f oštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 59 LJubljana, torek 13. marca 1934 Cena t,— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodlb: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40___ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglaai po tarifu. Velik Naša zunanja politika ie močna in dosledna dan v Narodni skupščini - Z viharnim odobravanjem sprejet ekspoze zunanjega ministra Jevtiča - Soglasno odobren proračun njegovega resora - Proračunska razprava bo danes končana Beograd, 12. marca. p. Podrobna proračunska razprava v Narodni skupščini se bliža koncu. Na današnji seji so bili spreieti še zadnji proračuni, tako da bo Narodna skupščina jutri razpravljala samo še o finančnem zakonu in se bo že jutri vršilo zaključno glasovanje o proračunu. Današnja seia je bila v glavnem posvečena zunanji politiki. Na dnevnem redu je bil proračun zunanjega ministrstva. Pri tej priliki je zunanji minister g. Boško Jevtič v svojem ekspo-zeju jasno in odločno označil naše stališče v vseh aktualnih mednarodnih zadevah, posebej še o onih, ki se tičejo Balkana in Srednje Evrope. Njegova izvajanja so bila sprejeta z viharnim odobravanjem, proračun zun. ministrstva pa brez glasovanja sprejet z aklamacijo. V debati so posamezni govorniki, podčrtavajoč važnost balkanskega pakta, podčrtavali željo vsega jugoslo-venskega naroda, da bi prišlo čimprej in do čim tesnejšega sodelovanja z bratskim bolgarskim narodom. Prav tako je prišla ob tej priliki do izraza tudi želja pa ureditvi odnošajev i Kuri jo. Na popoldanski seji je Narodna skupščina odobrila še proračun ministrstva za telesno vzgojo, postavke za pokojnine in dolgove ter rezervne krediite. Beograd, 12. marca p. Za danešnjo sejo Narodne skupščine je vladalo ogromno zanimanje, ker je bil na dnevnem redu ekspoze zunanjega ministra. Narodni poslanci so bili zbrani polnoštevilno, prisostvovali pa »o seji tudi številni senatorji. Diplomatska loža je bila popolnoma zasedena. Oddelki za občinstvo so bili že davno pred otvoritvijo seje nabiti. Razumljivo je, da je bila prenapolnjena tudi novinarska loža. Seja se je pričela ob 10. Po odobritvi zapisnika je skupščina takoj prešla na dnevni red. Burno pozdravljen je stopil na govorniški oder zunanji minister g- Boško Jevtič, ki je -i a to podal svoj ekspoze. Narodna skupščina je sledila njegovim izvajanjem z največjo pozornostjo, jih često prekinjala s toplim odobravanjem in aplavzom ter izrazila zunanjemu ministru ob koncu svoje priznanje in odobravanje njegove politike z dolgotrajnimi aklamacijami. Predsednik vlade in ministri so g- Jevtiču še osebno čestitali V pričetku svojega ekspozeja je g. mi- nister izjavil, da je bil tudi proračun njegovega resora znatno znižan v skladu s politiko splošne štednje, ki Jo izvaja vlada na vsej črti. Nato je prešel na politični del in rekel med drugim; Društvo narodov Naša zunanja politika, ki sloni na mirovnih pogodbah in na spoštovanju njihovih obvez, se je razvijala in je stalno delovala v pravcu pospeševanja mednarodnih odnošajev in organizacije miru. Tesno povezana z Društvom narodov in z njegovo ustavo, je zaradi tega naiša zunanja politika razvijala vse svoje delo v okvirju Ln duhu te največje mednarodne ustanove. Prizadevali smo si z vso svojo silo, da bi postala v resnici krepak čuvar miru in hrbtenica mednarodnega reda. Kljub resni krizi, ki jo Društvo narodov preživlja, bo naša kraljevina ohranila svojo vero v nujnost njegovega obstoja in bo za ta cilj tudi v bodoče žrtvovala, kolikor bo mogla. Izstop nekaterih držav iz Društva narodov, zlasti pa izstop Nemčije jeseni, je povzročil razpravo o morebitni reformi Društva narodov Po zamisli tistih, ki so te razgovore začeli, bi kazalo izpremeniti Društvo narodov v samem njegovem ustrojstvu in v načelih njegovega sedanjega obstoja. Iniciativo je dala fašistična Italia. Cilj je jasen, želelo bi se, da se vzpostavi režim hierarhije držav. To idejo poznate še lz lanskega leta, ko je bil stavljen predlog o sklenitvi četvorne-ga pakta. Povsem razumljivo je, da so taki razgovori povzročili velik nemir v vsej svetovni javnosti. Posebno hud pa Je bil odpor pri srednjih in malih narodih. Jasno je, da bi izvedba te zamisli s svojimi skrajnimi posledicami pomenila uničenje te ustanove, z njo pa tudi polom režima sedanjih mednarodnih obvez. Pomenilo bi hud pretres stanja, nastalega z mirovnimi pogodbami. To bi bil povrat&k nazaj na predvojna načela in metode v mednarodnih odnošajih. Res je, pa tudi da parafirani pakt štirih še ni ratificiran in da sedaj sploh ne bo ratificiran. Ideje o reformi Društva narodov niso predmet resnih predlogov in razprav. Vendar je koristno podčrtati ki opozoriti na vsesplošni odpor, ki bi ga povzročil morebitni poskus takih reform. Spominjate se, da je stalni svet Male antante 25. marca lanskega leta storil svojo dolžnost ln s posebno deklaracijo branil obstoječa načela mednarodne politike ln Društva narodov. Težnje Male antante Zbližan] e in sodelovanje na političnem in gospodarskem polju — Vrata so odprta vsem Tu je prilika, gg. narodni poslanci, .1a podčrtamo obletnico podpisa pakta o organizaciji Male antante in da nagiasimo, da je Mala antanta s tem paktom postala mednarodno dejstvo. Njena pozitivna politika se je že jasno videla. Z združenimi silami so Jugoslavija, Romunija in češkoslovaška, zdaj organizirane v višjo mednarodno zajednico, z uspehom pobijale razdiralne in nepremišljene načrte revizlonistične politike v srednji Evropi. Organizaciji Male antante bomo s svojimi zavezniki poklonili svojo največjo pozornost in skrb. Soglasje v vseh vprašanjih, ki so skupnega ali splošnega Interesa, kaže, da je Mala antanta zasnovana na čvrstih temeljih skupnih interesov in stvarnosti. Zaradi naše politike sodelovanja smo prejšnja leta proučevali možnost organiziranega gospodarskega sodelovanja Male antante Zadnji dogodki v Evropi in pa pritisk splošne gospodarske stiske so zahtevali nujnih sklepov v tem pravcu. Tako so bile na izrednem sestanku Male antante decembra meseca 1932. že pripravljene osnove. Na zasedanju stalnega sveta Male antante v Pragi 1. junija 1933 pa smo že mogli sestaviti stalni načrt za gospodarsko sodelovanje. Ta naš sestanek, ki je bil prvi sestanek gospodarskega sveta, je imel nalogo, da na koncu najde pot za definitivno ustanovitev gospodarske skupnosti v Srednji Evropi, ki bo ugodno odjeknila tudi pri naših sosednjih državah. Tako bomo z medsebo;'uim zaupanjem razpršili vse zlohotne intrige in bomo s svojim vztrajnim delom in avtoriteto razpršili dvome v trajnost in v uspeh Male antante. Naj, gospodje, še na kratko povem, kaj žethno doseči na gospodarskem področju: 1) Zaradi gospodarske in finančne krize se je zmanjšal obseg naše medsebojne Izmenjave dobrin. Naša prva naloga je, da to iJimenjavo čimprej dvignemo. Od po-boljšanja v letu 1934, naj bo odvisen nadaljnji porast medsebojne izmenjave med našimi tremi državami. Leto 1935. naj zopet dokaže nadaljno sistematično izbcijsanje v naših gospodarskih odnošajih in v izmenjavi blaga. 2) V tem pravcu bo prijavljen zaokrožen sistem raznih ukrepov, novih ustanov in novih organizacij za naše gospodarske od-nošaje. Gre za ustanovitev stalnih ustanov, ki naj lajšajo in dvigajo iz leta v 'et0 obseg medsebcjne izmenjave blaga in prila- gode gospodarske ustanove naših treh držav druge drugi, da ustvarijo pogoje za kritje potreb med tremi državami, tako da bo mogoče z delom In z evolucijo, Kakor je to bilo z našo politično zajednico, doseči tudi tako gospodarsko zajednico, da bo mogla pospešiti gospodarsk blagostanje naših treh držav. 3)Pri svojem delu pa nikakor ne želimo, da bi izključili kakšno drugo državo. Nasprotno, v interesu nas vseh je, da sodelujemo na tem področju z vsemi našimi sosedi. Mi bomo upoštevali njihove upravičene gospodarske Interese. Ml bomo iskreno in z zadovoljstvom pozdravili vse tiste, k| bi se nam hoteli pridružiti fo ki bi hoteli z nami sodelovati. Povsod, kjer gre za resno in Iskreno besedo o gospodarski organizaciji in sodelo vanju v Srednji Evropi, Je treba kar naj-resneje računati s tem trajnim In lojalnim razpoloženjem Male antante. Gotovo nI njena krivda, če doslej v tom ozlru še ni zadovoljivih sadov. Delo za mir Kraljevska vlada je, prešinjena s krepKo željo, da vsestransko sodeluje pri mednarodni pomiritvi in varnosti, v duhu ustave Društva narodov ki drugih mednarodnih pogodb vedno delovala na to, da se vsestransko uveljavijo velika načela mednarodne mirovne politike. Prevzemajoč te načelne smernice v našo politiko hočemo, da se po teh ravnamo tako v srednji Evropi kakor na Balkanu, in da pokažemo, da smo s svojimi zavezniki in prijatelji voljni, da jih trajno krepimo in spoštujemo, hkratu pa krepko odločeni storiti vse, da jih bodo tudi drugI spoštovali. Kraljevina Jugoslavija spoštuje pravice do miru vseh narodov, zlasti pa svojih sosedov. Priznava pravico vsem do varnosti ln spokoja. Iskreno želi povsod okrog sebe napredek in blagostanje. Z enak0 pravico pa zahteva ln bo v to zastavila vse svoje moči, da ravnajo podobno In lojalno z njo tudi drugi. Na tej poti je kraljevska vlada 4. julija lanskega leta v Londonu podpisala konvencija o definiciji napadalca. Ta konvencija je za organizacijo miru zelo pomembna. Zeleč, da okrepe sedanje mirovno stanje med njimi in da omogočijo boljše izvajanje Briand-Kelloggovega pakta so države Male antante, Turčija, Poljska ln Zveza sovjetskih republik sklenile, >ia sprejmejo definicijo napada za svoje med sebojne odnošaje, kakor je bila opredelje na na razorožitveni konferenci v poročilu odbora za varncs* z dne 24. maja lanske- ga leta. S to konvencijo je popolnoma točno določeno, koga je smatrati za napadalca ln kaj je napad. Vprašanje napadalčeve definicije spada med najdelikatnejša vprašanja, s katerimi se je havilo Društvo narodov. Posebno veljavo Je dobilo na razorožitveni konferenci. Podpis konvencije o definiciji napada za vse medsebojne odnošaje je presekal te težkoče ln v iskreni želji po miru in do spoštovanja obstoječega reda, se je rešilo vprašanje na kar najresnejši način za malone vse države Vzhodne Evrope. Balkanski morajo služili narodi samo sebi! Jasne in odločne izjave o balkanski politiki — Delo za zbliževanje z Bolgarijo se nadaljuje V zvezi a temi napori in dogodki za konsolidacijo miru je nastopil zdaj kot njihova najvažnejša posledica ugodni trenutek za čim živahnejše delovanje za zbližanje balkanskih narodov K temu zbližanju so silile ne samo razmere na Balkanu, temveč tudi splošni položaj v Evropi. Neurejeni politični In gospodarski odnošaji drugod, revolucionarni po-kreti In brezobzirne metode vodilnih narodov, so prisilile narode na jugovzhodu Ev-rope, naše slabotne In siromašne narode, da si medsebojno pomagamo. Kraljevska vlada ni zamudila nobene prilike, da ne bi sodelovala in omogočila predvsem ostva-rltev medsebojnega zaupanja na Balkanu, čeprav so se še vedno oglašali hudi sledovi tragične balkanske prošlosti. Od lanske pomladi v Ženevi ki poletja v Londonu smo spk>šnih mednarodnih sestankih z Grčijo, Turčijo in Bolgarsko proučevali možnost Cim boljšega razvoja naših medsebojnih odnošajev in nekakšne organizacije Skupnih naporov za ureditev razmer na Balkanu. Ni treba posebno opozoriti, da je Rumunija. ki ima z nami iste balkanske interese, ravnala nerazdvoino s kraljevino Jugoslavijo pri vseh teh stremljenjih. Pri teh razgovorih smo se sporazumeli e tjrško republiko, da kmalu sklenemo pogodbo o prijateljstvu, nenapadaniu in arbi-iraži in uredimo še preostale spore med obema državama. Ti sporazumi eo zdai že pred Narodno skupščino zaradi odobritve. Odnošaji z Bolgarijo Zelo budna pozornost in trajni napori kraljevske vlade eo bili obrnjeni kraljevini Bolgarski. Znani so vam odnošaji, ki so do nedavno tega vladali med obema sosednima in tako sorodnima narodoma s težkimi zablodami iz bolestne prošlosti. Morda ti naši odnošaji niti niso mogli biti drugačni. Toda zdrava bodočnost ln napredek naših narodov in mir na Balkanu zahtevajo neodložno. da se ti odnošaji ispremene in popravijo tako. da morejo nade v boljšo bodočnost, v medsebojno zaupanje in v iskreno sodelovanje zavzeti mesto dosedanjega krvavega vznemirjenja. brezsmiselnih sporov in groženj. Kraljev, vlada je z velikimi nadami krenila na pot zbližanja, želeč iskreno boljših dni v odnošajih z Bolgarsko. Pri tem svojem stremljenju je našla razjmevanje tudi na strani Bolgarske, ki je prav tako sprejela politiko zbližani« in sodelovanja. Jugoslavija bo nadaljevala to politiko, k« je iskreno prepričana, da zahtevajo zbližanje obeh sosednih narodov nepotrebne potrebe trajnega miru in zagotovitev napredka na Balkann. Politika zbližania in sodelovanja, ki 1o kraljevina Jugoslavija želi in hoče nadaljevati napram kraljevini Bolgarski, »e jasna in javna: Ta politika odgovarja varnosti in pomiritvi na Balkanu. To bi ne bila nobena politika zbližani* in sodelovanja, če bi bila naperjena proti komurkoli. To ne bi bila. gospodje. v nobenem primeru politika kraljevine Jugoslariie. Verujem, da tako mislijo tudivSofiii. Globoko sem preoričan, da odgovarja ta noli-tika dodobra poimovanim interesom tako Bolgarske kakor bolgarskega naroda, ki si mora kakor na<š želeti mira. dela in napredka. S temi občutki je ves jugoslovenski narod iskreno pozdravil prv? sestanek obeh vladarjev na železniški oostaji v Beogradu, nato niun sestanek v Evksinogradu. kakor je še posebej iskreno in prisrčno pozdravil Ni. Vol. kralja Borisa in Nj. Vel. kraljico Tvano pri njunem skupnem obisku v vzvišenem domu Ni. Vel. kralja. Z zadovoljstvom smo tedaj ugotovili, da ie tudi bolgarski narod to pravilno razjmol in prisrčno pozdravil. V tem znamemhi. gosnodie. iščimo skorajšnjo in srečnejšo bodočnost! balkanska politika kraljevine Jugoslavije ima svoj daljni koren v prošlosti. Ona ie spada v našo tradiriio. Prvič jo ie oznanil v revolucionarni dobi voditelj Karadiordi^ in od tedaj ie skozi vsj prejšnje stoletje to politiko zbližania in sodelovanja balkanskih narodov dosledno izvajala Srbita, dokler io ni izročila močne'ši 'n srečnejši kralievin' Jugoslaviji. V balkanski polit;ki vidiio naši narodi jamstvo evnie nacionalno ovobode in poroštvo svoje srečn^iš3 bodočnosti. Zato smo zmerom pripravljeni za sporazum in sodelovanje z vsem' balkanskimi narod? za svobodo Balkana z druge ««trani pa se nepomirljivo borim« •'«> konca profi hitrem in znroipvalppm. ne ozi raje se na fo odkod pridpio knbor tudi pro ti vsem njihovim zablodelim pomaga čem na Balkanu. Danes ima kraljevina Jugoslavija na svojih mejah osvobojene in svobodne balkanske narode v njihovih nacionalnih državah. Z vsemi balkan«kiini državami, to morem reči. gospodje, je Jugoslavija r popolnoma dobrih prvateljskih odnošajih. Toda t« še ne zadošča. Za napredek in blagostanje na Balkanu je neobhodno potrebna organizacija trajnega mir« in varnosti. Potrebno je zmiselno in iskreno sodelovanje na vseh poljih. političnega, kulturnega in gospodarskega življenja balkanskih narodov. Potrebno je še ve? čuta za solidarnost in skupnost interesov. Prizadevanja kraljevske vlade eo šla posebno v tej smeri. Balkanski pakt Predvsem, gospodje poslanci, nai nam bo dopuščeno, da se s tesa mesta globoko in s hvaležnostjo poklonimo neprestanim stremljenjem in največjim zaslugam Nj. Vel. kra$a Aleksandra za ustvaritev atmosfere zaupanja in neobhodnih pogojev za organizacijo miru in sodelovanja na Balkanu, za balkanski sporazum. Na velikem potovanju ob koncu meseca septembra lanskega l?ta. kjer se ' Dobrudži in na Krfu v imenu jugoslovanskega naroda z Nj. Vel. kraljico pobožno poklonil manom svojih junakov in najboljših sinov ts države, je Nj. Vel. kralj izvršil zgodovinsko poslanstvo od Sinaje v Evksinograd, Carigrad in na Krf. Z razgovori, ki ko ee uvedli nri tej priliki z vladarji in voditelji držav ter odgovornimi ministri balkanskih narodov, ee ie ustvaril občutek medsebojnega zaupanja in možnosti balkanskega sporazuma. Takoj nato so se nadaljevali živahni razgovori in pogajanja odgovornih vlad o sklenitvi splošnega balkanskega sporazuma. Ti razgovori so se brez prekinitve vršili vse do začetka februarja t U ko so se zaključili v Beogradu, končali pa s podpisom pakta o balkanskem sporazumu