PoStMlna o!a!B*»a v gotovini. Let® yi, §t 242. V UuMJani« v cetr ak 26. oktobra W22, Pašam* Š5B1 KMn, MiPiEJ Glasilo Socialistične *«r*nke Jugsiiavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.«59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. _ Letnik V., šta», 43. Četrtkov* številka izhaja kot tednik 1J U D § K! O S. AS Glasilo Kmeisko-tieSavske zveze. Stane Ietnd 36 — Din, mesečno 3'— Din. Franjo KOREN: Mariborska konferenca. Ne morem si kaj. da ne bi povedal ?e*ai misli k mariborski konferenci. Naj-se bodo Mariborčani iz mojih misli T^šali samo norčevati, dali na ne bodo °dgovora na to. o čemer bi se bilo treba ^z?ovar;'ati. Nikakor vam ne morem česati k vašemu uspehu, ki naj bi sa vam v rodila konferenca. Ker ste silno ob-^tljivi in smatrate takoi vsako kritiko va osebnost, se bom imen kolikor mogo-p izogibal. s popolnim prepričanjem, da }'m boste sami prišli na sled. če boste vse J° kar ste sklepali, hoteli držati za sveto |5.r resn0 in edino pravilno. Dozdeva se j*1’, da ste mnogo, če že ne skoro vse. z a.'hnimi spremembami sprejeli v vaš .ravilrnk. o čemer smo mi zmirom govori mislite, da ne bi bilo bolj pošteno, a bi počakali na strankin zbor in z vso no^rniško nadarjenostjo in prepričeval-°st'0 vplivali na sodruge delegate, da bi . bremenili v pravilniku vse to. kar b; se 'zkazalo kot nepravilno in slabo? Vpra-atri vas samo. kai bi vi sedaj po vaših 5Jorienih sklepih rekli, če bi sodrugi. ki iim naložili nekaj večjo vsoto mesečna prispevka kakor strankin zbor, se ZaČeli skrivati za celjsko organizacijo. Z1 celjska organizacija bi i m dajala po-juho. češ. le plačujte pri nas. saj ste bili ‘Udi v celjskem okraju izvoljeni in mi smo s skupno močjo drug za drugega delali in — ---=»■==— jANKO TELBAN; Vide! sem 30 . . • Iz gozdov je priplavala, iz skalnih nebotičnih planin na lahnih krilih... Razpuščeni lasie so ji vihrali okoli ramen, čez obraz ji je bil razlit smehljaj D°ln milobe in oči so gledale božajoče, a vendar odločno, na čelu ni imela nobene ^be. Kjer se je dotaknila tal so zrastle pvetke in iz temne noči je vzklilo majsko 'utro ko se ie iz daljave oglasil njen sre-brnočisti smeh. Trda srca so se omehčala }n iz strtih duš je priplulo novo upanje na *eoše dni... Sovraštvo je izginilo, kakor skopni Sr*eg spomladi. Ponižani in razžaljeni so ie veselili, rablji so si z rudečim plahem zakrivali oči. Hosana! Mir vam bodi. je donelo, ka-ie prišla in solze matere so se posu-ko je devala dojenčka v zibelko, saj Je iz daljave čutila njeno bližino... I. Tam daleč proti jugovzhodu solnce dvaki-at zaide. V skorai neprodirnih ru-munskih gozdovih rastejo košate bukve, smolnate smreke, da jim komaj vidiš do se trudili, da smo dosegli, da so bili naši kandidati izvoljeni. Vsi tisti, ki se skrivajo danes za vašo organizacijo, bi se odslej naprej skrivali za celjsko. Kaj bi vi rekli takim poštenjakom? Prepričan sem. da se z majhno izjemo sodrugov, ki jih poznam, da imajo resno in trajno volio in energijo, delati z veliko požrtvovalnostjo in z nesebičnim namenom za proletariat, štuli med vas mnogo ljudi, ki tega namena nimajo. Velik čudež bi se zgodil, če bi se bili spremenili čez noč. Za njimi se_ spreminjajo kraii vsepovsod se veselijo, da so se iih znebili. Tako so srečno prijadrali v Maribor, in glej, tam so doživeli slavo kot konferenčni predsedniki. Kai bi vi j rekli zaupniku te ali druge krajevne or-I ganizacije če bi slučajno izdali posebno ! številko sedanie »Enakosti«, ki bi nai ime-j la poseben namen, recimo za žrtve na Zaloški cesti, in dotični zaupnik bi pustil vse skuDai ležati, ali se je celo dotaknil ne bi? Ali pa bi naravnost izzival na dan proslave 1. maja kot glavni zaupnik z rdečim nageljnom in — narodno kokardo? Ali pa bi prirejal veselice ter namesto obračuna obdržal denar zase? Vidite, sodrugi takšni ljudje se štulijo med vas, ker vidijo v vaši opoziciji zavetišče proti redu in disciplini. Čitali smo v »Enakosti« prokletstvo na sodr. Bernota in celi pokrajinski odbor iz referata sodr. Eržena. Vi se stavite proti diktaturi (ker smatrate red in disciplino za diktaturo), zaradi tega ker ne marate biti opozorjeni na nedo-statke od strani pokrajinskega tajništva. Vi obsoiate ravno tako pokrajinski odbor, ne da bi mu dali priložnost, zagovarjati se. kakor trdite vi, da vam nismo dali priložnosti. da bi se zagovarjali. Sodrugi, prepričan sem da ste delali na to že ves čas namenoma, samo iskali ste prave priložnosti in ste izzivali. Grd je bil ta vaš namen ker ste se dobro zavedali, da bo strankin zbor po pretresu cele zadeve drugače sodil, ne tako. kakor bi radi videli nekateri neredneži in razdiralci proletarskega pokreta. Zakaj se ie zatekel Golouh v naše severne kraje? Zaradi te. ga. ker je zgubil ves kredit v Celju, Trbovljah. Ljubljani na Jesenicah in vsepovsod tam. kjer ie nastopal v kritičnem času razkola. Ko je zvohal. da s komunizmom ne gre. je pritekel s frazo centru-, maštva spet nazaj, potem ko ie svoj razdiralni posel že opravil. Danes pa psuje iz Maribora, češ, na Kranjskem ni socialistov, ter se bije po prsih kot nekak Mariborčan in ustvarja štajerski lokalni'pa-: triotizem. Sodrugi v Mariboru zagovarjajo poslance češ. da pokrajinski odbor nima nikake pravice, soditi jih. Delavstvo mi-' sli drugače. Izvrševati vse dolžnosti po pravilniku ni nič težkega, tudi si niso ti poslanci nikdar upali nastopiti proti pra- i vilniku še mani pa proti svojim obljubam vrha. Debeli hrasti, da jih štirje možje ne ! objamejo, delajo s svojimi košatimi veja-■ mi naravno streho, da solnce ne prisije do matere zemlje. Drevesa rastejo do-( rastejo in strohnijo. Po segnitih deblih je nebroi različnih gliv in vsakovrstne žuželke lazijo ood na debelo nastlanim list-! jem. človek nikdar ne zaide v te pra-; Grozde, straši ga na večer tuljenje volkov, med katero se meša godrnjajoči bas medveda. Po tleh orje divji mrjasec s svo-! jim rilcem in išče bukova semena, od ča- j sa do časa pogleda izza debla glava plahe ; srne ali rogatega jelena. Sredi med tem j naravnim bogastvom pa kraljuje visoki Mt. Casinolni. Na vrhu tega ie tekla