Čakajoči pred murskosoboška enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Golobnjaku podobni prostori niso za ljudi str. 8
Pred mostom se je
zbrala skupina krajanov, da bi videli, kako se bodo Petanjci spremenili v žep, slepo črevo, v »zaton« (kakor se imenuje tudi zaščiteno
poplavno območje).
Murska Sobota, 17. januar 2002, leto LIV, št. 3, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
Direktor soboškega ZPIZ-a
Martin Glavač
Tomo Koles komentira
Konec škodovanja
Muri? str. 8
Vestnikova okrogla miza na Hotizi premaknila visoke državne uradnike
Dr. Drnovšek z ekipo v Muri in Nafti.
Je prišel, da pomaga Muri In Nafti, ali pa bo obisk pomagal njemu na kongresu LDS-a?
E S
Drugi primer bolezni BSE v Sloveniji
ZVEZDA - DIANA
Murska Sobota, d. o. o. ■
Vabimo vas v RESTAVRACIJO ZVEZDA na odlična NEDELJSKA KOSILA po zelo zelo ugodni ceni le 1.000,00 sit!
DOBER TEK VAM ŽELIMO!
Nakupovalno središče Maribor |
Segrap vzel razvoj Prlekije v svoje roke
Direktor Miran Blagovič
Javnost je ogorčena
Mati nakupovala in pustila zmrzovati otroka
str. 32
Prva huda nesreča na obvozni cesti str. 32
NAROČNIK-----------
ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure
2
AKTUALNO OKOLI NAS
17. januar 2002 WH
Lokalni odbor SMS v Lendavi
Za železniško pove zavo Lendave s Slo
venijo in Madžarsko
rav na koncu države smo, kjer je zadnja avtobusna postaja, a še to bodo porušili, nimamo nič prepoznavnih izdelkov, naši ljudje in naši dogodki se ne pojavljajo v medijih, razen ko gre za negativne dogodke, ne znamo izkoristiti svojih danosti pa tudi mladi v Lendavi nimajo nobene perspektive ...« so razmišljali mladi na ustanovnem zboru lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije. Ker želijo obstoječa dejstva spremeniti, so se organizirali v stranko SMS. Prva predsednica lendavske SMS je postala diplomirana ekonomistka Sabina Sobočan. Zbrane pa sta pozdravila tudi podpredsednik stranke Tadej Slapnik ter vodja volilne enote za Pomurje Vanja Režonja.
Cilji lokalnega odbora SMS so politično aktiviranje mladih in njihovo vključevanje v lokalne oblasti, aktivno sodelovanje z lendavskimi gospodarstveniki za večji razvoj z možnostjo zaposlovanja mladih, spodbujanje in ustvarjanje boljših razmer za izobraževanje, reševanje stanovanjske problematike mladih družin, izkoriščanje naravnih danosti s poudarkom na krepitvi vloge turizma, vzpostavitev železniške povezave Lendave s Slovenijo in z Madžarsko, sodelovanje z mladimi v sosednjih državah ter osveščanje mladih o posledicah uživanja drog, alkohola in prostitucije.
Zbrani so opozarjali predvsem na pasivnost, ki je zacvetela med mladimi, ter na to, da je mlade težko pritegniti k sodelovanju. Preveč hitro omagajo v smislu, saj smo poskusili, pa ni bilo odziva. »Če ni koncerta ali pijače, jih ni,« so ugotavljali. Preveva jih brezbrižnost, konce tednov preživijo v gostilnah, poleg tega pa ni perspektive, ni služb, zato možgani bežijo v razvitejše centre. Po nekaterih ocenah naj bi bilo iz lendavske občine 385 študentov, ki pa se po končanem študiju vse redkeje vračajo domov. Predstavnica lendavskega Študentskega servisa pa je opozorila na dejstvo, da v Lendavi čez leto ni priložnostnih služb ali dela, ki bi jih lahko opravljali študentje ali »pavzerji«, zato mladi raje ostajajo v večjih centrih, kjer so možnosti za priložnostna dela.
»To je lendavski pesimizem,« je poudaril Robert Recek, »ko pridem v Lendavo, vedno izvem dve novici, ponavadi negativni.«'
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdala: Podjelje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in upravo: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533.10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SiT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. ‘točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103.
Naklada: 16500 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si,
Naročniška služba: • oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran; http://www.p-inf.si.
Opozarjali so tudi na to, da to, kar se dogaja z Lendavo, ni dobro, da je to področje diskriminirano in pozabljeno. »Ker nimamo sosedov, se še pritožiti ne moremo nikomur.« Dotaknili so se tudi dela razvojnih centrov in agencij ter ugotovili, da le-ti za razvoj niso storili nič. »Postavili so edino table za vinsko cesto,« je dodal nekdo med zbranimi.
Sabina Sobočan, nova predsednica, pa je še povedala, da se morajo mladi v Lendavi zavedati, da ne morejo več samo stati ob strani in gledati, kaj se dogaja, temveč se morajo aktivno vključiti v sodelovanje in spreminjanje stanja in dejstev. Namen stranke bi bil tudi, združiti vse sposobne Lendavča-ne, ki živijo in prodajajo svoje znanje po vsej Sloveniji, da bi sodelovali pri domačih projektih.
A. Nana Rituper Rodež I
Večje subvencije za študentsko prehrano so le posledica rasti cen
Cenejši boni,
a ne povsod
prvim januarjem so postali boni za študentsko prehrano cenejši za petnajst tolarjev, ker se je povečal delež, ki ga subvencionira država. Ta minimalna pocenitev pa študentov ni tako razveselila, kot je nekatere razburilo predvsem to, da je mogoče določene bone res kupiti ceneje, drugi pa so se kljub večjim subvencijam ppdražili, to velja predvsem za tiste, ki se prodajajo v Ljubljani.
Pri obeh študentskih organizacijah smo se zato pozanimali, zakaj je dejansko prišlo do teh razlik med mariborskimi in ljubljanskimi boni. Kot so nam povedali na sedežu Študentske organizacije v Ljubljani, je res, da je država povečala subvencije. Kot vemo, je cena dnevnega toplega obroka sestavljena iz prispevka države v obliki subvencije in razlike, ki jo doplača študent z nakupom bona. Tisti del, ki ga prispeva država, pa se usklajuje dvakrat na leto, kar pomeni, da dvakrat na leto država nekoliko zviša subvencije v skladu z indeksom rasti hrane in brezalkoholnih pijač. Tako znaša zdaj subvencija države za en obrok 499 tolarjev, prej pa je bila 484 tolarjev. Ker se je torej subvencija povečala, bi se morali boni, torej razlika, ki jo za topel obrok plača študent, za toliko poceniti. Seveda se je to tudi zgodilo, vendar le pri bonih tistih gostincev, ki niso povečali cene obroka. Ker pa imajo tudi gostinci pravico dvakrat na leto zvišati ceno, ravno tako v skladu s prej omenjenim indeksom, so nekateri to tudi izkoristili, tako da se bon tega ponudnika prehrane ni pocenil, ampak se je celo podražil, ker je bilo povišanje cene obroka višje od povišanja državne subvencije za en obrok. Tako je v Ljubljani, po ocenah
Stalna mešana komisija za izvajanje SOPS-a bo vendarle poslušala lokalna mnenja
Občine SV Slovenije bo
zastopal Stanko Ivanušič
Hotižani menijo, da Lendava ni izkoristila priložnosti
rve dni decembra, ko je slovenska vlada imenovala člane v stalno mešano komisijo za izvajanje Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju, je novinarska redakcija Vestnika na temo uresničevanja SOPS-a na Hotizi pripravila okroglo mizo. Tam so župani pomurskih obmejnih občin in predstavniki krajevnih skupnosti zelo jasno zahtevali vplivnejšo vlogo lokalne skupnosti.
Ugotavljali so namreč, da samo en predstavnik lokalne skupnosti v slovenskem delu stalne mešane komisije, to pa je župan Brežic Vladislav Deržič, ne more zastopati interesov vseh lokalnih skupnosti vzdolž meje. Na Hotizi je zato Stanko Gjerkeš članoma komisije, ki sta prišla na okroglo mizo, namestniku predsednika Bogdanu Benku in Rajko Komatu, predlagali ustanovitev lokalne podkomisije.
Te predloge si je na Hotizi verno zapisal Bogdan Benko, ki je tudi obljubil, da jih bo predstavil predsedniku komisije dr. Benjaminu Lukmanu, in drznemo si sklepati, da je vendarle zaleglo. Slednji se je s sodelavci

predstavnikov tamkajšnje študentske organizacije, okrog trideset odstotkov ljubljanskih gostincev v januarju zvišalo ceno obroka, medtem ko naj bi v Mariboru, kot so povedali predstavniki mariborske študentske organizacije, to naredila le eden ali dva mariborska gostinska ponudnika.
Tukaj torej tiči odgovor na začetno vprašanje, zakaj so se v Mariboru boni skoraj vseh ponudnikov pocenili, v Ljubljani pa so se nekateri pocenili, drugi pa podražili. Na vprašanje, zakaj so eni gostinci cene povišali, drugi pa ne, so nam na ljubljanski študentski organizaciji povedali, da verjetno ljubljanski gostinci mnogo bolj spremljajo predpise in jih mnogo bolj poznajo kot mariborski, zato so takoj, ko se je zvišala subvencija, še sami zvišali tudi ceno.obroka.
Čeprav smo torej uvodoma govorili o pocenitvi bonov, bi težko rekli, da je tako. Pa ne samo zaradi tega, ker gre zgolj za petnajst tolarjev, ampak tudi zaradi tega, ker je prišlo do pocenitve predvsem zato, ker vsi gostinci niso hipoma povečali svojih cen, kar je bolj naključje kot praksa, in bodo to verjetno storili kmalu, saj tudi oni sledijo indeksu rasti hrane in brezalkoholnih pijač.
C. K. ■
namreč ves minuli teden sestajal z župani obmejnih občin in jim naznanil, da so obmejne občine razdelili na šest območij, vsako pa bo imelo svojega operativnega koordinatorja, torej bo šest koordinatorjev, ki se bodo se-
Prostori Zveze Romov Slovenije v Soboti
Razmere se izboljšu-
jejo, a še niso dobre
veza Romov Slovenije ima od prejšnjega tedna nove prostore v Ulici arhitekta Novaka 13 (Žuta kuča) v Murski Soboti, ki jih je kupil Urad za narodnosti Republike Slovenije. V zvezo romskih društev je trenutno vključenih enajst društev, od tega šest prekmurskih, kmalu pa naj bi se jim pridružila še štiri nova, ki so v ustanavljanju. Otvoritve se je udeležil tudi Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti, celotna investicija z opremo, ki jo je urad tudi financiral, pa je vredna tri milijone tolarjev. Pisarna, kamor se bodo s svojimi težavami obračali Romi iz vse Slovenije, je dokaz, da se je na področju romske problematike veliko naredilo, še vedno pa ne moremo govoriti, da gre za človeka dostojno življenje.
Jožek Horvat - Muc, predsednik Zveze, je povedal, da se nanj obračajo zaradi različnih težav. Najpogosteje gre za pomoč pri birokratskih zadevah, za težave, ki so osebne narave, slabe bivanjske razmere, težave v šoli, vaški predstavniki pridejo po različne nasvete zaradi konkretnih zadev. Zveza se ne ukvarja neposredno z lokalno problematiko, je povedal Horvat, saj je to bolj stvar krajevnega ali vaškega odbora in svetnikov, vsekakor pa lahko dajemo nasvete. Zveza si prizadeva za izboljšanje položaja romskih skupnosti, sode-
stajali s članom komisije za lokalna vprašanja.
K pomurskim obmejnim občinam so tako dodali še Ormož, predstavniki ministrstva za zunanje zadeve pa so se z župani severovzhodne Slovenije srečali prejšnji teden v Ormožu. Operativni koordinator za obmejne občine severovzhodne Slovenije je postal župan Razkrižja Stanko Ivanušič. Na ministrstvu za zunanje zadeve nam več o vsebini pogovora niso povedali, ker naj
lujemo pa pri pripravi različnih državnih zakonov in aktov, predlogov in podobnega.
Vendar je najbolje, da se Romi s konkretno problematiko obračajo na vaške odbore, kjer pa teh ni, so lahko prav društva tista, ki prispevajo največ za izboljšanje položaja Romov in za ureditev težav. Še najbolje je vse organizirano v mestni občini Murska Sobota, saj so Romi te občine prvi dobili svetnika v mestni svet. Sedaj potekajo številna prizadevanja, da bi avtohtoni Romi v vseh slovenskih občinah, kjer žiyijo, dobili v občinskem
bi sporočilo za javnost pripravili šele po končanih pogovorih, srečanje pa naj bi bila priložnost za predstavitev lokalnih mnenj glede izvajanja SOPS-a in določitev mikrolokacij maloobmejnih prehodov.
Toda krajevna skupnost Hotiza že pripravlja odprto pismi, ki ga bo naslovila na občinsko upravo in svet, političnim strankam in madžarski narodnostni skupnosti, saj menijo, da lendavska občina ni izkoristila te možnosti za predstavitev obmejnih problemov in aktivno sodelovanje v podkomisiji.
M. H. ■
svetu svojega predstavnika. Zvezo romskih društev financira Urada za narodnosti republike Slo-1 venije, sredstva pridobivajo S' prijavami projektov pri različnih ministrstvih pa tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev. V zadnjem letu je država-sredstva, ki jih namenja slovenskim Romov, podeseterila. V prostorih Zveze pa je tudi sedež uredništva romske revije Romano them ali Romski svet.
Vzorčna urejenost ni nagrajena
Direktor Urada za narodnosti Janez Obreza je povedal, da si zelo prizadevajo za povečanje sredstev, ki so namenjena Romom. V zadnjem letu se je 900 tisoč tolarjev sredstev skoraj podeseterilo. Prizadevajo pa si tudi, da bi država občinam, kjer živijo avtohtoni Romi, povrnil8 vložena sredstva. Od države p8 so uspeli dobiti tudi sredstva, ki jih bodo koristile nekatere občine za izboljšanje osnovnih življenjskih potreb, gre za občin' Semič in Metlika. Žal pa zaenkrat med njimi nišo prekmurska romska naselja in občine.
Na to je opozoril tudi Šteta" Cigan iz mestne občine, ki je pohvalil novo pridobitev in držaV°> ki je prisluhnila Romom. »Kiju*’ temu pa imam grenak priokus-saj bo finančno injekcijo name' nila občinam, kjer živijo Romi i" kjer so razmere najslabše. Mostna občina pa je v skladu s svojimi zmožnostmi vrsto let postopno reševala romsko problematiko, ima primerno rešene politične zadeve, Romi imajo predstavnika v občinskem svetu. Stvari so v Sloveniji vzročno rešefle’ ampak še zdaleč ne gre za čl°' veka vredno življenje. Na Mastno občino Murska Sobota df žava pozablja, s čimer nagrajuj tiste občine, ki so romsko pf°( blematiko zanemarjale.« Poved8 je še, da pričakuje od države, d bo pripravila kriterije in obe nam, ki so največ vložile, na način aktivneje pomagala. .
A. Nana Rituper Rodež
MHE 17. januar 2002
AKTUALNO DOMA
3
Vladna delegacija na pogovorih z vodstvom soboške Mure
»Dobri težave uspejo premagati«
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je Muri zagotovil tudi finančno pomoč države pri izvedbi programa prestrukturiranja
oboška Mura doživlja v zadnjem času gotovo enega največjih pretresov v vsej svoji zgodovini. Podjetje, ki je nekoč zaposlovalo več kot šest tisoč delavcev, sedanjega obsega zaposlitve ne bo preneslo. Potrebo po zmanjševanju zaposlenih so zapisali tudi v razvojno strategijo, do leta 2005 pa naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za okoli 1.500 delavcev. Božo Kuharič, predsednik uprave Mure, ob tem dodaja, da bo v teh letih dejanskih presežkov od 500 do 600, preostalo zmanjšanje pa bo na račun naravnega odliva in upokojitev.
Tekstilci trenutne težave občutijo še toliko bolj, ker recesija, ki vlada na evropskem in ameriškem tržišču, sovpada z močno krizo in recesijo, ki se v tekstilni dejavnosti pojavlja vsakih šest do sedem let. V družbi Mura so pripravili program prestrukturiranja, vendar sami tako zahtevne naloge, ki zahteva tudi precejšnja finančna sredstva, ne bodo zmogli, zato upravičeno računajo na podporo države. Ta jim je bila obljubljena, saj je po torkovem obisku vladne ekipe v Muri in po pogovoru z njenim vodstvom predsednik vlade dr. Janez Drnovšek priznal, da državi ni vseeno, kakšna bo usoda ppjtjjetja.	!
»Mura je za.nas. izredno pp;. mernbno podjetje, saj zaposluje ! veliko delavcev in je glavni steber zaposlovanja v regiji. Pod
jetje že dolgo uspešno posluje, povsem normalno pa je, da tudi dobra podjetja občasno zaidejo v težave. Če so dobra, jih uspejo premagati in prepričan sem, da jih bodo premagali tudi v Muri, saj že izvajajo vrsto tehnoloških, organizacijskih in tržnih ukrepov,« je po pogovoru z vodstvom povedal dr. Drnovšek.
Vladna delegacija, v kateri sta bila poleg predsednika še gospodarska ministrica dr. Tea Petrin in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimo-vski, je Muri zagotovila potrebno pomoč. Država bo sodelovala z instrumenti, ki jih ima na voljo in ki so tudi usklajeni z zakonodajo Evropske unije. Po zagotovilih dr. Drnovška bodo Muri ponudili pomoč pri pripravi končnega programa prestrukturiranja, vmes, če bo potrebno, pa tudi s premostitvenimi sredstvi. Država bo prav tako sodelovala pri izvedbi in financiranju tega programa, saj želijo na ta način Muri dolgoročno zagotoviti zanesljivo, uspešno in normalno poslovanje. Država lahko pri tem programu sodeluje s 50 odstotki sredstev in predstavniki vlade so obljubili, da bodo ta sredstva skušali zagotoviti. Na pogovoru, kjer so jih korektno seznanili s trenutnimi razmerami, so se namreč prepričali, da so ocene, ki so jih pripravili v Muri, realne, usmeritve pravilne, razmišljanja pa resna in odgovorna in da bi s skupnim nastopom lahko premostili težave, ne da bi prihajalo do večjih socialnih pretresov.
V reševanje problema presežnih delavcev se bo država vključila z instrumenti, ki so na voljo, tudi z regionalnim programom, ki naj bi zagotovil nove zaposlitvene možnosti. Slednji naj bi nastajal v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo RRA Mura, država pa bo sodelovala tudi prek
Nadzorni svet Mure o programu prestrukturiranja - do leta 2005 tisoč petsto delavcev manj
Nadzorni svet družbe Mura, d. d., je namenil na ponedeljkovi seji največ pozornosti poslovnemu načrtu družbe za leto 2002 in načrtu prestrukturiranju družbe, ki je sestavni del Murine razvojne strategije do leta 2005. Kot so ugotavljali, bo leto 2002 za Muro prelomno, temeljna naloga pa bo doseganje novih, stabilnejših pogojev za poslovanje.
Med prednostnimi naloga-
mi bo krepitev marketinške funkcije v podjetju in povečanje prodaje lastnih blagovnih znamk. S tovrstnimi aktivnostmi so začeli že lani in jih bodo nadaljevali tudi letos, vendar to v prihodnje ne bo moglo potekati ob sedanjem številu zaposlenih. Stroškovna racionalizacija se je že začela, združitev ženskih programov v Mufski Soboti je že posledica takšne usmeritve, racionalizacija pa bo imela za posledico tudi presežke med zaposlenimi. Njihovo število naj bi se do leta 2005 zmanjšalo za 1.500 delavcev, zato se bo v tem duhu nadaljeval tudi več kot dve leti in pol pripravljati projekt zmanjševanja števila zaposlenih ter organizacijskega prestrukturiranja družbe.
bil, oceniti pravilnost predpostavk tega programa, da mu damo zeleno luč in potem s takšnim gremo naprej,« je povedal ob svojem obisku v izjavi za javnost prvi mož vlade. Sanacijski program vsebuje po njegovih besedah finančno sanacijo nafte, rešitev obveznosti za nazaj in opre-
cije družbe, ki jo je predlagala tudi uprava družbe, že lahko verjamejo v njeno uresničitev. »Ta pa je osnovni pogoj, da lahko začnemo z razvojnimi programi, ki bodo končali dvajset let trajajoče mrtvilo,« je še dejal.
Izjavo Cveta Žalika, da so pogovori med lastnikoma Nafte
Lendava v zadnji fazi pred sprejetjem finančne sanacije in ustreznega organizacijskega prestrukturiranja, je potrdila tudi dr. Tea Petrin, to pa bodo speljali tako »:.. da se ohranijo perspektivni programi, da se v okviru finančne sanacije izvede privatizacija teh perspektivnih programov skupaj s pomembnim zunanjim partnerjem in da bomo prek slovenske razvojne agencije in RRA Mura spodbujali nadaljnji regionalni razvoj, ki bo takšen, da bo lahko potem ekonomska baza te regije ustvarjala nova delovna mesta, tudi za delavce, ki lahko v času prestrukturiranja v Nafti postanejo presežni delavci.« Ob tem je še povedala, da pri sanaciji Nafte ne gre samo za ohranjanje obstoječih perspektivnih programov, ampak tudi za nove, ki bodo ustvarili novih sto petinšestdeset delovnih mest.
Majda Horvat, Ludvik Kovač, foto: J. Z. ■
drugih programov, ki bodo zagotavljali spodbujanje investicij v tej regiji.
Nafto bodo sanirali s privatizacijo obetavnih programov
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin sta se z vodstvom Nafte Lendava ob navzočnosti poslancev Marie Pozsonec in Cirila Pucka pogovarjala o sanacijskem programu Nafte Lendava, ki so ga v sodelovanjem s Petrolom že nekaj časa pripravljali tako na ministrstvu za gospodarstvu kot v upravi Nafte. »Namen današnjega obiska je
deljuje obetavne programe, z njegovo uresničitvijo pa naj bi ohranili petsto delovnih mest.
Kljub temu bo prišlo v Nafti do ugotavljanja presežnih delavcev, je povzel Drnovšek in obljubil, da jim bodo ponudili nadomestne proizvodne programe, ki jih bodo ob primerni spodbudi države poskušali najti v programu regionalnega razvoja. Pogovor v Lendavi Drnovška navdaja z optimizmom, saj po njegovem obstaja realna osnova, da se ta precej zapleten problem sanacije Nafte reši.
Predsednik uprave Nafte Lendava Cveto Žalik je v svoji izjavi poudaril, da sedaj, ko sta se lastnika poenotila o načinu sana-
2. letošnji številki Uradnega lista, ki je izšla 11. januarja, je objavila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja javne razpise za program SAPARD. Za
štiri ukrepe je tokrat namenjenih 2.068.430.000 tolarjev, od
tega sta dve tretjini sredstev Evropske unije, tretjina pa bo
domačih sredstev.
Za naložbe v kmetijska gospodarstva je namenjenih 731.259.000 tolarjev, za drugi ukrep, ki zadeva naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, bo na voljo 835.725.000 tolarjev, za gospodarsko dizerfikacijo na kmetiji namenja tretji ukrep 292.515.000 tolarjev, medtem ko
je s četrtim ukrepom za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju zagotovljenih skupaj 208.931.000 tolarjev. Vlogo za dodelitev sredstev iz programa
VESTNIK
Komentar
Za kazalec gospodarske uspešnosti vzemimo bruto dodano vred-
nost na prebivalca v časovnem zaporedju zadnjih nekaj let. Pomurje je dosegalo v letu 199657,8; v letu 1997 53; 1998 51,1; 199950,2 in v letu 2000 49 odstotkov slovenskega povprečja bruto dodane vrednosti, Delno je sedanji položaj Pomurja odvisen od zgodovine. Temeljni razlog pa le gre pripisati vodenju
podjetij. Da je ostalo pomursko gospodarstvo na nizki, delovno ekstenzivni ravni, če morda izvzamemo Nafto še za časa njene povezanosti z Ino in Radensko, je povezano s kratkim časovnim horizontom vodenja pomurskih direktorjev. Kratek časovni horizont, kot ga definirajo nekateri sistemski teoretiki, ni posledica neumnosti ali nestrpnosti, temveč ustvarjanje okolja, v ka terem je za posameznika ali vodilnega racionalno samo, kar ima učinek v kratkem časovnem ob-
dobju. To je sicer dajalo ugodne in navidezno racionalne učinke in se kazalo v navidezno pametnih odločitvah. Celota teh individualno sprejetih pametnih odločitev in »dobrih«
Pomurski poden
učinkov seje na koncu rezultirala v socialni neumnosti. Ameriški ekonomist Thurov definira uspešnost na relaciji po-djetje-okolje, vendar poudarja, da je okolje predvsem stvaritev menedžerjev. Na tej ključni točki se torej lomi propadanje ali razvoj Pomurja. Nesporno je, da teza o tem, da menedžerji ustvarjajo okolje, zdrži. Analiza pomurskega menedžmen ta pokaže, da elita zaseda položaje že več kot poldrugo desetletje in v nekaterih primerih še dlje. Če bi kdo, analiziral dolžino direktorskih karier, bi bilo verjetno Pomurje na prvem mestu v Sloveniji. Na prvi pogled je lahko to kakovostni prednostni dejavnik, ki je lahko dejavnik stabilnosti okolja, vendar v pomurskem prostoru ni tako. V socializmu je bila usmeritev v kratke časovne horizonte izredno učinkovita, kajti koristila je prednosti, ponujeni sami po sebi. Delovna intenzivnost seje obnesla, ker so bili v industriji zaposleni pretežno polkmetje alipoldelavci, ki niso predstavljali tako velikega stroška kot klasični delavci iz urbanih okolij. Potem je menedžerjem uspelo pokrajino s pomočjo politike hermetično zapreti pred prihodom podjetij iz drugih okolij. Najbolj tipičen primer je Iskra, ki je kupila zemljišče in se pripravljala na naložbo, ki pa ni bila nikoli realizirana, ali primer Elrada, kije dosegel visoko tehnplpš^o ra ven in je zaradi ohran itve direktorske pozicije takrrtmgavvd^	IZ1 Gornja in se potopil’ '
Hermetična.zaprtost okolja, delovna intenzivnost in udobna vezanost na lohn posle jih niso silild,'dd bi dozoreli. Dozoreli P ‘ tem smislu, da bi se lotili tehnološko zahtevnih proizvodenj in
povečevali dodano vrednost. Na eni strani se kaže ta nezrelost v kadrovskipodkapitaliziranosti okolja, predvsem s tehnokracijo, na drugi pa se sedaj to kaže v nizki izobrazbi vseh Po- | murcev in najnižjem deležu srednješolcev, ki se odločajo za : nadaljnji študij (24, slovensko povprečje pa je 33 odstotkov). Okolje »socialne neumnosti« ni sposobno reagirati na sodobne globalizacijske izzive, hkrati pa je onemogočilo razvoj normalne gospodarske strukture. Preprosteje povedano: obstoječi delovnoekstenzivni konglomerati niso razvili potreb po | razvoju drobnega gospodarstva, ki je zaradi svoje fleksibilnosti in prilagodljivosti na spremembe v okolju visoko učinkovito, inovativno in razvojno naravnano. S temi svojimi kvalitetami vpliva na učinkovitost okolja. V Pomurju so tri ali štiri taka podjetja ali, kot jih klasificira GV, gazele, izstopajo pa Medikop in Reflex, Moravske Toplice in eno ali dve podjetji, nastali na pogorišču Elrada in Avtoradgone. Če se še dotaknemo pomanjkanja znanja, je to dejansko deficitarno in nizko učinkovito. In danes je nastopil še en posledični problem »socialne neumnosti« in zaprtosti - nesposobnost reagiranja in ukrepanja na kapitalskem trgu za zaščito lastne substance. Tako ni nič nenavadnega, da kapitalski tokovi delujejo na okolje izrazito neučinkovito, kajti realni lastniki so očitno slabo ocenili partnerje in njihov razvojni potencial, saj si s substanco pomurskih podjetij zdravijo svojo substanco ali pa uresničujejo neke povsem druge ambicije - denimo Laško. Izjema je v Moravskih Toplicah, ki s turistično strategijo dr. Bogomirja Kovača dobivajo le potrditev svoje usmeritve.
Objavljen razpis za sredstva iz programa SAPARD
Dve milijardi tolarjev
V
SAPARD lahko dobijo vlagatelji na Agenciji za kmetijske trge in na območnih zavodih kmetijske svetovalne službe. Razdeljevanje sredstev bo potekalo po načelu »prvi pride, prvi dobi«, zato vsem interesentom svetujemo, da z vlaganjem zahtevkom pohitijo.
V šestdesetih dneh po prejemu popolne vloge bo morala agencija izdati sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge, v agenciji pa opozarjajo, da bo nadzor nad razdeljevanjem in uporabo sredstev popoln.
l. k.i
LOKALNA SCENA
17. januar 2002 »■
Salovski jarki in ceste
Inšpektor ne popusti
V Črenšovcih spet snujejo medobčinski projekt
Zima ustavila izvajanje že podpisanih pogodi)
Trditev, da mora inšpektor dopolniti dokumentacijo o prijavi nepravilnosti, ne drži povsem
■“-^i eprav je občina Šalovci med manjšimi, pa to ne I pomeni, da bodo lahko nekatere zadeve urejali I kar »po domače« in da bodo lahko lokalni politiki kar sami zakoličili nove ceste. Vse kaže, da zgodba o nepravilnosti pri komasacijah (zložbah) v Šalovcih še ne bo tako hitro končana. Novinarji pač dobivamo informacije enkrat na eni, drugič na drugi strani, ki so si nasprotujoče, zato se z njimi ne strinjajo vsi in zato bi bilo prav, da bi se vsi prizadeti enkrat srečali za isto mizo.
Na pisanje z naslovom Kakšna je »delno gradbena« parcela? smo dobili dva odmeva. Gospa Marta Graj (lastnica spornih parcel, ki jih je župan vključil v komasacijski postopek, čeprav so gradbene) se je opogumila in kar sama odpisala; večina njenih trditev bo vsekakor zanimiva za odgovorne, ki se I ukvarjajo s prostorskimi dokumentacijami, pa tudi za prometnega inšpektorja; županu namreč očita:»... cesto ste kar sami zakoličili in prav zanima me, od kod vam ta pristojnost. Vaša rešitev bi bila zanimiva tudi za prometnega inšpektorja. Če jo boste res zgradili tako, kot ste jo zakoličili, bomo morali njeni uporabniki pri vsakem odhodu na polje prečkati dvojno polno črto na glavni cesti (cesta pelje proti mednarodnemu mejnemu prehodu Hodoš, op. a.). Morda boste tudi to prebarvali in si prometna pravila kar prilagodili, kot to delate na številnih drugih področjih!?...«
Tudi urbanistični inšpektor Venčeslav Smodiš je reagiral na izjavo župana Aleksandra Abrahama, da so se pritožili na odločbo inšpektorja in da »mora inšpektor dopolniti svojo | prijavo«. Smodiš trdi, da ima na voljo dve možnosti: ali prijavo spremeni in dopolni ali jo nespremenjeno pošlje v Ljubljano. Odločil se je za drugo možnost. Ponovno je opravil ogled na terenu in poslal pritožbo še za eno cesto, zgrajeno na podoben nepravilen način (med gostilno Svetec in občinsko zgradbo). To, da so oškodovani podpisali odločbo o komasacijskem postopku, po njegovem mnenju še ne pomeni, da se v celoti strinjajo z načrti in da lahko nekdo počne vse, kar se mu zazdi. V šalovskem primeru ne gre le za zložbe zemljišč, ampak tudi za druge agrarne operacije, ki pa so kar velik poseg v prostor. Inšpektor Smodiš je prepričan, da je treba pridobiti za gradnjo novih poti ustrezno dovoljenje, samo priglasitev del ne bo zadostovala, ampak je treba pridobiti tako lokacijsko kot tudi gradbeno dovoljenje.
Bernarda B. Peček ■
eti otroški parlament, ki so ga pripravili minuli ponedeljek učenci Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci skupaj s svojimi mentorji (pod vodstvom dipl. univ, pedagoginje Marije Horvat), se je najbrž razlikoval od večine šolskih parlamentov, kot so jih izvedli v minulih dneh drugje.
Učenci črenšovske šole sedli v občinsko sejno sobo
Želijo siveč, kot je
mogoče uresmciti
Preveč sedijo pred televizorji in računalniki - Koristna bi bila tudi vzgoja za prosti čas -Želijo si plavalni bazen,
stezo za rolanje in kolesarjenje, drsališče...
Zbrali so se namreč v občinski sejni sobi, tam, kjer že drugi mandat zaseda odrasel parlament. V njegovem imenu jih je pozdravil podžupan Roman Vučko, med gosti pa so bili tudi znana psihologinja in avtorica knjig o vzgoji osebnosti mladih dr. Zdenka Zalokar Divjak, svetovno znana športnica Marika Kardinar in gledališki igralec Rajko Stupar.
Tema otroškega parlamenta je bila Moj prosti čas. Anketa, ki so jo pred tem izvedli med učenci, je med drugim pokazala, da imajo otroci dnevno v povprečni 4 Ho 4 ure nrosteea časa. Več
kot polovico ga porabijo za gledanje televizije in sedenje pred računalnikom, kar so sami ocenili, da je to preveč. Premalo časa pa namenijo gibanju v naravi, interesnim in športnim dejavnostim ter za branje knjig.
Na vprašanje, kakšne so njihove želje in predlogi za koristnejše preživljanje prostega časa, pa so odgovorili, da si želijo plavalni bazen, stezo za rolanje in kolesarjenje, drsališče, ženski nogomet, boks, ročnodelski, fotografski, risarski, lovski, lončarski in pravljični krožek, da bi radi imeli tudi prostor, v katerem bi se lahko srečevali in zaba-
Družba Energoterm miruje
■ ako kot je bilo lani v primeru medobčinskega projekta za zgraditev kanalizacijskih vodov in čistilnih naprav v občinah Črenšovci, Turnišče in Dobrovnik, se zna zgoditi, da bo dobil podporo v Ljubljani tudi skupen projekt črenšo-vske in beltinske občine za rekonstrukcijo cestne povezave Dolnja Bistrica-Srednja Bistrica-Melinci-Beltinci. Treba bo počakati na rezultate razpisa, z nekaterimi drugimi deli v občini pa bi lahko začeli že te dni, če bi to omogočalo vreme.
Tako je podpisana izvajalska pogodba za zgraditev 6. faze kanalizacijskega omrežja v Trnju, Žižkih in Črenšovcih ter za dokončanje 5. faze v Črenšovcih; obenem je dogovorjena tudi gradnja hišnih priključkov. V Žižkih bodo prevzeli 5. fazo (zgrajeni kanalizacijski vodi), v KS Bistrica pa 4. fazo (čistilna naprava in tlačni vod do nje).
Do aprila nameravajo dokončati še gradnjo nekaterih črpališč in urediti iztok vode iz čistilne naprave v reko Muro, tako da bi potem lahko priključili na čistilno napravo okrog sto gospodinjstev oz. enot. Obenem je odprta ponudba za gradnjo 5. faze kanalizacije v KS Bistrica (okrog 3,5 kilometra vodov). Proti koncu lanskega leta je bila podpisana tudi izvajalska pogod-
vali, ter da bi bilo koristno, če bi ustanovili mladinski klub ali Zvezo prijateljev mladine. Prav gotovo je med temi predlogi nekaj takih, ki bi jih zares kazalo uresničiti v dobro mladih, da bi lahko koristneje izrabljali svoj prosti čas.
Nekatere pobude, kot na primer, da bi radi imeli plavalni bazen in drsališče, pa žal lahko imenujemo le pobožne želje. Tudi glede interesnih dejavnosti ni vse tako preprosto, ker je treba najti primerne mentorje, zagotoviti določena sredstva in ne nazadnje mora biti tudi dovolj vztrajnih učencev, je med drugim povedal ravnatelj črenšovske šole Štefan Ftičar.
Menil je tudi, da ne bi smeli vsega pričakovati od šole oz. učiteljev, ampak bi se morali aktiv-
Gradnja čistilne naprave na Srednji Bistrici je končana in čaka na otvoritev. To se bo zgodilo predvidoma aprila. (Foto: J. G.)
ba za asfaltiranje kolesarske steze (šolske poti) med Dolnjo in Srednjo Bistrico, dela pa so ustavile prenizke temperature. Brž ko bo to mogoče, jih bodo izvedli.
Dogovorjeno je tudi (Stanovanjski sklad R Slovenije, Občina Črenšovci in zasebni lastnik objekta Jaklin), da bodo predvidoma do jeseni uredili sedem najemnih stanovanj in tako omogočili predvsem mladim družinam, da gredo na svoje. Zanimanje je večje od možnosti.
Kot nam je povedal župan Anton Tornar, bo predlagal v letošnji občinski proračun tudi uvrstitev obnovitvenih del v vrtcu na Srednji Bistrici in nekatera druga nujna dela v vseh vzgoj-no-izobraževalnih objektih v občini, obnovo cest, ki so jih po-
no vključevati oz. voditi organizirane oblike za izrabo prostega časa mladih tudi starši. Podob-; nega mnenja so bili tudi drugi gostje.
Dr. Zdenka Zalokar Divjak je ob tem dejala, da če so otroci preveč pred televizorji, so premalo miselno zaposleni. Po njenem mnenju preširoka ponudba dejavnosti ni vselej dobra, ker to lahko spodbuja ofroke, da prehitro menjavajo interesne dejavnosti, ker niso dovolj vztrajni. Opozorila je tudi, da želje o ukinja-
Jože Graj ■
Mladi parlamentarci (na sedežih starejših) so dali številne zanimive ugotovitve in predloge. (Foto: J. G.)
škodovali ob gradnji kanalizacije, obnove nekaterih vaških in sakralnih objektov idr.
Zanimalo nas je tudi, kako je z delovanjem družbe Energoterm Črenšovci, ki so jo ustanovili pred leti z namenom, da bi zgradili vrtino, ki bi omogočala izkoriščanje termalne vode za ogrevanje rastlinjakov in aktiviranje dru
Dobrovnik, Kobilje, Turnišče
Poskusiti ni greh!
Marjan Kardinar, župan dobrovniške občine, Pavel N< met, župan kobiljanske občin, in Jože Kocet, župna tuf niške občine, so se sestali v Dobrovniku in se dogovori' li za enoten pristop pri reševanju problematike prometne infrastrukture, cestnega prometa in prometne varnosti. P0
nju domačih nalog in učenja niso stvarne, saj je potrebno snov ponavljati in utrjevati, kajti samo tako je mogoče osvojiti trdno znanje. Da se naši osnovnošolci doma še premalo učijo, potrjuje podatek, da jih ima v prvih letnikih srednjih šol 50 odstotkov opomine zaradi slabih ocen, oziroma da okrog 80 odstotkov osnovnošolskih odličnjakov »pade« v srednjih šolah med dobre, zadostne in nezadostne dijake.
gih programov, ki bi jih predlaga li morebitni investitorji. Ze®' Ijišče v velikosti 1.5 hektarja je re zervirano, imenovan je bil tud« direktor, družba pa skoraj že dve leti miruje. Tako bo po vsej ved jetnosti tudi v prihodnje, doklej se razmere in možnosti ne bodi? spremenile.
Jože Graj)
analizi obstoječega stanja s0 pripravili projektno dok"' mentacijo za prijavo na raf pis Ministrstva za gospodar stvo R Slovenije.
Naložba za vse tri občine zn3, ša 350 milijonov tolarjev. Ker gH za obmejne občine, demografi® ogroženo in tudi narodnosti mešano območje bodo, kot je vedal župan Kardinar, razvrščen v A-grupo. To pomeni določei' prioriteto pri reševanju omedjf ne problematike oziroma 75-°| stotni delež državnega denati3. !ševeda, če pride do uresničili projekta. Poskusiti ni greh! .
F. BO ’
MK 17. januar 2002
LOKALNA SCENA
5
Prvi pred diplomo, tretji pred vpisom
Študenti v Murski Soboti
Še vedno velike težave s prostori
“"“l red leti si je bilo težko predstavljati, da bi lahko imeli I tudi v Pomurju kakšen reden program za študij, da bi imeli torej vpisani kandidati status rednih študentov. V šolskem letu 2000/2001 pa se je to vendarle zgodilo, in sicer je Ekonomska šola Murska Sobota dobila soglasje šolskega ministrstva za razpis višješolskega študijskega programa komercialist. In tako deluje od takrat v njenem okviru tudi Višja strokovna šola kot samostojna organizacijska enota. Kakšne so dosedanje izkušnje in nadaljnji načrti? Kako bo glede razpisa za novo šolsko leto? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih smo se pogovarjali z ravnateljico višje strokovne
šole prof. Mariko Šadl.
»Bilo je predvideno, da bo izšel razpis za novo šolsko leto 15. tega meseca, tako kot lani, medtem pa smo dobili dopis, da bo razpis nekoliko kasneje, ker ga bodo poenotili. Doslej se je namreč dogajalo, da so se kandidati vpisovali na več šol, mi pa nismo
M
Skupina prve generacije študentov v M. Soboti s profesorjem dr. Darkom Števančecem iz Ljubljane ob prijateljskem pomenku na hodniku ekonomske šole.

imeli pregleda nad tem. Tako se je zgodilo, da smo imeli prijavljenih kar 140 kandidatov za 70 mest. Narediti smo morali izbor po sprejetih kriterijih, potem pa se jih je 10 do 15 najboljših dejansko vpisalo kam drugam. Zdaj se to ne bo moglo zgoditi.«
Prva generacija študentov pa medtem že končuje študij. Vpisalo se jih 75, v 2. letnik jih je napredovalo 39. Pogojnih vpisov niso omočili, ampak so napredovali res samo tisti, ki so opravili vse izpite. Tega so se dosledno držali in s tem želijo doseči kar najvišjo kakovost študija. Študenti niso samo iz Pomurja, ampak tudi iz lenarškega in ormoškega območja. V letošnji 1. letnik pa se je vpisala celo kandidatka iz Celja. Pričakujejo, da bodo nekateri v prvem roku tudi že diplomirali.
Žal pa se še vedno ukvarjajo s precejšnjimi prostorskimi problemi. Za predavalnice si »sposojajo« Jakijevo dvorano v Zavarovalnici Triglav ali veliko sejno sobo na občini, če ne gre drugače, pa tudi predavalnico soboške gimnazije (za izredne študen-
Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60
JANUARJA ZAČENJAMO Z JEZIKOVNIMI TEČAJI.
NA VOLJO JE ŠE NEKAJ PROSTIH MEST!
POHITITE IN ZAČNITE NOVO LETO Z NOVIM!
te) in seveda prostore ekonomske šole. Tako bodo morali po vsej verjetnosti delati vse do zgraditve nove ekonomske šole v Murski Soboti, v okviru te naložbe pa so vključeni tudi prostori za višjo strokovno šolo. Lokacija je končno določena, in sicer na-
Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne
Helena Peček: »Ne zahtevamo davkoplačevalskega denarja!«
Odločno se bodo borili za svoje pravice
kupatorji so bili dolžni po mirovnih sporazumih ob koncu druge svetovne vojne poravnati čim več vojne škode. Popis vojne škode je bil na pobudo zaveznikov izveden hitro, strokovno in verodostojno in je bil za oškodovance obvezen. Izdani so bili sklepi, ki so še danes dobro ohranjeni v večini pokrajinskih arhivov. Sprejeti so bili predpisi, kjer je bilo posebej poudarjeno, da bodo zbrani podatki ne le osnova za zahtevo po povračilu vojne škode, pač pa tudi za poravnavo škode.
»Vztrajamo, da mora ob lastninjenju državnega premoženja država najprej poplačati svoje upnike, sicer bo to nova velika državna kraja. Da je vse še bolj absurdno, se zadnje čase vse glasneje sliši, da se mimo zakona o denacionalizaciji ter mednarodnih pogodb in državnih aktov vrača iz naslova vojnih reparacij zaplenjeno premoženje. Želimo, da se zadeve razčistijo iz deleža pri prodaji državnega premoženja in ne iz proračunskega denarja. S tem bi dokončno uredili tudi poravnavo vojne škode, kar so vse normalne države uredile že kmalu po drugi svetovni vojni. V nasprotnem primeru bomo zaradi pomanjkanja časa prisiljeni problem internacionalizira
sproti avtošole v smeri proti Noršin-cem. Odločitev je sprejela Mestna občina M. Sobota, slišimo pa lahko nemalo pripomb, kot na primer, da bi bilo mnogo bolje, če bi nove prostore zgradili tam, kjer je soboška vrtnarija, ki bi jo lahko preselili. Ampak verjetno so bili določeni objektivni razlogi, da te variante niso mogli izbrati.
In praktično izobraževanje?