dne 9. februarja t. 1. v Atenah. Vsebina ln besedilo balkanskega pakta sta vam znana. To besedilo je določno po zasnovi in jasno v izrazih. Paktu je temelj in smoter sporazum n« Balkanu: organizacija trajnega miru in varnost državnih meja na našem polotoku. Štiri države podpisnice »o se obvezale v svrho okrenitve miru, da bodo ohranile in spoštovale sedanje teritorialno stanje na Balkanu. Države si med seboj jamčijo varnost vseh svojih balkanskih meja. A ne samo to. Posredno se obvezujejo tudf k spoštovanju varnosti meja tudi tistih balkanskih držav, ki niso podpisnice pakta. Misel pakta je v popolnem skladu in v tradiciji politike Jugoslavije: na Balkanu samo balkanski narodi neodvisni, složni in sporazumni! V tem }e jamstvo za njihovo lepšo bodočnost. Države podpisnice se bodo zmerom, kadar bo to potrebno, posvetovale o ukrepih za zašč.to svojih interesov po tej pogodbi. Zaradi discipline v duhu pakta in zaradi skladnosti politike na Balkanu ne bodo države podpisnice prevzemale nikakih t»oli-tičnih obveznosti proti katerikoli balkanski državi brez poprejšnjega sporazuma z dragimi. Smernice balkanske in cilji politike Da bo pakt v popolnem pomenu balkanski sporazum, da se do skrajnih meja doseže njegov cilj, je predviden tudi pristop drugih držav, ki tega dogovora še niso podpisale. Takšnemu, kakršen je, brez Albanije in Bolgarije, se paktu lahko to ali ono očita, toda pozabiti ne smemo, da je ta pakt prvi in edini Izdelani poskus trajne organizacije miru in varnosti na našem polotoku. Pakt je največ, kar se je v današnjem časa moglo doseči. Pakt je treba sprejeti lojalno in zavrniti zahrbtne misli o njegovi ra^ l«gi, če hočemo resnično in pravilno oceniti pravo vrednost konstruktivne politike, ki naj ji služi. Pravilno pojmovan in dobre izvajan mora ta dogovor presekati na Balkanu potttfko Intrig, prepirov in presenečenj. Ni pravilno tolmačiti pakt kot zvezo proti katerikoM državi, ne posredno, ne neposredno. Pakt ho če mir in zaščito balkanske varnosti. To je najvišji cilj naše balkanske politike. A$ naj bo to neprijateljstvo proti komttrkott? Mi moramo želeti in hoteti, da samo sporazumno in z dobro voljo uredimo vse balkanske stvari in spore. Nočemo biti sredstvo nikogar nočemo služiti nikogar smotrom, pa naj M bili še tako mamljivi — to se nam zdi na> bolj zdrava politika. Vsaka druga je škod* ljiva in se bo maščevala. To imo ie videt. Zlovešče je hoteti postavljati svojo varnost na prepiranje s tistimi, ki »o nam potrebni. Jugoslavija je podpisala ta dogovor s čutom prijateljstva do vseh in v svesti s* najvišjega smotra vzajemne balkanske po" litike. O njej se ne more reči, da ne bi b*-la v dobrih in prijateljskih odnošajih s vsemi balkanskimi državami brez izjeme. To politiko prijateljskega razmerja in v«e tesnejšega sodelovanja bo kraljevska vlada z obilno dobro voljo nadaljevala z vsemi balkanskimi narodi. Izbofljianje odnoiajev z Albanijo Kraljevska vlada more z aadovoijetvoea ugotoviti, da je z urejanjem odnoAajav na Balkanu šlo roko v roki tudi izboljšanje naših odnošajev z Albanijo. Naš narod je a simpatijami spremljal rn vedno spremlja veliki napor Albanije in njene vlade, da sodobno organizira in uredi svojo državo, da razvije svoje gospodarstvo in s« okrepi. Ojačenje neodvisnosti Albanije in stremljenje k temu, da postane čim koristnejši član Balkana in mednarodne zajednice, predstavlja iskreno težnjo naše politike in našega stremljenja. Prijateljsko zadržanje kraljevine Jugoslavije so v Tirani pravilno razumeli in z zaupanjem, kar se sme aa-beležiti kot lep napredek v naših odnošajih. To se bo zlasti izrazilo v okrepitvi gospodarskega sodelovanja in izmenjave blaga po dopolnilnem trgovinskem dogovoru in sporazumu o obmejnem prometu. Položaj v Srednji Evropi Restavracija Habsburžanov t mora prošlosti - Kaj kujejo v Rimu — Razorožitev in oborožitev V zadnjem času so se ponovno začele v inozemskem tisku širiti govorice o nameravani restavraciji habsburške monarhije. Da bo strašilo še večje, se opaža tudi precejšnja aktivnost v tako imenovanih legitimističnih krogih v Avstriji in na Madžarskem. Vse to ni uikaka indiskretnost in se spravlja v zvezo s krvavimi dogodki v Avstriji in razgovori o avstro-madžarski uniji. Moglo bi pa tudi pomeniti zmiselno akcijo določene politike nenavadno velikega pomena. To zasluži veliko našo in svetovno pozornost. Umestno je, gospodje, da tudi mi o obnovi habsburške monarhije pri tej priliki rečemo svojo besedo. To je naša pravica in tudi dolžnost. Mi smo deloma nasledniki avstro-ogrske monarhije in ona se je na nas razbila. Nam ni treba ničesar dokazovati. Zgodovina habsburške monarhije )2 znana. O njej je definitivna sodba izrečena. Kadarkoli se za obnovo habsburške monarhije poskusi kaj resnega, kakor tisto na Madžarskem, ali pa kaj izpre-govori, kakor tole v Avstriji, vselej se kakor iz neke neizbežne fatalnosti prelije kri. Ali naj bo to politika rešitve in konsolidacije? Ni je več sile, še manj. takšne politične kombinacije, ki bi to moro prošlosti vsilila narodom na Dunavu kot nado v boljšo bodočnost. Jasno je. kaj naj to pomeni Toda tudi za bodočnost naj se ve, naše mišljenje: politika obnove habsburške monarhije ni in ne more biti politika ne konsolidacije, ne pomiritve. Ta politika je proti redu in proti miru Kdor hoče njo. hoče narodno in mednarodno zlo Kar se pa nas tiče, gospodje, se jugoslovenski na- I rod ni ustrašil ne pred igom avstro-ogr-ske monarhije, pa se prav gotovo ne bo pred njenim strahom. Italija, Avstrija, Madžarska Gospodje narodni poslancil V kratkem se sestanejo v Rimu voditelji avstrijske, madžarske in italijanske vlade. Sestanejo se v posebno važnem poslu, važnem ne samo za te tri države, važnem tudi za vso Evropo, glede na položaj teh držav, glede na njihove možne politične in gospodarske odnošaje. Za zdaj ni še nič uradnega objavljeno ne o obsegu tega sestanka ne o čemer koli v zvezi s tem sestankom. Vse tisto, kar že vemo, ne zadošča, da bi mogli v naprej opredeliti naše stališče do te kombinacije, ki naj bi se napravila. Po avstrijskem in madžarskem obisku v Italiji in dobljenih gospodarskih olajšavah, po ponovnih obiskih g. Suvicha na Dunaju in v Budimpešti, po žalostnih in krvavih dogodkih na Dunaju ter izpre-membi režima v Avstriji se je pričakoval širši sporazum med temi tremi državami za politično in gospodarsko sodelovanje. Ali je to enostranska kombinacija te skupine. ali pa naj bo začetek širše akcije za tesnejše sodelovanje in trajnejšo gospodarsko organizacijo Srednje Evrope — to bomo. gospodje, kmalu videli. Dotlej pa moramo počakati s svojo sodbo in opredelitvijo. V vprašanju Avstrije in ohranitve njene neodvisnosti je kraljevina Jugoslavija, gospodje, imela zmerom svoje stalno mišljenje in isto politiko. Res jc, mi nismo poklicani, da bi se med prvimi ukvarjali s to izrazito mednarodno evropsko brigo. Problem Avstrije se ne more pravilno rešiti in ga tudi ni treba reševati v interesu te ali druge velesile, temveč ga je treba reševati samo r interesu trajnega miru in konsolidacije mednarodnih odnošajev, tako kakor to velevajo pogodbe in sprejete mednarodne obveznosti. Naša politika je šla in bo šla stalno v tej smeri, pri čemer bo gojila nasproti Avstriji in njenemu narodu vedno najboljše razpoloženje in prijateljsko razmerje. Razorožitev Iz prejšnjih izjav, gospodje, vam je znano, koliko truda in pozornosti je položila kraljevska vlada v vprašanje razorožitve. Niti trenutek ni pomišljala, da sodeluje z drugimi vladami in da stori vse. kar je v njeni moči, da se to zelo važno vprašanje pozitivno in sporazumno reši. Kljub vsem naporom in kljub izpremembi delovne metode pa doslej ni bilo mogoče doseči neobhodnega sk-a-ija med glavnimi silami. Ni se mogel »toriti niti korak naprej. Po drugi strani pa so v vprašanju oborožitve šli povsod brez vsakega predhodnega dogovora da.eč naprej. Ta pojav je le poglobil splošno nezaupanje. Upajmo, da bodo odgovj.-ie vlade v tej zadnji fazi diplomatskih pogajanj storile vse, da 3e bo politika miru in mednarodnega zaupanja preobrnila v pozitivno stran in da bo mogoče v razorožitvenem vprašanju tisto neobhodno soglasje, ki veže moralno vse tiste države, ki jim je na srcu ohranitev in napredek Društva narodov in mednarodni mir. Kraljevska vlada se nadeja, gospodje, da ste z njo istega prepričanja: da more kraljevina Jugoslavija v skupni politiki s Francijo, Malo antanto in s svojimi balkanskimi prijatelji mirno in z zaupanjem giecati v bodočnost. | NE POZABITE: Za slovansko zajednico Razprava o zunanji politiki — Tudi opozicija soglaša žnjo in glasuje za proračun zunanjega ministra — Vedno tesnejše sodelovanje z vsemi Slovani Nato sledeča debata je pokazala, da je Narodna skupščina v pogledu zunanje politike Jugoslavije docela solidarna in eno-dušna. Takoj v začetku razprave je nar. posl. g. Svetislav H o d j e r a podal v imenu opozicije izjavo, ki obžaluje, da balkanski pakt ne obsega tudi Bolgarije, in nato med drugim pravi: »Na Balkanu se more le z bratskim sporazumom med nami in Bolgarijo zajamčiti trajen mir, a za trajnim miro mstremimo tako mi kakor Bolgarija. Odnošaji katerihkoli dveh drugih balkanskih držav niso istovetni z našimi odnošaji do Bolgarije. Mi in Bolgari smo Južni Slovani, mi smo dva bratska plemena in prirodna je težnja, ki se čuti tako pri nas, kakor pri Bolgarih, težnja po de-finitivnem bratskem zbližan ju. t izjava zaključuje: »Pozdravljajoč vsak mednarodni mirovni akt in izražajoč željo, naj ima naša zunanja politika vedno pred očmi težnje našega in bolgarskega naroda po ustvaritvi solidne in bratske zajednice, izjavljam v imenu vseh svojih tovarišev, ča bomo glasovali za proračun zunanjega ministrstva.« Vosh Omer Kajmakoviš je z zadovoljstvom ugotovil veliko aktivnost naše zunanje politike v teku zadnjih let. Pogodbe Male antante in balkanski pakt so elementarne mednarodne važnosti in predstavljajo trajen uspeh. Govoreč o vprašanju restavracije Habsburžanov je r.aglašal, da si mračne sile še vedno prizadevajo. obiti določbe mirovnih pogodb in z: reorganizacijo Podunavja obnoviti habsburški režim. Treba je jasno povedati, da mi te akcije ne bcmo gledali prekrižanih rok, marveč bomo svoje pravice ščitili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ob koncu svojega govora se je govornik zavzemal za izboljšanje odnošajev z Nemčijo. PosL Mita Dimitrijevic se je pridruži! želji po tesnejšem zbližanju z Nemčijo in z zadovoljstvom ugotovil, da smo tik pred začetkom pogajanj za ureditev trgovinskih odnošajev z Nemčijo. Ostali del svojega govora je posl. Dimitrijevič posvetil vprašanju odnošajev do Rusije in se zavzemal za obnovo diplomatskih odnošajev, opozarjajoč na plemensko skupnost in tradicijo prošlosti. Toplo je pozdravil pristop Jugoslavije k paktu o definiciji napadalca. ki je ustvaril prve neposredne stike z Rusijo. Z raznimi pakti in konvencijami so vzpostavljeni stiki tudi med Rusijo in drugimi našimi zavezniškimi državami, tako da tudi v krogih Male antante vse bolj narašča razpoloženje za bolj pozitivne odnogaie s Sovjetsko Rusijo. Posl. dr. B. Vošnfak je med drugim izvajal: Naša zunanja politika je odbila zelo nevarno ofenzivo. Ta ofenziva je rodila baš nasprotno od tega, kar je pričakovala. Sklenjen je bil balkanski pakt in prišlo je do tesnejšega zbliža* nja z Bolgarijo. Nova ofenziva je sedaj usmerjena na Podunavje, na Dunaj in Budimpešto. V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik omenil problem varnosti in moralne razorožitve: Vidimo, da gotove sile še niso prenehale rovariti proti integriteti naše države. Montiranje peklenskih strojev v vagonih to jasno kaže, a pripetile so se še mnogo hujše stvari. Poskušali so se ustvarjati revolucionarni pokreti, ki naj bi porušili naš notranji mir. To je zločin proti mednarodnemu pravu. Dalje je posl. Vošnjak obširno govoril o Mali antanti in o avstrijskem problemu, ki ga smatra za najdelikatnejše mednarodno vprašanje. Tu se križajo interesi treh velesil, Italije. Nemčije in Francije. Na vsak način je prostor med Karavankami in Jadranskim morjem pod pritiskom velike politične napetosti. V zvezi s tem se je govornik dotaknil tudi vprašanja koroških Slovencev in naglasil, da je Avstrija s saintgermainsko mirovno pogodbo prevzela določene obveznosti glede zaščite narodnih man jšin.' Naša dolžnost je, da se vprašamo, ali Avstrija te svoje obveznosti izpolnjuje tudi napram koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki so postali avstrijski državljani. Dejstvo je, da Avstrija napram koroškim Slovencem kljub prevzetim obveznostim postopa skoro enako, kakor Italija, ki nima nobenih mednarodnih pogodb v tem pogledu. Vse šolstvo na Koroškem ima edini cilj, da čim prej odtuji slovenski živelj svojemu narodu in ga germanizira. Slovenskega šolstva na Koroškem sploh ni. Nemci v Jugoslaviji pa imajo 154 osnovnih šol s 5570 razredi, 6 meščanskih šol, učiteljišče in gimnazijo. Kako ogromna je razlika med postopanjem Jugoslavije do nemške narodne manjšine in postopanjem Avstrije do slovenske narodne manjšine! Ob konen svojega govora 6e Je dr. Vošnjak zavzel za tesnejše gospodarsko sodelovanje z Nemčijo in za izboljšanje odnošajev z Rusijo, poudarjajoč, da je Sovjetska Rusija v zadnji dobi znatno izpremeni-Ia svojo politiko. Odnošaji med Berlinom in Moskvo so se ohladili in skrajni čas je, da tudi mi zavzamemo v tem pogledu jasno in določeno stališče. V zvezi s tem Je govornik podčrtal potrebo čim tesnejšega sodelovanja vseh slovanskih držav, ki te morajo združiti v veliko slovansko zajednico. Posl. inž. Ferdo šega Je obširno govoril o potovanju Nj. Vel. kralja, gi je doved-lo do sklenitve balkanskega pakta. Tudi on se je zavzel za tesnejše stike z Rusijo. Skrajni cilj naše zunanje politike mora biti združitev vseh slovanskih narodov m držav v veliko slovansko zajednico. Posl. Vojko Kurtovič se je bavil predvsem z nalogami zunanje politike v pogieuu iskanja novih trgov za naš izvoz. Potrebno se mu zdi, da se ustanovi poseben oddelek Cetralnega presbiroja, ki bi se specialno bavil s tem vprašanjem. Poveča naj se tudi število trgovskih atašejev. Posl. dr. Milovan Grba je podčrtava! miroljubnost Jugoslovenske zunanje politi-se, ki je enaka od Karadjordjevega ustan-ka pa vse do današnjega dne. Tudi on se je zavzel za zbližanje z Rusijo In za dosledno izvajanje načela: Balkan balkanskim narodom! Govorila sta nato še nar. poal. dr. Vladimir Melančec, ki je govoril o odno-šajih do Madžarske, in dr. Ante K u n t a-r i č, ki je odobraval balkansko politfrko Jugoslavije, nakar je bila dopoldanska -e^a ob 13. zaključena. Soglasna odobritev zunanjega proračuna Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16., sta govorila nato še nar. posl. dr. Mi-los'.av Stojadinovič in dr. Steva č i-r i č. Dr. Stojadinovič je govoril zlasti o od-nošajih do Francije in izrazil trdno prepričanje, da bo Francija premagala vse tež-koče, ki se ji stavljajo na pot in da bo tudi v bodoče glavni čuvar mednarodnega miru in mednarodnega ravnotežja. Posl. dr. Ste-van Č i r i t je obširno razpravljal o načelu »Balkan balkanskim narodom«, ki se Je s sklenitvijo balkanskega pakta praktično začelo uveljavljati. Glede Bolgarije smo si vsi edini v želji po čim tesnejšem zbližanju, toda Bolgari se morajo zavedati, da o kaki reviziji meia ne more biti govora. Narodna skupščina ie nato z dolgotrajnimi ovacijami kraliu in burnimi aklamacijami zjnanjemii ministru soglasno odobrila proračun zunanjega ministrstva. okolstvo in gasilstvo Ekspoze ministra za telesno vzgojo dr. Lavoslava Hanžeka — Gasilcev je že nad sto tisoč Ob 17. se je nato pričela razprava o oro-računu ministrstva za telesno vzgojo. Uvod v razpravo ie tvoril ekspoze ministra dr. Lavoelava Hanžeka. kj je v svojih izvajanjih orikal veliko važnost telesne vzgoje ne samo za zdravje naroda, marveč tudi za nacionalno in državljansko zavest. Njegov proračun, ki je v primeri 6 eličnimi proračuni drugih držav naravnost neznaten, ie bil znižan še za 1 miliion. Zato se je moral zožiti tudi delovni program ministrstva, vendar pa minister upa. da bo tudi s temi skrčenimi sredstvi vendarle mogoče doseči zadovoljive ispehe. Telesna vzgoja, kakor je zamišljena in kakor se izvaja pri nas. ni usmeripna na