OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JULY 24, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 146 Nances milavec Po dolgi bolezni je umrla vče-zjutraj na svojemu domu '"ances Milavec, rojena Peru-. stanujoča na 1069 E. 61 St. °Jena je bila v vasi Junce, fara na Dolenjskem, od-j® prišla pred kakimi 53 Bila je ustanovna članica Napredne Slovenke, št. SNPJ ter članica društva Marije (staro). Soprog je umrl leta 1936. v zapušča šest sinov: Frank, Louis, ony in Edward, dve hčeri, Jo^ ^^^^ces Znidaršič in Mrs. j^®6phine Rypka, sestro Mrs. Zakrajšek, ter dva y g, ^ ^ohna in Franka Perušek, io 'domovini pa brata Mati-ziut se vrši v ponedeljek Veg 8.30 uri iz Zakrajško-kev^ ^®Srebnega zavoda v cer-sv. Vida ob 9. uri in nato v grobnico na pokopa-® Calvary. po H Sinai bolnišnici je umrl star bolezni John Pavlik, I85 % stanujoč na 874 E. Delal je pri Addresso-^-Multigraph Co. " zapušča soprogo Olive, ®isan*-J— dvg ' trata Joseph in Paul, Mr "II o. r 1 iinuuo \ • M;i ^^bertona v Idrijo in ^ Ninčič-Glumac v 1 °tovali so z posredo-S,.? tvrdk, ovo, Mrs. Frances 0 Kollandcr. pot in zdrav povratek! WASHINGTON, 23. %lija— Ker je spodnja zbornica predsedniku Eisenhowerju okrnila postavko za inozemsko vojaško in gospodarsko pomoč kar za znesek $1,100,000,000, predsednik Eisenhower pa se s tem znižanjem ni zadovoljil, so bila danes v Beli hiši posvetovanja med Eisenhowerjem in republikanskimi voditelji senata in spodnje zbornice. Če je odobrila to okrnitev spodnja zbornica, sicer še ni rečeno, da jo je odobril tudi senat. Politična taktika predsednika Eisenhowerja je znana. Ne prenagliti se, doseči pa možni uspeh potom pogajanj in kompromisov. V tem cilju so se vršila tudi današnja pogajanja v Beli hiši. Glasovi, ki so glasovali za tako občutno znižanje, so bili razdeljeni med republikance in demokrate, bodisi, da je šlo za ali proti zakonskemu predlogu. Kaj bo s povišanjem poštnine? Predvideva se, da se bo s kon-čem meseca julija odložilo zasedanje kongresa. Dvomi se, da bi v dneh do konca julija mogla biti končana debata o zvišanju poštnine. Na dnevnem redu kongresnega zasedanja so še drugi važnejši zakoTlski predlogi in ob stoja prepričanje, da za letos s povišanjem poštnine najbrže ne bo nič. Pri tem povdarimo, da bi zvišanje poštnine pri pismih za en cent prineslo v federalno blagajno na leto $240,000,000. Temu povišanju se protivi ameriško ljudstvo na splošno, za povišanje pa se je med drugimi izrazila ameriška trgovska zbornica. liadodarni Amcrikanci sklep, da se da predsedniku Eisenhowerju polnomočje, da lahko porazdeli odvišna živila, ki se nahajajo na zalogah, ameriškim zaveznikom in prijateljskim državam. Toda samo do višine $100,000,000 in samo do 15. marca 1954. Če bi padale bombe na Ameriko V kongresu se nadaljuje debata o ameriškem vojaškem proračunu. Posebno še o proračun-stvu za letalstvo in za letalsko obrambo. Ameriški Varnostni svet ima na razpolago naslednje strokovno mnenje vojaških izvedencev: Moskva lahko poruši 40% ameriškega industrijskega potencijala in povzroči smrt 13 milijonov Amerikancev z zračnimi bombnimi napadi vseh vrst na Ameriko. To leto bo imela Moskva na zalogi najmanj sto atomskih bomb. Moskva bi napadla Ameriko v večjih napadih, vsak napad pa bi izvršila skupina 500 letal po številu. ZA UDOBNEJŠA STANOVANJA! Umetno ogrejevanje in ohlajevanje privatnih stanovanj ni več muzika bodočnosti. Vsak v svojo hišo, ki naj bo čim bolj udobna—t. j. ameriška parola dneva. Leta 1946 se Je zgradilo 46,000 domov. Leta 1952 kljub temu, da se je čutilo pomanjkanje delavne moči in jekla, pa 453,000. Letošnje leto bo dalo 800,000 novih privatnih hiš. Kaj pa z umetnim ohlajevanjem in ogrevanjem? Ta^ ko imenovani "Air-Condi-tioning" je sedaj razmeroma še redek. Ta industrija zaposljuje 200,000 delavne moči. Toda strokovnjaki računajo s tem, da bo Air-Conditioning postal splošna last, kakor radio, televizija in avto in bp v desetih letih znašal letni obrat $5,000,-000,000. Tudi zapori ne bodo neugodni. Sicer pa nam civilistom že prednjačijo. Jetniš-nica v mestu Houston v Texasu je že "Air-Condi-tioned." Premirje naj se podpiše v treh dneh, pravijo komunistični komentarji AMERIKA IN EGIPT WASHINGTON, 23. julija— Egiptska vlada je obvestila federalno vlado, da je pripravljena nakupiti v Ameriki 170,000 ton pšenice. Obiski dovoljeni Mr. Tony Hrovat iz 18609 Cherokee Ave. je srečno prestal operacijo v Euclid-Glenville bolnišnici in obiski so sedaj dovoljeni. Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo nocoj pobirali asesment v spodnji dvo- Kmetijski oddelek je sprejel rani. Slovenska dobrodelna zveza priredi letni piknik Kakor vsako leto zadnjih par let, priredi Slovenska dobrodelna zveza tudi letos svoj velik piknik na obširnih prostorih Brae-Burn farme na 25000 Euclid Ave., to je na glavni cesti U. S. 20. Prostor je lahko dosegljiv z vseh strani. Piknik se vrši v nedeljp, 26, julija in kakor sporoča glavni predsednik John Sušnik, se program, ki je bil pripravljen po glavnemu odboru, prične ob 3. uri. Na vsporedu so razne tekme za odrasle kot za mladino. Na plesišču bo igrala izvrstna godba Frank Tureka, glede drugih okrepčil pa ste lahko zasigurani, da bodo v izobilju. Oni,, ki nimajo svojih avtov, oziroma se morajo poslužiti javne transportacije, pridejo na prostor z busi Euclid transportnega sistema, za vozni red pa pogledajte v oglas, ki je priob; čen na drugem mestu današnje izdaje. Na piknik je prijazno vabljeno članstvo Slovenske dobrodelne zveze kot tudi ostala javnost. Poroka Jutri se poročita v cerkvi sv. Philipa Neri Miss Constance Ann McCarthy, hčerka Mrs. Bernice McCarthy iz E. 77 St., in Mr. Edward Krasovec, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Krašovec iz 1116 E. 74 St. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vso srečo v zakonskem življenju. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnil domov Mr. Jakob Fajdiga iz 18602 Shawnee Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske in vo-ščilne kartice, ki jih je prejel. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. V staro domovino Mrs. Mary Starina iz 18900 Kildeer Ave., odpotuje v torek na obisk svojih sorodnikov v Sodražici. odkjer je odšla v Ameriko leta 1906. Želimo ji mnogo razvedrila in srečno snidenje z domačimi. Na operaciji V Euclid-Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Potočnik iz 1268 E. 168 St. Podvreči se je morala težki operaciji, katero upamo, da bo srečno prestala in se kmalu vrnila Čila domov! PREDSEDNIK RHEE JE NEZAUPEN DO PREMIRJA SEOUL, 24 . julija—Tako kitajski kakor severnokorejski politični komentarji trdijo, da se bo premirje podpisalo v treh dneh. Listina o premirju, da je gotova. Uradnega potrdila o tem ni od nobene strani. Zavezniki trdijo, da je še nekaj točk rešiti, ki pa se dajo spraviti s sveta brez vsake težkoče. Dramatični razvoj dogodkov Poleg Amerike je bila glede Koreje najbolj zainteresirana Velika Britanija. Ali bo določen dan, ko naj se podpiše premirje, ali pa bo premirje preprečil predsednik južne Koreje Rhee. Med Londonom in Washing-tonom so bila izmenjana telefonska in radijska vprašanja in odgovori. London je bil ves čas zelo zaskrbljen radi ponašanja Rheeja. Zadnja izjava Rheeja, da bo južna Koreja, če se Kitajci ne umaknejo iz severne Koreje v določenem roku, nastopila samostojno pot, je bila v Londonu vzrok velike zaskrbljenosti. Britanski laboristi so zahtevali izredno zasedanje Združenih narodov. To zahtevo je stavil vodja laboristov bivši predsednik vlade Clement Attlee. Njemu se je bistveno pridružil tudi po-slevodeči predsednik vlade Butler, ki je zagotovil laboriste, da bo Velika Britanija uporabila vsa sredstva, da bi predsednik Rhee ne mogel preprečiti premirje. Obtožbe komunistov Ali taktično, ali propagandno, ali vzeto stvarno, komunisti tako severne Koreje, kakor iz Kitajske so prišli na dan z ostrimi napadi ne samo na predsednika Rheeja in južne Korejce, marveč tudi na Ameriko. Komunisti so označevali kompromis, ki ga je dosegel Robertson s predsednikom Rheejem za tiho potuho Rheeju od strani Amerike. V Združenih državah samih je bil položaj tekom dneva vsekakor negotov. Predsednik Eisenhower je ponovno izrazil svoje prepričanje, da pride do premirja na Koreji. Ni se pa hotel izjaviti o tem—kdaj. Državni tajnik Dulles je v svojih izjavah računal s tem, da pride do premirja, pa tudi s tem, da se obnovijo sovražnosti. Nejasna bodočnost Koreje Morda bo šla Koreja, kakor imamo skušnje po zadnji svetovni vojni, po potih Avstrije in Nemčije, kjer je nastopilo sicer premirje, ni pa še sklenjenega miru ? Južni Korejci zahtevajo, da morajo kitajski komunisti v šestih mesecih od podpisa premirja zapustiti severnb Korejo. V 90 dneh po podpisu premirja naj politična konferenca prizadetih držav, seveda tudi komunističnih, nekaj