bojna črta. iz katere se ie videlo tja daleč v sovražnikovo deželo čez orda in holmce v nepregledno rumunsko ravnino. V okopu sta stala France in Tomaž. Pušila sta cigarete ter gledala na dal;no žitno polie. vinske griče misli pa so i:ma bile tam daleč v domovini katero sta tako ljubila pri ženi in deci. »Vidiš ga, tam-le že zopet ruje,« je. dejal Tomaž in pokazal na Rumuna, ki je popravljal nekai na žični ograji. France je priiel za puško natančno je nameril v glavo, toda neprijateli je zagledal cev, bliskoma iztrgal izza pasu ročno grana-. to. roka mu je prožila vrvico in ... iz srozda ie priplavala na lahnih krilih, iz skalnih svobodnih planin... Puška se je razbila tia skali, ročna granata je zdrknila na tla in sredi pragozda sta se objela ne-prijatelja... ne sama. sto jih ie bilo in tisoče je metal gozd iz sebe. Sovraštvo je izginilo iz src pri pogledu na njo in roke so se sklenile v objem. Iz topov so vlili stroje, iz debel in skal so zgradili tovarne in s smehom na licu so korakali ž njo na-i soroti boljši bodočnosti, novemu živlie" nju. Pragozdi so jim šumeli.., Vstanite bratje... II. V siromašni podstrešni luknji je se. dela na napol polomljenem stolu Na usahlih prsih ie imela dete. Skozi slabo zaprto okno ie pihal mraz m njeno telo ni moglo dati gorkote otroku, niti ni imela tople odeje da bi ga vanjo zavila. Slabo brleča luč je razsvetljevala uboštvo in metala temne sence na njen od gladu posušeni obraz, »Kje neki toliko časa hodi ? Gotovo sedi že zopet v zaduhli beznici, kjer je pr! volitvah. Trboveljski kongres Hm je jasno povedal, da morajo izvršiti dolžnost in naročil pokrajinskemu odboru jih izključiti — če nočejo. Sicer pa tudi če zbor ne bi bil govoril, čemu bi se obračal na višji odbor takrat, ko ie razsodba že v pravilniku? »Volksstimme« vprašuje zakaj še nisem demisioniral. Sodrugi, kar se mene tiče. bom čakal do strankinega zbora. Na strankinem zboru v Celju 6. in 7. janu-aria bodo sodili delegati ki iih bodo poslale organizacije na strankin zbor. ali je dosedanji odbor bil na mestu ali ne. Bil sem izvoljen na strankinem zboru in strankinemu zboru hočem vrniti zopet svoi mandat. To povdarjam. ker ste me ravno vi prepričali, da smo na pravi poti. Z velikimi žrtvami in z veliko požrtvovalnostjo. ampak tem boli sigurno je zmagala resnica, laž pa še nikoli. Če mi pa dokažete kaj nepoštenega ali kakšno sebično delovanje, pa sem že jutri pripravljen odložiti vse svoje funkcije. KORUPCIJA? Hrvatski blok z Radičem na čelu še ni prestopil praga skupščine. Njegovi člani še niso položili prisege, ne sodelujejo pri parlamentarnem delu ter zato seveda tudi ne prejemajo lepih poslanskih dijet. Nočemo danes kritizirati ravnanja hrvatskega bloka, ki ne vrši dela, za katero ie bil izvoljen, to spada v drugo poglavje in bodočnost bo pokazala, če in kako se bo to izjemno ravnanje narodnih poslancev maščevalo nad narodom samim. Danes pribijemo samo dejstvo, ki je v današnjih umazano koristolovskih časih pač nekaj izrednega: v celem Hrvat-skem bloku ni bilo poslanca, ki bi se po-lakomnil lepih poslanskih dijet: saj bi mu bilo treba samo enkrat peljati se v Bel-grad in položiti prisego. Čeprav se borijo za cilje, ki nam niso simpatični, čeprav gredo po poti, ki io obsojamo, vendar nam vzbujajo ti možje občutke spoštovanja. borijo se. čeprav v zmoti vendar dosledno in zlasti mamon jih ne premoti. Želimo narodu, da bi imel dosti takih mož, ki bi se borili za njegov dobrobit, a po srečnejši poti in z jasnejšimi cilji. Zgodilo pa se ie nekai posebnega. Član Hrvatskega bloka dr. Hausler je — uskočil. Zapustil je Radiča, z velikim pomoom je prišel v skupščino, kjer je slovesno priznal in preklel svoje »zmote«, skratka iz Savla ie postal Pavel. Glasoval ie tudi za dr. Lukiniča znanega ma-džarona. in s tem najlepše pokazal kako temeljito ie prelomil s preteklostjo. Plačilo ni izostalo. In v »Jutru« od 21. septembra t. 1. čitamo na drugi strani v četrti koloni stavek, zaradi katerega smo napisali te vrste, stavek, ki kaže vso nagoto sistema, ki je danes na vladi, ki kaže v bengalični luči korupcijo brez primere, ki je napisan tako nedolžno, brez sramu ki pa mora mislečega poštenjaka navdati z grozo za našo bodočnost. Stavek se glasi: »Razcepanje Hrvatskega bloka je v klasju in pri tem morda ni podcenjevati mamljivega dejstva, da so bile gosp. Hauslerju izplačane — vse zaostale dnevnice...« Napisal je to vladni list, torej bo že vedel, če so bile res izplačane vse zaostale dnevnice. Dobro se tudi zaveda, zakaj so bile izplačane... in to kar brez sramu zapiše, da čitajo še drugi... mamljivi stotisočaki... Hej. vi trmoglavi Radičevci. ali veste, kai vas čaka v Beogradu, če obrnete Radiču hrbet? Tako zveni pesem o zlatu v vladnih listih. Na ta način hočejo ubiti opozicijo, na ta način hočejo — graditi državo. Ne zavedajo se, da gniloba more dati le samo novo gnilobo, še večjo, še gršo... pogin. Vi davkoplačevalci pa se izprašujete, zakai ni nobenega uspeha v državnem gospodarstvu vkljub tako neznosnim davkom? (Ali ga res ni? Kaj pa valuta? Padec draginje? Le počakajte tudi to bo dalo še eno poglavje o korupciji!) Vam navadnim državljanom gotovo ne gre v glavo kako more nreieti poslanec vse di-jete tudi za tisto dobo. ko ie še protestiral proti vsemu. Vladnim možem gre to v glavo in dr. Hauslerju tudi. Ne čudite se iim preveč. Ljudje, ki so odrekli n. pr. Ljubljani vso vladno oporo, dokler ne bo župan od vladne stranke, morajo če so dosledni, navsezadnje tako ravnati. Pričakujemo zato. da bodo Ljubljančani pri prihodnjih volitvah že tako volili, da bo župan od vladne stranke. Ičajt!L ?° bode mesto dobilo vse za . ^ veda moremo to pricaKovau . iiml čanov le v tem slučaju, ce je med njim dosti Hauslerjev. = ^r. Ko so stari Grki drvel, že> v svoH* žavni pogin je izrekel krali F P vfi_ donski o njih krilate besede: »Ni taKo likega zidu na grškem. da ga ne zel z zlatom otovorjeni osel.