72. številka. Ljubljana, v sredo 30. marca 1904. XXXVII. leto. fchaja ;vsak dan zvečer/ izimfii nedege in praznike, ter velja po pošti preje man za avstro-ogrske dežele aa vse leto 28 K, sa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano s poaUjanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuj s dsžsls toliko reč, kolikor znaša podtoina. — Na naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petsrostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če io trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlatvo je v Knaflovih olicah It 6, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod1' telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slsvno p. n. občinstvo uljudno vabimo m iovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekle koncem meta ca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem &asu ponove, da po fclljanje ne prenehs in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" ftlja za ljubljanske naročnike brez p o* šil Janja na dom: Vae leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5*50 Pol Ists . . „ 11-— I En meaec . „ 1-90 Pošiljanje na dom ss računa za vas Isto 2 K. S pošiljanjem po p o it I velja: vsa leto. . K 25-— I Četrt lets . K 6-50 pol leta . . „ 13-— I En msssc . 2-30 pr Naroča se lahko z vsakim dnevom a škratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ss ne oziramo na dotično naročilo. g Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročilnl brez ozira vsakemu, kdor ns vpoalje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Znamenit shod v Stari Loki in njega velik uspeh. Iz Stare Loke, 27. marca (Konec.) Sedaj nastopi znani dr. Lampek iz Ljubljane. le takoj ob njegovem nastopu se prične silno Šumenje in slišijo se ogorčeni klici: »Dol Ž njim!« »Vrz.te ga vuo!« »Ta je nevolilec!« Toda le s posredovanjem g. Tavčarja more ta »krota« iz ljubljanskega šenklavla čvekati dalje. Pa komaj je izprego voril par stavkov, že je na starem polju, da namreč zabavlja in obre-kuje. Sedaj je zopet nakrat nastal silen vrišč, ker k govorniškemu odru stopi Koblarjev adjutant Skalja iz Kranja. Ne vem, kaj je Ska'j* botel in iskal tukaj, kajti do besede ni prišel, ker so ga naši kmetje, ki ga pomajo kakor slab denar, kitro spoznali in začeli upiti nad njim: »Koblarjev vohun, špijon!« »Ven ž njim!« in obrnili so moža in spremili do vtžnih vrat. Priznati se mu mora, da je Skalja potem jako lepo napravil, da je brez obotavljanja in ugovora iel sam iz veže. V tem oz ru sme biti pač za izgled Koblarju, ki je potem, ko so ga dvakrat s silo vrgli vun, prišel oelo v tretjič nazaj. Dr. Lampek pa pravi, da je ta človek (Skalja) prosjačil pri njem za denar (Klic': To nam nič mar! Naj vendar že neha ta častikradež!) A Lampek je še vedno blebetal dalje. Tako se je obregnil ob dr. Tavčarja, da je rekel v deželnem zboru kmetskim poslancem: Vi kmetavzi! (Silen in nepopsen vrišč. Najhujše je bilo pri govorniškem odru. Tam so upili raijarjeni kmetje, da j) »Slovenec« še pred kratkim zmerjal »Gjrenjčere« bralce s šnopsarji! Tiho naj bo ta pokveka! Ta časti-krade ž! In nastalo je okrog odra tako vrvenje, da se je bilo bati, da se bode govorniški oder podrl) Pa Lampek je še dalje obiral, češ, da je »Narod« pisal, da ni Boga. (Klici: Ližnik! Obrekovaleo! Dol ž njim! Neki kmet ga je moral polipati za nogo, ker je L-mp k padel z odra.) A Limpeta tudi to ni spametovalo. §e enkrat se splaii nazsj in govori o noUrijatu, češ, da naj se podržavi. (Klci: Tudi duhovnik naj bi b 1 državni uradnik!) Napadal je dalje Šolo in učiteljstvoj (Burni ugovori) Lampek ne more dalje. Naprej dr Lampek ni mogel go voriti, ker je nastal tak šunder in u pitje, da zborovalci zad»j in zunaj niso več čuli, kaj se godi pri govorniški mizi. Tamkaj je navzoči učitelj (Grmeli) kr pko prijel za te sedo dr. Lampeta, čel, da je dr. Šu steršič (Pereat, Žlindra!) rekel, da je šola prokletstvo za ljudstvo; kltri- kaloi ao torej najhujši sovražniki iole. Nekdo je prav pridno delal na orgliee in kmetje so mu glasno ploskali. Lampeta je zmanjkalo na odru, ker se je bal sa svoje kosti. Ksplsn pa je poklical orožnike v strahu, da bodo razjarjeni kmetje planili po duhovniških posodah. Kmetje so stiskali pesti in jim žugali. Konec zborovanja. Ksplana, ki je kot sklicatelj otvoril shod, ni bilo več, sato tudi ni mogel shoda zaključiti ali pa da bi dal na glasovanje Demiarjevo kandidaturo. Nekaj časa so še ostali ka-planČki z debelim fa, m oštrom Sčin-kovoem in kandidatom Demšarjem na stopnicah t senei bojoneta orožnikovega in nekaj mrmrali zadaj. To je naše silno jezilo. Ker ni b lo hrupa ne konca ne kraja, Je vstal uo telj Orme k iz Bukovice in prosil, naj se kmetje umirijo, da bo predlagal resolucijo I a nastane grobna tihota, le poparjeni farji so še mukali tam zadej. (Obatiukoijo so delali). Učitelj Grmek predlaga, da današnji shod zbranih volil-eev postavlja za kandidata v loško-k r a nj s k em-tržiškem okraju kmeta Jožefa Novaka, župana občine mavčiške in posestnika na Jami. In iz sto in sto grl zadoni: ŽivioNovak! Demšar ni nitieden klical. In kmetje so se razšli popolnoma mirno, brez vsake rabuke. Shod je v tem oziru aa neodvisne kmete res sijajno uspel. Kaj ee učimo iz tega zbore« van ja ? Žalostni farovški kandidat Demšar je doživel na tem shodu etre* len poraz, in sicer 1. vsled tega, ker ee shod ni mogel vršiti ▼ gostilni »Pri Jelovčanu«, kaker je bilo določeno; 2 velik uspeh je bil gotovo tudi to, da so mogli v farovžu go voriti tudi neodvisni kmetje in brati duhovnikom levite in 3. največji uspeh je pa pač ts, da je pri glasovanju na klerikalnem shodu, klerikalni kandidat sbežal in se skril, iborovalci pa so potem soglasno sprejeli kandidaturo neodvisnega kmeta. In »Slovenec« je pisal, daje bil to sijajen shod. Seveda je bil sijajen, a ne za njegovo stranko in njih farovške voditelje, U m več zi cejdvisno kmetsko stranko, ki si je v enem tednu priborila čud o v to lepe uspehe. V ponedeljek so kmetje osu val*, obrcili in vun vrgli zagnane hujskače, čez šest dni pa farovški kandidat ni mogel čakati glasovanja, ker bi doživel s*rašno blamažo. Res-nioi na ljubo bedi povedano, da se imajo klerikalei zahval.ti le miroljubnemu postopanju voditelja kmetske stranke, da se je shed vršil, zlssti pa sme biti vesel mali L' mpek, da mu kmetje niso prerabljtli kosti, kakor eo jih zadnjič v Kranju. Da, na Gorenjskem se dela dan, na G renjskem se Žari . . J Vojna na Daljnem Vztoku, Vrhovni poveljnik ruske armade na Daljnem Vztoku general Knropatkin je došel v ponedeljek v Mukden, kjer sedaj stoluje carjev namestnik Alekse-jev, a se je Še istega večera odpravil v Liaojan, kjer bo njegovo glavno taborišče. Iz tega se sklepa, da so že ruske vojne priprave dozorele v toliko, da se bo general Knropatkin v najkrajšem času odloČil, na vseh Črtah nastopiti proti Japocem ofenzivno in pričeti odločilno borbo. Tudi Japonci se pripravljajo, kakor se kaže, na važne akcije. Najbrže nameravajo poskusiti v zalivu Liaotong izkrcati svoje vojaštvo. V to svrho so tudi hoteli v noči od sobote na nedeljo zabarikadirati izhod iz portartuškega pristanišča, da bi jih rusko brodovje ne moglo ovirati pri teh njihovih operacijah. Japonci vedo prav dobro, da so vsi njihovi poskusi v zalivu ali na poluotoku Liaotong se izkrcati iluzorni, dokler ni na en ali drugi naći strta ruska eskadra v Port Ar-turju. Da je zaman vsak napor jo uničiti, o tem so se Japonci že do dobra prepričali, zato se sedaj trudijo, da bi rusko brodovje, ker ga ne morejo uničiti, vsaj napravili neškodljivo s tem, da bi mu zaprli izhod iz pristanišča. Opetovani njih tozadevni poskus se jim ni posrečil, vsled tega si bodo Japonci najbrže premislili riskirati, da bi pričeli z izkrcevanjem svojega vojaštva v zalivu Liaotong. To bi bilo naravnost smelo in nevarno podjetje, ker bi zašli med dva ognja. Izkrcanim vojakom bi se bilo treba boriti proti Rusom na kopnem, dočim bi prav gotov napadlo japonsko, transportne parnike spremljajočo eskadro za hrbtom rusko brodovje, kar bi bilo za Japonce opasnejše, ker bi v tem slučaju bili prav gotovo do zadnjega moža pobiti japonski se izkr-cujoči vojaki — eskadra bi jih namreč ne mogla podpirati, kakor bi bilo potrebno — dočim bi se mornarica sama morala z ruskim brodovjem boriti na življenje in smrt. In če bi tudi v tej bitki zmagala, bi to za Japonce ne bil velik uspeh, zakaj vkljub temu bi bila na kopnem uničena vsa njihova izkr cnjoča se armada in ruski eskadri bi bilo tudi po izgubljeni bitki mogoče, ako morda tudi z občutnimi poškodbami in izgubami, se umakniti v bližnji Port Artur in si izlečiti dobljene rane, dočim nimajo Japonci v bližini zaliva Liaotong nobene luke, kamor bi se lahko zatekli, da bi si odpočili in vsaj nekoliko uravnali pohabljene ude. In da bi admiral Makarov niti trenutek ne razmišljal, v tem slučaju napasti Japonce, je dognana stvar. Makarov je mož dejanja in krepke eneržije in Japonci sami so se Že prepričali, da se Ž njim ni šaliti. Makarov je oseba, katere se je Japoncem treba bati, in. kakor se kaže, je dobil admiral Togo pred Makarovim že takšen LISTEK Makedonija. Spisal Josip Knaiiič. (Konec.) Kj, malo bi potrebovalo v naše odrešenje! Samo migljaja, besede zgolj od združene Evrope bi potrebovalo . . . E?o, tako bi morala govoriti P^vropa : V imenu prosvete, miru, pravičnosti in tamanite ukazujem tebi, Turek, da se odstraniš iz Makedonije, dežele, ki je obtožiteljica in priča tvojih najhujših zločinov zoper te prve svetinje človeštva! — In v tistem trenutku bi bili svobodni mi! Ne kapljice krvi