sklene o združeni Koreji. Pri tej konferenci bodo sodelovali tudi zastopniki komunističnih držav. Ali bo z njimi možen kak sporazum, ali pa naj se obnovi slučaj Nemčije in Avstrije, kjer do mirovne pogodbe sploh še ni prišlo? Sestankov, ki naj bi rešili avstrijsko vprašanje, je bilo do sedaj 260, vsi pa so bili brezuspešni. Sovjetska taktika je znana. Ali se je bo poslužil, še bolje rečeno nadaljeval tudi Malenkov? Moskva je odklonila povabilo treh zapadnil; zaveznikov, da ftaj se na jesen meseca septembra sestanejo štirje zunanji ministri, ki naj odločijo usodo Nemčije in Avstrije, vsaj v načelu. Ta moment je važen, ker moramo v gledati tudi na Korejo, ne samo z ameriškimi, marveč tudi s sovjetskimi očmi. Kaj bodo delali med tem časom komunisti v severni Koreji? Nedvojbeno, da bodo skušali obnoviti porušeno industrijo, popraviti škodo, ki je nastala vsled bombardiranja, a predvsem utrditi svoje vojaške postojanke. Severna Koreja naj bo nad 38. paralelo še bolj utrjena, kakor pa je bila do sedaj. Problem združene Koreje, kakor si jo zamišlja Rhee in njegova rešitev je ravno tako oddaljena, kakor je bila leta 1945, ko se je Kore- ja delila in leta. 1950, ko se je začela vojna na Koreji. Zadnje izjave tekom dneva so bile: Južni Korejci—borba naprej, gen. Taylor—do premirja pride. Cene naraščajo WASHINGTON, 23. julija — Statistični delavski urad je objavil številke o gibanju cen. Na splošno vzeto so se cene življenjskim potrebščinam dvignile za en odstotek nad cenami prejšnjega leta, ali za 12.5% nad cenami iz leta 1950, meseca junija pred nastopom sovražnosti na Koreji. Najvišji porast zaznamujejo cene sadju in zelenjavi, kar za 5.6%. Skoraj 2% za meso, ribe in perutnino. Socialno vzeto, so se dvignile tudi cene zdravniški oskrbi. Zdravniki in bolnice se pri dvigu stroškov sklicujejo na te, da so stroški v zdravniški stroki narasti! radi tega, ker so narastli tudi drugod. DVORSKA AFERA BO REŠENA LONDON, 23. julija — Namestnik predsednika vlade Win-stona Churchilla R. A. Butler je predložil spodnji zbornici osnutek zakona, ki ureja razmere na britanskem dvoru in njegove pravice. Gre za princezinjo Margareto in njenega razmerja do letalskega stotnika Petra Town-senda. Stotnik Townsend je bil popreje na službi v palači Buckingham, ko pa je prišla na dan ljubavna afera s princezinjo Margareto, je bil zato, kakor pišejo angleški listi, prestavljen v Bruselj kot letalski vojački ataše. Britanski dvor je imel v kratkem času dvoje ljubavnih afer, da se poslužujemo tega običajnega izraza: Kralj Edward z Amerikanko Simsonovo in sedaj stotnik Townsend s princezinjo Elizabeto. V slučaju Edwarda, ki se je moral kot vladujoči kralj odpovedati prestolu, je bil izdan leta 1937 zakon, ki je na novo uredil razmerje v britanski di- nastiji. Ker je princezinja Margareta namestnica svoje sestre kraljice Elizabete za slučaj, da bi Elizabeta ne mogla opravljati iz kateregakoli razloga vladarskih poslov, se mora ta položaj Margarete spremeniti. Margareta bi bila namestnica Elizabete, dokler bi princ Charles ne dopolnil svojega 18. leta. S poroko s stotnikom Town-sendom pa gre Margareta doli med navadne ljudi—to vsaj po mnenju britanske tradicije. Kdo naj nadomestuje Margareto, če bi bila regentinja? Predlagan je mož sedanje kraljice Elizabete, vojvoda Edinburgh. Za britansko javno mišljenje je značilno, da je bil posebno zaskrbljen vodja britanskih socia listov Clement Attlee, ki je vprašal vlado ali so v novem zakonu zavarovane pravice vseh članov dvora. Ko mu je bilo po besedilu zakonskega načrta to -pojasnjeno, je bil Clement Attlee zado voljen. Lakota in politika BERLIN, 23. julija—Prihodnji pondeljek dne 27. julija se bo začelo razdeljevanje paketov z živili. Predvideno je, da se bo porazdelilo en milijon takih paketov. Izčrpana bo tudi ameriška živilska pomoč' v vrednosti $15,000,000. Paketi se bodo razdeljevali Nemcem iz Vzhodne Nemčije, ki • je pod sovjetsko upravo. Sovjetska zveza je to živilsko pomoč Amerike označila kot nezakonito. Če je pomoč nezakonita, potem jo je prepovedati, oziroma pomoč v konkretni obliki, to je v paketih—zapleniti. Ker Vzhodna Nemčija s Sovjetsko zvezo na eni strani, se razume uradno, trdi, da gre za nezakonito dejanje, Zapadna Nemčija z Ameriko na drugi strani, da gre za dobrodelno dejanje, ki mora biti po vseh pravilih humanitarnosti dovoljeno, se čaka napeto, kakšen bo končni izhod, iz tega položaja. Če naj Sovjeti preprečijo živila vzhodnim Nemcem, morajo blokirati znova vso mejo. Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ Eno največjih društev SNPJ v Collinwoodu priredi v nedeljo, 26. julija svoj piknik na prijaznih izletniških prostorih SNPJ na Chardon in Heath Rd. To društvo je V boj, št. 53 aNPJ, ki je znano radi svoje aktivnosti ne samo na društvenem, ampak tudi na civičnem in dobrodelnem polju. Posamezni člani, odborniki kot društvo v celoti sodeluje ob vsaki priliki, ko se gre za splošno korist naroda ali naselbine. V nedeljo se bodo člani in prijatelji zbrali v hladni senci v prosti naravi, kjer bo zabave tako za odrasle kot za mladino. Tomšičevi fantje bodo igrali za plesaželjne, pridne kuharice in natakarji bodo pa postregli z vsakovrstnimi okrepčili, da bo vsak posetnik zadovoljen. Društvo se priporoča splošnemu občinstvu za poset. Popravek Mr. Frank Renko, ki se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom, stanuje na 11101 Revere Ave., ne na Reno Ave., kakor je bilo prvotno poročano. ENAKOPRAVNOST 9J Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For 6anada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter AprU 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 V ČEM SMO SI LAHKO EDINI (4) 4. Če se zavedamo koliko nas je, kakšna je naša šte-vilična vloga v svetu, v katerem živimo. Slovanska kri je nagnjena k politiziranju. Beseda politiziranje je tu na mestu. Pomeni namreč, ne pravo politično debato, marveč igračkanje s političnimi vprašanji, ki jih ali ni, ali pa so nekonkretna, nestvarna in se v Ameriki ne dajo izvesti. Številčno vzeto pa pomeni, da se moramo udomačiti s stvarnim položajem in si biti v svesti, da smo zelo mali, mali manjšinski narod, ki Ameriki gotovo ne bo dal pečata. Tudi, če bi se še rodili med nami Adamiči in Lauscheti, bi na tem ne spremenili bistveno ničesar. Biti v Ameriki in v ameriškem valovanju pomeni, biti sam val v tem morju. Morda ni pretirano, da je Ameri-kancu vsaj na splošno vzeto urejen čut businessmana. O politiki se nerad razgovarja. Tudi politična poročila v časopisju jemlje kot navadno novico. Važna lastnost pri Amefikancu, če ga ogledujemo s politične strani, pa je nagnenje k nekemu skupnemu pojmovanju. Državi Nebraska in Minnesota n. pr. v svoji notranjosti ne poznata strankarske podlage, ko si volite svoj red in si dajeta svojo postavo. Pravimo, da Amerikancu politika ni všeč. Ko je znani Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja povprašal po Ameriki starše ali smatrajo, da bi bilo dobro za njihove sinove in hčere, da se posvetijo politiki, so povprašani v ogromnem številu oddanih glasov odgovorili negativno. Take slučaje lahko opazujemo tudi sicer okrog sebe pri delu v tovarnah in v podjetjih, v uradih in poslovalnicah, pri izvajffliju svojega gospodarskega programa v obče. Tudi takrat ko gre konkretno za volitve, o volitvah v družbi ni veliko govora. Stati torej ob strani? Nikakor ne! Amerika rabi vsako realno iniciativo, če ne za splošnost, pa vsaj za tisti del ameriškega naroda, ta pojem politično vzeto, iz katerega predlog izhaja. Nedvomno je za nas precej neobdelanega polja na torišču tako imenovane lokalne—krajevne uprave. Razni župani, razni občinski svetovalci, razni javni uradniki. Lepo število našega živi j a se udejstvuje v javnih krajevnih upravah. Lahko bi se še več, posebno tam, kjer so strnjena slovenska naselja. Toda če opazujemo prave Amerikance, vidimo, da so prokleto realni, da pa se za gotovo trenotno važno vprašanje poglobijo strokovno. Z drugo besedo—gre za sposobnost. Kongresnik Slovenec Blatnik bi se gotovo počutil v ameriškem kongresu več kakor deseti brat, ako bi se ne bil poglobil ne samo v mašine-rijo, marveč tudi v duh ameriškega kongresa in bi se ne zavedal istočasno svojih dolžnosti do sprejetih nalog, ki jih je prevzel nase kot poslanski kandidat! In naša zunanja politika, predvsem v razmerju do recimo starega kraja, državno politično vzeto do Jugoslavije, brez ozira na režim, ki tam vsakokratno vlada? Lahko smo si edini v tem, da gre za osnove ameriške zunanje politike, ko presojamo ameriške in naše narodnostne odnošaje do te države. Kakor povsod in na vsakem polju, je tudi v tem vprašanju po vseh ameriških zakonih in praksi dopustna svobodna kritika. Kritika pa naj bo vredna človeka, ki stvarno misli. Pri tem ne maramo zanikati, da so vsakemu od nas še vedno živi neki spomini na kraje, kjer smo se rodili, so žive še vedno veze krvi, ki nas vežejo do staršev, bratov in sester, morda celo do otrok. V okviru gornjih izvajanj ne moremo pričakovati, da bi se v javnem razpravljanju predvsem potom skupnega časopisja med seboj prepirali kakor ženice pri vodnjaku, marveč razgovarjali kot svobodni možje v svobodni Ameriki. "Rad imam kraj, ki je ponosen na moža, da ta mož v tem kraju živi. Rad imam moža, ki je ponosen na kraj v katerem živi." To so besede Abrahama Lincolna, ki veljajo s človeške strani tudi vzgojno politično vzeto za vse kraje in za vse čase. Tudi za nas. Ce pa naj pridemo do položaja, ko naj bo tudi kraj, v katerem živimo, ponosen na nas in mi na njega, potem je jasno, da bo ta cilj dosežen le tedaj, če se bo na drugi strani uveljavilo načelo duhovnega ustanovitelja Amerike Tomaža Jeffersona, da "dragi prijatelj, pridguj in vodi križarsko vojsko zoper ignoranco! Delaj, da se naredijo, pa tudi izboljšajo zakoni, na katerih bo zrastel Amerikanec kot tip Amerike." Tudi v tem smo si mi Slovenci v Ameriki lahko edini, samo, da je kakor na dlani—resnična dobra volja! L.