ti prek veleposlaništev zavezniških držav, ki jih bomo seznanili, kaj se dogaja. Verjetno tam še obstaja morala!« pravi predsednica vseslovenskega Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne Helena E. Peček.
Združenje je bilo ustanovljeno 20. marca 2001 in šteje zdaj že več kot tristo članov. »Združenje dela s polno paro. Ker je dobila država povrnjen denar za vojno škodo, zahtevamo denar zase. Prek poslanca Andreja Gerenčerja smo dali pobudo za sprejem posebnega zakona za materialne oškodovance, vendar v državnem zboru ni dobil zadostne podpore, zato smo pisali vsakemu poslancu posebej in
Ravnateljica Marika Šadl: »Želimo doseči kar najvišjo kakovost študija.«
»Ocenjujemo, da poteka zelo dobro, ker smo uspeli doseči dobro sodelovanje predvsem z majhnimi podjetji. Brez posebnih zadržkov jemljejo naše študente na prakso. Decembra smo na šoli organizirali tudi seminar za mentorje praktičnega izobraževanja, tako da poskušamo s skupnimi močmi izvajati to nalogo kar najbolj uspešno. Za to, kje bo kdo opravljal prakso, poskrbi šola, študenti pa se lahko dogovorijo tudi sami. Prinesti morajo izjavo, mi pa jim damo ustrezno šolsko dokumentacijo. Takih primerov je bilo doslej le nekaj.«
Čeprav razpisi za novo šolsko leto še niso bili uradno objavljeni, je Ekonomska šola Murska Sobota spet, dobila soglasje za razpis 70 mest v program komercialist za redni študij, ne bodo pa vpisovali izrednih študentov. Osnovni razlog je pomanjkanje prostorov, sicer pa tudi ne kaže, da bi bilo dovolj kandidatov, da bi lahko »napolnili« oddelek, kot se
je to zgodilo v minulih dveh letih.
Besedilo in foto: Jože Graj ■
tudi poslanskim skupinam, ki so večinoma podprle naša prizadevanja. Menili so, da smo najbolj prezrti oškodovanci. Bili smo tudi pri predstavnikih LDS-a, od koder so nas napotili na vlado. Obljubili so nam, da bodo ukrenili vse, kar je mogoče. To je bilo novembra lani, vendar vse doslej ni nobene povratne informacije,« pripominja Pečkova.
»Dali smo pobudo za oceno ustavnosti zakona o denacionali
zaciji na ustavno sodišče, ker menimo, da bi morali imeti največ pravic. Prav tako gre za pobudo o presoji ustavnosti sklada za plačilo vojne odškodnine žrtvam vojnega in povojnega obdobja ter zakona o žrtvah vojnega nasilja. Menimo namreč, da ti zakoni niso v skladu s slovensko ustavo, saj ne urejajo plačila odškodnin materialnim oškodovancem druge svetovne vojen, s čimer so kršena ustavna načela pravne države in enakosti pred zakonom,« dodaja sogovornica. Po njenih besedah še nihče ni dobil niti trohice.
Sicer pa se Helena Peček že več kot enajst let bori za svoje pravice. »Moji starši so imeli v Mačkovcih parni mlin, lokomo-
Izredna seja OS Veržej
■
»To je vrhunec ignorance!«
Skrbi zaradi preusmeritve prometa
o, da naju s križevskim županom niso uradno obvestili o predstavitvi ureditve mostu čez reko Muro in s tem povezano zaporo glavne ceste Ra-denci-Murska Sobota ter preusmeritvijo celotnega pro-
meta na obvozno cesto Radenci-Vučja vas-Križevci-Veržej-Dokležovje-Bratonci, ampak sva o tem zvedela šele iz medijev, je vrhunec ignorance!« To je poudaril
na petkovi izredni seji občinskega sveta v Veržeju župan Drago Legen. Seje so se udeležili tudi predstavniki Direkcije RS za ceste, Cestnega podjetja Murska Sobota in Policijske uprave Murska Sobota.
Kot ugotavljajo veržejski svetniki, rekonstrukcija približno kilometrskega odseka ceste skozi Veržej, ki je obsegala po sporazumu z Direkcijo RS za ceste gradbena dela na vozišču, gradnjo krožišča, odvodnjavanje, ureditev pločnikov in kolesarskih stez ter namestitev javne razsvetljave, ni dokončana. »Ne moremo verjeti, da si država privošči in ne spoštuje, kar je zapisano v gradbenem dovoljenju Upravne enote Ljutomer, da je treba po končani gradnji zaprositi za tehnični pregled in prevzem ter izdajo uporabnega dovoljenja za cestni odsek skozi Veržej,« med drugim opozarjajo.
Ker rekonstrukcija ceste še ni končana, so omenili v razpravi, ni zagotovljena varnost šoloobveznih otrok, pešcev in kolesarjev. Prav tako ni rešena preusmeritev trak-torskega prometa na celotni trasi med Veržejem in Križevci.
Na omenjeni trasi še vedno niso asfaltirani pločniki in ni urejena cestna razsvetljava, zato v Veržeju vztrajajo pri postavitvi varovalne og-
bilo in žago, ki so jih okupatorji načrtno minirali. Ocenjena škoda je znašala 1,6 milijona takratnih jugoslovanskih dinarjev, kar bi bilo približno 900.000 nemških mark. Za vojno škodo so šteli tudi posekano trto, drevje, pobite konje in krave ter uničena gospodarska poslopja, avtomobile in tovornjake. Bistveno je, da bi ljudje v Pomurju zvedeli, da so upravičeni do povrnitve odškodnine. Oglasijo se lahko
tudi na sedežu združenja, ki je v Murski Soboti, Štefana Kovača 9, ali po telefonu številka 522 18
ABANKA
Obiščite prenovljene spletne strani
WWW.ABANKA.S1
Srečne čaka nagrada!
raje med cesto in športnim igriščem ob vzgojno-izobra-ževalnem zavodu, ki sicer ni predmet projekta. Dogovorjeno je, da bo Direkcija RS za ceste začela takojšen postopek za tehnični prevzem ceste in izdajo uporabnega dovoljenja, med postopkom pa bodo poiskali tudi možnost, kako upravičiti postavitev zahtevane varovalne ograje pri šoli.
Na izredni seji so tudi sklenili, da mora biti prometni režim vzpostavljen v dogovoru z lokalno skupnostjo. Po končani preusmeritvi prometa pa naj bi vzpostavili prvotno stanje na cestišču in objektih. Namestiti je treba opozorilne prometne znake in signalizacijo tudi na lokalnih cestah proti Krapju, Stari Novi vasi in Ljutomeru. Tam bo nadzor prometa poostrila policija. Hkrati so se dogovorili, da morajo vsi pristojni za spoštovanje rokov pospešiti svoje aktivnosti. Če do tega ne bo prišlo, se bodo z drugimi občinami dogovorili o drugačnih ukrepih.
Milan Jeršei
Helena E. Peček, predsednica Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev 2. svetovne voje. Foto: M. J.
84 ob ponedeljkih od 7. do 14. in ob sredah od 15. do 18. ure.«
Milan Jeršei
6 GOSPODARSTVO 17. januar 2002 MM
EURO DESIGN Apače
Pozna jih devetdeset odstotkov izobraževalnih ustanov v Sloveniji
Najboljši v izdelovanju naravoslovnih učilnic - Pripravljeni na večji »naskok« na Bosno - Njihovi štipendisti prinašajo v podjetje svež veter
odjetje EURO DESIGN je eno redkih zasebnih podjetij, ki ni nastalo iz družbenega podjetja, ampak so ga načrtno ustanovili trije delovni kolegi, ki so bili prej zapo-
sleni v LINI. Po skoraj trinajstih letih jim sicer ni treba več te-
lefonirati iz javne telefonske govorilnice, toda uprava je še vedno v stari stavbi, ki je že zdavnaj odslužila. Še vedno trdijo, da pisarne niso tako pomembne, kot so pomembni ustrezni proizvodni prostori in strojna oprema - oboje so v minulih letih nenehno širili in posodabljali. Prav tako so vestno skrbeli za kakovost in razvoj in danes je EURO DESIGN največji dobavitelj opreme za vrtce, osnovne in srednje šole pa tudi za knjižnice in univerze.
P
Lani jeseni so bili ponovno certificirani po standardu 9001 (prvega so prejeli že 1999), tako da se sedaj že pripravljajo na novega ISO 2001. V slovenskem prostoru so še vedno edini tovrstni izdelovalec opreme s certifikatom, vendar zaradi tega niso imeli nobenih prednosti. Na javnih razpisih je še vedno odločujoča cena, to, da mora oprema ustrezati standardom, je že samo po sebi umevno. Marsikateri naročnik pa ne ve, da apaško podjetje poskrbi tudi za popravila, kar pri drugih firmah ni nujno, če pa že, jih drago zaračunavajo.
Leto 2000 je bilo eno slabših poslovnih let; pojavili so se nelojalni konkurenti z dumpinški-mi cenami. »Če kdo proda en stol za tako ceno, kolikor je vreden material, potem nekaj ne ,Štirna’. Tudi razpisi ministrstva so bili taki, da so bili pisani na
Podjetniki so med nami - Dobrih sedemdeset odstotkov izdelkov prodajo v Avstrijo ...
Vrnil se je po osemindvajsetih letih
t)b petletnici novi poslovni prostori
o osemindvajsetih letih odhajanja na delo v Cmurek v Avstriji, se je Viktor Kaučič iz Zgornjega Konjišča na Apaškem polju odločil: Dovolj je tujine, delali bomo doma! Za zaposlitev v domovini pa se je po sedmih leta dela na tujem odločil tudi sin Damjan. Druga dva sinova - Željko in Dejan - sta ostala v Avstriji.
Viktor, po poklicu strojni ključavničar, je postal samostojni
podjetnik pred petimi leti, natančneje: 14. maja 1997. leta. Čez nekaj mesecev bo torej majhen jubilej. V obratovalnici na površini tristo kvadratnih metrov so on, sin in dva delavca začeli izdelovati izdelke, kot jih je sicer delal v Avstriji. Od tam so določene izkušnje in, kar je zelo koristno, tudi »poznanstva«. Izdelava je dokaj hitro stekla in kupcev ni manjkalo. Tudi zdaj jih ne. Dobrih sedemdeset odstotkov izdelkov prodajo v Avstrijo, drugo pa na slovenskem, predvsem pomurskem območju.
V obratovalnici Record Kaučič, s. p., izdelujejo iz aluminijastih profilov vrata, okna, zimske vrtove ... Iz nerjavečih kovin (rostfrei) pa izdelujejo tudi razne vrste ograj, na primer stopniščne. Izdelujejo tudi vrata in drugo za hladilnike oziroma hladilnice. Vse izdelujejo po naročilu, po projektih, torej za znanega kupca.
kožo nekomu ... Pa še ukinitev trgovine je prispevala svoje,« je pojasnil direktor Zvone Bevk. Lansko leto je bilo uspešnejše (za 50 mio večji promet), saj je bilo prelomno leto 2000 nekakšna preizkušnja in so jim napake drugih v resnici povečale imidž. Celotna lanska realizacija je znašala okrog 200 mio, največji posel pa predstavljata opremljanje apaške šole ter devetletk Mestne občine Maribor.
Skoraj težko je verjeti, da to zmore šestnajst zaposlenih, skupaj s sezonci jih je včasih tudi trideset, pri kooperantih pa dela za njih še enkrat toliko delavcev; tapetništvo, barvanje kovinskih elementov pa tudi določene mizarske posle so zaupali obrtnikom in tudi to mora ustrezati standardom.
»Kar veliko razvijamo, več kot zahtevajo standardi. Ima-
»Troje je pomembno: kakovost, ki je posledica delovnih
V obratovalnici Record Kaučič v Zgornjem Konjišču je zaposlenih deset delavcev in nosilec obrti. Na posnetku so člani družine: Viktor, Damjan in Sonja. - Foto: Š. S.
Direktor Zvone Bevk upa, da se bo prodor na bosansko tržišče s pomočjo tujih
firm povečeval.
mo zbrane razne ideje, poslušamo želje kupcev, naredimo posnetke prostora, izrišemo... Želje kupcev so se v zadnjih letih spremenile, za nižje razrede osnovnih šol si želijo več masivnega lesa, ker pričara več topline. Kotički so zelo priljubljeni, npr. da si ustvarijo svojo banko, tržnico, trgovino, gledališče. Vse občine niso tako močne, da bi si lahko vse privoščile in kupile vso opremo. Večkrat se odločajo za nakupe po delih. Vsi težijo k temu, da bi učencem v devetletkah ponudili najboljše. Prav pomurske šole so zelo zahtevni kupci. Tudi majhne mizice in prilagojeni stoli za delo z računalniki so danes že normalni. Mi imamo izdelke po ISO in evropskih standardih,« je povedal g. Bevk.
Tudi v tujini so aktivni; za srednje šole v mestu Sarajevo izde-
izkušenj; cena, ki ne sme biti navita, vendar v tujini dosegamo višje cene kot doma; in roki izdelave, ki se jih dosledno držimo,« je poudaril Viktor.
Zazvonil je telefon in potem je stekel daljši pogovor s poslovnim partnerjem iz Avstrije. Govorila sta nemško. Zdi se, da kaže k prej omenjenim Viktorjevim dejavnikom za poslovni uspeh dodati še enega: poznava-
EURO DESIGN Apače nenehno skrbi za posodabljanje strojne opreme; toliko, kot jih dela v podjetju, dela za njih še pri kooperantih.
nje tujega jezika. Tega on ni posebej poudarjal, ker tuji jezik enako dobro obvlada kot slovenščino. Navsezadnje: njegova obratovalnica ni daleč od slovens-ko-avstrijske meje.
Kaučičevi so lani zgradili (veliko od tega v lastni režiji) tisoč kvadratnih metrov veliko delavnico in skladišče. V novih prostorih bo tudi polavtomatsko stropno dvigajo za razkladanje
lujejo opremo prek švicarske firme Willtrade; do sedaj so izdelali za 10 mio SIT predvsem opremo za naravoslovne učilnice; načrtujejo večji naskok na Bosno, vendar pa na prav vse zahteve ne pristajajo.
Štirje novi stroji so že pripravljeni in tudi letos bodo vložili veliko v posodabljanje opreme. To je v lesni industriji nujno. Večji zalogaj pa pomeni gradnja hale s poslovnimi prostori, kajti z njo so povezani številni obremenilni stroški, npr. plačilo spremembe namembnosti, razni novi občinski davki za poslovne površine in drugo ... vse to se jim trenutno ne splača. Bolj se veselijo treh štipendistov, ki bodo v podjetje prinesli sveži veter
surovin, prenašanje izdelkov... Kmalu bo stekla izdelava v teh novih prostorih. Pravzaprav bodo po novem tri delavnice. V eni bodo izdelovali izdelke iz nerjavečih kovin, v drugi bodo sestavljali večje konstrukcije iz črnih kovin (železo), v tretji pa bodo nastajali izdelki iz aluminijastih profilov.
Taka delitev je koristna tudi zaradi kakovosti izdelkov.
Glede na to, da je Kaučičeva obratovalnica na obmejnem območju, sem ga povprašal, ali je morda uspel dobiti kakšen ugoden kredit. Povedal je, da se je enkrat zanj zanimal, a so ga zavrnili, potem pa ni več šel, ampak so vse zgradili in opremili brez kreditov. Seveda pa ne bi zmogli tako velikega finančnega zalogaja, ko ne bi gradili predvsem v tako imenovani lastni režiji (sami so bili izvajalci).
V obratovalnici Record Kaučič je zdaj zaposlenih (ob nosilcu dejavnosti) deset ljudi. Med njimi sta tudi že omenjeni sin Damjan, ki dela v delavnici, in njegova žena Sonja, ki je edina pisarniška moč in desna roka tasta Viktorja. Torej so zaposleni trije družinski člani. Pa četrti? To pa je Viktorjeva žena Vida, ki je predvsem gospodinja, a skrbi tudi za urejanje okolice.
Š. S. ■
- njihovo počitniško delo in občasna pomoč se že sedaj poznata. Njihova redna zaposlitev bo pomenila po predvidevanjih g Bevka pravi bum na trgu. Čeprav se prijavljajo na razpise in so med najbolj iskanimi izdelovalci šolske opreme, so se tudi sami lotili proučevanja tržišča. Na koroškem in ptujskem območju, torej na trgih, kjer so manj navzoči, so v sodelovanju z dvema študentkama ekonomije opravili anketo. Direktor se je »lotil« šc štiristo ravnateljev na seminarji na Bledu. Rezultati so zelo zanimivi, predvsem pa poučni. Lani so poskrbeli tudi za pisno promocijo in izdali katalog z naslovom Od vrtca do univerze.
Bernarda B. Peček •
Kaj prinaša trg z elektriko
Bo cena
nižja?
Pridobila bodo dis tribucijska podjetja
nano je, da se je lansko leto odprl notranji trg z električno energijo-Velja za tiste odjemalce, ki imajo več kot 41 kW moči n’ enem odjemnem mestu. T« seveda pomeni, da ta ne velj’ za majhne porabnike, torej gospodinjstva, temveč pred*' sem za večje. V ta namen s0 potekale daljše priprave elek trodistribucijskih pa tudi pro izvodnih energetskih podj£ tij na odpiranje notranjega trga z elektriko.
Čeprav še ni sprejeta vrsta po^j zakonskih aktov, ki zadevajo odp| tje notranjega trga z električni energijo, se ne bi smelo dajati sa, kot da proizvajalci električni energije niso storili ničesar v pfl pravah na odpiranje trga. Te poprave so bile temeljite, saj bo trg0, vanje z elektriko, potem ko bo živelo, resen posel. Hkrati se ba spremenila tudi vloga ELES-a-ne bo več neposredno prodaj’ elektrike, bo pa imel izjemno P° membno vlogo organizatorja trg’2 električno energijo. V ta namen J bilo registrirano hčerinsko p°‘ jetje, ki je v stoodstotni ELES-ovi'1 sti, in bo vodilo borzne posle pf trgovanju z elektriko.
Seveda je pomembno, kako s ceno elektrike že pri odpiranj notranjega trga. Veliki porab111 h pričakujejo, da bo mogoče že zd nekoliko znižati ceno električne“ toka. Kaj se bo resnično dogaj^, bo mogoče ocenjevati, ko bo11. tranji trg resnično zaživel. Že pa lahko rečemo, da gospodinj5^ in drugi tarifni odjemalci ne bo imeli veliko koristi od uvoza cen | še električne energije, ker bo ec ■ še vedno določala vlada. Pri ten1 L treba vedeti, da bodo tržne c£ J veljale le za upravičene odjemaU torej za distribucijska podjetja-pomeni, da lahko pridejo tari odjemalci do cenejše elektrik^ prek teh podjetij, ki bodo uva2 | cenejšo električno energijo- a
Milan jer»e
MR 17. januar 2002 GOSPODARSTVO 7
( Kako bodo gradili mostove med FF

7,10 metra s

za tovornjake pešce in kole
•p ?


Obnove mostov pri Veržeju in Razkrižju so bile predhodnica obnove na Petanjcih, saj so le tako lahko omogočili prevoze težjih tovorov še po drugih mostovnih povezavah

J ost, ki je bil zgrajen 1940.
I leta in postal tudi prva »žr-—-J tev« druge svetovne vojne, saj so ga porušili 1941. leta takoj po začetku vojne, je bil na istih temeljih ponovno zgrajen 1946. j leta. V preteklosti je bil kar nekajkrat obnovljen, toda nikoli ni bila potrebna tako temeljita obnova, kakršna bo v tem letu.
Temelji so bili dobri in sedanji načrtovalci priznavajo, da so načrti projektanta Lavoslava Viherja, ki jih je naredil pred šestdesetimi leti, še vedno odlični. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala to najpomembnejša povezava med Vzhodom in Zahodom ter hkrati najbolj ozko grlo na 5. evropskem prometnem koridorju. To je bila namreč edina možna povezava prek reke Mure, saj drugi mostovi (oziroma lešeni inundacijski objekti) čez reko Muro med Veržejem in Dokležovjem ter Razkrižjem in Bistrico niso bili spo
sobni sprejeti težkega tovornega prometa.
Če se je v letih po osamosvojitvi obnovila skoraj celotna magistralna cesta od Dolge vasi do Maribora, po kateri je potekal mednarodni promet, so z obnovo mostov med Petanjci in Radenci čakali ... Najprej so čakali na obnovo drugih mostov, da bi potem lahko preusmerili promet, potem so čakali na dograditev avtocestnega mostu in morebitno odprtje odseka avtoceste. Toda ker se odprtje avtoceste po Prekmurju in Prlekiji vse bolj oddaljuje zaradi slabega lobiranja pomurskih politikov in poslancev v Ljubljani, most pa je čedalje bolj uničen in udeleženci v prometu vsak dan pred morebitno katastrofo, z obnovo niso mogli več zavlačevati. Po nekajkratni prestavitvi začetka gradnje v drugi polovici lanskega leta so se odločili za začetek zapore 14. januarja.
Davorin Ružič (vodja projekta, ki ga investira Direkcija R Slovenije za ceste) je povedal, da je bil do pred
štirimi leti ta odsek med Radenci in Petanjci edini, ki je dovoljeval obremenitev nad dvanajst ton pri prehodu čez reko Muro; prek reke se lahko pride na drugo slovensko stran le po treh mostovih in oba druga med Veržejem in Dokležov-jem nista bila sposobna sprejeti težkih tovornjakov, ker so bili inundacijski objekti čez Murine rokave leseni. Direkcija RS za ceste jih je obnovila leta ’97 in ’98, pred tem pa osrednji most čez reko Muro na tem odseku (v letih ’95 in ’96). Lani je direkcija tudi zgradila nadomestni objekt prek Murin rokav pri Raz-križju, kjer je bila omejitev na deset ton. Torej je bil ta odsek med Petanjci in Radenci vsa leta edini, ki je prenesel večjo obremenitev, čeprav so bili drugi osrednji mostovi novejšega datuma.
Direkcija se je kar nekaj let pripravljala na obnovo, saj je bilo treba prej poskrbeti za primerne obvozne poti. Sama gradnja je zasnovana tako, da se nasipi v osnovi ne bodo spreminjali, ostali bodo enako široki, kar je pomem
bno tudi zaradi naravovarstvenih zahtev in nepotrebnih dodatnih odkupov zemljišč. Na vrhu nasipov in na mostovih bo narejeno betonsko korito, ki bo omogočilo širitev vozišča na sedem metrov, tako da bodo kolesarji in pešci pridobili 1,60 metra prostora na vsaki strani. Napovedujejo, da bodo z deli končali do 30. novembra, takrat naj bi bil sproščen promet, do 15. decembra pa naj bi še urejali okolico.
Peter Koren, inženir in projektant obnove (KO-BIRO), je opozoril, da so hkrati projektirali tudi celotno vodoprepustnost objektov, kanalizacijski sistem ter odvajanje meteornih voda zaradi varovanja in zaščite občutljivega okolja obmurskegaa pasu, kjer je tudi vrelčno območje Radenske. Celoten obseg je dolg 560 metrov, sestavljajo pa ga trije tipični elementi konstrukcij. Pet inundacijskih mostov ima skupno dolžinp 150 metrov, glavni most pa je dolg natanko 100 metrov. Vznožje nasipov bo ostalo zaradi naravovarstve
nih zahtev nedotaknjeno, nekje na višini zadnjega metra bo nasip odstranjen in na novo zapolnjen s svežim in ustreznejšim materialom; nato bo Zgrajeno še betonsko korito. Predlaganih je bilo več variant, vendar se je ta izkazala za najbolj stabilno. Glavni most bo ohranil sedanjo konstrukcijo, temelji bodo ojačani, celotna zgornja plošča odstranjena in nato zgrajena nova zgornja plošča po najnovejših tehnoloških merilih in pravilih o gradnji takšnih objektov. Zagotovljena bo prevoznost, kakršna se zahteva na naših cestah.
, V okviru rekonstrukcije bodo urejeni tudi izvozi za traktorske poti, na levem bregu pa bo urejeno stopnišče za sestop na brežino, kjer se začne pozidava Petanjcev in je urejena rekreacijska točka za veslaški šport. Na odseku; kjer širitev ceste posega J v park Radenske, bodo uredili okolico še hortikulturno.
Bernarda B. Peček ■
V Ljutomeru bo gradil SCT poslovno-stanovanjski center
Segrap postal glavni investitor v Ljutomeru
Sovlagateljska trojica: Segrap, Mercator SVS in Občina Ljutomer
radnja poslovno-stanovanjskega objekta v Ljutomeru je le eden od projektov, ki ga je ljutomersko podjetje Segrap po tem, ko se je pred letom začelo ukvarjati še s
posli gradbenega inženiringa, pripeljalo do uresničitve. V ognju pa ima še več železa, je najavil ob podpisu pogodbe med investitorji in izvajalcem ljutomerske novogradnje direktor Segrapa Miran Blagovič. Seveda je bila slišana tudi njegova »opomba ob robu«, da novinarjem odslej ne bo več treba pisati le to, da se v Ljutomeru nič ne dogaja. S to samozavestno izjavo z odtenkom samovšečnosti je postavil sebe z načrtovanimi investicijami na čelo prihodnjega razvoja ljutomerske občine. Seveda se ima s čim.
G
Po lastnih podatkih znašajo prihodki Segrapa od prodaje proizvodov in storitev v zadnjih dveh letih namreč blizu milijardo tolarjev na leto, investicijska vlaganja 390 milijonov in čisti dobiček okoli 200 milijonov tolarjev.
Poslovno snidenje Segrapa in SCT-ja
Segrap je začel torej ob pripravi gradnje poslovno-stanovanjskega objekta v Ljutomeru lani kot strateški partner še s projektom razvoja Term Mala Nedelja v Moravcih v Slovenskih goricah, kjer bodo še letos začeli z gradnjo pokritega bazena. Letos naj bi dogradili še dvanajst stanovanj v Razfagovi ulici in zgradili objekt za potrebe ZavQ-da za zaposlovanje in Centra za socialno delo z desetimi varovanimi stanovanji. Ob porajajočih
se projektih pa se vse bolj razkriva tudi poslovno sodelovanje Segrapa in družbe SCT. Lani so skupaj zgradili sodobno betonarno v Ulici Rada Pušenjaka, sedaj pa bo gradilo Splošno gradbeno podjetje SCT tudi poslovno-stanovanjski center.
Mercator verjame v svoj uspeh v Ljutomeru
To, da izbrani izvajalec gradbenih del ni iz domačih logov, je ob javnem podpisu pogodbe ugotavljal tudi predsednik uprave Mercator SVS, d. d., Stanislav Brodnjak, kar je sicer v nasprotju z načeli, ki jim poskušajo slediti v Mercatorju.
Potem pa je izbor le opravičil, rekoč, da je Segrap izbral uglednega izvajalca, ki bo zmogel izpolniti pričakovanja investitorjev. In njihova so, da bodo poslovni del stavbe, kjer bodo prosto-
Pogodbo za gradnjo poslovno-stanovanjskega centra v Ljutomeru so podpisali Miran Blagovič, direktor Segrapa, Stanislav Brodnjak, predsednik uprave Mercatorja SVS, Jožef Špindler, župan občine Ljutomer, in Jure Prosen s Splošnega gradbenega podjetja SCT. Vrednost objekta je 461 milijonov tolarjev, v njem pa bo v pritličju Mercatorjev Supermarket ter v treh nadstropjih sedemindvajset stanovanj.
ri Supemarketa in dnevnega bara, predali namenu v avgustu. V njem bodo ponujali na tisoč tristo kvadratnih metrih petnajst tisoč živilskih in drugih artiklov pa tudi izdelke mesnice in mini pekarne, zaposlitev bo dobilo enaindvajset delavcev, za kupce pa bo na voljo tudi osemdeset parkirnih mest.
Brodnjak je tudi zagotovil, da njihova dejavnost ni hrupna in zato moteča za bližnje stanovalce, kraju pa tudi daje življenje. . Mercator je seveda mislil tudi na konkurenco, ki v Ljutomeru že gradi, in dejal: »Uspel bo najboljši. Upam, da bomo v Ljutomeru uspeli mi.«
Za projekt »integrirani« lokalni interesi
Mercator'je želel tržni prostor v Ljutomeru povečati že pred tremi leti, ko je imel sprva za svojo namero tudi podporo občinskih mož. Potem se je zataknilo pri sprejemanju sprememb zazidalnega načrta, saj so temu nasprotovali bližnji stanovalci. Vendar je po Bodnjakovih besedah Se-grapu uspelo integrirati lokalne interese.
Tako je nove prostorske načrte, v katere so vključili nove projekte, pripravila družba Domos, novi zazidalni načrt, ki je zamenjal dotlej veljavnega iz leta ena
inosemdeset, pa je na novo začrtal tudi ulično mrežo s prometnim režimom, ki naj ne bi bil moteč ne za stare in ne za nove stanovalce v soseski, je povedal ob predstavitvi prostorskega dela projekta Štefan Baler.
Projekte za ljutomerski poslovno-stanovanjski center je pripravil Gradbeni inženiring Atrij iz Odranec, Anton Kolarič pa je objekt predstavil kot stavbo s pritličjem in tremi etažami s po devetimi stanovanji. Skupna površina objekta je 3750 kvadratnih metrih, stavba pa bo postavljena na zemljišču, velikem šestdeset arov. Atrij je dobil tudi nalogo nadzora.
Popolna »pokritost« 461 milijonov vrednega objekta
Pogodbo o skupnem vlaganju sta pripravila Segrap in Mercator konec lanskega leta, tako da bo vložil Mercator v poslovni del objekta 53 milijonov tolarjev, Segrap pa je odštel za nakup zemljišča od ljutomerske občine 17 milijonov tolarjev. Občinski stanovanjski sklad je podpisal pogodbo o odkupu devetih stanovanj v vrednosti 76 milijonov tolarjev, o šestih stanovanjih pa se še vedno odloča Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ob tem, da bo Segrap investitor preostalih dvanajstih (oziroma osemnajstih) stanovanj, je po besedah Mirana Blagoviča investicija že v celoti pokrita.
V imenu glavnega izvajalca del je podpisal pogodbo prejšnji teden v ljutomerskem hotelu Jeruzalem Jure Prosen, ki je ob izrečenih pripombah na izbiro povedal, da bo SCT opravil le tretjino gradbenih del, dve tretjini posla pa bosta ostali za podizvajalce, kar je vendarle tudi priložnost za domače gradbince, čeprav se sami po projektih, ki so jih dobili v severovzhodni Sloveniji, tu več ne štejejo za tujca. Sklenjeni posel pa je navrgel nekaj denarja tudi lokalnemu športu. Glavna investitorja sta mu od pogače odmerila milijon tolarjev.
Majda Horvat, foto: Jure Zauneker ■
8
(IZ)BRANO
17. januar 2002 «■
Komentar
Ta komentar sem se pravzaprav spravljal pisat že nekaj tednov. Že pred tedni me je zbodla ocena nekaterih iz uprave nogometnega-kluba, par don - društva, Mura, da so »nekateri novinarji škodili nogometnemu klubu«. Pri tem so še dodali, da so bili to »novinarji, ki so postali novinarji čez noč«, a pri tem so očitno pozabili, da so tudi v upravi ljudje,
ki so se z nogometom seznanili »čez noč«. Mislil sem, da bodo oce-
no v zimskem odmoru nekoliko omilili in tudi sami sprevideli, da na igrišču niso igrali novinarji namesto nogometašev in da uprave ravno tako niso vodili novinarji, zato je jasno, da le-ti niso mogli prispevati k slabemu rezultatu in vodenju soboškega kluba. Toda ne. Na zadnjem občnem zboru so se očitki ponovili na račun »medijev, ki so na klub neupravičeno zlili preveč gnojnice«. To je res malce prehudo rečeno, a najbolj me moti beseda »neupravičeno«. Neupravičeno? Poglejmo konkretna dejstva: Mura je po jesenskem delu prvenstva šele na 7. mestu, kar je zelo slabo, oditi je moral zelo sposoben trener Luka Bonačič, kije Muro dvakrat popeljal iz nevarnih voda, sami so povedali, da igralcem in trenerjem trenutno dolgujejo okrog 22 mi-
Konec
oliko premetavanj, reform, sprememb, kot jih je doživel v zadnjem desetletju naš pokojninski sistem, se zagotovo ni zgodilo prav nobenemu drugemu stebru, ki državo
drži pokonci. Včasih dobi človek občutek, da hoče naša politika preskočiti vse plotove tranzicije ravno s klestenjem in premetavanjem pokojninskih pravic, seveda s pričakovanimi učinki na povsem drugih koncih, v proračunu, gospodarstvu in še kje, končna posledica pa naj bi bila seveda preobrazba socialne podobe družbe. Hitro spreminjanje pokojninske zakonodaje je in še bo zelo poseglo v življenje ljudi, saj na individualni ravni predvsem s podaljševanjem aktivnega dela spreminja življenjski načrt človeka. Dolgoročno bodo učinki sprememb večji, kot v tem trenutku celostno lahko izmerimo.
škodovanja Muri?
lijonov tolarjev, zgovorno pa je tudi, da se občnega zbora ni udeležil niti en igralec. Še več, Ristič bo tisto, kar mu klub dolguje, poskušal dobiti celo z arbitražo, kar kaže na to, kakšni odnosi so vladali med upravo in igralci. Da ne govorim o apatiji in malodušju, ki sta se razširila tudi med gledalci. Zanima me, kakšno bi šele moralo biti stanje, da bi novinarji upravičeno kritizirali politiko Murine uprave?! Ko bo izpadla v drugo ligo?
A mislim, da do te sramote, kije soboški ljubitelji nogometa ne bi mogli nikdar odpustiti, ne bo prišlo. Novi (stari) dvojec Moreč - Kerčmar je ponovno na krmilu. In samo en stavek, ki ga je povedal predsednik Milan Moreč, mi daje upanje, da se bodo časi kmalu spremenili na bolje, »Ostajam pri cilju, ki sem ga povedal že pred leti: Prizadevali si bomo, da bo Mura nekoč postala državni prvak.« Mislim, da noben drug stavek ne bi mogel biti primernejši, kot je tale. Izžareva ambicije, ki smo jih pogrešali v minulem času. In samo s tako miselnostjo se lahko pride naprej, na vrh. Natančno se še spomnim podobne Mdrečeve obljube pred leti, ko je bila Mura strah in trepet slovenskih nogometnih igrišč: »Naš cilj je vsako leto uvrstitev v Evropo.« Tako je, simpatizerjev Mure nikakor ne zanima boj za 7. ali 5. mesto, ampak to, da bo Mura lahko mešala štrene na vrhu in da se vsako leto v Murski Soboti predstavi vsaj en evropski klub. Muro spremljam že več kot dve desetletji in že odkar se spomnim, so privrženci črno-belih govorili, da je »treba nekaj menjati v upravi.« Tudi ko sta bila na njenem čelu Morecdn Kerčmar. Ampak takrat je Mura zasedala visoka mesta na lestvici, in če je bila na koncu sezone peta, je bil to neuspeh. V zadnjih letih pa se nam je poskušalo dopovedati, da je peto mesto zadovoljivi cilj. Ne, ni, Muri je glede na njen ugled mesto tik pod vrhom, in ko bo pravi trenutek, čisto na njem. Mogoče se komu zdi, da se tudi v preteklosti ni vse delalo dobro. To drži, toda takrat so v Murski Soboti gostovali klubi, kot so: Aarau, Bečej, Žalgi-ris, Daugava, Lyngby, Silkeborg..., ki v današnji obilici klubov s skrajnega vzhoda niti ne kotirajo tako slabo.
Kaj bi danes dali, da bi se ponovili takšni časi... Seveda pa bo z malo denarja le malo muzike in tega bi se morali zavedati vsi, ki jim je Mura pri srcu, zato bo treba storiti več kot doslej, da bo soboški klub spet postal ponos mesta in Pomurja, kajti kljub vsemu mislim, da takšnih privržencev, kot so tu, ni nikjer drugje v Sloveniji, kar kaže še vedno soliden obisk ne glede na slabe rezultate (Mura je tudi edini klub v državi, kije imela na protestnem zborovanju več kot tisoč ljudi - več, kot se jih drugod zbere na tekmi). In mislim, da tudi novinarji z dobronamernimi kritikami niso škodili ugledu kluba, ampak samo kazali, kako jih boli, da je Mura tako nizko, čeprav tega po svoji poklicni plati ne bi smeli.
Zato mora novo vodstvo Mure z odnosom, ki bo dostojen evropske ravni (ne vabiti novinarjev samo ob uspehih, ampak vedno), z Morečevo ambicioznostjo, z inventivnostjo, ki jo je poskušal vpeljati Ludvik Pilo, z izpolnjevanjem obveznosti in z morebitnimi »Sla-vičevimi« rejlektorji pritegniti nogometne obupance, ki samo čakajo, kdaj se bodo lahko spet v tisočih valili na štadion Fazanerija.
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
Čakajoči pred murskosoboška enoto
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Golobnjaku podobni prostori niso za ljudi
Tomo Koles ■
Življenje nam krojijo pokojninske reforme
Eden od zunanjih kazalcev teh ogromnih sprememb je sedaj množično iskanje storitev na enotah pokojninskega zavoda. Sprememb je namreč toliko in dogajajo se s takšno dinamiko, da navadni smrtniki tej poplavi novosti komajda še sledijo, prav tako pa tudi v službah Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot izvajalci vseh teh sprememb.
Čakajoči v izložbi in na ulici
Za pomursko regijo ima murskosoboška enota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje edine prostore v Kocljevi ulici v Murski Soboti in ljudje, ki iščejo informacije ali želijo oddati vloge, čakajo na to, da pridejo do sprejemne pisarne, v gosjem redu, ki se včasih vije vse tja na ulico, tudi po uro in več. Mimoidoči se čudijo, čakajoči pa negodujejo. Seveda ni bilo prav nič drugače že prejšnje mesece in leta, le s to razliko, da je bila taka »podoba« na dvorišču. Ko pa so se na murskosoboški enoti odločili, da vhod za stranke obrnejo in postavijo na čelno stran stavbe, se je obleganje službe za upokojevanje razkrilo kot v izložbi.
Postavljanje v vrsto pred uradniškimi okenci pa človeka prizadeva v njegovem ponosu, še toliko bolj, če mu za to niso namenjeni niti primerni prostori in mora stati celo na ulici. In pogled na čakajoče, stare in malo manj stare, ki si v bojazni, da jih drugi čakajoči ne izrinejo iz vrste, ne upajo usesti na tistih nekaj stolov v majhnem predprostoru, ni prijeten. Še manj je prijetno za vse čakajoče, ki drug drugemu dihajo za ovratnik.
Eden ne more biti hkrati za dva
»Eden ne more sprejeti več kot enega,« je na vprašanje, zakaj tako, odgovoril direktor murskosoboške enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Martin Glavač. Verjetno mu ni prijetno iz dneva v dan odgovarjati na to in podobna vprašanja ter poslušati opazk na račun neprimernih razmer za delo s strankami, kjer dela za okencem ob uradnih urah le eden referent. Da v takšnih okoliščinah včasih izbije na eni ali drugi strani neprijaznost, ne preseneča. »Ljudje prihajajo po razno razne informacije. Vendar ne, da bi prišli enkrat in takrat poiskali popolne informacije, za isto stvar prihajajo večkrat. Hodijo od enega do
drugega referenta, če pa morebiti naletijo na tistega, pri katerem so že bili, se v pisarni obrnejo in odidejo. Potem spet pridejo, ko v časopisih preberejo netočne informacije, ki si jih dovolijo zapisati novinarji. Stranke nasedajo vsem mogočim informacijam,« je povedal nekaj krepkih na račun
tistih, ki prihajajo, sogovornik. Pa vendar niso vsi ne takšni in vsi ne drugačni in dejstvo je, da mnogi prihajajo samo za to, da dobijo določene informacije. . Prav zato bi vrste čakajočih lahko skrajšali tudi z dajanjem informacij po informacijskem telefonu, čemur je seveda pritrdil tudi direktor murskosoboške enote pokojninskega zavoda. Vendar takega telefona nimajo, v telefonskem imeniku pa sta objavljeni samo dve številki, ob centrali še tista, ki zvoni v direktorjevi pisarni. Zato potem ni čudno, da je centrala močno obremenjena in dolgo zvonjenje v prazno ne pomeni, da na drugi strani ni nikogar, ampak da so linije zasedene.
Prostori
z začetniško napako
Na prvi pogled je že videti ta
ko, da problem izbija zaradi množic, ki prihajajo zaradi sto in enega razloga, povezanega s pravicami pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Vendar pa mu težo vendarle dajejo neprimerni prostori v pritličnem delu, kjer je vložišče. »Vsi drugi imajo neprimerno boljše prostorske možnosti kot mi,« je dejal na vprašanje, kako je po drugih območnih enotah pokojninskega zavoda, Martin Glavač. Toda direktor splošnega sektorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Tone Koprivnikar meni, da proti drugim območnim enotam - v sistemu jih je devet - vendarle niso tako slabi, saj ni tako dolgo od takrat, ko so se preselili v nove prostore.
Res je stavba, kjer deluje murskosoboška enota, dokaj nova, vendar je bila že prav na začetku za dejavnost, ki se opravlja v njej, neprimerna. Pritlični prostori za sprejem strank in delo invalidske komisije so bili že takrat premajhni, prav tako namenjeni za arhiv, edini skupni vhod za zaposlene in stranke pa je bil z dvorišča, pisarne referentov v nadstropju pa tudi niso dostopne ljudem ha vozičkih. »Ko sem se ob načrtovanju in gradnji teh prostorov postavljal zoper takratno občino, nisem prebil leda. Takrat je bila vsa občinska uprava proti meni. Mi smo predlagali, da se naredijo primeren dostop in prostori za stranke, vendar s tem nisem uspel. Sedaj smo vhod za stranke obrnili na ulico, vendar s tem pri prostoru nismo pridobili ničesar,« je povedal Martin Glavač. Zatrdil je tudi, da je pri investi
torjih tudi že iskal možnost za zamenjavo teh prostorov za primernejše, ki bi ustrezali normativom in standardom, toda prave ponudbe ni bilo, reševanje prostorskih problemov murskosoboške enote pa tudi ni na seznamu ljubljanske centrale.
Ljubljana drugih prostorov nima v načrtu
»Do leta 2004 ni prav nobene možnosti, denarja za investicije pa je tudi vedno manj,« je dejal Martin Glavač. To, da murskosoboška enota ni v načrtu investiciji je potrdil tudi sogovornik iz Lju-j bljane. Letos rešujejo prostorske probleme na Ravnah na Koroškem, v načrtu je tudi zamenjava prostorov v Celju in Ljubljani, to pa je tudi, kar se prostorov tiče, vse, s tem da so lani v Murski Soboti preuredili spodnje prostore, še letos pa naj bi obnovili tudi, računalniške povezave. Za priho-dnje leto posebnih investicij za pomursko enoto ne predvidel vajo. »Obljubljam pa, da borni skupaj z direktorjem murskosoj boške pnote proučili razmere in morda s spremembami na orga nizacijskem področju prispevati k rešitvi problema,« je povedal Tone Koprivnikar, direktor splošnega sektorja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Lani so delali za dva
Murskosoboška enota pokojninskega zavoda pa je na repu tudi po kadrovski zasedbi. ŠtevH lo zaposlenih bi morali glede na obseg dela povečati vsaj za trw tako pa sedaj osemindvajset de| lavcev opravlja storitve za šestili dvajset tisoč upokojencev M okoli devetintrideset tisoč IjudM ki sodijo v skupino aktivneg" prebivalstva. »Če bi nas bilo vel bi stranke lahko prej dobile in', formacijo pa tudi odločbo. Lani ski obseg dela je presegel vs£ meje,« je povedal Martin Glavač Toda v Ljubljani za kaj takega n1' majo preveč posluha, ker naj W manjše število zaposlenih nad°j mestila računalniška opremit Toda lani so obdelali petindvajj set tisoč zahtevkov in tudi izdal' toliko odločb, ob tem da je nji' hov letni normativ dvanajst tl soč, ob tem pa so mesečno v P‘1 sarni vložišča dali od tisoč do11, soč dvesto informacij, s tem informacij, ki jih referenti dajer po telefonu, ne štejejo. Če bi’c držali načrtovanega obsega bi imeli na murskosoboški e«0; Zavoda za pokojninsko in inv3" dsko zavarovanje sedaj še vedhj nerešenih osemnajst tisoč zah^: vkov. »Sedaj pa jih imamo okf0| tri tisoč. Upajmo, da bomo lab*1 zaposlili vsaj dva nova sodela^ za katera smo prosili, da bi P tem prišli na sedemsto ali os^! sto nerešenih zahtevkov, kat F približno mesečni priliv vlog- H dobro, da letos ne bomo prt’ rjali varstvenega dodatka, sajl^ bilo tudi za to prek štiri zahtevkov, ki smo jih morali f ti v štirinajstih dneh. Tako Pf$ kujem, da se bo letošnje let0^ številu novih zahtevkov im” lo,« je povedal Martin Glavač .
Majda Horv3‘
17. januar 2002
(IZ)BRANO
9
Ko ni varnostnik v tovarni Krka, se veliko »druži« z mladicami
Namesto venca...
*
Gospodar RD Ljutomer
Deset milijonov za porodnišnico
To delo ga je zelo prevzelo
M
ilan Kocbek iz Veržeja je odraščal zgodnje otroštvo na Moti in tedaj ga je pot velikokrat peljala tudi k reki Muri, kjer je imel njegov dedek Ignac Smodiš svoj mlin. Tam ga je še posebej zanimalo opazovanje ribičev. Dedek je lahko lovil ribe kar s kržakom, kajti mlinarji in brodarji so imeli svojčas pravico (koncesijo), da so jih nekaj deset metrov pred kumpi in nekaj deset metrov za njimi lovili s posebno mrežo na drogu. Ampak Milanu se je zdel zanimivejši način s trnkom. Ko je nanesla priložnost, se je tudi on vpisal med redne člane Ribiške družine Ljutomer. Pred štirinajstimi leti so ga izbrali za njihovega gospodarja. In to delo ga je zelo prevzelo.
Največ časa namenja vzdrževanju ribogojnih ribnikov pri Po-dgradju. Le-ti obsegajo 11,5 hektarja zemljišč, od tega je vodne površine okrog 7,5 hektarja. Tam skrbi za vzrejo mladic, krmljenje, urejanje okolice in drugo, kar je potrebno. Skupaj z drugimi člani gospodari tudi na akumulacijskem jezeru pri Gajševcih ter gramoznicah pri Krapju, Babincih in na Moti (Gezove jame), kjer so si zgradili tudi ribiški dom. In kako poteka »pridobivanje« ribjih mladic?
»Začeli smo s poskusno vzrejo z labicami, to je z ličinkami iker, ki smo jih dobili od drugod; ker pa je naravnih sovražnikov preveč, se to ni najbolje obneslo, zato smo prešli na lastno vzrejo mladic, to je z naravno drstitvijo krapa, pri čemer smo si pomagali z izkušnjami in nasveti prijateljev v ribogojnicah pri Račah in Pernici. Ugotavljamo, da imamo izredno dobre uspehe. Poleg krapovih mladic gojimo v manjšem obsegu tudi
Odkar je postal Milan gospodar RD Ljutomer, ima le malo časa za športni ribolov. Njegova največja ribiška trofeja pa je bil 26-kilogramski krap.
mladice ščuk in smuča, in to predvsem zaradi doseganja naravnega ravnotežja. Mladice spu-
ščamo v svoje vode, kar pa je več, jih damo v Maribor, nazaj pa dobimo t. i. konzumne krape, to je ribe za prodajo ali poriblja-vanje naših ribolovnih voda.«
Po besedah našega sogovornika se da vzgojiti na hektar približno do 30.000 mesečnikov, to je mesec dni starih krapov, ki tehtajo od 25 do 70 dekagramov, če je vse v redu, če ni problemov s pretokom vode ali z algami, če ni bolezni. Do jeseni pa znaša »pridelek« okrog 3,5 tone. Žal jim lanska letina ni bila naklonjena, in to
predvsem zaradi nizkega stanja vode v pretočnih jezerih. Pravzaprav je bil pretok neznaten. Šele
avgusta je bilo bolje. Do takrat bi moral znašati prirastek najmanj 40 odstotkov, toda temu se niso niti približali. Predlani pa je imel dvakrat najlepše mladice v Sloveniji, kar so mu zavidali zlasti poklicni ribogojci.
To, da je Milan gospodar Ribiške družine Ljutomer in da ima s tem precej dela, pa še ne pomeni, da mu je to tudi služba. Svoj redni kruh si namreč služi kot varnostnik v ljutomerski tovarni Krke. Pred tem pa je bil zaposlen v tovarni Mura. Zakaj potem še dodatno delo?
»Za vse to moraš imeti predvsem veliko volje. Meni jo je nekako vcepil stric Karel s Cvena, to je očetov brat, ki je bil tudi gospodar. Večkrat sem šel kaj pomagat. Videli so, da me to delo zanima, in naenkrat so me predlagali, naj prevzamem mesto gospodarja. Sprejel sem to nalogo in jo tudi z veseljem opravljam. Seveda sem si moral pridobiti tudi določeno znanje.«
Pozimi skoraj ni dela, razen kakšnih popravil in skrbi za urav-noteženp delovanje pretokov med ribogojnimi jezeri. Čas krmljenja se namreč začne med 15. in 20. aprilom, traja pa do 15. ali 20. oktobra; če je lepa jesen, pa do konca oktobra.
»Potem je treba ustaviti krmljenje, da se pri ribah ustavijo funkcije dihanja in srčnega utripa, drugače pocrkajo, ker se zadušijo. Pozimi morajo ribe mirovati.«
Jože Graj ■
T
ako kot zbirajo druge slovenske bolnišnice, zbira prostovoljne prispevke na več načinov in za različne namene tudi murskosoboška. Da je tega denarja manj, kot ga dobijo na
primer zdravstvene ustanove v bogatih regijah, je jasno, saj so zbrani zneski podoba ekonomske moči regije, kljub temu pa so za bolnišnico zelo pomembni, tudi zaradi tega, ker povabilo za donatorstvo naleti na odziv in ker s prostovoljnimi prispevki posameznikov izražajo pripravljenost civilne družbe, da podpira domače zdravstvo. Ljudem ni vseeno, kaj se bo dogajalo z našo bolnišnico.
Že pred tremi leti so po vzoru drugih ustanovili fundacijo, v kateri zbirajo sredstva za nakup medicinske opreme, katere bolnišnica doslej še ni imela, in torej pomeni njeno posodabljanje, ter za izobraževanje zdravnikov in drugih strokovnih delavcev v tujini. Na računu fundacije se je zbralo od ustanovitve 16,6 milijona tolarjev, denarne prispevke pa so nakazala nekatera pomurska podjetja, bolnišnični dobavitelji blaga ter pomurske občine, povabilo pa jim vsako leto’ znova pošljejo z uprave bolnišnice. Doslej z denarjem, zbranim na računu fundacije, niso opravili še nobenega nakupa, so pa lani objavili javni razpis za nakup aparata za urodinamiko za potrebe urlogije in ginekologije. »Vendar ta ni uspel, saj sta se nanj prijavila le dva ponudnika, eden od njiju pa ni zadostil razpisnim zahtevam,« je povedal Štefan Vučak, poslovni direktor v bolnišnici. Vrednost aparature je deset milijonov tolarjev, uspešni nakup pa naj bi opravili po drugem razpisu, ali če še ta ne bo uspel, po pogajanjih z dobavitelji. Preostanek denarja bodo z dodatnim zbiranjem namenili za nakup aparata za ugotavljanje osteoporoze. Na računu bolnišnice pa zbirajo prostovoljne prispevke še za druge namene. Posebno postavko.imajo za zbiranje sredstev za izobraževanje zdravnikov. Ta denar si večinoma zdravniki zagotovijo sami, lani so zbrali 3,8 milijona tolarjev. Zanimiva oblika prispevkov so prispevki z raznih poravnav na sodišču, ko strankam na poravnavi zaradi določene situacije predlagajo, da sredstva nakažejo regijski bolnišnici. To so manjši zneski, vendar pa se je zbralo lani tako kar 1,3 milijona tolarjev.
Še največ denarja za potrebe bolnišnice pa se je zbralo s prispevki namesto venca za pokojne, kar 10,3 milijona tolarjev, darovalci pa so denar skoraj v celoti namenili za opremljanje ginekološko-porodnega oddelka. Za opremljanje porodnišnice pa denar nakazujejo tudi organizatorji raznih javnih prireditev ali se za to odločajo posamezniki ob osebnih in družinskih praznovanjih. Lani'je bilo tega denarja za 3,8 milijona tolarjev.
Posebna akcija pa je bila namenjena tudi zbiranju denarja za nakup citoguida, aparata za zgodnje odkrivanje raka dojke. Zbrali so že poldrugi milijon, za nakup pa bo treba zagotoviti štiri milijone tolarjev.
.Murskosoboška bolnišnica je tako lani zbrala ob sredstvih fundacije še 31 milijonov tolarjev prostovoljnih prispevkov. Ob teh pa je prejela še sedem milijonov tolarjev namenskih sredstev iz Mestne občine Murska Sobota, ki je na ta način poravnala tretjino obveznosti po prevzemu zem
ljišča in stavbe starega ORL-oddclka v Slomškovi ulici.
M. H. ■
V Pomurkini Mesni industriji nadaljujejo z naložbami
Predpustni čas - čas norčij in zabave
Borovigostuvanji n Križevcih in Kruplivniku
Po posodobitvi klavnice še preselitev predelave
Lanski poslovni rezultati niso zadovoljivi, saj bo po napovedih za okoli 300 milijonov tolarjev izgube
pust najbolj zgodaj po novem letu, saj bo že 12. februarja. Lani je bil 27. februarja, v preostalih treh letih pa: 7. marca, 16. februarja in 24. februarja. Letos bo zelo zgodaj tudi
velika noč: že 31. marca. Po pustu, ki je v torek, je seveda pepelnica. Pet nedelj po pustu je po katoliškem koledarju postnih, nedelja pred veliko nočjo (letos 24. marca) pa je cvetna.
o so se v družbi ABC Trading, ki je v 51-odstotni lastni ABC Pomurke Internacional in 49-odstotni lasti podjetja Marka Slaviča iz Ključarovec, odločali za nakup večinskega deleža v Pomurki Mesni industriji, so se zavedali odgovornosti in obveznosti, ki so jih prevzeli za razvoj največje mesne industrije v tem prostoru. Ob sredstvih za nakup nekaj več kot 51-odstotnega deleža v Pomurki Mesni industriji so zato zagotovili še dodatnih 700 milijonov tolarjev za dokapitalizacijo, ki so jih v celoti namenili za posodobitev obrata Klavnica.
Naložba v posodobitev tega obrata je bila nujna, če je želela Klavnica ohraniti status izvoznega obrata, pravi mag. Vinko Ap-šner, ki je vodil posodobitev.
Z obnovo, ki so jo začeli v lanskem maju, so v glavnem končali v predvidenem času, klavnica Po-murkine Mesne industrije pa si je tako prva v državi pridobila status industrijske klavnice. V klavnici so v celoti odstranili staro in vgradili novo opremo, uredili komunalne naprave, dogradili pralnico za čiščenje in dezinfinci-ranje kamionov za prevoz živine in mesa, novost pa je tunel v liniji klanja prašičev. Vinko Apšner zatrjuje, da je najsodobnejši in edini tovrstni v državi, njegova prednost pa je v tem, da je za odstranjevanje ščetin med parjenjem dovolj le liter vode. Tudi higiensko je najbolj neoporečen, saj se uporabljena voda ne vrača v proizvodni proces, pač pa odteka naravnost v kanalizacijo. Celotna
obnova klavnice je stala 800 milijonov tolarjev, za obnovitev zamrzovalnega tunela, ki je stal 210 milijonov tolarjev, pa so nekaj sredstev prispevale tudi državne rezerve.
Zaradi prenove klavnice je bilo klanje štiri mesece prekinjeno in to je vplivalo tudi na poslovni rezultat. V Pomurkini klavnici so tako lani zaklali 60 tisoč prašičev, 9 tisoč goved in 600 telet, prodaja izdelkov se je v primerjavi z letom prej povečala za 6 odstotkov, prodajo svežega mesa pa so povečali za dobro petino. Od januarja do novembra so prodali 3.240 ton mesnih izdelkov in 3.950 ton svežega mesa, prek ABC Pomurke International pa so dobršen del proizvodov izvozili.
Direktor Mesne industrije Milan Koren pravi, da z doseženimi rezultati niso zadovoljni, saj bodo ustvarili ob 6 milijardah realizacije okoli 300 milijonov tolarjev
izgube. Del te izgube je nastal v tekočem poslovanju, nekaj pa tudi na račun odpisov. Spodbudno pa je, da družba nima večjih likvidnostnih težav, saj je finančno politiko in strategijo zanjo v celoti prevzela družba ABC Pomurka International. Po besedah njenega direktorja Darka Pejno-viča zagotavlja ABC Pomurka International Mesni industriji za ohranjanje tekoče likvidnosti milijardo tolarjev in ji tako omogoča redno plačevanje obveznosti dobaviteljem. V letu 2002 čakajo Pomurko Mesno industrijo nove naložbe. Obrat trajnih konzerv, ki ga bodo preselili na lokacijo ob klavnici, mora biti končan do konca leta. Dokumentacija za to naložbo je v pripravi, preselitev pa je nujna zaradi strogih poostrenih predpisov VURS-a, ki bodo začeli veljati konec leta. Če jih predelava ne bo izpolnjevala, ne bo mogla ohraniti statusa industrijskega obrata in pridobiti izvozne registracije. Za ureditev nove predelave bodo potrebovali okoli milijardo tolarjev, za vse naložbe v letu 2002 pa okoli 1,1 milijarde tolarjev, saj načrtujejo še ureditev razsekovalnice za goveje in svinjsko meso, prav tako pa bodo uredili tudi centralno pralnico za procesno posodo.
Ludvik Kovač I
Nekoč, ko so se pari na veliko poročali, je bil predpustni čas -osrednji čas porok. Če malo pomislim, sem se tudi sam oženila tem času. Ne v adventnem in ne v postnem času ni bilo cerkvenih porok. Tudi zdaj jih ni. Zelo, zelo malo porok pa je tudi v predpustnem času pa tudi čez leto, ko so tako imenovane navadne nedelje, ni veliko sklepanj zakonov. Že res, da je zdaj v naši pokrajini precej manj ljudi kot nekoč (zato tudi manj porok), strinjali pa se boste najbrž tudi z ugotovitvijo, da se mnogi mladi (in tudi malo manj mladi) sicer družijo in živijo v dvoje, le pred »oltar« ne gredo. Če pa se že odločijo za formalno potr
Našemljene skupine Kruplivničanov (posnetek) in Križevčanov že nekaj sobot in nedelj hodijo iz kraja v kraj, od hiše do hiše, in vabijo na gostuvanje. Ker pa se bodo mnogi ljudje tudi kar sami povabili, bo - kot na vseh dosedanjih - tudi na-teh dveh gostovanjih veliko ljudi. Še vedno velja: ljudem je treba kruha in - iger.
ditev zakona, potem to storijo po nekajletni zunajzakonski skupnosti oziroma potem, ko že imajo otroke. Da v mnogih zakonih škripa ali pa celo pride do ločitev, pa je tudi znano, zato, tudi to ljudi odvrača od sklenitve zakona.
Običaj veleva, da v kraju, kjer ni bilo v predpustnem času poroke, pripravijo borovo gostuvanje, ki ogranizatorjem navrže precej denarja, ki ga porabijo za kakšno skupno zadevo, na primer gasilski dom, gasilsko vozilo ... V času, ko so se mladi še na veliko poročali, so v določenem kraju, kjer so nameravali imeti borovo gostuvanje, skušali vplivati na zainteresirane za poroko, naj se poročijo po pu
stu, včasih pa so jim morali za tako odložitev poroke celo plačati, na primer i^zdavanjskigvant, samo da jim ne bi pokvarili načrtov. Danes, ko so poroke sila redke, bi skoraj v vsaki vasi lahko imeli borovo gostuvanje.
Letos bosta v Prekmurju dve borovi gostuvanji in obe na isti dan: v nedeljo, 3. februarja. Menda so se najprej odločili za ta datum v Križevcih v Prekmurju, zato od njega niso odstopili. V drugem goričkem kraju, v Kruplivniku, so menda prvotno nameravali imeti gostuvanje v nedeljo, 10. februarja, torej le dva dni pred pustom, a so se nazadnje odločili prav tako za 3. februar. V enem dnevu torej dve borovi gostuvanji. Je to do? bro, slabo ... presodite bralci.
Tako Križevčani kot Krupliv-ničani se na osrednji pustni prireditvi vneto pripravljajo in na teren so poslali našemljene skupine, ki vabijo v goste in tudi pobirajo prostovoljne prispevke. Kruplivničani so oblikovali dvanajst, Križevčani pa devet skupin. Povsod tudi izdelujejo iz krep papirja razne rožice za svate in druge udeležence cere-monila in tudi za obiskovalce. V Kruplivniku bodo bor posekali v gozdiču pri Belem, križu. Tam bo tudi poroka, pozneje pa rajanje v gasilskem domu. Križevčani bodo sekali v gozdiču Majica na robu vasi, po borovi poroki pa se bo rajanje nadaljevalo v gasilskem domu. V obeh krajih bodo porabili izkupiček gostuvanja za potrebe gasilcev. V Kruplivniku so imeli nazadnje tako prireditev pred štiridesetimi leti, v Križevcih pa je bilo zadnje borovo gostuvanje 1971. leta.
Š. S., foto: J. Z.i
10
INTERVJU
17. januar 2002 ma
Tuje železni bodo lahko najele naše strojevodje
Mag. ANTON MEDVED, direktor Direkcije za železniški promet o trženju železniške infrastrukture in oprtnem transportu