bi ne stalo to. Brez upora bi se pokoril Turek, ker vsak upor zoper združeno silo Evrope bi bil blaznost in samomor. Blazen pa Turek ni, niti nima veselja sam sebi zadrgniti vratu. Ali vse to je samo lep sen ! Resnica je neusmiljena, in zgodovina pozna samo kri in nasilje. Ona zahteva tudi našo kri — sebi v žrtev, v zasmeh — prosveti!4 nin za osveto, Zmajev, za osveto !" sem vpil jaz, biječ s pestjo po mizi. »Čez stoletja se bo maščevala vaša kri &ad Evropo, gotovo —!" „Ne sanjari ljubi moj! Koliko narodov Že je poginilo — in nad kom se je maščeval njihov pogin? Le prostor so naredili drugim večjim narodom in polja se jim pognojili za boljši kruh! Osveta, ljubi moj, je prazen pojem : močnejši požre slabejšega, to je ves zmisel in smoter da smo tu." Plaho sem se umaknil pred „zmajem", ki se je začel zopet zbujati „v brezdnu", in zopet se je razgrnil molk po sobi, zadehel, mračea in težak, da je duša ječala pod njim. Dokler ni pričel govoriti Zmajev: »Naša dežela je smrtna postelj in umirajoči na njej je naš narod. V resnici : kadar stopiš na naša tla, se ti zdi, da si stopil v hišo, v kateri leži človek, ki umira . . . Nobenega petja, nobenega smeha — le žalost na vseh licih, potrt in plašen molk povsodi, zdihi, nejie obnpne solze . . . Često sem sedel tako na obronka gore, upehan po vročem boju, poleg mene morda je ležal tovariš, ki ga je turška krogla zvrnila v prah, — muhe so lazile po njegovih ranah in Žrle njegovo strjeno kri — sedel sem, z neznosno bolečino v prsih, in z očmi, zastrtimi od solz in pekočega znoja sem gledal dol na deželo, ki se je raprostirala pred menoj in ki je nanjo sijalo solnce . . . tedaj sem videl, da tudi solnce na to ubogo, nesrečno zemljo, ki je moja domovina, ne sije jasno in veselo, da je medel in otožen njegov svit, in da leži mrak na vsej deželi, ki je žalni mrak smrti . . . fn spoznal sem, katera je mojega rodu usoda, in da je zaman moj boj . . . In padel sem z obrazom na zemljo — nisem umrl, ali svoje Življenje sem pokopal . . Tako je govoril Zmajev, jaz pa sem ga poslušal, pazljivo in s sočutjem. Toda nisem se mogel uveriti, da bi ta narod, Čigar žalostne zgodbe sem do-znaval, bil zapisan pogubi, da bi njegovo trpljenje ne imelo višjega smotra! Noč ne more voditi k noči, ampak k dnevu; robstvo ne do robstva, pač pa do svobode; preteklost ne more voditi v preteklost, marveč v bodočnost. In tako mora vstati tudi ta narod, teptani narod makedonski, čigar cela preteklost je robstva tesana noč, vstati mora v svobodo in bodočnost! Premišljeval sem izrazoviti obraz Zmajeva . . . Kakor je tudi strašen demon njegove duše, ki ga je porodila obupnost, — značaj tega moža je plemenit in kreposten, moč njegova je železna, in gotovo mu je določena znamenita bodočnost! In pomislil sem i Ta narod bolgarsko-makedonski, čigar duša je očiščena v tisočletnem trp\jenju in čigar moč se je zjekleuila v najtežjem — kako plemenit, kreposten in močan bo ta narod, kadar vstane, in kako veliko bo njegovo delo v zgodovini ! — Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papei in H ldebrand pa Še nista s tem zmagala. Nemški dvor je bil jezen, ker je papež priropane dežele podelil Normanom in ker je nem Škega cesarja spravil ob starodavni vpliv na volitev papežev. Jezni pa so bili tudi Rimljani, k« r so bili v svojih pravioah krivično priknjšani. Rim se je razdelil na dve stranki. Vel ka večina je bila papežu in H.l-debrandu sovražna in ta dva sta si mogla ohraniti oblast ssmo ker sta imela na razpolaganje armado Nor-manoev, ki so jih Rimljani kot tujce in roparje sovražili. Dne 27. jul^a 1061 je papež Nikolaj II umrl. Ziaj so se združili vsi nasprotniki H ldebrandovega sistema. Pozvali so nemškega cesarja naj imenuje novega papeža, pozvali cesar co regentinj-*, naj ne pusti, da bi se prikrajšale cesarske pravice njenega sina in zahtevali papeža, ki bi bil odločen nasprotnik celibata Nastalo je mogočno gibanje. V Lombardiji so sa škofje in duhovniki pridrulili temu gibanju, na čelu jim milanski nadškof. Hildebrand je v naglici sklical 1. 1061. koncil in je dal škofa An- selma po novem volilnem redu izvoliti za papeža. S pomočjo norman-skih vojščakov je Hildebrand posadil Auzelma kot papeža Aleksandra II. na papeški prestol. Novi pepež pa se je koj prekršil proti tistemu volilnemu zakonu, po katerem je bil izvoljen, in ni prosil ces rja sa potrjenje. Mod tem, ko je Aleksander II. s Hildebrandom vladal v Rimu in so njiju normanski zaščitniki morili papeževe nasprotnike, so se sešli nemški in severnoitalijanaki škofje t Baslu Pripoznali so cesarja Henrika slovesno kot protektorja oerkve, razveljavili novi zakon o volitvi papežev, proglasili papeža Aleksandra II. kot usurpator,a, ga odstavili in izvolili škofa t Parmi kot papeža Hono-rija H. Zopet sta si stala dva papeža nasproti in se pripravljala na krvav boj za papeško krono. Ali to ni bil več samo boj med dvema strankama, nego boj med rimsko cerkvijo in rimsko državo, oziroma med tistimi, ki so aa vodstvo oerkve sahtevali vso oblast v posvetnih rečeh, in med tistimi, ki so cerkvi pripoznavali samo duhovsko oblast Papei Aleksander II. je bil strahopeten in len človek, ali njegov kancelar Hildebrand je odtagal deset rešpekt, da se nič več ne upa s svojimi ladjami v streljno daljavo Port Arturja, da bi se zapletel v boj z ruskim brodovjem. Iz vsega tega se da sklepati, da se bodo Japonci le težko odloČili poskusiti z izkrcevanjem svojega vojaštva v bližini izliva reke Liao, dokler bo rusko brodovje le še količkaj sposobno za važnejše akcije na morju. V severni Koreji. Iz Seula se poroča, da si že stoje Rusi in Japonci nasproti ob reki v bližini Andžua. Led preko reke je že tako slab, da ni moči spraviti topničarstva in konjeništva preko reke, vsled česar ne morejo Japonci prodreti na drugo obrežje. Čuje se, da zbirajo Rusi močno armado, v kateri se zlasti nahaja mnogo kozakov, na levem bregu reke Jalu in hočejo z njo prodreti od severa proti Andžu. Glavna ruska armada v severni Koreji je baje razvrščena ob obalih reke Jalu. — „Staudartu" se javlja, da prodirajo Japonci nevzdržno proti severu, a vendar jako počasi, ker je nastopilo deževno vreme in je cela severna Koreja, kjer ni gorata, spremenjena v veliko močvirje, v katerem so izginile tudi vse ceste. Car Nikolaj — namestniku Aleksejevu. „Praviteljstveui Vjestnik" priobčuje carjevo brzojavko namestniku Aleksejevu, v kateri se mu sporoča, da je imenovan general Kuropatkin za vrhovnega poveljnika vse armade na Daljnem Vztoku, admiral Makarov pa za glavnega poveljnika ruske vojne mornarice. Brzojavka se glasi: Vzpričo velike važnosti naše borbe, v kateri se mora končno zagotoviti gospodarstvo Rusije na obalah. Tihega oceana, in ker sem prepričan, da boste kot moj namestnik prisiljeni, svojo rezidenco premestiti bolj v osredje pokrajine, sem smatral za potrebno, da sem Vam v pomoč pridal generalnega adjutanta Kuropatkina za komando vse vojske na suhem s pravicami glavnega armad-nega poveljnika in admirala Makarova kot vrhovnega poveljnika vse mornarice. Prepričan sem, da Vam bode imeuo-novarje teh samostojnih in odgovornih načelnikov kot mojemu namestniku olajšalo izpolnitev Vam določene, težavne zgodovinske naloge. Rusi o zadnjem napadu na Port Artur. Ruske novine so zelo vzradoščene, da se je Japoncem zadnji napad na Port Artur tako temeljito ponesrečil. rPeterburgskija Vjedomosti" naglašajo, da nimajo Japonci v vojevanju nikakih novih idej, zlasti se to vidi pri napadih na Port Artur. To dejstvo zelo olajšuje obrambo portarturske trdnjave. Ena sama torpedovka je mogla pri zadnjem napadu z branderji nadomestiti silnega „Retvizana". Tudi izkrcevanje v Koreji, katero se vedno vrši, kadar je boj pred Port Arturjem, ne donese Japoncem no- Aleksandrov. Hildebrand je na vseh koncih in krajih iskal zaveznikov in ko je papež Honorij II prišel 1. 1062. s svojo armado v Italijo, je bil Hildebrand že pripravljen na bij. Po dolgih pogajanjih je II inorijeva armada naskočila 14. aprila R m in zavzela leoninski del mesta. Boj je bil strašen. Honorij je sicer deloma zmagal, ali prišel je mejni grof to-skanski in oba papeža pozval, da se vrneta v svoji škofiji za toliko časa, dokler cesar ne odloči rru d njima. Oba papeža sta so udala. Tedaj je bilo misliti, da bo konec Hildebraudovemu sistemu, ali zvijačni Hildebrand je bil naščuval kolonjskega nadškofa, da mu je priskočil na pomoč. Nadškof se je polastil mladega cesarja in cesarioi-vdovi odvzel regentsvo. H ldebrand mu je obljubil svojo podporo, čo pomaga odstaviti papeža Honorija. Nadškof je to rad stori). Sklical je koncil v Avgsburg in tam proglasil izvolitev Honorija za neveljavno in potrdil Aleksandra II. kot papeža. Hildebrandova stranka je s tem zmagala. Njena armada je ropala in morila po vseh krajih, koier so bivali papeževi nasprotniki, a celega Rima vendar ni mogla zavzeti in papež Aleksander II. se je le strahoma na bene koristi. Čim več Japoncev se bo nahajalo na kopnem, tem hujši bo njih poraz. Skorajšnja bitka na kopnem? Iz Petrogra da se poroča, da je ruski generalni itab sklenil, da ruska armada v najkrajšem času napade Japonce v severni Koreji. Rusi bodo najprvo udarili na Pjengjang in imajo v to svrho na levem obrežju reke Jalu koncentriranih 70.000 mož z 200topovi. Splošno se pričakuje, da se bodo Rusi koncem tega tedna spopadli z japonsko armado generala Kuroka. Vrhovni poveljnik Kuropatkin, ki ima sedaj svoje taborišče v Liaojangu, bo baje, kakor se od zanesljivih strani naglasa, jel operirati zajedno z južnomandžurako armado, kakor tudi z vojsko, stoječo ob reki Jalu in v severni Koreji. V obče pa se je nadejati, da se prične boj v najkrajšem času na celi črti. — Iz Seula se poroča, da eo se te dni manjši ruski in japonski vojaški oddelki že spopadli med Andžu o m in Čengdžuom v severni Koreji, ne da bi se vedelo, katera stranka je pediegla. Ve se le toliko, da je bilo na obeh straneh kakih 200 mož ubitih. Rusija pošlje še več vojaštva na bojišče. »S t a n d a r t« v Londonu je izvedel, da pošlje Rusija še tri vojaške kore na Dalj ni Vz tok, dasi se je general Kuropatkin izrazil, da je na bojišču zbranega dovolj vojaštva. Za vse slučaje pa se vendar še pošljejo na Vztok trije kori in sicer iz Varšave, Vilne in Kijeva, da bo uspeh popolnoma zagotovljen. Gibanje vojnega brodovja. Javlja se iz Londona, da se je videla ruska tlotila, obstoječa iz pet oklopnic in križark in iz več tor pednih uničevalk, trideset milj jugozapadno od Port Arturja. Ta eskadra ima najbrže nalogo stražiti vhod v zaliv Pečili. Iz Vejhajveja pa ee poroča preko Londona, da poročajo v pristanišče došle kitajske ladje, da so v ponedeljek popoldne videie manevrirati rusko es kadro, obstoječo iz 11 vojnih ladij v bližini japonskega brodovja. Tudi japonska mornarica j- manevrirala, a vendar se niso slišali nikaki streli. Ali je prišlo do boja, ali ne, se ne ve. Klerikalci v lastni mreži. Dunaj. 