vzgajanje vojnega duha. marveč je predvsem in izključno usmerjena na r>osp?5e.va-nje narodnega zdravja in poglobitev nacionalne državne zavesti. V drugem delu svojca ekspozeja se ie s. minister dotaknil zakonodajnega dela svo-iega resora ter podčrtal zlasti važnost zakona ■> obvezni telesni vzgoji, ki se bo začel seda i ;zvajati na vseh šolah z izjemo univerz. Ma učiteljiščih bo obvezen omik v telovadbi, da mladi učitelji usposobijo za voditelje telesne vzgoie. Pr' izvajanji tega zakona računa minister predvsem tudi na sodelova- nje Sokola kraljevine Jugoslavije. Sokol je danes vsenarodna organizacija in sedaj že najširši sloji spoznavajo, da je bistvo So-kolstva v te-m. da vzgaia mladino v duhu bratstva in ljubezni. Nato je g. minister obširno govoril o gasilstvu in z zadovoljstvom ugotovil, da je zakon o gasilcih izveden v vsej državi. Nova gasilska organizacija šteje danes 2300 čet z nad 120.000 člani. Gasilstvo bo postalo vse bolj važen faktor za prosvetno povzdigo naroda. Ob koncu svojega govora je g. minister obravnaval vprašanje športa in pohvalil športne organizacije, da razvijajo kljub najskromnejšim sredstvom vzorno in res uspešno delovanje. Omenil je zlasti razveseljiv razvoj zimskega športa in veliko važnost te športne panoge za naš tujski promet Narodna skunščina je sprejela izvajanja ministra dr Hanžeka s toplim odobravanjem Po kratki razpravi, v kateri so govorniki zlasti opozarjali na veliko važnost sokoktva in gasilstva ie Narodna skupščina ob 18 odobrila tudi proračun ministrstva za telesno vzgojo. Po kratkem odmoru so bili nato brez de- je izredno okusna! Zahtevajte fo povsod! Politika nemške manjšine v Rumuniji Bukarešta, 9. marca. Kakor znano ima Velika Rumunija med svojim prebivalstvom dobro četrtino tujerodnih narodnih manjšin. Poleg Rusov in Ukrajincev v Besarabiji in Bukovini, ima še znatno manjšino Bolgarov v Dobrudži in Besarabiji, nekoliko tisoč Srbov in Krašo-vanor v Banatii, lepo število madžarskih Sikuljcev na Sedmograškem, medtem ko so Nemci in njihove naselbine raztresene po vsej kraljevini. Strnjeni nemški narodni otoki so v Bukovini in v Besarabiji, na Sed-mograškem in v romunskem Banatu. Bu-kovinski Nemci »o premalo številni, da bi imeli v politiki večji pomen, besarabski nikoli niso imeli borbene organizacije. Zato pa so zelo važni banaški Srabi, ki so najštevilnejši in gospodarsko najjačji. ?e večjo vlogo igrata oba saška otoka na Scdmogra-škem, kjer ima nemška tradicija globoke korenine iz davne minulosti. Vseh Nemcev je v Rumuniji okroglo 750000, od katerih odpade ra sedmograške Saše kakih 240000 duš, strnjeno naseljenih v dveh jezikovnih otokih. Sedmograške Nemce je treba brez dvoma smatrati za avtohtone, aaj »o se priselili tja sredi 12. in v začetku 13. veka. Do srede prošlega veka so imeli tudi svojo lastno narodno organizacijo, ki Je bila vedno važen činitelj v zgodovini in politiki Sedmograške. Tudi nasilna madžarizacija ni mogla popolnoma izbrisati tega v tradiciji zakoreninjenega značaja, kar je v nemali meri prispevalo, da so se Saši obdržali med obdajajočimi jih Rumuni in Madžari. Na-sledstvene države so osvobodile Nemce izpod madžarskega jarma in tudi sedmogra-ški Saši so se po pripojitvi k Rumuniji začeli živahneje gibati. Njihovo gibanje pa »e je zadnja leta vrglo popolnoma v naročje hitlerjevcem, ki uče, da je vsak Nemec član idejne nemške državne skupnosti, naj živi v katerikoli državi. Novo usmerjanje »edmograških Sa-sov, ki so ga le-ti iz razumljivih razlogov skrbno tajili in zagotavljali svojo udanost rumunski državi, je prišlo z vso jasnostjo na dan šele nedavno. V vodstvu Sasov Je namreč nastal prepir, ki sta ga obe stranki skušali razčistiti v nemški reviji »Die Zu-kunft«. Tu sta izšla dva članka, ki omogočata pogled v zakulisje politike nemške manjšine v Rumuniji. Rumunska javnost je bila itak vznevo-ljena. ko je nemški škof iz Sedmograške Pach posetii kancelarja Hitlerja in se pri tej priliki poklonil tudi drugim mogotcem njegove okolice. Ta nejevolja se še ni bila polegla, ko je vodja Sasov poslanec Hans Otto Roth priobčil v imenovani reviji članek, v katerem se pred nemško javnostjo na vso moč opravičuje zaradi voliine koalicije z rumunsko vladno stranko. Poslanec Roth je v tem članku brani* svoje mesto v vodstvu nemškega Volksrata, ker ga je v isti reviji ljuto napadel bivSi poslanec dr. Hedrlch, ki smatra, da volilni kompromis ni bil umesten in da se Nemci, odkar imajo na čelu Hitlerja, ne smejo več »mazati z oportunistično politiko«, marveč morajo povsod odločno in krepko manifestirati svojo pripadnost k Veliki Nemčiji, ne glede na to, katere države podaniki so in katerega naroda gostoljubje uživajo. Poslanec Roth je na te očitke prav prostodušno odgovoril, da Je vedlo pospeševal širjenje hitlerjevske miselnosti med Saši. da je z njegovo pomočjo zmagalo v »Volksratu« krilo kljukastega križa in da je vedno vzdrževal intimne zveze s kape-tanom Fabriciusom, voditeljem oddelka za nemško narodno socialistično propagando med nemško manjšino v Rumuniji. Roth zlasti trdi, da kompromisa z vladno stranko ni sklenil, da bi tako pripomogel rumunski državni ideji do zmage med Nemci, marveč da mu je pri tem bila pred očmi edino in izključno korist Nemcev. Poslanec Roth zlasti, naglaSa, da kot zaveden hitlerjevec ni mogel trpeti prenagljene akcije prenapetih agitatorjev, ker je bilo njegovo početje naravnost v kvar nemški stvari. Volilni kompromis Je bil samo njegova zelo posrečena taktična poteza, ki so jo dogodki čez par mesecev potrdili kot silno modro in premišljeno. Po razpustitvi nemške narodno - socialistične stranke se je hitierjevstvo zateklo pod okrilje vlade in tam nemoteno nadaljevalo svoje delo. Da ni bilo vladne zaščite, bi bila po umoru Duce padla težka pest tudi na Nemce, ki so bili v zelo tesnih zvezah z onimi krogi, iz katerih je Izšel atentator. Roth se hvali, da je s rametno taktiko odvrnil to nesrečo od Nemcev, in ponovno podčrtava, da mu je bila drž-ava pri tem deveta briga, rešitev hitlerjevstva pa glavna naloga, ki da jo je tudi uspešno izvrš i. Svoj članek zaključuje Rotli z željo. da bi nemško manjšino popolnoma prepojile hitlerjevske ideje. ter s tem opozarja vso rumunsko javnost, koliko je verjeti raznim nemškim izjavam lojalnosti. Najbrž tudi v drug'h državah ni drugače. - bate sprejeti proračuni pokojnin, državnih dolgov in rezervnih kreditov nakar ie bila današnja seja ob 20 zaključena Jutr dopoldne ho Narodna skupščina razprav Ijala še o finančnem zakonu nakar se bo vršilo zaključno glasovanje o proračunu. Kočljiv položaj v Španiji Na pragu nove revolucije gibanja — Atentati Madrid, IZ marca. s. V Tarrasi pri Barceloni «o sindikalisti položili v hišo nekega tovarnarja bombo, ki je eksplodirala ter hudo ranila tri osebe. V Barceloni je neki anarhist zažgal voz cestne železnice, več napadov pa je bilo izvršenih tudi na avto-taksije. V Malagi so ekstremisti z več streli ranili nekega bikoborca, ki zaradi nasprotnega mišljenja ni bil priljubljen med njimi. Vlada odločno demantiro govorice, da bo še dane« v Španiji, izbruhnila splošna stavka. Agencija Fabra kategorično demantira glasove, ki so se razširili v inozemstvu, da bo drevi v Madridu izbruhnila splošna stavka. Preteklo noč j- okoli polnoči notranji minister izjavil, da vladajo v vsej državi popolnoma normalne razmere in da vlada nadaljuje svoje delo za ureditev obstoje-c sporov. Možnost državljanske vojne Pariz, 12. marca. č. Iz Madrida poročajo, da je politični položaj v Španiji izredno napet in da se še za ta teden pričakuje izbruh nove državljanske vojne. Lerroux je razpusti! delavske sindikate in organizacije socialistične mladine, a je s temi ukrepi le še bolj razburil levičarske množice in dal povod za še večjo agitacijo. Stavkovno gibanje se Je razširilo na vso državo. Opolnoči so prenehali delati tudi poslednji stavci, tako da danes v Madridu in drugih španskih mestih ni izšel noben list Da prepreči razširjenje neresničnih hi aiarm- Podruznka NSZ v Celju ustanovljena Celje, 12. marca Celjska podružnica Narodno strokovne zveze je imela v nedeljo dopoldne v salonu restavracije v Narodnem domu ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo \Vltavsky in pozdravil vse udeležence, zlasti pa predsednika mariborske podružnice g. Bajta, podpredsednika mariborske podružnice g. Tum- Eeja in strokovnega tajnika g. Kravosa iz jubljane. Celjska podružnica šteje že 170 članov. G. TumpeJ je v daljšem govoru orisal težavni položaj našega delavstva ter program in smernice nacionalnega delavskega pokreta, k" ga zastopa Narodno strokovna zveza in ki hoče priboriti delavstvu človeku vreden položaj. T« preokret hoče iztrebiti vse, kar 'e nezdravega, in delati popolnoma samostojno. G. Kravos je govoril o brezposelnosti, stanovski zavednosti in potrebi močne strokovne organizacije nacionalnega delavstva. Za predsednika celjske podružnice NSiZ je bii soglasno izvoljen g. Emanuel Janežič. Govorili so še gg. Bajt iz Maribora o zahtevah delavstva in Fric in Bavdek iz Celja ter Tumpej iz Maribora, ki je poudaril, da je nacionalno delavstvo avantgarda našega naroda in Nj. Vel. kralja. Nacionalno delavstvo v Celju in okolici je dobilo svojo strokovno organizacijo, s katero bo lahko uspešno zastopalo svoje interese in zahteve. — RazSirjenje stavkarskega levičarskih elementov nih vesti, j: vlada sklenila izdajati začasen list. Včeraj so policijski organ! izvrSil: nešteto hišnih preiskav pri socialistih. Zaplenili so več tisoč revolverjev ln večje količine streliva. Nekaj sto ljudi j« bik) aretiranih. Varnostni ukrepi London, 12. marca. AA. Iz Madrida poročajo: čeprav še ni prišlo do resnejših dogodkov v španski prestolnici, vlada vendarle mučno razpoloženje. Mesto je podobno vojaškemu taborišču. Na vse strani kri-žarijo patrulje policijske konjenice. Za banke i n javna poslopja so izdani posebno ostri varnostni ukrepi. V vežah bank s« postavili jeklene branike, če bi prišio do nenadnih naskokov. Nadalje so oblasti Izdale potrebne ukrepe za zagotovitev električne in pMnske razsvetljave, funkcioniranje vodovoda in drugega prometa za primer stavke. Stavka zasebnih delavcev najbrže še ne bo tako kmalu končana. O poiožaju v notranjosti države »i je težko napraviti jasno sliko, ker pride I« malo vesti, vendar pa se doznava iz več mest, da je izbruhnila stavka. španski ministrski predsednik Lerroni je izjavi! zastopniku «Da'.!y Te'egrapha«, da obstoj republike rr! ogrožen, ker je vladi trdno odločena, da za vsako ceno ohrani m' {n red in brani ustavo. Ministrski predsednik je tudi demantira! vse govorce, da namerava vlada razpustiti sociaiistične stranko. Plebiscit v Švici Curih, 12 marca. e takoj nezavestno zgrudilo. Nato ie Bevc naperil samokres še sebi na desno sence in sprožil; vendar je ostal pri zavesti. Pognal si ie takoi nato še drugo kroglo v prsi. DrugI strei je bil smrten. Ljudje v bližini so slišah tri strele in so takoj pohiteli v gozd, kjer so bili priče strašnega prizora. Bevc je bil že mrtev, zaročenka pa je ležala v krvi na tleh. Smrtno nevarno ranjeno so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da ji rešijo življenje. Njeno stanje je zelo kritično. Bevčevo truplo pa so prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče. Pri pokojnem mladeniču so naSM pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi zaprek, ki so se pojavile na poti njegovega življenja. Dražje in cenejše cigarete Beograd, 12. marca Monopolska uprava si močno prizadeva, da bi povečala promet dražjih cigaret in da bi zlasti reklamirala cigarete »Vardar« in »Drina«. Na zavojčkih cigaret »Drave« vidimo že dalje časa napise: Pušite »Vardar«! _ Pušite »Drinu«! — Taka opozorila »o sicer v reklamnem oziru izdatna, ker je največ kadilcev cigaret »Drave« in pridejo tako opozorila v najširši krog kadilcev, želj ene koristi pa vendarle ne utegnejo imeti, ker se je večina kadilcev odločila za »Dravo« tudi iz gmotnih razlogov. Velik del odjemalcev izdelkov naše mo-nopolske uprave niti ne pozna točno vseh vrst cigaret. Mnogi poznajo samo najcenejše; srednjo vrsto »Vardar« in »Drino« pa seveda samo po imenu, ker čitajo o njej na zavojčkih svojih »Drava« cigaret. Potrošnja cigaret »Vardar« in »Drina« je takole izkazana v statistiki monopolske uprave Cigaret »Vardar« odpade na enega prebivalca v dravski in savski banovini 10.3 komadov. 0.9 v vrbaski, 6.8 v primorski, 4 3 v drinski, 3.7 v zetski, 7.9 v dunav-ski 4.2 v moravski, 2.7 v vardarski banovini, 93 komadov pa na področju beograjske mestne uprave. O »Drini« pa navaja statistika: v dravski banovini 74 komadov na enega prebivalca, v savski 13.4, v vrbaski 1.6, v primorski 4.6, v drinski 2.1, v zetski 3.3 v dunavski 3.1, v moravski 0.50, v vardarski 039, 22 komadov pa na področju beograjske mestne uprave. Če pa seštejemo potrošnjo »Drine« in »Save« skupaj, odpade na enega prebivalca v dravski banovini 432 komadov, v savski 318. v vrbaski 12S, v primorski 199. v drinski 228, v zetski 245,'v dunavski 318, v moravski 222, v vardarski 226 ter 1444 komadov obeh vrst na beograjskem področju. Za slovansko vzgojeslovje Zagreb, 12. maroa Za učitelje zagrebških in okoliških osnovnih šol je prirejen v Zagrebu že drugi ciklus strokovnih predavanj. Otvoril ga je kot predavatelj profesor učiteljišča g. Šalih Ljubunčid, ki je zanimivo orisal razliko med germanskim in slovanskim vzgojeslov* jem ter med starimi šolami in novo delovno šolo. V primer je navedel češkoslova« Ske osnovne šole. Med našim in češkoslovaškim narodom so živahne politične in kulturne zveze. Tudi v preteklosti je bilo med nami in Čehi mnogo vezi, ki pa so se v glavnem nanašale na pedagogiko. Jugoslovensko učiteljstvo oživlja "in poglablja te zveie in je zaradi tega lani organiziralo tudi ekskurzijo v Češkoslovaško. Češkoslovaška Ima 16.000 osnovnih šol, ki jih obiskuje 1,809.000 otrok pod vodstvom 44.000 učiteljev. Poleg osnovnih je okrog 2000 meščanskih šoL Na 1200 prebivalcev pride tako po ena osnovna, na vsakih 6000 prebivalcev pa po ena meščanska šola. Češkoslovaška prosvetna uprava se mnogo briga za strokovno šolstvo. Pri zgradbi šolskih poslopij se dosledno skrbi za to, da je vsako novo šolsko poslopje kolikor mogoče obsežno ter najboljše oskrbljeno, ker je pač lažje, oskrbeti eno veliko šolo z vsem potrebnim kakor pa več manjših šol. Vsi tipi šol so medsebojno zvezani. Iz osnovnih šol prehajajo otroci v enotno diferencirano meščansko šolo s tehnično in humanistično smerjo, potem pa v srednje šole in akademije. Posebna pozornost je posvečna meščanskim šolam. Za šolsko reformo je bil izdelan načrt na visoki pedagoški šoli in je sestavljanje načrta trajalo tri leta. Pri načrtu so vzajemno sodelovali profesorji univerz in učitelji osnovnih šol. Vse je izvedeno po načelih delovne šole in na temelju učenčeve samostojnosti. Sole se ne delijo več na leta, marveč na semestre in učenec, ki ne doseže zahtevanega uspeha v enem predmetu, pride vseeno v višji semester ter tam popravlja dotični učni predmet. Načela češkoslovaških šol so zelo različna od načel stare šole, ki je bila urejena v mnenju. da je mogoče vsakega otroka vzposo-biti in zavzeti za vse učne predmete. Glavno načelo moderne šole pa je, da je treba vsakega učenca zavzeti za one predmete, za katere ima prirojene sposobnosti in tako tudi največ zanimanja. Staro šolo je propagirala germanska pedagogika, za nas pa je potrebno, da sledimo vzoru Čehoslovakov. Gospa Cana Korunova t Kakor smo v nedeljo poročali, je po operaciji na slepiču umrla gospa Cana Korunova, soproga uglednega ljubljanskega odvetnika, mati edinke Tatjane, stara Scle 36 let. po rodu iz Valjev«. O veliki prlljtebU*-nostt, ki si jo je t teku desetih let pridobila v Ljubljani, je pričala Številna udeležbe pri pogrebu, ki »e je vršil v nedeljo popoldne po pravoslavnem obredu. Oh* sVoUm nit xo*>em njihovo naravno lepoto ravnajoč se točno po teh navodilih; 1. Še danes Izrezite spodaj natisnjeni bon za eno tubo Chlorodont-a kot poskuSnJo In sa pošljite tvrdki TVORNICE ZLATOROG, MARIBOR. 1 Kakor hitro to tubo prejmete, prenehajte uporabljati svojo dosedanio zobno pasto in napravite poskuSnJo s Chlorodontom. S. Denlte zveter In ziutraj na suho Stetko 2—3 cm zobne paste ChlorodonL 4. Čistite zobe motno v vseh smereh, zlasti tudi med zobmi. 