....I irekcija za železniški promet 1 Ministrstva za promet s sede-I žem v Mariboru deluje komaj dve leti, pa se ji že obeta veliko preoblikovanje; z novim zakonom o železniškem prometu, ki je v parlamentarni proceduri, naj bi se preoblikovala v agencijo, kot to zahteva Evropska unija. In ta agencija bo imela popoln nadzor nad železniško infrastrukturo, Slovenske železnice pa bodo le eden od izvajalcev železniškega prevoza. Mag. Anton Medved pa je zanimiv sogovornik ne le zato, ker je po duši in srcu železniški strokovnjak (ni ga sram, ker nima »slovenske diplome«, v Zagrebu in Beogradu so po njegovem mnenju najboljši strokovnjaki in profesorji prometne stroke), ampak ker je edini magister mariborske univerze, ki se je specializiral za oprtni transport. Sedem let se že intenzivno ukvarja s to tematiko. Skorajda ne moremo verjeti, da se ni doslej v Sloveniji še nihče strokovno ukvarjal s problemom, kako upravičiti in povečati transport blaga z železnico. Našel je model oprtnega transporta in ga predstavil javnosti. Zdaj pa ga je treba še matematično dokazati, to pa je stvar doktorata, ki naj bi bil končan do maja 2002.	....
Zakaj je Slovenija tako nezainteresirana za izobraževanje prometnih strokovnjakov, kot da jih ne bi potrebovala, čeprav je ravno nasprotno? Imamo gradbenike in tehnike, ki ne le gradijo ceste, ampak nam tudi krojijo prometno politiko -čeprav uradne prometne politike Slovenija še nima?
Se že pozna, da imamo dve fakulteti, ki izobražujeta zadnja leta tudi iz te panoge in se stanje izboljšuje, tako da bomo sedaj kmalu dobili prometno politiko! Jaz sem predstojnik organa v sestavi ministrstva in se s politiko ne ukvarjam. V pristojnosti Direkcije so investicije in nadzor, odgovorni smo za izdelavo vseh podzakonskih aktov in izdajo licenc za promet v železniškem prostoru. V obravnavi je sprememba zakona o železniškem prometu, ki načrtuje preoblikovanje direkcije v agencijo, ki bo samostojni organ in ne bo več v sestavi ministrstva. Na področju železniškega prometa bo tržila infrastrukturo, skrbela za njeno modernizacijo in novogradnjo, vzdrževanje, skrbela bo za izvajanje javne gospodarske službe, vodenje prometa, tako da bo tudi tržila vlakovne poti. Od sedaj tudi Slovenske železnice plačujejo uporabnino za vsak vlak kot avtobusni prevozniki cestnino. To bo prihodek Agencije, nekaj pa se bo financiralo še iz proračuna. Prevzeli bomo nekaj zaposlenih iz uprave Slovenskih železnic, tako da bo na agenciji zaposlenih največ do petdeset ljudi. Tudi vlaganje v infrastrukturo s tujim kapitalom pri novogradnjah bo mogoče. Nujni sta posodobitev železniške infrastrukture in gradnja drugega tira proti Kopru; do leta 2008 se bo to
zgodilo. Tuji operaterji trkajo na vrata; ko bo začela delovati agencija in ko bodo izpolnjevali pogoje iz naše zakonodaje, bo imel vsak prost vstop na naš železniški trg, tudi tuji prevozniki. Trenutno je to še nemogoče, s spremembo zakona pa bo mogoče. Zdaj posamezne železniške uprave izdajajo izpite in licence posamezno za svoje delavce v državi. Zaenkrat lahko najamejo našega strojevodjo - tako kot pilota. Ko bo EU, pa bodo pooblastili določeni državni organ za izdajo mednarodnih dovoljenj (verjetno zvezni nemški urad, ki je najbolj usposobljen).
V devetdesetih letih se je cestni transport neverjetno povečal. Kako prepričati, da bi se blago prevažalo z vlakom? Je cenejše z vlakom kot po cesti?
Cenejše ni. Časovno ni ugodnejše. Manjka samo odločitev države, da obremeni cestnega prevoznika do te mere, da pokrije stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom, torej da zaračuna prevozniku eksterne stroške, ki jih vsi davkoplačevalci že plačujemo - to je obremenjevanje okolja. Veliki prevozniki imajo od tega zelo velike ekonomske učinke in komercialne koristi. V nobenem primeru pa lastnik blaga ne želi plačati višjo ceno, ki bi jo z drugačnim transportom moral plačati. Samo zaradi varovanja okolja se ne bo nihče odločil za železniški transport.
Slovenija se obnaša, kot da bi želela, da je na cestah čim več tovornjakov?
Vsi operaterji bi morali imeti enake možnosti, nastopati na prostem konkurenčnem trgu pod enakimi pogoji, to pomeni, da bo cestni prevoznik ponudil takšno ceno prevoza, cestnino, ki bo približno enaka kot cena v železniškem prevozu; da bodo v tej cestnini zaračunani tudi ekološka taksa in drugi stroški; v nalogi sem natančno opredelil, kateri so vsi ti stroški, ki jih mora država zaračunavati. Dokler tega država ne bo naredila, bomo imeli pospešeno gradnjo cestnega omrežja. Avtoceste bodo vedno premajhne, štiripasovnica bo čez deset let šestpasovnica ..., če država ne bo poskrbela, da se bo sorazmerno razvijala tudi železniška infrastruktura. Država bo morala vlagati v razvoj železniške infrastrukture enako kot razvite evropske države, kjer je razmerje investicij v železniško in cestno infrastrukturo 1:1. Pri nas je to razmerje 1: 30 v korist cest, zadnje čase še več.
Slovenske železnice omenjajo ustanovitev mešane družbe, je to realno?
To je realno, pravzaprav je to nujno. Železnica sama ne zmore niti nima možnosti, kapitala ali kadrov za razvoj. Tovorni transport je povsem na trgu, tako železniški kot cestni. Država samo zagotavlja infrastrukturo, tako cestno kot železniško. Toda železniški transport je bolj sprejemljiv za državo in okolju prijaznejši, čist, ne.povzroča toliko zastojev, onesnaževanja. Železnica omogoča predvsem za prevoze težkih tovorov ra-
H
cionalnejšo porabo energije kot pri cestnih prevozih, zato bi imela država od tega neposredne koristi, saj smo uvozniki naftnih derivatov. Toda z dekretom se ne da določiti, da bi v Budimpešti vse tovornjake dali na vlake.
V Pomurju smo vsak dan pred ekološko katastrofo - ko bi dali na železnico vsaj te nevarne snovi?
Država zagotavlja določena sredstva za spodbujanje kombiniranega transporta. Tudi financira operaterja, torej subvencije za tiste prevoznike, ki opravljajo kombiniran transport - tudi v letih 2002/2003 dobijo SŽ določena sredstva, vendar so ta sredstva zelo majhna, tako da se operater (Slovenske železnice) sam ne more preoblikovati tako, da bi bil sposoben opravljati ta transport. Treba je zagotoviti specialne vagone, ki so zelo dragi. Če pa bi ustanovili skupaj z Adrio Kombi in ECOMBI-jem novo podjetje, bi šlo, tudi posluh države bi bil večji, da bi temu podjetju dali neke olajšave. Navsezadnje je Slovenija podpisnica konvencije o izvajanju kombiniranega transporta in mednarodnega sporazuma, ki ji nalaga, da zgradi takšen železniški križ, da bo sposoben prevažati te vlake v kombiniranem in oprtnem transportu. Kriterije sporazuma moramo zagotoviti, vendar pa mora operater zainteresirati kupca storitev, da se bo za takšen transport odločil. Država tega z restriktivnimi ukrepi na bo počela. Poskrbi lahko le za uravnoteženo vlaganje v tako infrastrukturo.
To pa je tudi politično vprašanje.
Tako je. Ali se bo vlagalo v ekstremni razvoj cest ali pa v uravnovešeni razvoj vseh prometnih podsistemov.
Bi morali biti v Prekmurju bolj zainteresirani za vlaganje v železnice?
Absolutno. Zelo pomembno je, da so vsi kraji povezani s prometnicami, ki so najbolj dostopne občanom. Če imamo železniške in cestne povezave, se morajo te dopolnjevati. Nesprejemljivo je, da istočasno na enem in istem koridorju odpelje tovornjak, naložen z naftnimi derivati, s postaje M. Sobota pa odpelje vlak z le dvema vagončkoma. Ali pa odpelje z železniške postaje v Ljubljani vlak v M. Soboto, skoraj istočasno pa avtobus. Na cilj prideta skoraj istočasno.
Cenovno Je za potnike vlak ugodnejši, za prevoz tovora pa ne.
Oboji pa izvajajo prevoz potnikov v javnem cestnem in železniškem prometu. Država subvencionira železniški promet. Kljub tej subvenciji so transportni prihodki od potnikov pri železničarjih nižji kot pri avtobusnih transportnih prevozih. Tudi do 70 odstotkov.
Morebiti so ure primernejše pri avtobusih, ko bi pa šli z vlakom ob petkih, pa ni prostora.
Zakaj pa takrat ne gredo z avtobusom? Zakaj ne dajo zraven še enega avtobusa, ko je gneča? Ker jih nimajo samo za ob petkih, ker hočejo vsak dan voziti avtobus, ne samo ob petkih. Ne bodo kupili novega avtobusa samo zato, da bo peljal enkrat na teden o petkih, podobno ne bodo železničarji, ker vagon stane za deset avtobusov. Naj si poiščejo alternativne prevoze!
Ste zadovoljni z izkoriščenostjo proge do Budimpešte, je zaživela tako, kot ste pričakovali?
Ne, proga sploh ni zaživela. Pothiški promet je v uvajanju, tako bo treba več narediti za promocijo. Investicija ne daje ekonomskih učinkov. Načrtovano
je bilo, da bo vozilo z novim voznih dom enajst tovornih vlakov, sedaj vo: le dva para in še ta sta slabo obre*11 njena. Morda so premalo naredili* ponudbi na trgu glede konkureflj cene prevozov. Tovorni transport n? progi je predrag in je treba korig*1 ceno prevozov. Hrvaške železnice s° relaciji Središče-Čakovec-MadžaB cene bistveno znižale. Slovenske ž°‘ niče morajo oblikovati tudi pose^ komercialne popuste, da bodo progo pritegnile porabnike, kajti? noč se poslovnih poti ne da spremil
Še nekaj vas moram vprašati zi s tem: ali prej niste vedeli, do Madžari na svojem odseku, ge od meje do Budimpešte štif^ menjavali lokomotivo?
. Pri načrtovanju prevoza potnik0 blaga smo iskali skupaj z Madžari godnejšo rešitev. Madžarsko profil ministrstvo in železnice so enak0 naše v preoblikovanju in bodo ust^ le enako agencijo, ki bo narekoval? voj infrastrukture za naslednje^ Tudi država dirigira, ne samo žele^ kakšni bodo lokomotive in vozni fe naslednjem letu bo večje sodelm. madžarskih in slovenskih železfHČ sti na področju prevoza potnikov bi bilo več odvračanja potnikov. I Kaj se bo spremenilo 16. dece^ 2002?
V tovornem transportu ni bistVj sprememb, v potniškem pa načf i več agencijskih vlakov - predv«0 vašem koncu več turističnih v* j ki bodo vozili po potrebi. Jaz se * । mam, da bi bile redne linije, vet> to še ni možnosti, ni potnikov. J Bernarda B-foto: Jure Zaun**
VESFMK 17. januar 2002
KULTURA
11
Dva dodatka
Mlejnika in Šetinca
klubu PAC sta pred tednom nastopila že stara znanca, slovenska virtuoza Miloš Mlejnik in Janko Šetinc. Na prvotnem vabilu je bilo sicer zmotno napisano, da bo Janko Šetinc nastopil s čembalom, na koncertu pa je igral le na klavir. Sicer to niti ni kaka huda zmota, saj je Šetinc v resnici tudi čembalist.
Diplomiral je na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Lipovšku, dodatno izobraževanje pa našel v Londonu in Pragi. Kot solist je nastopal z orkestri Slovenske in Zagrebške filharmonije, RTV Ljubljana, Zagrebškimi solisti in z vrhunskimi umetniki, kot so Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek in Igor Ozim. Je ustanovitelj ansambla Collegium Musicum iz Maribora in član slovenskega klavirskega kvarteta. Njegova koncertna pot ga je vodila skozi velike glasbene centre, kot so Dunaj, London, Budimpešta, Helsinki, Pariz in Milano. Sodeloval je na številnih
festivalih in prejel vrsto nagrad in priznanj, od katerih naj omenimo le Glaserjevo nagrado leta 1992.
V telovadnici osnovne šole I v Murski Soboti je bila predstavljena zbirka pesmi vzgojiteljice Jožice Bačič. Bačičeva je v vrtcu zaposlena že več kot tri desetletja, kot sama pravi, pa so otroci njeno poslanstvo. »Zato bi se najbolj zahvalila otrokom, ki mi dajejo vsak dan nekaj novega. Včasih se ponoči prebudim, vzamem svinčnik in napišem kakšen verz. Najmlaj^i mi tako odstirajo nove tančice, da zapišem misli, ki so se mi utrnile,« je povedala Bačičeva. Brošuro pesmi Jožice Bačič je izdal Ciciklub, zato so bile navzoče na predstavitvi tudi njegove predstavnice.
»Gre za naše skupno poslanstvo - širiti bralno kulturo med mladimi »bučkami«, je poudarila vodja kluba Mojca Korošec. Vsaka gostja je dobila simbolično darilo, v kulturnem programu pa sta nastopili Sandra in Maja na flavti ter otroški pevski zbor pod vodstvom upokojene vzgojiteljice Marjane Škrilec, ki prostovoljno nadaljuje delo v vrtcu. - T. K.
V lendavski sinagogi so odprli v organizaciji Društva mladih likovnih umetnikov Lindart slikarsko razstavo akademskega slikarja Dimeta Temkova. Temkov, ki je bil rojen v Skopju v Makedoniji, živi v Sloveniji od leta 1995, ko je vpisal podiplomski študij grafike na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani.
Umetnik kot pedagog sodeluje s pomurskimi mladimi likovniki, udeležuje pa se tudi likovnih kolonij v naši pokrajini. Literarni kritiki poudarjajo, da je posvetil Temkov v svojem ustvarjanju največ pozornosti raziskovanju grafičnih sistemov v njihovih posebnih relacijah z različnimi vrstami vizualnih umetnosti. - J. Ga.
Violončelist Miloš Mlejnik je prav tako diplomiral na isti akademiji kot Šetinc, izpopolnjeval pa se je v Kolnu pri Siegfridu Palmu. Nastopal je na mnogih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih in dobil vrsto nagrad. Trinajst let je deloval kot solist Slovenske filharmonije in z njo nastopil v znamenitih svetovnih koncertnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Torku, Schauspielhaus v Berlinu in Gewandhaus v Leipzigu. Nastopal je tudi kot član ansamblov Gorian trio, Arcadia trio, Tartini kvartet, Godalni kvartet Slovenske filharmonije in Slovenski klavirski kvartet. Od leta 1997 poučuje na ljubljanski akademiji za glasbo, v zadnjih letih pa je posnel tudi štiri zgoščenke: z avstrijskim pianistom Erwinom Kropfitschem, z orkestrom Slovenske filharmonije, s Slovenskimi solisti in kvartetom Tartini.
Na koncertu v PAC-u sta Mlejnik in Šetinc zaigrala dela Bartoka, Škerjanca, Debussyja in Beethovna. Začelo se je Modera-tom iz Prve rapsodije za violončelo in klavir iz leta 1928 Bele Bartoka, nadaljevalo s Škerjančevimi Petimi liričnimi melodijami iz leta 1950 (stavki: andante, lento, moderato cantabile, lento in lento), prvi del pa se je končal s Sonato za violončelo in klavir Clauda Debussyja (stavka: Prolo-gue - Lent in Serenade et Finale). Po odmoru sta zaigrala še malo bolj vesele tone Beethovnove Sonate št. 3, op. 69 v A-duru za klavir in violončelo (stavek: alle-gro ma non tanto, scherzo - alle-gro molto, adagio cantabile in allegro vivace).
Kakih trideset poslušalcev je bilo dovolj navdušenih, da je Mlejnika in Šetinca povabilo še na dva dodatka.
T. K. ■
Pozabljeno v predalih - drugič
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Pudjatie za Informiranje, d. d.. bi. a. Novaka 13. Murska Seljola
Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer je izdal drugi del zbirke Pozabljeno v predalih, ki obsega izbor ljudskih in starih, še neobjavljenih besedil iz Prlekije.
Vodja projekta Jasna Branka Staman se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so pomagali pri nastajanju zbirke, še posebej zbiralcu Čirilu Makovcu z Razkrižja in družini Čuš od Sv. Jurija ob Ščavnici. Nadaljevanje prvega izbora je sledilo prav zaradi podobnih ljudi, ki so pridno zbirali stare zapiske z zanimivimi ljudskimi pesmimi in pripovedmi in ki vedo, kakšna je pravzaprav njihova vrednost ter kako dragocena je ohranitev starih zapisov.
Le-ti velikokrat kar obležijo v starih predalih na podstrešju in počasi tonejo v pozabo, zato sta obe zbirki vsekakor dobrodošla pridobitev za mlajše rodove, da ne bi pozabili na čase iz življenja svojih babic in dedkov. S tem pa dobijo dragocena besedila, predvsem pa bolj ali manj znani pisci, tudi priložnost, da zanje izve kar najširši krog bralcev. - D. T.
Natečaj festivala mlade literature
evija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige.
Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila - morajo v treh izvodih poslati do 25. januarja 2002 na naslov Revija Mentor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana.
Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih medobmočnih srečanj, najboljši pa še na festival mlade literature, ki bo 18. in 19. oktobra 2002 v Slovenj Gradcu.
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec v svoji novi zbirki Prvenke, predstavljen pa bo na naslednjem festivalu leta 2003 v Slovenj Gradcu. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonskih številkah 01/242 05 00 ali 241 05 16 ali po elektronski pošti dragica.breskvar@slkd.si.
Zimske urice - čas za roman
Kajetan Kovič: Pot v Trento
imski čas je bil nekoč in je lahko tudi še sedaj čas za branje, branje debelih romanov, v katere je tako lepo vstopiti in potovati z njihovimi junaki, ki nam velikokrat postanejo tako znani in domači, da jih obiskujemo vsakih nekaj let in najdemo v njih vedno kaj novega.
Običajno so to velika dela svetovne književnosti, ki prikličejo vedno stare in obenem nove vzorce življenja, nemalo pa jih imamo tudi v domači, slovenski književnosti. Med njimi ima gotovo posebno mesto roman Kajetana Koviča Pot v Trento, s katerim je še enkrat dokazal, da je tudi velik pisatelj in ne samo dober pesnik. Vse tiste, ki je šel roman mimo njih ali bi ga morda še kdaj prebrali,, je treba opozoriti na to enkratno branje, ki ni zanimivo le zaradi zgodbe in dogajanja, ampak ponuja tudi poseben užitek mojstrstva jezika in smisla za humor, ki ga je pisatelj prikazal v tej radoživi pripovedi o svojem legendarnem stricu Francu M. in svoji širši rodovni skupnosti' iz »stare zaveze« - radoživih in dolgoživih štajerskih izvirnežih, s katerimi pa bralec lahko doživi visoko stopnjo identifikacije.
V pripovedi se vseskozi prepletata resnično in domišljijsko, včasih vsevedni, nato spet odmaknjeni pripovedovalec menjuje pripovedne perspektive, upovedovalce in slog, vedno ustrezno hotenju in sporočilu.
Navadno življenje Franca M., kot se glasi podnaslov, ki ga mora nečak po stričevem naročilu preliti v tiskarsko večnost, poteka od časa pred prvo svetovno vojno prek druge v različnih krajih Avstro-Ogrske in poznejše Jugoslavije, s posebnim poudarkom na prvi svetovni vojni, kjer je sicer radoživi ženskar, znan tudi po svojem »hitrem spanju«, našel ljubezen svojega življenja, mlado Enrico, v italijanskem mestu Trento in jo kmalu tudi izgubil. Našel jo je spet njegov nečak, pisatelj, ki se je z arhivi in fotografijami spustil na pot po stričevih znanih, srednjeevropskih sledovih. Saj se življenje poleg front prve svetovne vojne dogaja tudi na Dunaju, v Pragi in v nam povsem znanih krajih - Radgoni, Hrastju - Moti, Mariboru, Murski Soboti - tu poteka njegova poklicna in družinska pot trgovskega pomočnika, vojaka, gostilničarja, trgovskega potnika, ženitnega posrednika - od rojstva do smrti.
Tam, kjer ni mogel zraven, pravi pisatelj, je posodil svoj um in svoje srce in to je storil res z vsem srcem in vso veščino peresa, tako da se nam odkrivajo prizori življenja v vsej čutni nazornosti. Pisatelj se ni odpovedal sočnim izrazom naše ljudske folklore, formulacije in podobe so včasih zavidanja vredne, marsikateri pisatelj bi lahko rekel, le kaj bi dal, da bi se tega sam domislil. Nenadkriljivi so opisi Francove poroke in njegovega pogreba, pri katerih se pokaže vsa pristnost rodu, ki ga pisatelj pričara na vpogled iz preteklosti, ne samo stričeve, ampak tudi svoje. Tako se nam na koncu »navadno življenje« Franca M. odkrije za nenavadno, nenavadno v svoji izjemni živosti, in tu je tista točka, v kateri se ujameta z nečakom pisateljem, kateremu je zapustil svojo življenjsko zgodbo - zapuščata nam sporočilo, da je treba življenju reči da, da v vseh jezikih tega sveta, ki jih obvladamo, ker bo potem naša usoda iz navadne postala nenavadna, pa naj je naša življenjska pot še tako skrita in anonimna.
Bea Baboš Logar I
POZABLJENO V PREDALIH
ir*?™?
september, 2001
Na kratko
2

Moščanci
Po petnajstih letih je v Moščancih 1996. leta prenehalo delovati kulturno društvo ŽarkaKlanjščka in ustanovili so novo, tokrat Kulturno-turistično društvo Moščanci.
Sprva so delovale tri sekcije, zdaj pa imajo: sekcijo za kulturo in prireditve, sekcijo za športno-zabavno področje, zgo-dovinsko-etnološko sekcijo, sekcijo za kulinariko, aktiv žena in uredniški odbor glasila Moja, tvoja, naša vas.
Nekaj besed o folklorni skupini. Ima dvajset plesalcev, deluje od 1998. leta, vodi pa jih Marija Rituper.
Nastopajo kar pogosto in gledalci so navdušeni nad njihovimi goričkimi plesi, na primer: droutari, špancejr polka, sotiš, pajeri, kalamajka, gorički valček, točak, ples s klobuki itd. (Š. S.)
AKCIJE
17. januar 2002 HIH
Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE
Vsak četrtek do 12. aprila 2002
izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
MREŽNI KUPON:
TEDENSKI KUPON:
' Naslov:
Glasovnica št. 2
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon odpošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži.
Glasujem za šopek št.
Ime in priimek:
| a) enodnevno smučanje (prevoz, smučarska vozovnica)
| b) izlet v Prago
| c) Benetke, beneški
j karneval
10
Lepe želje, čestitke in pozdravi
bodo
Geza, ki se rad zeza
V - \


Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali!
1.	nagrada: Metka VIRAG, Mladinska 17, 9233 ODRANCI (izbrala si je potovanje v Benetke, beneški karneval)
2.	nagrada: Cvetka GJERGJEK, Prosečka vas 6, 9202 MAČKOVCI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja,
3.	nagrada: Natalija ŠTOTTL, Cven 6, 9240 LJUTOMER, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja.
Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti!
Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite V mrežo, objavljeno v 51. št., ki je izšla 20. decembra 2001.
Polna mreža mora prispeti na naš naslov-do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje.
Nagrada bo vabljiva!
Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.

Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 31,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, E-mail: t.a.-klas@siol.net
Poslovalnice:
Gornja Radgona, tel.:(02) 564 97 80, faks: (02) 564 97 81, E-mail:apms.klasgr@siol.net
Lendava, tel: 578 95 56, faks: 578 95 57, E-mail: apms.klasle@siol.net
Ljutomer, tel.: 584 88 26, faks: 584 88 27, E-mail:apms.klaslj@siol.net.
ZAIGRAJMO^
in ZAPOJMO
PO
DOMAČE
Brendi, Korado, Claudia, Ivo Radin, Trlo Ri | Natalija Kolšek, Pištek, Nova Legija, Draf Jošar, Uri, Davor Borno, Brina, Gnila JaJ Zlatko Dobrič, Werner, učenci osnovne ši
—_____—_
V *
Pokrovitelji: MIR Gornja Radgona, Radgonske gorice Gornja Radgona, LTO Gornja Radgona, M-tra-de Gornja Radgona, Kmetijska zadruga Gornja Radgona, Rodos Gornja Radgona, Nova Ljubljanska banka Murska Sobota, Keor Bratonci, Mlinopek Murska Sobota, Kamnoseštvo Bunderla Grad
začetku lanskega leta smo se odločili, da bomo z našimi šopki presenečali pomurske direktorice. Ni jih prav dosti, a so prav zaradi tega bolj prepoznavne in izpostavljene. Prisiljene so razvijati svoj slog vodenja, saj na vodilnih mestih velikokrat niso imele predhodnic.
Vsak mesec smo presenetili eno direktorico, ki je praznovala rojstni dan. Pogosto se je zgodilo, da so presenečenje zanjo predlagali sodelavci, prijatelji, znanci...
Trendovske šopke so pripravile flori-stke Vrtnarstva M. Sobota iz cvetličarn CVET, PARK in ROŽA - Tatjana Bagari,
Lepe zelje, čestitke in pozdravi
Draga mama Frančiška Lackovič iz Ženika! Spet je leto naokrog in praznuješ rojstni dan ter god. Še veliko lepih, srečnih, predvsem pa zdravih let ti želimo vsi, ki te imamo radi - Jože in Bernarda z družino, Vlado z družino, Darja z družino in Simon.
Rojstni dan je praznoval dragi sin in brat Silvo Divjak z Ro-žičkrega Vrha. Želimo mu mnogo zdravja in sreče ter uspeh pri delu - mama, brata in sestre z družinami.
Dragi Mariji Rantaša iz Los Angelesa v Ameriki prisrčno čestitamo za rojstni dan in želimo trdno zdravje še mnogo let - Ti-lika in Cvetka z družinama.
Verica Jančar, Zdenka Šajt, Zdenka Matuš, Marica Kampi in Olga Koroša.
j«


Osemintrideseti rojstni dan praznuje Janez Žnidarič mlajši iz Radoslav ec. Obilo zdravja in osebne sreče ter da bi se še naprej tako dobro razumeli, mu iz srca želimo - žena, hčerki in starši.
Blažu za rojstni dan vse lepo -Vito.
Te dni bo praznovala oseminpetdeseti rojstni dan Frančiška Lackovič z Ženika 53- Želimo ji mnogo sreče, zdravja in vsega, kar si sama najbolj želi v novem letu - hvaležni Jože, sin Simon in drugi.
Matej Hunjadi iz Logarovec praznuje enajsti rojstni dan. Bodi še naprej zdrav, srečen in uspešen v šoli! To ti iz srca želi-
Bralce VESTNIKA vabimo h glasovanju za naj šopek iz celoletne akcije Šopki za ambiciozne in pogumne direktorice.
Na dopisnici pošljite kupon z vašim glasom za naj šopek na naslov: Vestnik, Ulica Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Glasovali boste lahko dvakrat (10.1. in 17. 1.), kupone pa pričakujemo do 24.L 2002.	■
Tri pošiljatelje kuponov bomo izžrebali in nagradili 31. 1., ko bo uredništvo Vestnika na obisku v Križevcih pri Ljutomeru, posebno priznanje in nagrado pa bo prejela tudi floristka za šopek, ki ga izbirate vi.