29. marca Na krščansko-socialnih shodih se javka, kaka krivica ee godi krščanskemu dunajskemu prebivalstvu, ker se nastavlja vedno več Židov za nadučtteljo dunajskih ljudskih šol. Leta 1883, ko so se spreminjale nekatere določbe državnega ljudske šolskega zakona, sd do segli klerikalci po neumorni agitaciji, selil v svojem stanovanju v La- teranu. Hildebrandov triumf je le malo Časa trajal. Kolonjski nadškof, pravi vzor zavratnega in lakomnega klerikalca, je bil odstre njen od regent-stva in R mljani, ki so OetalJ neizprosni sovražniki H>idebranda, so poznali papeža Honorija naj pride v Rim. L. 1063. je prišel Honorij v Rim. Polastil se je cerkve sv. Petra in poskusil zavzeti Lateran. I\.ulični boji so bili na dntvnem redu. Več kakor leto dni je trajal ta boj med papežema in premočil rimska tla s čioveško krvjo. Ves kristjanski svet se je nad tem zgražal. K&dar slučajno ni bilo boja, sta papeža izdajala dekrete, v katerih sta drug druzega sramotila in preklinjala. Papež Nikolaj je o papežu Honoriju razgl? sil, da je razdiraleo cerkve, uničevalec apostolske discipline, sovražnik človeštva, korenina greha, glasnik hudiča, apoBtol antikrista, pušica na h t »novem loku, š.ba aesur, potop čednosti, latrina hudodelstva, človek iz blata, drek stoletja, piča pskla« itd. Papež Honorij je seveda to pla čeval z obrestmi in proglasil papeža Aleksandra za črva, strup Človeštva in krivoverskega osla (asinus hae-reticuc). da se je postavilo v zakon, da morajo biti voditelji ljudskih dol istega ve roispovedanja, kakrinega je večina učeneev. Mislili so, da so a tem bog-vekaj dosegli, pa so se le sami vjeli. Do tedaj so se v praksi nastavljali le katoliki za nad učitelje tudi na takih šolah, kjer tvorijo židovski otroei večino, ker pa ti stari nadučitelji izumirajo ali odstopajo, morajo se vsled novega aakona nastavljati na njihova mesta židovski učitelji. Samo v Leo-poldskem delu mesta je iimed 32 šol devet pod Ž dovskim vodstvom, sčasoma pa Še zasede po klerikalnem zakonu vsaj 9 Židov dobroplačane nadučiteljske službe, ki bi se vendar tako prilegle Luegerjevim antisemitskim agitatorjem. Tako se godi, ako delajo klerikalei zakone. Zoper uvoz italijanskega vina. Dunaj, 29 maroa. Nižjeavstrij-ska kmetijska družba je imela danes svoj občni zbor, kateremu so med drugimi prisostvovali tudi zastopniki kmetijskih družb iz Gradea, Celovca, Ljubljane, Trsta itd. Zbor je sprejel enoglasno resolucijo, v kateri se odločno protestuje proti vsakor-šnim ugodnostim pri uvozu italijanskega vina. Vlada se poiiva, naj ne odneha od minimalne carine 48 K sa 100 kg vina. Resolucija končno izjavlja, da je bolje, ako ostanemo brez trgovinske pogedbe z Italijo, kakor da bi se še nadalje izdajale koristi avstrijskega vinarstva. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 29. marca. Magnatska zbornica je sprejela v današnji seji proračunski zakon za leto 1903, nadalje predloge o nagodbi s Hrvaško in o odpravi službene kavcije. V debati o proračunu je izjavil grof Stef. Keglevich, da upa, da bo vlada izvedla načela nagodbe iz leta 1867 in liberalizma, in da bo v zmislu te nagodbe delovala, posebno na gospodarskem polju, v armadnih vprašanjih in pri sklepanju gospodarske zveze z Avstrijo. Glede armade upa govornik, da si bo ministrstvo prizadevalo, da napravi armado na Ogrskem popularno ter ugodi narodnim čuvstvom madjar skih mladeničev v armadi. Govornik je obžaloval, da so se zadnje vlade večkrat oddaljile od liberalizma ter vsled tega spravile ogrski parlamentarizem na krivo pot. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 29 maroa. Danes so poslaniki velesil odgovorili na dopis turške vlade z dne 24 t. m. Posla niki vztrajajo pri zahtevi, da ee za reformirano orožništvo nastavi 60 inozemskih častnikov. Izjavili so tudi, da se general De Georgis s pomočniki velesil takoj poda na določeno mesto ter mu sledi kmalu 25 inozemskih častnikov. Popolnitev tega števila na 60 se izvrši po potrebi. Honorij ni mogel dobiti pomoči iz Nemčije, dasi je zanjo nujno prosil in ko mu je jelo zmanjkovati denaija, so se tudi Rimljani začeli odvračati od njega. V raztrgani obleki je končno moral bežati iz Rima. V Nemčiji je med tem tem zopet prišel kolonjski nadškof do oblasti in ta je iznosloval, da je bil Honorij kot papež odstavljen, Aleksander II. pa kot papež pripoznan. Hildebrand je v tem zmagal. Kako mnenje so imeli o njem papeževi prijatelji, se razvidi iz tega, da ga je kardinal Da-miani imenoval svetega satana, kateremu je bolj pokoren kakor Bogu. Hildebrand je vse storil, da zago-gotovi papeštvu noodvisnost in neomejeno oblast. Papež je preklel celo dolgo vrsto upornih škofov in duhovnikov, s silo uveljavil celibat, da bi duhovniki ne bili nič drugega kakor vojskovalci za papeževo posvetno oblast in ukrotil s pomočjo Normanov rimsko plemstvo in rimsko ljudstvo. Na plemstvo in prebivalstvo zunaj Rima pa še vedne ni imel nič vpliva, samo toskanska grofinji Beatrica in njena hči Matilda, sta stali zvesto na njegovi strani. Dne 21. aprila 1073. je umrl papei Aleksander II. in Hildebrand je postal njegov naslednik, oni mož, ki je z eno največjih revolucij, kar jih svet pozna, prevrgel dotedanje razmerje med pa- Obenem se skliče primerno število podčastnikov. Carigrad, 29. maroa. Mesto odgovora v sadevi orožniških reform, je turška vlada sporočila zastopnikom velesil o novih »grozovitostih« vata šev. V ovadbi pravi, da je 17. t. m. neka bolgarska četa prekoračila mejo ter napadla »neke« vasi v skopelj-skem vilajetu. Tudi »druga« četa je prekoračila mejo Ur ropala v obmejnih pokrajinah. Preb valce vasi Belo so vstali baje pomorili, ker so izdajali oblastvom poročila o gibanju vataikih čet. Umor se je baje izvršil vsled ščuvanja novega bolgarskega Šolskega ravnatelja Iiija v Menliku. Hišna preiskava ga je izdala Turkom za načelnika vstaškega odbora. In takim bajkam nekateri zastopniki velesil baje verjamejo! Solun, 29. marca. Alb.r.ct so naznanili turški vlali, da ne odlože orožja, dokler sultan ne pomilosti vseh pregnanih Albancev. Pomilo-šČenje se mora raztegniti tudi na obsojence zadnjega Časa. Turška vlada baje ne mara ugoditi tem zahtevam, vsled česar se albanska vstaja še kmalu ne poleže. — V Albaniji še vedno pritiska tako huda zima, da se čete ne morejo gibati. Rim, 29. marca. Pri R. Garibal-diju so imeli včeraj v K mu živeči Albanci sestanek. Sklenilo se je ustanoviti odbor z geslom: »Albanija Albancem«. Predsednik bo Garibaldi. Iz Srbije. Bel grad, 29 marca. Častniško vprašanje se bo sedaj vendar po voljno rešilo. Najprej se odstranijo z dvora vsi častniki, ki so znani kot prolizarotniki, nadalje vsi kraljevi adjutanti in ordonance, najsi so bili zarotniki ali ne. Po odstranitvi ad-jutantov pošljejo velesile zopet v Belgrad svoje poslanike. Potem se sestavi nova adjutantura. sedanji prvi adjutant Pooović postane po veljnik donavske divizije na mesto Mašina. Mlajši Častniki dobe dve letni dopust, ki ga morajo preživeti v inozemstvu. Večina jih gre na Rusko, da se udeležijo rusko japon ske vojne. Nemški cesar v Italiji. Neapolj, 28. maroa. 