5. Zdal SeleJ umočlte Stetko v vodi ter si Se enkrat temeIHto oilstite zobe. 6. Kontno si skrbno Izptahnite usta, ie najboljše z ustno vodo ChlorodonL Prej ko v 4 dneh bodo Imeli VaSI zobje zopet svojo prvotno lepoto. Zobna pasta: Velika tuba Din 13*-mala tuba Din 8- Ustnavoda: Vel. steklenica Din 30--mal. steklenica Din 16-- S BON Za Izrezanje po gornjem navodilu. Potljlta bi sa posknlnlo ano tubo sobna pasta Chlerodont In sfcer brezplačno In bras najmanj!« obveznosti s mola strani. tt ■ Krah ime a: Stanovske zadeve uSteljstva meščanskih sol Laško, 12. marca Učiteljstvo meščanskih šol jc imelo to nedeljo svoj redni občni zbor v Laškem. Udeležba je bila dovoljna. Odposlani sta bili brzojavki: Nj. Vel. kralju udanostna in g. ministru prosvete pozdravna. Predsednik ravnatelj Hočevar je še pred prehodom na dnevni red pozdravil senijorja med učiteljstvom meščanskih Sol g. dr. Tomaža Romiha, ki se je kljub svoji visoki starosti 80 let udeležil občnega zbora in tako s svojo navzočnostjo kakor z besedo bodril svoje tovariše k vztrajnemu delu v dobrobit meščanskih Sol, njenega učiteljstva in naroda. Nato je podal predsednik izčrpno poročilo o vsem društvenem delu v pretekli poslovni dobi; prečital je vse spomenice in opisal intervencije in korake, ki jih je društvo storilo v Šolskih in stanovskih stvareh. Ga. Potočnikova je podala tajntfko poročilo in ga. Kalinova blagajniško. Slednja je imela ob prevzemu blagajne veliko posla, da je spravila blagajno v sedanji vzorni red. Predsedniki pododborov so podati poročila in predloge, ki so se strnili v naslednjo resolucijo: Nastavnilci meščanskih šol naj »e premeščajo in nameščajo le od strani kr. banske uprave na one Sole, kjer je resnič-na potreba. Omogoči naj se absolventom meščanskih Sol vstop na učiteljišča. Na meščanskih šolah naj se šolnina odpravi, saj tc Sole, ki imajo praktično smer, obiskujejo učenci še v Solo obvezni starosti. Poučni izleti »o sestavni del učnega pro- Rrama zato naj se spremljajoče učiteljstvo onorira in ima četrtinsko vožnjo kakor učenci. Učiteljstvo meščanskih Sol ima kljub svoji večji izobrazbi ln težjemu delu manjSe prejemke nego učiteljstvo osnov- nih Sol, zato naj se njegovi prejemki regulirajo tako, da napreduje v IV. stopnjo prejemkov po U. Z. 1931. Šolski okoliši naj bodo taki kakor »o že določeni; k vzdrževanju meščanskih Sol naj pa prispevajo na deželi le one občine, iz katerih prihaja v šolo najmanj 5, v mestih pa najmanj 15 učencev. Sedanje razredne tiskovine so urejene za gimnazije; drž. tiskarna naj izda za meSčanske šole posebne za nje prirejene tiskovine. V društvu sta se konstituiral« dva odseka: pedagoško-didaktični, v katerem »o: Gaspari. Pečjak, Rod*. Osterc in Pire ter stanovsKO-politični, v katerem so: Fakin Cerne, Kune in Mervič. O mladinskem listu »Razori« so poročali: Humek, Pire, Korošec in Vončina. Razori je najboljši mladinski list v Jugoslaviji in kot tak zelo priljubljen. Tiska se v 3600 izvodih in stane vsaka Številka 3 Din; izide pa letno 10 številk. Stalni naročniki dobe na koncu leta malo broSurico v dar. — Preden je zaključil predsednik Hočevar zborovanje je pozval pododbore k Se večji iniciativni delavnosti. A. F. DAME IN GOSPODJE, ki nahajate v brivske ln čeealna salone, skrajšajte al čakanje s ftita-njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki jo dobite ▼ vsakem boljšem salonu. Samo Se danes BDDTE CANTOR KRALJ ARENE 100 plesalk v zboru Ma — smeh — zabava — balet ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. tn 9. ari Cene J, 4, 6 in 8 Din KULTURNI PREGLED Koncert tenorista Šimenca v Ljubljani V pertek je priredil naš najodliSnejši tatia-Ski tenor Marii Šimenc v zven e pianistom Srečkom Kumrom koncert v vidiki dvorani hotela Uaiona. Konce-rt ni bil tako dobro obiskan kot prednje leto. dasi je sporad navajal polec dveh tretjim slovenskih pesmi tudi troje opjrnih arij, v katerih občinstvo tega pevca pač nabrale Prvi d-el e»poreda te ofoseeal samospeve La-ioviea. Gotovca. Ravnika. Ipavtea, Beree ki Hac?ia. drugi Ipavčevi, Itevove. FoererteTre-ve. Gerbičeve in Jenkove peemi. trettfi r« dve ariji Puccrnifa ter nagradni spev Valr ter i a iz Wagn srjevih >Mojstri pjf*ci< — v celoti torej pester ^ hogat spored, ki nudi pevi-u dovoli prilike, da pokaže poflee glasovnih vrlin tudi orednašalne. Da iima Sini *nčev glas mnogo bleska in zavzetmega zvoka ie 7Tiano ter mu je ustvarilo zasluženi sloves Moram pa reči. da sa je ljubše poslikati na odrskih deskah, kot na koncertu, kaili pesmi, ki iih ie izvajal zaM?vaio v nrpt-v.ni večini 1 imki glas ter rahločutno orednačanie. Zato iim teatralno vživetji ne i prija ter porfaneio - vsaj nekatere - ne* j hote mai c? smešne. Druaa tretnna sporeda j sploh ie bila rapolniena s pesmimi, ki n* i seseda z ariiaaiH, katerfli eoo Is mera! ponoviti. nakar je na newehajoR aipfave dodat Se ndkaj pesmi. more jo' ^ ve^ "pr jdstavl jati slovenske lirske i ■ ■ —J— v zeu- I 11 « ' K mtneiu v^; ^•v?." -..— . olasbene literatura temveč spadajo že v _ šluiieni pokoj. Ha**« »peha je pe*ae ee! Pri klavirju g* Je opremljal goap. prof. Bre&so Kumar. Izgledalo K kot da umetnika nista biki prav vživeta drug v drueeea, aH pa da sta ee le prav malo poglobila v skupni StudH, kar biOo na mnogih krajih cMutno. Aplavz t® bfl velik tn navdušenja — posebno med mladim — prav mnoeo. L. M. i. —-- Deset slik iz predmestja (Makshn Sedej, »Predmestje«. 10 linorezov.) Pred nedavnim časom ae je publidteta naSIh upodabljajočih umetnosti, ki se od nekdanje siromaščine zmerom bolj živahno razvija, obogatila za nov dragocen dar. Mladi akademski slikar Maksim Sedej, ki je te na razstavah v zadnjem času vzbujal s svojimi deli občo pozornost, — razstavljal pa je tudi že v Saarbriicknu in Metzu —, je zbral deset svojih linorezov in jih pod naslovom »Predmestje« izdal v lično urejeni mapi. Zbirka desetih originalov velja samo 300.— Din, kar pomeni na trgu upodabljajočih umetnosti, kjer cene po navadi visoko notirajo, pač brezkon-i kurenčno ceno. 2e naslov vsebine sam priča, da je Sedej kakor za vse svoje delo, tudi za »Predmestje« iskal motivov tam, kjer se življenje kaže v socialnih kontrastih. Pa kakor je socialna motivnost v umetnosti in lite-i raturi pri nas pogostokrat samo tribut 1 modi, je pri Sedeju snovna in idejna socijal- na usmerjenost v resnici plod najelemen-tarnejših doživetij. Maksim Sedej, ki je ia 2irov doma, je s svojim očetom-rudarjem prva otroška leta preživel na Westfalskem in njegove pokrajine s tovarniškimi dimniki in zamreženimi okni, njegovi lzžetl obraei in ubite družinske idile imajo svojo prvo domovino v tem njegovem davnem spominu. Med vojno se je s svojimi vrnil domov ln potem je prišel na kiparski oddelek obrtne šole v Ljubljani, kjer se Je prvih prijemov v umetnosti učil pri Re-piču in Francetu Kralju. Iz Ljubljane Je šel na akademijo v Zagreb, kjer so bili njegovi učitelji Kljakovič, Babič, Becič, Tar-taglia, Krizman. V družbi z mlado generacijo slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so se v zadnjih letih šolali tam — Mihe-lič, Didek, Klemenčič, Smerdu, Mušič, Ur-gič —, v razgibanem, sproščenem vzduSju zagrebškega umetniškega življenja, zlasti pa še v borbi slovenskega študenta, ki jo je sredi bučnega, v luksusu in siromaščini pojočega velikega mesta bil za svoj gmotni obstanek in za svojo duhovno zmago, so se vvestfalski vtisi v Maksimu Sedeju tu razživeli do konca. Iz zagrebškega ambi-jenta je tudi njegovo »Predmestje« motivno po večini doma. Ko človek lista po tem ciklu, mu nehote zalebdijo v spominu veliki socialni oblikovalci s severa, Kollwitzeva, Grosz, Mase-reel. In vendar je Sedej vdihnil tem svojim črno-belim listom nekaj čisto svojega in čisto našega. Ce se ob njem spominjamo velikih socialno usmerjenih Nemcev in znamenitega Flamea, hočemo samo poudariti, da Je njegovo ustvarjanje nošeno pač po istem mogočnem valu, ki giblje in usmerja sodobno umetnost po svetu. Za razliko od onih je Maksim Sedej samo manj zamišljen, manj ostro sarkastičen in manj idejno zgovoren. Iz njegovih linorezov diha pač resničnost našega človeka in neposrednost ambijenta, ki smo uklenjeni vanj. 2e naslovi njegovih listov kažejo liričnega pesnika, ki Je segel po sredstvu grafike, da bi se v likih pač elementarneje, neposredneje izpovedal, kakor se je mogoče v besedah: Jutro, Večer, Ljubezen, Mrtvo dete. Pogreb, Nedelja, Družina, Berač, Bolnik, Brez dela. Pod temi lirično pridušenimi gesli pa kipi življenje, kakor v prividih na dan, ubito, pogaAeno življenje, ki pa se vkljub vsemu ne mara vdati in ki vstaja zmerom k novemu vstajenju: tod mimo gredo otroci a kangllcaml v rokah zjutraj v tovarno, tod tiplje slepi starec za belo roko svojega otroka, tod se po praznih, mrtvih sobah srečuje najbednejša ljubezen, tod hodijo matere po napol preraslih predmestnih potih s praznimi košarami v rokah, tod leže po kuhinjah mali mrlički z železnimi štedilniki za zglavjem in s prižganimi svečkami ob nogah, tod nosijo očetje svoje male v belih krsticab na pokopališče in samo matere gredo za pogrebom, tod hodijo delavske žene ln bosi otroci se jih drže za krilo, mimo pa beže telegrafske žice in iz tovarniških dimnikov se kadi; tod mimo počivajo delavci ob nedeljah in gospodje v «X» 8 posnetkov Din 16'— | Razvijanje Din 1—- * Kopija 6/9 Din 1.— LOMBERG plošče, BYK foto papirji edino Drogerija KANC LJUBLJANA — MARIBOR nače vesti Usmiljeni zdravniki Na tem mestu so se pritoževali naši re-porterji in poročevalci, koliko kriiev in Nadlog imajo s poročili o najrazličnejših občnih zborih. Očividno so si te tožbe vze-li k srcu naši gospodje zdravniki, ki ravno kot zdravniki najbolje vedo, kako zelo lahko križi in nadloge škodujejo zdravju. v nedeljo so imeli gospodje zdravniki občni zbor svoje zbornice. Novinarji so seveda smatrali za svojo dolžnost, da tudi gredo tja in pogledajo, kaj je treba o tem povedati javnosti, ki se je ravno letoa še posebej zanimala za to zborovanje. Toda ko so dospeli do zborovalne dvorane, jih Je sprejel reditelj in jih s prijaznim poklonom obvestil: »Sporočani vam tužno ves*, da novinarji nimajo dostopa.« V prvem hipu so bili poročevalci malo osupli in pikirani. Toda kmalu »e Jim Je posvetilo v glavi: a, zdravnikom novinarska raja "mili, pa ji hočejo prihraniti delo in razburjenje. Prijetno presenečeni nad toliko zdravniško obzirnostjo, so poročevalci odšli v deževni nedeljski dopoldan. Radi bi se zahvalili gg. zdravnikom za ta dokaz njihovega človekoljubja. Toda na občnem zboru je bil izvoljen popolnoma nov odbor Zdravniške zbornice, pa zdaj ne vemo, na koga naj bi adresirali zahvalo, na stari ali nori odbor. Zato jo sporočamo Javno na tem mestu. • Masarj-kova proslava na Gorenjskem. V soboto zvečer se je vršila v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju proslava Masarykovega 84. rojstnega dne, ki so ji prisostvovali župan Pire, sreski načelnik dr. Ogrin, odborniki JC lige s predsednikom inž. Eimmerjem na čelu, ln mnogo občinstva iz vseh vrst kranjskega meščanstva. Večer je otvoril trio Glasbene šole, nato je predstavli g. Fran Sire predavatelja dr. Ivana Laha, M je predaval o temi »Masaryk in nova Evropa«. Svoje predavanje je govornik naslonil na Masarvkovo knjigo »Nova Evropa«, kjer je podal Masaryk med vojno svoje nazore o preureditvi narodov in držav, dražbe ln človeštva v Novi Evropi. Predavanje je bilo tem bolj zanimivo ker je pokazalo pereče rane sedanjosti, ko se niso izpolnile vse zahteve Masarvkove glede ureditve nove Evrope. Spoznali smo. kako je Masarjrk šele pokazal evropski diplomaciji, kdo smo mali slovanski narodi in kaj hočemo. Občinstvo je sprejelo predavanje s toplim odobravanjem. Po predavanju ie prof. Tomšič podal nekaj skioptičnih slik iz Masary-kovega življenja, s čimer je bila proslava primemo zaključena. Obrambo nrot! prenosu nalezl jivih obolenj dihalnih organov tvorijo okusne ANA COT PASTILE. + Obisk rumunskih intelektualk. Beograd je obiskalo nekaj odličnih rumunskih javnih delavk in je ena od njih, gospa Nikolaj, ki se publicistično udejstvuje, predavala o zgodovini feminizma v Rumuniji. V Rumun:ji so se žene uveljavljale v javnem življenju, ko drugod še ni bilo niti govora o ženski enakopravnosti. Mnogo pr^j kakor drugod so pričele obiskovati tudi srednje in visoke šole in je danes na rumunskih srednjih šolah precej ženskih učnih moči. Občinsko volilno pravico so si pridobile rumunske žene 1. 1929. Tudi v Rumuniji se v zadnjem času predlaga redukcija žen ž v javnih službah, a ženske organizacije so prepričane, da taki predlogi ne bodo prodrli. V tem pogledu je dala predavateljica našim ženam razne nasvete. ♦ Beograjske Slovence opozarjamo na dva koncerta ljubljanske Glasbene Matice, ki se vršita v nedeljo 18. t. m. v Beogradu. Ob 15. bo izvajal mešani zbor v cerkvi sv. Antona v Bregalniški ulici vrsto madriga-lov, ki jih je zložil naš rojak Jakob Gallus-Petelin. Pri tem koncertu sodelujeta gospoda kateheta Ulaga (govor) in prof. Matija Tome (harmonij) ob pol 21. pa izvaja Glasbena Matica Berliozovo dramsko legendo »Faustovo pogubljenje« (Prokletstvo Fausta), za soli, zbor ln orkester v dvorani Kolarčeve narodne univerze. Za večerni koncert se dobe vstopnice v blagajni pred dvorano in v knjigarni Harmonija, za cerkveni koncert pa bodo vstopnice na razpolago pred koncertom pred cerkvijo. Rojake vabimo k posetu koncertov ♦ Posebni vlak v Beograd. Danes je zadnji dan, ko se sprejemajo priglasi za posebni vlak v Beograd, ki naj bi vozli iz Ljubljane ta petek ob 20. ter se vrnil v Ljubljano v torek zjutraj ob 3. Vožnja stane sem in tja 200 Din. Priglasi se sprejemajo v knjigarni Glasbene Matice ln pisarni Put-nika. Za posebni vlak se vsakdo lahko priglasi, ni potrebno da je član Glasbene Matice, čeprav se pevski zbor tudi vozi • tem vlakom V sredo zjutraj bo potem objavljeno definitivno, če vlas vozi aH odpade zaradi premajhne udeležbe. ♦ Kriza v J ugoslo venskem kemijskem društvu. To društvo je imelo poprej sekcije v Zagrebu, Ljubljani ln Mariboru. Ljubljanska ln mariborska sekcija sta likvidirali in ostalo je samo Jugoslovensko kemijsko društvo v Zagrebu, ki je Imelo v nedeljo svoj redni občni zbor. Predsednik profesor dr. Njegovan je ugotovil, da društvo ni Imelo zaželjenega uspeha pri Iskanju širše podlage za sodelovanje vseh kemikov filozofskih in medicinskih fakultet ln s kemiki, ki so dovršili tehnično fakulteto. število članov stalno pada in do krti« v društvu je prišlo tudi zaradi nesoglasij med starimi ln mladimi člani. Na občnem zboru je bil Izvoljen nov odbor s predsednikom profesorjem tehnične fakultete inž. dr. Hamanom na čelu. Letos se bo vršil v Zagrebu drugi kongres jugoslovenskih kemikov in ker so nanj povabljeni tudi kemiki lz ostalih slovanskih držav, bo imelo zborovanje pomen vseslovanskega kongresa kemikov. Uvedena je akcija, da bi se zagrebškemu velesejmu takrat pridružila tudi posebna raastava noše kemične industrije. ♦ Na rednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, ki se je vršil 10. t m. v restavraciji Zvezda, je bil pri volitvah izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Valentin Meršol, podpredsednik dT. Alojzij Kunst, tajnik dr. Slavko Rako-vec, blagajnik dr. Mira Finkova, knjižničar dr. Oton Baje, odbornika dr. Alojzij Brenčlč in dr. Ivan Pintar, revizorja dr. Ana Zalokarjeva In dr. Lojze Kramarič. ♦ škofjeloška podružnica SPD v škofjl Loki vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki se bo vršil 29. t. m. ob 8. zvečer v posvetovalnici mestne hiše, Mestni trg št. 16. z običajnim dnevnim redom. ♦ Pogrešan Inkasant Lnfcasant tvrdk« »Standard, Company« Ivan CizelJ is Zagreba, kI Je po rodu lz HromelJ, Je te dni neznano kam izginil z doma. Pred odhodom Je sporočil svojcem, da namerava Izvršiti samomor. Pogrešani Je star 35 let ter Je PRIDE! PRIDE! Madame Butterilv oblečen r rjav površni suknjič, na glavi pa je imel siv klobuk. • Starosta aktivnih uradnikov ne samo pri nas, marveč v vsej Evropi je gotovo vojaški referent mestnega načelatva ▼ Sremski Mitrovici Gjoka Zlvanovič. Mož službuje aktivno že 68 let. Rodil se Je leta 1851. v Golubincih v Sremu in so ga starši dali v kadetnico v Gradcu. Komaj je to vojaško šolo dovršil, je že kot kadet sodeloval