« . V najbližji bodočnosti bomo lahko ^ deli, če smo mi tudi že„.bll?uJ^tskega ne ... Kaj bodo storili člani Hi’ bloka? Kako bodo volili ljubljans Zunanja politika. (Govor posl. sodr. EtDIna K r i s t a n proračunski debati v mmistrstv nanje zadeve v Narodni skup (Dalje.) Naše razmerje do Rusije. Odtod do ruskega problema. ie. je korak, kakor vzamete, o lahko oa tudi čisto kratek. Rusk blem gospodje. ,ie svoje lice» * p0ja- menil. odkar se je tam Mfceviz^^ vil v svoji prvotni podobi. u^®itaijStične da izpreminjaio povsem k P ^sku, države svoio nekdanjo taktike) . faZ- šaio prilagoditi svojo politiko n meram. V Evropi, gospodje. _ tesneje in,« Ar-Zw Vi v'<;trmaiO V vse , ^ ši politični odnošaji. je 0r Kaj pa delamo m’-? t>o cen* Rusij01 tirana naša politika z Kako pripravlja ona bodocno• ^ in po Po tem. kar vidimo v p inistra nekaterih besedah gospoda - ^ sipe» gleda kakor da v tej stva v0He. ^9" imeti svojega mišljenja in s ivnega pr" da. gospodje, če ie politika P dobra« čakovanja v nekaterih si - nijiakor n ni dobra v vsaki situaciji, m dobra v naši. . najmanj' Jaz. gospodje, nimam ai za hplJ' tra razloga, da bi se navd nimaio ševiški režim. Naši sodrusi w trPe kršnih razlogov za to. Zakai reŽ^ v Rusiji menda največ od pozabil na družino, name in gladnega črvička.« * Pred dvemi leti sta se vzela. V tovarni je spoznala Karla, bil je pometen mladenič, sirota, kakor ona. Sklenila sta korakati ramo ob rami skozi življen:e. Oba sta bila mlada in zdrava. Kljubovala sta viharjem, dokler se ni rodilo dete in ie morala ona ostati doma. Njen zaslužek je odpadel, v družino Da ie prišel nov ud. ki ie zahteval tudi svoi del. Možev zaslužek ni zadostoval za obstanek, revščina in glad sta se naselila v revno izbo. Kar pa ie bilo še najhujše: Karol je začel piti. ona pa je hirala od dneva do dneva, držala jo je po konci samo še ljubezen do otroka. V tožne misli zatopljena ie sedela in solze so ji kapale na lice onega ki ga je držala na prsih. Z ropotom so se odprla vrata in njen mož je prišel pijan domov. »Žena. večerjo!« Kakor bi ji porinil nož v srce. se je zdrznila vendar je z mehkim glasom odvrnila: »Ljubi Karol, ne morem ti je dati, ker ie nimam, tudi midva nisva še ničesar jedla.« »Kaj. tako gospodinjiš?« ie zarjul in vzdignil roko nad nieno glavo, ki ie jo sklonila udano saj je bila že navajena in... Skozi okno se ie zasvetilo in na lahnih krilih ie priplavala ona ... Roka je omahnila na vrat in obiela dvoje bitij nežno, kakor na dan poroke iz prsi se ie zvil klic »odpusti!«. Iz temne noči je vzrastlo majsko jutro novega življenja ... III. Pri oknu je sedela in svojega ljubega čakala. Rudar ie bil. Globoko pod zemljo ie delal in obljubil ii ie. da jo poroči. Pa kai. ko nista imela ničesar ne ona ne on. S podvojeno močjo sta delala, a čas združitve ie bil še daleč. Njega je čakala in tožne misli so pregnale smehljai iz njenega obraza. Da se razvedri je melanholično segla po kitari. prsti so se doteknili strun in iz grla se ji ie izvila pesem polna tuge: 1 oda. kaj mi tožba iadna. kar doseči mogoče ni. V valih teh življenja ob skalo se up zdrobi... Strta srca veter meče čez valove v grob teman. komur ob zibeli ni stala zvezda sreče nikdar ne zasije mu pomladni dan .. • . ten je Zagledala se ie v daljavo ^el' odmeval jek: »pomladni dan--- na cesti je prikorakal njen isvol strani prsih mu ie rdel nagelj. obJe jg oboa ie stopala druga... ZakJ‘lJena — sai raz z rokami, zaplakala. Pre^J! ljubil. • • t0 ni mogoče, on ki io Je ^ ^ Pa to ie vendar ona. V™ tis0č-mati vseh zapuščenih, pozdravi krat na lahnih krilih^.. Iz src je vzklila ljubezen .. • prišla in roke so se spajale cetljti. vse iim je dala, pa je wso .. s0 se Liubosumni so bili nanjo m ""Sft ie davil brata fft&S upal tovar šu in sredi kaosa l skaine lahnih krilih v temne gozdove me ČeH' * io. *ker Bila ie »Svoboda« videl seffi im -- sem je hotel pokazati vsem za da 5em mi ie delal prljateli sodrug N" postal popolnoma neumen.. • baš naši ljudje: Menfševikl in socialni revolucionarji. Toda. gospodje. simpati-2irall nismo s carskim režimom, oboža-vali nismo carskih vešal. pa smo vendar vzdržavali normalne odnošaje z Rusijo, kakršna je bila. kljub režimu, ki ga nismo odobravali in ki je bil velikemu delu r drugače ne moremo najti, kje je I Morebiti je naslov pomanj ;l , . ^ rebiti je bil napačno prepisan, m° se je listek izgubil po nerodnosti ki jih je razvrščal po poštah, ali ki jih je lepil; morebitti se je časopi bil po nerodnosti tistega, k je nese skupaj na pošto, ali tistega, ki .uh j ^ našal. Vsak zatrjuje, da je delal vestn t: pa le ne dobiš, kar si plačal. Pntoz takoj, reklamiraj! k s Reklamacija ne velja nič, samo papirja in dve minuti pisanja. ZnamKe nič treba. Uprava bo takoj zvedela, a si dobil, bo takoj poiskala tistega neieu-neža in ga poučila, kaj je zakrivil, ve p samo kričimo »Pazite!«, ostane vse P pri starem, ti ne dobiš lista, o nas pa sliš, da imamo nered. — Upravmstvo. Upokojenci pozor! Konzorcij upo kojencev v Ljubljani je sklenil na jem sestanku 17. t. m. soglasno, da upokojenci solidarno volili pri P*e , s ječih ljubljanskih občinskih volitva tisto stranko oziroma kandidatno ^ katera jim bo zajamčila sodelovanj občinskem svetu v korist upokoj sVf, neupoštevajo politično mišljenje. .... ho, da si cenjeni volilci sami do kandidatno listo in kandidate, cujemo volilni shod upokojencev ,.y trtek 26. t. m. ob pol 8. zvečer v .. dvorani Mestnega doma v j^e Tovariši, ne zamudite vase: prilike! Ne zavrzite^ svoje ^r,zaVJj(jarni pravice in moči! Samo Vas „s ^edn0 nastop Vam more zboljšati yase stanje. Zdaj Vam je dana Pr ?-ev nes trgate iz kapitalističnih krernP J tepel srečni bič, kateri Vas neusffinJe naStop Edino Vaš energični so^^arn7Tnere in more zboljšati Vaše žalostne i\a ^ 0 t e ! vas rešiti pogina s t r a š n e 1 a ., Tovariši! Časi so resni! Pridite ."'pri* gleite na politično in strankars padnost! Naša politika bodi kru , Jecl litika! Naš boj bodi boj za z - naJ »Sloga jaei! A nesloga Vas leh^o -:a dalje tlači!« — Načelstvo konsorn upokojencev. 1 g G. V. Eržen se pritožuje na »skrajno neokusen način«, ker snV) ;s0v, vili samo enega izmed neštetih dop ^ ki smo jih pisali Marborčanom ro 2 leti, naj že urede organizacijo, j-. dopisov objavimo lahko še več m r gospodom v Mariboru se bodo zdel ^ bolj neokusni, proletarci se bodo^ pa dili: »A tako?