Č. Kaj se pravzaprav godi v Rusiji, odkar je umrl Stalin? (Nadaljevanje z 1. strani) ruskim državljanom, ki so stopili v zakon s kakim tujcem, brezpogojno zabranjen izhod iz države. Ta odredba je bila omiljena v nekaj izrednih primerih šele pred kratkim, potem ko je umrl Stalin, in tako je bilo Gil-moreu mogoče, da je s svoje rusko ženo in hčerkama odpotoval iz Moskve. Trenotno se nahaja v Parizu, a se v kratkem s svojo družino povrne v Ameriko. Gilmore je rodom iz države Ala-bame, rojen je bil leta 1907, v službi "Associated Pressa" pa je od leta 1936 dalje. Leta 1947 je bil odlikovan z znano Pulitzer-jevo nagrado za najboljšo reportažo glede na mednarodno politiko. Gilmoreovo poročilo, spisa-nti in poslano na poti domov, pripoveduje: Bil sem priča, ko je sovjetska Rusija poslala na bojišča največjo bojno silo v zgodovini—dvanajst in pol milijonov mož po ameriških številkah—in pomagala najgroznejši vojni izmed vseh k zmagoslavnemu koncu. In bil sem priča, ko je ta ista Sovjetska zveza v času, ko je utrujeni svet zdihoval za mirom, odprto stopila na pot imperija-lističnega programa bolj široko-poteznega značaja kot pa si ga je zamislil kateri od ruskih carjev. Popuščanje ob robovih Vse to se je zgodilo pod vlado Josipa Stalina, moža, ki si je sam dal svoje "jekleno" ime, in ki je pognal Rusijo—če bi rekli, da jo je vodil, bi ne odgovarjalo resnici—na položaj moči, kakršne ni ta država zavzemala nikoli prej. A danes ze zdi, da je bil dosežen vrhunec. Zdaj, ko mrkega diktatorja ni več, sta monolitična komunistična stranka Rusije in ogromni neokretni državni aparat Zveze socialističnih sovjetskih republik začela kazati znamenja resniče-^a pritiska in napetosti. Tesno zgrajeni imperij začenja popuščati ob robovih. To se je dogodilo v dobi, ko sem bival v Sovjetski zvezi in kljub hladno premišljenemu državnemu aparatu cenzure poskušal poročati v svet, kaj se dogaja v Rusiji. Sam gre Rusija? Veliki ruski pisatelj zadnjega stoletja Nikolaj Gogol, si je stavil to vprašanje, ko je primerjal svojo ogromno, turobno in nesrečno domovino trojki—vozu, v katerega so upreženi trije konji —ki drvi nekam v prihodnost. Gogol ni imel odgovora. Izveden-.31 našega časa nimajo odgovora. Jaz, navaden, novinar, nimam odgovora, in dvomim, ako ga Ima sploh kdo. Stalin je z bičem napravil Rusijo svetovno silo. Ivan Grozni jo je potisnil naprej na poti, ki je bila grozna in krvava. Isto je storil Peter Veliki. Vsi ti trije možje so veliko storili za Rusijo, a ji tudi veliko prizadjali. Dvo-niim, da je bil kateri od njih dosti ljubljen, a vsi trije so ljudstvo navdajali s strahom. Ko je Stalin umrl, je bilo sko-ro vidno, kako si je Moskva oddahnila. Po njegovem pogrebu je človek dobil neizbežen občutek, da napetost ponehuje. Dan pred svojim odhodom iz Rusije mi je neki izvošček rekel, da je bil Stalin preveč "jaz, jaz, jaz"; da ni znal, kako shajati z Ameriko, čeprav se tega ni zavedal. V deželah zapadnega sveta so take trditve od strani voznikov taksija nekaj vsakdanjega. Če se to primeri v Rusiji, zlasti vpričo tujca, je to enostavno nekaj nezaslišanega. Da, ljudstvo je začelo globlje dihati. Predsednik vlade Malenkov in njegovi tovariši to vedo. In začeli so delati temu odgovarjajoče korake. Izdali so odredbo za osvoboditev po krivem zaprtih zdravnikov in s tem udarili politično policijo. Osramotili so policijo, obsodili njih metode, vrgli v zapor Rjunina, načelnika preiskovalnega oddelka—in v Rusiji pokrije to precej terorja. Odslovili so njegovega neposrednega ministra Ignatijeva, ki je bil visoko stoječ član komunistične stranke. Ko so podvzemali ukrepe, ki naj bi služili kot odgovor počasni, a masni nemirnosti ljudstva, so pograbili oblast. Vrhovnem^ policistu Lavrentiju Beriji ni prijalo, kar se je dogajalo. Njega ni več. Prvo pravo znižanje cen Malenkov kot predsednik vlade je ukazal znižanje cen. To je bilo pravo znižanje, ne samo pesek v oči, kakor se je mnogokrat prej dogajalo. Nekatera znižanja so bila polnih 50 odstotkov, in med predmeti so bile mnoge reči za vsakdanjo uporabo. Cene so še zmerom visoke. Ampak so zmernejše in življenje postaja znosnejše za rusko ljudstvo. Potem je Malenkov ukazal pomUoščenje in prišlo je mnogo ljudi iz ječ. Ampak ne politični kaznjenci. Komunistični /predstavniki so začeli biti uljudni in celo prijazni v svojih odnosih do diplomatov iz zapadnih držav in do peščice ameriških novinarjev v Moskvi. Sledila so druga znamenja, kakor na primer: Spremenila se je taktika na Koreji; Sovjeti so podvzeli korake za reguliranje svojih odnosov do Jugoslavije; surovo in včasih smešno zmerjanje Zapada se je omililo; šest ruskih žena Amerikancev je dobilo dovoljenje, da odidejo iz dežele z njih možmi in otroci, ako jih je volja; Malenkova vlada je obljubila spremeniti kazenski zakonik; in objavljena so bila namigavanja, da se vdori organov varnostne policije v domove ne bodo več vršili v nočnih, urah, razen pod gotovimi okoliščinami. Našli so se ljudje na obeh straneh železne zavese, ki so trdili, da se v Rusiji vse spreminja ; da gre za nekaj istinitega. Stvari se—normalizirajo Ameriška vlada je sodila, da gre le za spremembo taktike. Da je treba opreznosti. Da je treba biti na straži. Angleži, Francozi in nekateri drugi sc želeli sestanka in razgovor z Rusi. Tik pred svojim odhodom iz Moskve sem govoril na nekem družabnem sestanku z nekim visoko stoječim Rusom, ki mi je rekel: "Vi in vaši ljudje mislite, da je to, kar se tu dogaja revolucija. Temu ni tako. Res pa je, da dosti stvari normaliziramo." O tem ni dvoma. Napram temu pa se pojavljajo številne stare obrabljene nesmiselnosti. Da je bil Beria agent zapadnih sil; da so agent-je zapadnega imperializma zanetili nemire v vzhodnem Berlinu; da vzhodni Nemci ne marajo živil v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki jih je ponudila Amerika. In podobno. Sama stara prežvekovanja. A ko pogledate položaj od blizu, ni možem, ki so zdaj na krmilu, skoraj nič drugega preostajalo. Govoriti morajo— in uverjeni so, da v tem uspevajo—milijonom ljudi v satelitskih državah. Bednim in nevednim v Kini in Indiji in v nemirnih deželah Vzhoda in v Južni Ameriki. Tudi narodom Britanskega občestva, katere bi zelo radi odtujili od Zedinjenih držav. Tudi ne morejo pozabiti na armado in politično policijo doma. Beria je bil odstavljen in na njegovo mesto je prišel Sergej Kruglov, ki je zavzemal visok položaj pri policiji, ko je bil Beria na vrhuncu svoje oblasti. Ampak le za sedaj, kar je vredno, da ae podčrta. Mogočna ruska armada Kaj pa armada? Da je velika in mogočna, to je znano. Dalje, da ima dobra in brza letala. Da so njeni tanki med najboljšimi na svetu. Da ima moštva na preostajanje in da ga je pripravljena rabiti, kakor se Za-pad niti domišljati ne more. Ima najbrž tudi precej atomskih bomb in drugih atomskih orožij. Ne ukvarja se z velikimi bojnimi ladjami, a mornarica je potihem zgradila mogočno silo podmornic. Poizvedovalni aparat armade je nedvomno zelo dober. Kaj pa njeni voditelji? Maršal Nikolaj Bulganin, ki ni toliko vojak kot politik, stoji takoj zraven Malenkova pri krmilu vlade. Maršal Georgi Žukov, predvsem vojak, je bil pozvan iz divjine nazaj v Moskvo kot namestnik ministra obrambe. Zelo na izpregledu je maršal Ivan Konijev, enako maršal Leonid Govorov, in pa dolgobrkasti maršal Semjon Budjeni. Maršal Klement Voro-šilov pa je "predsednik" Sovjetske zveze. Maršal Vasilev-ski je na visokem mestu. Timo-šenko je še vedno tu, in enako maršal Vasilij Sokolovski in ar-madni general šetemenko. Ali se torej v Rusiji res nekaj novega dogaja? Ali pa je to le stari stalinizem z Malen-kovo omako? Po tem, kar sem videl na svoje oči, bi osebno trdil, z nekaterimi pridržki, da je precejšen del stalinizma umrl. In iznebiti se ne morem misli, da razen ako bo Malenkov vse svoje karte do najnižje igral prav, bo planil v igro kdo. iz armade, ali pa Molotov, ali Bulganin, ali Kruščev, ali kak drugi "črni šimel." Gilmore omenja še nekatere druge značilnosti, o katerih ni mogel poročati, ko je bil v Moskvi. Med ostalim tudi to-le: Panika radi denarja Proti koncu junija se je kot ogenj razširila v Moskvi govorica, da namerava vlada denar devaluirati, oziroma odpoklicati starega in ga zamenjati z novim. Moskva je eno tako deva-luacijo že doživela izza vojne. V Češkoslovaški je bila pravkar izvedena. Bilo je na prelomu leta, torej logično. Tedaj je nenadoma izginil ves kovani drobiž. Ljudje so plačevali povsod samo s papirjem, kar so imeli kovanega denarja, so ga zatajili in držali doma. Ljudje niso pozabili udarca, katerega jim je dala zadnja devaluacija. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Ko je bila panika na višku, je vlada uradno zanikala, da se misli na devaluacijo ali kako spremembo denarja. Ko" bi Stalin živel, bi se to ne bilo moglo zgoditi. Kaj če je ljudstvo v paniki! Vlade to ne sme motiti! Mar je Malenkov nastopil, ker mu je bilo mar za ljudsko mnenje? Ali pa je bil korak normalna reakcija neke vlade? Točno se ne da odgovoriti. Na dan Stalinovega pogreba je zgodaj zjutraj prišlo v Moskvo na stotine tovornih avtov, polnih vojaštva, ki so zavzeli položaje na stotinah uličnih križišč. Enako v predmestjih. Mar se je vlada bala ljudske vstaje ob prvi priliki po Stalinovi smrti? Ko je truplo Stalina ležalo na mrtvaškem odru, je prišlo do številnih tepežev s policijo in drugih neprijetnosti. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih. Ali pa se je Malenkov bal, da se Beria s svojo politično policijo pripravlja, da zgrabi oblast? Videti je bilo mnogo politične policije, a mnogo več je bilo vojaštva. Prijatelji so mi pravili, da so v predmestjih videli tanke. Prvi maj— ljudski praznik Po smrti Stalina v marcu je bil prvi velik praznik Prvi maj-nik. Slovesnosti na ta dan so v Moskvi in v drugih mestih Rusije velika reč, ki pa je breme za ljudstvo, ker je pod obveznostjo, da "enodušno demonstri- ra," kar pomeni, vstati zgodaj zjutraj, čakati na določenih krajih, potem pa korakati, počasi ali hitro, na Rdeči trg in pozdravljati voditelje na vrhu Leninove grobnice. Letos pa je bil Stalin v grobnici. Razširila se je govorica, da Prvi majnik bo ljudski praznik; da bodo parade manjše in krajše, in da bodo hodili in demonstrirali v predvsem funkcionarji stranke, direktorji, delovodje in podobno. In tako se je tudi zgodilo. "Enodušne demonstracije" so minile več ur prej kot druga leta, in oblasti so odprle športno sezono za football tisto popoldne, namesto da bi čakali na 2. maj, kakor je bilo prejšnja leta. Bilo je mnogo plesanja in petja v parkih. Bilo je čolnarjenje na reki Moskvi in mnogo smeha in veselja. V Moskvi še nisem videl tolike sproščenosti. Karakteristična zgodba Ena stvar je, ki bi jo Malenkov mogel napraviti, da bi ljudje njegovo vlado raje imeli. Če bi namreč malo popustil pri vsakoletnih "prostovoljnih podpisih" državnega posojila. Vsak dom je obiskan in nihče ne ute-če, ne da bi podpisal toliko in toliko. Razpisano posojilo je vselej več kot doseženo. Iz tega je nastala zgodba, ki kroži v Moskvi: Policija je našla v reki Moskvi truplo utopljenca. Pregledali so njegovo oblačilo. V žepu suknje so našli obveznico vladnega posojila. Zaključek zgodbe pa je: "Drugih znakov nasilja ni bil Ljubezen bo zmagala! LONDON, 22 .julija — Smatra se za gotovo, da bo zmagala ljubezen. Princezinja Margareta in državljan pilot Townsend, ju nak britanske zračne obrambe v dobi zadnje svetovne vojne, se daj britanski vojaški ataše v Bruslju v Belgiji, se bosta v kratkem poročila. To se sklepa iz naslednjega: Kraljica Eliz^ beta je svoji sestri zatrdila, ^ ji ne bo delala zaprek. Minist®'' Butler, ki vsled obolelosti Win stona Churchilla vodi po® ® predsednika vlade, pa je vil, da bo parlamentu predlože na sprememba tako imenovane ga Regency Act, to je zakona, ki urejuje pravice britanskega dvora. Zakon datira iz leta 19 in je bil izglasovan potem, ko J® moral vsled svojih razmer ® Simpsonovo odstopiti kralj Bo vard. Sedaj bo zakon treba pet spremeniti. Margareta se morala odreči za sebe in za sV®" je morebitno potomstvo vsein pravicam do angleškega prest"* la. y tem je bistvo. ZVOČNI VALI MESTO OPERACIJSKEGA NOŽA PITTSBURGH, 23. juliM Skupina tukajšnjih zdravni o kirurgov je razvila operacijs tehniko proti hudim bolečin ' izhajajočih iz živčnih bole Mesto operacijskega noža uporabljajo zvočni vali viso frekvence. Metoda, ki obeta, ^ v gotovih primerih ne bodo v potrebne možganske ope'raW' se uspešno uporablja. Novice pri zboru Slovan EUCLID, Ohio—Zelo težko je pisati če je preveč novic, če jih pa ni, je pa še težje. Tem potom moram sporočiti, . da se zbpr, Slovan pridno pripravlja za koncert, katerega bodo podali skupni pevski zbori, ki jih poučuje g. Anton šubelj, dne 23. avgusta na izletniški farmi SNPJ. Tako mislim, da se vestno pripravljajo tudi pri drugih zborih, da bomo zopet mogli podati našim posetnikom par ur veselja. Ker je sedaj tako lepo in toplo vreme, moram reči, da je najslabši čas za obiskovanje vaj, ker mnogokrat si eden ali drug zaželi malo oddiha in gre izven mesta. Tako si je tudi naš učitelj Tone Šubel odločil nekaj časa za oddih. Sporočil sem že, da pri Slovanu ne bomo imeli pevskih va. zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu. Ko pa se naš Tone vrne, bomo morali pa sto piti malo bolj urno na noge. Prihodnje pevske vaje Slovana bode torej dne 11. avgusta. Dalje želim sporočiti, da imamo pri Slovanu tudi drugo zabavo in veselje poleg vaj. Take smo bili veseli na zabavi, ki sc jo priredili prijatelji Franka Dardiča in Johna Robicha tei njih boljših polovic in Mrs. Starina, kateri so se podali pred kratkim na obisk v staro domovino. Priredilo se jim je poslovilni večer in povabljen je bil tudi pevski zbor Slovan, da zapoje par pesmi slavljencem v slovo Ker pri taki zabavi ni brez pijače ne brez denarja, so zboru darovali sledeči prijatelji: Mr. Frank Derdič $5,^ Slovanov prijatelj $2, Mr. Peter Margetič $5, Mrs. Šile v spomin svojemu pokojnemu soprogu, kateremu je zbor zapel par žalostnik $20. Ravno tako je darovala Mrs. Frances Plevnik v spomin svojemu pokojnemu možu, našemu Stricu pri klubu Ljubljana, $25. Za okrepčila na poslovilnem večeru so pa darovali: Mr. in Mrs. Derdič $5, Mr. in Mrs. John Robič $5 ter Mrs. Starina $5. Torej naj bo na tem mestu izrečena topla zahvala vsem darovalcem. Frank Rupert. Drugo poročilo o št. rupertski ambulanci BROOKLYN, N. Y.— zbiranje prostovoljk^ za 61 prispevkov za ambulanco ^ Rupert in. okolico kar dobro preduje, za kar se je zahv onim rojakom, ki so se o ^ našim apelom in tudi / naših naselbinah pridno z 0 prispevke. ^ Tu objavljam drugi men prispevateljev. Ime^ . ..aljnih prispevateljev ^ jbčena v prihodnjem sezna Sedaj so darovali: Po ' /rank Hribar ml., Euclid, U- Po $10:00: Krist in J® jtokel, Cleiveland, O. Po $5.O0: Joseph Lap, viole, Lojzka Cebular, vsi •elandu; družina Frank jant, F. Rozman, J. 1 Milwaukee, Wis; Benny :ewicz, Bronx, N. Y. Po $3.00: Mr. in Mrs. trom, Brooklyn, N. Y. Po $2.00: John Jerman, vaukee. Wis., dr. Eisens^ iarry Baezinsky, ch&'d eel, William Totura, Ij* y,; vem, vsi v Brooklyn, \.nna Sribar, Cleveland. j, Po $1.00: John Larma^^^ ^ .1. Bamann, WiUianii^^^'j {*■ Tenis, Charles Pračkler, Hersh, J. McCrath, J® oro^' lell, R. Schneple, Harold Crest Seaman, John lO'K' pI'O Michael Barbieri, vsi lyn, N. Y.; Frank Mu Ed. Murphy, A1 D^nne^C' yd Bronx, N.Y.: John Trata, Edler, Ganis, Edw. nold, vsi V New Do sedaj sem prcjd j^gpM Vsem prigpcvateljem pfO' vaeiu -----pa, F. hvala. Cenjene rojaKe i sim, da kdor še ni do s opeval ali se odzval s rom, da bi to storil ker v Št. Rupertu žc tez* kujejo ambulanco gaj" s pozdravom John SiWT, \^e 245 Ridgewood _ liK' Brooklyn 8,^ Oglašajte v - . VnaUopra^ 24. julija 1953 ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST (Nadaljevanje) Koj je uganil, da Peter njega učakuje: "Kaj mi boš povedal novega?" ga je ogovoril. Pa še preden je Peter utegnil odgovo-''iti, je že naprej poizvedoval: "Je v lovišču kaj narobe? Za praznike je rado." "Divjad, se mi zdi, kar v miru m redu prezimuje. Sicer pa tudi nič posebnega ni," se je obotavljal Peter naravnost povedati, za kaj misli prositi strica. "Mrzla sapa vleče tukaj. Se ^ova med potjo pogovorila." Stric Tomaž je zaslutil, kaj bi utegnilo boleti rajnke sestre sina. Odšla sta proti Studoru. Še preden sta dospela do studenca Kuharice, je Peter stricu vse ra-zodel, kako in kaj namerja. To-®^až ga je molče poslušala Kakor hotel do dna premisliti, kaj ^aj nečaku odgovori, ali pa, ka-kor bi ga