ta- dedek Stavek in babica Anica iz fierkovskih Prelogov. Vse dobro in lep pozdrav tudi bratu Roku.
Rojstni dan praznuje Frančiška Lackovič iz Ženika. Vse najboljše, še veliko zdravih in srečnih let ji želi - hčerka Darja z družino, vnukinji Sandra in Katja pa pošiljata babici oseminpetdeset poljubčkov.
Dragi babici Frančiški Lackovič iz Ženika vse najlepše za dvojni praznik in da bi ostala še naprej tako dobra do nas - vnukinje: Martina, Jasmina, Sandra, Katja in Julija ter vnuk Denis.
Dragemu, dobremu in skrbnemu očetu Vincencu Gutmanu iz Bogojine čestitamo ob praz-
novanju rojstnega dneva ’; želimo še veliko zdravih in fd nih let - hčerka Marta z dr11" no iz Moravskih Toplic.
Sodelavki Jožici Kreft s ne iskreno čestitamo ob p°f0\ - Bojan, Branko, Ivanka, in Branko.
Dragi babici Heleni SemW^ Moščanec 60 vse najbolj^ 89. rojstnem dnevu z željo, d^ bila še naprej tako dobra, pre sem za zdrava - vnuk Deja^ vnukinje Nata, Lili in Vivi.
Karleku Krajncu iz Hra^ Mote 21 želimo ob min^j praznovanju rojstnega d11^ mnogo sreče, zdravja in v službi - mama, oče in bf^ Čestitki se pridružuje Sandi •
17. januar 2002
KMETIJSTVO
13
Srečanje vinogradnikov
Sanacija posledic suše v letu 2000
Država izpolnila zakonske obveznosti
Pomurskim občinam 2,1 milijarde tolarjev
raznih krajev. Vsi so seveda vinogradniki in kletarji, ki si prizadevajo za strokovno obdelavo vinogradov in ustrezno kletarstvo. Glede na to, da je ponudba vin večja, kot je povpraševanje, je nujno, da pridelajo čimbolj kakovostna vina, kajti taka ni težko prodati.
z
intervencijskim zakonom, ki ga je sprejel državni zbor poleti 2000, bi morala vlada zagotoviti za sanacijo posledic
Suša 2000 - 'območje Kmetijskega zavoda Murska Sobota
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah
Na nedavnem letnem občnem zboru so pregledali delovanje društva v preteklem letu in sprejeli program aktivnosti v novem letu. Od lanskih aktivnosti naj omenim le društveno ocenjevanje vin, kjer je bila povprečna ocena 17,61 točke, leto prej pa za desetinko več. To pa seveda ne pomeni, da so nazadovali, saj so nekateri člani društva, ki so sodelovali na drugih ocenjevanjih, na primer v G. Radgoni, prejeli tudi zlata odličja.
Na občnem zboru so sprejeli program aktivnosti za letošnje leto. Že prihodnji mesec bodo imeli strokovni prikaz rezi vinske trte in sadnega drevja, marca bo predavanje o škodljivcih vinske trte, 25. marca pa bo društveno ocenjevanje vin. Aprila pa bo veselo, saj bodo imeli vinogradniški ples. Maja bodo imeli prikaz zelenih del v vinogradu, nameravajo pa tudi na ekskurzijo na Primorsko. Julija bo strokovno predavanja o vinogradniških škodljivcih, julija pa vinogradniški piknik. Avgusta bodo sodelovali na velikopolanskem poletnem festivalu, v Gornjo Radgono na KŽS bodo dali v oceno vzorce vin, udeležili pa se bodo tudi vinogradniških iger v Dobrovniku. Septembra bodo poslušali napotke za trgatev, novembra bo martinovanje, decembra pa bodo ob pokušanju analizirali svoj vinski pridelek.
Veliko načrtovanih aktivnosti! Letošnji program je podoben lanskemu, ki pa so ga, kot je bilo rečeno na občnem zboru, v celoti uresničili. Sicer pa so lani kupili tudi nekaj dodatne vino-graniške opreme (stiskalnica, refraktometri...), ki jo izposojajo, članom. Letna članarina je le 1.500 tolarjev. - Foto: Š. S.
suše v kmetijstvu v letu 2000 8 milijard tolarjev. Del sredstev za ta namen so v letu 2000 oškodovancem izplačali, večji del sredstev za sanacijo pa je bilo treba zagotoviti v lanskem proračunu. Čeprav so kazali sprva predvsem v ministrstvu za okolje precej ignorantski odnos do izvajanja omenjenega zakona in je celo kazalo, da zakonske obveznosti ne bodo izpolnjene, je na pritisk oškodovancev in njihovih stanovskih organizacij vendarle prišlo do po-
zitivnih premikov.
Konec minulega leta so oškodovanci prejeli še zadnje, peto nakazilo za sanacijo posledic suše v letu 2000, prav tako konec leta pa je vlada sklenila, da se iz lanskoletnega proračuna zagotovi tudi del sredstev za sanacijo posledic spomladanske pozebe, neurij in suše v kmetijstvu v letu 2001. Sredstva za sanacijo posledic suše v letu 2000 so prejele občine, ki so nato same nakazale denar na račune posameznih upravičencev, sredstva za sanacijo lanskoletnih posledic naravnih nesreč v kmetijstvu pa bodo prejeli oškodovanci naravnost na svoje račune.
Pomurske občine so prejele za sanacijo posledic suše v letu 2000 dobri 2 milijardi 109 milijonov tolarjev, od tega več kot 411 milijonov tolarjev z zadnjim, petim nakazilom, koliko sredstev so prejeli oškodovancih v posameznih občinah, pa je razvidno. iz razpredelnice.
Ludvik Kovač ■
občina		5. nakazilo	skupna pomoč (SITI
1	BELTINCI	17.039.864	200.267.648
2	CANKOVA	13.900.424	53.586.814
3	ČRENŠOVCI	14.982.803	57.759.439
4	DOBROVNIK	4.825.508	38.976.606
5	GORNJA RADGONA	37.358.259	127.050.184
6	GORNJI PETROVCI	20.735.970	79.938.182
7	GRAD	10.61/.086	40.906.254
8	HODOŠ	3.320.860	12.802.079
9	KOBILJE	6.692.109	25.798.410
10	KRIŽEVCI	29.581.168	114.036.851
11	KUZMA	6.560.653	25.291.636
12	LENDAVA	26.525.306	102.256.354
13	LJUTOMER	45.953.308	177.152.252
14	MORAVSKE TOPLICE	34.088.613	275.340.634
15	MURSKA SOBOTA	10.307.793	121.146.360
16	ODRANCI	3.003.716	35.302.350
17	PUCONCI	29.480.441	113.648.546
18	RADENCI	12.821.974	49.429.337
19	RAZKRIŽJE	1.811.163	6.982.120
20	-ROGAŠOVCI	10.757.480	41.470.613
21	SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI	22.340.412	86.123.384
22	ŠALOVCI	19.664.651	75.808.192
23	TIŠINA	6.760.904	79.460.158
24	TURNIŠČE	10.381.241	122.009.591
25	VELIKA POLANA	4.737.617	18.263.746
26	VERŽEJ	7.450.699	28.722.809
	vsota	41 1.694.022	2.109.530.549
Trgovine Marka Slaviča, Ključarovci pri Ljutomeru		
Tovarniško ime	Pakiranje	MPC v SIT/kg
pu-predstarter	10/1	111,00
pu-starter	10/1	79,00
pu starter	40/1	76,25
s-doj	40/1	55,00
bek 1	40/1	55,00
bek 1	rinfuza	49,46
bek 2	40/1	52,25
bek 2	rinfuza	46,98
super bek 35	10/1	88,50
super bek 35	40/1	85,50
tl-štarter	10/1	67,50
tl-štarter	40/1	64,50
tl-pit 1	40/1	47,22
tl-pit 1	rinfuza	44,00
tl-pit 2	rinfuza	41,90
bro-štarter	10^1	73,50
bro-starter	40/1	70,50
bro-finišer	10/1	72,00
ns-k (za nesnice)	10/1	64,50
krmilo za kunce	10/1	66,00
Kl-krmilo za krave molznice	50/1	51,50
krmilna moka	25/1	15,90
sončične tropine	40/1	45,00
sojine tropine	50/1	77,00
sojine tropine	rinfuza	71,90
bučne pogače, mlete 50/1		80,00
pšenični otrobi	40/1	15,90
koruza	50/1	30,20
ječmen	50/1	33,00
pesni rezanci	50/1	29,90
supermix 3% pr	30/1	171,34
živinska sol	50/1	23,00
vitaredin	2/1	237,50
kostomin	2/1	210,00
kravimin 3 bio Zn	5/1	208,00
pravimin 1	5/1	203,00
pravimin puj	5/1	278,00
Mlečni nadomestki:		
sano ■ kako		280,80
Izobraževanje kmetov
V vinogradniškem centru v Ivanovcih bosta 18. januarja 2002 od 16.00 do 19.00 predavanji Naravi prijazno vinogradništvo - seminar II. del in Vpliv obremenitve vinske trte na kakovost pridelka in ampeloteh-nična dela, s katerimi vplivamo na kakovost.
22.	januarja bo v predavalnici KGZ, Zavoda Murska Sobota ob 9.00 predavanje: Varovalna prehrana z več sadja in zelenjave in manj maščob.
21.	in 22. januarja bo v Križevcih v dvorani SKZ Klas ob 10.00 dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev.
V Murski Soboti bo v predavalnici KGZ 23. januarja ob 9.00 posvet o namakanju sadovnjakov. Istega dne bo na Bistrici v dvorani Tropikano ob 10.00 predavanje Pomen DDV-ja in trošarine v kmetijstvu.
»Zapore« na jarkih
Med območji, ki jih je prizadela letošnja suša, je bila med najbolj prizadetimi tudi občina Turnišče. Nekateri se sprašujejo, ali niso k temu še dodatno prispevali pregloboki melioracijski jarki, ki so jih skopali pred leti, ko so izvajali komasacijo, tj. zložbo zemljišč. Občinski svetnik Štefan Matjašec je mnenja, da bi morali urediti na teh jarkih zapore, tako da bi se voda na določenih mestih dlje časa zadržala v njih in tako vplivala tudi na višjo podtalnico. Dogovorili so se, da bodo ta predlog proučili in skušali najti primerno rešitev.
J. G. ■
Drugi primer bolezni BSE v Sloveniji
Tokrat manj medijskega pompa
Od 1. februarja ob zakolu obvezno testiranje živali, starejših od 24 mesecev
aže, da je opozorilo evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fish-lerja slovenskim medijem ob prveni pojavu bolezni norih krav v Sloveniji zaleglo, saj ob odkritju drugega primera te bolezni v Sloveniji pred tednom temu ni veljalo toliko medijske pozornosti. BSE je bolezen, ki je znana že stoletja, navzoča je tudi zdaj in z njo se bo treba sprijazniti .in navaditi živeti. Pojavila se je že v dobršen delu Evrope in pričakovati je bilo, da se ji tudi pri nas ne bo mogoče izogniti.
Strah potrošnikov govejega mesa pred omenjeno boleznijo je odveč, zagotavljajo v ustreznih službah kmetijskega ministrstva, saj je meso zaklanih živali, starejših od 30 mesecev, pregledano in testirano, zato meso obolele krave ne more priti v mesnice. Po 1. februarju se bo varnost še izboljšala, saj bo starost goveda, pri katerem je ob zakolu obvezno testiranje morebitne navzočnosti BSE, znižana s 30 na 24 mesecev.
Po razvrstitvi znanstvenega odbora Evropske unije, ki podaja mnenje o tveganju zaradi navzočnost bolezni BSE v posameznih državah, je bila Slovenija doslej uvrščena v drugo skupino, skupaj z Avstrijo in Finsko, kjer so tudi že ugotovili prve primere bolezni, in s Švedsko, kjer
Drugi primer bolezni BSE v Sloveniji so pred tednom odkrili v hlevu Milana Školibra v ormoški občini. Foto: 0. Bakai
primera bolezni še niso odkrili. V prvi skupini ni nobene evropske države. Tudi če bi po odkritju drugega primera v Sloveniji naša država zdrsnila v tretjo skupino, to ne bi imelo praktičnih posledic. Če želijo izvažati v Evropsko unijo, morajo namreč države nečlanice, uvrščene tako
v drugo kot tretjo skupino, izvajati vse v uniji zahtevane ukrepe za preprečevanje širjenja in nadzor nad boleznijo BSE.
V interesnem.združenju Me-so-izdelki pravijo, da slovenski potrošniki po prvem odkritju bolezni pri nas niso reagirali panično. Prodaja govejega mesa se
je za krajši čas sicer zmanjšala, vendar nato ponovno ustalila. Pričakovati je, da bodo tako reagirali tudi tokrat. Žal pa slovenski govedorejci čutijo posledice manjše prodaje govejega mesa na južne trge, kjer so se na pojav bolezni BSE v Sloveniji odzvali s prepovedjo uvoza.
V Sloveniji je lahko glede na statistično verjetnost za BSE obolelih od 3 do 5 govedi, v najslabšem primeru pa od 10 do 15 govedi, zato je bil tudi ta drugi pojav pričakovan. Pojav bolezni je bolj verjeten pri živalih, ki so starejše od petih let, takšnih pa je v Sloveniji nekaj več kot 60 tisoč. Seveda je ocena lahko povsem drugačna, če po letu 1996 prepoved uporabe mesno-ko-stne moke ni bila spoštovana. Čeprav se je bolezen pojavila v neposredni bližini, pomurskih govedorejcev, ne sme zajeti panika, ni pa izključeno, da se bolezen ne bi pojavila tudi na tem območju. V Pomurju se je število krav sicer močno zmanjšalo in je pristalo pri številu okoli 17 tisoč, vendar iz tega ni mogoče povleči določenih ugotovitev. Dejstvo je namreč, da je verjetnost obolelosti večja pri tistih živalih, ki so bile krmljene z me-sno-kostno moko, katere so tiste, pa najbolj vedo rejci sami.
Primer rejca Milana Školibra iz vasi Stanovno v občini Ormož, . kjer so pred tednom odkrili drugi primer bolezni BSE v Sloveniji, potrjuje možnost, da se je žival okužila z mesno-kostno moko, saj se je krava skotila leta 1995, torej pred prepovedjo krmljenja z njo. Školibrovi sicer zanikajo, da bi žival krmili z mesno-kostno moko, pravijo pa, da so teletom pred leti dodajali mlečne nadomestke nemškega izdelovalca, vendar so jih kupovali pri slovenskem uvozniku.
Ludvik Kovač ■
14 IZ NAŠIH KRAJEV 17. januar 2002 v Em i
Na kratko
Puconci
Na Reki na Hrvaškem je bila druga mednarodna razstava likovnih del romskih otrok, na kateri je bilo 126 eksponatov, med njimi tudi devet del mladih Romov
iz Pomurja. Bili so uspešni, zato so posebna priznanja prejeli: Doroteja Barbarič, Doris Novak, Valentino Horvat, Zena Horvat in Tarnaš Horvat (OŠ Cankova) ter Andreja Cener, Bianca Orban in Leonida Horvat (OŠ Puconci).
V Puconcih so začeli v okviru ŠD Fit Fajn iz Radenec v šolski telovadnici z vadbo aerobike. Oblikovali sta se skupini otrok in odraslih. Vaje potekajo pod vod
stvom Mojce Povh. (J. Ko.)
Kuzma
V kuzemski občini so lani naredili nekaj več tudi za svoje romske prebivalce. Tako so postavili v gomjeslaveškem zaselku plastični rezervoar za ^itno vodo, kmalu pa bodo namestili še oglasno tablo.
Iz programa CRPOV je dobila občina denar za obnovo Frčko-vega mlina v Gornjih Slavečih, na katerem so že obnovili ostrešje in zamenjali kritino.
Oživljene lokalne težnje
Plaz pobud za nove občine
Vprašljivo financiranje
praksi se je jasno pokazalo, da so bile zmerne tudi napovedi, da se morda lahko celo zgodi, da bo pobud za ustanovitev občin več kot trideset. Do zakonskega roka je prišlo v državni zbor veliko več pobud, in sicer kar 51. Med njimi so tudi pomurske, saj so take težnje pokazali zlasti v Bogojini, kjer se želijo izločiti iz obline Moravske Toplice, Mali Nedelji v sedanji občini Ljutomer in v Pertoči, saj ne želijo biti več v občini Rogašovci. V vseh teh treh primerih izražajo hotenje po ustanovitvi lastne občine.
Predstavniki lokalnih skupnosti tako niso upoštevali opozoril, da je vsako nadaljnje drobljenje škodljivo. Zakaj je sploh želja po drobljenju občin na manjše tako velika? Razlogov je gotovo več. Z zmanjševanjem velikih občin pred leti so poskušali zadovoljiti pravico občanov do soupravljanja, toda namesto da bi hkrati izpeljali tudi jasni projekt formalnega povezovanja občin, je bila prva reforma lokalne samouprave izpeljana le v enem delu. Po drugi strani pa so prišle do izraza želje lokalnih veljakov, da bi postali župani, pri čemer pa svoje želje skušajo prikrivati s populističnimi parolami o zapostavljanju svoje lokalne skupnosti znotraj obstoječe občine. Prav te običajno toliko podžgejo lokalno prebivalstvo, da se taki pobudi pridružijo.
K vsemu temu je svoje dodal tudi zakon o financiranju občin, ki je dejansko neustrezen. Spodbuja namreč k ustanavljanju novih občin in drobljenju starih, saj omogoča, da dobijo z razdelitvijo občine na več novih te iz državnega proračuna več denarja, kot ga je njihova predhodnica. Nove, drobne občine pa niso kakovostne, kaj šele samostojne. Že zdaj je več kot 75 odstotkov finančno nesamostojnih, popolnoma odvisnih od proračuna. In takšne občine ne morejo biti gonilne za razvoj v regiji.
Postopek za ustanovitev novih občin naj bi se končal do aprila. Predlagatelji so morali v izhodišču upoštevati zakonsko določene pogoje za ustanovitev občine. To so v prvi vrsti osnovno šolstvo, zdravstveni dom, za-
Obiskali smo Sobočanove v Žibercih
Kolonista in njuni potomci
Družina, kjer je doma pesem
akonca Albina in Martin Sobočan z Dolnje Bistrice sta dobila po drugi svetovni vojni v Žibercih cimprano hišo in štiri in pol hektarje zemlje. Ni bilo bogvekaj, toda dovolj, da sta se lahko preselila v novi dom, kjer sta s svojimi otroki (Marijo, Ignacem in Jožefom) začela novo življenje. Bilo je podobno mnogim drugim, ki so se kot kolonisti naselili na Apaškem polju potem, ko so nove oblasti od
tam pregnale staroselce.
Marija se je poročila k sosedovim, a sta se z možem pozneje; preselila v Kranj. Tam si je ustvaril dom tudi Jože. Domov pa se je poročil Ignac, ki je vzel za ženo Jaušovčevo Štefko iz Lešan. Poprijela sta na kmetiji, ki je zdaj ena najlepših v Žibercih. Pred devetimi leti so sicer opustili rejo goveda, toda hlevi le niso prazni, kajti Štefka skrbi za štiri plemenske svinje in štirideset bekonov. Zdaj na njivah pride-
ba, komunalna opremljenost, poštne in finančne storitve, splošna ali šolska knjižnica in prostori za upravo občine. Poleg tega naj bi upoštevali tudi pravilo, da naj bi štele občine vsaj 5.000 prebivalcev. Zakon sicer dopušča manjše število prebivalcev v posamezni občini, če so za to utemeljeni geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski ali gospodarski razlogi.
Vse pa jih čaka še referendum, saj bo od njegovega izida odvisno, kakšen predlog sprememb in dopolnitev zakona o ustanovitvi občin bo pripravila vlada.
Ali bodo večje občine v letu 2002 res deležne večje finančne svobode, je v tem trenutku še precejšnja neznanka, čeprav na vladni ravni napovedujejo manj omejitev pri razporejanju občinskega denarja. Poglavitne spremembe naj bi se dotikale večje finančne samostojnosti občin, zlasti pri virih, ki so izvorno last lokalnih skupnosti. Tega ne bi upoštevali pri izračunu primerne porabe na prebivalca, to pa pomeni, da bi občine lahko same bolj vplivale na to, kakšen bo njihov proračun. Na ta način bi bile v boljšem položaju tiste občine, ki imajo več lastnih virov, in v slabšem one, ki jih nimajo oziroma jih imajo manj. Občine, ki imajo torej javne zavode in opravljajo dejavnosti za širše območje, bi bile v boljšem položaju kot občine, ki takšnih funkcij ne opravljajo. Eden od namenov novega financiranja je manj spodbud za ustanavljanje vedno novih in čedalje manjših občin, njihovo drobljenje, neracionalno porabo financ itd.
Milan Jeršei
Zakonca Štefka in Ignac Sobočan iz Ziberec sta kar veliko prigospodarila. V svojih prizadevanjih za materialne dobrine pa sta ohranila tudi odlične medsebojne odnose in veliko dobre volje. Razigrane Štefke pa si niti ni mogoče predstavljati, da bi bila kdaj slabe volje. - Foto: Š. S.
Na kratko
Zenkovci
V Zenkovcih živi v 98 gospodinjstvih nekaj več kot 400 ljudi. V zadnjih letih so veliko naredili na področju lokalne infrastrukture. Tako so zgradili mrliško vežico, napeljali vaško kabelsko televizijo in zgradili vodovodno omrežje, na katerega je priključeno sleherno gospodinjstvo, zato je to pravzaprav še največja pridobitev vasi. Posamezno gospodinjstvo je plačalo 240.000 tolarjev. Naslednji »zalogaj« bo napeljava kanalizacije. V zenkovskem zaselku Breg živi romska skupnost, ki ima društvo Rja vo dombu, vodi pa ga Štefan Horvat. Posebno dejavna je folklorna skupina. (J. Ko.)
Dobrovnik
V duhu sožitja in dobrega sodelovanja je bilo na mejnem prehodu Kobilje - Nemesnep tradicionalno srečanje županov obmejnih občin in predstavnikov obmejnih organov Slovenije in Madžarske. S slovenske strani so bili na srečanju župani kobiljske, dobrovniške, turniške in mora-vskotopliške občine, z madžarske pa župani občin Czszetreg, Nemesnep in Redic. Seveda so si nazdravili in zaželeli, da se dobrososedski odnosi krepijo še naprej. (F. Bo.)
Odranci
Po predhodnem posvetovanju s strokovnjaki in uspešno izvedenem referendumu med odranskimi družinami so se odločili, da povsem dokončajo cerkev Svete trojice, kar pomeni, da bodo pozidali manjkajoče zvonike. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do letošnjega poletja. Lani so zanje sicer že zbrali od družin 11.095.550 tolarjev, 793-300 tolarjev namesto vencev ob pogrebih in 359-100 tolarjev v obliki drugih darov. Prispevke zbirajo še naprej, in sicer mesečno 3-000 po družini, dobrodošli pa so tudi prispevki za zvonove namesto vencev ob pogrebih. (J. Ž.)
lujejo tri poljščine: koruzo, pšenico in ječmen. Dobrodošel je seveda tudi Ignačev zaslužek, ki opravlja kot dopolnilno dejavnost keramičarske storitve. Imata tri sinove. Drago si je ustvaril družino v Stogovcih, Ignac pa na Sladkem Vrhu, doma pa je Bojan, ki se je izšolal za kmetijskega tehnika, zdaj pa se še izobražuje za strojnika in tako upa, da bo
Je bila prireditev v Puconcih preveč strankarsko obarvana?
Moteči seznam (ne)povabljenih gostov
ni od redkih, ki so pred novim letom združili redno sejo z novoletnim srečanjem, so bili puconski občinski svetniki. Resda je seja potekala v gostilni Špilak v Bo-doncih, vendar so pred družabnim srečanjem svetniki in župan dodobra »prerešetali« občinske probleme. Edino za zapisnik, v katerem je bil tudi pregled investicije v Španovo domačij'o, so se strinjali, da ga bodo raje obravnavali na naslednji seji.
Niso pa se izognili očitkom, ki so se jim pojavili ob otvoritvi nove zgradbe. Pravzaprav očitki večine svetnikov niso leteli na zgradbo, ampak na prireditev, ki je potekala ob otvoritvi, ki naj bi po njihovem mnenju izzvenela preveč strankarsko obarvano. Jože Ficko je zahteval, da naj se mu do naslednje seje dostavijo pisni od-
Drobtinica
Daje in jemlje jih noč
Severnjak se tihotapi, vijuga po ulicah mesta. Poslednje listje trga s košatih platan. Sili pod krila, v hlačnice, rokave. Napoveduje zimo.
Gostilničarji pospravijo mize, stole pod streho. Prezimiti bo treba in spomladi začeti znova. Gostje radi posedijo na prostem ob kavici, pivu, sončni pripeki.
Hlad zvabi meščane, podeželane v tople domove, domače gostilne. Dolge so noči, puste. Za mnoge so neskončno dolge tudi ure dneva. Ni dela. Ni volje zanj. Brezciljnost polzi iz hiš, sestopa s stopnišč blokov.
Tavanje, tavanje...
Iskanje sreče...
Ne priskoči Stvarnik, da bi pomagal; igle so odrešenik. Hudič rokuje z njimi. Ne eden. Na stotine jih je.
Omama se pretaka po žilah mladostnikov. Jih lažno opogumlja. Granitna postajajo njih telesa in sanje so sladke.
Daje in jemlje jih noč.
In noči, zgodnja jutra so nasičena s Satani zapovedjo; s slo po razbijanju, uničevanju.
Meščani, podeželani dopoldne obiskujejo 0 stno tržnico. Koraki se izogibajo prevrnjenih tonskim cvetličnim koritom. Korenine zim11 nih rastlin štrlijo v nebo, jokajo; so brezzob' Razsuta je po asfaltu. In betonske mize so pfe niti v temini noči z razkošjem poguma, pog^ Silaki, omreženi s Satanovo vojsko.	|
Meščani hodijo tiho, mrko naprej. Delaj0 brezbrižne; mnogi, premnogi.	j
’ In je dan. Odrasli otroci spijo. Starši sof^. bah. Slišati je pritajen popoldanski jok. Pros1 odzvanjajo od mrkih zidov. So obljube, iskanj11
Kje ste, Bogovi, kje ste Ljudje?
Ponudimo roko mladim. Prižigajmo luči$P nanj; dobrote. V življenju je nešteto lepih vred11 svetlih poti.	<
dobil primerno zaposlitev. Najbrž se bo poročil domov.
Sobočanovi iz Žiberec so zelo družabni. Zdaj žal že pokojni oče Martin (umrla je tudi Albina) je bil dejaven v gasilskem društvu. V njem delujeta tudi Ignac in Štefka. Slednja je tudi že dolgo članica Aktiva kmečkih žena Apače, še posebej pa rada poje. To pa je počela že kot dek
govori na vprašanja: »Kdo je bil organizator prireditve?«, »Kdo je bil njen financer?« in »Kdo je povabil goste?« Na prvi dve vprašanji je že takoj odgovoril župan Ludvik Novak: »Organizatorja sta bila krajevna skupnost Puconci in občina, sredstva pa so se delila pol pol.« Tudi sam je menil, da je KS ob prireditvi strankarsko pre-
le, saj je začela dvanajstletna p® v apaškem cerkvenem pevske® zboru, potem se je tri leta učila igranja na orgle (in nekaj časa tudi spremljala cerkvene pevce) »Potem pa sem se poročila s S® bočanom in mislila, da mi ni tra ba nič več početi,« se je pošalila Štefka je še vedno cerkveni pevka. Poje tudi v Mešanem pf vskem zboru Apače; še najbolj
znana pa je, ker pač pogosto ni stopajo, kot pevka v skupini lj® dskih pevk iz Apač. Pojejo na r® nih javnih prireditvah, v dom® vih za ostarele, ob raznih osebnih jubilejih ... Pele so tudi n1 Murskem valu itd. Pri Sobočan® vih v Žibercih je večkrat zelo živo, ker so pač družina, kjer raznil1 jubilejev ne »prešpricajo«, amp^ proslavljajo rojstne dneve, god® ve ... Štefki je ostalo v zelo prij| nem spominu praznovanje Ab rahama. Dobila je tolikoooo darf Tudi kozarce, gravirane z njeni® imenom. In prav te kozarce j( postavil na mizo mož Ignac, naC pa smo z domačim rdečim vino! nazdravili novemu letu.
Š. S.
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
Podjetie ?a Informiran?«, d. d.. Ul. 3. Novaka 13. Murska Sni' '
8*
koračila svoje pristojnosti. »Bilj smo predemokratični in prelita ralni. Niti sam nisem vedel do # dnjega, ali pride Pahor.« O obisk1 Boruta Pahorja so svetniki sic® menili, da je bil na mestu, saj $ za državniško osebo, bolj sta j« motila seznam (ne)povabljentf gostov in govor, ki po njihov^ ni bil ustrezen. Tako je Rudi S® čič pripomnil, da ne ve, zakaj prireditev ni bil povabljen no^ den predsednik drugih krajevtl skupnosti, Evgen Sapač pa je d® jal, da ga moti, »da KS Pucon£l preveč igra državo v državi«. M več pa o tem niso hoteli debatiP ti, saj na seji ni bilo svetnikov ™ podžupana) iz Puconec, zatol župan menil, da »ni fer, da še d® je razglabljajo o tem«.
Tomo KdleS
fHMR 17-	2002	,z NAŠIH KRAJEV
15
,rojektna skupina potrdila nadaljevanje aktivnosti
Rimska Čarda s štiristo posteljami
Prihodnje leto začetek gradnje evropskega zdraviliškega centra za psoriazo
onec minulega decembra se je sestala projektna skupi-na, ki je sprejela poročilo o dosedanjem delu in potrdi la plan aktivnosti za nadaljevanje projekta Rimska Čarda. Vodja projektov Martin Sreš (Radenska) je o tem poslal pisno obvestilo nekaterim medijskim hišam z željo, da javnost objektivno informirajo o njihovih prizadevanjih. V Vestniku smo o načrtih pisali že lansko jesen, ko so delavci Nafte opravljali čfpalni preizkus vrtine na vzpetini v bližini loka-
la Carda.
Po napovedih projektne skupine naj bi začeli prihodnje leto z gradnjo novega zdravilišča, zanimivo pa je, da je družba Radenska Zvezda - Diana dvignila roke nad gostiščem Čarda, po katerem je vrtina dobila ime. Po besedah direktorja Boruta Premzla »mora biti motel v družinski lasti, kajti ni se mogoče vrniti v stare čase; zato morajo resni kupci zbrati dovolj denarja za odkup in obnovo«. Nekdaj znani in priljubljeni motel Čarda, v
katerem je bilo tudi veliko kegljišče, v prihodnje naj ne bi bil več v lasti Radenske. Verjetno pa bodo novi lastniki toliko premeteni, da bodo obdržali zveneče ime Čarda, saj če se napovedi vodje projekta Rimska Čarda uresničijo, naj bi zgradili v neposredni bližini motela do leta 2004 zdraviliški center za psoriazo (luskavico), vso potrebno zdraviliško infrastrukturo, rekreacijski center in od 350 do 400 postelj (v hotelu ali apartmajih).
Ni nepomemben podatek, da bi dobilo v novem prekmurskem zdravilišču zaposlitev od 165 do 180 delavcev.
Po lani izdelani predinvesti-cijski študiji bi se vložek 35 milijonov evrov še kako splačal, saj so raziskave pokazale, da ima v
Evropi od 2 do 4 odstotka prebivalcev težave s to boleznijo, specializiranih zdravilišč, kakršno bo Rimska Čarda, pa v Evropi
skorajda ni. Po najbolj optimističnih napovedih je potencialnih gostov 20 milijonov evropskih bolnikov - seveda pa je treba že sedaj poskrbeti za ustrezno reklamiranje.
»Leto 2002 bo odločilno za realizacijo projekta gradnje zdravilišča Rimska Čarda. Prepričani smo, da imamo dober projekt, dobro podjetniško priložnost in sposobne sodelavce, da ga bomo tudi znali realizirati,« je še zapisal Martin Sreš. Gradnja zdravilišča naj bi pospešila razvoj regije oziroma tega dela osrednjega dela Prekmurja, kajti lokacija zdravilišča leži natančno na stičišču treh občin M. Sobota, M. Toplice in Puconci, ki so podpisale skupaj z Regionalno razvojno agencijo in Radensko že v letu 2000 pismo o sodelovanju. Interes za sodelovanje pa so pokazala zadnje čase tudi podjetja, kot so Zavarovalnica Triglav, Pomgrad in Zdravilišče Moravske Toplice.
Bernarda B. Peček ■
Skrivnostni rovi v Voličini v Slovenskih goricah
Bogato cerkveno petje
Podzemna povezava med gradovi Hrastovec, Štralek m Vurberg^|||BjBH
Morda pa gre za nekdanje kamnolome, naravno oblikovano podzemlje?
M
ed prebivalstvom Voličine v Slovenskih goricah in okoliških zaselkov kroži ustno izročilo o nekdanji podzemni povezavi gradov Hrastovec, Štralek in Vurberg. Rovi naj bi imeli obrambni pomen pred napadi Turkov in drugih morebitnih sovražnikov nekdanjih dni.
Grad Hrastovec stoji ob glavni cesti, vodeči iz Maribora proti Lenartu, Murski Soboti, Lendavi. Gradič Štralek je stal na vzpetini nad bližnjo Voličino. Njegove sledove hrani kmetija, stoječa na istem mestu. Ostanki med drugo svetovno vojno porušenega gradu Vurberg pa so v smeri proti Ptuju. Podzemna povezava bi lahko koristila predvsem Hrastovcu in Štraleku. Ob bližajoči se nevarnosti se je bilo mogoče umakniti v bolj utrjen, že po naravni legi, Vurberg.
Pravzaprav gre za strokovno nepotrjene pripovedi. Res pa je,
da je najti na območju Voličine več podzemnih jam oziroma rovov. Jama je med drugim ob cesti, vodeči iz Hrastovca proti Voličini. V njo se pripleza skozi ozko odprtino, ki se spušča poševno pod kotom 45 stopinj okrog 15 metrov globoko. Tukaj je ozko žrelo. Sprva je dno ravno in se širi v votlino, dolgo kakih trideset metrov. Jama je široka od pol do dva metra in visoka do šest metrov. Stene so ilovnate in obložene z apnencem. Iz glavnega rova se širijo manjši. Tu’ih tam je videti manjše kapnike. Opisovano območje so domačini
Grad Hrastovec (na sliki) naj bi bil povezan z zemeljskim rovom z gradičem Štralek in z gradom Vurberg. Smer zapisanih poslopij je v ozadju te graščine. Foto: F. Š.
Cerkev sv. Ruperta v Voličini je pozidana iz apnenca, ki ga je najti v okoliškem podzemlju. Ta kamen je lepo viden na elementih ob vhodu v cerkev. Okoli nje so ostanki protiturškega tabora, zgrajeni iz istega kamna, Foto: F. Š.
delno raziskovali v začetku šestdesetih let minulega stoletja. Če ne gre za povezave med opisanimi gradovi, bi lahko šlo za davno opuščene kamnolome. Znano je, da so na tem območju še ne tako daleč nazaj domačini kopali školjčni apnenec.
Gre za strnjeno usedlino nekdanje Panonskega morja. Bila je glavni gradbeni material v Slovenskih goricah že v drugem in tretjem stoletju našega štetja. Iz tega rumenega kamna, v katerem je bilo najti na območju Voličine morske školjke, okamenele morske zvezde, polže ..., so postavljeni temelji in nekateri drugi deli opisanih gradov, cerkve v Voličini, pri Lenartu in drugod.
Tukajšnje območje je zaznamovano z bogato zgodovino. Cerkev sv. Ruperta v Voličini je na primer prvič opisana 1352. Leta. Sedanja stavba je bila dograjena v obdobju
1519 do 1538. Okoli cerkve so ostanki protiturškega tabora.
Morebitne natančnejše raziskave voličinskega podzemlja bodo ovrgle ali potrdile opisano namembnost rovov oziroma votlin. A čemurkoli so že rabile, postanejo lahko zanimive za novodobne popotnike, ljubitelje sta-rožitnosti.
F. Š.i
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
V murskosoboški katoliški cerkvi imajo že šestdeset let mešani cerkveni pevski zbor, ki bogati bogoslužje pri nedeljskih mašah ob deseti uri. Zbor) ki ga ta čas vodi maestro Marjan Potočnik (posnetek), sodeluje tudi ob velikih slovesnostih ali praznikih. Repertoar je obsežen, saj zajema tako slovenske in latinske mašne kot tudi preproste ljudske pesmi.
Mešani mladinski pevski zbor je »star« pet let. Udeležuje se različnih mladinskih srečanj, poje pa pri nedeljskih družinskih mašah, ki so ob nedeljah ob deveti uri. Zbor vodi Tomi Bušinoski.
V župniji imajo tudi psalmiste, ki jih vodi Elka Bratina.
Imajo tudi otroški pevski zbor. Večkrat nastopi skupaj z mladinskim. Zbor vodi redovna sestra Marija.
Peter Vogrinčič pa vodi cerkvene ljudske pevce, ki pojejo običajno pri večini maš. - Foto: Š. S.
V telovadnici OŠ Ljutomer je bila pred nedavnim regijska dobrodelna prireditev pod naslovom Dobrota plemeniti. Poslušalce je nagovoril predsednik župnijske Karitas g. Izidor Veleberi in povedal, da bodo zbrani denar porabili za ureditev bogoslužnega prostora v pravkar odprtem domu starejših v Ljutomeru. Prireditev so omogočili številni pokrovitelji z območja UE Ljutomer. Nastopili so: Otroški pevski zbor župnije Ljutomer, mladinska folklorna skupina (in pozvačin) iz Velike Polane, mladinska pevska skupina iz Murske Sobote, dokležovski plesalci plesne šole Devžej, tamburaši z Razkrižja, Jurjovške ljudske pevke, folklorna skupina iz Turnišča (na posnetku), ki je poleg plesov prikazala tudi poročni običaj, Ines Zamuda, ki je odpela pesem Malo miru, otroški pevski zbor iz Bogojine, skupina mladih iz črensovske župnije, Mala beltinška banda in ansambel Štrk, ki je dal nastopajočim na voljo tudi svoje ozvočenje. Tisti, ki stori kaj dobrega, naj molči; tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje, so zapisali v zloženki, na kateri je upodobljen stisk rok prijateljstva, sprave ... Zapisanih je tudi nekaj lepih mislih, na primer: Povežimo se v pesmi, besedi, glasbi... in naj zasije sonce v naših srcih.
Regijska prireditev ljutomerske Karitas je uspela: zbrali so nekaj denarja za plemenite namene, poslušalci, med katerimi je bilo tudi nekaj duhovščine in županov, pa s(m)o bili deležni bogatega programa. Na koncu so organizatorji ponudili pecivo in osvežilne pijače. - Foto: Š. S.