01 tukaj je odplul ^arnik »Hohenzollern« s cesarjem Viljemom med streli in hura-klioi v Gaeto. Tam je cesar obiskal kraljico-vdovo Margerito, ki mu je obisk vrnila ter obedovala pri cesarju na njegovi ladji. Angleški naselniški zakon London, 29. marca. Nižja zbornica je sprejela zakon o naseljevauju tujcev. Zbornic« se je nato odgodila do 19. apna Samostanske šole odpravljene Pariz, 29 marca. Zbornica je sprejela zakon o odpravi samostan skega pouka s 316 glasovi proti 269 peštvom in posvetnimi oblasti in posku sil papežu pridobiti neomejeno oblast nad vsem svetom. Hildebrand je bil duhovnik, ali duhovskega ni bilo nič na njem; Hildebrand je bil samo politik in cilji njegovi so bili politični, Zaničeval je svet in ljudi a vredno se mu je zdelo biti absolutni gospodar sveta in zasužnjiti vse Človeštvo. Papež Aleksander Še ni bil pokopan, ko je bil že Hildebrand proglašen za papeža. Sprejel je izvolitev, kakor kak starorimski vojskovodja ai so ga j njegove legije po mnogih krvavih zmagah proklamirale za imperatorja. Po aovem volilnem zakonu je bila cesarju izrecno pridržana pravica, da je volitev le veljavna, če jo cesar potrdi. Hildebrand pa ni prosil za potrjenje, nego je cesarju samo naznanil svojo izvolitev. Ko bi bil takrat nosil cesarsko krono neustrašen, mogočen vladar, bi gotovo ne bil dopustil, da bi Hildebrand zasedel papeški prestol. Ali Hildebrand je imel to srečo, da so bili mečni nasprotniki njegovih stremljenj mrtvi, živi nasprotniki pa preslabi, da bi se mu bili uprli. Nemški cesar je bil sam v nevarnem položaju in se je bal, da bi novi papež postal njegov sovražnik. In zato sicer ni iormelno potrdil izvolitve novega papeža, ali odrekel potrditve tudi ni in tako je bil glasovom v celoti. Sprejetje so je vi harno odobravalo v zbornici ter se proslavi tudi po celi deželi. Dopisi. las Postojne 25. sušca. Danes nas je »Sokol« iznenadi! s svojo predstavo. Igrali so pod spretnirn vodstvom gospoda Josipa Verbič* Ogrinčevo burko »Pojdimo na Du naj« ter nam zapeli A. Fo>at«rjevo pesem »Povejte ve planine«, H Vo-laričevo pesem »Večerna« ter F. Si-mandlovo »Josipina polka«. Vse na. stopivše osebe izpolnile so svojo n* logo perfektno; — dokiz temu bu-aplavz, ki je tako med igro, kakor tudi petju izbornega naSega m šk» zbora večkrat zadonel po dvorani. Udeležba je biia jako dobra; iznen* dili so nas gostje iz L ubijane, Calja, Logatca, Rakeka, S,avine. R*zirte^' Hrašft in St. Petra, kater m gro vee hvala. Omeniti pa moramo, da st večji del uradništva in učiteljstva, izvzemši treh gospodov, nekako ostentativno izognilo udeležbi ve lice ter so se rajši v svojem »K'ub. kalu« zabavali. V interesu družabnega in društvenega življenja bilo bi dotičnim gospodom svetovat1, n^j nikar ne slušajo, če se j»m Sokolovi prireditve slikajo kot manj vredna Saj je »Slov. Narod« že izdal zadoitj člankov o pomenu in namenu » kola«, sedaj se pa dotični goapodje tudi lahko poučijo v tem vprašanju v našem »Slov. Sokolu« — škod.,; jim ne bode. — Žalostno je da ljud ki hočejo biti »intelegenci«, ne razumejo idajalov sokolstva zavolj en« osebe, katera jim ni všeč, ter opuste zavoljo tega sodelovanje in soudeležbo pri celem društvu, katerega člani so povrh še sami. — Končno želimo našemu vrlemu »Postojnske mu Sokolu«, da bi nam zamogd še za nadalje prirediti tako pri}« zabavne večere ; zakaj služijo ne samo v zabavo in kratek čas, arop^k tudi glavno za izobrazbo. Iz celjskega okraja. (II tu proprio) Proti oderustvu slov. kmeta od strani rimsko - katoliških duhovnikov po cerkvah med pridigo ali med sv. mašo s takoimenovano »cerkveno bisago« igra knof, ta majhna malovredna reč, najvažnejšo in najimenitnejšo ulogo. Kadar so ob nedeljah ali praznikih od dama v cerkev odpravljaš, nikoli ne pozabi knof* doma. Vtakni ga hvaležno v žep, kajti on te reši fehtanja po cer kvah med službo božjo, k**dar v cerkvi pridigo pazI|ivo poslušaš ali med sv. mašo pobožno rocliš, cerkovnik pa z mošnjo pride, in Ti isto pod nos p irine, češ: daj mi krajcar, seži takoj v žep, ter spusti knof ah drugo malovredno svetinjo v mošnjo Pazi pa, da ti knof ni predebel, kajti žrelo na mošnji je tako ozko, da ima le krajcar ali pa kronica prostor, kadar bode cerkovnik po službi božji meeto krajcarjev, knofe štel, bode hitro to novico svojemu župniku poročal. Ako ima župnik le količka; soli v glavi, ustavi to fehtarijo n božjo službo hitro. L;ubi kmet! Ni-aoli ne misli, da je to greh Ampak premisli, da je Kristus sam tiste Žide iz oerkve s vrvjo izgnal, ka so po cerkvah denarje pobirali in 1 njimi barantali. Rekel je: »Cerkev BaV Dalje v prilogi. *M Hildebrand kot Gregor VII. dne 22 nuja 1073. kronan za papeža. Gregor VII. je bil ua svojem cilju. Njegovo srce je hrepenelo po tem, astm» vojvodom Gotttridom Lotarinškim, a li vela sta skoro vedno ločena. Gotti je bil zvest cesarju in se nikakor ni strinjal z rimsko politiko svoje žene. Dostikrat se je pisalo, daje bila Matilda ljubica papeža Gregorja, ali verjetno to ni. Istina pa je, da je bila Matilda papežu brezmejno udana. (Dajje prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" $1 72, dne 30. marca 1904. je hiš* božja, a Vi jo hočete ▼ jamo razbojnikov spremeniti « Premisli, da je B>g največji sovražnik oderuštva, in da vsak človek božjo voljo stori, kateri se trudi, da se nasramno ode ruŠtvo gotovih božjih namestnikov — če se sploh smejo tako imenovati — enkrat sa vselej iz sveta od pravi. Bliža se volitev za izpraznjeno mesto deželnozborskega poslanca ▼ kmetsk-h občinah kranjsko * loško -tržiškega okraja. V sedanjem žalostnem po!ož*ju našega stanu je pač treba dobro premisliti, koga bomo poslali v deželni zbor, ki bi bil zmožen odločno zastopati koristi nas slovenskih kmetov. Klenkalna stranka ali— da se bolje izrazimo — v Ljubljani so nam postavili ia to volitev kandidata, ne da bi ee bili vprašali kmetski volilci za mnenje. Tak kandidat ima popolnoma vezane roke, ker je moral, predno je bil proglašen kandidatom, podpisati program klerikalne stranke in je zato primoran p o d p i -aatiza nas tako škodljivo obstrukcijo, ki onemogo-čuje vsako delovanje deželnega zbora. Ta obstrukcija je snedla slovenskemu kmetu t i -■ oče in tisoče za podpore kmetskemu stanu namenjenega denarja. Ko bi redno deloval deželni zbor, katerega uspešno in redno de lovanje je pa ravno ta nespametna, neprevidna in za kmeta uničujoča obstrukcija popolnoma onemogočila, bi se volilcem lahko podelile vse prošene pcdpore. Tako bi bili dobili podpore htos popovodnjioško d o v a n i posestniki v poljanski ter selški dolini in na sorskem polju; kranjski vodovod, ki bo oskrboval 16 vasi z dobro in zdravo vodo, ki bi se bil že lahko začel graditi; ravnotako se ne morejo urediti ceste; pospeševati se ne more živinoreja s naku povanjem plemenskih bikov; ustano viti se ne more prepotrebna k m e -tijskašola na Gorenjskem Ltd. Kmetje! Ali ne zadržuje tse to blagor in razvoj kmetijstva? Klerikalci pravijo, da delajo obstrukcijo zaradi splošne volilne pravice. Tudi mi izjavljamo, da smo za razširjenje volilne pra-viee, namreč da se pomnoži število zastopnikov kmet-skega stanu, tega stebra vseh drugih stanov, toda to zadevo ne smatramo kot najnujnejšo, da bi zavoljenje morale čakati in trpeti vse druge, ki so aa ljudstvo življenskega pomena. Voditelji našega stanu nas farbajo in slepe, da skrbe za naie kmetske ko ruti, a to delovanje je samo navidezno in dokazano je s obstrukcijo, da delajo samo za svoj žep, nam kmetom pa v pogubo. Uvažujoč in upoštevajoč poleg prevelikih davkov še te žalostne in pogubonosne razmere, se mora vsak kmet zjokati nad svojo nespametjo, daseje toliko časa pustil voditi za nos takim sebičneiem. Vsled tega Brno dne 21. marca 19X34 sklicali v Kranj posvet, na kate-regajeprišlo nad 150 najuglednejših kmetov izce-lega volilnega okraja, ki ao soglasno in iz svoje srede postavili za kandidata kmeta Joža Novaka župana mavčiske občine in posestnika na Jami ki bo neodvisen cd ene kakor od druge dosedaj na Kranjskem ob stoječa stranke, delal samo V prid in korist kmeta. Združili smo se za njsgOVO kandidaturo, ksr nam je on znan pO dobrem gospodarstvu in že devet-lstnem vestnem, poštenem ter pO irtvovalnem županovanju. On je V rssniei mož, na katerega se mora vaak za blagor in povzdigo kmeta vnet volilen zanesti in s a r a d i tega združitevčetrtek dne 7. aprila t. 1. vse svoje moči v svojo kmečko korist s tem, da se vsi udeležite volitve in na glasovnice napišete natančno in razločno Jože Novak! posestnik na Jami. Volilni odbor neodvisnih kmetskih volilcev. Dnevne vesti. V L|ubljan«, 30. maroa. — Klerikalni shodi M Gorenjskem. Klerikalci uganjajo velikansko sleparstvo s svojimi »shodi«. Niti cigan ne Isfte tako nesramno, kakor ti »Stovenševi« duhovniki. I« vsake nauke narede slona. Kaj so vae poročali o zadnjih shodih, kako ao bili sijajni, kako velikanska je bila udeležba itd, a vse je bila sama laž. Tako so pisali, da je na »shodu« v Preddvoru ondotni Župan predlagal kandidaturo Dem-šarjevo. Resnica pa je, da župana tisto nedeljo niti doma ni bilo, ker je kupoval v Kokri drva. Teh s h o • d o v v Trsteniku in v Goricah sploh ni bilo, ker se je Demšsr predstavljal samo po farovlih in se potem kar naprej peljal. Cočov France se niti ne upa med kmete, ker ve, da bi se vsak smejal, kdor bi ga slšal. Tudi o »shodu« v Mavčičah je duhovniški list silno veliko klobas \\ A kaj je bilo? Na dveh podih je bilo zbranih 35 mož, čitaj: petintrideset mož, nekaj žensk in otrok. •S. o venec« pa je is teh 35 mož napravil 200 voliloev, dasi je v Mavčičah sploh samo 115 voliloev. V Šenčurju je bil shod v kaplani ji in je bilo zbranih kac h 30 mož, med katerimi pa sta b:la tudi dva neod-rte na posestnika, ki sta ves čas krepko ugovarjala. Iz škofije se duhovnike naganja, da morajo za vsako ceno in na vsak način zmagati, češ, pokazati se mora, da ljudstvo ob strukcijo odobrava. Nekega politično mlačnega duhovnika je škof ssm vzel v roke in ga pridušil, da mora iti v boj. Duhovniško nasilstvo je velikansko. Grožnje najhujše vrste so na dnevnem redu. Duhovniki šČu-jej i ž nake in otroke proti možem, ozirema očetom. Groze, da ne prejme nihče več zakramentov, da ne bo cer i v: no poročen, cerkveno pokopan , kdor ne voli klerikalnega kanlidata. Paptž je pač po pravici take duhovnike imenoval huiiče in smr d iz pekla. — Volitev/ na Koroškem. Pri dopolrilni deželnozborski volitvi iz kmetskih občin Podklošter-TrbiŽ je zmagal nemlkutarski kandidat Martin Fischer. Oddanih je bilo 563 glasov; F scher je dobil 389, slo venski kandidat Grafenauer pa 172 glasov. Rizmerje glasov je skoro isto, kakor pri ztdnji volitvi. Rajnki dr Abuja je sicer Udaj dobil nekaj več