hotel opomniti, naj se nikar preveč ne mudi, je na ^idez zasukal pogovor čisto drugam. Vprašal je Petra: "Ali veš, Zakaj so vzdeli stari ljudje temu studencu ime Kuharica?" Peter je obstrmel. S striče-Vim vprašanjem ni vedel kaj za-ccti. Odgovoriti je znal pa še '^^•nj. Iz zadrege ga je rešil stric Sam; "Ne veš, kajne? Nisi nikoli Pottiislil, čeprav si leta in leta ^sak dan hodil mimo v šolo. Ti jaz povedal. Ob poti vrh klancev izvira tale studenec. Marsikdo se je že pregret, pre-^"^ojen in ves vroč napil ledeno ^rzle vode iz njega. Takrat mu dobro delo. Kasneje, čez dan, Morebiti se je celo ves teden Izpiral, je pa moral leči in ga je uhalo. Kuhalo! Kriva je bila pa ^Uharica. Si razumel?" Aha, saj res," je Peter naglo ^•^Sovoril in se sam sebi čudil, da tega ni vedel. Prav." Stric je spet vse obr-in iznenada postavil Petra j^azaj v prejšnji razgovor: "Tok, si se nameril ženiti, si rekel." ^i tako še najbolj kaže," je ^teitieljeval Peter svojo name- V da misliš Tklačevo starej-Vzeti. Jerca, praviš, da ji je ^di se mi, da bo kar prava." Peter ni maral preveč hvaliti Jerce. "Za vse prava ni nobena. Z vsako je treba potrpeti. Z nekatero več, z drugo manj. Sicer Jerci ne vem nič reči, le muhasta bi utegnila precej biti, če je le količkaj očetu podobna. Ti ga še premalo poznaš." "No, da—" Peter se je spomnil nevšečnosti, ki jih je moral zavoljo Jerčine svojeglavnosti prenašati. Tomaž je skozi temo ostro pogledal Petra: "Pa mudi se vama menda ne?" Peter je obotavljaje se odgovoril: "Kako to mislite, stric?" "Ne delaj se, kakor bi ne razumel, po čem povprašujem. Dekle planšarica, fant pa lovec, ki ga vsaka pot zanese v njen stan, in vse poletje v planini, daleč od ljudi. Ali bi "bilo kaj čudnega, če bi tudi vaju, kakor je že marsikoga, pred pustom greh podil pred oltar." "Ne, stric, s te strani se nama nič ne mudi." Peter je jasno odgovoril. Tomaž je v zvoku njegovih besed kar čutil nepokvarjeno poštenost. "Prav, prav," mu je pritrdil in opomnil: "Glejta, da se vama tudi zanaprej ne bo začelo muditi s te strani. Z drugih se prav nič ne." "Ne mislim tako brž na poroko. Le dogovoril bi se rad, da je človek na jasnem." Peter se je kakor opravičeval. Iz stričevega govorjenja je posnel, da ni nič kaj zavzet za njegovo namero. Tomaž je pa spet zamodroval in do kraja razkril svoje misli: "Prav me razumi, Peter. Star si dovolj in sam najbolje veš, kako in kaj. Ne ženi se z zadrego, sem te hotel opomniti. Še bolj napak bi pa utegnilo biti, če bi se na leta učakovala. Je le prerado res, da je dolga bolezen gotova smrt, dolga ljubezen pa gotov krst. Si pa sam lovec, ki zna dobro opazovati. Vsake pomladi vidiš, da si prav vsi ptiči razen kukavice prej znosijo gneedo, preden ljubezen zares zastavijo. Če kdaj misliš na lastno streho, ti svetujem, da si jo zgradiš prej; kasneje, ko ti prične rasti družina, si jo boš dokaj teže." v BLAG SPOMIN ob 20-letnici odkar je umrl naš ljubljeni so^g in dragi oče ' * JOHN GROŠEL Zatisnil je svoje blage oči dne 25. julija 1933 leta. Dvajset let jo že poteklo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva a ran izbrisal ni še čas. Žalujoča MARGARET, soproga RUDOLPH, sin Cleveland, Ohio, dne 24. julija 1953. "Mislim že, pa bi za sedaj težko zmogel. Ko bi vsaj stavišče imel." Peter je obotavljaje se razodel svojo največjo skrb." Stric in nečak sta hodila čim-dalje bolj počasi. Pod nogami se je mel razhojen sneg. Tomaž je grede pripovedoval, da prav pomladi poteče petdeset let, odkar je njegov oče in Petrov stari oče prodal čudniku Lazek v zastav za petdeset let. Da ga ima on pravico kupiti nazaj, pa ga njemu odstopi. Tomaž je Petru ponudil tudi nekaj sto denarja na posodo. Tesati pa da sam zna, ga je spodbujal. In če mu še on pomaga, bo kaj malo treba najeti. Les naj bi Peter poskušal dobiti od srenje. Zvozi pa lahko do malega vse Tkalec z vol($m. Naj le odsluži, ko dote Jerci ne bo mogel kaj prida dati. Peter se je čudil stričevi razumnosti. Z lahkoto mu je kazal pot prek težav, ki so se njemu samemu zdele nepremagljive. Kar objel bi ga bil. Prišla sta v vas. Okna so bila razsvetljena. Dišalo je po pečenih prtenih klobasah. Stric in nečak sta si voščilo lahko noč. Nista se domislila, da se je dan nagnil že na jutro. Tomaž je zavil proti svoji hišici v bregu, Peter je pa odšel mimo Tkalca naprej proti Stari fužini. Hodil je zamišljen. Če bi zajec tik pred njim preskočil gaz, bi se komaj zmenil zanj. Doma je Petru pritekel naproti Resa. Dobrikal se je in rep-kal pred njim. Peter ga je vzel v sobo. Ne zavoljo mraza, zavoljo druščine. Kdo pa preživlja rad sveti večer sam. Še pes ne. Če pojde po sreči, bo pa k letu vse drugače. Peter je zakuril v pečici in si zavrel čaja. Skozi samo enojno okno je zdaleč donelo potrkava-nje. Peter ni legel; ni bilo vredno. Saj je že Sveti Pavel vabil k zgodnjim božičnim mašam ob štirih zjutraj. Čez dan je Peter risal in v mislih postavljal svoj bodoči dom. Rad bi se bi^ bcilj razmahnil, pa so ga računi utesnjevali. Pod noč je samega sebe glasno potolažil z dolenjsko modrostjo; "Domek je domek, da ga je le za bobek." Skuhal je še sebi in Resi večerjo in legel spat. Na Štefanovo je Peter od maše grede omenil Čudniku zavoljo srenjskega lesa. Lahko sta se dogovorila. Popoldne po litanijah je pa pred cerkvijo spet počakal strica Tomaža. Odšla sta v krčmo. Oba v sivih lovskih oblekah sta si bila podobna skoraj kakor oče in sin. Pri Tkalcu sta se oglasila že v temi. Vsi so vedeli, zakaj sta prišla in kako bosta opravila, pa so se delali nevedne. "Ovce kupujeva," je začel stric Tomaž razgovor. ' "Ovce?" se je narejeno čudil Tkalec. "Počemu vama pa bodo, ko imata vendar trope gamsov in srnjakov v gorah. Če se vama ljubi mesa, si ga lahko nastrelja-ta na ostajanje." Tkalec se je dobro branil, a Tomaž mu ni dal obveljevati; "Je že res, kar praviš," se je po-bahal Tomaž. "Mesa nama nič ne manjka. In če bi bila oženjena, bi ga tudi družina ne pogrešala. Tisti ^ve sta terno zgrešili, ki naju nista že ulovili. Mesa na pretek! Samo za volno gre bolj trda. Saj sam veš, da se srnjakova in gamsova dlaka ne predeta. Midva pa morava svoje trope, ki še zvoncev nimajo, tudi pozimi pasti. V gorah je včasih strupeno mraz. Pa se bojiva, da bi v noge in v roke ne ozebla. Zavoljo volne kupujeva ovce. Pri vas miate pa tako sorto, ki nima skoraj nič resnice v kožuhu." "Sorta je dobra, sorta," je sprejel pohvalo Tkalec, "samo naprodaj ni." Tomaž je vzdignil roko, raz-krečil prve tri prste, dušil smeh, ki mu je hotel uiti, in dopovedoval : "Saj ne kupujeva vsega tropa. Eno samo ovco iščeva, pa tako, ki bo šla po dobrem plemenu." "Če je pa tako, pa stopita v hišo, da se pogovorimo," se je vdal Tkalec. Postregli so jima s kolinami. Tomaž je dal za vino. Otroci so morali oditi spat. Stric je znal zlepa privijati Tkalca, da je til ta že kar nejevoljen. Pa ga je Tomaž pogladil z besedo; "Boštjan! Naj ti ne bo žal, če si se pri prvi hčeri skazal. Se bodo pa druge laže na dobro možile." Razšli so se pozno in vsi zadovoljni. Na vasi je Peter zavri-skal. Stric ga je povabil še na kozarec vina. V krčmi se je bila nabrala vesela družba. Peli so, da se je skozi zaprta okna razlegalo po vsej vasi. Dolgo so ostali, pa bi bili še dlje, a se menda prav zavoljo Petra žandar Kranberger, ki je prišel mimo, kar ni dal pogovoriti. Polnoč je že davno odbila, preden je Peter prišel domov. Nič se mu še ni-mudilo spat. Dolgo je ogledoval lepo, s pisanimi papirčki okrašeno potičko, ki mu jo je bila dala Jerca. Spravil jo je v predalnik. Stric je dobil podobno pa jo je pojedel koj drugo jutro. Po praznikih je pritisnil mraz. Že na poprej mrtvi smreki je tudi smola trdo žamrznila. Peter in Tomaž sta vedela, da v takem mrazu podrt les stoletja ne strhni. Deblo za deblom sta hitela žagati in obsekavati. Od macesnovih grč je sekira odle-tavala kakor od kamenja. Pa nista odnehala. Peter je že hotel zavoljo strica. Tomaž pa ni maral nič slišati: "Vsaj koren mora biti macesnov," je trmogla-vil. Med delom nista dosti govorila. Večeri v stanu so bili dolgi. Na svetega Antona dan zvečer, ko sta pojedla kašo in si prižgala tobak, je Peter zadovoljno ugotovil, da bo drugi dan ves les pri poti. "Prav, da si me spomnil." Stric je puhnil dim iz ust in pljunil na tla: "Opozoriti sem te hotel, da Tkalca vprašaj, koliko naj v denarju šteje njegova vožnja." % Peter se je začudil: "Počemu?" "Z Jerco še nista poročena." Stric je postrani pogledal Petra'. "Sedaj se pa vendar ne bo razdrlo." "Saj še zavezano ni. Utegne pa priti kaj navzkriž. Namesto da bi se tožarila, mu pa vržeš tiste denarje in mir besede. Če jih ne boš imel, jih lahko vsak dan dobiš pri meni." Stric je legel na pograd, Peter je pa pri-dejal na ogenj. Ni mogel več molčati: "Stric! Meni se zdi, da vam ni nič kaj prav, ko jemljem Tkalčevo." Tomaž je molčal. "Saj sem sam že mislil—" Peter