v vojni med Avstrijo in Prusijo. Po vojni je stopil v civilno službo in je služboval najprej v Ruml, potem v Petrovara-dinu, od leta 1884. pa službuje v Mitrovici. Kot vnet pristaš gasilstva Je pred 50 leti ustanovil tudi gasilsko društvo v Mitrovici. Republika Estonija je odlikovala starega Zivanovlča kot enega najstarejših gasilcev v Evropi, a tudi od naše države je dobil že več odlikovanj za svoje vzorno službovanje. ♦ Smrt starega kapetana. V Bakru Je umrl 751etni Silvije Randič, ki Je bil eden od naših najstarejših in najuglednejših pomorskih kapetanov. Kot mladenič je služboval na jadrnicah, potem pa je stopil v službo prvih parnikov, ki jih je stavilo v promet nekdanje Ugarsko-hrvatsko društvo. Od tega društva je prišel v službo Jadranske plovidbe in Je bil poveljnik najlepših parnikov. Dolga leta Je bil tudi poveljnik »Karadjordja«. šele pred nekaj leti je stopil v pokoj ter se nastanil v Bakru. * Raziskovanje rude v okolici Fojnloe. Okolioa Fojnice je že od nekdaj znana po svojem bogastvu raznih rud, ki pa, kakor tudi v drugih krajih Bosne ln Hercegovine, niso izkoriščane. Te dni so se sestali v Fojnici mnogi domači rudarski strokovnja- črnih cilindrih stopajo za mrtvaškim vozom, tod se stikajo delavske družine po sobah s štedilnikom, berači, bolniki, brezposelni. Takšen Je svet, ki iz njega zajema Sedej, takšna je gmota, ki jo v tišini najčistejšega dela ureja v obliko. Kaj more on zato, če mu izpod prstov uhaja v te linoreze resnica sveta! — Samo svet ne gleda rad resnici v obraz in Maksimu Sedeju bo pač pripadel delež, kakršen že od nekdaj gre med nami umetnikom resnice. Njegovo »Predmestje« pa je vendarle preizkusni kamen o tem. ali je v našem kulturnem občestvu še toliko človeka, da se bo krik, ki je v tem »Predmestju« ujet, prebil do kakšnega živega odmeva. Fri. Dr. Danilo Švara je dirigiral y Beogradu. Dirigent ljubljanske opera gosp. dr. Danilo Švara je * minulih dn^h dirigiraj v beograjski operi Leoncavallovo opero »Bajazzo«. Kritik »Pravde« je ob tej priliki napisal: »Dirigent ljubljanske opare g. Danilo Švara je učenec enega najodličnejših nemških dirigentov in propagatorjev 6odobne glasbe Scherchma in kaže sigurne, precizne in izdelan1-« dirigentske geste- Široke melodične linije velikega italijanskega mojstra, ki so v »Bajazzo« perfiktno izdelane, je raevil g-a / velikim okueom in čutom za stil. Po "7m'h »Einsatzov« g. Švar° ie bil ansambl beograjske op-re. ki Ž3 dolgo ni izvajal »Bajazzo«. prav siguren.« Violinski virtuoz Bronislav Huberman na Dunaju. Avstrijska vlada je pridobila svetovno znanega violinskega umetnika B.-onislava Hubermana za vodjo mojstrske šole za gosli na dunajski akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnosL Bronislav Huberman bo začel s poukom že v teku meseca marca 1934. Prijave nadarjenih napredovanih učencev za vstop v to mojstrsko šolo se morajo nasloviti na državno akademijo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. I., Lothringerstras" se 18. Danica Pinterovič, Teodora vizantiska carica. V Osijeku je pravkar izšla v lično opremljeni knjižni izdaji doktorska teza tamošnje profesorice Danice Pinterovič »Teodora, vizantiska carica«. Po splošnem prikazu Justinijevega vladanja v prvi polovici šestega stoletja opisuje avtorica vladanje njegove žene tako, kakor je zabeleženo v virih. Teodora je bila tako močna, da je vladala skupaj s cesarjem. Čeprav je potekla iz nizkega rodu in je preživela mladost zelo razuzdano (bila je cirkuška igralka), jo je Justinijan proti zakonom in običajem vzel za ženo in sovladarko. Teodora je pridobljeno moč in oblast temeljito izkoriščevala in se je vmešavala v politično, cerkveno in socialno delovanje Justinijana. Njeno življenje in delo je znano iz mnogih sodobnih virov, predvsem pa iz Prokopijeve »Skrivne zgodovine«, ki izvrstno ilustrira ne samo njen značaj, marveč tudi vse življenje na dvoru in v prestolnici Bizancije, v Carigradu. Avtorica je razčlenila značaj Teodore po rezultatih sodobne Freudove in Adlerjeve psihologije, primerjajoč Prokopijeve trditve z ostalimi viri. V tej doktorski tezi so zbrane povesti in legende, a tudi najpomembnejša literatura o cesarici Teodori od davnih Časov do najnovejših do!. UR AN-KREM A ZA LICE Vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod. ki, kakor univerzitetni profesor g. int. Gostiš« lz Ljubljane, upravitelj železarne ▼ Varešu g. inž. Kralj, upravitelj premogovnika v Zenici g. inž. šinkavs, predsednik rudarskega ravnateljstva v Sarajevu g. in i. Tibold ln še nekateri drugi. Prof. i ni. Gostiša se je posebno zanimal za rude v okolici Fojnice in za pesek tamošoje reke, ki vsebuje zlato. Več vzorcev rud ln peska je vzel s seboj v svrho laboratorijske preiskave. ♦ Zgradba novega mostu preko Odre pri Slsku. Na glavni državni cesti Zagreb-Sisak ki je bolj frekventirana kakor vse druge ceste, ki vodijo v Sisak, je bila doslej velika zapreka rednega prometa starinski leseni most preko Odre pri Sisku. Ker je most razpadal, so ga morali zožiti, tako da sploh ni več zadoščal normalnemu prometu in da se je na njem pripetilo tudi več nezgod. Banska uprava je naposled upoštevala prošnje mnogoštevilnih Interesentov ter odredila zgradbo novega betonskega mostu, ki bo dolg 50, širok pa 7 m. Z zgradbo tega mosta se bo Izdatno Izboljšal avtobusni promet med Zagrebom In Slskom ter zveze s Petriujo ln Kostajnico. Torek, sreda, četrtek ob 8. uri Marlene Dietrich VISOKA PESEM Pride: Najlepši film letošnje sezone HREPENENJE 2822 ♦ Regulacija rek v vrbaski banovini. Uprava vrbaske banovine je razdelila kredite za Javna dela po načrtu, ki so ga izdelali posebni odbori v posameznih srezlh. V tem načrtu so popravila banovlnske ceste Gradačac-Brčko, Gradačac-Krepšlč in Bosanski šamac-Brčko, Poleg tega pa bo izvedena tudi regulacija na rekah Sani, Savi, Vrhasu in Uni, ker so kraji ob teh rekah vsako leto v veliki nevarnosti pred poplavami. ♦ živinski In kramar*k| (Jožefov) sejem v Krškem bo IT. t m. ♦ Bančni uradniki! Neobhodno potrebujete strokovno knjigo; Cerne, Kontokorentl. Dobi se v vseh knjigarnah ali prt založništvu: Trgovski učni zavod, LJubljana, Pra-žakova ulica 8-II. Samo Se danes DOLLT HAAS RUMBA — RAPSODIJA Zgodba o človeku, ki je požrl milijon ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9% Cene 4, 6 in 8 Din ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— V slovo stareilnl dr. Kobetu smo prejeli naslednje vrstice iz kroga sodnih uradnikov: Včeraj popoldne so položili v Novem mestu v prezgodnji grob sodnega starešino dr. Ernesta Kobeta. Preden je pokojnik prevzel vodstvo sreskega sodišča, ga sodni uradniki po večini osebno niti nismo poznali. Le malo kdo od nas je deial prej pod njegovim vodstvom kje na deželi V Ljubljani pa smo morali kmalu uvideti, da nimamo opraviti samo s predstojnikom, s sodnikom, navezanim na suhe paragrafe, marveč z blagim možem, dostopnim za vsako upravičeno željo in prošnjo. Zlasti sodnim uradnikom Je t kratki dobi službovanja dokazal toliko uvidevnosti in upoštevanja, da smo ga vsi nele globoko spoštovali, temveč res tudi Imeli strašno radi. Kdo izmed nas je le mogel pričakovati, da nas bo na pogled tako trdni in prožni mož zapustil nepričakovano, brez slovesa! Venci in rože, ki so bili včeraj položeni na njegov prerani grob, bodo o^eneH, toda naša hvaležnost in globoko spoštovanje do blagega pokojnika ostaneta trajni. — Avgust Juh, pis. v. oficijal. u— Smrt vzorne žene. Danes ob 17. spremimo k večnemu počitku vrlo ženo Katlnko Renčljevo, soprogo sodnega uradnika v p. Ni se udejstvovala v druStvih, ni bila v nikakem odboru, a bila je snameni-tejša, kot mati številne dece, v svojem žrtvovanju in delu, nenadomestljiva, skrbna soproga, vzorna gospodinja, delavna kakor čebelica, neutrudljlva, vedno dobro razpoložena, odrekujoča se vsemu, samo da je mogla več nuditi svojcem. 2ena redkih čednosti. Sama požrtvovalnost, skrb, samoza-tajevanje. Vsi, ki smo jo poznali, bodisi že v Sežani, v Podgradu v »Istri, potem v Trstu in slednjič še tu ▼ LJubljani, vemo ceniti to vzorno družinsko mater, ki je vse otroke dobro preskrbela, nam pa Je bila prava učiteljica v vseh gospodinjskih panogah, odkritosrčna, nesebično dobra prijateljica ln svetovalka, ljubka družabnlca, pravična v presojevanju ln neizprosno nacionalna. Zapušča poleg užaloščenega soproga Ivana, sinova Dušana ln Kazimira ter hčere Nado, Vero in Vido. Poslednja ima svoj damskl salon v palači Kreditne banke. Naša krepostna Katinka se je vsa Izmučena zrušila pod težo vsakdanjih skrbi in končala svojo težavno življenjsko pot. Lahka ji bodi žemljica! Primorske rojakinje smo dolžne, počastiti vzorno prijateljico na njeni zadnji poti. — Maša. u— Posetlte vsi današnjo »PrePorodovo« predstavo »Drobtlne« v dramskem gledališču! Prijetno boste presenečeni nad uspehom mladih igralcev, ki »o svoj tako na ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V 6ISK1. — Telefon 33-87 Karin Hardt, Theodor Loos v filmu, ki Je bil nagrajen z zlato medaljo za filmsko umetnost Prebujene strasti (Prva dekllSka ljubezen) Predstave: torek, sreda in Četrtek ob pol 7. in pol 9. uri Dopolnilo nov zvočni tednik PRIDE! Rusld film: PRIDE! POT V ŽIVLJENJE kratko odmerjeni 6u uporabili, da so pol vestno roko režiserja g. Skrblnška naštudi-rali tri enodejamke pod skupnim imenom »Drobtlne«. Vse tri so polne humorja in «e bo naše občinstvo ob njih sijajno zabavalo. žal da naša javnost tako slabo 6ega po vstopnicah, kljub temu, da je vas cisti dobiček namenjen revnemu dijaštvu. Dosedaj pa U denarja prodanih vstopnic niso plačani niti stroški. Torej dokažite mladini, da jo podpirate. Upajmo, da bomo pri predstavi videli vse zastopnike šol ter g. profe-sorje-vzgojitelje mladine. Cene so znižane. Predprodaja vstopnic v opernem gledališču od 10. do 12. in 14. do 16. pred predstavo pa v dramski blagajni. u— Rezervnim oficirjem pododbora združenja v Ljubljani se naznanja, da se bo vršil redni občni zbor pododbora UROIR £4. t. m- ob 17. v društveni sobi v »Zveidl« II. nadstropje. Vse predloge za zbor se bo sprejemalo do 20. t m. Vabijo se vsi rez. oficirji, da se udeleže v čim večjem številu občnega zbora in da s plačanjem predpisane članarine pridobe pravico glasovanja na občnem zboru. Uradne ure so vsak torek ln petek od 18. do 19. Zemljevidi so prišli. Odbor. u— Okrajna organizacija JN8 za poljanski okraj je Lmela prav lepo uspel občni zbor ▼ soboto 10. t. m. Prostoren vrtni salon pri Klemenčiču na Krekovem trg Je zasedlo članstvo do zadnjega kotička. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Klepec. Po poročilih funkcionarjev organizacija krepko deluje, alastl veliko skrb pa posveča socialnim vprašanjem ter l*kuša pomagati siromašnim družinam v okraju. Nato je posl. minister g. dr. Kramer v »koro dveurnem govoru obravnaval državni proračun, ki je predmet razprav v Narodni skupščini, Ln orisal sedanje politične ln gospodarske prilike. Za njegova Izčrpna ln it-reuno zanimiva izvajanja so mu zborovalcl priredili burne ovaclje in izrekli soglasno zaupnico. Za sresko organizacijo Je zborovanje pozdravil predsednik dr. Cepuder. Pri volitvah Je bil soglasno Izvoljen s majhnimi lzpremembaml ves prejšnji odbor. Ob 23. Je predsednik »aključll zborovanje s pozivom, da naj se zborovalcl še udeleže prireditve mestne občine ▼ prid siromašnim ▼ Unionu. u— Mariborski mali harm©n»karjl, ki koncertirajo v soboto IT. m- zvečer v veliki unionski dvorani, nam zaigrajo celo vrsto narodnih pesmic. Nekatere igrajo samo na harmonikah, druge pa tudi poJo ln se sami na harmonikah spremljajo. So to več ali manj znane narodne pesmic«, deloma pa tudi za nas popolnoma nove. Da Je vmes »Gor čez jezero«, Je čisto naravno, saj ni nikdar Šopka narodnih pesmic brer te, ki Jo smatramo za svojo najlepšo. Nazadnje pa nam predstavijo slovensko kmečko gostijo s petjem ln harmoniko. Veselje bo gledati male igralce, ki bodo 1«P« m ubrane glasove izvabljali svojim J6 mehovom. Sedeži od 30 do 8 Din so v predproda JI v knjigarni Glasbene Matice. u— »Večerni zvon« je brez dvoma najlepša ruska popevka, ki »o Jo po vsem svetu uveljavili donskl feozakl. To lo le mnogo drugih pesmi bomo slišali na koncertu donskih kozakov v sredo 14. t. m. i PRIDE! PRIDE! Madame Butter£ly v veliki unionski dvorani. Nastopi pravi zbor donsklh kozakov pod vodstvom zborovodje Sergija Jarova. Vstopnice t knjigarni Glasbene Matic« na Kongresnem trgu. u— Sočanl In prijatelji Iz Primorjal Preminila je blaga gospa Katinka, soproga Ivana Renčelja, naš«ga dolgoletnega člana in prijatelja. Vabimo Vas, da počastite pokojno na njeni zadnji poti s tem, da se polnoštevilno udeležite njenega pogreba, ki se bo vršil danes ob 17. Izpred mrtvašnice državne bolnice k Sv. Križu, fcalujočlm preostalim naš« najiskrenejše sožalj«! u— Zagorka, prva Jugoslovenska novinarka, dramatičarka In roman oP I »k a. O življenju polnem dramatičnih zapl«tljaj«v> in o mnogostranskem plodovitem literarnem delovanju t« hrvatske žene bo predavala v sredo, 14. t. m., točno ob pol 17. Minka Gov&karjeva v prostorih Splošnega ženskega društva, Rimska cesta 9. Dobrodošel vsakdo! u— Sokolsko društvo LJublJana-SIŠ*« obvešča starejše članstvo, da se prične 14. t. m. ob pol 9. v šolski telovadnici redna telovadba prostih vaj za zlet ▼ ZagTebn. Vodi br. Cuznar Julij. u— Ustanovni občni zbor šahovskega kluba »Sentpetor« m bo vršil v četrtsk 15. t. m. ob 8. zvečer v salonu gostiln« »Pri Nacetu« na Smartinski cesti z običajnim dnevnim redom. Vsi prijatelji kraljevske igre so vljudno vabljeni. ii— Nov film ZKD. Za novi spored d j« ZKD nabavila napet in zanimiv film. Imenovan »Otok demonov«. Posnet j« bil na otokih Bali. Vsi posnetki so naravni. Film je že zato zanimiv, ker so upodobljena plemeni, ki »o na glasu, da imajo najlepše žene na svetu. Za film lahko torej upravičeno vlada žie zdaj veliko zanimanje, saj obeta biti za Ljubljano svojevrstna senzacija. u— SOS — ledena gor«. Danes bo zadnja predstava mogočnega filma, drame iz Ledenega morja. To filmsko delo Je vzbu llo po vsem svetu ogromno zanimanja. Nič čudnega. Vse je originalno, brez trika. Posnetki so bili napravljeni na Grenlandu. Leni Riefensthalova ln Ernst Udet sta se v tem filmu izkazala kot velika umetnika. Te dni pričakujemo v Ljubljani filmsko ve-ledelo »Madame Butterfly« po Pucclnljevi operi. V glavni vlogi Je Sylvia Sidney. u— Krompir za barjanske poplavljene«. Včeraj popoldne so na dolenjskem kolodvoru pričeli deliti semenski krompir, ki ga je priskrbela mestna občina za barjanske posestnike, prizadete po zadnjih poplavah. Drug za drugim so prihajali Barjani z vrečami ln vozovi po svoj delež, ki so Jim ga mestni uslužbenci odmerjali na dveh tehtnicah. Včeraj so razdelili prva dva vagona, v treh ali štirih dneh pa pridejo še ostali štirje vagoni, tako da bodo vsi po-plavljencl prišli na vrsto- u— Umrla J« v splošni bolnišnici gdč. Danica Severjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 14. — Blag ri spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Dar za brezposelne. G. dr. Gašper Pekle daruje namesto cvetja na grob pokojnega dr Ernesta Kobeta za breziposel-ue učitelje v LJubljani 50 Din, enak znesek pa za brezposelne delavce v Mostah' Iskrena hvala! u— Bolniška blagajna mestnih nameščencev v Ljubljani bo tmela občni zbor drevi ob 18. v zborovalnl dvorani mestnega na-i čelstva. Dnevni red običajen. iiEg radioaktivna zobna krema - D ob ife jo % p ovsa u— Ptičke Je včeraj oženil sveti Gregor, čeprav Jim ni naklonil baš lepega vremena. Nebo Je bilo hudo zastrto ln od časa do časa se je vsula Lz oblaka prha. Navzlic temu pa Je vladalo spričo zgodaj se obetajoče pomladi v naših parkih ln gozdo- ih že nekaj dni prav svatovsko razpoloženje, žvrgolenje je bilo čuti pri tleh kakor v vejah, povsod sam frfot ljubkih krllatcev. Letos se se prav zgodaj pričele vračati tudi družine škorcev, a vobče je selitev ptic zelo zgodnja, kar pač najbolje dokazuje, da Imamo zeleno pomlad tik pred durmi. u— Groharjeva cesta, ki vodi s Tria-Ske ceste preko Mirja proti Kolezljl, oV ljublja postati sčasoma eno najlepših sprehajališč. Cesta se nahaja v primeroma dobrem stanju, ®uaj so pa nasadili ob strant.h vrsto mladih drevesc, ki bodo dajala že v nekaj letil blagodejno senoo. u— Huda avtomobilska nesreča s« je primerila v nedeljo v okolici Kranja, njei a žrtev pa je postal železniški uradnik Lrj-ze Kepec, stanujoč v Kolodvorski nllcl r 6kl. Kepec se je bil odpeljal z družbo Tft avtomobilski Izlet. V bližini Kranja J« prišlo do karambola ln Je Kepca vrglo lz t> za. Obležal Je nezavesten ln so ga s hudtrai poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnico Kepec je ležal dolgo časa nezavesten in pozneje sploh nI imel pojma, da se je ponesrečil pri karambolu. Poleg zunanjih poškodb Ima hudo pretresene možgane. u— Tatovi koles so pričeli postajati ap-jt podjetnejšl. V tadrego jih ne spravi nfra-ka registracija koles ln tudi ne drugačre varnostne mere ln ukrepi. V zadnjih tednih so odpeljali tatovi nad 15 koles, v vredn> stl okrog 10.000 Din. Tatovi najrajši na-dlrajo kolesa ln zamenjajo posamezne del«, nakar Jih pod ceno še vedno lahko spravtjo v denar, največ na deželi. u— Ukradeno kolo. Zasebniku Barbarlču Je bilo r nedeljo dopoldne li a«> ke gostilne v Vetrlnjskl ulici ukrj ieno Din vredno kolo znamke Peugeot«. u— Družabna senzacija za Ljubljano bo nedvomno prvi nastop inozemskih ple> nih parov srednjeevropskega slovesa g g. Inž. Shalka, dr. Schrelner, Lorenzuttl, hi i Wolf s svojimi elegantnimi partnericami, ki bodo tekmovali z najboljšimi jugoslovev sklml pari na I. mednarodnem plesnem Ur> nlrju v soboto 17. t. m. v Kazini. Vs« informacije pri »PSK« ln mojstru Jenkn v Kazini. Iz Celfa «— Fraitoosld krotek priredi ▼ sredo 11 t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega do ma predavanje v francoskem jeziku. Pi-o davala bo ga. S. Jerasova iz LJubljane o življenju na deželi v Franciji. Vstop vsakomur prost. — O Masaryku pa bo predaval g. dr. F. Mlkuletič v sredo 14. t. m. »večer na rednem sestanku celjske j-Soč* t «— V celjskem gledališču bodo člani ljubljanske drame uprizorili danes ob 20. komedijo W. Lichtenberga »Kariera kar.o-lista Wlnziga«. Predstava Je za abomri. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodnjl v novi knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. e— Združenje mizarjev v Celju Je imelo v nedeljo dopoldne dobro obiskano leit-io skupščino, ki jo je vodil predsednik mizer-ski mojster g. K. Golob. Po poročilih funkcionarjev ln odobritvi obračuna je prifilo pri razpravi, o razmerah v upravi združenja do velikih nesoglasij. Sprejet Je bfl predlog, da se izreče upravi nezaupnica, zaradi česar so vsi člani uprave podali ostavko. Ker volitve novega odbora nI bilo na dnevnem redu, je na zahtevo zastopnika Zbornice za TOI kot nadzorne oblasti g. žabkarja, predsednik predčasno zaključil skupščino. e— Brezplačen Semenski krompir ae bo detli danes dopoldne v občinskem uradu rs Celje-okolioo. Interesenti poplaVljenci naj se javijo danes dopoldne v občinskem uradu na Bregu. e— Srečke 28. kola drt raeretkM loto rije bc prispele in se dobijo v podruferld »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.16 in 20.?*) svoftna opereta »Ce Babv ljubi« in »vočil tednik. Iz Maribora a— Občni zbor rezervnih častnikov. Preteklo nedeljo dopoldne Je Imel mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov la bojevnikov občni zbor. Predsedoval J« g. Jakob Perhavec, tajniško poročilo Je jx>-dal g. Korbar. Mariborski pododbor štaj^ 341 rednih članov rezervnih častnikov. K* dnevnem red je bil med drugim tudi predlog, naj bi mariborski pododbor kolektivo pristopil v novo ustanovljeno bojevniško organizacijo »Boj«. Pri tem predlogu, ki Je bil slednjič sprejet, se je razvila zelo živahna debata. Pri raznoterostih se je oglasilo k besedi več članov, ki so sporočili pododboru razne želje. Pri volitvah je bil x mad-ml lzpremembami Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Perhavcem. a— žene, zbirajte podpise! Po sklepu ljubljanskega ženskega zborovanja, ki se Je vršilo 11. t. m. pod predsedstvom ge. Tavčarjeve, pozivamo vse žene iz območja nekdanje mariborske oblasti, da zbirajo podpise za resolucijo, ki je bila na zborovanju sprejeta in v časopisih objavljena. Podpišejo naj se vse žene ln dekleta, ne glede ali so v službi nastavljene ali ne. Ker morajo biti vse pole do 20. t. m. pri Savezu v Beogradu, prosimo zbirateljice podpisov, da pošljejo pole do sobote, to Je 17. t. m na naslov: Mariborsko slovensko žensko društvo. Maribor, CIril-Metodova ulica 18 a— Skrivnosten nestanek 73 letnega starčka. Včeraj dopoldne se je zglasila ua mariborski polie ji posestnica Mar» na 379 miliionov Din Izboljšanje naše !rgo vi nek p bilance z Nemčijo ie omogočilo, d? if bil lani v precejšnji meri zmanjšan saldo > klirinškem prometu, ki oredstavlia naš »r covinski dolg nasproti Nemčiji. Da izravna b saldo. Nemčiia kupovala zlasti na^o kom zo ki pa jo i1? le v mnniši m^ri uvažala za svoje lastne potreb*, dočim ie pretežni rt*1 nanrei prodala v druge držav?. Pogaiania ki se bodo oričMa v Beogradu, se bodo nanašala v prvi vrsti na ureditev izvoza na?in tale. perutnine in sadja- Trti tega bo ras-pravljalo tudi o vprašanji izvoza naše koruze in pšenice. Neimčiia nam bo morala dati t tem pogledu olajšave, kajti lanako povečanje izvoza ni bile morda posledica kakih olajšav, temveč je bilo le v zvezi z oko!nosijo, da ie Nemčija z nakupom agram-h proizvodov v naši državi izkoristila svoia pri nas zamrznila dobroimetja. Bodoči izvoz naših proizvodov v Nemčijo, kakor tudi obratno nemških proizvodov v Jugoslavijo, pa bo v znatni meri odvisen od tega. kaX-šne ugodnosti nam bo pripravljena lati Nemčija. Pogajanja z drugimi državami. V prihodnjih mesecih bomo imeli važna pogajanja tudi z drugimi državami. V početku aprila se bodo najbrž pričela pogajanja z Avstrijo v svrho revizije dopolnilnega trgovinskega sporazuma. Avstrija namreč zahteva zmanjšanje naših kontingentov. Prav tako v aprilu so predvidena pogajanja z Bolgarijo, s katero sploh še nimamo trgovinske pogodbe. Tudi ta pogajanja se bodo vršila v Beogradu. S Turčijo so predvidena pogajanja ob koncu marca v Ankari. Enako kakor z Bolgarijo tudi s Turčijo nismo še sklenili trgovinske pogodbe. V bližnjem času pa se bodo najbrž vršila tudi pogajanja s Grčijo, ker bo rok dosedanjega trgovinskega sporazuma, sklenjenega 20. julija preteklega leta. potekel 20. marca t. 1. Od naše strani je bilo predlagano, da se stari sporazum podaljša za 6 mesecev, ni pa še znano, kakšno stališče bo zavzela Grčija. Končno je omeniti še pogajanja z Madžarsko, ki se bodo pričela ob koncu marca v zvezi z izvajanjem dopolnilnega sporazuma, ki je bil lani sklenjen 15. marca. Metana komisija, ki je predvidena v tem sporazumu, bo razpravljala o vprašanju povečanja našega kontingenta za izvoz lesa v Madžarsko in glede ureditve kompenzacijskih kupčij. Stanje Narodne banke V poslednjem izkazu Narodne banke od 8. t. m. je zabeleženo povečanje zlate in devizne podlage za 3.8 na 1849.3 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa ©o se zmanjšale skoro na polovico za 41.4 na 46.7 milijona Din. Kakor znano, se na račun deviz, ki se ne vštejejo v podlago, knjižijo dobroimetja v inozemstvu, ki so pripravljena za zjnania plačila države, zlasti za anui-tetno službo. Tudi kovani denar v riiklju :n srebru je nazadoval za 10.6 na 276.8 milijona Din. Menični portfe-li ie ostal Skoro na nespremenjeni višini, zato opažamo znaten padec lombardnih posojil, ki so se skrčila za 54.7 na 240.7 milijona Din. Lombardna posojila so torei sedaj za točno 100 milijonov Din manjša, nego so bila lani ob istem času. Skupna vsota meničnih in lombardnih poso iil znaša sedaj 19(l4 milijone Din. t. j. za 650 milijonov Din mani nego f jeseni 1932. torej pred noldnigim letom, ko so narasla na preko 2550 milijonov. Obtok bankovcev se ni nasproti zadnjemu stenju bistveno spremenil; povečal se ie le za 3.1 na 4235.8 miliiona Din. Tudi obveznosti na pokaz so narasle le za 7.4 na 966.0 mili i- Din. obveznosti z rokom pa so nazadovale za 26.3 na 1053.2 miliiona Din. Razmerje kritja ie prav tako ostalo nespremenjeno in znaša sedai kritje v zlatu in devizah 35.55 °/o (po zadnjem izkauzu 35.o4). v samem zlatu pa 33.93 "/e (33.99). Gospodarske vesti = Ustanovna skupščina jjugoslovensko-češkoslovaške gospodarske zbornice. Na prizadevanje praške Češkoslovaško - 'ugoslo-venske gospodarske zbornice se bo tudi v naši državi ustanovila slična institjcija. Kakor poročajo iz Beograda, je za četrtek 15. t. m. ob 5. popoldne sklicana ustanovna skupščina Jugoslovensko - češkoslovaške gospodarske zbornice, ki se bo vršila v prostorih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Ratnički dom). Interesenti, ki. želuo sodelovati na t*i skupščini, naj se iavijo /.a-vodu za pospeševanje zunanje trgovine. — Dobave drv in premoga. Dne 22. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani iavna ustmena licitacija za dobavo 11.930 m* drv. = Dobava masti. Dne 15. t. m. se bo vršila pri komandi dravske diviziiske oblasti v Ljubljani javna ustni en a pogodba za dobavo 50.000 kg sviniske masti. _ = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofert-ne licitacije: 21. t. m. pri upravi smodnišni-ce v Kamniku glede dobave 80.000 kg tri-nitrotoloula: 11. aprila glede dobave 30.00n kilogramov nreie od iute. 30.000 kg preie o-l konoplje. 35.000 kg papirja za zavuanio kamniktita; 12. aprila glrja. Jl&zuutua va&Mst: uZu/OJufe kavt Uap! Kdor jo pije — čuva zdravje. 62 — 64, 4*/. agrarne 36 den.. 6*/« betfjike 53 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 318 — 321, za marc 316 — 319. za april 317 do 319. za maj 313 — 317, 7°'« investicijsko 72 — 73. 7*'« Blair 50.50 — 51.50. 8•/« Blair 53 _ 54.50, 7® o Drž. hipotekama banka 62 do 63. 6° o begluške 52 _ 55; delnice: Narodna banka 4100 — 4300. P rtv. a0g< in K)gg< 177.50 _ 197-50- »2« 157.50 — 177.50; >5« 187.50 - 157 50. .6« 107.50 _ 117.50: ,7« 75 - 85; >8< 72.50 — 75; sremska slavonska >0g< tn »Ogg« 172.50 — 187.50; .2« 152.50 - 167 50. >5« 132.50 - 147.50: >fi< 102.50 - V250: *7« 75-85: »8< 72 50 — 75 Otrohi: baški, sr vriski 08—70; banatski 66 - 68. Fižol: baški. sremski 120 - 122.50 # + Budimpelfanska termmska borza (12. t m.) Tendenca prijazna, promet srednji, pšenica: za marc 10.04 _ 10-65. za mai 9. A do 9.75; koruza: za mai 10.07 — 10.08. ®a julij 10.30 - 10.32. _ Sokol Borze 12. marca. Na ljubljanski borzi se tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. Avstrijski šilingi &o bili v privatnem k1irina ie b'1 za marc no 319 in za apr-1 po 317 Nidalie i* b'l zabeležen promet samo še v 7®'« dolarskem posojilu Državne hipotekam* b?nke po 63. Devize. Liubliana Amsterdam 230818 B*r1in 1359.03—1369 83. Bruseli 799 68 do 803 02. Curih 1108 35—1113 85. L™™" I73 95_175 57 Newvork 3405 50—3433 76 Pariz 235 85—226 97.' Praga 142 29—14315 Trst 293 79—29619 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 917 Turih Pariz 2038. London 1573. N»wyork 309 75 Briseli 7210. Milan 26.55. Madrid 40 {5 Amsi*rdam 2°8.25. Berlin 122.875. Du-56 5^ Stockholm 91 Oslo 79. Kob*n- nai havn 7025 Praga Bukarešta 3 05. Dima i (T-čsii v 11.42. London 27 52 54006 !On ? 12.8450 Varšava 58.32 nriv k1irin<"i.) Beograd Milan 4625 NewVork Pariz 3-" 59 Praga 21.74. Curih 174.28 v zlatu 128 « nap. Efekti. Liubliana Voina škoda 316 den.. 7»'° In vesticiisko 72 - 73 8»/« Blair 53 -Blair 50 — 52. TU Drž. hipotekama ban*-4 Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. predavanje predavatelja Z. K. D. g. dr. Mihelak o temi: Pomen zlata in denarja v narodnem gospodarstvu r zvezi s sedanjo denarno krizo«. Radio Torek, 13. marea. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Potovanje vzgaja (Jagodic Vojko). _ 12.15: Plošče. -12.45: Poročila. - 13: Cas. plošče. — 1?>-Otroški kotiček: Otroci se vesele (F Dela k). — 18 30: Koračnice na ploščah. — 19: francoščina. — 19.30: O državljanski vzgoii (prof. Marinko). - 20: Glasbeno plavanje ilustrirano s klavirskimi to5kami (Jadvi-aa Pozen elova). - 20.45: Beethovnov klavirski koncert v G-molu s spremljevalnem radio - orkestra iera gdč. Mucha Bozena. — •>1 30: Humoristično posnemanje instrumentov (g. Zor). — 22: Cas. poročiK aagleSk« plošče. _____ . Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Torek. 13.: Drobtine. Prireditev Preporoda. Izven. , „ , Sreda. 14.: Vfeoška kronika. Sreda. Četrtek. 15.: Konec poti. C. Petek. 16.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Torek. 13.: Traviata. A. Sreda 14.: Tičar. Izven Globoko mižan* cene od 6 do 20 Din. Četrtek. 15.: Ples v Savoju. Četrte*. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek. 18.: Natalija. B. Gomača otroška igra na odru. Te dni bo r^pnza >Ji*rdka«, Ozimne igre Pavla Golie. Delo ie «ek> zabav-Jo Režira Rasberger, nastopijo Barbičeva, Gorinškova. ^arčeva Dragutinoviceva. Go- rinšek, Harastovič, Medv^n. Rasberger Skr-. ' -1---: Verdonik. mali Mo- binšek. Crnobori. Grom. bor in drugi- Go. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Torek. 13.: Kariera kanclista Vinciga. sto vanje ljubljanske drame. Abonma. Cetrteik. 15.: Deseti brat. Uprizoritev osmo-šolcev celjske gimnazije.____ Vremensko poročilo Številke » označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja, 2. stanje barometra. temperatura. 4. relativna vlaga. ▼ smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1-10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 12. marca Zagreb 7, 752.3, 8.0, 70, SE«. 9, Beograd 7, 754.6. 13.0. 50. SE3, 7, —. —» Sarajevo 7, 756.7, 9.0. 70. mimo. 5, —. —. Skoplje 7, 759.8. 6 0. 70. mirno, 9, -Iz Splita, Kumborja, Raba ln Visa nI ae- P lemperatura: Ljubljana —, 6-8; 12.6, ; Maribor 13.1, 7.0; Zagreb 14.0. 7 0; Beograd 21.2, 12.0; Sarajevo —. 7.0; Skoplje 10Solnce vzhaja ob €.*1, zahaja ob 18.01. Zlata dežela Ofir Zanimiva odpirava tia črno celino — Na sledi za zlatokopi kralja Salomona Pod vodstvom znamenitega afriškega raziskovalca, grofa Byrona de Proroka. se je odpravila ekspedicija 14 učenjakov, da poišče med drugim tud; pravljično deželo Ofir. deželo zlata, draguljev, opic in san-dalovine. Iz svetega pisma vemo te podatke o skrivnostni deželi, a dosti več tudi ne. Ko je judovski kralj Salomon zaradi svojega potratnega življenja zapadel dolgovom in so ga upniki, posebno kralj Hiram iz Tira, pritiskal: na vse pretege za svoj denar, je odposlal ekspedicijo, da bi mu prinesla zlata Vrnila se je čez tri leta in je res imela nekaj zlata, dragega lesa in pavov. Vse to je našla v deželi Ofir. A kje leži ta dežela ni zvedel nihče in ne ve tudi danes nihče zagotovo, kajti Salomon je svojim brodarjem strogo prepovedal, da bi črhnili o tem kakšno besedo. Danes imamo v glavnem sedem teorij, ki se bavijo s položajem te dežele. Nekateri menijo, da gre za Sofalo ob vzhodni afriški obali, drugi govorijo o SimHabjeju ob vzhodni obali Južne Afrike, tretji o Abiranenu, četrti o Indusu, peti o Haitiju, šesti o Vzhodni Indiji, sedmi o Rodeziji in naziranje zadnjih je danes najbolj razširjeno. Grof De Prorok pa mora imeti čisto drugačno naziranje, kajti njegova pot gre skozi Libijsko puščavo do oaze Jupitra Amona, od tam vzdolž Nila skozi Sudan do Hred Ane v neraziskanem etiopskem ozemlju in preko Adis Abebe, Rudolfove-ga jezera in Somalije domov. Najvažnejša postaja na tem potu je Hred Ana. V tem kraju hoče ekspedicija stikati za zlatimi rudniki, ki so jih izkoriščali Salomonovi ljudje in ki so davno opuščeni. Grof de Prorok je prepričan, da bo našel sledove teh rudnikov. Je prepričan, da so tudi Egipčani cd tod dobivali svoje zlato. Drugo pa je vprašanje, da-li bo v njih še kaj dosti zlata in da-li so imeli kaj dosti zlata celo v Salomonovem času. Gotovo je vsekako. da bogastva, ki jih ie od tam dobil, niso bog ve kaj zalegla. Kralj Hiram n. pr. je rajši sprejel 20 krajev na severu Salomonovega kraljestva za svoje terjatve, nego da bi čakal na Sa- Usoda jetfčnikov Prognostična diagnoza jetike v otroških letih Na zadnji seji Dunajske zdravniške družbe je poročal znani medicinec prof. v. Groer iz Lvova o zanimivih poskusih, ki poglabljajo diagnostične napovedi tuberkuloze v otroških letih. Za ugotovitev skrite ali očitne tuberkuloze pri otrocih so doslej uporabljali injekcijo zelo razredčene raztopine tuberkulina (1:10.000 do 1:1,000 000). Na mestu injekcije se pokaže lokalna reakcija s pordeči t vi j o in steklostjo kože v različnem obsegu. pozitivni potek tega poskusa pa pravi parno to, da se je telo nekoč okužilo z bacili tuberkuloze, o stopnji obolenja pa ne jtove ničesar. Prof v. Groer Je ta poskus izpopolnil toliko, da uporablja dve istočasni injekciji različno koncentriranih raztopin. Pričako- vati bi bilo. da je reakcija po injekciji bolj razredčene raztopine .