« Prav žal nam je. ce se ji g. E besede defravdacija, mi smo t da Mariborčani niso ničesar PrisP®^ ze-centralo v Ljubljani, pač pa so 1. l^-. }> lo mnogo prejeli, 5000 K pa se celo ^ Če Mariborčani pravijo, da to ni res-morali izjaviti, da bodisi lažejo,^ bodi denar kdo defravdiral. Če g. Eržen ne ^ koga ima tožiti, naj vpraša delavce, n bodo pojasnili, da ima opravka s ^ tajništvom, »ki ima vse zapisano, Kau la in kdo plačuje in tudi kdaj kdo P G. posl. Kisovar se v _ »Enakosti«.^ zi, da nismo počakali z objavo dolg češ da ni imel časa hodita po dnev > j da je zato šele 10. t. m. poslal 100 rai- tem pravi, da je dokazal našo n ge|e nost. Po vsem izgleda, da je Pre% terili ta mesec tudi tiste dnevnice, ofl » pe. I je imel že lani prispevati za Strancu- ^ lavstvu se je že lani neumno zdel°: “ opo- . . Vsem naročnikom in članom 5SJ In čin bi imeli vsa ministrstva v svojih ro- KD2. Še vedno se včasih kdo pritožuje, kah, da ne dobiva »Napreja«. ali »Ljudskega ramo »gospode nadsodruge« toll^etaorai-minjatii, zdaj pa pravijo, da smo.” ni, ker smo resnico napisali- a5no »Volkstimme« se jezi, da je Vsi spravljati take stvari v javnost. separatistični listi imajo pravico pisati o »neumnem« pokrajinskem odboru, ta od-or se pa ne sme braniti. »Osebnosti«, Plavijo! Ali imajo res delavstvo za tako neumno? — Sicer pa ta g. posl. ni dolžan amo 1000 Din! Po vrhu pa je imel tudi bi °’ se Je ta denar na P°šd ‘zgu- U 14 dni je 2e od 10. oktobra, pa ga še 'smo prejeli. Bo moral reklamirati, ali pa -ep pogledati, če ga ni pozabil oddati. Odlomek iz dopisa (iz mariborskega okraja): Kako pa naj izvršujemo naše niturno delo, če nam ovirajo pot razvoja ‘ rankini voditelji in nam vsiljujejo nove, • ade nazjokane tete »Enakost« in »Zar-ki je vsaka le dete, rojeno z eno no-sro i nogo pa J"e težko hoditi! Po Ju-siavijj se še z dvema težko hodi! z »Ne demagogija, resno delo vodi k , aS»«, tako stoji v »Zarji« zapisano, jaz j aijn Pa hočem dokazati, da baš »Zarja« kar je okolo nje podpira največjo de-, agogijo. »Zarja« pozdravlja mariborsko ila. nenco, pa prav v Mariboru se uganja s, ječja demagogija. Dokaz je sledeči -Pcaj in takih je vse polno: poslanec Ki-S1 Yar ie v brežiškem okraju napravil tak s P vtis na naše člane in pri naših na-protnildh, 'da vam in mariborski organi-u 3*1 ne bo nihče več zaupal. Tukaj je izv °betal, kaj bo vse napravil glede edbe agrarne reforme, Prav nič, ker tudi nič ne more Je le ena oseba — na vaši strani je še n11 takih oseb, ne mislite, da jaz zaje-.^rn kar vam poročam, samo iz »Napre-iaz sem socialist že 30 let in znam ze- dob vam ?ro razsoditi, kje se dela prav! če ta le res proletariat pri srcu, iščite potim- Se dim prej zedini, ampak po taki i. T kakor vi hodite, bo zedinjenje nemo-• °ce —. izplačevanje nagrad, blagoslav-. -rde zvonov, bratovščina z demokrati, za ranjevanje praznovati 1. maj itd., to ne odi do sprave proletariata, začnite čistiti /ko, kakor čistimo mi in kmalu bo prole-nriat skupaj, kar je nujno potrebno. — .djbolj se mi gabi zavijanje v »Zarji« slede E. K. in drugih domačih stvari pa n^Pad na tajnika. Moj namen ni zagovarjati ga, ali vedite, da na strankinih zbo-•,‘n nisem nikdar videl tako čistih računov, a°kler so bili na krmilu vaši ljudje. Cud-np se mi dalje zdi to, da pobijate pravil-j k, s tem dokazujete, da ne ljubite reda ,n da želite imeti v stranki bogove, člani n Posebno zaupniki naj bodo pa pohlevne vpe! Zelo obžalujem, da je pri vas več bojih znancev in prijateljev, s katerimi "Pio se borili za idejo socializma, štejem .am. v greh, da pri teh razdrapanih pro-etarskih razmerah tudi vi pomagate, da :e Pridemo do moči, katera nam pripada, " vi se tega ne zavedate, radi tega uga- ■ late največjo demagogijo z »Zarjo«, kar ..aiodločneje obsojam. — Kar izdate za !st> ali ne bi bilo bolje, da bi se tiskal anevnik v večji in boljši obliki? Ker tisti *r°ši spadajo nam vsem, ne pa samo , am. — Torej še enkrat vam na srce polkam, da, če vam je res pri srcu naše dejstvo, delajte na to, da se najdemo čim-urej v enotni močni organizaciji! To vam °vem, da se proletariat dobro zave da °ložaja in dobro vidi, kje se mu toči či-ia resnica; osebnosti na stran, kdor pri-e vpoštev, da je zagrešil na današnji • aedi, vem ž njim in potem osebnosti cd-adejo same od sebe! — Brežice, dne 19. UKiobra 1922. — Ivan Baraga, 1. r. napravil ni li to je t!?jKar? uajbolje vedel, in je obetal ljudem ‘ me^in doline, še celo ljudi zavajal na , Pacna pota, da naj si zemljo s silo ob-Pra °’ ^ako ie prišlo do sodnijskih raz-jjj v in tisti ljudje — in to sami delavd— Oor0 *meli vani zaupanje, morajo plačati ^rornne stroške 13.000 K. — Rekli boste, Več Ameriška vlada je zavrnila pritožbo tujih paroplovnih družb proti odredbi ameriške vlade, ki zapoveduje, da morajo ladje, ki nosijo natovorjeno alkoholno pijačo, ostati 3 milje daleč od obrežja. M4IŠ$8jg£ffS3. Razglas. Od ljubljanskega mestnega magistrata smo prejeli sledeči razglas: V smislu § 11. zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 18. februarja 1922 (Uradni list z dne 1. aprila 1922, štev. 31), se ponovno razglaša, da se bo vršila volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov v nedeljo, dne 3. decembra 1922. Glasovanje traja neprekidno od 8. zjutraj do 17. popoldne. Za volitev je določenih 14 volišč in sicer: I. volišče: Šolski okraj do Kopitarjeve in Streliške ulice — v Mestnem domu; II. volišče: Magistratni okraj od Kopitarjeve in Streliške ulice do Sta-rega trga št. 20. — na mestnem magistratu; lik volišče: Šentjakobski okraj razen Starega trga št, 1. do 20. — v šentjakobski šoli; IV. volišče: Krakovo in Trnovo —v šoli na Cojzovem grabnu; V. volišče: Dvorski okraj, zapadni del, in sicer od trnovskega volišča vzhodno do ; črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšerjeva in Simon Gregorčičeva ulica v državni srednji tehnični šoli; VI volišče: Dvorski ; okraj, vzhodni del, in sicer od prej na- i vedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki; VII. volišče: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto, leva stran — vi. drž. gimnaziji v | Tomanovi ulici; Vlil. volišče: Kolodvorski okraj, zapadni del, od Dunajske ce- , ste, desna stran, do Kolodvorske ulice, • leva stran — v justični palači (sodna dvorana št. 79T.); IX. volišče: Kolo- dvorski okraj, vzhodni del, od Kolo- ! dvorske ulice, desna stran do Vidovdan- ■ ske ceste — na ženskem učiteljišču; X. I volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Vidovdanske ceste do Ahacljeve ce- \ ste, desna stran —v I. mestni deški šoli i na Ledini; XI. volišče: Vodmatski okraj z Martinovo cesto — v mestni ubožnici v Japljevi uiici; XII. volišče: predkraji, in sicer: ilovica, Crna vas, Haupmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hra-deckega vas — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti; XIII. volišče: Spodnja Šiška, in sicer volilci od črke A do L — v šišenski deški ljudski šoli, desno; XIV. volšče: Spodnja Šiška in sicer volilci od črke M do Z — v šišenski dekliški ljudski šoli, levo. Natančneja dodelitev posameznih ulic ter hiš na določena volišča se razglasi pravočasno še s posebnim razglasom. Kot glavno volišče določa se II. volišče na mestnem magistratu. Volilni imeniki, ki jih je po končanem rekla-mačnem postopanju vrnilo prvostopno sodišče mestnemu magistratu, so popravljeni ter so od dne 21. oktobra 1922 naprej v mestnem popisovalnem uradu ob običajnih uradnih urah razpoloženi vsakomur na vpogled. Ti volilni imeniki so za predstoječo volitev pravomočni in zoper nje, kolikor gre za to volitev, ni dopustna več nobena pritožba. Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste morajo politične, socialne in druge skupine voliicev predložiti najpozneje v 10 dneh po razpoložitvi pravnomočnih volilnih imenikov, torej v času od 21. : oktobra od 8. zjutraj do vštetega 31. oktobra ob 14. popoldne pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje j zadeve v Ljubljani (Blei\veisova cesta ; št. 10, I. nadstropje, soba št. 48.) Kandi- : datne liste morajo obsegati toliko imen, i kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenem obrazcu, ki ga : proti odškodnini vsakdo dobi v običajnih j uradnih urah pri podpisanem mestnem : magistratu ali pri oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani. Z kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v mestni občini volišč. Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradne obrazce, imena predlagateljev ne sinejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste. V kandidatno listo se smejo sprejeti kot kandidati vse osebe, ki morejo biti izvoljene. Kandidatne liste, ki bi se vložile še le po gori označenem roku, se ne bodo mogle vpoštevati. Dvoje ali več v isti občini vloženih _ kandidatnih list se lahko veže, Dotično izjavo strank morajo njih pooblaščeni zastopniki javiti oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo vsaj 8 dni pred volitvijo, to ie do 25. novembra 1922. Glasovanje se vrši s kroglicami. Glasuje se osebno. Le oni volilci, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogli glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, imajo pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njih odda krogljico. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levico. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, jiorabnim za boj. — Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej, to je 2. in 3. decembra 1922 v vse] občini ljubljanski pod kaznijo strogo prepovedano. Živi Hirtvec, Danes, v sredo, dne 25. X. 1922 se vrši v dramskem gledališču premiera znamenite Tolstojeve drame »Živi mrtvec«. Dasiravno ie razdeljena uprizoritev na enajst slik. se bodo vršile spremembe naglo in le z dvema daljšima presledkoma. V drugi sliki nastopi zbor ruskih dijakov ki noje predpisane ciganske pesmi. Solo pojeta gospe Juvanova in de Spilierjeva. Nadaljevanje seje občinskega sveta. Na interpelacijo socialističnega kluba glede dveh revežev, ki se potikata po mestu, odgovarja župan, da sta to dva tujca, ki sta bila že ponovno izgnana, a se vedno znova vračata. Za take občina seveda ne more skrbeti, kakor to dela za vse svoje reveže. — Občina ustanovi aprovizacijski odbor, ki bo dajal iniciative za pobijanje draginje in v katerega pride po en zastopnik iz vseh zainteresiranih organizacij delavstva, javnih nameščencev, obrtnikov in trgovcev. — Z ozirom na to, da je v mestu še mnogo za zidanje pripravnih parcel, ki jih pa njihovi lastniki nočejo prodati iz špekulativnih namenov, predlaga tozadevni odsek uvedbo novega 5odstotnega davka nilno vrednost teh parcel. Pri nad 200 m2 naj bi se za vsakih davek zvišal za14 %. na ce- Parceiati T , 1000 rrr i - ^ 1 ak dayek obstoia - do‘go marsikje drugje, n. pr v T i»i bani, tu pa s tem razločkom, da znaša 2' meljna postavka 2%. Vname se ostra debata, pri čemer je posebno klerikalec dr Jerovšek zahteval, naj bi sp „n... , , ne odmerjal, dokler n? natanSn" I mora-cuna, koliko je treba za zidavo krit a Svoj predlog je utemeljeval,'češ? da pri-de^čina lahko v nevarnost, da bo preveč^ inkasirala in ne bo mogla cele vsote uporabiti izključno v stavbne svr-he Takega čudnega utemeljevanja ni bilo Leziio pobm m g. Jerovšek je propadel, pri čemer se je pokazalo, da niti svojim pristašem ni preveč imponiral. Sklenjeno je bilo nadalje, da so davka oproščene parcele, ki služijo v poljedelske in kulturno - humanitarne namene, da bodo obdavčene tudi stare kajže na prometnih krajih, ki jih njihovi lastniki tudi hranijo samo radi špekulacije, in da se bo davek podvojil in početvoril, če bi sedanji lastnik svojo parcelo prodal, a bi je novi tekom določene dobe ne zazidal. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, ki se bo ravnala po smernicah občinskega sveta. — Mestnim uslužbencem se do končne ureditve s pomočjo pričakovane pragmatike javnih nameščencev zvišajo draginj-ske doklade, počenši s 1. t. m., za 50%. V svrho kritja predlaga finančno gospodarski odsek naklado na vino in sicer po 1 Din pri litru. Zopet burna debata, pri kateri se je izkazal že omenjeni dr. Jerov-šek, ki se boji, da bi z novo davščino dosegli nečloveške cene vinu. Seveda je propadel, ker mu ni bilo težko razložiti, da je vseeno, po kakšnih cenah plačujejo požeruhi svoje grehe. Končno se je predlog tako formuliral, da se zviša doklada na vino za 35 par, če bi pa vlada tega ne sprejela, se uvede naklada 50 par. Tudi na pivo je s. Slanovec predlagal 25 par naklade. Samo klerikalci so glasovali pro-■tii. Klerikalci in liberalci so tekom debate naenkrat zavzeli čudno pozo proti zvišanju draginjskih doklad mestnim uslužbencem. A so tudi naenkrat z neverjetno hitrico požrli svoje besede, ko so videli, kako je pričujoče občinstvo (povečini uslužbenci sami) njihov antisocialni manever sprejelo. Še nekaj zanimivega: župan je hotel Maribor oprati očitka, da je mesto pijančevanja par exellence. Rekel je, da je ta pojav le posledica povojnih gospodarskih razmer, ki se kažejo tudi drugod in ne samo v Mariboru. Na tem je nekaj resnice. Še važnejša resnica pa se nam zdi ta, da se v Mariboru med vsemi jugoslovanskimi mesti popije največ grozdnega strupa (3 milijone 1 na leto, to znaša približno 120 milijonov kron, s pivom in drugimi opojnimi pijačam skupaj gotovo do 220 milijonov!). Vprašali bi sedaj: zakaj pa morajo ravno v Mariboru tisti gospodarski vzroki imeti take brez-primerne posledice? Pri uvedbi novega idavka na alkohol smo pogrešali posebne formulacije za vino, ki se prodaja v steklenicah in ki je veliko dražje kot pa navadno. — Občinski svet se je nato bavil 'z raznimi manjšimi zadevami, predvsem podporami. Za letos je dobil študijsko podporo 1000 Din mladi talentirani slikar France Stiplovšek, v proračun za prihodnje leto pride v podobne svrhe posebna postavka. — Ustanovi se preizkuševalna postaja za vodonare z votacijo 10.000 Din. — Pogrebni odsek dovoli postreščkom zvišanje pristojb in za straženje mrličev, kočijaži pogrebnega zavoda dobe 50% zvišanja na plače. Pokopališka taksa se zviša: 1. razred bo stal 250 Din, II. 200, III. ioo, IV. 50, V. 25, otroški razred 20 in 10 Din; grobovi: 20, 50, 250 in 1500 Din; pogrebi: gala 4600 Din, I. razred 30001 II. isob, III. 1300, IV. 850, V. 550, VI. 400, VII. 250. — Nadaljevanje seje- se bo vršilo na še nedoločen dan. Bz stranke. Volilna pisarna SSJ posluje vsak dan po 18. uri v upravništvu »Napreja« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 611. čez dvorišče. Članski sestanek KDZ v Zgornji Šiški se bo vršil v nedeljo. 29. t. m. ob 3. Dopoldne v Kosezah pri Zrimšku. Udeležba dolžnost — Predsednik Skupna odborova seja ljubljanske in šišenske krajevne politične organu zacije SSJ se bo vršila v sredo 25. t. m. ob 191/2 uri v upravništvu »Napreja«. Dnevni red zelo važen. — Predsednik. Zaupniški zbor za Brežiško okrožje se bo vršil v nedeljo, 5. novembra v Brežicah. Vse krajevne organizacije Brežiškega okrožja vabimo, nai vršijo svojo dolžnost, da bodo imele uravico udeležiti se zaupniškega zbora! Tudi zaupnike iz krajev, kjer še ni organizacije, vabimo, nai za ta dan pripravilo svoie predloge in načrte za nadaljno delovanje. — Okrožni odbor SSJ in KDZ v Brežicah. Za september ie obračunala še pravočasno tudi krajevna organizacija SSJ v Mežici. Zadnjič ie nismo objavili, ker smo prejeli denar šele v sredo popoldne, ko je bil »Ljudski Glas« že tiskan. Dalje so obračunale za september še tudi sledeče organizacije: dne 22. oktobra Radovljica in dne 23. oktobra pa Slov. gradeč. O teh bo pa sklepal Strankin zbor. — Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, pp, 168. gi st?ok> gifoarafa. Seja ožjega odbora Strokovne kot misije se bo vršila dne 25. t. m. ob 6. zvečer v pisarni Strokovne komisije — Šelenburgova ul. 6/II. Seja centralnega odbora Osrednje* ga društva kovinarjev se bo vršila v če« trtek dne 26. t. m. zvečer takoj po delu v tajniških prostorih — Šelenburgova ul. 6/II. — Tajništvo O. D. K. Velik strokovni železničarski shod se bo vršil v nedeljo dne 29. t. m. v gostilni pri postaji j. ž. v Brežicah. Dnevni red: Obstoj železničarjev in izboljšanje njih kritičnega položaja. Vesfnifi Vsem članom ljubi], podr. »Svoboda« naznanjamo, da se vrši nien izredni občni zbor v sredo 8. novembra 1922 v dvorani mestnega magistrata in sicer ob 7. zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora. 2. poročilo pododsekov. 3. volitev novega odbora. 4. volitev delegatov za delegacijski zbor »Svobode«. 5. raznoterosti. Hrastnik. Dramatični odsek D. J. Z. »Svoboda« podr. Zagorje ob Savi uprizori 29. t. m. ob pol 4. popoldne v dvorani »Konsumnega društva« v Hrastniku dr. Fr. Detelovo dramo v 3 dejanjih »B e-gunka«. Vstopnina: I. prostor 16 K, II prostor. 12 K, stojišče 8 Iv. Za udeležbo se priporoča odbor D. I. Z. »Svoboda« nodr. Zagorje. — Več je razvidno na lepakih. Repertoar Narodnega g!edal<šča v Ljubljani. Drama: Petek. 27. oktobra »Živi mrtvec«. Red C. Sobota, 28. oktobra »R. U. R.« Izven. Nedelja. 29. oktobra ob treh popoldne »Hlapci«. Izven. — Ob osmih zvečer »Živi mrtvec«. Izven. Ponedeljek. 30. okt. »Jack Straw«. Red D. Opera: Petek. 27. oktobra zaprto. Sobota, 28. oktobra. »Jenufa«. Proslava praznika osvobojenia češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Izven. Nedelja. 