17. januar 2002
—
Fotografije: Jure Zauneker ■
Bernarda B. Pe<
»ponočevanje Križevčanov
Petanjski
»zaton« in
kakor pa obnovljenega mostu ne b0* dovolili odpreti prej, dokler ne bo! konca zgrajena cesta s pločniki s^ vasi Petanjci, Tišina in Tropovci. Čc1 bili vsa minula leta naivni in potrp* Ijivi, so se sedaj od Veržejčanov in ževčanov naučili, kako se morajo p0^ varjati z ministrstvom.
Nekoliko manj veseli so bili do®' ni ob obvozni cesti. Enajst mesece?! dlje bodo morali dan in noč pošlo? težke tovornjake in drugi prome(f cestah, ki so resda obnovljene pr^ tega razloga, toda... Bodo nekatere l^ ki so skorajda na cesti, zdržale tresl^ kolikokrat bo »povoženo« krožišči Veržeju, kako bo spomladi in poleM bodo upali s traktorji na cesto? W da jih bodo odgovorni z Direkcije R JI venije za ceste tudi v prihodnje up1’* vali in izpolnili obljubljeno takoj, dopuščalo vreme, tako kot so jim bili v petek. Župan Občine Križeve!I liks Mavrič pa se tudi veseli obiska "J dništva Vestnika v Križevcih, saj b° 31. januarja že lahko govorili o ko®1 nih posledicah obvoza.
Vodja projekta CMC Celje Franc’ tina je pojasnil, da gradi glavni mOsI 5. in 4. ihundacijo CMC Celje, pre<’^ (od 4. do 1.) in cesto pa Gradis N® gradnje (odgovorni g. Aškerc). Z g-,1 tino sem se pogovarjala med tresljarl so jih povzročali zadnji tovornjaki, peljali čez petanjsjti most: »Najp™! na vrsti rušenje 2. inundacije, powM se bomo prestavili na petko, to tale, ki se drži Mure. Odpadni m3* I bomo vozili v zapuščeno gramo^I mo, ki jo domačini hočejo napol® J ne bi tja več vozili smeti na črno- 1 zatem začnemo s temelji, ki jih ojačali ter se pomikali proti Muri- b va dela je taka, da zahteva mini®3* ■ 8 stopinj. Nekje 15. februarja b®”® čeli z rušenjem robnih kril, te f V vence pa začnemo rušiti takoj. Sk J bo na tem gradbišču okrog šes®w delavcev in delali bomo ves čas. mo vozili nasipni material od P0^. da, partnerji z druge strani pa z de ■ brega.«	.J
Končno. Pred mostom se je zbrala kar velika skupina krajanov, da bi videli, kako se bodo Petanjci spremenili v žep, slepo črevo, v »zaton« (kakor se imenuje tudi zaščiteno poplavno območje). Prišli so tudi občinski možje, čeprav jih tokrat nihče ni klical. Vsi so bili vidno veseli; privoščili so si kar »štos«: dva vaška humorista sta s starim traktorjem in žgečljivimi napisi prečkala most kot zadnja ...
Sonja Karakatič - Počič, cestna inšpektorica, je še enkrat pregledala ves obvoz ter oznake in potem se je začelo zares. Točno ob 12. uri so delavci potegnili čez cesto težki kabel in tudi fizično preprečili nadaljnjo vožnjo. Na drugi strani osrednjega mostu so še nekaj minut pred dvanajsto na veliko zabijali deske in gradili pot, po kateri bodo lahko domačini prečkali obmurski pas peš ali s kolesi. Že prej so postavili opozorilne table, od prejšnjega ponedeljka so tujim šoferjem na mednarodnih prehodih delili zloženke z natančnim opisom zapore (brez datuma začetka zapore!), zadnje dni so v Lipovcih in Križevcih postavili semaforje in potem se je začelo ... Prve nejeverne Tomaže je prepričeval o resnosti zapore kar sam šef prometne policije Marjan Horvat.
Župan tišinske občine Alojz Flegar je odločno dejal, da bo ta zapora morebiti trajala še dlje kot enajst mesecev, vse-
m 17. januar 2002
KRONIKA
17
Popis prebivalstva 2002
Kdo je glava družine?
Podatki tudi za register stavb in stanovanj in register gospodinjstev
opis prebivalstva ni novost, saj je običajno vsakih deset let. Zadnji je bil 1991- leta in spet bi moral biti leta 2001, a so ga, menda zaradi pomanjkanja denarja, preložili za leto dni. Sedaj bo popis v času od 1. do 15- aprila, zadeva pa ne bo poceni, saj bo ta operacija« stala, kot predvideva finančni načrt, 3.335.3O2.OOO tolarjev. Znesek bi bil prevelika obremenitev za en proračun, zato so ga razporedili na štiri letne državne proračune, a bo šlo vendarle največ denarja (2.606.218.300 tolarjev) iz letošnjega proračuna.
Kritičen je 31. marec 2002 ob 24. uri
Že ob koncu lanskega leta je povabil Statistični urad R Slovenije k sodelovanju 1.050 inštruktorjev in 8.900 popisovalcev. Posamezni popisovalci naj bi popisali med 1. in 15. aprilom od 240 do 300 oseb ter ustrezno število gospodinjstev, stanovanj in stavb. Čas za prijavo zainteresiranih popisovalcev (11. januar) je potekel. Prijave so sprejemale območne upravne enote, nekateri pa so ponudbe poslali kar na statistični urad. Izbrane bodo pisno obvestili, nato pa z njimi sklenili pogodbe o delu. Pred popisom bodo ustrezne inštrukcije.
Popisovalci bodo popisovali stanje na dan 31 marca 2002 ob 24. uri. S popisom se zajamejo - osebe: državljani in državljanke R Slovenije s stalnim ali začasnim prebivališčem v R Slo
veniji ne glede na to, ali so v kritičnem trenutku navzoči ali ne; potem tujci in tujke z dovoljenjem za stalno ali začasno bivanje v R Sloveniji in osebe z začasnim zatočiščem v R Sloveniji, ne glede na to, ali so v kritičnem trenutku popisa v R Sloveniji navzoči ali ne. Popisali bodo tudi druge osebe, ki bodo ob popisu navzoče na območju R Slovenije. Popisovalci bodo popisali gospodinjstva državljanov in državljank R Slovenije. Popisovali bodo stanovanja in druge naseljene prostore v R Sloveniji ter stavbe v R Sloveniji, v katerih so stanovanja in drugi naseljeni prostori.
Glede na to, da teče ustavni spor zaradi sicer neobveznega izjavljanja o veroizpovedi, ta čas še niso objavili uradnega popisnega lista za popis oseb, pa vendarle lahko že zapišemo nekaj vprašanj, na katera bo treba dati podatke. Zbirali bodo podatke o: imenu in priimku, EMŠO-ju, spolu, naslovu prebivališča, navzočnosti oziroma odsotnosti v kritičnem trenutku (31. marec 2002 ob 24. uri), prebivališču leto dni pred popisom, kraju rojstva, prebivališču ob rojstvu, selitvah, državljanstvu, narodni (etični) pripadnosti (o čemer pa se ni obvezno izreči), materinem jeziku, pogovornem jeziku v gospodinjstvu oziroma družini, zakonskem stanu, številu živorojenih otrok, izobrazbi, izobraževanju, statusu aktivnosti, zaposlitvenem statusu, dejavnosti, poklicu, običajnem delovnem času, kraju dela oziroma izobraževanja, potovanjih na delo oziroma v šolo, glavnem viru preživljanja, vzdrževanosti...
Kdo je glavni v družini?
S popisom gospodinjstev bodo zbirali podatke o: vrsti gospodinjstva, številu članov gospodinjstva, referenčni osebi gospodinjstva (glava družine, op. p.), razmerju do referenčne osebe zasebnega gospodinjstva, številu družin v zasebnem gospodinjstvu, družinskem statusu osebe, pravni ali drugi podlagi, po kateri gospodinjstvo naseljuje stanovanje, članu zasebnega gospodinjstva, ki je lastnik, solastnik oziroma najemnik stanovanja, lastništvu oziroma najemu garaže, pridelavi hrane za lastne potrebe ali prodajo.
S tem, da bodo popisali stanovanja, bomo v R Sloveniji zbrali podatke o: vrsti in uporabi stanovanja, lastništvu stanovanja, površini stanovanja, številu sob in številu sob za opravljanje dejavnosti, opremi stanovanja s kuhinjo ter njeno površino, kopalnico in straniščem; o napeljavah, načinih in virih ogrevanja, številu oseb v stanovanju, številu gospodinjstev v stanovanju, letu zadnje prenove stanovanja...
S popisom stavb pa bodo zbrani podatki o: vrsti stavbe, nadstropjih, materialu nosilne konstrukcije, letu gradnje, vrsti kritine, napeljavah, načinih in virih ogrevanja, številu stanovanj v stavbi.
Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v R Sloveniji določa v 23. členu, da se podatki, zbrani s popisom, uporabljajo samo za statistične namene, razen tistih, ki jih bosta v svoji pristojnosti uporabila organa, pristojna za vzpostavitev regi-
stra stavb in stanovanj in registra gospodinjstev. V ne zgolj statistične, ampak še kake druge (tudbdavčne) namene bodo torej uporabljeni podatki o stanovanjih, stavbah ... Sicer pa bodo to »lepo« videli tudi s popisnega lista, ki bo označen s črko R.
Bomo obvezni dati popisovalcem zahtevane podatke? Da,.,sicer sledi kazen. Zakon določa, da se z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, če ne da podatkov, ki se od njega zahtevajo s popisom, ali če da nepravilne podatke. Enaka kazen je predvidena tudi za popisovalca, če proti volji popisane osebe zahteva podatke o narodni pripadnosti, oziroma če v popisne vprašalnike ne vnese podatkov, ki mu jih da popisana
bseba oziroma vnese napačne podatke.
Dan, ko se bo začel vseslovenski popis, se hitro bliža. Prav bi bilo, ko bi se v gospodinjstvih že zdaj pripravljali na obisk popisovalca in pripravili pisne podatke o članih gospodinjstev, medsebojnih razmerjih, o stanovanjih, njihovem lastništvu in tako naprej. Popisovalec bo potem seveda veliko hitreje vnesel podatke V popisni list, pa še »sceni« mu ne bo treba prisostvovati. Zgodi se lahko (če se na obisk ne bomo pripravili), da se bodo pred njim prerekali o določenih stanjih, na primer lastništvu, referenčni osebi gospodinjstva in tako naprej. Je pa tudi res, da se do 24. ure 31. marca 2002 lahko še marsikaj spremeni (rojstva, smrti itd.)
Štefan Sobočan ■
Zgodilo se je
Vozne razmere so se ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna močno poslabšale. Tako je bilo prejšnji četrtek osem nesreč, ki pa so se končale le z gmotno škodo. - V petek pa je se zgodilo, predvsem zaradi poledice, kar petnajst nesreč, v katerih je nastala materialna škoda, en udeleženec se je poškodoval lažje, dva huje, ena sopotnica pa je umrla. - Pravo nasprotje pa je bil dan pozneje, sobota, ko policisti niso obravnavali nobene nesreče, pač pa dve povoženji divjadi. - V nedeljo pa se je zgodilo osem prometnih nesreč, kjer je nastala le materialna škoda; dve prometni nesreči z lahkimi poškodbami in ena nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. - V ponedeljek, prvi dan po zapori petanjskih mostov, pa so policisti obravnavali osem prometnih nesreč, o tega šest, kjer je nastala le gmotna škoda, in po eno z lahkimi in hudimi telesnimi poškodbami.
* * *
Prva huda prometna nesreča se je zgodila 13. januarja ob 11.30. D. Š. se je peljal po Industrijski ulici v Murski Soboti v smeri Panonske ulice. V križišču z ulico Plese je njegovo vozilo zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje vozišča (le-to je bilo zasneženo) začelo bočno drseti čez vozišče na nasprotni vozni, pas, in to v času, ko je nasproti pripeljala voznica M. S. V trčenju je dobil D. Š. lahke poškodbe, M. S. pa se je hudo poškodovala. Hudo sta se poškodovala tudi sopotnik v vozilu D. Š. in sopotnica v vozilu M. S. Gmotne škode pa je za 800.000 tolarjev.
* * *
V ponedeljek, 14. januarja, ob 14.50 se je zgodila huda prometna nesreča na lokalni cesti zunaj naselja Radmožanci. Voznik osebnega avta D. G. očitno ni prilagodil hitrosti voznim razmeram
(poledenelemu vozišču), zato je izgubili oblast nad vozilom in trčil v zaščitno ograjo mostu. Pri tem se je hudo poškodoval, popravilo avta pa bo stalo okrog 500.000 tolarjev.
* * -k
Z Uprave za obrambo Murska Sobota - oddelek za zaščito in reševanje s centrom za obveščanje - pa so sporočili, da je 13. januarja ob 13.50 s ceste v Gornji Radgoni zletelo osebno vozilo in se prevrnilo na streho. V avtu je ostal poškodovan voznik, ki so mu gornjeradgonski gasilci pomagali, da je lahko zlezel ven.
14. januarja okrog 15. ure pa se je zgodila prometna nesreča na cesti Radmožanci-Nedelica. Posredovali so gasilci Nafte in pomagali pri reševanju ponesrečenca.
* * *
V noči z 10. na 11. januar je v Rogašovcih neznanec vlomil v delavnico RTV-servisa in iz nje ukradel štiri avtoradie, vredne 80.000 tolarjev.
11. januarja ob 15.30 je zagorelo na neurejenem odlagališču odpadkov v naselju Stara Cesta. Tako imenovani globinski požar so pogasili gasilci PGD Stara Ce-sta-Mekotnjak in gasilci PGD Cezanjevci. Domači gasilci so oblikovali še požarno stražo.
V Murski Soboti je 12. januarja vlomil v stanovanjsko hišo in iz kovinske omare ukradel lovsko puško in daljnogled. Storilca seveda iščejo.
Kdo ve, kaj je pičilo neznanca, ki je vlomil v prostore občine Radenci, a ukradel ni ničesar, ampak se je le znesel nad posodo za rože.
Š. S. ■
VESTNIK
Lončarič & Co. na prostosti
Smrt na robu gozdiča
V soboto, 12. januarja, okrog 10.30 se je zgodila v gozdiču na robu vasi v Žižkih huda delovna nesreča, ki je terjala življenje 42-letnega samskega Jožeta Prše iz Žižkov. Po glavi in vratu ga je namreč udarila štiricentimetrska veja padajočega drevesa in mu prizadejala tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Pokopali so ga v ponedeljek.
Delo v gozdu je nevarno, na kar opozarja ta nesreča in podobna nesreča, ki se je zgodila na drugem koncu Prekmurja lani. - Foto: Š. S.
V sojenje Josipu Lončariču, rojenemu v medžimurskem Jalšo-vcu, državljanu Hrvaške in Slovenije, s stalnim prebivališčem v Brezovici pri Ljubljani, in štirinajstim drugim, zoper katere je bila vložena obtožnica zaradi sodelovanja pri organiziranju in vodenju tujcev čez mejo, se je v torek zgodil »dramatičen« preobrat: iz pripora na Povšetovi ulici v Ljubljani so po nekaj manj kot enajstih mesecih (priprli so jih 27. februarja 2000) izpustili Josipa Lončariča, Milenka Lučiča iz Ljubljane, Dominika Ščavničarja z začasnim bivališčem v Murski Soboti, Danijela Lukača z začasnim bivališčem v Hrastju - Moti in Simona Kodeliča iz Ljutomera ter Gregorja Janežiča iz Lavrice. Še naprej velja zanje obtožnica, a se bodo naslednjič (prve dni februarja) zagovarjali s prostosti. Lončarič in Lučič še morata dvakrat v tednu javljati na policijski postaji, kar pa je sicer manjša1 nevšečnost kot čemenje v zaporu. Spomnimo naj, da je Josip Lončarič na sojenju večkrat ponujal večstomilijonsko varščino za izpust, a se sodišče zanjo ni menilo, ker da so še naprej zaporni razlogi, zdaj pa je nasmejan odkorakal iz zapora brez tega jamstva. To pa še ne pomeni, da je »čist«, saj se kazenski postopek v omenjeni zadevi nadaljuje, povrh pa ima na grbi še kazensko zadevo, ki jo je našemu odstopilo italijansko sodišče. - Š. S., foto: J. Z.
Promet na pomurskih cestah je lani terjal prvo smrtno žrtev 4. januarja, ko je v Nedelici 37-letni vaščan na poti iz mlekarne zapeljal pred mostom s ceste in mrtev obležal v potoku.
Prva smrtna nesreča v letu 2002 pa se je zgodila v petek, 11. januarja. Na ta dan smo se prebudili s poledenelimi cestami in po tistih, ki jih niso posipali, se je bilo skoraj nemogoče varno peljati. Ena takih je terjala življenje.
V. Š. iz Strukovec se je peljal z Renaultovo petko proti Zenkovcem. Cesta je bila poledenela. Med vožnjo po manjši vzpetini navzdol je vozilo v blagem desnem ovinku začelo zanašati in je zapeljalo v obcestni jarek in se začelo prevračati. Iz avta je padla sopotnica 67-letna Šarika Šiftar, voznikova žena, ki se je v nesreči tako hudo poškodovala (šasija jo je stisnila), da je na kraju nesreče umrla. Voznik, mož, se je poškodoval lažje. Na kraju dogodka smo sočustvovali z njim, ko se je obtoževal. Ljudje, zlasti pa svojci, so ga tolažili, hkrati pa objokovali materino smrt. - Š. S., foto: N. J.
I
18
ŠPORT
17. januar 2002 '»S
Tenis
Košarka
Namizni tenis
Prvi del dobil Fein
V prvi pomursko-štajerski zimski teniški ligi so odigrali peto, zadnje kolo prvega dela tekmovanja. Prvo mesto je zasedla ekipa Feina iz Ljutomera s 14 točkami pred Trinajst M iz MS, 12, TK MS, 7, Formingom Radenci in Radiom Viva, po 6, ter Pomurko Kekec, ki je brez točke. V rdeči skupini druge lige vodi po petem kolu Geotim iz MS s 13 točkami pred MIR-om Radgona, 10, in Electrom iz Rade-nec, 9 točk. V modri skupini druge lige vodi Vinogradništvo Žnuderl Murščak s 13 točkami pred ŠD LO-KO Logarovci - Kokoriči, 11, in TK Ljutomer, 10 točk. (F. M.)
... ki ga je organiziral AK Pomurje, je sodelovalo 109 tekačev in tekačic iz Avstrije in Slovenije. Od domačinov sta se najbolje izkazala Geza Grabar (Pomurje), ki je zmagal med člani 30, Alojz Horvat (ZD MS) je bil tretji, Iva Škraban (Pomurje) je zmagala med pionirkami C, Natalija
Novak pa je bila četrta. Drugi so bili: David Horvat (Pomurje) med pionirji A, Simon Novak (OŠ Prosenjakovci) med pionirji D in Tjaša Hujs (Pomurje) med starejšimi mladinkami. Med mlajšimi mladinkami je bila Lucija Cvetko tretja, Alja Petrič lobe Pomurje) pa pela. Tretji je bil tudi Milan Sapač med člani 40, Anton Kovačič (oba Radenska) pa osmi. Natalija Novak (OŠ Prosenjakovci) je bila pri pionirkah C četrta. Šesta mesta so zasedli: Sara Horvat pri pionirkah B in Amela Zekovič pri pionirkah A (obe Pomurje) ter Roman Klančar (Radenska) pri članih 50. (F. M., fotografija: J. Z.)
Nogomet
Mura začela s pripravami
Minulo soboto sp začeli nogometaši Mure s pripravami za spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi pod vodstvom trenerja Milana Koblencerja in pomočnika Slobodana Djuriča, ki bo hkrati trener vratarjev. Prvega treninga se je udeležilo-dvajset igralcev, med katerimi ni bilo Vladimirja Kokola, ki je odšel k Olimpiji, in Marjana Bakule, ki je igral zadnji dve tekmi jesenskega dela prvenstva, vendar s klubom nima pogodbe. Manjkali so: Tomislav Raguž, Mitja Moreč in Goran Ristič, prva dva opravičeno, tretji pa neupravičeno.
Na preizkušnji sta Anton Dvoršak, brat Simona Dvorška, ki je nazadnje igral v Avstriji, in Dejan Vrečič (Tišina), najboljši strelec v 1. MNL Murska Sobota. Trenira tudi nekdanji igralec Mure Alen Mesarič, ki je jeseni igral za Leso-plast Križevce. Nogometaši Mure bodo do konca januarja trenirali v Fazaneriji, potem pa se bodo za deset dni preselili na morje. Prvo prijateljsko tekmo bo Mura odigrala šele 26. januarja z enim od pomurskih klubov. (F. M.)
V prostorih osnovne šole v Bel-
Badminton
Na drugem članskem pozivnem turnirju v Ljubljani sta se od Len-davčanov najbolje odrezala Denis Pešehonov, ki je bil drugi, in Miha Horvat, ki je zasedel tretje mesto, v dvojicah pa sta bila prva. Ženska dvojica Martina Bukovec - Sandra
Pomurje Skiny državni podprvak
Dve zmagi Sobočanov
V organizaciji Košarkarskega kluba Pomurje Skiny je bil v Murski Soboti finalni turnir državnega prvenstva v košarki za pionirke. Med štirimi ekipami je bila tudi ekipa Pomurja Skiny iz Murske Sobote, ki je zasedla drugo mesto in osvojila naslov državnega podprvaka, kar je lep uspeh, hkrati pa tudi garancija, da ženska košarka v tem delu Slovenije ne bo zamrla. Sobočanke imajo v svojih vrstah tudi najboljšo strelko turnirja Simono Kuzma, ki je dosegla 74 točk. V prvi peterki najboljših pa sta Simona Kuzma in Katja Ternar. Za doseženi uspeh sta poleg igralke zaslužna tudi trenerja Boris in Lena Gabor.
tincih bo v soboto, 26. januarja 2002, seminar za pridobitev licenc B in C za nogometne trenerje vseh kategorij, ki vodijo moštva na območju MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava.
Seminar se bo začel ob 8.00 in bo trajal do 13.30. Seminar organizira s pomočjo ZNT Slovenije ONT Murska Sobota. Udeležijo se ga lahko trenerji, ki imajo potrebno izobrazbo in ki se bodo pravočasno prijavili in plačali kotizacijo ter licenco ter članarino za leto 2002. (F. M.)
Mali nogomet
V tekmovanju druge državne lige vzhod v malem nogometu je
Kegljanje
Kardinar-jeva prva, Steržaj peti
Najboljši slovenski kegljači in kegljačice so odigrali peto in šesto kolo kvalifikacij za sestavo moške in ženske državne reprezentance. Kegljačice so tekmovale v Celju, moški pa v Tržiču in Dravogradu. Po šestih kolih je Marika Kardinar (Miroteks) z 2761 podrtimi keglji na prvem mestu, Hary Steržaj (Konstruktor) je v Tržiču podrl 997, v Dravogradu pa 982 ali skupaj 1979 kegljev in je po šestem kolu s 5.821 podrtimi keglji na pe-X-  rte o O H\/O
Sobočanke so izgubile prvo tekmo s Šentvidom z rezultatom 59 : 60 (Kuzmova 31, Ternarjeva 14, Fickova 8, Gorčanova 4 in Pretnarjeva 2). V drugi tekmi so premagale Šentjur Šmarje z rezultatom 54 : 53 (Kuzmova 18, Ternarjeva 13, Gorčanova 8, Fickova 6, Tanackova 5, Pretnarjeva 3, Jakšetova 2).
V tretji tekmi je Pomurje Skiny premagalo Legrand BTC Sežana Pivka z rezultatom 71 : 64 (Kuzma 25, Gorčan 16, Ternar 10, Pretner 7, Ficko 5, Zakič 4, Tanacek 2 jn Jakše 2). Vrstni red: 1. Šentvid, 1. Pomurje Skiny, 3. Šentjur - Šmarje in 4. Legrand BTC Sežana Pivka. (F. M.)
premagala ekipa Satler PVC Okna iz Draže vasi Križevce z rezultatom 4 : 3 (Nemec 2, Žajdela) (N. Š.)
Na polfinalnem turnirju pomurskega prvenstva v malem nogometu za starejše učence je zmagala OŠ Beltinci, ki je brez poraza zasedla prvo mesto z 9 točkami pred OŠ Apače, 4, OŠ Stročja vas, 3, in OŠ Bistrica, 1 točko. V finale sta se uvrstili OŠ Beltinci in OŠ Apače.
ŠD Radenci in KMN Swing organizirata 6. tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 2. februarja 2002, v športni dvorani v Radencih. Rok za prijave je petek, 25. januar 2002. Prijavnina je 13.000 tolarjev.
Podrobnejše informacije: Zdravko Mauko - Magi - 041 343 652, (F. M.)
Odbojkarice Kerne iz Puconec - članice tretje državne lige vzhod. Stojijo od leve: Jaka Zorko-vič (predsednik), Nataša Vršič, Ana Horvat, Janja Koželj, Saška Čarni, Miša Potočnik, Saška r-rnLm,:; Mariin comi itmnnrl: čeniio: Andreika Horvat, Klavdija Draškovič, Katja Rogan,
Zmaga in poraz Radenske Creativa
V zaostali tekmi štirinajstega kola je Radenska Cretaiv iz Murske Sobote v Ljubljani premagala Union Olimpijo mlade z rezultatom 77 : 74 (59 : 52, 44 : 38, 21 : 19). Sobočani so ves čas tekme vodili in zasluženo zmagali. Poleg Meška se je odlikoval mladi Dominko. Radenska Creativ: Meško 26, Dominko 22, Ritonja 11, Gladovič 8, Besedič 4, Maje 4, Novak 2.
V petnajstem kolu prvenstva so košarkarji Hrastnika v Murski Soboti nepričakovano premagali Radensko Creativ z rezultatom 82 : 69 (20 : 24, 37 : 44, 58 : 52). Sobočani so vodili vse do 27. minute igre, ko so gostje rezultat izenačili na 50 : 50, prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Radenska Creativ: Ritonja 27, Gladovič 13, Meško 10, Besedič 7, Maje 4, Novak 4, Brakovič 2, Dominko 2. (F. M.)
Poraz oslabljenih Sobočank
V enajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa Legrand BTC iz Sežane v Murski Soboti premagala oslabljeno ekipo Pomurja Skiny z rezultatom 79:48(23: 15, 40:31, 53 : 37). Sobočanke so nastopile brez treh standardnih igralk: Pu-šenjakove, Glišičeve in S. Orbano-ve, kar se je močno poznalo v igri. Pomurje Skiny: Kerečeva 18, Horvatova 12, Svetinova 8, M. Orbanova 7, Kokolova 2 in Temlinova 1. (F. M.)
Strelstvo
Maja Dular ima vozovnico za EP
Na tradicionalnem dvodnevnem mednarodnem strelskem turnirju v Rušah so sodelovali med strelci iz osmih držav tudi Pomurci in se izvrstno odrezali. Prvi dan tekmovanja z zračno puško v počastitev praznika Ruš se je izkazala Maja Dular (Pomurka), saj je zasedla s 493,6 kroga odlično tretje mesto in si s tem med prvimi zagotovila vozovnico za evropsko prvenstvo v Solun. Med člani je bil najuspešnejši pomurski strelec Izidor Hreščak (J. Jurkoviča) s 690,8 peti, Robi Markoja (Turnišče), Valter Pajič (Tišina), Bojan Babič (Pomurka) in Gorazd Kocbek (J. Jurkoviča) so vsi s po 579 krogi na sedemnajstem mestu. Drugi dan tekmovanja za veliko nagrado Ruš je bil v streljanju z zračno puško najboljši pomurski tekmovalec Dušan Ziško (Tišina),
Dvoranski hokej
Vodi Svoboda
Začelo se je državno dvoransko hokejsko prvenstvo za dečke, mla-
V enajstem in dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi so dosegle Moravske Toplice Sobota dve zmagi, Kerna iz Puconec pa je osvojila eno točko. Sobočani so se z zmago v Križah oddolžili za poraz v Murski Soboti. Za visoko zmago sta predvsem zaslužna Karkovič in Kocuvan. V tekmi s Škofijami Sobočani po pričakovanju niso imeli težav. Kerna iz Puconec je dobila v dramatičnem srečanju z Vegradom iz Velenja točko, medtem ko na gostovanju v Ljubljani pri Olimpiji Puconča-ni niso imeli možnosti za uspeh.
Križe: Moravske Toplice Sobota 2 : 6 (Jazbec : Koščak 3:1, Kus : Kocuvan 1 : 3, Peternel: Karkovič O : 3, Kus : Koščak 3:1, Jazbec : Karkovič 2 : 3, Verč : Kocuvan O : 3, Jazbec -Kus : Karkovič - Koščak 2 : 3, Kus : Karkovič 0 : 3); Kerna Puconci: Vegrad 5 : 5 (Pavič : J. Sla-tinšek 3 : 2, Unger: Kljajič 3 : 0, Benko : U. Slatinšek 0 : 3, Unger: J. Slatinšek 2 : 3, Pavič : U. Slatinšek 0 : 3, Benko : Kljajič 3 : 0, Unger - Pavič : Slatinšek - Slatinšek 2 : 3, Unger . U. Slatinšek 3:1, Benko : J. Slatinšek 1 : 3, Pavič : Kljajič 3 : 0); Moravske Toplice Sobota : Škofije 6 : 1 (Solar : Cek 3 : 0, Karkovič : Trgo 3 : 0, Kocuvan : Bojanič 3 : 0, Karkovič : Cek 3 : 0, Solar : Bojanič 2 : 3, Kocuvan : Trgo 3:1, Karkovič - Koščak : Bojanič - Cek 3:1); Maxi Olimpija: Kerna Puconci 6 : 2 (Lasan : Benko 3 : 0, Plohl: Pavič 3 : 0, Reflak : Unger 3 : 1, Plohl : Benko 1 : 3, La
ki je zasedel s 285 krogi deveto mesto. Izidor Hreščak (J. Jurkoviča) je bil s 584 dvanajsti, Robi Markoja (Turnišče), Gorazd Kocbek (J. Jurkoviča) in Valter Pajič (Tišina) pa so zasedli s 583 krogi osemnajsto mesto. Med članicami je bila Maja Dular (Pomurka) s 389 krogi deseta. (F. M.)
Vodi Pomurka, Dušan Ziško tretji
SD Pomurka Ml iz Murske Sobote je bila organizator 5. kroga strelskega tekmovanja Lige treh dežel. Med posamezniki je zmagal Marko Peras (Zelenbor) s 588 krogi. Pomurski strelci pa so se uvrstili takole: 4. Dušan Ziško 586, 5. Branko Bukovec (oba Tišina) 586, 7. Gorazd Kocbek (J Jurkovič) 585, 9. Milan Svetec (Radgona)
dince in člane. Na prvem turnirju, ki je bil v Murski Soboti, so bili doseženi naslednji rezultati - člani: Svoboda : Moravske Toplice 6 : 2, Murska Sobota : Triglav 2 : 6, Moravske Toplice : Murska Sobota 3 : 1, Lek : Svoboda 3 : 4, Murska Sobota : Lek 1 :14 in Triglav : Moravske Toplice 3 : 3. V konkurenci dečkov so bili doseženi naslednji rezultati: Triglav : M. Toplice (ž.) 6 : 0, M. Toplice : Triglav (ž.) 0 : 2, Lek : Triglav 1 : 0, M. Toplice : Lek 2 : 2, Triglav (ž.): M. Toplice (ž.) 1 : 0, Lek : Triglav (ž.) 2:1.
Člani
Svoboda	2	2 0	0	10:5	6
Triglav	2	110	9:5	4
M. Toplice 3 111	8:10 4
Lek	2	10	1	17:5	3
M. Sobota	3	0 0	3	4:23	0
san : Unger 3 : 0, Reflak : Pavič3 : O, Reflak - Tomše : Unger - Pavič 0:3, Plohl: Unger 3 : 0).
V tekmovanju druge državne lige je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote premagala Logatec in igrala neodločeno z Melaminom. MT Sobota II: Logatec 6 : 3 (Ocepek 3, B. Ropoša 2, Ropoša - Ocepek); MT Sobota II: Melamin 5 : 5 (B. Rop« ša 3, Ocepek, Ropoša - Ocepek)..
V tretji državni ligi so bile pomurske ekipe uspešne, le Lenda-včani so doživeli en poraz. Kerna II Krško 6 : 1 (Sapač 2, Zavec 2, Gorčan, Zavec - Gorčan); Ljutomer Unior 6 : 4 (Puhan 2, Tkalec 2 Tratnjek, Puhan - Tratnjek); Rakek: LM-KO Lendava 0 : 6 (Kastelic 2, Gorinšek 2, Makovec 2); Kerna II Unior 6 : 3 (Sapač 3, Gorčan 3); U14 tomer: Krško 6 : 3 (Puhan 3, Tkale! 2, Tratnje); Gorica: LM-KO Lendava 6 3 (Kastelic 2, Gorinšek).
Na prvem državnem kadetskem turnirju TOP 12 v Izoli so sodelovali med 24 igralci tudi pomurski igralci. V prvi kakovostni skupini je prvič zmagal Tomaž Roudi.š Tim Fridrih je bil tretji, Tonček Ropoša pa osmi (vsi MT Sobota).'! drugi skupini je zmagal Matej Kuhar, drugi je bil Dominik Škraban (oba Kerna). (M. U.)
V nadaljevanju tekmovanja'1 rekreacijski ligi Kerne iz PuconOO sta bila dosežena naslednja rezultata: Černelavci : Diana 3 : 7 i" Rekreativci MS : Markišavci 5 :& Vodijo Rekreativci z 11 točkam! pred ekipo KA-EL, 10 točk. (F. Ml
582, 11. Tomaž Kerčmar (PomUf rka) 581, 12. Rajko Robnik (Ljutomer) 581 in 14. Denis Lebar (Turnišče) 579 krogov. Po petih kolih Dušan Ziško z 2940 krogi na tretjem, Tomaž Kerčmar (Pomurka)2 2931 na četrtem, Robi Markoja (Turnišče) z 2922 na petem, Rajk0 Robnik (Ljutomer) z 2919 na šeS' tem, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič)2 2913 na sedmem in Branko Bukovec (Tišina) z 2912 krogi na osmem mestu. Ekipno je zmagal Ze lenbor s 1767 krogi pred SD Kolo mana Flisarja Tišina, 1746, in W murko Ml Murska Sobota, 1734 krogov. Po petem kolu vodi Pomurka Ml Murska Sobota s 144 točkami pred SD Kolomana Flisarja Tis1' na, 140 točk. SD Štefana Kova^ Turnišče je s 114 točkami na četrtem, SD Radgona z 72 na devete!"1 SD Ljutomer s 60 na desetem " SD Janka Jurkoviča z 58 točka!" na dvanajstem mestu. (F. M.)
V četrtem kolu tekmovanja mednarodni strelski ligi First zračno pištolo na Tišini je bil Dol" nik Vnuk (Turnišče) s 556 krofl1 tretji, Štefan Balaško (Tišina)? 556 pa četrti. Ekipno je bila $ Kolomana Flisarja Tišina s 163 krogi druga, SD Coal Petišovci P1 s 1614 tretja. (F. B.)
Na skupščini SD Jezero Dob^ vnik, ki je lani praznovala 50-le*" co delovanja, so ugotovili, da5 kljub pomanjkanju denarja sko"s v celoti uresničili program d"13 Članska ekipa se je uvrstila v P1^ regijsko ligo, med posamezniki P' je zmagal Franc Car. Uveljavili se tudi kot dober organizator r"‘ nih strelskih tekmovanj. (F. B-)
Mali nogomet
V občinski ligi trojk malega gometa, ki jih organizira Šp°r zveza Križevci pri Ljutomeru, doslej odigrali sedem kol.
Brez poraza vodi ekipa Petr° iz llijaševec z 21 točkami pred Ključarovci, 18, in Župari, 16t0 /C M \
MIK 17. januar 2002
ŠPORT
19
28. izbor športnikov Ljutomera
Mihaela Čirič
in Milan Osterc
športnika leta 2001
Aeroklub Prlek Ljutomer najboljše društvo
Predsednik Športne zveze Ljutomer Andrej Škerget podeljuje priznanje najboljši športnici Ljutomera za leto 2001 rokoborki Mihaeli Čirič. Fotografija: Nataša Juhnov
Športna zveza Ljutomer je razglasila v hotelu Jeruzalem že 28. najboljše športnike, športnice, perspektivne športnike, športna društva in šolska športna društva za leto 2001 za občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje ter zaslužnim športnikom in športnim delavcem podelila priznanja. O športnih dosežkih v letu 2001 je govoril predsednik Športne zveze Ljutomer Andrej Škerget.
Za najboljšo športnico so izbrali rokoborko Mihaelo Čirič, članico Društva Wrestling team Ljutomer. Je državna prvakinja in zmagovalka na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih: Drugo mesto je zasedla atletinja KarmenGr-njak, članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Je državna mladinska prvakinja v skoku v višino, udeleženka svetovnega prvenstva in olimpijade mladih ter tretja najboljša slovenska atletinja. Tretje mesto je zasedla tekmovalka kasaškega športa Darja Jureš, članica KK Ljutomer in osma na evropskem prvenstvu.
Za najboljšega športnika so razglasili nogometaša Milana Osterca, člana Hapoela iz Tel Aviva in državne reprezentance, ki se je prvič uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. Drugo mesto je zasedel rokoborec Mitja Sedmak, član Društva Wrestling team Ljutomer. Je državni mladinski prvak in petouvrščeni na evropskem mladinskem prvenstvu. Tretje mesto pa je pripadlo rokometašu Celja
Rade Bačič - trener soboških rokoborcev
Medalje potrjujejo uspešno delo v klubu
Soboški rokoborci so že vrsto let prav na vrhu v državi, uveljavljajo pa se tudi v mednarodnem merilu. V svojih vrstah imajo številne državne prvake v vseh starostnih kategorijah. Njihovo uspešno delo potrjujejo številne medalje na domačih in mednarodnih tekmah. Sicer pa smo se o delu in načrtih v klubu pogovarjali z enim najuspešnejših tekmovalcev Radetom Bačičem, ki je hkrati tudi trener soboških rokoborcev.
Za nami je pestra rokoborska sezona. Kako ste zadovoljni?
«Z lansko tekmovalno sezono smo zelo zadovoljni, o čemer zgovorno pričajo številna priznanja in medalje tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Največji mednarodni uspehi v članski konkurenci so bili: peto mesto Radeta Bačiča in osmo mesto Slavka Zeca na sredozemskih igrah v Tunisu ter sedmi mesti Radeta Bačiča na mednarodnih tekmah za veliko na
Pivovarne Laško in državnemu reprezentantu Branko Bedekoviču.
Med perspektivnimi športniki so zasedli prva tri mesta: 1. Andrej Grut, član OK Pomurje Galex Murska Sobota; 2. Niko Horvat, član Društva VVrestling team Ljutomer; 3. Peter Semenič, član NK Segrap Ljutomer.
Za najboljša šolska športna društva so izbrali: 1. ŠŠD Ivana Cankarja Ljutomer; 2. ŠŠD Veržej; 3. ŠŠD Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Med športnimi društvi in klubi je pripadlo prvo mesto Aeroklubu Prlek Ljutomer, ki ima v svojih vrstah dobitnika bronaste medalje na svetovnemprvenstvu v letenju z motornimi zmaji dvosedi (Jože in Tomaž Gajser) in državnega prvaka (Romana Cafa). Drugo mesto je pripadlo ŽOK Zavarovalnica Maribor Ljutomer, petouvrščene-mu moštvu v državnem prvenstvu. Tretje mesto pa je zasedel kasaški klub Ljutomer, najboljši slovenski klub.
Posebna priznanja za izjemne dosežke v letu 2001 so dobili: Partizan Ljutomer (karate sekcija), ŠD Strelec Grlava, NK Ljutomer (selekcija U-10) ter Tomaž in Jože Gajser (Aeroklub Prlek Ljutomer).
Priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja za dolgoletno delo so dobili v letu prostovoljcev: Žalika Lubi, Jože Šumak, Ljubo Horvat, Peter Žibrat, Alojz Vogrinec in Mirko Osterc.
Feri Maučec
grado Madžarske in Avstrije. Med mladinci in kadeti, kjer imamo najmočnejše tekmovalce, je največ dosegel Jure Kuhar, ki je zasedel na evropskem prvenstvu v Turčiji osmo mesto. Prvi je bil na mednarodnih tekmah za veliko nagrado Slovenije in Češke ter tretji na drugem tekmovanju na Češkem. Največ točk je osvojil za Slovenijo v Hrvaško-Slovenski kadetski ligi, saj je bil brez poraza.
Izkazali so se tudi Aleš Krojs in Sašo Hladen, ki sta bila tretja na mednarodni tekmi za veliko nagrado Slovenije, ter Roman Miholič, ki je zasedel tretje mesto na mednarodni tekmi na Slovaškem. Pri dečkih so se uveljavili Dejan Šer-nek, ki je zmagal na mednarodni tekmi v Murski Soboti, Mitja Fajs je bil drugi, Andrej Slavič pa je bil prvi na mednarodni tekmi na Češkem. Sašo Mlinarič je zasedel na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu drugo mesto. Na vse te do-
3. izbor športnikov občine Cankova__
Mateja Mencigar in Sebastjan
Vogrinčič športnika Cankove
KMN Kučnica Korovci najboljši ekipa
V dvorani 'vaško-gasilskega doma na Cankovi so tretjič razglasili najboljše športnike, športnice, športna društva, perspektivne športnike in športne delavce ter jim podelili priznanja. 0 športnih dosežkih v letu 2001 je govoril predsednik odbora za šolstvo in šport Viktor Geder. Ob tej priliki je župan občine Cankova Viktor Vor-šič udeležence seznanil z razveseljivo novico, da so uspešno končali dolgotrajne razprave o gradnji. prizidka in nove športne dvorane pri osnovni šoli na Cankovi, kar bo omogočilo boljše možnosti za športne aktivnosti.
Za najboljšega športnika so izbrali nogometaša Sebastjana Vogrinčiča, člana NK Mura iz Murske
Najboljši športniki občine Cankova za leto 2001. Stojijo od leve: Janko Kuzma (3), Renato Trajbar (2), Sebastjan Vogrinčič (1), Danilo Kacijan, Hilda Vogrinčič in Viktor Gider. Fotografija: Jure Zauneker
Odbojka
Sobočani presenetili Salonit
V enajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi so pripravili prijetno presenečenje odbojkarji Pomurja Galexa iz Murske Sobote, saj so v Kanalu premagali Salonit z rezultatom 3 : 0 (25 : 22, 25 : 19, 25 : 22). Pomurje Galex: Flisar, Tot, Čeh, Marič, Novi-tovič, Topovšek, Kovačec, Horvat, A. in B. Grut.
sežke smo ponosni, saj so bili doseženi v močni konkurenci.«
Kakšni pa so vaši načrti in želje v letošnjem letu?
»Z začrtanim delom in doseženimi rezultati želimo nadaljevati ter obdržati primat v slovenskem prostoru. V mednarodna tekmovanja želimo vključiti čim več mladih, da si pridobijo potrebne izkušnje. Tako bomo tudi lažje sestavljali državno reprezentanco v
Sobote. Drugo mesto je pripadlo karateistu Renatu Trajbarju, članu Karate kluba Tromejnik iz Kuzme. Tretje mesto pa je osvojil strelec Janko Kuzma.
Za najboljšo športnico so razglasili odbojkarico Matejo Mencigar, članico Odbojkarskega kluba Kerna iz Puconec. Drugo mesto je pripadlo lanskoletni najboljši športnici, karateistki Valentini Trajbar, članici Karate kluba Tromejnik. Tretje mesto pa je zasedla karatei-stka Doris Kristl, članica Karate kluba Tromejnik Kuzma.
Za najboljšo športno ekipo so izbrali Klub malega nogometa Kučnica iz Korovec, ki uspešno tekmuje v skupini A Medobčinske zveze klubov malega nogometa
V enajstem kolu tekmovanja v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Ljubljana po pričakovanju premagala oslabljeno ekipo ŽOK Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera z rezultatom 3 : 0 (25 : 21, 25 : 13, 25 : 20). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Vrbnjak, Drevenšek, Pirher, Jureš, Kodila, Tretinjak, Vrbančič. (N. Š„ F. M.)
vseh kategorijah. Naša najpomembnejša cilja sta evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo v Odesi v Ukrajini, in evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v Subotici v Jugoslaviji. V teh starostnih kategorijah imamo tudi najmočnejše tekmovalce. Letos bo tudi evropsko in svetovno člansko prvenstvo in radi bi sodelovali vsaj na enem.«
Sodelovanje na evropskih in svetovnih prvenstvih zahteva skrbne priprave. Kakšne možnosti imate?
»Načrtujemo skupne priprave z reprezentanco Avstrije marca v Murski Soboti, kjer bomo 23. in 24. marca tudi organizirali tradicionalno mednarodno tekmovanje kadetov in mladincev za veliko nagrado Slovenije. Povabljeni smo tudi na priprave v Kijev v Ukrajino in v Zrenjanin v Jugoslavijo. V oktobru pa bomo v Murski Soboti organizirali mednarodni rokoborski turnir za dečke.«
Feri Maučec
Murska Sobota.
Najboljša športnika so izbrali tudi v šolskem športnem društvu. Ta naziva sta pripadla Andreju Gombocu in Katji Koler.
Za perspektivne športnike so izbrali: Urško Rinderer (odbojka), Tino Gutman (atletika), Daniela Martinca (kolesarstvo), Miho Pod-leska (satrelstvo) in Tomaža Gom-boca (odbojka, mogomet, strelstvo). Odbojkarska ekipa OŠ Cankova pa je bila izbrana za perspektivno ekipo.
Za dolgoletno uspešno delo v športu je prejel plaketo Marjan Slak. Posebna priznanja za delo v športu pa so dobili: Janez Gom-boc, Jože Hohšteter, Avgust Gutman (vsi iz Gerlinec) ter Nogometni klub Cankova, ki je proslavil 25: letnico delovanja.
Feri Maučec
Kerna uspešna v Rušah
V enajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Poljčane premagale Ljutomer z rezultatom 3 : 2 (25 : 18, 24 : 26, 25 : 14, 20 : 25, 18 : 16). Ljutomer: Onišak, Šmauc, Belec, Zidar, Kaurin, D. in G. Kodila. Odbojkarji Belti-nec so bili prosti.
V enajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Kerna iz Puconec v Rušah prema
gala domačo ekipo s 3 :1 (21 : 25, 25 : 20, 25 : 22, 25 : 20). Kerna Puconci: Čarni, Ana in Andrejka Horvat, Crnkovič, Mencigar, Jozelj, Rogan, Potočnik, Vršič, Zorkovič. Črna pa je premagala Sonimex Radenci s 3 : 0 (25 : 12, 25 : 19, 25 : 16). Sonimex Radenci: Vogrinec, Ješovnik, Drvarič, Hojnik, Tmušič, Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Klemenčič. (N. Š., F. M.)
1. SOL moški
Kamnik	11	10	1	31:9	29
Salonit	11	8	3	26:15	25
Fužinar	'11	8	3	26:16	21
Bled	11	7	4	22:15	20
Pomurje G.	11	6	5	22:21	17
Maribor	11	5	'B	19:22	15
Granit	11	3	8	14:27	11
Olimpija	11	3	8	15:26	9
Šoštanj T.	11	3	8	13:25	9
Žužemberk	11	2	9	16:28	9
1. SOL ženske NKBM Branik 11 10 1				32:4	31
N. Gorica	11	9	2	29:10	27
Ljubljana	11	9	2	28:10	26
Koper	11	5	6	22:20	17
Miklavž	11	5	6	19:21	17
N. mesto	11	6	5	19:21	16
Ljutomer ZM	11	4	7	16:24	14
K. Pivka jama	11	3	8	15:28	8
Solkan	11	2	9	9:30	5
Šempeter	11	2	9	10:31	4
Šport od tod in tam
Badminton - Končan je bil prvi del tekmovanja v drugi slovenski badmintonski ligi. Med petimi ekipami je zasedla druga ekipa Mladosti iz Lendave s 14 točkami prvo mesto pred Kungoto, 10, in Branikom, 9 točk. (F. B.)
Kegljanje - V Lendavi je bilo prijateljsko mednarodno kegljaško srečanje med moškima in ženskima ekipama Nafte in Zalaegersze-ga. Pri moških je zmagala Nafta s 7 : 1 (2484 : 2300). Posamezno: Horvat 427, Bagladi 427, Peric 412, Radakovič 412, Madžar 403 in F. Horvat 403. Srečanje žensk pa se je končalo neodločeno 4 : 4 (2242 : 4196). Posamezno: Tišlar 383, Varga 415, Utroša 364, Donko 328, Žalik 371 in Sapač 381. (M. Ž.)
Torball - V drugem krogu tekmovanja slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani so Sobočani (Maučec, Potočnik, Vogrinčič, Štrakl) premagali Ljubljano s 5 : 4 in 6 : 1 ter izgubili z Zmaji z 2 : 4 in 4 : 5 in so s 6 točkami na drugem mestu. (T. K.)
Namizni tenis - V medobčinskih namiznoteniških ligah Ljutomera so odigrali šesto kolo. V prvi ligi vodi SIP I z 8 točkami, ki je tokrat premagal Segrap s 6 : 0. V drugi ligi so Branoslavci premagali P. Ljutomer s 6 : 4, vodi pa Parketarstvo Kranjc z 10 točkami. V tretji ligi je premagal Segrap I Branoslavce II s 6 : 4, P. Ljutomer V. pa SIP IV s 6 : 3. (N. Š.)
Judo
Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v judu za Pohorski bataljon v Sl. Bistrici so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in; dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Od Sobočanov je bil najuspešnejši Uroš Kavčič (30 kg), ki je zasedel prvo mesto. Aljaž Bednar (34 kg) in Tilen Apšner (42 kg) sta bila druga, Črt Bezjak (nad 55 kg) pa tretji.
Od Ljutomerčanov je bil Aleš Vrbančič (66 kg) drugi. Od članov Judo kluba Lendava je zmagal Tadej Časar (50 kg), Andrej Pohajda (30 kg) in Rok Dominko (50 kg) pa sta bila tretja. Med člani KBV Lendava je zmagal Sebastjan Čirič (50 kg), Boris Rudaš (55 kg) je bil drugi. (N. Š., F. B., F. M.)
Športni klub borilnih veščin Budo šport Lendava organizira soboto, 19. januarja 2002, mednarodno tekmovanje v judu za dečke in deklice in za 4. pokal borilnih veščin Lendava. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri v telovadnici DOŠ Lendava L Tekmovali bodo v petih starostnih kategorijah. Pričakujejo okrog 400 tekmovalcev iz petih držav. (F. M.)
Sah__________________________
V Murski Soboti (OŠ III) je bilo pomursko tekmovanje OŠ v šahu. Najboljši v posameznih kategorijah so bili - dečki do 11 let: Grega Nerat (OŠ III MS); do 13 let: Frenk Kolmanič (OŠ Sv. Jurij); do 15 let: Jernej Buzeti (OŠ lil: MS); deklice do 11 let: Andreja Kebler (OŠ Negova); do 13 let: Tanja Nemec (OŠ Bakovci); do 15 let: Tadeja Ternar (OŠ Beltinci). (F. M.)
V nedeljo, 20. januarja 2002, bo prvi letošnji konectedenski Šahovski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Ppmgrad iz Murske Sobote.
Turnir se bo začel ob 9. uri v OŠ Bakovci. Lanske naslove branijo: Darko Supančič v absolutni kategoriji, Anton Fajfar med niž-jekategorniki in Aleš Lazar pri mladincih. (F. M.)
Začelo se je odprto prvenstvo Lendave v šahu, kjer sodeluje 8 šahistov. Po odigranih dveh kolih vodita Gaber in Žalik s po 2 točkama. (F. B.)
zo
MULAKMA
17. januar 2002 m«
Ha	fecitaji
Na postaji v Lipovcih večkrat stoji veliko tovornih vagonov. Eni so prazni, drugi so že naloženi.
Jeseni, ko kmetje pospravljajo sladkorno peso, je tam veliko prometa. S traktorji in velikimi tovornjaki vozijo blatno peso in čakajo v dolgih vrstah, ki še počasi premikajo proti postaji. Medtem se pogovarjajo in vsako leto znova pravijo, da ne bodo več sejali sladkorne pese, ker je z njo sama izguba. Nekateri pa povedo kakšno šalo, da se zasmejijo in pozabijo skrbi. Tisti, ki so že spraznili prikolico, se vračajo domov in čakajočim pomahajo ali samo dvignejo roko v pozdrav. Če je vreme lepo, še nekako gre, huje je takrat, ko dežuje. In jeseni je pač tako, da velikokrat dežuje. Starejši pravijo, da je zadnje čase sicer premalo dežja, toda ko imajo največ dela in morajo pospravljati pridelke, se vlije in moči vse okrog sebe. Moja babica pravi, da ljudje nikoli niso zadovoljni. Vedno jamrajo in se na nekoga hudujejo, zato jim je še kako prav
PctoMtijt
Zagotovo si vsak želi, da bi kam potoval. Meni se je ponudila priložnost, potovati na Švedsko, kjer imam strica.
S starši smo se odpravili k njemu na obisk. Potovali smo z našim osebnim avtom. Prvi dan smo prispeli v Nemčijo. Tam sta se nam pridružila stric in teta. Potovali smo čez dan, da smo si lahko ogledovali pokrajino. Dvakrat smo se peljali tudi s trajektom. Po štirinajstih urah vožnje smo prispeli na cilj. Ob srečanju smo bili vsi veseli.
Vsak dan nas je čakalo veliko zanimivega. Doživeli smo polarno noč, si ogledali največjo ladjedelnico, v kateri je delal tudi moj stric, se peljali z ladjo skozi Gote-borg ...
Po tednu dni izletov in ogledov se je naš obisk končal. Ker smo se vračali skozi Dansko, smo si ogledali tudi Legoland. Tudi v Nemčiji smo si ogledali več zanimivosti.
To potovanje je bilo zame nekaj lepega in prijetnega.
Zdravko Kregulj, 8. b, OŠ Apače
pride tudi dež. Na betonski ploščadi pri železniški postaji pa se kup pese veča iz ure v uro in iz dneva v dan je višji. Včasih ostanejo kupi pese tam še dolgo v zimo, čeprav je veliko praznih vagonov. V tovarni sladkorja v Ormožu namreč ne morejo vse naenkrat predelati, zato pesa čaka in čaka. Seveda, saj ne more nikamor pobegniti. Kmetje pa se jezijo, tarnajo in hudujejo nad takšno kmetijsko politiko. Toda nič jim ne pomaga, zato včasih pobegnejo v bližnjo gostilno, da zalijejo svojo jezo in žalost.
Ko pa peso končno odpeljejo po železnici v Ormož, je ploščad na postaji spet prazna, blato pa čaka, da ga bo dež spral ali pokril prvi sneg.
Tina Zver 110 let), DPM Dokležovje P. S.: Prispevek je nastal v literarni delavnici na temo Potovanje s starimi, novimi in starejšimi vlaki, ki jo je vodila mentorica Marija Zver. Za literarno glasilo, ki so ga izdali, so prejeli kolektivno nagrado Slovenskih železnic.
Sttejčtda
Padala je z neba snežinka, bela vsa. Že proti t/em drvi, pokrajino belo naredi. Nato se raztopi in se v led spremeni. Odpravi se še do plaza in sreča strička Mraza.
Urška Vogrinčič, 6. raz., OŠ Cankova
BMZPIAČEN KUC - VSAK DAN OD IZ* DO 20'
dač mita 2001
Letos mineva deset let, odkar so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) plamen luči miru iz Betlehema prvič ponesli tudi po Sloveniji. Njegovo razdeljevanje poteka vsako leto v želji, da bi luč miru iz Betlehema na božični večer gorela v čim več slovenskih domovih in nam prinašala mir.
Za slovenskega nosilca plamena je bil letos izbran 12-letni Rok Ozebek iz Cerknega. Rok je plamen prejel 15. decembra na slovesni prireditvi na Dunaju. Prvi sprejem lučke v Sloveniji je bil še isti dan v Mariboru, v stolni cerkvi. Naslednji dan so pot nadelja-vali po Sloveniji, z vlakom in avtobusom veselja.
Predstavniki prekmurskih skavtov smo plamen ponesli tudi v Prekmurje ter ga prinesli v večino katoliških in evangeličanskih župnij, ki so plamen velikodušno sprejele. Prijaznejše in toplejše praznike smo s plamenom priča-
PuAMtČMjt tta deda.
Preden smo odšli na zimske počitnice, smo dočakali še prav poseben dan. Zbrali smo se na železniški postaji v M. Soboti, kjer so se nam pridružili tudi nekateri delavci mejne policije in carine Hodoš ter železničarji z družinami.
HiiC Ote MfrlMldi
Bilo je nekega dne, okoli popoldneva, ko sem prišla iz šole domov. Šla sem v sobo, kjer sem odložila torbo, in že me je mama klicala na kosilo.
Po kosilu sem pomila posodo
in nato sem se spomnila, da moram mamo nekaj vprašati. Šlo je za to, ker imela bi rada mobilni telefon. Ko sem mami to omenila, se je razjezila in mi rekla, da telefona ne bom dobila. Tiho sem odšla v sobo, kjer sem se žalostna zleknila na posteljo. Pomislila sem, da imajo vsi moji prijatelji »mobilce«, samo jaz ga še nimam. Počutila sem se prikrajšano, saj sem mislila, da zato odstopam od drugih prijateljev. Nato sem šla še enkrat vprašat očeta in on mi je odgovoril enako kot mama.
Gotovo nista razumela, da bom z mobilnim telefonom vesela in bolj srečna, saj ne bom čutila občutka manjvrednosti. Oba starša sta mi nato malo kasneje povedala, da bom zaradi telefona čisto pozabila na učenje in mi ga zato ne bosta kupila. Jaz pa sem ju prepričevala, da se bom še bolj učila, samo da mi kupita telefon. Ker se starša nista ozirala na moja prepričevanja, sem se še bolj obupana kot prej zaklenila v
rali tudi oskrbovancem doma za starejše občane v Rakičanu, tistim, ki so praznike preživeli na bolniški postelji v bolnišnici, zapornikom murskosoboškega zapora ter nekaterim pomurskim županom.
Organizatorji akcije Luč mi(u iz Betlehema v letu 2001 smo se odločili denarne prispevke, zbrane v tej akciji, nameniti skladu Iskrica, to je skladu, ki pomaga otrokom iz revnih družin.
V Betlehemu so prižgali drobno lučko; prav tam, kjer se je rodil Jezus. In ta lučka gre po vsem svetu, podobno kot gre po vsem svetu Jezusovo zagotovilo, da prizadevanje za mir lahko premaga maščevalnost, da ljubezen izničuje sovraštvo, da je prijateljstvo temelj sreče.
Prižgimo si to luč in svetlobo, ki smo jo prejeli, in dajmo jo tudi drugim!
Mojca Golob
Vkrcali smo se v poseben vagon, ki je bil namenjen proti Hodošu. Kmalu je vlak zapiskal in zapustil Mursko Soboto. Za mnoge je bila vožnja posebno doživetje, saj so se prvič peljali z vlakom. Posebno presenečenje pa nas je čakalo v Mačkovcih, saj je stopil
svojo sobo. Ta večer sem opazila, da sta se starša o nečem vneto pogovarjala. Ker sem bila jezna, ju nisem hotela poslušati. V žalosti sem kmalu zaspala.
Zjutraj sem bila slabe volje,
ker starša nista ustregla moji želji. Ko sem se oblekla za šolo, sta oba vstopila v sobo in mi dejala, da mi bosta kupila telefon. Vsa vesela sem ju objela in na njuno željo sem jima obljubila, da me telefon ne bo oviral pri učenju. In res je tako.
Sabina Šajher, 7. c, OŠ Beltinci
X«/ $ditn
Večkrat razmišljam, kaj bi postal, ko bom velik.
Všeč so mi trije poklici: učitelj, policist in odvetnik. Še najraje bi bil učitelj, kajti tudi moja mama je učiteljica. V šoli uči otroke brati in
pisati.
Doma večkrat popravlja zvezke. Tudi jaz bi to delal. Učiti otroke je težko, a tudi lepo. Najlepše pa so počitnice.
Mogoče si bom do osmega razreda še premislil. Zaenkrat pa me ta poklici najbolj veseli.
Aljoša Šatran, 3. raz., OŠ Apače
deželice tez. dedki iti hudiče
'd prednovoletnem času smo povabili v vrtec dedke in babice. Skupaj smo okrasili novoletno jelko। skrivaj še malo posladkali.	Vrtec Puconci, skupina Z*’
na vlak dedek Mraz. Pozdravil je vse otroke in nas obdaril z bonboni. Z nami se je peljal do Hodoša, kjer smo se vsi skupaj zbrali v prostorih železniške postaje. Tam nas je dedek Mraz še enkrat pozdravil, otroci pa smo mu zapeli pesmice, ki smo se jih naučili v šoli in vrtcu. Preden se je dedek Mraz poslovil, nas je obdaril, nato pa smo se z njim še fotografirali. Do odhoda vlaka, s katerim so se vrnili v Mursko Soboto, smo se otroci in starejši sladkali s pecivom, ki so ga spekle naše mame, ter si krajšali čas z barvanjem in poslušanjem pesmi. To je bilo za vse prijetno doživetje.
Mitja Bukvič, 7. b, OŠ Puconci
Slduzaifa, Stcuetiei
Rad sem Slovenec, saj je življenje v naši prečudoviti deželi zelo lepo, v primerjavi z drugimi državami dosti boljše in udobnejše. Pa ne samo to, da se lepo živi, tudi prebivalci so precej prijazni. Znani smo po tem, da radi pomagamo in smo zelo gostoljubni.
Seveda pa Slovenci nimamo samo dobrih lastnosti. Najbolj me moti prav zavist, ki je je toliko, da če bi gorela, kot pravi pesem, bi bila že vsa Slovenija v plamenih.
Slovenija je kljub majhnosti prečudovita dežela, polna naravnih bogastev in lepot. Imamo
morje in nižavje, celo gorovje. Kaj več si lahko človek še zaželi? Mene sploh ne mika, da bi bil državljan kake druge države ali da bi tam prebival, saj, kot pravi star pregovor, povsod je lepo, ampak doma je najlepše. Sama država ti da dovolj možnosti, da uspeš, zato ti ni treba iti s tre-
Mi
Povečan promet v križevs občini je zaskrbel učence. Porod le so se nam naslednje misli: - Imam občutek strahu, nevaf nosti, zaskrbljenosti, negotove sti...
- Bojim se zase, za mlajše otroke, sošolce, za starše, starejše ljudi...
- Povečal se bo hrup.
- Odhajanje k verouku bo za vse bolj nevarno.
- V zraku bo veliko izpušnih plinov.
- Onesnažena bo narava.
- Na cesti bo veliko povožen® živali.
- Več bo prometnih nesreč.
Predlagamo in želimo:
- povečan policijski nadzor, ’ - omejitve hitrosti,
- morali bomo biti zelo previdni - starši in učitelji morajo previdni voziti,
- pešci in kolesarji morajo bil previdni
- obvezna uporaba kresničk if rutic,
- več prehodov za pešce, | - semaforje,
- krožni promet
- več strpnosti v prometu,
- prijazne in spoštljive voznike.
Država trdi, da ima rada oW ke. Prosimo vodilne, da uresnič® obljubo - obljubljeno avtocest' Tako boste ohranili našo novci nedokončano cesto, ter naša! druga življenja!
Učenci 4. a-razred OŠ Križevci pri Ljutome
buhom za kruhom po svetu. R* je tudi, da je dosti nezaposlen® vendar tisti, ki hočejo nekaj P# stati, se učijo in ob koncu šolan? vedno dobijo službo.
Povsod po Sloveniji tudi I tako pravljično kot pripoveduje® Mnogo je takih družin, ki so M strehe nad glavo in komaj P® živijo iz dneva v dan. Še nikog^ pa nisem slišal, da bi zaradi teS’ rekel, da se sramuje svoje naf<| nosti, kajti v drugih državah!1 veliko huje.
Nismo vsi bogati, da bi i^ ne vem kakšne palače, dena® pa imamo vseeno zadosti za
bno življenje.
Zaradi teh in drugih razlog ne nameravam nikoli zappsl' Slovenije; saj sem zelo ponos6 da sem Slovenec, državljand žave, katero bi Evropa zelo P* grešala, če je ne bi bilo.
Denis KoP’ 8. b, OŠ Belli1*
WMK 17. januar 2002
NA SCENI
21
Predsednik KPS-ja še naprej [ lani Mihelič
soboto je bila redna letna skupščina Kluba prekmurskih študentov, ki združuje 1400 študentov, in devetsto dijakov. Potrdili so tudi
vodstvo, predsednik pa je ostal Danijel Miholič, študent VSŠ Murska Sobota. V lanskem letu so v svoj program vpeljali kar nekaj novosti in projektov, še posebno veliko pozornosti so posvetili izobraževanju, enako si bodo tudi v tem letu, seveda pa ne bodo
pozabili tudi na zabavne in razvedrilne dejavnosti.
Nič ne znamo, obvladamo vse
Za člane še več ugodnosti in popustov
ako bi znali, če pa smo se imeli kar pet let čas I izobraževati. Nekaj nam ostane v glavah, večino pa seveda pozabimo. Sem dijakinja 5- b Ekonomske šole, smer poslovni tehnik v Murski Soboti. Na kratko vam bom predstavila naš 5- b oziroma »zakon«. Sam oddelek šteje trideset dijakov. Izgubili smo dva dijaka, lansko šolsko leto dobili novega, ki pa ni vzdržal med nami, zato je to šolsko leto pobegnil. Smo oddelek, ki prinaša v našo državo veliko pozitivnega. Srečo imate, da smo prišli na svet.
v
V programu za to leto so zapisali, da bodo izvedli več izobraževalnih projektov: šolo retorike in govorništva ter javnega nastopanja, delavnico podjetništva, tečaj borzništva, za dijake bodo organizirali tudi letos od aprila do junija , brezplačno pripravo na maturo. Na internetu pa bodo imeli tudi pravniški kotiček z informacijami, kako napisati prošnjo za civilno služenje vojaškega roka, kako izpolniti vlogo za pridobitev štipendije in še kaj, po elektronski pošti pa bo pravnik brezplačno odgovarjal na pravna vprašanja.
V sodelovanju z Mladinskim informativnim kulturnim klubom bodo pripravili različne delavnice, na primer literarno, računalniško, glasbeno-filmsko in tečaje tujih jezikov. Uspeli so najti isto frekvenco z Zvezo študentskih klubov Slovenije, tako so potrdili sodelovanje na Študentski tržnici v Ljubljani in Mariboru. Predsednik pa je še dejal, da si bodo prizadevali za še večje sodelovanje z drugimi študentskimi organizacijami, s katerimi bodo izmenjavali izkušnje. V tem letu pa bodo izvedli tudi nekaj tradicionalnih prireditev, kot so Prekmurska gibanica in Bujta repa, ter nekaj izletov in koncertov. Predvidevajo, da bi nekje v Prekmurju organizirali velik dobrodelni koncert.
Predstavili pa so tudi nekaj novosti, ki jih prinaša članstvo v KPŠ, in sicer popuste za kartice EURO <26. Kupijo jo lahko vsi tisti, ki so starejši od 15 in mlajši od 26 let, velja pa eno leto in ponuja več kot 600 popustov po vsej Sloveniji in več kot 200 popustov po 13 evropskih državah. Zanjo je treba odšteti 1000 tolarjev. Povezali pa so se tudi s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, tako so skupaj izvedli razpis gostincev v Murski Soboti, ki bodo ponudili prehrano za študentske bone. Boni za študentsko prehrano se lahko uveljavijo v posameznih gostinskih lokalih v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Tropovcih.
Predsednik KPŠ je še povedal, da se bosta Klub prekmurskih študentov in Mladinski servis še ta mesec ali v začetku februarja preselila nit novo lokacijo, v prostore v Ulici Štefana Kovača 23, kjer ima svoje prostore Mikk.
A. Nana Rituper Rodež ■
Sama ekologija nam je zelo znana, saj imamo predstavnike tudi v ekološki šoli, zato imamo v razredu vedno red in čistočo, Kakšnih velikih uspehov še nimamo, ampak čas prinese svoje. Obvladamo bolj strokovne predmete. Konkurence našemu znanju ni. Pri jezikih pa je »tema«. Eden odgovarja za vse, drugi pa se delamo, da nas zanima. Učenje samo nam ne gre preveč dobro od rok, zato smo se večkrat prisiljeni učiti. Dekleta smo prave športnice tae boa, dečki
pa obvladajo dekleta in vodstvo v razredu. V novi konferenci moramo poravnati dolgove za prejšnjo konferenco. O odstotkih pa sploh ne govorimo. Govorimo raje o tem, da nam bo Zmanjkalo časa, da bi prišli v Guinnessovo knjigo rekordov. Vsak dan eden od nas čudežno zboli ali pa vstopi na napačen avtobus. Pri urah smo bolj fizično kot umsko. Kako pa bo čez nekaj časa, nas je vse bolj strah kot profesorje, ki bodo navzoči, ko bomo opravljali maturo. Zakaj
Prodajalci vzdržljivejši od tržnice
orda pa se bo soboška tržnica prej podrla ali jo bo treba temeljito obnoviti, preden bodo odgovorni karkoli spremenili, da bi ta po vsem svetu najbolj živahen del mesta zaživel tudi v Soboti. Prve ploščice so s stene že odpadle, po mnenju strokovnjakov pa bi naj bil krivec mraz. Kaj pa, krivdo je najbolje preložiti kar na nekoga drugega in narava je za to vedno dober izgovor. Bo pa to tudi dober izgovor, da bodo v tržnico zacementirali še kakšen dodaten tolar iz mestnega občinskega proračuna, ki že pometa drobtinice z vseh koncev.
Znano je namreč, da imamo s takšno tržnico samo več izgube kot koristi. Ali kot je direktor Komunale Mirko Šabjan nekoč povedal za Vestnik: »Manj je prodajalcev, manj izgube imamo.« Čeprav obljubljajo, da bodo nekaj spremenili, se spremeni samo tisto, kar se zgane samo od sebe, kot omet na primer. Zato pa gre vsa pohvala vztrajnim in vzdržljivim prodajalcem, raritetam, ki kljub dežju, mrazu, prepihu in vsem neugodnostim vztrajajo in meščanom vsak dan zagotavljajo sveže sadje in zelenjavo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo prišli s kakšnega inštituta, morda celo Nase, da bodo to človeško vrsto - prodajalce podrobneje proučili. Morda kar klonirali. Vzdržljivejši so namreč od same tržnice.
A. N. R. R. ■
Vabimo vas k sodelovanju!
M
Mladost ni samo to, kar vidimo naključni mimoidoči, mladost ni samo to, kar piše v knjigah in	I
|	revijah, namenjenih mladim, poleg tega pa ponavadi ni takšna, kakršno jo radi predstavljajo odrasli.	|
|	Mladost je skrila v mnogih stvareh, skriva se v vaših čustvih, razmišljanju, odnosu do sveta in	|
■	vsem, kar se mladih dotakne. Ta stran Na sceni je namenjena vam, da tu izrazite in napišete, kaj	„
vam leži na duši. Odprite svoje srce in nam pišite, rišite, opozorite nas, kaj vas moti, kje se vam	■
I	dogajajo krivice in zakaj vas ne razumejo in ne sprejemajo. Ampak ni nujno, da je mladost	I
|	povezana samo s slabimi trenutki, težavami in neprijetnostmi. Veseli bomo tudi, če nam boste	|
|	poslali kakšno noro fotografijo ali nam bosle kako drugače izdali, kako sle se dobro zabavali,	a
।	Čakamo vašo pošto! Lahko na naslov: Na sceni, Vestnik, Podjetje za informiranje, Ulica arh. Novaka	_
13,9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti nasceni@hotmail.com.
Nanai i
matura? Kaj je to? Tako se sprašujemo vsak dan, ampak pri nekom morajo začeti. Mi bomo prvi in mogoče zadnji, ki jo bomo opravili 100-odstotno.
Glede profesorjev nimamo pripomb. To prepustimo raje njim, da nas opominjajo o naših dolžnostih. Od njih smo se naučili veliko pozitivnega, na primer: delamo se, da nas zanima, četudi nič ne znamo. Nekateri so zakon kot mi, eni pa igrajo svoje melodije. Plesati moramo, ampak samo še kratek čas.
Nad razrednikom pa smo navdušeni. Če pridemo slabe volje ali zaspani, nas njegove besede, kot so »Čuj, ti, kaj že spet spiš! Kaj maste? Kaj veš? Neopravičena! Niče ne veš!«, ter zvonjenje s ključi vedno spravijo v smeh. Ker nas razrednik poučuje informatiko,
na tem področju torej blestimo.
Veliko se prepiramo, ampak na koncu vse rešimo brez težav. Več glav več zna, zato upam, da se ne bomo do konca pobili, ampak srečno živeli do 30. maja. Kmalu bomo zaplesali svoj zadnji
skupni ples. Komaj čakamo, da organiziramo svetovno žurko »zadetosti«. Ponosni smo, da smo tu, kjer smo.
Kaj naj vam še izdam? Preveč nas je, da bi vam zapisala naše GSM-številke, zato vam priporočam, da nas spoznate osebno. Veste, kje nas najdete. Takšni smo v 5. b, morda pa bomo od prvega do zadnjega v slovenskem parlamentu, dekleta bodo prevzela naslov predsednika, dečki pa bodo ustanovili vsak svojo stranko. Seveda če bodo znali igrati svoje melodije.
In kaj naj zapišem za konec? Legende smo! Dokazi bodo vidni z leti.
Martina Luteršmit, 5. b ■
Ko je hudo, me pokliči!
Vaše pesmi
Vstali s® psi
Prave heroje so že zdavnaj pokopali, prijatelji so prijatelje izdali.
Za drobtinico neba te spravijo s sveta, danes tisti je vladar, ki največji je slepar! V pravljice nihče več ne verjame, najboljše vloge so že vnaprej oddane. Za trenutek slave vedno padale so glave, pravice ni in je ne bo -solza meša se s krvjo! Pa trpi srce, razum, ker znova pohojen je nedolžen pogum, saj vstali so psi, zarjovele so zveri v človeku, kije lačen le človeške krvi.
Biserka
Tv®ia r©ka
Roko položi na rame mi, da razblinijo se moje skrbi, ki mučijo me te dni, ker brez tebe zmešalo se mi bo, da vse zaradi ljubezni je to, ljudje med sabo šepetali si bodo, a ne bodo čutili mojih bolečin, le Bog bo vedel, kako trpim. Ti zame sončni dan si, jutro, ki me iz sna prebudi, zato roko položi na rame mi in mi povej, da me še vedno ljubiš ti.
Sonja
viDim
Kako lepo je zvečer zapreti oči in v temi videti tvoje oči. Tvoj obris obraza, tvoje ustnice. Če vprašaš, kaj rada bi?
Tebe! Ker potem imam vse.
Teja
Strogo zaupno!
RbbertuI
Si moja prva misel, ko v ranem jutru se zbudim, in si prvi žarek, ki mi srce utopi. Ni minutke in ni dneva, da ne bi imela vse svoje misli le pri tebi. To je lep dokaz, da nate mislim jaz.
Tvoj srček rdeč fflAKrA!
Rad bi te pozabil in ne mislil na te, dovolj je bilo trpljenja in vsega hudega, kar sva skupaj doživela. Vedi, da nimava skupne prihodnosti.
Denis
R©le!
Še kdaj pa kdaj pomislim nate in na najine lepe skupne trenutke. Nič se ne pritožujem, saj mi je sedaj tudi lepo. Če iskreno priznam, pa se rada spomnim nate. Naj ti bo lepo s tvojo rjavolasko.
Nina
BOR Z/W
ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Išče se znanje matematike za SŠ in fakultete.
- Ponuja se znanje oblikovanja spletnih strani.
- Ponuja se znanje nemškega in arigleškega jezika.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
ZZ DOBRO JE VEDETI	17. januar 2002	■
DEVICA
STRELEC
OVEN
BIK
DVOJČKA
RAK
LEV
ŠKORPIJON
KOZOROG
VODNAR
RIBI
ONA: Malo več domišljije vam ne bo škodovalo. Stvari še zdaleč niso tako grozno resne, kot si mislite. Ponudila se vam bo priložnost za avanturo z osebo, ki vam že dolgo ne gre iz glave. Tokrat vam bo končno uspelo!
ON: Zadevo, ki vam že dalj časa ne da miru, bo treba čimprej rešiti. Tako boste tudi vi končno dosegli tisto, kar si že dolgo želite - predvsem na ljubezenskem področju!
ONA: Ne morete večno čakati, da se bo pojavila dobra vila, ki vas borešila vseh nadlog, saj le-te živijo le v pravljicah. Spoprimite se zrealnostjo, sicer se vam bo vse skupaj še kako maščevalo, in to na najhujši možni način. ON: Še žal vam bo, da ste zamudili ugodno priložnost, ki pa je ni zamudil nekdo, ki vam ne seže niti do kolen. Skrajni čas je, da se nekaj naučite iz dosedanjih napak, drugače bo prepozno!
ONA: Ostal vam je bridek spomin na preteklost, ki vam še vedno od časa do časa zagreni kakšno urico. Poskušajte pozabiti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, kjer vaš čaka še veliko prijetnih doživetij.
ON: Čeprav si v bistvu morda res ne želite korenitih sprememb, je že skrajni čas, da zamenjate svoj stil življenja. Vse preveč se zapuščate in to se vam utegne še maščevati. Življenje teče naprej, vi pa ostajate zadaj...
ONA: Sami veste, kaj čakate, zato naj vam vaše odločitve ne bo žal. Včasih je najbolje pustiti stvarem, da gredo svojo pot, ker tako nimate kaj izgubiti, zato pa lahko veliko pridobite. Ohranite mirno kri!
ON: Ljubljeni osebi povzročate preveč preglavic, saj ste preveč samovoljni, da bi se dalo z vami resno pogovarjati. To se vam lahko še zelo maščuje, še posebej v ljubezni.
ONA: Treba bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v vašem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede ne bodo kdo ve koliko pomagale.
ON: Samozavestno stopite v boj z življenjem in zmagali boste, čeprav vam vse okoliščine ne bodo najbolj naklonjene. Pri tem vam bo največ pomagala vaša samozavest, ki vas do sedaj še ni pustila na cedilu.
ONA: V precej čudnih okoliščinah boste spoznali prijetno osebo, ki vam bo polepšala teden, vendar nikar ne pričakujte preveč, saj boste lahko kaj hitro razočarani. Lepo počasi in na koncu vam bo gotovo uspelo.
ON: Znašli se boste sredi velikih del, ki jim ne vidite ne končane kraja, vendar boste na koncu vendarle resnično zadovoljni. Šeenkrat se bo potrdilo, da se je za uspeh treba poštenopbtruditi.
ONA: Zašli boste v rahlo finančno stisko, vendar vam bo ljubljena oseba kaj hitro pregnala nastale skrbi. Seveda na svoj način. Prav je, da poskrbite tudi za duševno plat svojega življenja, saj denar ni vse.
ON: Mnogo ljudi je začelo na dnu. Ne obupajte že ob vsaki najmanjši težavi, na katero naletite pri svojem vzponu. Do sedaj bi že lahko vedeli, da je ljubezen zelo nepredvidljiva stvar, ki se ji nikakor ne da ukazovati.
ONA: Razveselite partnerja z majhno pozornostjo, ki ga bo zelo razveselila, posredno pa tudi vam olepšala skupno življenje. Proti koncu tedna se boste odpravili na kratek potep, ki vam bo pregnal črne misli in olajšal srce. ON: Sklenili boste zavezništvo z osebo, ki vam lahko v prihodnostipomaga na mnogih področjih, ki so sicer vaša šibka točka. Torej vam obeta izredno ploden teden s poudarkom predvsem na poslovnem področju.
ONA: Imepitno se boste zabavali, poleg tega pa še zaslužili. Vseeno pa raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste nekoč še potrebovali.
ON: Čeprav imate občutek, da vam partnerka omejuje svobodo, ni nujno, da je tako. Ljudje imajo pač različne poglede na ljubezen, za katere ni nujno, da se skladajo z vašimi. Malo več tolerance vam vsekakor ne bo škodilo.
ONA: Saj ni bilo mišljeno tako, kot ste razumeli. Premislite, ali se še splača vztrajati samo zaradi vaše trme. Reagirajte premišljeno, a vseeno odločno. Le tak pristop vam lahko jamči končen uspeh.
ON: Nikar se ne sprenevedajte, da o celotni stvari niste imeli niti najmanjšega pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili v zelo neugoden položaj. Raje se malce potuhnite.
ONA: Vaša zasanjanost traja že tako dolgo, da vas niti vaši prijatelji ne prepoznavajo več. Streznite se, saj se vam lahko v nasprotnem primeru pripeti kaj neprijetnega. Nekdo vas bo iskal, vendar zaman ...
ON: Ne spuščajte se v nikakršne posle, investicija se gotovo ne bo obrestovala. Raje počakajte na boljše čase, ki bodo vsekakor prišli. V poslu je prav tako kot v ljubezni: Kdor se prehitro zaleti, ga glava boli!
ONA: Nikar se ne spuščajte v tvegane posle, saj vam trenutno obdobje ne obeta prav nič dobrega. Še najbolje bi bilo, če bi ostali kar v postelji, tako bi se izognili pretečim neprijetnostim in seprav prijetno zabavali...
ON: Vaše življenje postaja vedno bolj dolgočasno, zato vam bo sprememba življenjskega ritma le koristila. Ne pretiravajte preveč, saj nekdo samo čaka na vašo nepremišljeno potezo v ljubezni.
Ko je hudo, me pokliči!
08
13
mi in dim!
Klic je brezplačen, omogoča ga
Telekom^O Sovcnijc "
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
SVETO PISMO ZA 120.000 SIT
rimer, ki vam ga bomo opisali, se ni zgodil v Pomurju, vendar naj bo opozorilo za tehten pre-
mislek, preden se odločite za podoben nakup.
Pri prodaji na domu ponujajo sveto pismo za astronomskih 120.000 SIT. Da, res je, pravilno ste prebrali. Gre za knjigo, ki je sicer kakovostnejše izdelave in velikega formata, zato je tudi njena teža precejšnja.
Ali je vredna tega denarja, je vprašanje, seveda pa mora o tem odločiti vsak sam, zato dobro premislite, preden podpišete pogodbo. Če pa ste knjigo že kupili, naslednji dan pa ugotovili, da je to le prevelik finančni zalogaj za vaš družinski proračun in da lahko nekaj podobnega kupite za desetkrat manj denarja, imate vseeno možnost, da zahtevate vrnitev kupnine.
Da bi te pogoje izpolnili, pa ne smete zamuditi zakonskih rokov, ki jih določa Zakon o varstvu potrošnikov v 46. členu.
Ta pravi: »Pri prodaji blaga od vrat do vrat ima potrošnik pravico, da v osmih dneh po prejemu blaga podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe. Če je potrošnik blago že prejel in od pogodbe odstopi, mora blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini odposlati podjetju v petnajstih dneh po sporočilu iz prejšnjega odstavka, razen če je blago uničeno, pokvarjeno, izgubljeno ali se je njegova količina zmanjšala, ne da bi bil za to kriv potrošnik. Vrnitev prejetega blaga podjetju v osmih dneh po prejemu se šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe.«
V konkretnem primeru je stranka knjigo po pošti poslala nazaj, vendar na naslovu, ki je bil zapisan na naročilnici, ni bilo nikogar. Zato jo je ponovno poslala z »dor to dor«, kar je bilo tudi ceneje, saj je plačala pavšal 750 SIT (na pošti glede na težo), dobila pa je tudi garancijo osebne vročitve. Primer se je za stranko končal ugodno samo zato, ker je bilo vse storjeno v zakonsko predpisanih rokih.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanja so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in od 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13- ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne
Zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni
S
ladkorna bolezen se zdravi s pravilno prehrano, hujšanjem in te-
lesno dejavnostjo. Ko ti ukrepi niso zadostni, se zdravnik odloči še za zdravljenje z zdravili. Za izbor bolniku
najprimernejšega ima na voljo pet skupin zdravil.
Derivati sulfonilsečnine
Amaryl, Antidiab; Daonil, Dia-prel, Diabinese, Euglucon, Gli-benklamid, Glucotrol XL, Glure-norm spodbudijo celice trebušne slinavke k izločanju inzulina.
Primerni so za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jim trebušna slinavka še vsaj delno deluje. Njihovi najresnejši možni neželeni učinek je hipoglikemija, stanje, ko je krvni sladkor prenizek. Če opazite simptome hipoglikemije (ste vrtoglavi, omotični, lačni, živčni, drgetate, ste zaspani, zmedeni ali prepoteni), morate pojesti ali popiti kaj sla-
skrivnosti
dkega. Nujno medicinsko pomoč pa je treba poskrbeti ob napadu težke hipoglikemije (izgubi zavesti in napadu krčev).
Meglitinidi
(NovoNorm, Starlix)
Razvili so jih iz prejšnje skupine. Spodbudijo trebušno slinavko k izločanju več inzulina ob obrokih glede na fiziološke pd-trebe. Vzamejo se pred vsakim glavnim obrokom. Ker delujejo krajši čas kot derivati sečnine, je nevarnost hipoglikemije manjša.
Bigvanidi
(Aglurab, Glucophage)
Zmanjšajo priliv glukoze v kri, ker zavrejo sintezo glukoze v jetrih; zvečajo pa tudi njeno porabo v mišicah, ker spodbudijo občutljivost tkiv za delovanje inzulina.
Najpogostejši neželeni učinki so kovinski okus v ustih in prebavne motnje, najresnejši pa je lak-tacidoza, oblika presnovnega na-kisanja krvi, ki pa je zelo redka in praviloma nastane zaradi kopi-
HIB
Z našega štedilnika
Makove rezine s kokosom
Ribja juha
Jagnječji narastek
Riževa solata ■ tftrv	»mvi
***
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Ribja juha
Sestavine: 5 cl oljčnega olja, 100 g pora, 100 g zelene, 100 g krompirja, 120 g korenja, 20 g česna, 200 g olupljenega paradižnika, 400 g filejev različnih belih rib, 100 cl ribje osnove, 30 cl suhega belega vina, peteršilj, bazilika, beli poper, sol
Priprava: Zelenjavo očistimo in narežemo na rezance ter damo v kozico in na oljčnem olju posteklenimo. Dodamo sesekljan česen, narezane ribe in na kocke narezan olupljen paradižnik, premešamo ter zalijemo z vinom in ribjo osnovo. Okus popestrimo s sesekljanim peteršiljem in baziliko. Kuhamo, da se zelenjava popolnoma zmehča, nato juho pretlačimo, ponovno pristavimo in po potrebi začinimo. K juhi ponudimo opečen kruh s sirom. Pripravimo ga tako, da francosko štruco narežemo na rezine in jih v pečici na eni strani opečemo. Vzamemo iz pečice, obrnemo in enakomerno potresemo z naribanim sirom ter damo nazaj v pečico, da se sir stopi.
Jagnječji narastek
Sestavine: 500 g krompirja, 10 cl mleka, 15 g masla, 40 g paradižnikove mezge, sol, poper, muškatni oreh, 3 jajca, 600 g jagnjetine, 20 g česna, 80 g čebule, 5 cl olja, 50 g pšeničnega zdroba, sol, poper, majaron, 150 g bučk, 150 g paprike, 300 g paradižnika, peteršilj, maslo in drobtine za model
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na krhlje in v slani vodi skuhamo. Mleko in maslo segrejemo. Krompir pretlačimo, dodamo segreto maslo z mlekom ter premešamo, da dobimo pire. Primešamo mezgo, začinimo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Pustimo, da se ohladi. Jagnjetino drobno zmeljemo. Čebulo narežemo na drobne kocke, na olju prepražimo ter dodamo jagnjetino, sesekljan česen in začimbe. Vse skupaj počasi dušimo, da odvečna tekočina
čenja zdravila v telesu ob neupo števanju prepovedi (kontrain dikacij) pri jemanju zdravila.
Zaviralci glukozidaze alfa (Glucobay)
Delujejo v tankem črevesu Zavirajo razgradnjo zapletenih ogljikovih hidratov (škroba# saharoze) v enostavne sladkob (glukozo) in upočasnijo preti« janje glukoze iz prebavil v kri.
Pri nekaterih osebah lahko povzročijo prebavne motnje, zb sti po zaužitju hrane z več ogl|j kovimi hidrati.
Inzulin
(pridobljen z biosintezo sp0, močjo genskega načrtovanja)
Je nujno potrebno zdravil® pri osebah s sladkorno boleznij® tipa 1 in pri nosečnostni sM korni bolezni. Tudi sladkoro® bolezen tipa 2 se zdravi z inzi# nom, ko je postalo zdravljenje] tabletami neučinkovito ali j^ bolnik ne prenaša.
Zdravila je treba jemati reda® in pravilno in biti pozoren o’ učinke, zdravilska uspešnost P1 je še vedno odvisna od nezdravi Iških ukrepov (prehrane, teles# dejavnosti in obvladovanja teže) čeprav sami zase niso dovolj.
Stanislava Toplak mag. farm-1
izpari, nato potresemo s pšeničnim zdrobom, premešamo in ohladimo. Bučke in papriko i narežemo na drobne kocke. Paradižniki narežemo na kocke in pomešamo s šopkom sesekljanega peteršilja. K ohlajenemu pireju primešamo rumenjake, pripravek iz jagnjetine, V papriko in bučke. Vse dobro premešamo in j nato narahlo primešamo sneg beljakov? Tako 9 pripravljeno maso damo v model oz. modelčke za narastek, ki jih premažemo z maslom in po- I trosimo z drobtinami. Modelčke napolnimo do treh četrtin in f>o vrhu potrosimo z narezanim paradižnikomjn sesekljanim peteršiljem. Peče- j mo v pečici 45 minut pri 165 °C, če so modelčki porcijski,,pa pečemo 20 minut. Pečene zvrnemo na krožnik in vroče ponudimo.
Riževa solata
Sestavine: 240 g kuhanega riža, 200 g kuhanega stročjega fižola, 100 g vložene koruze v zrnju, 160 g rdeče paprike, 5 cl oljčnega olja, 5 cl vinskega kisa, 15 g česna, 30 g gorčice, sol, poper
priprava: Rdečo papriko narežemo na drobne kocke in damo v skledo. Dodamo riž, stročji fižol in koruzo. Vse skupaj premešamo in pre-1 lijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz oljčnega ; olja, razredčenega vinskega kisa, sesekljanega česna, gorčice, soli in popra. Narahlo premeša-, mo in hladno postrežemo.
Makove rezine s kokosom
Sestavine: 4 jajca, 200 g masla, 150 g sladkorja, 150 g moke, 50 g škrobne moke, 200 g grobo mletega maka, 2 cl mleka, zavitka pecilnega praška, limonina lupin3 Sestavine za kremo: 35 cl kisle smetane, 100 g kokosove moke, 50 g sladkorja Priprava: Maslo penasto umešamo, dodam0 rumenjake in polovico sladkorja ter mešam0 tako dolgo, da naraste in se sladkor popolnom3 razmeša. Dodamo mleko, mak, škrobno mok°> moko s pecilnim praškom in naribano limon1' no lupino. Gladko razmešamo. Dodamo š° sneg beljakov, med katerega smo vtepli pre°' stali sladkor. Vse skupaj narahlo zmešam0. Maso damo v pomaščen in z moko potrese0 pekač. Pečemo v pečici 40 minut pri 170 Pečen biskvit ohladimo. Ohlajenega po dolge01 prerežemo. Spodnji del biskvita namažem0 5 : kokosovo kremo, pokrijemo z drugo polovi00 , biskvita in pustimo čez noč, da se prepoji- P° 1 vrhu potresemo s sladkorjem v prahu.
Priprava kreme: Zmešamo kislo smetano, sja' dkor in kokosovo moko.
... za zdravje in dobro počutje
17. januar 2002
DOBRO JE VEDETI
23
। / J	: J ..	-/	_j	j
jMJiJJ IjIEJJJU21JD fJlJOLK
Psiček v varnem zavetju
Pred nakupom premisliti
■	| oleg igralnih postaj,
I mobijev in igric poke-I mon so po mnenju izvedencev pes, mačka in druge domače živali povsem na vrhu seznama otrokovih želja. Otroci namreč nagonsko čutijo, kar sedaj že dokazujejo številne študije in zagovarjajo zdravniki, psihologi in pedagogi: živali bistveno vplivajo na zdrav duševni razvoj, so pozorni poslušalci, idealni prijatelji za igro, znajo tolažiti, človeka napolnjujejo s toploto in dajejo otroku občutek zavetja in varnosti.
Zato torej veliko staršev otrokom izpolni - pedagoško smiselno - željo po živali. Vendar, preden nov družinski član pride k hiši, je treba upoštevati nekaj poglavitnih točk, ki jih je sestavil za vas Inštitut za interdisciplinarno raziskovanje odnosa člo-vek-žival (IEMT) na Dunaju. V dobro človeka in živali. Živali nikoli ne podarjajte kot presenečenje. Najprej se obvezno pogovorite v družinskem krogu, katera žival ustreza vašim življenjskim okoliščinam in ali resnično vsi člani družine želijo štirinožnega hišnega tovariša. Ne pozabite: žival potrebuje redno hrano, nego in nežnost -in to dolga leta.
Za žival, ki je stara šele nekaj tednov in je bil iztrgana iz svojega običajnega okolja, je vrvež v novi družini velik stres. Da vaš otrok ne bo preveč razočaran, podarite najprej žival iz blaga ali kakšen ustrezen dodatek, npr. vrvico, košarico, igrače itd. Pravi kosmatinec naj sledi kasneje, v miru.
Podarite svojemu otroku lepo, uokvirjeno fotografijo »njegove« nove živali in pripišite par
vrstic: »Prosim, pridi pome naslednjo soboto ... k moji družini. Veselim se že svojega novega
doma!« S tem ste že položili temeljni kamen za dober medsebojni odnos in tudi za fotografsko dokumentiranje razvoja vašega štirinožnega ljubljenca.
V domačem okolju se bo žival najlaže navadila na svojo novo družino in vi imate priložnost, da vzreditelja ali prodajalca živali natančno povprašate glede posebnih ljubezni, navad, nasvetov za nego in prehrano.
Odeja ali brisača z domačim vonjem mame ali bratov tudi pomaga prebroditi kosmatincu prvo bolečino zaradi ločitve. Vaš novi družinski član se vam bo zahvalil z veliko ljubezni in zaupanja. Preden pripeljete vašega štirinožca domov, premislite, ali je za njegov prihod vse nared. Potrebna je visoko kakovostna hrana, ustrezna starosti živali. V trgovini je mogoče kupiti posebno pripravljeno hrano za pasje in mačje mladiče z vsemi potrebnimi vitamini in hranilnimi snovmi za zdrav razvoj (za vsa starostna obdobja). Poleg tega ne smejo manjkati skodela za hrano in vodo, košarica, odeja, krtača, glavnik in igrače oziroma za ptiče primerna kletka za vsem priborom. In seveda naslov veterinarja, ki ste ga morali do tega trenutka vsekakor že izbrati.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali ■
Cene (SIT) na tržnicah
Bdepodk
a dela so lahko nevarna
Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
“| ri opravljanju gospo-I dinjskih del so mož-I nosti nastanka poškodb zelo velike. Zaradi naglice, neprevidnosti in nestrokovnega ravnanja ali zaradi premalo varnih in neprimerno oblikovanih izdelkov prihaja do številnih nezgod. Posledica so lažje ali težje telesne poškodbe, v najhujših primerih celo smrt. Tudi materialna škoda je lahko precejšnja.
V domačem okolju, zlasti pri opravljanju gospodinjskih del, se vsak dan izpostavljamo različnim poškodbam. Opravila, pri katerih se najhitreje poškodujemo, so predvsem:
• kuhanje,
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo!
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja
Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti oglasi.vestnik@p-inf.si,
- po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico:
NAROČAM
naslov ,
podpis

kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
cena: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)
•	čiščenje in vzdrževanje prostorov,
•	pranje in likanje,
•	manjša popravila, ki se jih lotimo sami brez zadostnega strokovnega znanja.
Marsikateri nezgodi z neprijetnimi posledicami pa bi se lahko izognili, če bi pred začetkom vsakega dela upoštevali nekaj preprostih varnostnih opozoril:
•	Tudi kadar se nam zelo mudi, ne poskušajmo delati preveč stvari naenkrat.
•	Napravimo si realen načrt in ne precenjujmo svojih zmogljivosti.
•	Za dela v višini (pomivanje oken, obešanje zaves, jemanje predmetov iz zgornjih delov omar) potrebujemo dobro konstruirano stabilno lestev. Nikar si ne sestavljajmo improviziranih stolpov iz stolov ali mizic. Taka kompozicija se zlahka podre, padci pa so zelo boleči.
•	Tla v prostorih, polita z oljem ali vodo, so pravo drsališče, zato je najbolje, da razlito tekočino takoj pobrišemo. Tudi sadne olupke in drugo hrano, ki nam pade na tla, čimprej poberimo, da nam ne bo spodrsnilo, če jih bomo pohodili.
•	Spotaknemo ali udarimo se lahko tudi v vrata omar ali visečih omaric, ki smo jih pozabili zapreti, ali pa v polno nakupovalno torbo, ki smo jo odložili na tla sredi prostora.
•	Vsi prostori, v katerih delamo, naj bodo dobro osvetljeni. Pri žarnicah na hodnikih in stopniščih nikar pretirano ne varčujmo, kajti slaba svetloba je lahko vzrok za udarec ali padec.
•	Požar lahko izzove tudi maščoba v ponvi na štedilniku, ki se vname. Zajame nas panika in ogenj hočemo čim prej pogasiti. Zapomnimo si, da go-
reče vsebine nikakor ne smemo politi z vodo, saj bi se plamen ŠČ bolj razširil. Posodo takoj pokrijmo in odstavimo. Ko ne bo več dotoka zraka, bo plamen hitro ugasnil.
• Previdni bodimo tudi pri likanju. Likalnik vedno pazljivo odlagajmo na podstavek. Nikdar ga ne smemo položiti na kos perila, ki ga likamo, in planiti k telefonu ali hišnemu zvoncu, ki se je pravkar oglasil. Tudi pri sodobnih likalnikih, ki imajo gumb za regulacijo temperature, se lahko perilo zasmodi in celo vžge.
Sadje in	Murska	Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka............... 220............220........... 180.....200-250
Hruške.....;.....-.... 550............470........... 400.....450-500
Pomaranče ..........   240............160........... 200.........200
Limone................ 280............150............250	 .....220
Banane......iz...100-200..............250...........230	  220
Kivi.................. 400............560...........400..........450
Solata kristalka...... 990 ........ 1.200........... 690.........990
Endivija ...,........  550............650.......... 550..........650
Solata puterica...........-......    990........... 690..........850
Krompir..................50	  90.............50	   75
Rdeče zelje.......... 180 ..........150........... 150 .......... 180
Zeleno zelje.......... 120............120......... 120 Ml........130
Orehi-jedrca.............-..............-.........1.100	  1.390
Kumare...................-...........550	......... 600 ..........	650
Korenček.............  250	 280...........250	   290
Paradižnik.............  -...........280............490	........ 480
Paprika............... 990............900.....,.... 599..........790
Čebula.................150.......J..120............ 120..........150
Kislo zelje............ 250............250..........200..........280
Kisla repa.............250	....:.....250............200..........300
Rdeče kislo zelje.........-............300..........250	   350
Mandarine.................-........  330........... 300	   320
Peteršilj....!........ 800	.........550.........,.... 800........780
Cvetača...........,......-............650.....i... 800...........790
Česen............... 400 .....,.......400...........400..........450
Suhe slive...............-.............850..........800...........900
Zelena...............  300	   330.........  400...........400
Por....................  -............680............600	   700
Rdeči radič...............-...........850............650..........690
Hren.................. 600 ...........750..........600...........750
Domači med..............-.......... 1.100...830-1.030..........1.100
Ohrovt................j - i.........250............300...........300
Rdeča pesa................-........  250.....s.... 200............260
Črna redkev...............-...........200............200..........230
Belo grozdje.........600.............85.0............500	   795
Kitajsko zelje...........-..........  250.......:.... 250.........270
Klementine............. 350...........215........   260	  250
Motovilec.......................   2.000	........2.500	.... 2.100
Ananas...................-.:..........520.........  450...........500
Grenivke.................-............350.......... 300...........350
Suhe fige........:.......-............850...........800...........790
Suhe marelice............-............900...........850...........790
Šampinjoni...............-............800...........700...........850
Ne zavreči stare rjuhe
Ko gospodinje kupujejo nove rjuhe, običajno sežejo po novejših, jogi rjuhah. Zaradi vpeljane elastike v robovih so zelo uporabne, ker so vedno lepo razpete po postelji.
Vendar, starih navadnih rjuh, še posebej, če so lepo ohranjene, ne gre zavreči. Tudi njih lahko prikrojimo. In to brez rezanja in krojenja, saj ne potrebujemo drugega kot štiri konce, 1,5 centimetra široke elastike, sukanec in šivanko.
Seveda lahko elastiko na rjuhe prišijete ročno ali strojno. Slednje bodo na rjuho pritrjene najmočneje, čeprav tudi ročno prišitim ne bo manjkalo prav nič. Pomembno je le, kam in kako elastike prišijemo.
Energetski nasveti
Centralna In lokalna regulacija ogrevanja (2)
Naloga centralne regulacije je, da kolikor mogoče natančno prilagodi potrebne količine toplote za ogrevanje glede na trenutne potrebe v stavbi. S centralno regulacijo reguliramo temperaturo dovodne vode na enem mestu, v kotlu ali takoj za njim.
Najbolj znana načina centralne regulacije sta:
A. Regulacija dovoda glede na zunanjo temperaturo zraka
Tipalo zunanje temperature je vgrajeno na fasadi objekta in povezano z regulacijsko krmilno napravo. Ta primerja temperaturo ogrevne vode in zunanje temperature in vpliva na mešalni ventil tako, da dobimo zahtevanim pogojem ustrezno temperaturo ogrevne vode. Kontrolno vlogo ima tipalo temperature ogrevne vode. Pri uporabi toplovodnega kotla z omejitvijo spodnje temperature delovanja (>60 °C) je tak način regulacije obvezen.
B. Regulacija dovoda glede na temperaturo v prostoru
Temperatura dovodne vode v ogrevalnem sistemu je odvisna od temperature v referenčnem pro-
štoru, kjer je tipalo za tipanje temperature. Običajno je to dnevna soba, kjer se največ zadržujemo. Tipalo je povezano z regulacijsko krmilno enoto, kjer se izvaja primerjanje med temperaturo v prostoru in temperaturo ogrevne vode. Regulacijska krmilna enota vpliva na vgrajeni motorni mešalni ventil, ki je bolj ali manj odprt.
Glede na položaj mešalnega ventila priteka do ogreval toplejša ali hladnejša voda tako dolgo, da dosežemo v prostoru želeno temperaturo. Tega načina ne smemo uporabiti pri talnem ogrevanju, in to zaradi njegove velike vztrajnosti.
Pri kotlih, ki nimajo spodnje omejitve delovne temperature, lahko izpustimo mešalni ventil in neposredno povežemo regulacijsko enoto z gorilnikom, ki uravnava temperaturo dovoda.
Lokalna regulacija
Lokalna regulacija temperature v bivalnih prostorih je namenjena predvsem vzdrževanju želene temperature v posameznih prostorih glede na potrebe in aktivnosti, ki v njih potekajo. Lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije ni dovolj uspešna. V večini sistemov ogrevanja predstavljajo lokalno regulacijo termostatski ventili, ki so vgrajeni na posamezna grelna telesa. Glede na nastavljeno zahtevano temperaturo dušijo pretok ogrevne vode skozi ogrevalo. Pri tem zelo uspešno izkoriščajo tudi notranje toplotne vire in energijo sonca, ki pride v prostor.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414.
Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■
... za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM
17. januar 2002 um
Na Pomurskem sejmu predstavili letošnje sejemske prireditve
Jubilejni 40. mednarodni kmetij sko-živilski sejem
Osrednja sejemska prireditev bo letos en dan krajša
etošnja sejemska dogajanja na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo zaznamovale štiri tradicionalne sejemske prireditve. Že v marcu bodo pripravili sejem INPAK, od 9- do 13. aprila bo razstavišče gostilo razstavljalce in obiskovalce sejma MEGRA, osrednja sejemska prireditev bo Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, sejemske aktivnosti pa bodo sklenili strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in ze-liščarstva.
Kljub nekaterim zapletom, s katerimi so se srečali organizatorji, so lanskoletne sejemske prireditve uspešno končali. Čeprav je mednarodni kmetijsko-živilski sejem zaznamoval bojkot živinorejcev, je bila prireditev uspešna, po besedah Janeza Erjavca. direktorja Pomurskega sejma, pa radgonski sejmarji niso čutili krize, ki je bila v svetovni sejemski dejavnosti. Po Erjavčevem mnenju je v slovenski sejemski dejavnosti še veliko rezerv7, tovrstne prireditve pa lahko koristijo tudi regiji in njeni promociji. Seveda je od regije same v največ odvisno, koliko zna te priložnosti izkoristiti. Samo za promocijo Gornje Radgone vloži sejem skupaj z razsta-
Baloni s ptujskim šampanjcem
Čedalje bliže svetovnemu prvenstvu
a tiskovni konferenci v Termah 3000 v torek, 15. januarja 2002, je organizacijski odbor 8. mednarodnega balonarskega festivala M. Toplice predstavil potek največjega tovrstnega festivala v Sloveniji. Tekmovanje v dveh disciplinah in srečanje bo v soboto in nedeljo, 19. in 20. januarja 2002, na že tradicionalnem prostoru pred hotelom Ajda.
Ker je to že osma prireditev, smo organizatorjem postavili vprašanje, kdaj bo festival deležen nove vsebine, kajti srečanja balo-narjev so zadnja leta skoraj že v vsakem večjem mestu in ob vsaki večji prireditvi. To je res, so odgovorili organizatorji, vendar je v Moravskih Toplicah edini tovrstni festival, ki je tudi največji v Sloveniji. Zimski čas je eden najlepših za balone, saj lahko letijo ves dan in so tudi najbolj vidni.
O )
Servis in trgovina METALIK, NIKOLAJ CIPOT, s. p. Izdelava hidravličnih cevi
Specializirana trgovina vodovod - toplovod
Tešanovci 13a, 9226 Moravske Toplice
Tel.: 02/53 81 474, GSM: 041 614 495
NOVO!!!	NOVO !!!
NOVO!!! NOVO!!!
NOVO!!! NOVO!!!
SPECIALIZIRANA PRODAJA IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH LONCEV ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV!
V ZALOGI VEDNO VEČ KOT 200 IZPUŠNIH LONCEV.
CENE ZELO UGODNE!
vljale! letno od 100 do 200 milijonov tolarjev.,
Leto 2002 bo za Pomurski sejem jubilejno, saj bo največja sejemska prireditev Mednarodni kmetijsko-živilski sejem letos že štiridesetič, na željo razstavljal-cev pa so ga skrajšali za en dan in bo trajal od sobote 24. avgusta, do sobote, 31. avgusta. Ob že tradicionalnem programu bo 40. sejem obogaten s spodbudnimi programskimi novostmi tako v razstavnem kot strokovnem programu, prvič pa bo v njegovem okviru tudi sejem Sadje, specializirana razstava strojev in opreme za sadjarstvo in vrtninarstvo. Med specializiranimi razstavami v okviru tega sejma velja omeniti še specializira-
Tukajšnja organizacija je tako dobra, da se ga z veseljem udeležujejo tudi gostje iz tujine. Vsekakor pa je organizacija festivala prvi pogoj za organizacijo svetovnega prvenstva, kar je tudi cilj slovenskih balonarjev. Tako se zna zgoditi, da bomo videli tudi v Pomurju v prihodnosti na nebu 150 balonov (kot na Japonskem) ali pa celo do 1000, tako kot na največjem balonarskem srečanju v Ameriki. V soboto bodo baloni
no razstavo in predstavitev VINO s poudarkom na pokušnji vina iz Slovenije in sosednjih držav ter s ponudbo opreme za .vinogradništvo in vinarstvo ter razstavo GASTRO, ki bo zajemala specializirano ponudbo opreme za živilsko-predelovalno industrijo, gostinstvo in hotelirstvo.
Novost letošnjega sejma bo širitev projekta živinorejskih razstav s prikazom naravi prijazne reje živali, prav tako novost pa bo tudi vzorčna razstava opreme za kmetijske objekte. Ta bo postala stalna in bo letos in v prihodnjih letih bogatila pomursko sejmišče, uredili jo bodo v obstoječem govejem hlevu, predstavljeni pa bodo različni materiali in oprema za kmetijske objekte. Nosilec razstave bo Kmetijsko-gozdarska zbornica oziroma njen območni zavod iz Murske Sobote.
Razstava goved bo dokumentirala 40 let selekcijskega dela v slovenski govedoreji in 23 let razstav živali na sejmu v Gornji
poleti po 10. uri, ob 17. uri bo nočno žarenje balonov pred Ajdo (tokrat bo menda poskrbljeno tudi za tople napitke in prigrizke), v nedeljo pa bodo poleteli na določen cilj že po 9- uri.
BBPi
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Višja strokovna šola, Slovenska ulica 11
9000 MURSKA SOBOTA
RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA PREDAVATELJ VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
PROGRAM KOMERCIALIST
za naslednja predmetna področja:
1.	Strokovna terminologija v tujem jeziku I (AN/NE)
2.	Strokovna terminologija v tujem jeziku II (AN/NE)
3.	Psihologija prodaje
4.	Poslovno komuniciranje
5.	Poslovodenje
6.	Poslovna matematika s statistiko
7.	Informatika v komercialnem poslovanju
8.	Trgovinsko poslovanje
9.	Gospodarsko pravo
10.	Trženje
11.	Blago in storitve
12.	Organizacija in logistika poslovanja
13.	Finance
14.	Stroškovno računovodstvo
15.	Podjetništvo
16.	Kultura podjetja
17.	Praktično izobraževanje
Skladno z 92. in 96. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/1996, 23/1996, 22/ 2000 in 64/2001) bo naziv predavatelj višje šole podeljen kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede:
- izobrazbe (Uradni list RS, št. 1 /2000 - odredba o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST);
-	delovne dobe - najmanj tri leta delovnih izkušenj;
-	vidnih dosežkov na strokovnem področju (Uradni list RS, št. 72/ 2001- Kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov:
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Višja strokovna šola, Slovenska ulica 11
9000 MURSKA SOBOTA
s pripisom »RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA PREDAVATELJ VIŠJE STROKOVNE ŠOLE«.
Radgoni, na razstavi prašičev bo predstavljen nacionalni selekcijski program iz drugih držav, razstavo konj, na kateri bodo predstavljene vse slovenske pasme, pa bo zaznamovala 70-letni-ca rodovniške službe za konje. Rdeča nit vseh strokovnih razstav in posvetovanj bo štiridesetletna vloga sejma v razvoju slovenskega kmetijstva ter vloga sejma^ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in po njej.
Ocenjevanje kakovosti izdelkov je postalo stalnica kmetijsko-živilskega sejma, kar potrjuje nenehna rast števila ocenjenih izdelkov ter zaupanje proizvajalcev in utrjuje pomembnost nagrad. V znamenju ocenjevanj bo tudi letos čas pred samim sejmom. V mednarodni konkurenci bodo strokovne komisije letos ocenjevalke mleko in mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, sadne sokove in brezalkoholne pijače, kmetijsko mehanizacijo in opremo ter na sejmu razstavljeno živino, znotraj slovenskih okvirjev ostaja le še ocenjevanje vina.
Na dobrih 52 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin bo tako tudi letos obilo poslovnih, strokovnih in spremljajočih dogodkov, sproščeno združenje bodo zaznamovali tradicionalne konjske dirke, strelsko tekmovanje, tekmovanje oračev za pokal sejma, velika parada kmečkih del in običajev ter številne druge
prireditve v okviru jubilejnega sejma. Organizatorji pričakujejo, da bodo k sodelovanju pritegnili okoli 2000 razstavljalcev iz 40 držav, jubilejni sejem pa bo obiskalo 200 tisoč obiskovalcev.
Ludvik Kovač ■
Male oglase za Vestnik in Murski val
lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.00.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
motorna vozila
razno
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH
ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. mlO5O6
živali
MALE PUJSKE, 25 kg, prodajo. Sa-tahovci 11, M. Sobota, ml 1005
TELICO, brejo 9 mesecev, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 647 079. ml 1050
posesti
ENONADSTROPNO HIŠO v Gornji Radgoni, Lackova ul. 3, prodam. Tel.: 561 10 13. m 10969
HIŠO V LASTOMERCIH, novo, takoj vseljivo, prodam ali menjam za stanovanje ali hišo v Radencih, tel. 567 15 89. ml0981
HIŠO s prostorom, primernim za skladišče, v M. Soboti, Cvetkova 42 (prejšnja trgovina Vori), dajo v najem ali prodajo. Lončarovci 27, p. Križevci, tel.: 544 11 20. ml0987
OPREMLJENO GARSONJERO V CENTRU M. Sobote dam v najem. Tel.: 041 222 573,po 17. uri. ml 1023
ENOSOBNI APARTMA in dvosobno stanovanje v centru Beltincev prodam. Tel.: 541 23 07. m 11027
PARCELO, 5000 m2, v Čardi Puconci, tik ob glavni cesti proti Hodošu, blizu vrtin za termalno vodo, z dovoljenjem za gostinski objekt, prodamo. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml 1030
HIŠA - MURSKA SOBOTA -13 km iz mesta, nova, s fasado, kabelsko, telefonom, na 1725 m2 zemljišča, takoj vseljiva, z urejeno okolico, naprodaj. Tel.: 031 352 422. ml 1040
GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti, prodamo. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml 1043
'V PTUJU PRODAM štiriinpolsobno mansardno stanovanje. Tel.: 787 87 87. m 11044
GRADBENO PARCELO, 6,60 a, v Rakičanu prodam najboljšemu ponudniku,.Tel: 522 16 69 ali 531 19 20-Casar. ml 1047
OPREMLJENO HIŠO V DOBROVNIKU dam v najem. Tel.: 531 17 46. ml 1053
kmetijska mehanizacija
PRAŠIČJEREJCI POZOR! Prodam računalniško vodeno opremo za pripravo hrane in mokro krmljenje prašičev. Popolnoma avtomatsko. Tel.: 02 720 74 03 ali 041 634 304. m 10988
KOSILNICO BCS 127, bencin ali dizel, in dvoredno sejalnico OLT za koruzo kupijo. Tel.: 03 579 42 89. ml!015
PREDSETVENIK, širine 4,20 m, hidravlično zapiranje, rabljen le 10 ur, nov, in hladilnik za mleko, 1501, prodam. Tel.: 041 725 499. ml 1038
KOMBAJN FAHR 1300 (pšenična, koruzna oprema), traktor Steyr 80 90,4 x 4,40 km/h, prodam. Možnost kredita. Tel.: 041 767 997. ml 1042
KUPON za brezplačno čestitko v Vestni^1
Besedilo:
Preklicujem veljavnost kartice Sl 7603688, izdane pri HKS PanonkaM Sobota, na ime Irena Flisar, Vinska graba 24, p. M. Toplice, ml 1000
Preklicujem veljavnost hranilo knjižice št. 8069-7, izdane pri M Panona na ime Anton Gomboc, Ve& slavci 49. ml 1010
Preklicujem veljavnost HK št 603399, HKS PANONKA, na imeK> driji Armin, Lendavska 45, M. Sobot ml 1048
MAŠKARADNE KOSTUME ZA OF ROKE PRODAM. Po želji pošljem Cena od 1500 SIT dalje. Tel.: 01 423, 17 61, GSM 031 626 226, vsak dani 9. do 18. ure. ml 1020
STARINSKO OMARO, kredenco! raztegljivo mizo kupim. Tel.: 041 5 203. ml 1028
KOMPLETNO PROIZVODNJO^ IZDELAVO PVC KAPIC ZA STE«
LENIČE, na 1 uro 5500 kosov, pl dam. Tel:: 01 537 41 48, 02 589 89. mll058
delo
IŠČEMO VARSTVO NA DOMU l negibno žensko v M. Soboti. Ponuj mo možnost bivanja. Tel.: 041 79 733 ali v večernih urah 530 42 1 ml 1037 ■
IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodaji nemških izdelkoy na območju celo ne Slovenije. Tel.: 01 500 41 62, Bi NOVA SKK, d. o. o, Stegne 25, Ljubiji na. ml 1039
Razpisujejo prosto delovno I mesto - upravljalec nepre- t mičnin za Pomurje. Zaželena je najmanj srednješolska izobrazba strojne, gradbene ali druge tehniške smeri. Od kandidata pričakujejo vozniški izpit, komunikativnost, samostojnost in sposobnost organizacije. Delovni časa je deljen. Prijave z dokazili pošljite 10 dni po objavi na naslov: FISA, d. o. o., Lendavska 8, 9000 Murska Sobota.
-j
srečanja
Fant srednjih let išče dekle za rest zvezo. Informacije po tel: 041 028, po 16. uri. ml 1046
VDOVEC vzame k sebi starejšo V sko, staro do 70 let, za skupno goSP dinjstvo. Tel.: 567 17 13. ml 1056
storitve
VSE INFORMACIJE O DOBR® IN POŠTENEM ZASLUŽKU PONUJA INFOKOMERC, tudi z^ lom na vašem domu. Tel.: 041 '1
121., Infokomerc, Danica Maleševi p., Šercerjeva 20, 3320 VeleM m10837
in
IZDELAVA, SANACIJA IN TAŽA DIMNIH CEVI vseh dime11' iz nerjaveče pločevine (»rostfreij vijačenjem ter splošna ključavni^ ska dela. Za navedena dela in13' certifikat! Ključavničarstvo Am J Makovec, s. p., Partizanska 24, BO vci, 9000 M. Sobota, tel.: 543 1® | GSM 041 556 306. ml 1002
18.
do 24. januarja 2 0 02
Televizijski spore
Sl® (V Petek, 18.1.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Prisluhnimo tišini
9	.05 Nina in Ivo, nan. za otroke
9.20 Fračji dol, lutkovna nan.
9,45 Zaplešimo, francoska serija
10	.00 Na liniji, odd. za mlade .
10.35 Resnična resničnost
11.10	Dosežki
11.30	Slovenski magazin
12.00 Dr. Ouinnova, am. nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Čari začimb: Sadno-zelenjavna plošča
14.15 Prvi in drugi
14,35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Iz popotne torbe
17.00 Odd. za otroke
17.45 National Geographic, am. serija
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Odprto dan in noč, ang. nan.
20.30 Deteljica
20.40	Praksa, am. nan.
21.25	Zabava z glasbo
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Polnočni klub
0.00 National Geographic, am. serija
0.50 Rad imam Lucy, am. nan.
1.15 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nad.
2.05 Vrtinec, kolumbijska nad.
2.55 Srečna skupaj, hongkonški film
4.30 Polnočni klub
5.40 Šport
TV SLOVENIJA 2
15.05 Videospotnice
15.40 Hladna vojna, am. serija
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17	.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nad.
18	.00 Ljubezen in druge katastrofe, nem. nad.
19.30 Videospotnice
20.05 Rdeči gospodarji, francoska serija
21.50 Barakuda, koprodukcijski film
23.20 Prvi val, kanadska nan.
0.20 Iz slovenskih jazz klubov
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Zahodno krilo, nan. - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Prepovedana strast, nad., zadnji del -17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Pekel, film - 21.45 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M. A. S. H., nan. - 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, nan. - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. - 16.00 Ricki Lake, pogov. odd. - 16.50 Fe-licity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja - 20.00 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Kdo je storilec?, film -23.40 Šov Jerryja Springerja - 0.30 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje_ - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. re
gionalnega prog, a - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Metka Kuhar - 15.35 Anketa - 15.40 Hobby Brass Band, posnetek koncerta - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, glasb, odd. v živo -18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd., pon. .09.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. .10.15 Četrtkov klepet, pon. .11.00 Zakoj pa nej, mladinska odd. .12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. .17.15 Četrtkov klepet, pon. .18.00 Gnes, inf. odd. .18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon. .19.30 Glasbeni spo-ti.20.00 Gnes, inf. odd., pon. .20.15 I feel good, zabavna odd. s Činčem.21.15 Glasbeni spoti.21.30 Zelena bratovščina, iz produkcije ZLTV.22.30 Gnes, inf. odd. .22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni prog. - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film -15.00 Poročila -15.05 Dokumentarna serija - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo, glasb, odd. - 21.00 Rosmaryjin otrok, film - 23.20 Odmevi dneva - 23.40 Šport danes - 23.50 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni prog. - 12.10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Željka Ogresta in gosti -15.05 Za otroke in mlade -16.40Hugo-l7.l0Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.-30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave -22.40 Cafe Cinema - 23.20 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih’središč Hrvaške (do 16.00) - 16.25 Umetnostno drsanje, posnetek iz Lausanne - 17.25 Namizni tenis - Evroliga: Večernji list - TTC Caen - 19.20 Glasbeni prog. -20.00 Normal Ohio, humoristična serija (2/12) -20.25 Umetnostno drsanje, vključitev v prenos iz Lausanne - 22.15 Veronikine skrivnosti lil (14/ 22) - 22.40 Na zdravje (66/100) - 23.05 Nenadoma Susan (6/22) - 23.25 Čas je za jazz: Duško Gojkovič Kvartet & Big Band HRT
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nemš. nad. - 12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev - 14.00 Sto železnic, ser. -15.05 Odd. za upokojence - 15.35 Nepričakovano potovanje, kan. nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja 17.05 Izvir - 17.30 Skrivnost gradu Black Rose, nad. - 18.00 Poročila -18.10 Risanka
O NAS ZA NAS
Vsak dan
ob 183Oin 2O00:
GNES - inform. odd.
- 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Lila akacija, madž. film - 21.00 Bilo je enkrat... - 22.00 Aktualno - 22.25 Poročila - 22.55 Šport - 00.25 Karpatska kronika
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 9.05 Ura duha - 9.45 Pravda Brusznyai -10.10 Vsako sredo, madž. film -11.50 Poročila -12.30 Zeleni, koledar - 12.55 Rojen za manjšinca, Gion Nandor - 13.45 Navigator - 16.00 Znanstvena zakladnica - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila -18.30 Risanka - 19.00 Hiša in dvorišče - 19.30 Svet prihodnosti, znan, serija - 20.00 Prihodnje življenje, it. nad. - 21.30 Testament, madž. kratki film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Oblečen za morilca, am. film - 23.40 Zrcalo madžarskega džeza (jazza).
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški prog. - 9.20 Policist iz Tolza -10.55 Nordijska kombinacija, posnetek iz Libere-ca - 11.20 Superveleslalom, prenos iz Kitzbiihla - 13.30 Nordijska kombinacija, prenos iz Libere-ca - 14.25 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Patriotske igre, srh. - 23.05 Dvoranski nogomet - 23.45 Rocky II, akc. film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Kraljevska poroka, film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je'napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY -21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki"- 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev
TV SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Radovedni Taček: Vozel
8.50 Male sive celice, kviz
9.40 Odd. za otroke
10.25 Navidezna prijateljica, kanadski film
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.30 O živalih in ljudeh
15.00 Modra gora, francoski film, 1. del
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Grdi raček Tine, risana nan.
17.10 Prvi sneg
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta, ang. serija
18.50. Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Zadnja svetlolasa seksbomba, ang. film
21	.25 Obiskali smo..., francoska serija
22.00 Poročila, šport, vreme
22.30 Oz, am. nad.
23.25 Režiserka Martha Coolidge
0.25 Na vrtu
0.50 Z vseh koncev sveta, ang. serija
1.15 Portret neke gospe, am. film
3.35 Obiskali smofrancoska serija
4	.00 Režiserka Martha Coolidge
5	.00 Šport
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Raymonda imajo vsi radi, nan.
10.05 SP v alp. smuč., velesi, (ž.), 1. vožnja
11.50 SP v alpskem smučanju, smuk (m.)
13.05 SP v alps. smuč., velesi, (ž.), 2. vožnja
13.55 EP v umetnostnem drsanju
17.45 Liga prvakinj v rokometu
19.30 SP v biatlonu
20	.05 Popularna resna glasba
22	.00 Klemperer, nemška nad.
23	.00 Sobotna noč
1	.00 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist, risana 'serija - 8.45 Princesa Sissi - 9,10 Dragon Bali - 9.35 Dogodivščine malih junakov - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Otroci ne lažejo - 12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Preverjeno - 13.45 Ljubezen s profesorjem, film - 15.30 Naša sodnica, nan. - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Poslednja želja, film - 19.15 24 ur -20.00 Zlomljena puščica, film - 22.00 Ostrina noža, film - 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 ■ 14.25 Obala ljubezni, pon.210. -214. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Zaklad Mate-cumbe, film - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Goo-dyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Meduzin otrok, film, 1. del - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Polja smrti, film -1.00 Vroče Latinke, erotična odd.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno -Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra -10.35 Videoidea, glasb, odd. - 10,55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Tri bofora, posnetek koncerta Olivera Dragojeviča, Davora Radolfija in Gibonija
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd., pon. .09.45 I feel good, zabavna odd,, pon. .10.45 Miš maš, otroška odd. .11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna odd. . 18.00 Gnes, inf. odd. .18.15 I feel good, zabavna odd., pon. .19,15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti.20.00 Gnes, inf. odd., pon. .20.15 Avtomobilsko zrcalo, odd. o avtomobilizmu.20.45 Iz produkcije ZLTV, izmenjava prog, ov.21.15 Dream Caffe, kontaktna odd. v živo.22.00 Moto šport, športna odd. .22.30 Gnes, inf. odd., pon. .22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška odd. - 11.10 Šola za življenje, otroška serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma, mednarodni magazin -14.00 Glas domovine - 14.35 Čarovnije - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija - 17.35 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Za Henryja, film - 21.55 Svetlikanje, nad. - 22.50 Poročila -23.00 TV dvoboj - 23.25 Male laži, mini serija -1.15 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
11.20 Rdeči čeveljčki, film - 13.30 Glasb, matineja: Verdi - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Šola za življenje, otroška serija - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Sodobna dekleta, serija -19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, serija - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Gla-mour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. - 23.35 Tina Turner, posnetek koncerta
Tele vizij s ki spio r e ded 18. do 2 4. j a n u a rja 2002
17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nad.
18.00 Nasilje na igrišču, ang. film (č. -b.)
19.40 Videospotnice
20.00 Kval, za EP v košarki, Slovenija: Italija
22.00 Odbojka za pokal Top Teams Calcit
23.00 Prvi val, kanadska nan.
0.00 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, ban. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. -11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vprašanje izbire, film - 21.45 Tretja izmena, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M. A. S. H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake, pogovorna odd. - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Pa me ustrelil, nan. -22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.10 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega prog, a - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Dimnikarska služba -15.50 Evro, odd. iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - 18.40 Oljevo pri Šerugovih na Meleh, reportaža - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd, pon. .09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd, pon. .10.00 Viva Turisti-ca, turistična odd, pon. .10.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.00 Junaki naših krajev, dokumentarna odd. .11.30 Videostrani. 16.00 Junaki naših krajev, dokumentarna odd. .17.30 Viva Turistica, turistična odd, pon. .18.00 Gnes, inf. odd. .18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih.l9.00 Turistični utrip Pomurja, turistična odd, pon. .19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti.20.00 Gnes, inf. odd, pon. .20.15 AS-intervju, informativ-no-predstavitvena odd. .20.45 Glasb, skrinja, glasb, odd. v živo.21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo.22.30 Gnes, inf. odd, pon. .22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni prog. -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film -15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena serija - 16.00 Izobraževalni prog. - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -.20.05 Dokumentarna odd. - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Evromagazin - 23.50 Moški so kot čokolada, film - 1.00 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
10.15 M magazin - 10.40 Črno belo v barvah: Ognjeni potok, film - 13.20 Forum -14.20 Skupaj do zvezd - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Dekleta iz Gilmorja, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nan. -22.05 Dokumentarni film - 22.55 Seinfeld, nan. -
23.20 Zmešnjave, nan. - 23.50 Highlander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.05 Tenis, posnetek - 19.30 Glasbeni prog. -20.10 Film - 22.00 Dok. film - 22.50 Glasbeni prog, (do 23.30) - 4.00 Tenis: Australian Open, prenos (opomba: zvečer mogoče prenos košarkarske tekme BiH - Hrvaška)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nad. - 12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika -13.30 Ecranol nostru - 14.05 Moraš ljubiti, nad. - 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. -16.20 Sto slik iz XX. stoletja -16.30 Današnja verovanja, Miklos Telenko -17.35 Skrivnost gradu Black Rose - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik^ šport, vreme - 20.05 Capitaly, madž. nad. - 20.35 Kraljevske družine, dok. serija - 21.35 Skrivnist Taj Mahala - 22.00 Aktualno, poročila -22.35 Thema - 22.55 Serija Feher Gybrgya
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.05 Usoda dvorcev na Erdelskem -10 15 Bodoče življenje, it. nad. -11.50 Poročila - 12.05.Živa cerkev, verska poročila - 12.35 Ura duha - 13.30 Heureka! Našel sem, poljudnoznanstveni mag. - 14.00 MacAr-thur, am. dok. serija -15.15 Portreti iz madž. zgodovine, Jozsef Antall -15.30 Hungaria Litte-rata - 16.15 Končno svobodno! mlad. nan. -16.40 Sonet, filmska etuda - 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Prostor in družba - 19.30 Dogodovščine Pu-muklija - 20.00 Ubijajoči angel, mehiški film -21.45 Poročila, šport - 22.00 Ura duha,Šolska kriminalka v Podkarpatju - 22.40 klub, dunatv. hu - 23.10 Spomini Sergeja Rachmaninova
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški prog. - 10.15 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12:10 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Policist iz Tolza - 21.55 Vprašanje zaupnosti, srh. - 23.25 Visoki incident
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Gospodarica Zlate krone, film -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Anglež, ki je šel na hrib in prišel z gore, film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki
Četrtek, 24.1.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Mostovi
9.05 Pod klobukom
9.55 Zgodbe iz školjke
10.25 Avstralska kronika, francoska serija
11.15 Obiskali smo .... francoska serija
11.40 Razgledi slovenskih vrhov
12.10 O živalih in ljudeh
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Pod preprogo
14.20 Mario, nedeljski večer
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zaplešimo, francoska serija
17.00 Enajsta šola, odd. za radovedneže
17.45 Modro
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Podoba podobe
23.20 Modro
TV SLOVENIJA 2
13.40 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
15,10 Videospotnice
15.35 Nebotičniki, mostovi, predori, am. serija
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Julija Pomerleau, kanadska nad.
18.00 Hvala in lahko noči, am. film
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet: Vodnik po Londonu
21.00 Šoferja, jugoslovanska nad.
21.50 Dobrodošli spet tu, japonski film
23.30 Akcija!, nemška nan.
POP TV
9.10 JAG, nan. -10.00 Vsiljivka, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Tretja izmena, nan. -14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M. A. S. H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity - 12.00 Begunec, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake, pogovorna odd. - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Shasta, nan. -18,10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Colum-bo: Načrt za umor, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega prog, a - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - 15.40 Oljevo pri Šerugovih v Meleh - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Bojan Korošec - 18.30 Anketa - 18.45 Hobby Brass Band, posnetek koncerta -19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd., pon. .09.45 AS-intervju, in-formativno-predstavitvena odd., pon. .10.15 Glasb. skrinja, glasb, odd., pon. .11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.30 Videostrani.! 7.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. .17.30 AS-intervju, informativnopredstavitve-na odd., pon. .18,00 Gnes, inf. odd. .18.15 Zakbj pa nej, mladinska odd. .18.45 Glasb, skrinja, glasb. odd., pon. .19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava prog, a.20.00 Gnes, inf. odd., pon. .20.15 Četrtkov klepet, inf. odd. v živo.21.00 Vitalis, zdravstvena odd. .21.30 Beli pianino, glasb, odd. .22.45 Gnes, inf. odd., pon. .23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni prog. - 11.00
Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Harvey, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena serija -16.00 Izobraževalni prog. - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Družinska starinarnica - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.05 Poslovni klub - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.10 O znanosti - 0.15 Čvrsti dokazi, film - 1.45 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
10.15 Dekleta iz Gilmorja, nan. - 11.00 Nikita, nan,- 11.45 Govorimo o zdravju -12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna odd. -13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin -14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija.in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Film - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Zmešnjave, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.05 Tenis, posnetek - 19.20 Glasbeni prog. -20.00 Film -21.20 Svetovna moda - 21.45 Hit depo - 23.45 Glasbeni prog, (do 0.25) - ... Tenis: Australian Open, prenos
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes - 11.05 Družina z jasnega neba, nad. -12.00 Poročila - 13.00 Rondo, manjš. odd. - 14.50 Etnološka zakladnica - 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja -17.30 Vaba, odd. za ribiče - 18.00 Poročila -18.15 Pravljica -18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Balazs kabaret - 20.35 Koncert Zorana - 22.10 Aktualno, poročila - 22.45 Thema - 23.00 Plus 1, umetnostna odd. - 23.55 Ženske ne lažejo, nemš. film
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 9.05 Anziks - 9.20 Sporočilo,dok. - 10.20 Bodoče življenje,it. film -11.50 Poročila - 12.05 V božjih rokah, verski mag. - 12.35 Prilika, madž. film - 13.55 Heureka! - 14.25 Afganistan, nemš. ser. - 15.10 Ura literature - 16.15 Trije na otoku koralov, ang. mlad. nad. - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Kultura -19.30 Nekaj trenutkov z Gyuio Kabos - 19.55 Vodna vila, am. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja - 22.30 Madžarska mešanica, dok. serija
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški prog. - 9.50 Smučarski skoki, prenos iz Hakube - 11.45 Deskanje na snegu, prenos iz Kreischberga - 14.00 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebejka družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum: Dediščina dinozavrov - 21.50 Blues iz Kaisermiihlena - 22.35 Novo v kinu -22.45 Kdo s kom? - 23.15 Odd. o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Anglež, ki je šel na hrib in prišel z gore, film - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Dežela in ljudje - 13,00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Belo-modre zgodbe -21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -14.15 Umetnostno drsanje, posnetek in vključitev v prenos - 18.00 Košarka NBA: Milwaukee - Orlando, posnetek - 19.30 Zabavnoglasb. odd. - 20.10 Športni prog. - 22.10 Šport danes -22.25 Hrvaški filmski portreti: Milan Blažekovič - 23.10 The Rapture, am. film
TV MADŽARSKA 1
5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj -7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.50 Zanzibar, odd. za mlade - 11.00 Beg iz zlatokopa - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo-tv - 13.05 Trema, kviz -14.00 Šport - 16.00 Športna odd, umetnostno drsanje - 18.00 Šampion - 18.35 Luxor Lotto Show - 19.30 Dnevnik; šport,vreme - 20.05 Ste-lit, kabaret - 21.05 Leto zmaja, am. film - 23.20 EP v umetnostnem drsanju
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.45 Ole, selimo se na podeželje, nad. - 9.25 Za ohranjanje jezika -9.55 klub, dunatv. hu -11.00 Zemlja in kri, fran. nad, - 11.50 Poročila - 12.30 V božjih rokah -13.00 Pričujoče spominske hiše - 13.50 Veseli me življenje...-14.40 Navigator - 17 00 Agatha Chr.istie:Miss Marple, nan. - 18.00 Poročila -18.30 Risanka - 19.30 Tom, Dick in Harriet, nad. - 20.00 Prihodnje življenje,it. nad. - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Umor v modrem, ang. film - 23.40 Resna glasba
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški prog. - 9.25 Rokomet (ž.): Hypo Niederosterreich - Mislata, posnetek - 10.00 Veleslalom (ž. ), prenos iz Berchtesgadna -11.15 Smuk, prenos iz Kitzbuhela - 13.10 Veleslalom (ž. ), prenos druge vožnje - 13.55 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 15.55 03 Austria Top 40 - 16.45 Ally McBeal - 17.30 V živo na ulici - 18.00 Smuk: podelitev odličij -19.00 Dvoranski nogomet, prenos iz Celovca -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Juniorjev prosti dan, filmska komedija - 22.50 Alarmna stopnja 2, akc. film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Anni, film - 10.55 Bosonoga grofica, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Maškarada, film - 14.45 Žene ne pošiljaj v Italijo, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik -18.20 Bingo - 19.00 Dežela da-, nes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezenski tekmici, TV-film - 21.40 Čas v sliki - 21.50 Simpl special - 22.55 Umor v zrcalu
(V Nedelja, 20.1.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski
8.25 Palček David, risana nan.
9.00 Bisergora, otroška odd.
9.20 Zobna vila, kje si?
9.55 Promenadni koncert
10.25 Med valovi
11.00 Afrika - pogled s tal, ang. serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Gregory Pečk, am. film
15.00 lzvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi
15.30 Lingo
16.00 Čari začimb
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe - Donava - Jadran
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Mario, nedeljski večer v živo
21.50 Pod preprogo
22.45 Poročila, šport, vreme
23.05 Zgodbe o knjigah
23.15 Mesto deklet, am. film
0.40 Razgledi slovenskih vrhov
1.10 Alpe - Donava - Jadran
1.40 Odd. o ljubiteljski kulturi
2.10 Vsakdanjik in praznik
3.00 Mario, nedeljski večer
4.40 Šport
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9.20 SP v alp. smuč., slalom (ž.), 1. vožnja
10.10 SP v alp. smuč., slalom (m.), 1. vožnja
11.50 SP v alps. smuč., slalom (ž.), 2, vožnja
12.50 SP v alps. smuč., slalom (m.), 2. vožnja
14.25 EP v umetnostnem drsanju, revija
17.00 Mednarodno prvenstvo v nam. tenisu
18.00 Slovenski pokal v košarki (ž.), finale
20.05 Nebotičniki, mostovi, predori, am. ser.
21.00 Frasier, am. nan.
21.30 Turistična odd.
22.00 Končnica
23.00 Sodobne koreografije
POP TV
8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Dogodivščine malih junakov - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Otroci ne lažejo -12,00 Šolska košarkarska liga, pon. - 12.50 Fantje gospe Evers, film - 14.50 Rezervna žena, film - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Vrnitev Mikea Ham-merja, film - 19.15 24 ur - 20.00 Cirkus pod vodo, film - 21.50 Športna scena - 22.35 Puščavska stava, film - 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 ■ 14.25 Mladi in nemirni, pon. 76. -80. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Ne moti, film -16.15 Pobegli nosorog, dok. odd. - 17.15 Jack in JIH, nan. - 18.10 Beverly Hills, nad. - 19.05. Melrose Plače, nad. - 20.00 Meduzin otrok, film, 2. del - 21.40 Dosjeji X, nan. - 22.30 Goodyear liga v košarki, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Šport - 10.30 Iz našega studia: Aktualno v občini Tišina -11.00 Rasizem, odd. iz serije Ljudje Evrope -11.10 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje metel in luščenje semena - 11.50 Intervju: Metka Kuhar - 12.05 Anketa - 12.10 Hobby Brass Band, posnetek koncerta - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. odd. .10.30 Na domači grudi, praznična odd. .11.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon. .12.00 Glasb, skrinja, glasb, odd., pon. .12.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena odd., pon. .13.15 Turistični utrip Pomurja, turistična odd, pon. . 13.30 Viva Turistica, turistična odd, pon. .14.00 Četrtkov klepet, pon. .14.30 Dream Caffe, kontaktna odd, pon. .15.15 I feel good, zabavna odd, pon. .16.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Poročila - 8.15 Film - 9.45 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedelja ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.40 Milan Begovič: Kvartet - 17.00 Kakšna mati, takšna hči, film - 18.25 Najin skupni prijatelj, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Razumeš, prijatelj?, film - 21.05
Ciklus filmov Jamesa Bonda - 23.00 Poročila -23.15 Vassiliki, film0.50 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
9.00 Biblija - 9.15 Karizmatiki, serija - 9.45 Verski prog. - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Prekleti ne jokaj, film - 13.50 Dokumentarni film -14.25 Male laži, mini serija - 16.20 Ksena, nan. - 17.05 Dokumentarna odd. - 17.35 Šampioni narave, serija - 18.05 Opera Box - 18.35 Povabilo - 19.05 Risana serija - 19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Koncert - 21.10 Poročila - 21.15 Dokumentarni film - 22.15 Triler
TV HRVAŠKA 3
9.10 Od aretacije do sojenja, dok. -igrana serija -11.30 Moja usoda si ti, serija - 15.00 Košarka: NBA akcija - 15.30 Umetnostno drsanje, vključitev v prenos -17.00 Šport v nedeljo -... Rally Dakar -20.25 Nogomet, prenos tekme italijanske lige -22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag
TV MADŽARSKA 1
5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.45 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok -9.30 Glavni trg - 11.00 Škof Lajos Ordass -12.00 Poročila - 12.05 Delta - 13.30 Donava, modri trak Evrope. - 14.00 Šport - 16.25 EP v umetnostnem drsanju - 18.00 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport - 19.00 Tednik - 19.50 Koos Janos - 20.45 Večer podjetnikov iz Operne hiše - 21.50 Pogovor š Šandorjem Mihalyfyjem - 22.20 25 let ansambla Kormoran.2. del - 23.10 Mediamix
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 6.55 Poročila - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike -8.50 Izredna ura zgodovine - 10.00 Katoliška sv. maša - 11.30 Apoštolski kralj, Štefan - 11.50 Poročila - 12.30 Srce se ustavi, madž. film -14.25 Izginili so ■ iščemo jih! - 15.05 Šaman iz 20. stoletja - 16. Nekoč je bilo,.čar moških, dok. - 17.00 Klicali ste me, Mylord? nan. -18.00 Tednik - 19.00 Talentum - 19.30 Risanka - 20.00 Greti! in krivde, am. film - 21.45 Bartok:Cantata profana - 22.10 Dunašport ■ 22.30 Poroka, pol. film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški prog. - 9.15 Slalom (ž. ), prenos prve vožnje iz Berchtesgadna - 10.00 Slalom, prenos prve vožnje iz Kitzbuhela - 11.15 Šport - 11.45 Slalom (ž. ), prenos druge vožnje -12.50 Slalom, prenos druge vožnje - 13.55 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 16.00 Zvezdne steze Vlil, znanstvenofantastični film -17.45 Dvoranski nogomet, prenos iz Celovca -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Avalonska megla, prvi del pustolovskega filma - 21.50 Kolumbo - 23.20 Kraj dejanja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Avstrijski deželni muzeji -9.30 Marcel Prawy - 200 let dunajskega gledališča - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s
“1 #41 /•'L <*% issa uv
POMURSKA
REGIONALNA televizij a
10
38UHF
Ponedeljek, 21.1.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35	Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.35	O živalih in ljudeh
9.05 Iz popotne torbe
9.20 Odd. za otroke
10.10 Dnevnik velikih mačk, ang. serija
10.35 National Geographic, am. serija
11.30 Na vrtu
11.55 Z vseh koncev sveta, ang. serija
12.25 lzvir(n)i, odd. o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski
17.05 Bisergora, otroška odd.
17.20 Radovedni Taček: Ladja
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, avstrijska nan.
21.00 Pogovor s predsednikom vlade
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Branja
22.55 Brez reza
23,55 Dober večer
TV SLOVENIJA 2
14.05 Videospotnice
14.40 Nirvana, glasbeno-dokumentarni film
15.40 Rdeči gospodarji, francoska serija
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Jude, nad.
18.00 Argentinski Slovenec
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20.05 Parada plesa
20.30 Gospodarski izzivi
21.00 Studio City
22.00 Hladna vojna, am. serija
23.00 Brane Rončel izza odra
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad., zadnji del -13,10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, mehiška nad.. 1. del - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Urgenca, nan. - 21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M. A. S. H. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity - 17.40 Shasta, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Neznanec s pogreba, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja; pon. - 0.00 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Tri bofora, posnetek koncerta - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno - Dogodek dneva -
18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov -
19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A.
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. .10.30 Na domači grudi, praznična odd., pon. .11.30 Videostrani. 16.30 Na domači grudi, praznična odd., pon. .17.30 iskanje, dokumentarna odd.. 18.00 Gnes, inf. odd. .18.15 Tedem ob Muri, inf. odd. .19.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon. .20.00 Gnes, inf. odd., pon. .20.15 Šport plus, športna odd. v živo.20.45 KK Radenska Creativ: KK Nova Gorica, posnetek košarkarske tekme.22.15 Glasbeni spoti.22.30 Gnes, inf. odd., pon. .22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni prog. -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Človek, ki je ujel Eichmanna, film -15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena serija -16.00 Izobraževalni prog. -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna odd. - 20.45 Latinica: Anoreksija in bulimija - 22.20 Odmevi dneva - 22.40 Šport danes - 22.55 Nepomirljivi, film - 1.00 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Najin skupni prijatelj, nad. - 11.40 Vabilo -12.10 Cafe Cinema - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Dokumentarni film - 22.25 Seinfeld, nan. - 22.50 Zmešnjave, nan. - 23.20 High-lander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.00 Tenis: Australian Open, posnetek - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni prog. - 20.10 Petica - 21.20 Ognjeni potok, am. film - 23.00 Črno-belo v barvah: Pred 30 leti, Zlata leta, Pred 30 leti, Drugi način - 23.45 Glasbeni prog, (do 0.25) - 4.00 Tenis: Australian Open, prenos
TV MADŽARSKA 1
8.30 Manekenke - 9.06 Aktualno danes - 11.05 Družina z jasnega neba, nad. - 12.00 Poročila -13.00 Romski magazin - 13.30 Slovaški magazin - 14.05 Moraš ljubiti, nad. - 15.30 Nepričakovano potovanje, film - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja -16.30 Krščanska lahka glasba - 17.35 Skrivnost gradu Black Rose, mlad. nad. -18.00 Poročila -18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč -20.45 Black Boks Pesty - 21.40 Univerzoom -22.05 Aktualno, poročila - 22.35 Thema, dokumentarci - 22.50 Govorilna ura - 23.20 Lepota greha, jug. film
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila -10.15 Pediater, dr Spock - 10.20 Ples na vrvi, nemš. film -11.50 Poročila -12.05 Madžarski prevodi Biblije -12.25 Talentum -12.30 Hiša in dvor - 13.15 Portreti iz madž. zgodovine - 13.35 Znanstvena zakladnica - 15.15 Izredna ura zgodovine, Obdobje Bach -16.15 Končno svobodno, mlad, nan. - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka - 19.00 Nad mejami - 20.00 Duna-šport - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Ura duha, Kodaly in Arany - 22.55 Pocspetri, dokumentarec
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški prog. -10.00 Zvezdne steze Vlil, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Melrose Pla
če - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19,30 Čas v sliki -20.15 Avalonska megla, drugi del pustolovskega filma - 21.50 Kraj resnice, akc. film - 23.30 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno- 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Žene ne pošiljaj v Italijo, filmska komedija -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Kakor komu drago, film
srj/ ® / V	Torek, 22.1.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Mostovi
9.05 Čarobni šolski avtobus
9.25 Radovedni Taček: Ladja
9.40 Otroška odd.
10.40 Dober večer
11.30 Naokoli po Nemčiji
12.05 Komisar Rex, avstrijska nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
14.05 Obzorja duha
14.35 Pogovor s predsednikom vlade
15.25 Režiserka Martha Coolidge
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo: Brstenje
17	.00 Čarovnikova hiša, nad.
17	.45 Drobno gospodarstvo
18.15 Evro: Odštevanje, avstrijska serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tilly Trotter, ang. nad.
21.00 Pogovor z opozicijo
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Izprijenost, ang. drama, 3. del
23.40 Drobno gospodarstvo
0.10 Evro: Odštevanje, avstrijska serija
TV SLOVENIJA 2
13.30 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
14.30 Videospotnice
15.05 Gospodarski izzivi
15.35 Studio City
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Kraljica Kat, Karmela in sveta Jude, nad.
17.50 SP v alp. smuč., slalom (m.), 1. vožnja
19.30 Videospotnice
20.05 Narodno-zabavna glasba
20.35 SP v alp. smuč., slalom (m.), 2. vožnja
21.30 Zaseda, srbski film (č.-b.)
22.40 Cesta, slovenski kratki film
22,55 Aliča, evropski dokumentarni film
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre,nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Sedma nejresa, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov -15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Notranji glas, film, 2. del - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M. A. S. H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. -10.40 Felicity, nan. -12.00 Beverly Hills -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala lju
bezni, nad. -15.10 Mladi in nemimi, nad. -16.10 1 Ricki Lake, pogovorna odd. -16.50 Felicity, nan. -17.40 Shasta, nan. -18.10 Filmske zvezde, nan. -18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Sestrino maščevanje, film - 21.40 Pa me ustrelil, nan. -22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja -0.00 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega prog, a - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni prog. - Aktualno - Dogodek dneva -18.20 Iz našega studia: Dimnikarska služba -18.50 Evro, odd. iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd., pon. .09.45 Šport plus, športna odd., pon. .10.15 KK Radenska Creativ: KK Nova Gorica, posnetek košarkarske tekme.11.45 Iskanje novega sveta, dokumentarna odd.. 12.15 Videostrani. 15.30 Šport plus, športna odd., pon. .16.00 Iskanje, dokumentarna odd. .16.30 KK Radenska Creativ : KK Nova Gorica, posnetek košarkarske tekme. 18.00 Gnes, inf. odd. .18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogo-metu.19.15 Iskanje, dokumentarna odd. .19.45 Glasbeni spoti.20.00 Gnes, inf. odd., pon. .20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava prog, a.20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd. .21.00 Viva Turistica, turistična odd. .21,30 Glasbeni spoti.22.05 Junaki naših krajev, dokumentarni film.22.35 Gnes, inf. odd., pon. .22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni prog. - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Grace Kelly, film -15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena serija - 16.00 Izobraževalni prog. - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Skupaj do zvezd: Meri Cetinič - 20.55 Forum - 21.55 M magazin - 22.40 Odmevi dneva -23.00 Šport danes - 23.20 Dokumentarna odd. -23.45 Rabljeni moški, film - 1.10 Nočni prog.
TV HRVAŠKA 2
9.50 Izobraževalna odd. - 10.20 Planet Internet - 10.50 Vedno znova, nad. - 11.35 Hit HTV -12.20 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog -21.15 Seks in mesto, nan. - 21.50 Pravica za vse, nan. - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Zmešnjave, nan. - 23.30 Highlander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -14.50 Tenis, posnetek - 17.50 Petica - 19.00 Košarka: NBA akcija - 19.30 Glasbeni prog. - 20.10 Buli Durham, am. film - 21.55 Festival šansona -22.55 Monoplus - 23.25 Glasbeni prog, (do 0.15) - 4.00 Tenis: Australian Open, prenos
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes - 11.05 Družina z jasnega neba, nad. -12.00 Poročila - 13.00 Srpski ekran - 13.30 Unser Bi-Idschirm - 14.05 Moraš ljubiti, nad. -15.30 Nepričakovano potovanje, nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja - 16.30 Za otroke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka -18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zaruver in Csigaver, madž.
kriminalka - 21 .66 Mtemjske prav\\lce - 1 1 .66 Panorama - 22.05 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.50 Elan - 23.25 Mravljišče, madž. film
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. 10.05 Wanda Nevada, am. film - 11.50 Poročila - 12.05 Menjava skoka, konjski šport -12 35 Palače znanosti in umetnosti - 12.55 Odgovor življenju - 13.50 Franklin Delano Roosvelt, am. serija - 14.55 Evropa od blizu - 15.00 Heureka! -16.15 Končno svobodno! mlad. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Poročila -18.30 Risanka - 19.00 Za kmetovalce - 19.30 Dogodovščine Pumuklija, animacijska serija -20.00 Malo jaz, malo ti... madž. film - 21.25 RavekTzigane - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Gibljive slike, filmski magazin - 22.30 Ob dnevu madž. kult, /gledališki prenos
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški prog. - 10.05 Vozovi na vzhod, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke. -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Slalom, prenos prve vožnje iz Schladminga -19.30 Čas v sliki - 20.15 Slalom, prenos druge vožnje - 21.45 Morilske sledi v ledu - 23.20 Seks v mestu - 23.45 Izgubljeni v peklu, film katastrofe
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Maškarada, film - 12.05 Evro Avstrija -12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum: So živali inteligentne?, drugi del - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled -23.05 Križem kražem: Golem - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Dober dan, Koroška
9.05 Trojčice, risana nan.
9.30 Grdi raček, risana nan.
9.55 Sprehodi v naravo: Brstenje
10.15 Čarovnikova hiša, nad.
10.45 Lingo, tv-igrica
11.10 Drobno gospodarstvo
11.40 Evro: Odštevanje, avstrijska serija
12	.00 Tilly Trotter, ang. nad.
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Navidezna prijateljica, kanadski film
15.05 Pogovor z opozicijo
16.00 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pod klobukom
■17.45 Avstralska kronika, francoska serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Najlepši poklic na svetu, film
22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Umetnost dirigiranja
23.55 Avstralska kronika, francoska serija
TV SLOVENIJA 2
14.10 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
15.10 Videospotnice
15.30 Turistična odd.
16.00 Pripravljeni, odd. o Slovenski vojski
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17. januar 2002
27