šibkejša, z bolj koncentrirano raztopino pa jačja. Pokazalo pa se je, da je premer kožne reakcije pred vsem v določenem razmerju s stanjem bolezni. Z večkratno injekcijo v določenih časovnih presledkih se da dognati spreminjajoče se razmerje med obolenjem ln odpornostjo otroka, umna zveza medicinske znanosti in matematike omogoča izraziti to razmerje s krivuljo, ki daje jasno sliko o usodi tuberkuloznega otroka. Tako trdi vsaj prof. v. Groer. Ce se njegove trditve z novimi poskusi Izkažejo za pravilne, tedaj bo imelo njegovo odkritje nedvomno velik praktičen in socialen pomen. Smrt angleškega državnika Lord Aberdeen, ■anani angleški politik Je umrl, star 86 let na škotskem Ovaduštvo cvete »Vossische Zeitung< poroča, da se frujejo iz vrst narodnih socialistov velike pritožbe glede ovaduštva. Denunciantstvo cvete kakor še nikoli. Nekateri funkcionalni stranke so se zavzeli za to, cia bi ta kuga ponehala, toda uspeh je doslej popolnoma izostal. Poslovanj ena Evropa Češki časopis »Novš pršce piše: »Vsi narodi zapadno od poljsko-nemške meje, če jo podaljšamo proti jugu z morav-sko slovaško in madžarsko romunsko mejo do Trsta, kažejo močno nazadujoče število rojstev, dočim se njihova umrljivost ne spreminja. Vzhodno od te meje so porodi Številni, tako da ljudstva na vzhodu po številu rase jo. To so Slovaška, Podkarpat-ska Rusija, Poljska. Bolgarska, zlasti pa ogromna Rusija. Ta pojav vzbuja v zapad-nih državah strah pred slovanstvom. Računati je s tem, da se bo nazadovanje porodov tu uveljavilo v polnem obsegu zlasti potem, ko se bo kriza omilila (v Nemčiji bo Število prebivalstva, ki je znašalo leta 1932. priblično 65 milijonov, padlo na 47 milijonov v 1. 1970.). Zapadne države bodo prisiljene sprejemati delavstvo iz vzhodne Evrope, torej iz slovanskih dežel.« Princa )e dal za žensko V švedskem ministrskem svetu je te dni sporočil prestolonaslednik, ki opravlja v odsotnosti svojega očeta regentske posle, da je princ Sigvard s poroko z Eriko Patzekovo iz Berlina izgubil pravo na svoje dedne pravice in da se je tudi odrekel svojemu dosedanjemu naslovu. Ministrski svet je to naziranje potrdil. Nato je izjavil švedski prestolonaslednik, da sme princ Sigvard v bodoče uporabljati samo rodbinsko ime Bernardotte. Pošast v Jadranskem morjn Zabaven doživljaj iz predvojne dobe V graški »Tagespost« opisuje bivši avstrijski častnik Anton Schvarz vesel dogodek z ogromno morsko pošastjo v južnem Jadranu. Bilo je v predvojnem času, ko je Avstrija segala še do črnogorskega primorja. Na skrajnem južnem koncu Dalmacije, v Spi-ču na neapeljskem vzporedniku, je štacio-niral takrat oddelek avstrijskih graničar-jev, ki so ga zamenjali vsakih toliko let. Vsak bataljonski poveljnik in vsak graničar je sanjal o tem kraju, ki ga je komaj vsakih 14 dni obiskal kakšen parnik in ki je bil več dni naporne ježe oddaljen od Ko-tora, kjer je bilo nadrejeno vojaško poveljstvo. Nenadejani inšpekcijski obiski redstojnikov so bili tedai nemogoči. Toda raj je imel velikansko prednost tudi v nekem drugem oziru: vse. kar si rabil za življenje, si dobil tam namreč po nezaslišano nizkih cenah. V ta kraj je torej prišel Schwarz kot Nova francoska svetnica E Louisa de Marillac. vdova Legras, ustanoviteljica usmiljenih sester Vincencija Pav-lanskega, bi so jo v nedeljo proglasili v Rimu za svetnico. Ceremoniji je prisostvoval tudi pariSkf kardinal VerOior mlad poročnik. Nekega večera je sedel z družbo drugih častnikov ob obali in užival prekrasen sončni zaton. Bila je izredno nizka oseka in valovi, ki bi jim drugače segali do nog, so šumeli kakšnih sto korakov daleč. Hipoma je pritekel brez sape neki podčastnik in sporočil poveljujočemu stotniku, da je zagledal malo dalje na^ jugu v bližini obale ogromno, črno pošast. Vsa družba je odšla previdno v označeno smer. Res so zagledali tam sredi nizke vode ogromno tefo. Stotnik je menil, da je kakšen kit velikan, ki je morda na ledeni gori iz severnega Atlantika in skozi Gi" braltarsko morsko ožino priplaval sem. Ugovor, da bi se ledena gora na tem potu davno raztopila in bi kit davno poginil, pri njem ni obveljal. Dal si je prinesti vojaško puško in je sklical najboljše strelce iz kompanije. V nastajajoči noči so mož;je izstrelili na pošast cel zaboj patron. Nekateri so trdili, da slišijo žival ječati. Ko se je storila noč, je stotnik izjavil, da je nestvor sedaj ubit, a da bi mu ga valovi ne odplavili, je velel, naj bi žival še privezali s trdno vrvjo. Rad bi si namreč rešil dragoceno kitovo mast Tako je od-veslalo nekoliko pogummh mož z močno vrvjo do ubite živali. Voda se je spet dvigala i,n bibavica je postajala močnejša, toda krepkemu vojaku je le uspelo, da ie^ v temi zadrgnil vrv skoraj potopljeni pošasti okrog vratu. Drugi konec vrvi so privezali na trden kol na bregu. Takšen dogodek je bilo treba seveda primerno proslaviti in stotnik, ki ga je rad pil, ni bil tako skop. da bi moštvu ne podaril ool hektolitra težkega dalmatinca. častnike pa povabil na posebno gostijo. Med nio se ie vedno znova vračal k vprašanju. kako bi iz ubite živali nridelal mast in pravočasno obvestil voiaško intendm-co. Bržkone je sanial tudi o kakšnem odlikovanju. Proti polnoči, ko ie vino tudi moštvu stoo;lo v glavo, je prišlo nekoliko mož s sporočilom, da je slišati kako žival tuli. iz njene glave pa se dvigne od časa do Jasa močan curek vode Naslednje jutro pa so ob izredno nizki vodi opazili, da ie bila na vrvi privezana podolgovata — čer... To se j« zgodilo 3. oktobra 1893. lomonovo zlato. Zdi se, da si je Salomon s svojo »prebogato« deželo Ofir dovolil majhno potegavščino, da bi svoje upnike malo potolažil, a ta potegavščina mu ni dosti koristila. Seveda pa Prorokova ekspedicija ni odšla v Afriko samo zato, da b: iskala skrivnostni in problematični Ofir Raziskovalce bodo zanimali bolj sledovi prazgodovinskega afriškega človeka, zlasti pa izvor nilske kulture, ki je dala v svojem času vsemu sredozemskemu svetu svoj pečat in katere sledove nahajamo še v današnji evropski kulturi. Ozemlje okrog Hred Ane bo bržkone izvorno ozemlje te kulture, a dajalo ji je temelje seveda v dobi, ki utegne biti najstarejša v zgodovini človeške kulture. Tako je Prorokova ekspedicija ena najzanimivejših, kar jih je kdaj odšlo na črno celino. -— Druga obletnica Briandove smrti Francoski vnanji minister Barthou Je položil na spomenik velikega državnika v PacjTi sur Eure venec Obleke za gospode pc meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. KMHI.l |i|||lilMtill»ll«aMiHB—— 16 hudičev Avstralska vlada je naročila pri angleški družbi »Havvker-Aircraft« šestnajst vojnih letal najmodernejše konstrukcije. Pomen tega naročila je zelo velik. Letala, ki so jih proizvajalci krstili za »hudiče«, so tako nove konstrukcije, da jih lahko smatramo za popolne revolucionarje v zračni vojni bodočnosti. Da se ubranijo sovražnih napadov, se lahko dvignejo v zrak do višine 6000 m ter vzdrže tamkaj celih 15 minut. Letala so vrhu tega zelo okretna, letijo pa z brzino 310 km na uro. Letala te vrste so uporabna tudi za bombna letala in ko odvržejo svoj tovor pri bombardiranju so zopet porabna za odprto borbo v zraku. Ti aeroplani imajo tudi izvrstne radio aparate ter lahko vrše opazovalno službo, sposobni pa »o tudi za vodstvo napadov na oddelke tankov. Saba je odkrita »L1 IntransigeanU poroča iz Džibcutija, da je Francoski letalec Oomiglion-Moliner v družbi s pisateljem Malrauxom odkril v Arabski puščali pravljično mesto Saba. Ohranjenih je v njem kakšnih 20 svetišč in stolpov. Razvaline leže na severni meji Ru-bat el Khalija v južnem delu Arabske puščave. Raziskovalca sta napravila več fotografskih posnetkov, ki pojasnjujejo njuna odkritja. Angleške železnice in letalski promet Med štirimi največjimi angleškimi železniškimi družbami in med Imperial Airways Lmtd je prišlo do siporazum zaradi obrezovanja družbe s 50.000 funtov osnovne glavnice. Naloga družbe je skrbeti za dobre zveze med železnico in letali. Johnsonova sili v stratosfero Angleška letalka Johnsonova, žena letalca Moilisona, se je te dni vrnila iz Amerike v Evropo Na ladji je izjavila novinarjem. da bosta z možem najprej absolvi-rala polet iz Anglije v Avstralijo, nato pa se bosta pripravila na vzlet v stratosfero. Za dobro in slabo voljo Narednik: »Vi, Potegon, zakaj brskate tako po jedi okrog?« Vojak: »Ker so same kosti, gospod narednik.« Narednik: »Tako? Ali ste kdaj videli vola brez kosti'« Vojak- »Pokorno javljam, gospod narednik, nisem videl, a tudi ne nobenega brez mesa!« * »No, no, zakaj pa hočeš tako hitro iz gostilne?« »Moja žena je telefonirala.« »Ali se ie doma kaj zgodilo?« »Ne. Rekla je samo: Ali prideš ti ali pridem jaz!« ASera Stavisky Poskušen samomor sleparjeve vdove? — Skok kom* promitiranega advokata v Seino — Nova Bonnyjeva odkritja - Arlettina pohlepnost po draguljih — Skrivnostna priča ska ni molčala in tako je nastal besedni dvoboj, ki Je zabaval vso navzočo publiko. Nihče ni tedaj slutil, da bo šest tednov pozneje izbruhnil škandal, ki bo odkril vse ozadje pohlepnega nakupovanja draguljev. V "zadevi umora sodnika Princeja je kopica novih domnev in podatkov. »Libert6« poroča, da je prejel pariški državni tožilec šifrirano brzojavko iz Dijona. Ta brzojavka je dala povod, da je krenila preiskava zaradi umora na zadnji še potrebni košček poti, ki bo prinesel popolno jasnost v tej aferi. Pariška kriminalna policija je tudi res dala svojim organom nova zadevna navodila. KJ — Parii, 10. marca. Vse mesto govori o tem. da je skušala lepa gospa Arletta S ta viška v zaporu »Petite Roquette« izvršiti samomor. Službena poročila sicer ne navajajo tega, vendar je stvar povsem mogoča in verjetna. S ta viška Je sprva bila prepričana, da je osebno ne bodo potegnili v afero njenega moža. Ko pa Je zasumila, da pride tudi sama na vrsto, je hotela pobegniti. Aretirali so Jo v trenutku, ko se je mislila umakniti. Ni dvoma, da Ji je postala aretacija ln vse, kar se je izclmilo iz nje, zelo mučna. Zato Je verjetno, da Je skušala obračunati z lastnim življenjem. PoL nadzornik Bonny Draga oseba, ki so Jo posledice afere Stavisky potegnile ▼ vrtinec samomorilcev, Je advokat Raymond Hubert, dika francoskih branlteljev. Njegovo trne Je slavno, izgovarjajo ga poleg imena Moro-Gi&fferija ln drugih slovitih Juristov z največjim spoštovanjem. Hubert, ki je v svoj-stvu advokata branil ožje sodelavce Staviskega, Je po ve6urnem razburljivem zasliševanju s preiskovalnim sodnikom Or-dooineaujem skočil s solferinskega mostu v Seino, kjer bi bil gotovo utonil, da ga nista rešila dva stražnika, ki sta planila » nJim v valove. Baje Je preiskovalni sodnik dolžil Huberta da Je poneveril, oziroma skril velevaiano listino, ki jo je prejel iz rok svojih kllentov. Hubert ovo adravstve-no stanje je zelo slabo. Policijski komisar Bonny Je medtem te-TOhal, da je bil Stavisky ponovno ovaden Upravičen Je namreč dvom, če Je bfl sodnik Prince umorjen v Dijonu. So znaki, ki pričajo, da je bil morda umorjen, preden Je dospel v Dijon, kamor so ga bili la-vabili zahrbtni morilci. Pojavile so se razne priče, med njimi moški, ki noče Izdati svojega imena. Vm te priče trdijo, da Je bQ& brzojavk*, ki Jo Je poslal Princ« te Dijona svoji teaL falsificirana. Rekonstrukcija zločina bi bila naslednja: Princeja so njegovi sovražniki umorili med železniško vožnjo v predo- Priča. ki noče izdati svojega imena ni Blaixy-ba* ]&nprifc&no Je, da svetUJtaa f tem delu vožnje ni gorela, zaradi česar s« lahko sklepa, da Je tu po sredi čin aa." o-taže. Po teh navedbah go se vrgli na Princeja med vožnjo trije moški. Omamili »o ga s kloroformirano vato. Pri tem napadu so mu vzeli kompromitujoče listine, potem pa vrgli truplo iz voza. 5 tc-v^Ke-im i t***!tčuii UjMi iM^uilt,PekCavjutš oxi Ut.tudc afera" staviskega v karikaturi __ Pariški »Matin« priobčuje to dovtipno ilustracijo k aferi Staviskega. Francoski tekst nr^f zgS nekako tile: .Nekega gospoda so našli razs.kan,^ v kol^.t Spodaj !»Po komisionalnem pregledu je policija ugotovila, da gre za samomor.« policiji zaradi dvomljivih kupčijskih operacij Uradnikom, ki so reševali dotične listine, pa se je zdela stvar vedno pre- U21U1C, J-------- . . , majhna, in tako se je postopanje zavlačevalo od slučaja do slučaja šele ko se je pojavila bayonnska afera, se je pokazala vsa dalekosežnost goljufij Staviskega. a takrat je že bilo prepozno, kajti sleparja ni bilo več med živimi. Veliko vlogo igrajo pri sedanji preiskavi dragulji Staviskega žene. Tudi o njih je prinesel Bonny več jasnosti v preiskavo. Do zadnjega se je namreč domnevalo, da je nesel Romagnlno vse dragulje v London, kjer jih je shranil v neki banki. Toda komisar Bonny je zdaj odkril, da hrani za 1 milijon 200 tisoč frankov iskanih draguljev mestna zastavljalnica v Orleansu. Zastavil pa jih je bivši prijatelj Staviskega, ravnatelj pariškega amfiteatra Hayot-te. kateremu je zavod izplačal v ta namen 200.000 frankov. Ker smo že pri draguljih, lahko pristavimo še to, da je bila gospa Staviska velika čestilka nakita, še tik pred izbruhom afere 16. novembra 1933 so se prodajali na javni dražbi v Parizu dragulji ene izmed Dolly-Sisters, Jennv Dollyjerve. Na tej dražbi se je ga. Staviska pojavila kakor krvoločna zver ln je kupovala neki 52 karatni demant. za katerega je gnala ceno do 1 milij frankov, potem pa je omagala ker je imela prehude tekmece, ki so naposled kupili kamen za 1.626.000 frankov. Vendar pa si je zasieurala iz nakita Jennv Dollvjeve za 4 milijone frankov drugih drasrotin. Na tej dražbi je prišlo tudi do zanimivega prizora. Neka stalna obiskovalka hotela Drouot fkjer se vrše takšne dražbe) Je opeovala go. Stavisko zaradi njene pohlepnosti po nakitu. Arletta Stavi- Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica &t. 5. ČE BFREŠ TO, IZVEŠ: da se Je anamskl cesar zaročil s Kitajko Juenhuhao in da bo oficielna poroka 20. marca: da je češkoslovaška vlada prepovedala uvoz nemških filmov. Omejitev velja zaenkrat samo z ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Habjana Cveta knjigovodje ▼ tod. plat. Izd. t Jaršah, člana uprav« to kraj. šoL odbora t Trzina nam izrazili svoje sožalje in dragemu rajnkemu izkazali zadnJo Čast, ter podarili krasne vence, izrekamo našo najiskrenejfio zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovfičini, Sokolakemu društvu Domžale in Radomlje, g. ravnatelju Setini in njegovemu uradništvu in delavstvu, obe. upravi v Trzinu, g. Sicherlu, vodju pevskega zbora ter g. Arriglerju in Stenovcu za ganljive poslovilne besede in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili do njegovega preranega groba. Trzin, dne 12. marca 1934. 2867 Žalujoči * J* .. Tvrdka I. Repše, Ljubljana Tesarska nI. 7 (KarlovSka «.) priporoča vsakovrstne specialne patentne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča šest drugih. 2821 MEDNARODNI VELESEiEM tf PRAGI od 11. do 18. marca 1934* SVETOVNI VELESEJEM na katerem so zastopani narodi bi drt»ve ZNIŽANA VOŽNJA za brze vlake in navadn« vlak*: Jugoslavija . . . . . 25% Češkoslovaška . . * • • 50% Avstrija...........25 % Madžarska.......25% Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje ▼ Češkoslovaški: prej 33 odstotkov, sedaj pa 50 odstotkov popusta. POJASNILA IN LEGITIMACIJE daje: »ALOMA COMPANY«, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2. ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom. Hi1 Naznanjamo žalostno vest, da j« nate artuotjtib- IJena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Danica Severjeva ▼ nedeljo, dne 11. marca previden* ■ tolažili w*. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnie* bo ▼ torek, da* It. fc m. ob 2. uri pop. iz mrtvašnice splote* bolnic* na pokopališče k Sv. Križu. T'Ljubljani, dne 12. marca 1PS4. 2871 Zafajoča rodbina SEVERJEVA to ostali aorodnfid. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naSe nepozabne KRISTINE bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, kateri so se nas spomnili v teh dnevih žalosti. Posebno pa bodi izrečena najsrčnejša zahvala Sef-zdravniku gospodu dr. Fr. Debevcu za ves trud in skrb, ob času njene dolge bolezni, dalje častitemu gospodu dr. Demšarju, kateri je lajšal pokojnici njene poslednje ure. Dalje izrekamo najsrčnejšo zahvalo Gasilski četi v Mostah, Pevskemu društvu Moste še posebej za krasne v srce segajoče žalostinke, Kolu Jugosl. sester v Mostah ter Vodmatskim dekletom, slednjima dvema Se posebej za krasna šopka oz. venca. Najsrčnejša zahvala vsem darovalkam krasnega cvetja ter vsem, kateri so spremili pokojnico na njeni ooslednji poti. Vsem skupaj >Bog plačaj«. 2879 V Mostah pri Ljubljani, dne 13. marca 1934. Žalujoča rodbina Zupan. Zahvala. Ob priliki smrti nate drag* mame, star« mame in taflče, gosp* liane Schott izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki *o nam Izkazali sočutje na kakršenkoli način. Posebno *e zahvaljujemo č. č. duhovfičini za vodstvo pogreba, čč. sestram zavetišča Sv. Jožefa, za veliko požrtvovalnost v dolgotrajni bolezni in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, za poklonjeno cvetje na krsto in vsem, ki so naSo drago mamo spremili na zadnji poti. Ljubljana, dn* 12. marca 1934. 2875 Žalujoči ostali. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene mame, stare mame, sestre, tete itd., gospe ANE ČEPON roj. RIHAR se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni »Lovskemu strelskemu klubu« v Ljubljani za krasni venec, dalje gospodom: prosv. Šefu v pok. dr. Stanku Bevku, prof. dr. Novaku Francu, trgovcema Pavlu Fabijaniju in Jakobu Kavčiču, ter hotelirju Karolu Mikliču za krasne vence in častno spremstvo pil pogrebu, domačemu p reč. gosp. župniku za njegov ti ld in požrtvovalnost ob njeni zadnji uri, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili v tako častnem Številu na njeni zadnji poti. Horjul, dne 12. marca 1934. 2877-a žalufoči ostali. H, H.: 2 Krinka proti krinki Roman »In samokres, ki vam tamle gleda iz žepa, je naibrže samo maskirano nalivno pero za podpisovanje naročilnic!?« »Ce se gospod konzul izvoli prepričati...« »Stoj, fant... kvišku roke! Da se moj lastni samokres ne sproži...!« »Moderna reč, vas samokres, gospod konzul! Hotel sem vam le pokazati nekaj boljšega...« »Zdaj pa kar nehajte s svojimi burkami!!...« je zakričal k-orzul, ki se ga je res lotevala besnost. Videl sem, da ne prenese več dosti. Za take reči imam dober nos. Prav za'prav mi ne bi bilo treba delj igrati vloge zasačenega vlomilca. Moral bi mu bil reči samo dve, tri besede ... A čuden je bil od vraga. Konzul je bil še nekoliko staroverski in je nosil nočne srajce namestu pidžam. Mož v nočni sraici. s samokresom v roki in s premrlimi nogami, po katerih se kodrajo črne dlačice, mora človeka nehote pripraviti v smeh. Toda v njegovih očeh je bila hudobna bliskavica. In beli zob'ie so se mu svetili takisto potuhnjeno, kakor renčečemu psu. Umaza-nosivi lasie so mu razmršeni viseli na velike uhlje. Sele zdaj sem videl, da je ime! konzulček nenavadna obilne, da kar nemarno velike uhlje. Ali so se le meni zdeli taki, ko so me bili zasačili vkljub vsej previdnosti!? Ujet!... Brez težave bi si lahko izmislil kako bofj prijetno presenečenje. A zdaj ni časa za to. Vsaka sekunda je zlato, čeprav ne tisto, ki sem ga hotel dognati v debelem trebuhu železne gospe. Moji možgani mrzlično delujejo. S stodvajsetkilometrsko brzino se zaganjajo na cesto, ki vodi v prostost. Zaman! Tahometer sreče kaže nesramno majhno številko. Morda me moti tisto neumno onega v konzulovi roki, ki meri z nezaslišano vztrajnostjo na domnevni sedež mojega razuma, med tem ko ubogljivo iztezam svoji sprednji dve proti nebu. Njegov samokres je zastarel. Prav gotovo! A vendar mi nekaj pravi, da na te tri vatle, ki me ločijo od njega, najbrže ni brez učinka. Zakaj neki konzul nič več ne govori!? Tih in nem stoji pred menoj in me gleda s takim čudnim izrazom, da se ga kar ne morem privaditi. Vraga, ali naj sam obnovim razgovor? To neumno, molčeče buljenje spravlja človeka v zmešnjavo! A predem utegnem premisliti, kako naj začnem novi pogovor, je menda končal svoj nemi pomenek s samim seboj. Odločitev je zapisana na njegovem obrazu, odločitev, ki ne obeta dobrega... Njegova zobata usta se odpro: »Zdajle vam najprej potegnem vaš kano.n iz žepa...« Tako govoreč se mi približa, pri čemer opazim, da zelo prijetno diši po koloniski vodi. Mož neguje po tem takem vsaj svoie telo. Konzulček, konzulček, večji gentleman si pa le, kakor sem mislil! Njegov top mi sili zdaj kar v obraz. Premagovati se moram, da ne spustim svojih, še vedno dvignjenih rok nizdol in mu ne izbijem nevarne igrače. Konzul je menda uganil moje misli. Mirno, a z glasom, ki razodeva veliko odločnost, pravi: »Da vam ne pride na um!... Ležali bi na tleh, preden bi utegraili udariti Ne podcenjujte moje prisotnosti duha. Sicer pa nima človeško življenje, posebno če ni moje lastno, zame nobene vrednosti... Mislite na to... zaradi sebe. Morda vas to ozdravi vaših neumnih misli...« Konzul se grdo nasmehne. Zobje mu gledajo izza ustnic kakor dekleta izza zavese v revijskem gledališču. »Tako,« de konzulček in vrže mojo elegantno pištolo na dvanajst strelov, najnovejšega sestava, s patentnimi naboii, na mizo. Nekaj urnih prijemov, ki me s svoio veščino kar presenečajo, ga prepriča, da nimam drugega orožja. Očividno je »strokovnjak«. Da bi le imel dokaze v rokah ... »Prosim, izvolite sesti!« reče zdaj konzul z glasom, to si ga ne znam raztolmačiti, in pokaže na enega svojih težkih klubnjakov. Njegov obraz je nekam vesel, a v očeh mu poigravajo preteto čudni odsevi. Konzulček, kaj te je obsedlo, da ponujaš vlomilcu naslanjač? Kakšna hudobija se skriva za tem? Nu, morda je samo muha. Rad bi zaigral komedijo z nasprotnikom, ki ga še ni do dna izpregledal. Njegov podbradek je sirov, odločnost mu kar srši iz pogleda. Ta človek je igralec — toda igraiec, ki igra svoie lastne igrokaze. Pisatelj in režiser v isti osebi. Ve. da sem nekoliko zmeden, in to ga menda celo zabava, zakaj beli zobje mu zdai pa zdaj priplešejo izza rdeče zavese ustnic, in v grli mu renči smeh. A meni je vzlic temu smehu tesno. Tako malo podoben je nje-go\emu obrazu. Zver tako kaže zobe, kadar je vesela. Gledam ga in me zebe. Vendar, Bog ne daj, da bi mu pokazal, da se slabo počutim v svoji koži in da bi jo iz srca rad slekel, če b: bilo mogoče! premo v zabojčkih CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oslasnega^oddelka .Ju,nu JJJ,, J , y znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Lj!i&!jana. stm>o$m Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aa elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inštrumentarko SJe-m za eanatorij v Zagrebu. Nastopi lahko takoj Naslov ta. Informacije v otrlusnem oddelku »Jutra«. 8338-1 Gospoda % lepim nastopom, darom govora in primerno Izobrazbo iščemo za obiskovanje privatnih strank v svrho prodaje hladilnikov — Ponudbe pod »Int-eligent 1934« na ogl. odd. »Jutra«. 8316-1 Kn.iigovodio- korespondenta »orejmem. erent. sc.rno za popoldan. Ponudbe z navedbo plače in dosedonje-službovanja na oglasni oddelek »-Tntra« pod šifro »Kartoteke c. 8383-1 Viničarja oženienega — brez otrok, zmotnega vseh pripadajočih del, sprejmem t 1. aprilom. Ponudbe na naslov- Franc Oset, St. Peter t Sar. dolini. 8007-1 Čevljar, pomočnik dobi tnko-i službo. — Potrebno 2000 EHn kavcij«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8393-1 Mlajša moška oseba ki pologi 1000 Dim kavcije v gotovini, dobi takoj službo. Ponudbe na osrns-. oddelek »Jutra« pod šifro »Lshka sltraba«. 8416-1 Občina Krško-nkolica ičče zanesljivega občinskega tajnika po možnosti ako je ie občinske posle vršil. z zahtevano izobrazbo. Nastop s 1. ».pri.™ 1931 Prošnje do 20. t. m. 8405-1 Mesar, pomočnika p o š t e n e g a in močnega sprejme Leopold Dolanc, rnesa: v Zagorju ob Savi. 7938-1 Ljuba Jurkovič: mm^m * KftAlJICA * (Ilustriral V. Mazi) 24 Okoli polnoči se je jela ladja strahovito zibati. Vse je pokalo in prasketalo. Oprava se je valila z ene strani ladje na drugo, krožni«! in kozarci so se razbijali. Vseh se j« polastil strah, zakaj vsak trenutek je bilo pričakovati, da se ladja razbije in potopi. LIH je vroče molila k Jezuščku in Materi božji naj ji pomagata, da se živa vrne t< svoji zlati .-namici in dobremu atku. Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Učenko s primerno šolsko isobrai-bo in poštenih staršev — sprejm etra taikoj v trgovino mešanega blaga. Osebno se j« predstaviti v trgovini Kednak, Teharje pri Celju «1.1-44 Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova 3Dln. NaJ- manls sroesek 12 Din Mesto natakarice želi poštena in snažna gospodična, prikuplj.ive zunanjosti. Najraje bi šla v sezonske kraj«. Nastopi lahko s 1. ali 15. aprilom. — Naslov v oigosnem oddelku »Jutra*. 8382-2 2 aH 4 oleandri in stara, kranjska skrinja poceni naprodaj r.a Kra ja Petra trgu St. 8YTH, desno. Ogledati med S. in 4. uro. S403-6 Pekovski pomočnik skupni dela.vec, vajen [«r n« in navadne peči, išče službo z« takoj ali e 1. aprilom. Cenj, naslove na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober in trezen«. 8372-2 Periektna kuharica verzirana tudi v vseh vrtnih in gospodarskih poslih želi nameščenje pri kaki boljši družini, najraje na deželi. Cenj. ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Vesel j« na deželi«. 8354-2 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Planino ali harmonij d.>bro ohranjen, kupi So-1M>1 Grada« v Beli Krajini. Ponudbe e točnim o-pisom instrumenta in zadnjo ce- Izurjena šivilja se po nizki ceni priporoča mi izdelovanj« perila. Tudi entlanje. Proda več lepih prtov .in perila. — SokMč, Domobranska štev. 33/1. 8202-2 um Seseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Ford« limuzino z Ž vrati, Typ» Tudor, štirisedežni, 40 Ke. 4 cilindrov — in »Chevrolet« odprt, Type 929, štiriee-dežui, 46 Ks. 6 cilindrov, v popolnoma dobrem stanju prodamo za gotovino. Kolinska tovarna cikorije, d. d. v Ljubljani, 8032-10 Prodam Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Sadna drevesa visoko- in niikodebelne jablane ter hruške če-šplj-e crešnje, višnje. breskve, marelic«, sgras vo ribez, zajamčena rodovitnost, do bite pri Kmetijskr dražb' v Ljubljani. Novi trg 3. Zahtevajte cenik 7886 6 Železen štedilnik večji, naprodaj na Mirju, Veretovškova ulica št. 26. »»8-6 Kupim .■'••■iir i mt ■•--i iati n» r* Bančne vloge kupujemo ie prodajamo najkuJantnej«. Naročil* it province ;zvriuje.mn najza nesljiveje. Za Ugovor pro s.imo priložiti 3 Dio v »nam kah. Pos-ovni ;avod 4. d.. Za-greb. Praška ulica 6/U 00 16 Vrednostne papirje kupuje in pregled Ireba.nj vrši Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10 in Aleksandrove cesta 4/U Cpalaia Viktorija). 8079-16 no na gornji nas.o v. 8373-7 2 knjižici Mestne hranilnice ljubljanske, s cca -40—60.000 Din kupim proti takojšnji gotovini. Ponudhe z najnižjo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 8343-16 Večjo množino buteljk ,in šampanjskih steklenic kupi bufet Kari F a v a i, LiitW;a.na VII, Celovška c. St. 44. 8394-7 Štedilnik majhnega, dobrega., emaj-lira.nega «-li zidanega kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 8110-7 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši enesek 17 nm Ureditev dolgov godne tn izven-sodn« poravnave, konkurzne zadeve, upel javo. vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, radela-vo proračunov in k«J kulacij, nabavo kreditev. ureditev in likvidacij« kmečkih dolgov, vse trgov sko-obrtme informacije tn druge neurejene poslovne zadeve poverit« zaupno koncesijonirani komercijaln' p;earQi Lojze Zaje sodni zadr revizor ln zapriseženi knjig.Tvodski strokovnjak — Ljubljana.. Gledališka uiica št. 7/1._7916-16 Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo _ — ali damo na iste posojilo Kulamr.ra pogojii. tPučka štediooa«, Zagreb. Naš zastopn-k za dravsko oanovino: Rudolf Zore. Ljubljana, G edališ-ka ul. 12 86-16 Želim knjižice Celjske posojilnice za tir-jatev. ki je pupilarno var no zavarovana na prvem mestu, proti primernemu obrestovan ju. odplačilu n poroštvu Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Varno 1934« 7944 16 20.000 Din posojila Išče ločenka na večje po sestvo i gostilno. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« p>d š fro .V-n-m* 8181-16 Družabnika (co) ali financirja iščem v svrho izkoriščanja patenta več milijonske vrednosti. Dopise na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Visoki dohodki«. 8388-16 Iščem založnika z 18—30.0tK) Din v gotovini ali knjižicah, za ve lika in dobra naročila. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod pod »telezni-na«. S3ŠO-16 Družabnika s kapitalom, za novo podjetje,' kjerkoli v Sloveniji, išče koncesijoniran z!!učno. separiTano. s kopalnico oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8374-23 Lepo sobo s posf-bnim vhodom, oddam takoj ali pozneje gospodu. ozir. gospodični. — Naslov v og'asn«m oddelku »Jutra«. 8392-23 Sredi mesta oddam takoj sobo s telefonom 1 ali 2 gospodičnama, ozir. zakoncema. Nas!ov v oglasnem oddelku »Jutra« 8305-23 'Dr Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Edlen Običajno 1 M01-« Glasbila Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober planino (Brem i t z) poceni n« prod a j v Puharjevi ol.ioi št. 12/1. 8381-26 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotogTaf Hibšer Hagoo. L>uh'jao». Sv. Petra cesta it. 25. — Telefon »11. 66-30 Pisalni stroj dobro ohranjen kuni 8o-koeio društvo Vič. 3228-2» Ti Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastonj Karbo paketi se n« d"he nikjer, vendar najboijSe. najhitrejše st« post rež en i pri tvrdki Veiepič. Ljnb-jana. Jerneja 25. Tvrdka nudi prvovrsten p-«mog. koks. drva, kolobar j« po naiugodneiffih cenah.. Telefon 2708. 7491-30 Specijalna prikrojevalnica izdeluje vse kroj« (šnite) po meri in žurtialu. izgo-tavlja prvovrstne obleke, kostum« im pašo«, ter poučuje krojenj«. — Jožic« K ume!;, izveihana v inozemstvu. Gledališka u,l. 7. pritličje. 8331-30 Univerza!, stružnico rabi jeno, 1500 mm, v dobrem stanju kupim« pr*wf plačilu v gotovini. — Po-n-udbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Stružnica«. 8377-S® Hidraulično stiskalnico kupimo. Ponudbe na og^. oddelek »Jutra« pod Sif-o »Preša«. 8376-29 Na progi Celje—Domžale sem izgubil teanno-rjavo aktovko. Pošten najditelj naj se proti nagradi 100 Din javi na naslov: Niko-la Milj u ti n. Ljub'jan«, Beethovnova ulica š . 15, eJi Celi«, hotei »Cnion«. 8830-28 Rokavico rjavo, usnjeno, d a m s k o, d«sno, sem rzgubiia v nedeljo v električnem vo«« od Rimske ceste do &v. Petra cerkve. Pošten najditelj naj jo odda v ogl. oddelku »Jutra«. 8402-28 laaiMJJLLV Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali da lan Je na slovo 3 Dir Nalmanlšl enesek 13 Oin. Lepo sobo skrajno čist«, za 300 Din oddam v centru mesta. — Naslov v ogiaenem oddelku »Jutra«. 8367 23 Prijazno sobico oddam enemu al« dvema gospodoma v Koezijski »1. it. 21/1. 8160-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 8384-23 Sostanovalca k diaku sprejmem po niz k' ceni v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 8408-23 INDUSTRIJE! OBRTNIKI! Svetovno znani Krautzbergerjevi lipskl aparati za brizganje lakov in barv se dobivajo pri jugoslov. skladišču FRAN JO FORGAČ, Zagreb >Iasarykova 18 Telefon 26-20 Zahtevajte specijelne ponudbe! 2080 Zahvala. Vsem prijateljem ln znancem, ki so nas o^ izgubi naše nepozabne mame, stare mame, sestre, tašče itd. gospe Adele Jeneie tolažili in kakorkoli počastili spomin blage pokojnlce, »e najtopleje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo ▼ četrtek 15. marca ob 8. uri v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 13. marca 1934. 2878-a Žalujoči ostali. tli •>«j j. ---*--— v LtjiiUi lu-iM. 'fvi '.-i" o- »u«1'«« ^0|"" ----------. , . _ oorvi 1 • r..»__ q me .-><> zlsti -namici in dobremu atku. Zahtevajte cenik 7866 6 »Varno 1934« 7944 16 pr»dal 307_77 20 Znnjske?a IS. 8391 1 o »J,i.ra«._ U^TBavoriD aavijen- Izdaja za konzorcij »Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot oskarnarja Franc Jezerse*. Za inserauu del ,e odgovoren Aloja Novak. Vsi v l^abljant