je obmolknil. "Nič ne rečem," se .je oglasil stric. "Samo to vem, da smo imeli lovci pred leti dokaj opraviti s Tkalcem. Puško ima še. Če se ga spet loti muha in začne zahajati v tvoj okoliš, ali bi ga mogel pustiti?" * "Nak! Bi ga tudi ne." Peter se je skoraj razhudil. "Če bi prišla navzkriž, Bog daj, da bi ne, bi pač moral pustiti službo ali pa Jerco. Si me sedaj razumel zavoljo vožnje?" "Sem." Peter je iztrkal čedro in tudi sam legel. Pogovor je utihnil. Ogenj je pošel. Zunaj se je oglasila sova. Pričelo je snežiti. Nadležni klateži Dan se je daljšal. Svečnica je pričela tajati sneg. Pust je videl že vse prisojne rebri kopne. Jug je vzel jedro trdo zvoženemu snegu na potih z gora. Svetemu Jožefu na čast so zlabrčale že prve brkončiče. Po mrzli zimi je hitela v Bohinj zgodnja pomlad. Hribarjevega Petra je čas podil, da ga je težko dohajal. Posekavanje lesa pod Zatre pom je Petra dokaj zaftiudilo. Sam bi ne bil zmogel. Da mu ni pomagal in ga celo priganjal stric Tomaž, bi se bila smreka pričela prej oživljati, preden bi bila padla zadnja debla. A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 PrijateFs Pharmacy PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom \ St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212 JOHN PETRIC GEORGE KOVACIC UNIJSKA BRIVNICA (preje Lipanje) Vedno najboljša posluga. Sp priporočava, 761 EAST 185th STREET KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE hišo, zemljišče, trgovino ali drugo trgovsko podjetje, se z zanesljivostjo obrnite na JOSEPH GLOBOKAR 986 EAST 74th ST. HE 1-6607 ALI KASUATE? Pri nas imamo izborno zdravile da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE Clevelandčani se sedaj LAHKO veselijo • Poletnega HLADA • Zimskega GRETJA . MONCRIEF THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O. PRIPOROČILO! Cenjenim rojakom se prijazno priporočamo za naročila, ko nameravate vložiti nov fornez, istega popraviti ali predelati, ali ko hočete dati novo streho ali staro popraviti, da se lahko z zanesljivostjo obrnete do nas. Vršimo tudi vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Damo proračune in cene so zmerne. BILL'S FURNACE & ROOFING CO. Bill Brundula, slovenski lastnik 579 BISHOP ROAD, telefonirajte HI 2-3680 KLEPARSKO DELO Sedaj je čas, da si popravite ali napravite nove žlebove, strehe in druga dela, spadajoča v kleparsko stroko Delo prvovrstno in zmerne cene. Zglasite se osebno ali pokličite LEO LADIHA in SIN 1336 EAST 55th STREET — UT 1-4076 Vse drugačen kakor stric Tomaž je bil Tkalec. Obljubil je, da bo les zvozil, pa mu je bil vsak droben opravek dovolj velik izgovor, da ni napregel. Vola in rtičev se mu res ni zdelo škoda, 1 esam se ni rad upenjal s hlodi. Petru ni kazalo drugega, kakor da se je tudi vožnje lotil. Vozil in premetaval je les s tako vnemo, da je na lovišče kar pozabil. Pa ga je poklical Vencelj na Bistrico. Peter je ugibal, kaj bi utegnilo biti tako važnega, da ga gozdar odtrgava delu. Kar nejevoljen je bil, ko ga je Hru-bečka vsakdanje vprašal, kaj je kaj novega. "Nič posebnega," je kratko odgovoril Peter. "O pač. Oba utegneva imeti sitnosti," mu je skoraj vpadel v besedo Vencelj. "Kaj pa naj bi bilo takega?" je zaskrbelo Petra. Na tihem si je moral priznati, da je zadnji čas lovišče res zanemarjal. "Kranberger govori," mu je pojasnil Hrubečka, "da se ti za divjad in za službo sploh nič več ne brigaš in da ti samo bajta in deklič rojita po glavi." "Kaj pa to njemu mar," je vzrojil Peter. "Tudi jaz vem, da se tam praska, kjer ga ne srbi." Vencelj je Petru lepo razložil, kako je pregledal žandarjeve naklepe. Očividno opozarja tiste, ki komaj čakajo, da izmaknejo gamsa ali srnjaka, ali pa vsaj lisico ali zajca, če drugega ni, naj poskušajo srečo v Petrovem lovišču. Oba, njega in Venceljna, da bi rad zatožil zakupniku. "To je že izvohal," se je razvnel Hrubečka, "da mu jaz ne bom sedel na limanice. Saj meni je presneto malo mar. Naj kar kdo drug upravlja lov. Zate pa ni vseeno, če te izgrize iz službe. Posebno sedaj ne, ko si postavljaš lastno streho in se ženiš. Ne more ti pozabiti, da si ga izpod-repil iz Jerčinega stanu na Ovčariji. Pa ugnati se mu ne smeva dati." Vencelj je krepko udaril Petra po rami. Ualje prihodnjič) Mario Koleno CRANE ZA KAKOVOST pri W. F.Hann & Sons Louit Planine LESS TRIM CRANE XEUDAY SKUPIXO, Vključuje; 19x17 krasen vitreous china IVetvday umivalnik, 5 čevljev vdelano ko-palnico iz vlitega ieleza, kateri je dodano stranišče FOR QUALITY Samo Superior ima Mini-Miser—ki je patentiran in ekskluziven! Zmanjša izgubo toplote! štedi na kurivu! Tudi čisto nov vodni grelec ne bo odgovarjal vsem vašim potrebam za vročo vodo za avtomatične pralne stroje in stroge za pomivanje posode, č# je premajhen, ali pa ni najboljšega izdelka. Vprašajte nas o teh kvalitetnih Crane A-tj-I plinskih vodnih grelcev. Vprašajte nas o Crane A-U-I 45 gal. plinskem grelcu še danes. • AUTOMATIC • UNDERFIRED • INSULATED . "THE COURT OF FLAME" OOAUIY HEATER REGISTERED CRANE WATER HEATER DEALER t\ & f If j//, youVe rflad it's Oa.« CRANE A-U-I No. 45 Majhno pred vplačilo 6.44 se doda vašemu mesečnemu računu za plin POPOLNOMA INŠTALIRANO POSLUŠAJTE NAŠ RADIO PROGRAM oddajan naravnost iz naše trgovine v soboto od 10. do 10.30 zj. na postaji WSRS št. 1490 na vašem naravniiu. Jinet Vključivši davelc in inštalacijo ODPRTO v pondeljek, torek, četrtek, petek zvečer od 8. ure 15533-41 EUCLID AVE. Rojak ubit v Californiji Joseph Walker (Krebel) Kakor smo že pred nedavnim poročali, je bil 11. maja letos ubit pri delu v severni Californiji splošno poznan rojak Joseph Walker (Krebel), ki je bil lastnik lesnega podjetja Walker Logging Co. Nesreča se je pripetila okrog 18 milj severno-vzhodno od njegove Redwood Creek kempe, ko se je odtrgal hlod, ki ga je pritisnil ob drugi hlod. Dobil je poškodbe po nogah in prsih ter je podlegel čez pol ure. Pogreb se je vršil 16. maja na Sunset Memorial pokopališče v Eureka, Cal. Pokojni Walkre (Krebel) je bil star 64 let, doma je bil iz Ostrožnega brda pri Št. Petru. V Ameriko je prišel pred leti in se nastanil v državi Washington, kjer je vodil lesno obrt nad 30 let. Pred tremi leti se je s svojo družino preselil v Bayside, Calif. Kakor je poročalo ondot-no časopisje ob priliki njegove smrti, je pokojni vodil največje samostojno podjetje v, ondotni okolici. Poleg žalujoče soproge Henrietta, zapušča otroke: Gordon, Helen, Bari, Ronald in Mrs. Verna Wilcox, vse v Bayside, Cal., in Eldon v Eureka ter Mrs. Enice Balsinger v Alaski, dalje zapušča sestro Mrs. Frances Puntar v Vandling,- Pa., Mrs. Jennie Wick na Renwood Ave. v Clevelandu, Mrs. Josie Puntar V La Crescenta, Cal., bratranca John Krebel v Clevelandu in se-strično Mrs. Frances lie na Addison Rd. V Clevelandu, kakor tudi več drugih sorodnikov in mnogo prijateljev in znancev sirom Amerike. V stari domovini zapušča 86 let staro mater, brata Janeza in sestro Karolino, v Argentini pa brata Toneta. Brat Frank Krebel je bil ubit pred 25. leti pri delu v gozdu v Forest City, Pa. Bodi pokojniku lahka ameriška gruda, kjer se je s trudom in marljivostjo povzpel do uspešnega podjetja, pri čemur pa je moral tudi žrtvovati svoje življenje. Bodi mu ohranjen blag spomin! Masaryk proglašen za—fašista! ♦WASHINGTON, 23. julija — Iz poročil, ki prihajajo iz Prage, je razvidno, da so češki komunisti podvzeli "rekonstrukcijo" očeta Češkoslovaške republike, profesorja Tomaža Masaryka. Vse do najnovejšega časa je bila njih "linija" ta, da je bil Masaryk mož naprednih nazorov in da je Češkoslovaška še vedno "Masarykova država." A zdaj se je razglasila nova "linija." Izšla je namreč knjiga, ki vsebuje dokumente, "najdene v tajnih arhivih," ki prikazujejo Masaryka v vlogi udeleženca v zaroti za umor Lenina, kot hujskača proti Sovjetski zvezi, kot hlapca ameriškega kapitalizma in—naravno—kot "fašista." Važnost Brazilije RIO DE JANEIRO, Brazilija, 23. julija—Dr. Milton Eisenhower, brat ameriškega predsednika Eisenhowerja, se nahaja v Braziliji, kjer bo ostal teden dni. S tem bo zaključeno njegovo informativno potovanje po državah Južne Amerike. Brazilija je kakor Združene države severne Amerike zvezna država, ena največjih po razsežnosti. Prebivalstva ima nekaj nad 40 milijonov. Na Braziliji je močno zainteresirana ameriška industrija, pa tudi dolar v obliki raznih investicij. Ameri-kanci smatrajo Brazilijo za eno od svojih gospodarsko najvažnejših bodočih torišč v Južni Ameriki. Razni ameriški indu-strijci so pokupili ogromna polja, kjer nameravajo začeti z in-dustrijalizacijo dežele. Brazilija pa se obdeluje tudi kot država, ki ima že radi svojega ogromnega ozemlja veliko bodočnost. Dočim se je odposlanec Milton Eisenhower ustavljal v posameznih državah Južne Amerike samo za nekaj dni, bo ostal v Braziliji cel teden. Tudi je značilno, da bo ravno z Brazilijo