro, Ilab, Karlov« nn, Fran sov« «»r», Fratin, i.lp.lto, Dourj tU Ainat«H«n. Ob 0. Mri tO min ijutraf moiitrii »lak v Hu.jhv)*, Noru ino.ti). Ob T. Mrl IO ~*0* t)*ttruna}, Tla, Amalatt«n. Ob tU. Mri AS Mtif«. pofM>(«*rfM« roea.nl Tlak t Noto meato, Ku6«tJ«. Ob ti. mH SO •**«*.. 'f-i«livln« otuDiil Tlak t Vrbla, r. uvel, Hi>l|uU. OaloTto, l.i u lino, Helatlial, Dunaj. Ob 4 tari vKrpolucfm«) oaabnl fUk v Ti Mi, lleljak , UeloTeo, I. pil.ti o Čoa !j-rl«tI.I t S.tlDOgrad, I.oml - (iuttln, >...!. na Joeoru , Uioaioat, Br^freiio, .Kril., OanaTO, Parla, si.-, r, l'n.i. U »mm.K, laohl, [Ivin joviir, riaenj, Marijina T.ro, Ileb, Francoz o T»r«, KarloT« Tara* I.lpcktO, !>nii:>! Tla A maldttnH Ob t. Mri wo ir»«r». »rr(>f maiitiil v Ink t K'»-.tU, Novo maato. Banan tona ob nedeljah (n praaalkih ob S. uri 90 tniriitf popolmla« oaobni vlak t T.cioe-Bled. Prihod v lajubljiaao (ju*, kol.) Ob S, Mri SV mita. »Mft.*J oaobni vlivk a L>una4» vla AinatnUert, Up-akoga 1'rK.i«, Kr*ao~OTlh VftrOV, K-nhivil tihui, ilebn, atarljlulb TAtm. Planja, Hmlejovlo, Soluograda, !.iu ■ >, btavra, Omuadoua, Ieulila, Ane-•ee«, Iijubna. CIoto., Ileljaka, Fnu>e«nefeeto>, Trblia. Ob S. Mri IV M*iM. a/Mtr.iJ niotaul -US la Kočevja, No»n»a runa t« Ob It. uri V« a?*uunt» Tia Am«tr»lnn, li pakoga '"r«j|. , VranooTih Tar.>T, h.»\-»!n tctot, Iloha, MarlJinU* TaroT, PlanJ«, lintlajeTto, Holnogrnla, Ue««, hlU.rr.i, Paria«, llmiove. Oarlha, nregamr«, Inornoita, /.ella na )w.rti, llMid-(laat«tnal l.lnima, OeloToa, PoulnbU, Trblia Ob *. Mt-1 S» min. |.,»;..,lM r. Hrt Wl mit* ajutr^ t K*tanlt>. , |. , W „ ;»•»; <•*«• . . . 0- fc so ttvv*^- , , Prihod v XOablJ«>no (drž. kol). rja 4. wtr* "i" «■{>>, ufutrni la Karanih. . II. . IS . ;-,,<.i»».i»« . (1706-88) hrastovih pragov (Schweller) 180 m dolgih, pripravnih za pokrivanje mostov in grap, kakor tudi za babe pri vrtnili ogrujnli, Jc na |iroilnJ. — Veo pove* J". Lavrenčič, Dunajska cesta st 25. (1884—8) ^ Na nainovejši in najboljši tiafiin «> ♦ umetne (1604—91) T t zn1>e In zabovja l ♦ uitavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plinnHo- r ♦ vnn|n iu \sc lobue operni-lje. — odstranjuje 4 O Hilinc lHtlečiue z usmrte njeni živca £ 5 zobozdravnik A. Paichel t J polep čevljarskega mostu, v Kuhi. rjevi hiSi, I. uadstr. ♦ Slikar in pleskar iz Celja. cd o) o r 1 . r—. M ccj t/i . r—. n Prevzemljem po ceni sliLarsto.Dlflslcarskom ter jamčim za najboljši materijal. Pripoiočilii so na razpolaganje. Vptele naj so pri Karolu KolRor-Ju v hotela „Prl M&llču" v LJubljani ali naravnost pri [1884—It) Avgustu de Toma slikarju in pleskarju \ Ct'ltii. Slikar in pleskar iz Celja. Vizitnice pztpotoca 9tdrodna tiskar tur Ste v. 8878. (1H48-1) Ustanova za vojaške sirote. Tri podpisanem magistratu podeliti jo za tekoč« Mo ustanovo umrlega podpolkovnik;, Josipu Mhttl-ta za vojaške siroto v znoHku 117 BO K r. 1'roHiij« za lo ustanovo, do katoro imajo pravico ubogi otroci vojaškega rodu, nuj bodo zakonski ali pa nezakonski, vložiti jo tukaj do liuiiTit "oseiii IVl»ru% itrju li'loM. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane '21. dan januvarja 181U). Kranjsko društvo za varstvo love Oni p. n. gospodje, ki hočejo, da jim društvo priskrbi za izpustitev se prosijo, da svojo potrebščino naznanijo vsaj do 15. dne februvarja t. h (i84g> V Ljubljani, ilno 28. januvarja 18UC). Odbor kranjskega društva za varstvo lova. Domača tvrdka! Domača tvrdka! IVAN KOTNIK tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. 11474-23) izdajatelj in odgovorni undnik: J ob i p Nolli, Laetnina in tiek „Narodno Tiskarne". 3912