							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	REK	ENOTA ZA MERJENJE KOTOV	OKOREN ČLOVEK	DENAR, BOGASTVO (KNJIŽ.)	LJUDSTVO V GANI	OČE V MEŠČAN- SKEM OKOLJU	NAOMI CAMPBELL	KRAJ NA OBALI BENEŠKEGA ZALIVA	HUDA POŠKODBA KOSTI,	SEDMI MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU	PLIN ZA AVTOGENO VARJENJE	BANJA	►'	: ■		51	
F 47: ’ to1							OPOZORILNA TABLA OB CESTI													1 •				
					iti		ZLOČESTA, NEVARNA CELICA										. I							
/ 1						ki	PRIPADNIK EDOMITOV							BLIŽNJI STANOVALEC										
				7																				
														ODPRTA POŠKODBA										
7				W -			KOL.DIRKA PO ITALIJI					DIŠEČA SNOV							POMURSKA ROMSKA					- ' >l
																				\ \ X				
							INDONEZIJ- SKI OTOK					IZBRANA DRUŽBA							GLASBENA SKUPINA					
		- ■																						
													ALUMINIJ			AFRIŠKI VELETOK								
													TELICA ALI MLADA KRAVA											
	S ZS ”															POKRAJINA OB PIRENEJIH								1
VESTNIK	NARODNI PARK V KENIJI	BAVARSKI BENEDIKTIN-SKI SAMOSTAN	MESTO NA KOROŠKEM								BELJENO BOMBAŽBO PLATNO						ITALIJAN (POSMEH.)				MAJHEN DIRKALNI AVTO	AMERIŠKA IGRALKA (MAUREEN)	POMURSKI TURISTIČNI KRAJ	OTOK OB ZAHODNI OBALI IRSKE
			NOVINAR LIPICER														OKLEPNO VOZILO							
											DEBELUH													
MESTO NA ZAHODU MAKEDONIJE									POSUŠENI CVET.POPEK KLINČEVCA						GR.TEOLOG, EKUMENSKI PATRIARH									
									HIM.KOZA						HOMERJEV EP									
ANGLEŠKI GLASBENIK (ROD)					w					GLASBENIK K.SOSS				SLOVENSKI SLIKAR								v		
										NEMŠKI PESNIK				GL.MESTO ERITREJE										
KORALNI OTOK							MAKEDONSKI POLITIK GLIGOROV	SLOVENSKA SMUČARKA										STROPNI LOK					<	
								ČLAN AKADEMIJE										VRHUNSKI ŠPORTNIK						
VITAL AHAČIČ			MITOLOŠKI LETALEC									PRIPADNICA ASIRCEV							GL.MESTO NAURUJA	Y				
			KOŠARKAR (MICHAEL)									KONRAD ADENAUER							VSA DELA UMETNIKA					
OLJČNI NASAD									VPITJE IN KRIČANJE				BRIGA, SKRB				ŽENSKI GLAS							SLAVKO KOTNIK
																	STARA JAPONSKA PRESTOLNICA							
									TBC, SUŠICA				KRAJ BUTALCEV											
VESTNIK	ŽAGAN LESNI POLIZDELEK	PLOT									MESTO V IRANU							PREHOJENA RAZDALJA				CEZIJ		
		AM.PISEC EDGAR ? POE																						
											ZBOR OSMIH PEVCEV							PLAČILNO SREDSTVO				PASJE MESO		
DARILO					OBLEKA (KNJIŽ.)							DEL DNEVA				KLICANA BARVA KART					"UGRIZ" ŽUŽELKE			
												SLOVENSKI NOVINAR (MILOŠ)												
					FEVDALNA POSEST											IGRALKA KACJAN					GRŠKI BOG LJUBEZNI			
SLOVENSKA PEVKA VILER							LISTEK Z NAPISOM								ELEKTRIN BRAT V GR. MITOLOGIJI								KOVANJE	JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
							OSEBNI ZAIMEK																	
															RIM.KRALJ									
SMUČARKA TEHNIČNE DISCIPLINE														ANGLEŠKI IGRALEC BATES					NEKDANJA SMUČARKA HESS					
														IVAN SIVEC					GERMANIJ					
DUHOVNIK, • ŠKOFOV SVETOVALEC										ZAHODNO PREDMESTJE LONDONA							KMETIJSKI STROKOVNJAK							
ANTON NANUT			GLAVNO MESTO BANGLA- ’ DEŠA							REKA V MAKEDONIJI, PRITOK VARDARJA							ZAVRNITEV KONTRE PRI KARTANJU			NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA				
Veržej
Tudi na območju veržejske občine sta letos začela veljati dva nova-odloka. Odlok o gospodarskih javnih službah določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe, in ureja način njihovega opravljanja. Precejšnjega pomena je tudi odlok o oglaševanju, s katerim urejajo postavljanje, upravljanje, vzdrževanje ter odstranjevanje objektov in naprav za nameščanje obvestil in reklam.
Bliža se 110. obletnica slovenskega poveljevanja v gasilstvu, zato je dalo prostovoljno gasilsko društvo iz Veržeja pobudo za primerno proslavitev tega visokega jubileja. Na Gasilsko zvezo Slovenije pa so apelirali, naj se vsebinsko in materialno vključi v praznovanje tega dogodka. M. J.
SEZNAM NAGRAJENIH REŠEVALCEV BOŽIČNO-NOVOLETNE KRIŽANKE AVTOMOBILSKE HIŠE KOLMANIČ & DOKL
4. NAGRADO - ročno pranje avtomobila prejme KATARINA FORJAN, ul. Staneta Rozmana la, 9000 Murska Sobota
3. NAGRADO - brezplačni servis vozila v RDO CENTRU prejme BRANKO TEML1N, Sebeborci 45a, 9221 Martjanci
2. NAGRADO - darilni bon v vrednosti 10.000 SIT prejme MAJDA ŠTRAKL, Simoničev breg 2, 9250 Gornja Radgona
1. NAGRADO - konectedenski paket z OPEL CORSO prejme ALEŠ LIPOVEC, Cezanjevci 40b, 9240 Ljutomer
NAGRAJENCI PREJMEJO POTRDILO O NAGRADI PO POŠTI!
Avtohiša KOLMANIČ & DOKL
TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 9000 Murska Sobota •
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 25. januarja 2002.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94.6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64« KH»
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednihe* -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 AH boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila- 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila r 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry-14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa-13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine-14.00 Poročila-14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Tou, ka so poštnin storitvan cejne zdignoli, si Bela misli, kaje rejsan trbelo. Ka soji zdignoli med svetkami je tildi razumljivo, ka čl so verni, lejko pričakiivlejo, ka do cejne posvečene. Liki nemre razmiti, kak so lejko tan, ge pakete pa priporočene pošilke vd davlejo samo edno liljknjo napravili, tou njemipa nikak v glavou nejde. Tou se je nej zgoudilo na vsej postaj Slovenije liki samo na čista na novo prenovljenojpošti v M. Soboti. Pred tisto/ lujknjof, šteraje v najbole za-dnjon koutipošte ge se lejko stranke giblejo, je sakše zajtra telkogrdi rejčipovejdani, ka Bela ne vej, čije Boug zmožen vse te greje pospouloma odpiščavati. Tistoj luknji pravijo, poštni uslužbenci, okence, pa je kakšomi okni nanč malo nejpodobno. Tou je kiklata liijknja med poštnimi predali, šteraje namenjena, ka. naj stranke v slabo volou spravi. Mala je pa tak, ka kakšo velko pošiljko trbej na dvoje vugnoti, ka jo skouz dobijo. Pravijo, ka je zatou tak mala, ka naj se skuz na notranji kraj ne čiije, kak ovi voni kunejo tiste modrijaše, šteri so tou projektirali. Eno tri lončene sklejce, štere so na stenaj obejšene, bi menje napravili, pa bar ešče edno okno za pošilke vd davati bi skouz vdarilipravi Bela, šteri je nej glij projektant, liki zna, ka trbejpri projekti tisto napraviti, ka je za niic pa za hasek.
O ton, kak so stube na pošto na liickojparceli napravili, se pravi na našoj, pa Bela ešče premišlavle, pa podatke fkilp išče.
za
10. januar 2002 HM
Grad
Pri Gradu na Goričkem so ustanovili 1997. leta Društvo za kultumo-športni razvoj mladih Gračka pomlad. Vanj pa ne sprejemajo le mladih Gračanov, ampak tudi druge, ki s svojo željo in delom pokažejo, da želijo biti člani društva. Namen društva je povezovanje čim širšega kroga mladih, organiziranje družabnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev ter srečanj mladih in organiziranje zabav. Društvo je doslej izvedlo že več odmevnih prireditev, na primer malonogometni turnir, na katerem je nastopilo 24 ekip; ob prvem maju imajo že nekaj let rock koncert; tradicionalna so miklavževanja, plesne prireditve, sodelovanje z drugimi društvi in tako naprej. Živahno je seveda tudi v društvenih prostorih v stari graški šoli. (Š. S.)
Kinološka sekcija, ki deluje v tem kraju leto in pol, ima deset članov. V prejšnjem letu so uredili poligon oziroma vadišče za vadbo poslušnosti in premagovanje ovir - agiliti ter postavili lično brunarico. Ob koncu leta so se nekateri člani udeležili seminarja za markerje in si pridobili ustrezna strokovna znanja.
V tem letu bodo nadaljevali obnovitvena dela grajskega poslopja, ocenjena na 350 milijonov tolarjev. Denar bodo dobili iz programa Phare in iz proračunov petih ministrstev R Slovenije. Projekt bo obsegal: strokovni popis rastlinstva in živalstva na Goričkem, izobraževanje vodnikov, opremo delavnic lončarstva, kolarstva, predilnice in kovaštva, izdelavo in zaščito blagovne znamke za vse izdelke z Goričkega ter promocijski material - časopis, ki bo s svojo vsebino povezoval tri države v krajinskem parku Raab - Orseg - Goričko. (I. Ko.)
Male oglase za Vestnik in Murski val
lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.00.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA - ' brezplačni prevOži•■B6’2WM?-PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
DAMIR BANFI VEŠČICA
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2D zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil
Stefan Kuhar
iz Puconcev 157
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za izrečene besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Hvala družini Glavač, patronažni sestri Cvetki in negovalki Brigiti za nesebično pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
Ob težki izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre
Frančiške Kuster
iz Šalinec 11
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala pevcem za odpete žalostinke in govornici gospe Slavici Simčič za besede slovesa. Hvala pogrebnemu zavodu Bratuša iz Križevec in g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Branko, Slavko in Evgen, hčerki Slavica in Ksenija z družinami ter drugo sorodstvo
V 91. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ZAHVALA
Jolanka Vrdoljak iz Kroga, Murska ul. 117
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrazli pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Martinu Horvatu, pevcem, govornici in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
V SPOMIN
19- januarja mineva žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Vincenc Balažič
iz Gomilice
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in ki obiščete njegov poslednji dom.
V žalosti njegovi najdražji
Skromno, tiho si živela, za nas si-delala in trpela, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica
Olga Spilak
iz Puconec 145
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnišnice, dr. Štefanu Horvatu in zdravnici dr. Zvezdici Rajnar Voroš, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Harkaiu in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
In sredi predstave misleče, ki vzdrami jo branje besed, za hip bom spet stopil poln sreče v ta živi, prekrasni svet. (J. Menart)
Bilo je 11. januarja, pred petimi leti, ko nas je zapustil
V SPOMIN
fanez Bere
iz Ropoče 7
Tega, ki si ga ljubil, na grobu ne moreš zaznavati, ker ga ni tam. V prostoru ga ni nikjer, pa vendar je - pri tebi.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu z mislijo posvetite trenutek in prižigate sveče na njegovem grobu.
Vsi tvoji
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, in kratko je naše življenje in eno samo za večno.
Kajetan Kovič
V SPOMIN
22. januarja bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi
Gustav Celec
iz Partizanske ul. 36 v Murski Soboti
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi

Sporočamo, da je umrla naša nekdanja sodelavka
Otilija Kolar
upravnica pošte Radenci v pokoju
Od vestne sodelavke smo se poslovili v četrtek, dne 10.10. 2002, na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o.
PE Murska Sobota
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je v 55. letu starosti umrl naš sodelavec iz Sektorja za proizvodnjo zdravil, Obrat Ljutomer Mirko Slana, iz Noršincev 47
Od pokojnika smo se poslovili 4. januarja 2002 na pokopališču v Ljutomeru. Ostal nam v bo v lepem spominu kot dober sodelavec in prijatelj.
Delavci Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, Ljutomer
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zavedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat
Anton Mekiš
iz Šulinec 48
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče in v druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoča žena Emilija in vsi, ki smo ga imeli radi
Morda za hip od mladih sanj zravn<P\. si mirno stopil prek mostu življenji potopil se v njegovo temno stran; nobena zvezda je ne razsvetli, le naša žalost se nad njo razpenja, je l.uč, ker je ljubezen, ki boli. (Ciril Zlobec).
ZAHVALA
V 65. letu je preminil
Stefan Palatin
iz Pečarovec
Ob boleči izgubi čutimo globoko hvaležnost do vseh, ki ste nam v težkih trenutkih stali in nam še stojite ob strani. Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki ste nam ob bolečem spoznanju resnice nesebično priskočili na pomoč.
Posebna hvala sorodnikom, prijateljem in znancem ter vse111’ ki ste našemu dragemu pokojniku poklonili cvetje in svece’ nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Hvala tudi za vse prispevke, ki ste jih pokojniku v spotiti11 darovali za dobrodelne namene ali za svete maše.
Spoštljivo zahvalo izrekamo gospodu župniku Hozjanu izbrane besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospe Hajdinjakovi za oris njegovega življenja, gospodu Škerlakuz odigrano Tišino ter vsem, ki ste našega dragega moža, oč^ ’ tasta in dedija pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Irena, sinovi Borut in Danijel ter Branko in Štefan z družinama
Pečarovci, 10. januarja 2002
Dragi dedi - pogrešali te bomo!
Sebastjan, Nina, Maja, Karoline
mii 10. januar 2002
29
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Otice - Otilije Kolar
iz Radenec
se zahvaljujemo vsem,
ki ste se udeležili njenega pogreba v Slovenski Bistrici, pa tudi vsem, ki ste ji v zadnjih mesecih lajšali življenje. Še posebna hvala obema duhovnikoma, domačemu župniku gospodu Ivančiču in slovenskobistriškemu župniku gospodu Slatinku, zdravniku dr. Antonu Pangeršiču, patronažni sestri Cvetki in negovalki Štefki.
Sorodniki in prijatelji, ki smo jo imeli dolga leta radi
Že leto dni te zemlja krije, v gomili domači mirno spiš, a srce naše vsak dan kliče, ljubi sin, brat in stric - sladko spi.
V SPOMIN
18. januarja bo minilo eno leto od izgube našega dragega
Jožefa Jeriča
iz Gančan
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu in mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi tvoji domači
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in brat
Evgen Malačič
iz Fokovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, LD Prosenjakovci, rogistom, pevskemu zboru in govornikoma, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v humanitarne namene.
Tvoji najdražji
Ljubila si svoj dom, ki sedaj zapuščen tam stoji.
Zaman je bil naš boj, odšla si v večni dom.
ZMSVKLA
V 77. letu je prenehalo biti srce dragi mami, stari mami, prababici in tašči
Alojziji Kikec
iz Rogašovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter za mrliško vežico.
Iskrena hvala g. župniku in pevcem, osebju ZD M. Sobota in internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: Vsi njeni najdražji
Pod hladno mirno tu gomilo počivaj trudno ti srce. Saj dokler moglo, si nosilo človeštva vsega ti gorje.
ZAHVALA
V 66. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek, brat in sorodnik
Jože Benko
iz Kuzme 50
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar za bolnišnico in za sv. maše, ter hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala zdravnikom in bolniškemu osebju internega in infekcijskega oddelka za vsp skrb.
Hvala tudi gospodu Ficku z/opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Maje.
Vsi njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 66. letu rias je tragično zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sorodnica in prijateljica
Šarika Šiftar
roj. Škerlak, iz Strukovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbenikom ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Viktor ter sinova Emil in Drago z družinama
V 75. letu nas je tiho in nepričakovano zapustila naša nadvse dobra mama, oma, sestra in sorodnica
ZAHVALA
Katarina Vrbnjak
roj. Zakojč, iz Gaberja 120
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Lepa hvala osebju Term Lendava za vso pomoč, posebno dr. Kepeju za ves njegov trud. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustil dragi oče in dedek
Peter Kočar
z Ivanec 71
Med nami je ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te nikoli ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku dr. Zveru za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Ivanci, 17. 12. 2001
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 58. letu je 27. 12. 2001 za vedno zaspala naša draga mama, babica in tašča
Ema Jovanovič
roj. Forjan, iz Gornjih Petrovec 89
Hvala vsem, ki ste ji med njeno boleznijo stali ob strani, jo obiskovali ter pošiljali lepe želje in pozdrave; vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, mrliško vežico in druge namene. Posebna zahvala predstojniku oddelka za anestezijo in reanimacijo, dr. med. D. Grabarju, vsem zdravnikom in med. osebju oddelka ter dr. A. Horvatu in dr. Š. Horvatu ter osebju internega oddelka - oddelka za intenzivno nego za pomoč, nego in skrb. Srčna hvala za veliko pomoč družinam Franca in Marije Rojnik, botrini Kociper iz Gančan ter Štefana Smodiša in Marte Perš iz Gornjih Petrovec. Hvala tudi g. župniku Benkoviču, pevcem in pevkam, govorniku in pogrebništvu Hozjan.
Žalujoči * hčerki Jadranka in vnuk Aleksa ter Zorica in zet Rade
Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči.
Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin.
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Štefan Špilak
iz Nedelice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku, vaškim pevcem, upokojenskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, Danilu za odigrano Tišino ter gospe Tereziji za poslovilne besede.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Prišla si, smrt, Bog sam je prišel s teboj;
in vse naokoli se luč zasvetila je, čez življenje se moje luč božja razlila je,
čez to trnjevo pot, ki je bila delež moj.
(Ivan Cankar)
ZAHVALA
V 88. letu je v Gospodu za vedno zaspala predraga mama, tašča, stara mama in prababica
Marija Marič
iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste prinesli vence, cvetje in sveče, darovali za svete maše in bratonsko kapelo ter v tako velikem številu pospremili našo drago mamo k večnemu počitku. Še posebna zahvala velja tistim, ki ste v trenutkih žalosti čutili in molili z nami, zlasti g. župniku Alojzu Benkoviču, salezijancema g. Ivanu Turku in mag. Petru Štumfu ter g.
Branku Umeku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, g. Martinu Viragu za poslovilne besede ter vsem tistim, ki boste rajno mamo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Nisem umrla zato, , da ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da sem nehala trpeti.
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra, tašča, babica in nečakinja
Ema Žohar
roj. Petrovič iz Doliča
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, sveče in svete maše ter izrečeno sožalje. Posebej hvala gospe Fridi Bajzek, ki je vedno znala priskočiti na pomoč, ko jo je potrebovala, negovalki Zdenki, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, patronažnim sestram, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje.
Vsem, ki ste jo večkrat obiskali med boleznijo, iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki,smo te imeli radi
30
OGLASI
17. januar 2002
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
d.o.a. ZR. Sadata.
TRGOVINA 15» DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44
Mesarstvo Kodila ■ PE Delikatesa
Štefana Kovača 6
tel 53 21 790
Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacija zidov - Strojni ometi ože Horvat, s. p.
Filovci 110, 9222 Bosojina, tel./faks: (02) 547 10 14, GSM: 041 631 193
I ikra
®
dvoriščna vrata
• kovane ograje S zapornice
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	PVC okna
•	PVC vrata
• zimski • police
Iščemo sodelavce na področju avtomatike, elektronike in informatike. Zaželjeno je predhodno znanje dela s SC ADA-tni npr.FIX in/ali programiranjem krmilnikov SPS/PLC. Prošnje pošljite na naš e-mail do 15 dni po objavi. Izbrane bomo povabili k razgovoru.
e-mail:rnikro-medica@slol.net www.mikro-medica.si
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Gomboši Marija, Šalamenci 64 Domiter Ana, Krašče 21 Rogač Franc, Lemerje 77 Škaper Herman, Vaneča 80 Toplak Franc, Strehovci 58 Vratarič, Puconci 296
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6. tel. Slaks: (02I 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
Podjetje Flamin MS d.o.o. je pooblaščen prodajno-servisni center vozil znamk Toyotain
—’ ........................................
Daewoo za področje SV Slovenije in je del poslovnega sistema Flamin Holding.
Zaradi širjenja dejavnosti k sodelovanju vabimo:
Prodajalca/ko vozil Toyota
Zahteve:
-	VI.stopnja izobrazbe
-	poznavanje uporabe računalnika (Word, Excel, internet)
-	znanje tujega jezika (angleščina)
-	1 leto delovnih izkušenj na podobnem področju
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati/ke z dobrim poznavanjem avtomobilističnega področja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja za
nedoločen čas.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Flamin MS d.o.o., Industrijska 1a, 9000 Murska Sobota O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 po sprejeti odločitvi.
KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: KARTICE. OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH.NOVAKA2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri
Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
vrtovi
Kozmetični salon
• žaluzije
teL:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
Molnar Daknkasf.
Hom. Ajc*. mobavuj Tcruce
Iščemo kozmetičarko z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami in znanjem nemškega jezika (pasivno).
Zainteresirane naj pošljejo prošnjo s kratkim življenjepisom na zgornji naslov.
ercator
Plese 1, Murska Sobota
PRIREDITVE V JANUARJU 2002
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
k DECIMA Cankarjeva 2!
'—z-....• • ■•".-hb	Maribor
SOKRAT B& K, d. o. o.
Slovenska ul. 43, 9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98
PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE
ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODKUP NEPREMIČNIN
KREDITI In LIZINGI
USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB
sobota, 19. januar ob 10, uri
LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE
Privoščite svojim otrokom skok v svet pravljic in domišljije.
S Mercator najboljši sosed
KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas
Renato & Ca. - RAZVOZ RURtLNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
VESTNIK NA INTERi'’;"
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p.. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88200
razprodaja obutve
razprodaja tekstila
doživetje nakupov
in vas ne bo zeblo v noge
PETROL
3 *
i
i

Cene s


od 4. do 31. januarja 2002
od 10. do 24. januarja 2002
i dil i' Vil
I <•! ib'1 »IJ
Nakupovalno središče Maribor
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66
Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
fBTIII 17. januar 2002
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
KONCERT
KRIŽEVCI
V petek, 18. januarja, ob 19. uri bo v dvorani OŠ koncert komornega pevskega zbora Gloria. Prireja ZKD in KO Križevci!
VERŽEJ
V soboto, 19. januarja, ob 18.30 bo v kulturnem domu koncert komornega pevskega zbora Gloria. Prireja KD Veržej!
OTVORITEV
LJUBLJANA
V četrtek, 17. januarja, ob 19. uri bo v galeriji Krka na Dunajski cesti 65 otvoritev razstave del Laszla Nemesa in Dubravka Baumgartnerja.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 17. januarja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi del Nikolaja Beera in Marije Lucije Stupice. Vodil bo kustos Robert Inhof.
DOGODEK
VELIKA POLANA
V nedeljo, 20. januarja, ob 10. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša, ki jo bo vodil dr. Franc Kramberger, škof in predsednik slovenske Karitas. Pred koncem maše bo predstavljen program delovanja župnijske Karitas Velika Polana, po maši pa bo v domu krajanov srečanje ter pogostitev gostov in predstavnikov vseh pomurskih Karitas.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 17. januarja, ob 17. uri bo v predprostoru grajske dvorane otroška ustvarjalna delavnica Januar - Srečanje z zimo. Enkrat mesečno se bodo otroci srečali z Majo Rauch in se pod njenim vodstvom lotili izdelovanja vsakokrat drugačnega izdelka, ki bo vedno ponazarjal določeno temo. Vsaka delavnica se bo končala z lutkovno igrico.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 17. januarja, ob 19. uri, bo v salonu Murske republike predstavitev jubilejne pesniške zbirke Razsanjani
dan avtorja Ernesta Ružiča. Z avtorjem se bo pogovarjala Norma Bale, zbirko bo predstavil urednik Milan Vincetič, recitativ iz zbirke pa Marjan Maučec.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
-V prostorih družbe Saubermacher Sud v ulici Matije Gubca 2 je razstava fotografij z naslovom Saubermacher na strehi sveta.
- V Galeriji je na ogled razstava ilustracij Marije Lucije Stupica (v veliki galeriji) in slik Nikolaja Beera (v mali galeriji).
- Razstavi bosta na ogled do 20. januarja.
- V prostorih firme ICL (Plese 9) so na ogled dela akademskega slikarja Zlatka Gnezde.
- V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča.
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij z naslovom Voda avtorja Lada Klara.
- V muzeju je na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma.
- V razstavnem delu izložbe podjetja Fer-lng razstavlja Oti-lija Kreft iz Kroga.
LENDAVA
- V sinagogi si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Dimeta Temkova iz Makedonije. Pripravilo društvo mladih likovnikov Lindart!
- V Galeriji Lendava je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss in akademskega kiparja Ferenca Kiralya. Razstava bo na ogled do 31. januarja.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava slikarskih del Milana Balažiča z Vaneče, člana likovne sekcije Likos iz Murske Sobote.
MORAVSKE TOPLICE
V zdraviliški galeriji Ajda je do 27. januarja na ogled prodajna razstava del Ernesta Bransbergerja in Lojzeta Veberiča z naslovom Od slovenskih Alp do slovenskega morja.
FILM
V sredo, 23. januarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli ameriško komedijo Chasing Amy iz leta 1997.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC
NATAKAR - TOČENJE PIJAČ; določen čas 3 mes.; samsko stanovanje; do 18.01.02; DRAGICA MARINIČ, S. P., BAR, LOGAROVCI 12A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC NA ŽAGI, VILIČARIST, TRANSPORT REZANEGA LESA ROČNO IN Z VILIČARJEM, ROBLJENJE DESK, PAKETIRANJE LESA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: del. naj ima končano vsaj osnovno šolo, del. naj ima smisel za uprav.strojev, naj bo zdrav in naj ima veselje do dela; do 13. 02.02; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGAR-STV0, OČESLAVCI 22, S. IVANJCI
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA GRADBENA DELA; določen čas 10 mes.; drugi pogoji: ZAINTERESIRANOST ZA DELO; do 06.02.02; LEOPOLD KLEMENČIČ, S. P., STROJ. IZDELOVANJE CEMENT.TLAK0V, POLICE 9, GORNJA RADGONA
SREDNJE ZAHTEVNA DELA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: VIŠINA PLAČE OD 65.000 SIT; do 22.01.02; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH materialov, D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER; št. del. mest: 2
MIZAR
ZAHTEVNA DELA I; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 18.01.02; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV, D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE-DELO NA TERENU V NEMČIJI, DRUGI POKLIC: DRUGI KOVINSKI POKLIC; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; skupno sta-tovanje; do 18. 01. 02; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE, 3. 0. 0.. INDUSTRIJSKA ULICA 6, MUR-
SKA SOBOTA; št. del. mest: 3
STROJNI KLJUČAVNIČAR ALI STROJNI TEHNIK; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PLAČA OD 92500 SIT; do 18.01.02; KOVIPAS, D. 0. 0., PODJETJE -A OBDELAVO IN PREOBLIKOVANJE, 3ABINCI 59, LJUTOMER
(LJUČAVNIČAR - VARILEC; določen čas 6 nes.; drugi pogoji: predložiti prošnjo z dokazili; lahko tudi pripravnik; do 22 D- 02; KUTSENITS INTERNATIONAL ). 0. O„ MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, M. SOBOTA; št. del. mest: 2
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR; določen čas 6 mes.; dru-li pogoji: PREDLOŽITI PROŠNJO Z DOKAZILI; LAHKO ‘TUDI PRIPRAVNIK; do >2.01.02; KUTSENITS INTERNATIONAL, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA; št. del. nest: 2
VARILEC
VARILEC - KLJUČAVNIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST NADALJNJE ZAPOSLITVE; do 13.02.02; P. T. S. POLISERVIS, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
AVTOMEHANIK
ŠOFER ■ MEHANIK; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij C, E; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: IV. STOPNJA IZOBRAZBE - KOVINSKA SMER; do 18.01.02; MARKO FILIPIČ, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR IN FASADER; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 18.01.02; NIKOLAJ ŽALIK, S. P., »PICASSO«, SLIKOPLES-KARSTVO IN FAZADERSTVO, V. POLANA 207, V. POLANA; št. del. mest: 2
AVTOLIČAR
ZAHTEVNA DELA I; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: lahko je tudi nekv. delavec z del. izk. pri opravljanju ličarskih ali pleskarskih del; drugi poklic:kv slikople-skar; do 18.01.02; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV, D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER; št. del. mest: 5
ZIDAR
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; določen čas 10 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: srednja gradbena šola, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 18.01.02; DISKONT - UNIVER-ZAL NA VELIKO IN MALO, D. 0. 0., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK AVTOMEHANIK
ŠOFER V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorij: B, C, D; drugi pogoji: poskusno delo 3 mesece, izkušnje v mednarodnem prometu, nemški jezik govorno, starost od 25 let, plača do 80.000 SIT; do 22.01.02; JUSZT-SPED, D.O.O., PARTIZANSKA UL 18, LENDAVA - LENDVA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V CESTNEM PROMETU KAT. C, E; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij: C, E; do 24.01.02; TILIA, D. 0. 0., BUČEČOVC! 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
PRODAJALEC
TRGOVSKI POSLOVODJA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA,
do 28.01.02; TILIA, D. 0. 0., BUČEČO-VCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
NATAKAR
NATAKAR V LENDAVI; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČEN NATAKAR ALI DEL. BREZ POKLICA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 19.01.02; TE-KRO, D. 0. O„ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, D. BISTRICA 22, ČRENŠOVCI NATAKARICA V PIZZERIJI V LIPI; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; do 21.01. 02; MAJHENIČ&CO D. N. 0., JURKOVIČEVA 23, GORNJA RADGONA
NATAKAR; nedoločen čas; do 18.01.02; MARKO FILIPIČ, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER NATAKAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; do 22. 01.02; MIRKO POREDOŠ. S. P., Prekmurska iža, Ižakovci 151 a, Beltinci
MESARSKI TEHNIK
DELO V MESNOPREDELOVALNEM OBRATU; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: ustrezni (živilski) poklici iv.ali v. stopnje, lahko tudi kuhar, natakar ali s V. stopnjo z voljo do dela in izobr.; do 09. 02. 02; MESARSTVO KODILA, D. 0. 0., MAR-KIŠAVCI 44, MURSKA SOBOTA
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR, RAZREZ HLODOVINE, MERJENJE HLODOVINE; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: drugi poklic: 3 ali 4-let. strojna ali kmet, šola; del. naj ima smisel za uprav, str., naj bo zdrav in naj ima vesel, do dela; do 13.02.02; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov -osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., druga ustrez na smer; poskusno delo 3 mesece, lasten prevoz; do 09. 02.02; ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 13, M. SOBOTA; št. del. mest: 4 REFERENT ZA IZVOZ IN UVOZ; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: dipl, ekon.; lahko je tudi ekon. teh. z del. izk. na podoročju izvoza-uvoza, z znanjem ang. in ne. jezika; do 22. 01. 02; IM-
Murska Sobota
Četrtek, 17. januarja: ob 18.00 ameriška komedija Je sploh lahko še slabše?, ob 20.00 slovenska drama Kruh in mleko
Petek, 18. januarja: ob 18.00 Kruh in mleko, ob 20.00 Je sploh lahko še slabše?
Sobota, 19. januarja: ob 18.00 ameriška kriminalna srhljivka Niti besede, ob 20.00 Je sploh lahko še slabše?
Nedelja, 20. januarja: ob 18.00 Je sploh lahko še slabše?, ob 20.00 ameriška kriminalna srhljivka Niti besede
Sreda, 23. januarja: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična komedija Blondinka iz Harvar-da
Ljutomer
Sobota, 19. januarja: ob 19.30 ameriška akcijska srhljivka Operacija Mečarica
Nedelja, 20. januarja: ob 17.30 ameriški film Atlantida, ob 19.30 Operacija Mečarica
Gornja Radgona
Petek, 18. januarja: ob 18.30 ameriški pustolovski film Vitezova usoda, ob 20.45 slovenska drama Kruh in mleko Nedelja, 20. januarja: ob 17.00 Vitezova usoda, ob 19.15 Kruh in mleko
GRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATEBIALOV, D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER
REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: upravni tehnik; do 22.01.02; AGROSERVIS, D. D., M. SOBOTA, KROŠKA ULICA 58, M. SOBOTA
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNICA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK - POLOVIČNA ZAP.; določen čas 7 mes.; UR/TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: VZGOJITELJ PREDŠOL. OTROK; do 18.01.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
VIŠJI SODELAVEC ZA PODROČJE INFORMATIKE; nedoločen čas; 2 L, 8 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami ■ zahtevno; drugi pogoji: poskusno delo 3 mes., drugi poklic: visoka strokovna izobrazba računalniške smeri (4 LETA DEL.IZK.); do 18. 01. 02; MESTNA OBČINA M. SOBOTA, KARDOŠEVA 2, M.SOBOTA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA FINANČNE OPERATIVE; določen čas 5 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno; drugi pogoji: POSK. DELO 5 MES., DEL.IZK. S PODROČJA JAVNIH FINANC; MOŽNOST ZAP. NEDOL. ČAS; DRUGI POKLIC: DIPL. EKON., VISOKA STROK. ŠOLA; do 18.01.02; MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, KARDOŠEVA 2, MURSKA SOBOTA
PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 5 mes.; UR/TEDEN: 20; do 18.01.02; VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ, BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1, VERŽEJ
PROFESOR ZA VZGOJNE PREDMETE
UČITELJ GLASBENE VZGOJE; določen čas 1 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 18.01.02; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI
DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST SPECIALNI PEDAGOG ZA DELO Z DUŠEVNO MANJ RAZVITIMI UČENCI ODD. OVI; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PF - SPEC. PEDAGOGIKA -DPO/ DMR; do 18.01.02; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
VETERINAR (DR. VET. MED. - 2 IZVAJALCA), POSKUSNO DELO 3 MESECE; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 24.01.02; NABERGOJ, D. 0. 0., VETERINARSKI INŽENIRING MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 30. MORAVSKE TOPLICE
Delimo vstopnice za kino
Da, o Harryju Potterju je bila napisana tudi knjiga, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Zdenka Celec, Grad 99,9264 Grad. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Dopolnite naslov nove filmske uspešnice: Gospodar?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 22. januara na naš naslov: Vest-
Kupon št. 3 nik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: NSTSNMV
1. SOMETHIN’ STUPID - Nicole Kidman & Robbie Williams
. 2. GOD GAVE ME EVERYTHING - Mick Jagger
3.	QUEEN OF MY HEART - Westlife
4.	PAID MY DUES - Anastacia
5.	HERO - Enrique Iglesias
6.	1’M SLAVE 4 YOU - Britney Spears
7.	THE MUSIC’S NO GOOD WITHOUT YOU - Cher
PREDLOGI:
PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth
LOVE SONG - Right Said Fred
PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	LE SPOMINI-California
2.	V MENIJE MOČ - Alenka Godec
3.	SONCE MOJ PRIJATELJ - Damjana Golavšek
4.	ŠE EN GUMB - Zoran Predin Band
5.	DAL TI BOM PESEM - Kontrabant
6.	SLEPA SREČA - Tinkara Kovač
. 7. LOLA - Avia band
PREDLOGI:
NOREC - Lara Banica
KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija
SVET JE TEATER - Posodi mi jurja
LESTVICA NABODNOZADAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikanti
2.	ZVEZDE ŽARIJO - Korado & Brendi
3.	HUDO JE, ČE MOŽ NE SME - Lisjaki
4.	POLJUBI ME - Kraški kvintet
5.	VINO TEČE - Modri val
6.	DOMOTOŽJE - Ptujskih 5
7.	BOŽIČ, NAŠ DRUŽINSKI PRAZNIK - Kranjski muzikanti .
PREBLOGI:
MALI RAJ - Alpski kvintet
COWBOY JOE - Igor in Zlati zvoki
. MAMINA PEKA - Zarja
LESTVICA OBMUBSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum
2.	RECITE JI ANGELI - Drago Jošar
3.	OTOK LJUBEZNI - Alenka Husič
4.	NA SKRIVMA - Dorina & Dejan ’
5.	BILIČE - Nikola
6.	TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič
7.	WALTZ-MIX - Skupina Karmen
PREDLOGI:
LJUBEZEN IN SMRT - Gnila jajca
ČIK PAUZA - Ten High
TA LEPI VALČEK - Jože Kovač
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24. januarja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 3 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA: L
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«...
Ime in priimek ter naslov:
Poroke
Matični urad Gornja Radgona:
Fredi Maruško, elektrotehnik, in Jolanda Ščap, svetovalna delavka, oba iz Črncev 4;
Sebastijan Starovasnik in Maya Šegula, ekonomistka, oba iz G. Radgone, Mladinska ulica 14;
Miha Gomboc, prodajalec, s Petanjec 97c, in Milena Steyer, prodajalka, iz Plitice 10.
Na matičnem uradu v Ljutomeru so se poročili: Aleksander Kavčič iz Spodnjega Kamenščaka 9 h in Maja Sakelšek iz Ljutomera;
Igor Ivajnšič iz Murske Sobote, Ledavsko naselje 16, in Nina Meško, iz Murske Sobote, Ivanocyevo naselje 4 a.
Vestnik vam čestita! (F. KI.)
32
ZADNJA STRAN
17. januar 2002 1S1
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 16. januarja 2002						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	221,2679	221,9337	222,5995
Hrvaška	HRK	191	1	29,3^56	29,4439	29,5322
Madž.	HUF	348	100	90,8500	91,1200	91,3900
Švica	CHF	756	1	149,6064	150,0566	150,5068
ZDA	USD	840	1	248,1973	248,9441	249,6909
V. Brit.	GBP	826	1	358,9681	360,0482	361,1283
Mimo
norih krav
V ponedeljek, 14. januarja, so zaradi gradnje pelanjskega murskega mostu zaprli cesto med Radenci in Petanjci in promet preusmerili na obvozno cesto Radenci-Križevci pri Ljutomeru-Lipovci. Niz tovornih vozil se je zato začel viti po tej cesti, zato upravičeno nerganje in strah prebivalcev, da se bodo dogajale nesreče z določenimi posledicami. Ni dolgo trajalo in prva se je že zgodila, in sicer sredo, 16. januarja, ob četrti uri zjutraj v Stari Novi vasi. Iz radenske smeri proti Križevcem je v koloni peljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal slovenski državljan. V ostrem desnem ovinku je vozilo, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti na poledenelem vozišču, zaneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je čelno trčilo v nasproti vozeči tovorni avto, ki ga je vozil poljski državljan. Voznik se je hudo poškodoval, saj je ostal ukleščen v kabini, iz katere so ga rešili gasilci PGD Ljutomer, nakar so ga seveda odpeljali v bolnico. - Š. S., foto: Jure Zauneker
Direktor Janez Erjavec: »Razstava goved bo dokumentirala 40 let selekcijskega dela v slovenski govedoreji in 23 let razstav živali na sejmu v Gornji Radgoni, na razstavi prašičev bo predstavljen nacionalni selekcijski program iz drugih držav, razstavo konj, na kateri bodo predstavljene vse slovenske pasme, pa bo zaznamovala 70-letnica rodovniške službe za konje
Gradnja poslovno-stanovanjs-kega objekta v Ljutomeru je • le eden od projektov, ki ■ ga je ljutomersko podjetje Segrap po tem, ko se je pred letom začelo ukvarjati še s posli gradbenega inženiringa, pripeljalo do uresničitve. V ognju pa ima še več železa, je najavil ob podpisu pogodbe med investitorji in izvajalcem ljutomerske novogradnje direktor Segrapa Miran Blagovič. Seveda je bila slišana tudi njegova »opomba ob robu«, da novinarjem odslej ne bo več treba pisati le to, da se v Ljutomeru nič ne dogaja.
NI
<
Helena Peček: »Vztrajamo, da mora ob lastninjenju državnega premoženja država najprej poplačati svoje upnike, sicer bo to nova velika državna kraja. Da je vse še bolj absurdno, se zadnje čase vse glasneje sliši, da se mimo zakona o denacionalizaciji ter mednarodnih pogodb in državnih aktov vrača iz naslova vojnih reparacij zaplenjeno premoženje. Želimo, da se zadeve razčistijo iz deleža pri prodaji državnega premoženja in ne iz proračunskega denarja.«
v-***!'*SK! velika lovska ca3a- |0VSki bograč in peklai^ kar tako, način. Testa pa ni bila ka saj je bila	v
Hkemu muharju m stem času, sicer pa za evropske zadeve imenovanemu pn tnemu magnatu g 1 ki mu je uspel v torek v zasi valnem lovu trofejni ulov. .
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
PtultellB « urinimiraM. tl d.. UL a No*aM 13 Murska Sobnia
Premiera spanja in zvonjenja na klasičnem koncertu
Na klasičnem koncertu, ki se je zgodil v elitnem klubu PAC, so obiskovalci doživeli dve premieri. Znani soboški slikar je po domače demonstriral, da se ti ob preveč komornem koncertu lahko oči zapirajo same od sebe (vrag je, ko te začne loviti spanec, lahko se poskušaš še tako zravnati, pa ti glava spet pade nazaj), znanemu upokojenemu soboškemu direktorju pa je začel zvoniti mobilni telefon ravno v trenutku, ko sta umetnika udarila zadnji ton enega stavka. Pogled v publiko, poln pričakovanja, od tam pa se je slišalo samo: »Bi biiip, bi biiip, bi biiip ...« Pa naj še kdo reče, tla je klasični koncert samo stvar toge elite!
Robert Recek: »To je lendavski pesimizem, ko pridem v Lendavo, vedno izvem dve novici, ponavadi negativni. Ker nimamo sosedov, se še pritožiti ne moremo nikomur. Razvojni centri in agencije za razvoj niso storili nič. Postavili so edino table za vinsko cesto.«
Neverjetno, a resnično
Zbor knezov je po teiii ličenju nadkneza na kanrS^ ke proge izrazil svo p ti samooklicanemu kralju
VU Oklical tudi škofijo.
kralju tak] .. — v inf
še to ne bo
novemu
Veliki b«« zsd»lian* vice in zmagovale v	j
=e==s do sedaj m kaj dosti ozi J razmere, v katerih J stranke z njegovi Nekaj časa je poskusa! I
vrsto, kot so bile le e. KO t sem skubili puh, ah pa ko tale ovce, ki so čakale nas|
t s V«-
Mati pustila zmrzovati otroka
Javnost je ogorčena
pri svojih prijateljih- Sreča se prav tako neformalno in ključno v neki gostilne malnem PO9°;oru Mariška izrazila s• voljstvo nad črto in s tem P°sredn
. zahvalo, da Hrvati niso p 'sporazuma.
ki funkcionar sen jej zahvalil in Ji dal vedeti, naseda	naivno	neimenovan
ideologu iz Kota.
। m6)1’
vstrijska tiskovna agencija APA in časopisje poročajo o hudi malomarnosti 29-letne B. M. iz Murske Sobote oziroma iz Maribora, ki jo je v torek obravnavala graška policija.
Ljudje, ki so hodili mimo nakupovalnega centra Ikea v Gradcu, so postali pozorni na osebni avto, v katerem je na zadnjem sedežu ležal in zmrzoval otrok, oblečen le v pajaca in nepokrit še s kakim toplejšim pregrinjalom. Pozneje so ugotovili, da gre za hčerko B. M.., rojeno 15. septembra 2001. Otrok se je ljudem seveda zasmilil, kajti ker je bilo zunaj kar nekaj stopinj pod ničlo, je moralo biti tudi v avtu hladno.
Ker matere ni bilo daljši čas (več kot uro) na spregled, so obvestili policijo.
Kakšnih deset minut potem, ko so prišli policisti, se je pojavila B. M. s prijateljem in nameravala odpeljati, vendar ji policisti tega niso takoj dovolili, ampak so deklico odpeljali na zdravstveni pregled v graško bolnico. Tam so ugotovili, da je le lažje podhlajena, nakar so jo izročili malomarni materi, ki se je odpeljala domov. Po enih informacijah naj bi bila iz Murske Sobote, po drugih pa naj bi bila Mariborčanka. Avto je imel menda mariborsko registracijo.
* * j 5<f Moda soboške tranzicije p Z «««“S vcsv na skladu za dal .j ekspanzija »pomemb v trgovino ah pa s aovine.
* * * / Elegantni mož umirjenega^ za, barvno usklajene’ 9®.cef p’ in mehkega koraka, s y profesionalni ' džer Radenske Stane * skladu s svojo peršono aj pravir da v Radenski5 šibilo tako lepo, kot je
* * * i/ Alojz Benkovič se je P vljenih božično-novJ^J ničnih obveznost dni, . prazničnih trikrajevskih J ie še čestital bratski P ‘cerkvi ob P^^ umaknil na studijski d^ je bil prezidil obvesč vil državne pedagog za vodenje gimnazJ
KESMl
. r
Š. S.l
Ulica:
Kraj:
Pošta:
Podpis:
Ime in priimek:
ANTON
21. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 36 minut, zašlo pa ob 16. uri in 50 minut. Dan bo tako dolg že slabih devet ur in četrt. 20. januarja bo sonce prešlo v položaj vodnarja.
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico!
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
NAROČAM VESTNIK
(najmanj za eno leto)
r VESTNIK
Datum naročila:
17. januar, četrtek,
18. januar, petek,	MARJETKA
19. januar, sobota,	PIJA
20. januar, nedelja,	BOŠTJAN
21. januar, ponedeljek,	NEŽA
22. januar, torek,	VINKO
23. januar, sreda,	RAJKO