končal svoje potovanje po Južni Ameriki. Predsednik Eisnehower je poslal svojega brata v Južno Ameriko, da mu po študijih in obiskih poda poročilo o tem, kaj je tam našel, ozirajoč se na razmerje med Združenimi državami in Južno Ameriko. O'Dwyer sanja MEXICO CITY, 23. julija— William O'Dwyer, nekdanji župan mesta New York, se preživlja v mehikanski prestolnici s polovico svoje letne penzije v znesku $6,500, ostala polovica pa gre njegovi ločeni ženi. V Mehiko je prvotno prišel kot ameriški ambasador, a se ni nikoli vrnil domov, ker je šel glas, da je bilo v preiskavi korupcije pri upravi mesta New York njegovo ime mnogokrat omenjano. Kljub temu O'Dwyer trdi, da bo njegovo ime nekega dne "oprano," nakar se bo vrnil. Zgodba O'Dwyerjevega dviga in pa,dca je karakteristična. Kot mladenič je prispel v Ameriko z Irske in dobil službo pri new-yorški policiji. Bil je brihtne glave in študiral pravo. Postal je advokat, distriktni pravdnik, sodnik in končno župan New Yorka. V tej dobi mu je umrla, žena; oženil se je vdrugič in dobil mlado ženo iz gledališkega sveta. Potem je nenadoma odstopil in svoj vpliv uporabil, da je bil imenovan za ambasadorja v Mehiki. Njegova zvezda se je utrnila, ko je senator Kefauver začel preiskavo o zvezah med velikomestnimi raketirji in politiki. PEČENA KAČA EUFAULT, Okla., 23. julija —Štiri in ppl čevljev dolga kača je splezala na drog za električno energijo in se ovila okrog t^'ans-formerja z 66,000 volti. Električna sila je bila prekinjena za eno uro. A od kače ni ostalo drugega kot oglje. ODLIKOVANI HRIBOLAZCI LONDON, 23. julija—Britanski dvor je podelil visoka odlikovanja članom gorske ekspedicije Hunt, ki je dosegla vrh najvišje gore sveta Mount Everest. Nemška ekspedicija je dosegla, kakor smo bili javili, vrh gore Nanga Parbat (gola gora), ki je najvišji vrh Himalajskega pogorja v državi Pakistan. Hrib je visok 26,600 čevljev, malo manj kakor za 3,000 čevljev od Mount Everesta. Nemci so dobil visoka odlikovanja od vlade v Pakistanu. Novi nemiri v Vzhodni Nemčiji? BERLIN, 23. julija—Po poročilih, ki jih je prejel nemški list ameriških oblasti "Neue Zeit-ung," so se na Saksonskem uprli rudarji v rudnikih uranija blizu češkoslovaške meje. Rudarji so menda razorožili lokalno policijo^ nakar je bila tja z letali poslana vojaška policija, ki da je aretirala 200 rudarjev pod obtožbo upora in hujskanja na provokacije. Med delavci v rudnikih za pridobivanje uranija je verjetno mnogo političnih kaznjencev, ki so tam na prisilnem delu. ZA ZDRAVE ZOBE YAKIMA, Wash., 23. julija— Na kongresu dentistov države Washington je bilo poročano, da je uživanje jabolk boljše sredstvo za čiste zobe, kakor pa zobna ščetka. Dalje, da je uživanje raznih sladkarij poglavitni vzrok za slabe zobe med ameriško mladino. Avtomati v šolah in gledališčih za sladkarijo bi se morali odstraniti. UDANOST KARTAM JE "OKRUTNOST WEST PALM BEACH, Fla., 23. julija—John Krasinski je bil navdušen kvartopirec in sicer je igral "bridge." Njegova žena je njegovo navado v svoji tožbi za razporoko označila za "skrajno okrutnost." Sodnija ji je dala prav in ji priznala razporoko. v Clevelandu se dela! Nezaposlenost je na najnižji stopnji. Nekaj delavcev je odpuščenih, toda taki, ki so iz kateregakoli razloga izgubili delo in službo, se niti ne javijo na delavskem uradu, da bi dobili podporo za brezposelnost. Prepričani so namreč, da bodo v kratkem času dobili novo namestitev. Zakaj torej nepotrebne formalnosti ? Gospodarski poznavalci clevelandskega življenja napovedujejo, da ni nobenih razlogov, da bi se sedanje stanje v bližnji bodočnosti spremenilo v kako depresijo. Mesto Cleveland ima tudi to prednost, da je poleg industrijskega tudi izrazito poslovno mesto, za gotove izdelke pa naravnost daleč naokrog znano središče. Cleveland je bil včeraj star 157 let! STEVENSON V LONDONU LONDON, 24. julija—V London je prispel ameriški demokrat Adlai Stevenson. Prihodnji teden se vrne v Zedinjene države. Stevenson je dal sledeče značilne izjave: Evropa, razen Francije, ne bo rabila ameriške gospodarske pomoči, ker se lahko postavi na4astne noge. Evropa v vojaškem smislu vzeto, bo rabila ameriško vojaško pomoč. McCarthyizem je škodoval in škoduje ameriškemu ugledu v Evropi in v Aziji. Preko 25 let . . . Že več kot četrt stoletja si prizadevamo, da si ustvarimo spoštovanje s pozornostjo, pazljivostjo in poštenim poslovanjem ter z vljudno postrežbo. Svečano dostojna postrežba! Naj si bo vaš proračun $150.00 ali več. Vi izberete—Vi sami določate ceno ali koliko hočete izdati. Mi u^vamo ugled in priznanje—javnost šteje naš pogrebni zavod, naše podjetje med naj odličnejše in najboljše opremljeno v Clevelandu. Obrnite se z zaupanjem in ponosom na nas ter izberite najboljše. Kajti vaši stroški ne bodo večji. Louis Ferfolia Funeral Home LOUIS L. FERFOLIA DONALD L. FERFOLIA MRS. L. L. FERFOLIA. LICENSED LADY ASS'T. 9116 Union Ave. at E. 93 SI. Tel.: MI 1-7420 ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 REŠENI BRODOLOMCI LONDON, 23. julija—V Sredozemskem morju se je ponesrečilo angleško transportno letalo; 16 britanskih letalcev je rešilo svoje življenje z rešilnimi pasi, plavalo pa je po morju, ko jih je zagledalo ameriško letalo, ki je vzletelo iz svojega letališča v Severni Afriki. Letalo je na morju pristalo, naložilo na krov brodolomce, pa tako obteženo ni odletelo. Rešila jih je angleška križarka "Barfleur." V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Prelom med Moskvo in Azijo TOKIO, 24. julija—Ameriška tajna obveščevalna služba Južne Koreje je javila, da Kim Sung, komunistični vodja Severne Koreje vrši čistko v svoji vladi. Do sedaj so bili nagnani iz vlade trije ministri. Kombinacija je dvojna. Ali je Sun pristaš Beri je v Moskvi, ki je bil odstavljen in zaprt, pa pričakuje, da bo segla, Moskva tudi po njem in je zato Moskvo prehitel in začel čistko svoje vlade sam, ali pa gre za pravi prelom med Azijo in Moskvo. Sung je namreč namesto odpuščenih trgh članov vlade, ki so bili pro-rusko orientirani, nastavil tri druge, ki so orientirani pro-kitajsko. Glavni stan generala Clarka v Tokiu ni dal k tem vestem nobenega komentarja. PREPOZNO JE ZAČEL! TOLEDO, O., 23. julija — Charles Reuscherja, ki je 80 let star, je njegova hči pregovorila, da je prodal svoj avto in si kupil kolo. S kolesom se ni vozil nikoli prej. Na svoji prvi vožnji je padel s kolesa in si zlomil kost v ledju. ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave., UT 1-0926 Laddie Pujzdar — Joe Vertocnik, last. PLUMBERSKE POTREBŠČINE — ORODJE — ŽELENIMA — KLJUČAVNICE — ELEKTIRI-ČNI PREDMETI — BARVE POZABLJIVI PROFESOR! TEHUACO, Mehika, 23. julija—Profesor Rodolfo Aviles in njegova nevesta Lucia Aguliar sta stala pred oltarjem. Duhovnik je intoniral, kakor je običaj, da če ima kdo kak ugovor, da bi ta mož in žena stopila v zakonski stan, naj zdaj spregovori ali pa za vselej molči. V tistem hipu je stopila pred oltar ženska s šopom dokumentov v roki in dokazala, da je profesor Aviles pred tremi leti njo poročil in nikoli izposloval razporoke. "Na to sem pa res čisto pozabil," je mrmral profesor, ko so ga izpred oltarja peljali v zapor. ZAKONCA brez j)trok, mirna in oba zaposlena, iščeta stanovanje z 2, 3 ali več neopremljenimi sobami s kuhinjo. Najraje med E. 60 in E. 90 St. Kdor ima za oddati, je prošen, da blagovoli sporoči naslov v uradu tega lista. NAPRODAJ JE HIŠA S 6 SOBAMI ZA ENO DRUŽINO. Za podrobnosti se zglasite ali pokličite 6421 V ARI AN AVE. GOSTILNA NAPRODAJ Proda se gostilno. Poslopje s stanovanjem. D 5 licenca. Proda se ker želita solastnika iti narazen. Kdor se zanima, naj pokliče OLympic 1-0641 Kdo želi iti v Florido? Okrog 1. avgusta odpotujem nazaj v Florido, če se kdo želi pri; družiti, je vabljen, da mi vnaprej sporoči. Prodam še skoro novo orodje za barvanje. Za podrobnosti se zglasite pn PETER ROSTAN 865 E. 237 St. FOR A VACATION GO TO "HOLIDAY INN" Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five lakes to fish in. Under Slovenian Management. TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE CITY, MICHIGAN. For information write to JOHN KOSUTA R. F. D. 3 GENEVA, OHIO SALE — Razprodaja MOKE po specialni ceni Nabavili smo najboljšo kanadsko moko po prav posebni ceni in ^to želimo, da bi se tudi naši odjemalci okoristili te prilike Ta posebna cena je veljavna samo za mesec julij in avgust BELA NAJBOLŠA KANADSKA MOKA ' "THREE STARS" — Manitoba E Grade v vreči po 100 funtov . •............ $11.00 Vprašajte za cenike in naše ekspresne pakete, asortirane hrane all hrane po vašemu sestavu. Pošiljamo steyr PUCH bicikle radio aparate. Naša posluga EKSPRESNA. NAJBOLJŠA m cene so najbolj zmerne. EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE 230 WEST 41 st STREET — NEW YORK CITY DomaČi mali oglasnik TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUimERS Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela w na razpolago v naši tovarni na E. in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na a. St . A, *. ^ MURRAY OHIO MFG. CCf. 1115 EAST 152nd ST. GOSTILNE MIHČIČ CAFE 7114 ST. CLAIR AVE. Tony & Jean Selan, lastnika Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicolt 1-9353 Odprto od 6. zj. do 2.30 z]. THREE CORNER CAFE 1144 EAST 71sl STt FRANK BARAGA, lastnik Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo KlELL-O BAR 7508 ST. CLAIR AVE. Stanley Urbic in Bill Hraster. last. Vabimo prijatelje na obisk naše moderne gostilne, kjer vam postrežemo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. FINA GODBA ZA ZABAVO VSAKO SOBOTO. HECKER TAVERN John Suštaršič in Mary Hribar ENdicott 1-9779 1194 EAST 71st ST. Eivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2.30 zjutraj MARIN'S TAVERN 7900 ST. CLAIR AV& Stanley in Mamie Marin, lastnika NAJBOLJŠE VINA, PIVO IN ŽGANJE! Dobra družba. Se priporočamo. BARV AR FRANK KLEMENCIC Barvar in dekorator 18715 MUSKOKA AVE. Tel.: IV 1-6546 Priporočam se ža barvanje in de-koriranje hiš in poslopij, zunaj in znotraj. Jamčeno delo po zmernih cenah. GOSTILNE S L TAVERN John Sauric — John Lenarsic CAEE — 7601 ST. CLAIR AVE. PIVO — VINO — ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazni družba. Mr. in Mrs. Anton Kotnik GOSTILNA • 7513 ST. CLAIR AVE. Za kozarec dobre pive, vina ali žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in _vesela družba. C A Y INN 6933 ST. CLAIR AVENUE EN 1-9430 PIVO - VINO - ŽGANJE Fish Fry vsak petek zvečer Godba ob sobotah Se prijazno priporočamo za obisk. ZA DOBRO PIJAČO IN PRIGRIZEK obiščite LOUIS in JEAN STRUKEL 6220 ST. CLAIR AVE. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA MAX'S AUTO BODY SHOP 1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040 Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgledajo kot novi. CVETLIČARNE SLOVENSKA CVETLIČARNA Sfelercic Jflorižtž 15302 WATERLOO RD. IVanhoe 1-0195 SUPERIOR BODY & PAINT COMPANY POPRAVIMO OGRODJE IN FENDERJE Prvovrstno delo. ' Frank Gvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1-1633 RICH BODY SHOP 1078 E. 64 ST. — HE 1-9231 FRANK RICH, lastnik " Popravljamo motorje, zavore in ogrodja ter sploh vsa popravila pri avtu. Barvanje avtov je naša posebnost. Delo prvovrstno. POŠTENEMU MOŠKEMU se odda v najem čedno spalno sobo. Za naslov se po i zve v uradu tega lista. V NAJEM Dve opremljeni spalnici se odda v najem. Tudi garaža na razpolago. Vpraša se na 19307 MUSKOKA AVE. IV 1-6999 DELO DOBIJO ŽENSKE SNAŽILKE dobijo dela ob večernih urah. Dobra plača, v sredini mesta. Zglasite se pri OSTENDORF MORRIS CO. Public Square Bldg. 13. nadstropje in vprašajte za Mr. Walker DELO DOBIJO MOŠKI RE NU AUTO BODY CQ. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo ogrodje in fender je. Varimo (welding). J. POZNIK — GL 1-3830 982 E. 152 ST. TAPCO SEDAJ IZBIRA izurjene moške ZA MILLWRIGHTS TINNERS PAINTERS PIPE FITTERS ELECTRICIANS MACHINE REPAIRMEN PRILIKA ZA NAPREDOVANJE-DOBRE DELOVNE RAZMERE^ RAZNE PODPORE ZA DELAVCE- Employment urad odprt od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop. v soboto in nedeljo od 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni dcla^' katerikoli šift THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 EUCLID AVE. ENAKOPRAVNOST STRAN 5 TIRANOVA ZADNJA POT Sedel je v udobnem naslanjaču, truden in mrk, zasanjan v nedavno preteklost, polno zmagoslavja in brezskrbnih, pijanih Kdaj pa kdaj se je sklonil k oknu in se ozrl .v dolino, ki se je kopala v rumenih žarkih poznega. popoldanskega sonca. To ni bila navadna dolina. Kjer so nekoč v zelenih grmih peli slavci, kjer so se razprosti-rala plodna koruzna polja, je 2daj med nizkimi barakami mrgolelo sto in sto izmozganih po-®|^v. Okrog njih bodeča žica, ob 2ici stražarnice, v stražarnicah Rojaki s čeladami na glavah, z ombami za pasom in dolgimi puškami v rokah. In tam, na ^gi strani hriba, na tihi ravni-ob majhnem zalivu, je same-^alo pokopališče: dolge vrste lesenih križev, dolge vrste grobov fez cvetja in zelenja. Taka je a dolina na otoku Rabu leta ^3, dolina, ki jo je spremenil ^ taborišče lakote in smrti colo-nello Vincenzo Cuiuli, zvest slu-Sa norega Mussolinija. , je ob oknu in si kdaj pa v ^j 2 belo roko pogladil potno 21e slutnje so se mu podile po glavi. Njegov gospodar je ne-^vno zletel s trona; časopisi so pisali, da se armada "umika na ove položaje;" na mesta v Itali-Ji so deževale bombe. I*red dobrimi osmimi meseci je (^rugače. Takrat so Mussoli-^'Jevi generali še trdno verovali zniago, črne srajce so ukazo-e in vladale. Takrat je on— ®o onello Vincenzo Cuiuli vsak n stal razkoračeno, z rokami ^Prtimi v boke, ob širokem oknu ®^oji sobi in zrl s strasti pol-očmi v dolino pod seboj. ^ni So stale dolge vrste maro-^tih šotorov, med njimi pa so trudno premikala na pol naga, telesa. Lakota, uši, vlaga . . . Ponižanje ... Na sredi taborišča visoki koli, ob kolih ban-diti, lačni in žejni, zvezani z ostrimi verigami . . . Ko je dolino objela noč, je zažarel na hribčku žaromet. Vso noč je tipal z belo lučjo po taborišču, ki je ležalo mirno, v smrtni sen pogreznjeno . . . Dobro je vedel, kaj se dogaja v šotorih, dobro je vedel in se naslajal ob mislih na ljudi, ki so trpeli in umirali. Vedel je: stradati in ležati na goli zemlji pod umazanimi plahtami—to je huje, kakor čakati na krvavo obsodbo. Ležiš in blodiš v trudnih sanjah vso dolgo noč, ko pa vstane jutro, zagledaš poleg sebe izpitega soseda, zagledaš široko odprte steklene oči, štrleče, rumeno-sive ličnice in blede, zevajoče ustnice. Dregneš ga s komolcem, da bi se ti umaknil—tedaj pa začutiš, da je trd in mrzel kakor kamen v vodnjaku. Mrtev. Poleg njega dremlje jo skoraj prav tako rumenosivi obrazi. Še so živi, še mežikajo z očmi in gibljejo z ustnicami. Toda smrt jim je že zažugala, in zdaj kakor blazni bežijo pred njo: podnevi stikajo po smetiščih in iščejo ostankov zelja, ponoči pa se otepi jejo spanca, da jih ne bi med blodnimi sanjami zagrabila koščena roka. Glad jih stiska, zemlja jim pije kri. Po raztrganih odejah lazijo debeli, vodenobledi črvi. Uši grizejo kožo in pijejo trudno kri—kaj ti pomaga, če jih ves božji dan bi-jiš, ko jih je pa vse živo v sosedovi odeji... Gledaš v soseda in se kakor nadležne muhe oteplješ misli, da je ta koščeni, izmozgani obraz tvoja lastna podoba . . . Vsako jutro so izvlekli iz šotorov dolgo vrsto mrličev, vsako jutro je bil daljši sprevod po-grebcev . . . ZAKAJ BI TRPELI VROCIHO! tornado vetrnica (Fan) vam bo napra-^''a vaše stanovanje hladno in udobno, da boste lahko delali podnevi in udobno spali ponoči rnwwm MODEL 40W Turn-about Window Fan pyLLS AIR At the touch of a finger, Vomaclo's streamlined cowl reverses to pull in cool evening air or push out hot, stale air. Installs quickly without expense. Gentle penetrating air motion Keeps you cool in the farthest corner of the room. Compare V ornaclo before you buy any fan. Cof/ us today for a free dtmonttration $34.95 twin injector cones 15316 Ridpath Avenue, who are vacationing in Canada. HOME Mr. John Mocnik 1964 East 221 Street has returned home from a trip to Europe and Jugoslavia. Doctor: I advised your ailing wife to get plenty of salt air. What did you do about it? Husband: I fanned her every morning with a salted herring. B. J. Radio & T. V. Service Expert Repairing on All Makes of Radios Tubes, Radios, Ree. Players INDOOR — OUTDOOR SOUND SYSTEM All Work Guaranteed 1363 E. 45th ST.—HE 1-3028 notice You can pay Gas, Wat®r. and Telephone bills every a»r the office of: ^ Mihaljevich Bros. CompaW 6424 ST. CLAIR AVENUE ^ With our Special' Money Ota" you can pay all other bills« sue doctors, hospitals, rents, stores. Office hours:-9 a. m. to 6 — RUDOLPH AGENCY IV 1-7540 820 E. 185 S*- Complete Insurance service-Auto and Fire Rates given o*®* phone. Our companies are rated Charles & Olga Slapf^^ FLORISTS Beautiful Bouauets, Wreaths, Potted Plants and F'o for all Occasions 6026 ST. CLAIR AVENUE EX 1-2134 1 m I doily In tMi popar, yow I read about losses suffered by o4ti*f I citizens. Take heed ond bonk your I savings and earnings promptly You I are cordially Invited to bonk with MmIW FtdftsI Dtposit InMMeM CwpotitiM <131 ST. CLAIR 15619 WATERLOO 3496 K. 93 ST. BRoodwoy 6666 !##••• 3 OFFICES YOU can be the woman of the year MdVAH rott NUtSIN«— TWO FUNERAL HOMES GOOB NEWSI For Reliable Experienced Sympathetic Funeral OUR SAVINGS INTEREST RATE DOUBLED 0 year* Services Effective from July 1, 1953 'formerly 1% A.GRDINA((SW WE WELCOME YOUR SAVINGS munw npcMi otyosir ift»j«*wcc cowowTm ^ BEROS STUDIO TEL: EN 1-0670 6116 ST. CLAIR AVENUE For the Best in Photography—Weddings in Candids; in Church and Home) Satisfaction Guaranteed. i/»L Studioi %