29. oktobra »Lakme«. Izven. Ponedeljek, 30. oktobra zaprto. Vse dopisnike prosimo, naj vedno le na eno stran papirja in na] P stijo na tej dovolj prostora za popr — Uredništvo. - »Naprej« je Ust, ki vam podaja resnično sliko delavskega gibanja poxfv k * Prinaša politične in znanstvene cia » statistike, opise krajev itd. »Naprej« list. ki širi zdravo social.sdčtm zn med slovenskim delavstvom. S;rUe )la. Ne zamudite nobene prilike. širit« list! Če si socialist, tedai ie tvoi l*st » prej«. Pridobivaj mu nove naročniKei __ Ciospcidarstsf®* = Vrednost denarja. Zagrebška bor za ie bila včerai radi kumanovskm s nosti zaprta. V Curihu veha 100 kron 2.40 švicarskih frankov. . = Žitni trg. Pšenica se Je ponujaj do 340 Din. koruza 275 Din. oves 25U • fižol 325 Din. moka (št. 0) 550 Din za kilogramov. Promet je bil slab. = V mariborski okolici prodajal0_ mizna jabolka 5 K za 1 k£- Tudi si prodajtio po 5 K. Jabolka za mošt p dajalo po 3 K. dnje = Hrastovi hlod: so veljali ^ dni: I. 3000—4500 kron. II. 1600—2400 i bukovi hlodi: I. 800—1000 K. ja j hlodi I. 1800—2500 K. brzojavni at ^ 160—250 K, hrastovi železniški pragi ^ do k70 K. bukovi železniški pragi v do 110 kron. , n0tro$ = Tvornica železa v penici za dnevno okoli pol milijona d:na .n(>ve svoj obrat. Ima tri moderne ef]a, oeči. izmed katerih pa deluje s poprav-ki so io ored kratkem popravil*. znašal> l.iali so io 6 mesecev, stroški ®jenih je okoli 6 milijonov dinarjev. ZaP ko v tvornici do 700 delavcev n1® aPosle-iih je bilo Dred vojno veliko vec Sedal nih in so delali do 12 ur dney L tv°r' delajo samo 8 ur na dan. Na le gonov nica producirala pred vdmo . sedai pa iih producira dosti mani. dCK = Izvoz koruze iz Ruir!uf.; vendar voljen od 1. septembra t. 1. da 3 • pa proti carini 300 lejev od 10UJ* le = Italijansko notranje ®in‘~roSiav:je razglasilo, da ie dovoljen iz jntere' uvoz plemenske živine, če vlof‘.jO pfl sentie prošnjo za uvozno. dovoljeni italijanskem notran’em mmistrsi ‘mesta = Moka iz Italije. Mnoga na:s ern-so si nabavila cenejšo moko i* m stva. V najkrajšem času Pr,de tu oCjajal iz Italije. Kruh iz te moke se bo pro beli po 21 K in črni po 18 K! toloKTJ* v = Izvoz češkoslovaškega p0, Nemčiio sta popolnoma °"em£K jvie Cenovni padec nemške marke m škoslovaške krone. ,, r, me- = Na Češkoslovaškem so zniža1 ^ zde zaradi neprestanega padanja vprečno za 30%. Želje in nameni kapitalizma* ne. Ako klerikalizem ne išče besih, in da iih tam ne išče ge ne tedai jih mora iskati na zemlji.. jcaJ boiuje za vero, se mora boj prjznava posvetnega Pravi klerikalec ne vsg tega. ampak od njega tud. ne izv j(J pl-dan resnice. Samo včasih, zlasti ^ JezIKa jan moči in zmage mu zdr,K" katero P* ošabna in odkritosrčna beseda- zaVija navadno kmalu obžaluje »n p*-" na vse plati, * »Proletarec« 1921. 1- A tudi brez njegovega priznanja je Jasno, da se žene klerikalizem za cilji, ki nima;o nrav nobene zveze z onim svetom, temveč; so čisto zemeljski. Kal bi iskal v Politiki. če bi ne imel političnih smotrov? Kaj bi se vtikal v socialna vprašanja, če bl ne imel socialnih čutov? Ako bi, klerikalizem ne imel druge skrbi kakor versko, bi ostal v cerkvi in našel tam toliko dela da mu še časa *je bi ostalo za druge reči. Brigal bi se, da dobi ljudstvo oravo krščansko vero in da se res reši tiste pogansko-krščansko-dabjeverske mešanice, v kateri večinoma 2lvi, Politiki lin posvetnim vprašanjem soloh bi pa skrbno zapiral cerkvena vra-t3" da. se ne izpridi in ne omadežuje vera 2 rečmi ki ne sodijo vanjo. Ako bi mislila cerkvena hierarhija le da izveličanje duš. se sploh ne bi moglo ^Voriti o klerikalizmu, ker bi ga ne imeli; Tudi ne zahtevamo, da bi duhovniki samo maše brali, bolnike obhajali^ in mo-J*1 r>čenaše. Tudi oni so ljudje, državljani, J" dni različnih narodov. Občinarji, služab-d*ki m imaio vsled tega brez obzira na foi o okli c interese, ki jih smelo zastopa-varovati in pospeševati. Ampak če bi toteli to, bi bilo umevno, da bi morali pridati drugim organizacijam, ki ne bi bile ?°d njihovo kontrolo. Oni pa imajo po ne-jtaterih deželah svojo, klerikalno stranko. 5 je uod kontrolo višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Torej imajo svoje poseb-namene V Zedinjenih državah jih je Dremalo. da bi mogli postati odločujoča Politična sila v samostojni stranki, pa se l.neio s pomočjo bratovščine Kolumbovih ptezov in podobnih organizacij v ospred-® J svoi vpliv namreč raztegujejo v dru-?'n. seveda kapitalističnih strankah, od Jnterih hočejo za usluge, ki jih jim dajejo, ni več mogoče koncesij. Kot samostoj-nolitična stranka ne nastopajo, dasi-^avdo so tudi v tej deželi katoličani zelo dobro organizirani v klerikalnih organi-2?ciiah. Klerikalna propaganda ni v Arne-nič manjša kakor v katerikoli drugi deželi. Izgleda. da je sedaj ravno v Ame-riki največja, kajti Rim išče gmotne m ^oralne podpore posebno v Zedinjenih državah. Stare Avstrije, ki .ie bila steber Papeževega Rima. ni več. Poljska je revna in v kaotičnem stanju, jugoslovanski klerikaUzem ima sedai dovolj posla doma. Proda se oprav Tudi na Špansko se Rim ne more mnogo zanašati. Papežka diplomacija išče oporo v Parizu, katero mu je francoska diplomacija naklonila, toda ni ^ odkritosrčna, kajti s pomočjo Rima hoče brezverska francoska diplomacija le utrditi svoj vpliv. Klerikalizem ima torej svoie smotre-ne namene. Da jih spoznamo, ie treba najprej pomisliti, kako ie biio s katoliško cerkvijo v preteklosti. V prvih stoletjih po Kristusu vemo, da se ie kristjanom slabo godilo. V rimski državi je veljalo poganstvo. Rimljani so bili sicer v verskih rečeh zelo svobodomiselni. Kadar so zasedli^ kako novo deželo, niso žalili verskih čutov njenih prebivalcev, temveč so celo podobe njihovih bogov odnesli v Rim in jih postavili v svoje tempeljne. S krščanstvom pa je bila druga reč. Jezusov nauk je bil revolucionaren. socialno-revolucionaren in to je tudi glavni vzrok, da se ie tako mogočno razširil med siromašnim ljudstvom. Rimski vladarji in velikaši so prav dobro zaslutili ta značai krščanstva in so se ustrašili »prekucuških« idei. Da so verovali v drugega boga in imeli drugačne verske šege. bi bili pri kristjanih prav tako pretrpeli, kakor so pretrpeli pri drugovercih. Ampak socialno-filozofična vsebina krščanskega nauka se ie zazdela nevarna mogotcem in zaradi n.ie_ so jo jeli zatirati kristjane pa preganjati. Mučeni-štvo ie takrat cvetelo v vseh mogočih oblikah. Kristjani so se morali^ shajati pod zemljo, v katakombah, trpeti so morali zaničevanje in nikakor niso bili varni živ-ljenia. Seveda ie med tedanjimi kristjani velikanska razlika. Med njimi je vladala enakost; bili so socialisti, lastnina je bila splošna, duhovnikov niso imeli še manj pa višje cerkvene dostojanstvenike. Služba božja je bila zelo priprosta. V vsem so sledili kolikor le mogoče Kristovim naukom. S terorizmom se nikdar niso dosegali trajni cilji. Proti vsaki sili se prej ali slei porodi upor. Mučeništvo ie učinkovalo agitatorično. Kristjani so se množili. Dobivali so pristaše v najvišjih krogih, končno je Konstantin, ki ga zgodovina imenuje »Velikega«, razglasil krščanstvo za državno vero. Tzpremenfl se fe položaj krščanske cerkve pa tudi cerkev sama. Ko je dobila prvo mesto v državi, se je katoliška vera že močno razlikovala od vere prvih kristjanov. Zaradi novih naukov in raz':čnega razlaganja svetega pisma, o katerem so se cerkveni učenjaki dolgo prepirali, katero da ie pravo, ker iih je bilo mnogo in zelo različnih izdaj, ie bilo mnogo razkola v cerkvi. Največji je bil zaradi rimskega škofa, ki je bil hotel imeti kot »Petrov naslednik« prvo. odlično in merodajno mesto v cerkvi; vzhodni kristjani niso hoteli priznati njegovega prvenstva, cerkev je razpadla v rimsko in grško. Vsaka je trdila zase. da ie edino prava. Zapadna se je imenovala katoliška (pravoverna), vzhodna pa ortodoksna (pra-voučeča. pravoslavna). Vsaka se ie razvijala zase med obema so nastale prav velike razlike. Mnogo je takih, da jih tudi laik prav lahko opazi. V rimski cerkvi vlada latinščina, v grški pa jezik naroda (pri Slovanih na primer stara slovenščina). Katoličani imajo skupnega poglavar-ja-papeža, pravoslavni imaio različne patriarhe; katoličani imajo tajno spoved, pravoslavni ne; katoliški laiki dobivajo obhajilo v eni podobi, pravoslavni v dveh;' katoliški duhovniki morajo biti samci, pravoslavni se lahko ženijo. Kristjani pa so vendar eni in drugi, krščanske so še mnoge druge sekte, ki ne priznavajo papeža. na primer protestantje stari katoličani. unitarci, nazarenčani itd. (Konec prih.) Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ~ PERILO j za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke najceneje pri s A. SINKOVIČ nasl. I: K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. Čitajte naš tisk! dnevnik „NAPREJ“ stane . mesečno...................Din 12'— Tednik „LJUDSKI GLAS“ , stane mesečno .... mesečnik „NA8I ZAPISKI" „ stane letno............. Oskar Witde: .PRAVLJICE*, elegantno vezane . . . Karol Marks in Fr:derik Engels: ..KOMUNISTIČNI „ Manifest 1.............. Bauer -Uratnik: POT K SO- „ CIALIZMU"............... SOCIALIZEM IN VERA" broširana............... lepo in trdno v:zana . . Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALI ',MA“ od utopije do znanosti, stane . . ■ Naroča se v Ljubljani, pošt predal štev. i68. Osebna naročiia v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.) »DELAVEC** glasilo Strokov. n kom. za Slovenijo, Ljubljana, “fužinski list „KRES“ izhaja mesečno in stan© letno » * 40* Naroča se v Ljubljani, Zidovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! 3'— 25 — 12-50 1'— 7-9 — 5- lista. Ievoročni (linksarmig) j BiSgO U preMO tliVaSDf ifl MliB PO- pHporofa tvrdk« isarsrss “,’r.5?JSr POTNIKI V AMERIKO! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC, prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko; HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW«YORK, Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Službe iščeta: Izvežban elektriker in strojnik sprejme službo hišnika ali vodnega inštalaterja (Wasserinstalateur) v kakem privatnem podjetju. Izkušen strojnik in elektriker z večletno prakso sprejme službo v tovarniškem ali privatnem podjetju. Naslov pove uprava. Nikak strup! Nikaka kemična kisna kislina! Garantirano pristni debelo! namizni kis« prodaja^ najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMIDL, Maribor, Korošica cesta 18. Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL-KIS. ?®¥arna Barva vsakovrat“° - -- —------blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip Podružnica: Šelenburgova ni. 3. Svetlolika ovratQike>zaPe* ________________ u stnice in srajce. Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št 39. No sif e z&f&di nj ihovih velikih prednosii ,y& o. u. č ts povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitima-B ® cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. Zahvala. Za vse dokaze sočutja in sožalja o priliki izgube našega ljubljenega sina, brata, svaka m strica, gospoda Karola Pečnik-a uradnika del. zavarovalnice ter za mnogobrojno in častno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno gosp. vodju Visintinu, Dr. J. Bohincu in celoskupnemu osobju delavske zavarovalnice. Posebna hvala gg. pevcem, ter strokovnim organizacijam, kakor tudi vsem prijateljem in znancem izrekamo našo najiskrenejso zahval° Rodbina Pečnik. Gosposka ulica 11. ji trgovina železnine in zaloga ribu & K 3 B © K Gosposka uiS«11' ev. kot sostano- . valeč, išče boljši delavec (Dunajčan). Ponudbe se prosijo na poštni predal št 76 v Ljubljani. CElJE Velika a a l o g a vsakovrstnega novega p®SiišSva domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. Kuptetm oprema za nsvonsročencs. 25. Samo v Gosposki uliti. 25. Zunevne cene! Dala saiidno! ... Prva mariborska delavska peta TrSaSka cesta ši. 33, Sel!, 324, priporoča dober kruh In žemlje. Piva pili. zaim Kioiatev Maribor, RuSka cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodala iz slovenskih premogovnikov ve!en:ski, šentjanški k trboveiski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podj^i8 in razpečava la čehos’ovaški In angleški koks za livarne in doniac0 vporabo, kovaški premog, črni premog io jajčne brikete. Naslov: _ Prometni zavod za preraog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. t^aribor ________________ R u s k s c e x 5 a 2*. y priporoča izborno ikuhžni© in jsi|ažo. >•> N, BRUNO MiUftHlČ ^ . tovarna kancUtov la slaMičarna najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, TkaJska nllca 4. aiais, Delniška glasnica: ©in. 60.000-800, Din. 30,000.0$0. Biedl, Cavta:>, Dubrovnik, Horcegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula. Kotor, ftran?, Ljubljana Mar)3aoMa kovi«, Preaalje, Sari levo, S;»15*, Ššbeaik, Tržič, Zagreb, imerilka nski oddelek. Naslov za Ssrsoi*v«s JADRANSKA. l^fsBišrani zavod: JADRANSKA BANKA: Trsi, ©$»atijja, W3en, Zfdar. PRANK SAKSE« STATE HHNSC S*£.V« ”n“! BSJIC© YUGOSLAVO DE CHiLE: Valparaiiso, Antologa**8* Punta ftrenas, Pucrlo MataSos, Poiruenlr. ii mmm