glasov, kakor sedaj Fisoher, ali število slovenskih glasov se ni nič pomnožilo. Volitev je pokazala, da slovenska stranka v tem okraju ni ne napredovala, pa tudi ne nazadovala. — Škof in Gornjegrad- čani. Nedavno tega se je Ikof An ton Bjnaventura, zagovarjajo svoje do'gove in brezmiaelno gospodarstvo svojega oskrbnika v »Slovencu«, po-b hal, da že Gornjegradčani sami obiojajo b-ezobzirno kritiko našega lista o škofovem gospodarstvu in »da so mu brzojavno izrazili svoje ogor čenje nad tako pisavo«. Da se škof ne ba preveč veselil te izjave, smo v prijetnem položaju, to zadevo verodostojno pojasniti. Skc-f je res dob 1 slično brzojavko iz Gornjega grida, kfctero sta poslala na svojo roko Župan in podžupan — iz kakšnih nagibov, ne maramo raziskovati — škofu s pripombo, da se v kratkem dopošljo uradna pismena izjava. Todate škof ni pričakal! Zupan je pač sklical v ta namen, da bi se sestavila neka izjava na škofa Uo n* ven t uro, občinsko sejo dne 8. svečana, toda ta seja ni bila sklepčna, ker večina od* bornikov ni hotela priti k takemu posvetovanju, kjer bi se odobravalo škofovo, Gornjemu g r ad u i n oe 1 e m u okraju štedljivo gospodarstvo. Pis mene izjave torej Anton Bonaven-tura ni dobil, a tudi brzojavna nima zanj nobene vrednosti, ker sta jo poslala na svojo roko pod vplivom graščin skega oskrbnika župan in podžupan, ne da bi jih bil v to pooblastil občinski odbor. Da, že več, obč. odbor je celo ta županov korak naravnost obsodi), ker mu je celo odrekel naknsdno od< branje! Torej, gospod škof Anton Bonaventura, na takšne »izjave in israie ogorčenja« ste pač lahko ponosni! V isti zadevi ae nam tudi pišala Gornjega grada: V »Slovencu« amo čitali — pravijo tukaj, da je aam škof piaal — »da se gotovi ne voščljivci vedno in vedno aaletujejo vanj (škofa) in njegovega oskrbnika, in sicer ■ toliko hudobnostjo in ■ takim drsnim savijanjem, da se. Gjrnjegradčanom te studi to početje« četudi je to trditev baje napisala blagoslovljena škofova roka, vendar je vkljub temu grda laž. Naj se le pride škof sam prepričat, katero početje se Girnjegrad Čanom studi, in imel bo dovolj prilike se uveriti, da se Gornje-gradčauom studi samo njegovo početje in početje njegovih valptov. Sicer bi se kil lahko škof že sa časa svojega lanskega bivanja v Gornjem gradu o vsem tem na svoje oči prepričal. Ali je bil Škof slep? Ali ni videl in se prepričal, s kako ledeno hladnostjo je bil lani sprejet, kako ae šiv krat ni sanj smenil razen val p ta in njegovih hlapoev? In on naj bi potem užival pri Gornjegradčanih sp štovanje in ljubezen, ki dovoljuje, da se uničuje sistematično trg in ves okraj, ki pusti gospodariti neomejeno oskrbniku in ljudem, ki dajejo javno po hujsanje ne samo v trgu, ampak tudi v oeli okolici, da ljudstvo že kar s prsti kaže ia njimi in se zgraža, da trpi kaj takega sveti mož — katoliški škc f Bonaventura?! Da, da, škof Anton B n avantura, Vaš avgijev hlev se nam pač studi v dno duše! — „dtejerčevi" naprednjak!. Pri zadnji seji novega ptujskega okrajnega zastopa je bil župan Ornigg, torej „pristen** ptujski Nemec, izvoljen načelnikem, Waldemar Hintze, seveda tudi privandrani Nemec, pa pod-načelnikom okrajnega zastopa. V odbor so bili voljeni in sicer iz veleposestva: Nemec, graŠčak baron Kiibeck, iz skupine velike industrije: nemški ptujski doktor pl. Fichtenan, iz skupine mest in trgov: ptujski nemški sodar Steudte, od vseh skupin pa največja dva ptujska Nemca: Maks Straschill in Adolf Selin-sehegg. V ptujskem novem okrajnem zastopa bodo torej sedeli razen edinega Slovenca J. Goloba, katerega so volile slovenske kmetske občine, sami „ pristni Nemci" od nog do glave. Namesto slovenskih odvetnikov, duhovnikov in kmetov bodo torej ogromni veČini slovenskemu prebivalstvu ptujskega okraja gospodarili zanaprej ptujski nemški doktorji, nemški rpurgarjiu in nemški graščaki. — In hinavski nemškutarski „Štajerc" pa Se vedno slepi kmete ter piše, da je novi okrajni z as to p v „na-prednjaških" rokah. Upamo, da bomo imeli dovolj prilike pokazati te nemške ,naprednjake" našim slovenskim kmetom v pravi Inči. — Odprt listek slavnemu občinskemu svetu. Prejeli smo naslednji dopis: Sobotni „Slov. Narod44 je prinesel zanimiv Članek o naši električni cestni železnici, ki je občinstvo prav zadovoljil ter obudil obče zanimanje in pritrjevanje, ker je sedanja ureditev con gotovo čisto zavožena in napačna. Pa popolniti bi bilo tam stavljene nasvete Še z nekimi conami za sredomestni promet, tako na priliko za progo od deželne bolnice in od Sv. Jakoba proti sredini mesta. Razen tega pa je obče mnenje, da je uredba proge proti dolenjskemu kolodvoru kot prva proga naravnost napačna, in da naj bi se proga od južnega kolodvora do vojaške bolnice določila za glavno in torej direktno progo, ker je promet na tej zadnji progi gotovo večji in imenitnejši. Ob njej ležita namreč obe veliki bolnici in zavod Leoninum, kamor pohaja raz-ven gg. zdravnikov velika množica bolnikov in njih obiskovalcev. Kako mučno pa je gledati in kako težavno za dotične bolnike, ki večinoma z gorenjske strani prihajajo, da morajo pred rotov-žem presedati. V bližini železnice leže tudi tri vojašnice in klavnica, zdaj se bodo na Poljriah gradile 3 velike šole in se tam doli od dne do dne množijo nove naselbine, tako na Poljanah, pri Sv. Petru in v Vodmatu, kar vse kaie na to, da je proga proti Vodmatu ime-nitnejša. Taka prenaredba pa bi tudi nikake tehnične ovire ne delala, ker je tir že itak nap. ovijen, in bi se voz za južno progo pred rotovšem ravno tam ustav\jal, kjer se sedaj tisti proti Poljanam. — Naj bi se torej slavni mestni zastop za to po „Slov. Narodu" sproženo misel zanimal ter jo stavil brez odlašanja na svoj dnevni red, goUvo bode s tem vsemu prebivalstvu ustregel in brez dvoma tudi podjetju samemu dohodke izboljšal. — Ia Itademlja se nam piše: Marsikateremu izmed cenjenih bralcev „Slovenskoga Naroda" utegne znano biti, v lutke silno slabem stanja se je nahajala še pred nedavnim časom občinska pot ia Radomlje proti Rovi. A glej v zadnjem času se je to korenito spremenile, česar nista mogla doseči okrajni cestni odbor in deželni odbor, to je dosegel vae časti in hvale vredni poslanec dr. Šusteršič, kateri je s svojim vplivom trdo ukazal, da se je omenjena občinska pot prevzela kot okrajna cesta, se temeljito popravila z najboljšim gramozom sa večne čase posula, ter opremil« s potrebnimi obcestnimi kamni in mostiči. Vsak, kdor hodi ali vozi po tej cesti, bode našemu silno vestnemu deželnemu in državnemu poslancu g. dr. Šusteršič u do zadnjega izdihljeja neiarečeuo hvaležen in Bog ga bode gotovo za dobroto bogato poplačal. — Klerikalni in liberalni nvaležneži izRadomlja in Rove. — Marodna čitalnica v/ Kamniku* Velikonočni ponedeljek dne 4. aprila t J. prirede igrsloi slov. gledališča in operni tenorist gosp. Orislski s dovoljenjem uprave slov. gledališča v narodni čitalnioi v Kamniku gledališki večer s sledečim sporedom: Konoert, poje g. Orželski; Bri eux: »Rdeči talar«, drugo dejanje; Tolstoj: »Vstajenje«, drugo in peto dejanje. Ker je mnogo zanimanja za t) prireditev, upati je mnogobrojne udeležbe. — Vzor anainc oerkve je V Podzemlju. Pa ne mislite, da j 3 upravlja župnik, kateri pri vsaki pr.l.ki povdarja: »Mein Prinoip ist Ordnung, PUnktlichkeit und Rein lichkeit!« — Ispred okrožnega so« cfieea v Me vem mestu* Na za tožni klopi ao bili Janez Krajšek in Ježtf Jerman ia Trbovelj, Jožef Dvoj-moviš is St. Jerneja, Jožef Šuštar in Franee Pintar iz St. Lamberta. sani tetni vojak Karol Prelogar iz Šmarja pri Javorju in dragoneo pri 5. polku Anton Košir iz Nevelj pri Kamniku. Toženi so bili radi javnega nasilstva, ker so preprečili aretacijo s tem, da ■o policista osuvali. Zgodilo se je to pri Kiraau v Kočevju. Eai so policistu, ki jih je svaril, zabavljali, nekdo pa je upil: »Nihče ne bo aretiran!« Vsdignil je stol in udaril Pijani so bili vsi. Mestni straž sik je izjavil, da je hotel le mirit1, a naletel na upor. Glavni razgrajač je bil po njegovem mnenju Franee Pintar. Ta edini je klical: »Nihče ne bo aretiran!« Lepo je bilo slišati Kcčsvee, kako dobro znajo slovenski. Kot priča zaslišani Franee R žnar is »Windisch BUchla« je govoril popolno čisto slovenščino. Obsodba je b.la: Jožef Jerman, Jožef Dvojmovič in Jožef Šuštar so bili od zatožbe oproščeni. Obtožbo proti Antonu Koširju je državni pravdnik sam umaknil. Obsojena pa sta bila France Pintar na d mesece in Janez KrsjŠek na 5 mesecev ječe. — Um o. kr. izebrazeva-valieAu za učitelje v Gorici se prično preizkušnje in sioer: a) zre losti 9 maja t. 1. ob 8. uri sjutraj. b) sa usposobljenje v Ženskih ročnih delih istega dne ob 3. uri popoldne. c) uspocobljenja sa ljudske in meščanske šole dne 16 istega meseca ob S. uri sjutraj. d) ss vrtnarioe početkom mest ca junija. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu nave denega zavoda oziroma dotične ispraše val ne komisije in sicer s a preizkušnje pod a), k) in c) naj kas neje do 15 aprila t. i. in za one pod d) do 15 maja t I. — Pomlad v/ Opatiji. Piše se nam is Opatije: Tu imamo prekrasno spomlad. Ksj lepšega si človek ne more misliti. Sezona se je letos znamenito obnesla. Tujcev kar mrgoli. Velikonočni ponedeljek se blagoslovi v navzočnosti švedskega kralja Oskarja U nova zastava vete ranakega kora Opatija- Voloska. V torek dne 5. aprila — ne 7. aprila, kakor se je pisalo skoro v vseh listih — pride v Opatijo naš cesar. Za sprejem se delajo velikanske pri prave. C*aar bo stanoval v hotelu •S ef«n ja«. Na večer njegovega pri hoda bo v Opatiji in v Vol j«ki splošna razsvetljava, ki obeta biti nekaj čudovito lepega. Sploh se vse veseli teh slavnostnih dni in bo naval tujcev gotovo velikanski. — Z VOZU padla je včeraj na 3v. Jakoba trgu posestnikova iena Marija Acnbrožieeva is Gaber ja št. 14 Uko nesrečno, da si je izpahniia desno roko. Ponearečenko so prepe ljali s rešilnim vozom v deželno bol nišnieo — Z Melkelaem pobegnil. Včeraj sjutraj je prišel k izpjsoje valki koles, Ani Gorčevi v Cigale-tovih ulioah št 6 neki okoli 20 let star fant, ki je dejal, da je hlape o pri Souvanu is si je isposodil kolo, češ, da ae mora peljati v Medvode. Fant je ■ kolesom pobegnil. — V Hruiloo k sgradbi že lesaiee se je odpeljalo včeraj 100 delavcev. __________ ____i ae je odpeljalo včeraj ponoči i južnega kolodvora 27 izseljencev. — Iz Amerike se je pripeljalo včeraj 60 oseb v Ljubljano. — Hrvatske novice. — Slavljen hrvaški umetnik. Nedavno se je otvorila v Rimu raz-atava lepih umetnosti, slikarstva in kiparstva. Italijanski listi najbolj hvalijo »Caeci vident« (slepi vid jo) hrvaškega slikarja Frana Pavačića, rodom z otoka Krka — Odlikovana Hrvata v tujini. H-va-ški učenjak F. Bulic je imenovan častnim članom »kralj. druHia portugalskih arhitektov in arheologov« v Lisboni. — C nt« L'jjo Vojno-v i ć je odlikovsn s častn škim križem francoske častne legije. Ob tej priliki mu je pisal mniater zunanj'h zadev , D e I c a s s e zelo laskavo pismo. — Protest proti ustanovitvi političnega klerikalnega dnevnika na Hrvaškem je priredila hrvaška napredna mladina. Govorili so dr. Milan Heimerl, dr. Lev Mazzura, dr. Ante Radić, Stepan Radić i dr. — Predavanje o Hrvatih. Na vseučilišču v M lanu bo predaval dna 7 aprila italijanski učenjak in prijatelj Hrvatov o Hrva tih, njih zgodovini, književnosti in sodelovanju hrvaškega naroda v zgodovini evropske kulture. — N e -stvor. V Irigu je rodila neka kmetska ženska moško dete, ki imi dve glavi na kratkem vratu, velik trebuh dve roki, od katerih je ena mnogo krajša kot druga in tri noge — tretja noga je priraSčena zadaj. Oirok je prišel mrtev na svet ter se poslal v znanstveno preiskovanje v Zagreb. — Ameriške novice. Rojaka zaklali. V Butle, Mont, so imeli Slovenci v hiši rojaka Martina Bezeka veselico. Pri tem si se stepli ter sta Slovenca Valentin Blatnik in Mihael Muhič zaklala rojaka Jj sipa Štruklja, doma iz Jirneie vasi pri Črnomlju. Ker nesrečnež ni bil pri nobenem podpornem društvu, ležalo je njegovo trup!o 8 dni v mrtvašnici, dokler mu niso rojski nabrali potrebne svote za p~grtb._ Sneg. Dne 15 t. m. ja zapadel v New Vorku tako vissk sneg, da je bil promet ustavljen. * Najnovejše novice. — — Potres. Na Solnograškem in v Švici so čutili v nedeljo zvečer dva krat do 6 sekund trajajoč potresni sunek. — Štrajk gimnazijcev. Na gimnaziji v Lvovu so izostali petošolci, ker je bil izključen neki tovariš. Pro-lesorski zbor je sklenil, razpustiti 5. razred. Ako se dijaki ostalih razredov pridružijo štrajku, se gimnazija zapre za ostalo dobo leta. — Kuga v Indiji se silno Žiri po celi deželi. Do 19. t. m. je umrlo za kugo 40.527 oseb. — Papež v strahu. Londonski listi poročajo iz Rima, da straiijo zad nje dni vatikansko palačo in vrt močni in izbrani vojaški in policijski oddelki Nekemu dopisniku se je zaupalo z verodostojne strani, da so razkrili v Vatikanu nameravan napad na papeža. — Madjarska navada. Pri bolniškem in podpsrnem društvu „beli križ« v Budapešti je zginilo celo društveno premoženje. Dosedaj se je dognalo, da manjka 80.000 K. Člani ravnateljstva so deloma denar poneve-rili, deloma pa si ga medsebojno razdelili kot „nagrade". — Grof Csaky v konkurzu. Nad premoženjem slaboumnega grofa Csakvja, ki je nedavno na Dunaju nevarno obstrelil neko neznano mu gospo, je sodišče proglasilo konkurz. Dolgovi znašajo nad en milijon kron, dočim je njegovo premoženje le neko zadolženo in zanemarjeno posestvo. — Umrl je v Trstu sloveči nemški slikar Bernhard Fiedler, star 80 let. — Velik gozdni požar. Med Mezo-Telegd in Demo na Ogrskem je zgorelo nad 50 oralov gozda. — Dva električna voza sta skupaj trčila v Kursku na Ruskem. Med mnogimi težko ranjenimi je tudi knez Galvcin. — Budapešta brez vode. Ker se snažijo vodovodne cevi, kar bo trajalo par dni, je mesto brez vode. Gledališča so zaprta, ker bi v slučaju požara ne bilo vode. V bolnišnicah in dragih zavodih se daje soda voda. Ob Čina je kupila v ta namen 3t>.000 steklenic soda vode. * Belgrajaka časnieka afera. Kakor smo že svoječasuo omenili, vlada med belgrajskim meščanstvom Še vedno velika razburjenost zaradi dogodka, ki se je pripetil v „Grand hotelu". List „Štampa" je nedavno prinesel upravičeno ostro notico, ker se neki mladi Častnik, ki je spremil v gledališče princa Pavla usedel na kraljevo mesto v loži. Častnik — bil je mladi nadporočnik telesne straže Zavadjil — je hotel urednika Jakšića prisiliti, da bi to notico preklical, Česar seveda urednik ni hotel storiti, tudi ne »prejeti dvoboja, ker je pisal golo resnico. Ko je drugega večera g. JakŠić sedel z odlično družbo — vseuČiliščni profesorji in ministrski uradniki — v „Grand hotelu" pripeljal je nadporoČnik Zavadjil 7 večinoma mnogo starejših tovarišev, da mn nekako asistujejo, kako je zavratno napadel Jakšiča. Napadeni pa je Častnika zgrabil za roko, mu iztrgal bič ter ga ošvrkal. In še bolj bi ga bil. da niso priskočili ostali častniki napadalcu na pomoč. Vse se je zgražalo nad hinavskim napadom, posebno številni tujci so dobili Čudne pojme o viteštvu srbskih Častnikov ter bodo v inozemstvu še bolj grdili Že itak obrekovano srbsko armado. Afera še ni poravnana ter spregovori najbrže Še kralj svojo odločilno besedo. ' Posl. grof Sternberg. Dobro je še vsakomur v spominu, b kakim patoscm je poudarjal novoizvoljeni poslanec grof Sternberg v svojem prvem govoru v parlamentu svojo češko narodnost in staro češko plemstvo. Ako je resnično, kar poro Čaj o vsenemški listi, je ta grof ali slaboumen ali propadla kreatura »Alld. Tagblatt« namreč poroča, da je grof Sternberg pred svojo kandidaturo izdal svoj program v knjižici: »Avstrijskemu plemstvu«. V tej knjigi pravi, da je vsaka državno pravna mi sel revolucijonarna, pr o t i d i n a s t i č n a in veleizdaj ska. »Napaka plemstva je v tem, da je nehalo biti avstrijsko, habsburško plemstvo, ter hoče biti češko. Plemstvo mora imeti obrnjen svoj pogled na Dunaj, njegovo srce mora biti ob Dunavi ne ob Vltavi. Slabost in za nikrnost sta prišli v Avstriji tako daleč, da ni nihče več zmožen nem ščine, da je češka pokrajina postala Avstrija na Kitajskem. Imeti m o ramo skupni in državni jezik. Nemščina mora postati s silo skupna last vseh avstrijskih narodov. Vrnimo se k načelu, da mora vsak državni urad nik, vsak duhovnik, učitelj itd. znati nemško«. Ako je resnica, da je grof Sternberg spisal Uko podlo knjižico — in ni dvoma, da je resnica — potem so si vedno resni Češki politiki zdlo škodovali na ugledu, ker ga niso takoj zapodili od Bebe. ' Bogastvo jezuitov. Pokojni minister M i q u e 1 je cenil premoženje jezuitov na 20 milijard. Bodisi, da je ta svota nekoliko prevelika ali premajhna, gotovo je le toliko, da ima jezuitski red samo v mestu Metzu hiš in zemljišč za 20 milijonov mark Pred izgonom so imeli jezu ti v teh svojih hišah razne učne zavode in celo svojo bogoslovnico. Odkar pa so se morali jezuiti na Nemškem uma kniti iz javnega »delovanja«, oddali so svoje hiše in zemljišča državi in zasebnikom v najem. Država ima samo v eni hiši učiteljišče in inten-danco 16 voja, tako veliko je to poslopje. Toda zadnja leta so jezuiti, ki so imeli v svrho uprave v Metzu enega svojih patrov, sklepali najem ninske pogodbe le na kratke dobe, ker so slutili, da se jim bliža čas, ko se zopet povrnejo k »uspešnemu de lovanju« v Nemčijo, kar se je tudi izpolnilo z odpravo § 2 * Napačni prestolonaslednik Rudslf. K nekemu kmetiču, ki ima svoje posestvo tik graščine grofa Lonvcv* v Bodrog-Olaszvju, je prišel nedavno elegantno oblečen gospod ter se mu razodel za presto lonaslednika Rudolfa. Stisnil je kme tiču petdesetak v roke, da mu je razložil krajevne razmere v gradu. Dasi mu je zapovedal molčati, izblebe-tal je presrečni kmet kmalu dogodek vsem sosedom. Saveda se je izkazalo, da je bil petdesetak prav slabo po narejen, a slepar je najbrže imel namen, po opisanih potih ponoči vlomiti v grad. * Čipkasti zastorji po gl. MO Zaloga preprog Orendi na Dunaju, I., Lugeck 2 razpošilja do Velike noči trdno stkane lepe čipkaste preproge po izjemni ceni gl 110 aa eno okno ali dva dela. Krasen katalog z barvastimi podobami preprog, odej itd. na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. 831—1 Radio. D!e Ztviltrauungen uater der franzd iiaohen Herrsohaft, von Konrad črnologar. Das Lsibsoher Privilegien buoh, von Fr. Komatar. Arohiv laven tare, von Fr. Komatar. Literaturoe-riohte Angezeigt von Fr. Komatar Carniolioa in den M tteilungen der k. k. Zentralkommtasion fur Kunct und historisohe Denkmale. Pindor Josef, Die protestantische Literatur der Sdialaven im 16. Jahrhundert. Loserth, Prof. Dr. J., Truberiana Vram, Dr. Hugo. O.-ani della Carni ola. \Veisbacb, Dr. A., Die Slovenen. G )ldmann, Dr. Emil, Die Einfuhrung der deutachen Heraogsgesch'echter in den sloveniaohen Stammesvernand Srbik, Dr. Heinr ch Ritter von, D e Beziehungen von Staat und Kirohe in 0*sterreich \vahrend des Mittel-alters. Thalloozv, Lajos d* H »dinka Antal, Magvarorsiag meltčztartr ma nvainak okleveltara. Aus Vereinen, Arohiven, Bibliotheken, Maseen. Personalnaohrichten. Reohnungsab schlusa des Musealvereines f. Krain f. d J. 1903. Književnost. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina 5. in 6. sešitka lanskega tečaja: Dr. Fr. Kos: Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori. Viktor Steska: Nekaj ka menitih spomenikov v L ubijani. Fr. Pokorn: Še nekoliko duhovnikov, rojenih v Kranju. Slike: Vrata na Bregu št. 18 v Ljubljani. Vodnjak pri Sv. Florijanu v Ljubljani. GjVžki spomenik sv. Ane pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Gotiški napis spomenika ■v. Ane pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — Mitteilungen dee Mu-sealvereine fur Krain. Vse bina 1 in 2. sešitsa letošnjega te Čaja. An die P. T. Mitarbeiter und Leaer der »Mitteilungen«. Familien-Chrontken krainisoher Adeliger im 16. und 17 Jahrhundert, von P. von Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 30 marca General Kuropatkin brzojavlja carju: General Miščenko poroča, da so mali ruski oddelki od 24. t. m. provocirali Japonce, da bi se spu stili v boj, a Japonci so se umaknili v Čongdžu. Vsled tega je cdšlo tja šest ruskih stotnij. Dospele so dne 28. ob pol 11. uri pred Congdžu Cim so se približale mestu, so Japonci začeli izza obzidja nanje streljati. Dve ruski sotniji sta stopili s konj, zasedli 600 kor. od mesta neko višavo in začeli boj. V mestu sta bili v ozadju ena stotnij a pešakov in ena eskadrona konjenikov. Naše stotnije so križema streljale na Japonce. Boj je trajal pol ure, potem so Japonci nehali streljati, se umaknili v hiše in na dveh mestih razobesili zastave rdečega križa. V tem so se približale tri japonske eskadrone. Dvema se je posrečilo priti v mesto, tretja se je morala vsled naših strelov umakniti. Viđeli smo padati vojake in konje. Rusi so celo uro streljali na mesto in potem šli v mesto. Poldrugo uro po začetku boja so v diru pritekle štiri japonske stotnije, na kar smo se grede v koraku, v polnem redu umaknili. Japonske izgube so najbrž velike. Na naši strani so 3 oficirji težko, 2 pa lahko ranjena, 3 kozaki so bili ubiti, ranjenih pa je 12, med temi 5 težko London 30 marca Iz Tokio se poroča: Admiral Jamamoto je v parlamentu prečital poročilo admirala Togo o šestem japonskem naskoku na Port Artur. Parlament je! pohvalil kapitana Hi-roela. Admiral Togo pravi v poročilu, da še dolgo ne bo izveden načrt, zapreti vhod v portarturski pristan, sicer pa upa, da sedaj, ko je admiral Makarov prevzel zapovedništvo, zapusti rusko brodovje Port Artur in naskoči japonsko brodovje. Parlament je sklenil, izreči japonski mornarici zahvalo in zag.toviti vlado, da ne bo štedil, samo da se vojna nadaljuje Ker je poslanec Okava obdolžil poslanca Akuvamo, da je od Rusije podkupljen, je bil stavljen predlog, Okavo izključiti. Reklo se je, da je Okava sam od Rusije podkupljen. Predlog glede izključenja pa ni obveljal. London 30. marca. „Daily Mail" prijavlja poročilo admirala Togo o nedeljskem naskoku na Port-Artur. Poročilo trdi, da se je vzlic toči ruskih bomb Japoncem posrečilo deloma zapreti vbod v portarturski pristan, vendar priznava Togo, da je med potopljenimi parniki še vedno toliko prostora, da lahko rusko brodovje med njimi plove iz pristana na široko morje. Petrograd 30. marca. Poročila iz Mukdena javljajo, da je 10.000 Japoncev prekoračilo reko Čingengan, 5000 Japoncev pa je od Cengdžu šlo proti severu. Berolln 30. marca. Glavni kvartir ruske armade je v Ljao-jangu. Tja pride tudi Kuropatkin. Mesto se je spremenilo v velikansko vojaško taborišča. London 30. marca. Japonci so pri zadnjem naskoku na Port Artur izgubili 13 mož. Petrograd 30. marca. Poročila raznih listov, da išče Rusija posojila za vojne namene, so izmišljena Razne banke so iz lastne inicijative Rusiji stavile primerne ponudbe, a vse te ponudbe so bile odklonjene. Dunaj 30. marca. Cesar je rodoviui kneza Schwarzenberga kondoliral. Pogreb umrlega kneza bo v soboto. Dunaj 30. marca. General konjenikov Latscher in zapo-vednik v Pragi Czibulka sta imenovana za tajna svetnika Poslano/' G. Antonu Lavrenčiču. kaplanu v Cerknici. Prišel sem cb vse premoženje in to aaradi tega, ker sem verjel Tišjim sladkim besedam in se dal zapeljati, da sem stopil v svezo z nesrečnim konsumnim društvom. Da bi tega ne bil nikdar atoril! Od leta 1892. do 1898. sem bil v slulbi ▼ lesni trgovini g. Frana Serka v Cerknici in si prislužil to hko, da sem lahko pošteno izhajal I a tako bi bilo ia sedaj, da bi ne bil prišel Ti ter me s prilizovanjem in s sladkimi obljubami ne izvabil v konsumno društvo. Zlahka ae Ti to ni posrečilo! Poteklo je precej vina, predno sva se z mizarjem J. Hamov-cem vpisala v konsum Kaplan Tone je meni takrat obljuboval zlate građo ?e in jaz sem mu seveda vse verjel. Rekel mi je, da naj pustim svojo dosedanjo službo, ker bom dc b 1 veliko boljšo, češ, »Posojilnica in hra nilniea« bo kupila Ribičevo lago, pričela bo veliko trgovino a lesom in jaz bom tamkaj dobil mastno službo. Jas sem iel na limanioe, ker sem zaupal božjemu namestniku, ostal sem v konsumu in čakal na kaplanove obljube, dokler nisem po stal berač in priiel na — boben. In sedaj se mi Tone Lavrenčič smeje, ker me je speljal na led, in zre prezirno name, ki sem mu bil še nedavno gospod Meden. Bil sem v njegovih očeh pač gospod, dokler mi ni požrl vse^a premoženja, tako bo tudi napravil z vsemi drugimi, ki so še pri konsumnem drultvu, in prav tista usoda ie lahko zadene tudi g. Jerneja Kušlana, ki je z mano vred kot porok podpisal zadolžnico mlekarne in dotično svoto moral sam plačati, ker nimam jaz nobenega premoženja več. Jel bo peti boben, to je gotovo, tudi že pri odbornikih »Posojilnice in hranilnioe«, čim bo kaplan odnesel pete iz Cerknice, čeprav bo ie sedaj kupil ta zavod baje moje posestvo. Pa tudi sanj pride polom, ker je kaplan sestavil take račune, da si jih ne upa nobenemu pokazati. O, v društvu mora že grdo smrdeti, morda še bolj kakor v Marijini družbi, kjer ima prvo besedo Matičkova farovika Neža, pristna devica, ali pa tam, kjer gosp. Tone Lavrenčič opravlja svoje nez— dolžnosti. Ali si me razumel prijatelj Tone? V C e r k n i c i, konoem sušca 1904| Miroslav Meden. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Narodovo zdravilo, laso se sme imenu vat bolesti uteSnjoce, mišice in živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko igaaje in sol**, katero se sploSno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prema jenja. Cena steklenici K 1-00. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deteti je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—5 rkatara « uporablja najnovejši eter „For-man", ki ao ga Se pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman" je z mentolom klo-rovani eter men-tbvla. Za lažji nahod naj se uporablja »Por-manova bata" (pusica 40 vin), za hujši nahod pa »Forma-nove pastile" (76 vin.) za vdihavanje s pomočjo vdihavamo steklenice. Učinek je frapantan, čudovit in slasti v početku nahoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vsaki lekarni. I 508-9 ■eV Caetite naročnike „Slo-venekega Naroda", katerim poteče koncem tega meeeoa bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. napravi/a J^ožo belo in nežno. Dobi se povsod. ,Ce Griffon« najboljši cigaretni papir. 4 Dobita ae po* »od. 671 Nič več kurjih očes na podplatih, na prstih ali med njimi, če se rabi moj patentov. Hungol. Brez namakanja, mazil ali obližev. Rungol je in ostane doslej edino sredstvo za popolno od-S^pravljanje kurjih očes brez bolečin. Rud gol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 50 vin RazpoSilja po povzetju s poštnino vred ali franko, če se denar naprej poSlje, izdelovalec Viljem Runge mr Twiiu pri Toplicah Kulmerstr. Kaiser v. čsterr. Prianalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—3 Frideno- preparati Edino pravi higiensKi preparati, fiziologično preskuSeni. od zdravstvene oblasti preiskani, spričevala od zdravnikov in visokih aristokratov. Eau de Frideno pure proti gubam in hujšim nečistostim polti 5 kron Eau de Frideno liv ajienltjue za gojenje polti .... . . 5 kron Kao de Frideno douhle se pri umivanju pridevlje vodi . . B kron Creinf de Frideno . . 6 in 7 kron Poudre de Frideno ... 3 krone luta« voda........2 kroni jfigienski preparati za otroke: Ustna voda za otroke . . 1 krono Hwt»7-Creme .... 1 krono 20 vin. lepotIIna moka......80 vin. Generalna zaloga »FRIDENO' Dunaj, I., Graben 28. Filialka: London. Tovarna: Trst. Obširni ceniki zastonj. 664 -4 Zahvala. f Preblagorodna gospa Ana Stare, gra-Sčakinja v Mengša, je podarila tukajšnjemu .Bralnemu društvu" 60 kron. Za ta velikodušni dar se gospej dobrot-nici tem potom izreče iskrena zahvala! Bralno društvo v Mengšu. F.eter Sire MIlan Jenelr t. č. blagajnik. t. č. predsednik. Zahvala. Županstvo občine Jurjevica je prejelo 22. marca 19.4 od čislane posojilnice v Ribnici, regiotrovane zadruge z omejeno zavezo, podporo za vodovod vasi Jurjevica in Breze lop dar 6C0 kron. Za to zdatno podporo se podpisano Supansto v imenu vseh svojih soobčanov tem potom najsrčneje zahvaljuje. Županstvo občine Jurjevica dne 27. marca 19C4. Ivan liUiln 899 župan. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. marca: Josip Magister, zidar, 76 let, GradiSče St. 11, kap in otrpnenje srca. Dne 29. marca: Anton Pogačnik, računskega podčastnika sin, g mes , Sv. Petra cesta St. 58, božjast. V deželni bolnici: Dne 25. marca: Terezija PodborSek, kajžarjeaa hči, l'/t leta, vnetje možgan. Dne 26. marca: Fran Hutter, zasebnik, 60 let, ostarelost Dne 28 marca: Josip Jerneje, posestnika sin, 40 let. pljučnica. — Fran StraSek, sobni slikar, 30 let, jetika. Neteorologično poročilo. *A mori »m SO«-«. Srednji mtak tla* Tlfl 0 mm 1 Čas opazovanja Stanja barometra v easj K li Vetrovi Nebo 29 9. sv. 734-4 96 si. jvzhod oblačno 30 7.sj. 7272 62 al. svzhod oblačno ■ 2 pop. 722 5 90 ar. jug dež Srednja včerajšnja temperatura: 8 8% ;6'2*. Mokrina v 24 urah : 2 4 mm. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kursi dunaj. borze 29. marca 1904. ■ *lo»beuJ papirji. I D«a*r j BUgo 4 2% majeva renta ... 9950 09*70 4-2°/0 srebrna renta . . .i 994t> 99^ 4*/« avstr. kronska renta . 99*45 99m i*U tt «l*ta . 119-25 119-4o 4*/# ogrska kronska „ .97 90 C8lo (*/• „ zlata H . 1 11810 11830 47t posojilo dežele Kranjsko 100*—I 100*75 4*///» posojilo mesu Spi je t 100*25 101 25 4Vs7« m Zadei 100*- 10r> §V/« bos.-herc žel. po«. 1902 10015| 10115 4*/0 češka dež. banka k. o. . 4" ML i rt /•mm 1» . 4Vt*/» zst pismagal. d. hip b. 41/«9/« post. kom. k. o. z 10tt/, pr......I 106 10 41///« sast pisma Innerst hr. ; 101*— •V/t « m ogrske cen. dež. hr...... I1 »" . ■ P18 og1*- n'P- Dan* 4Vi*/o °bl- ogr- lokalnih železnic d. dr..... *7t% obl. čeSke ind banke *7o prior. Trst-PoreC lok. žel 4° r, prior. dol. žel. . . • 9*/. „ iuž. žel. kup. V. V, 41/.t/«avst.pos.zažel.p.o. . fsaSasv Srečke od l. 1854 .... „ „ ,» 1860'/i • • • 1864 .... 100*-100*-101 6C 100 50 100-2' 100*-10050 96 Df 99BO 297 10 101'- 190--181 — 268-165 - 100 25 10U30 101 no 107 108. 101 1012»* 101 101 - 100 299-1 iorr/o 194 18if> M M ti „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije 2V2 — 302 M M M S* M 289" — „ ogr. hip. banke . . 964 — „ srbske a fra. 100— 88- _ tur&ke...... 124 75 Basilika srečke . . . 21 — Kreditne „ ... 463 — InomoSke „ ... 81 — Krakovske „ ... 78 — Ljubljanske „ ... 67 — Avst. rud. križa,, ... 52 — Ogr. „ MM ... 2876 Rudolfove „ ... 68 — SalcburSke „ ... 7T— Dunajske kom. „ ... 503 — BasaSse Južne železnice .... 80*60 Državne železnice .... 639 — Avstr. ogrske bančne delnice 16C6 — 168 fQ 293-268 -91 125 7 22 474 85-83 -72-54 297. 73- n i 513 81 5u 640 — 1616 647-766 Avstr. kreditne banke . . 646 — Odrske „ „ . . 76550 Zivn08tenske „ . . 249*50 251 5< Premogokop v Mostu :Briix) 625'—1 629 Alpinake montan .... 408- 409 Praske žel indr. dr. . . . 11895 - 1905 Rima-Muranyi..... I 479"- 480' Trbovljske prem. družbe 348 ! 362 Avstr. orožne tovr. družbe 467 — 461 - Češke sladkorne družbe . . 151*— 155 u-aaJ u-39 1909: 19-11 23*50 23; 23 98 24Dfl 11737 11767 95 30 956i 25350 t*|4fi 4 84 6- «Ja#aS* C. kr. cekin..... 20 franki 20 rrarke...... Sovereigns...... Marke....... LaSki bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 30. marca 1904. Termin. Pšenica za april . . . . sa BO kg K &i - „ okt. 1903 . „ 60 „ H 807 ■ april . . „ 50 „ „ 8oi „ maj 1904 . . H 50 M „ 51^ „ maj ... . „ 50 „ „ 62H Efektiv. Vzdržno. Ri Koruza Oves Lepo stanovanje se odda za 1 maj.^741 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7. Spi poči zanesljiv in dober prodajalec, vsprejme se v špecerijsko prodajalno. Kje? pove upravništvo „Slovenske^ Naroda4*. 901—1 Lepo meblovana soba z eno ali dvema posteljama in s pi> sebnim vhodom se takoj odda. Dobi se lahko tudi hrana. 904-1 Turjaški trg štev. 4, III. nadstr. Pianino Je po coni naprodaj v Ljubljani, Slomškove ulice 13 I. nadstr., levo. 908—1 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti' 500 komadov za 1 gld 95 kr. Krasno pozlačena, precizna ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jamči, i jako primerno verižico ; moderna svilnata kravat« za gospodn; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom ; krasen nsnj. mosnjiček ; jako fino žepno zrcalo; par mansetmh gumbov 3 gumbi za srajce, (3°/0 duble-zlato) s patentiranim zaklepom; jako fin tintnik iz niklja; fin album s 36 najl. slikami; eleg. par. broš» za dame (novost); 1 par boutonov od simih bn-lanta, jako podobno; 3 žaljivi predmeti za starr in mlade; 20 različnih stvari za korespondenco in se 400 drugih različnih »tvari, ki se rsbijo pri hiii in so sa vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega denarj* vredna, za samo 1 gld. 96 kr. Razpošilja se proti post. povzetju ali če se denar posije naprej Dunsjska ceutralna raipoliljalnica 873 P Lust, Krakov (Krakau) it 161. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani iti Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrate rentt zastavnih pisem, prijoritet, ko-j munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital M 1,000.000*— Zamenjava ta rtskoaptuji Dajt priajM m fiausta p*fiR izžrebane vrednostne papirje in Za>Travr-cO«a »refike proti v no v Čuje zapale kupone. fe-curzaJ. lzffVLlai- Vmkuluje in devinkuluje vojaške ienitninske kavcija. Kskompt la labauo ateale. T» B3T Borna aaraeua. "» Podružnica v SPLJETU. <3^ Denarne vloge sprejema ^3 v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ine vzđiga. 39—30 Promet s čeki In nakaznicami. ,Triampry naprodaj v vsaki boljši trgovini dežniki. — Oblastveno varovauo. i1 Leti jamstva. — Le pravi, če ima blago vtkan napis „Triumph". Dobiva se pri g. Josip Vidmarju, /nikarju v Ljubljani. Sprejmeta se dva Pisan vtšča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe, opremljene s spričevali, i i se pošiljajo: „Ravnateljstvu delčkih pivovaren v Ljubljani", Sop-r jska ulica št. 4. 860-2 Dni osojilnica naVranskem rcgis'rovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje zadružnike k občnemu zboru na nedeljo, dne 10. aprila 1904 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni hiš. št. 82 na Vranskem. SPORED: 900 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. Volitev načelstva, računskega pre-irledovalca in namestnika. i. Nasveti. Schvventner, načelnik. Trlumph-štedilna ognjišča irrni > j za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 }et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najcenejši izdelek. Največja prihranitev va. Specijaliteta: Stedilna ognjišča 7.b hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani TKiuiki. 543-10 Tovarna za stedilna ognjišča „Triuniph" S. Goldscbmidt &z sin ~~ _eis 13, <3-©re3=.3e -A--<7-str".;s3EC. ■ 1 elegantni klobuki za dame, deklice in otroke v največji izberi in po najnižjih cenah pri 897—1 Driovčarskem klobuka („Zum Schaforhut") na Mestnem trgu. Zastonj razpošiljam! vodilo za vse one, ki trpe na kili, zaprtju telesa in ' ™ zlati žili. 9 711-6 I>r. JI. KciiiiniiiiM, Ivf aastrlclit (\lzozem§ko)< Poštnina za pisma 25 vin., za dopisnice IO vin. 1 š i T. ' I Naročajte izborno 1384-90 ljubljansko delniško pivo Iz pivovaren v Zaleu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema |—■-— % Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske nlice št. i 1 i i i i nI ^te:-^ r Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 52i__12 priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah 739 BJ ubijana Židovske ulice 1 LJubljana Židovske ulice 1 tikat ic» — sili na* v posta Kotla, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehnrnih bolečinah ter pokvarjenem prenavljanju priznana slatina za otroke. Prava na* ravno natočena, velefina namizna voda. imski vrelec Alpsko zdravilišče In letovišče Rimski vrelec (Romer-Quelle). 847-2 Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: Jfl. Hanfner, Ljubljana. Varstvena znamka. škrob na lest z varstveno znamko „GrloTons" 2 515—3 da najlepše likano perilo. Dobiva se povsod v rdečkastih zavojih a 100 gramov vsebine. es. KT. avstrijske ^ državne železmcb C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod ia roinega r« ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. P KOGA ČEZ TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzem-if ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K^in-Reiflin^ v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne"- istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, I&l, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 19 If co Ne prezrite! Kdor želi biti postreženjz dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9—7 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji Cjubtjana, Prešernove ulice nasproti frančiš anskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende!) ure z donecim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (fagonah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. • WmT »»Cene niso pretirane". "VI Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in drage, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Si * $ Si m Si Si Si Si Si Si $ Si Si Si Si S* Si Si Si Si Si Si SiSiS&SiSiStSSSiS&SiSiSiStSISfSiSiSiSiSiSi Optični "zavod FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 28 priporoča veliko zalogo vsakovrstnih očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Popravi'a in po-5tnf naročitve, se izvrše točno ceno* in takoj Žalne klobuke v bogati izberi od najcenejših do . najfinejših vrst priporoča 14 Jgj^ salon modnih klobukov J. S. Benedikt, Ljubljana. Josip Reich -* parna, u- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba toena. Cene nizke. i co 0> CD i * ♦ s * 1 i 1 i 1 Spredaj ravna oblika, iio tišči na želodec. priporoča v največji izberi Alojzij persehd v Ljubljani Pred škofijo *t. 21. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —»-5 Električni obrat. I $ -+l Električni obrat. H- I I M. Brala Ebri ^ S J 4 3 i i c i i i j i Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. ia c. kr. prlv. juž. Žslez. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja, Velika izbirka dr. Sehoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zalojra čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvu za likanje sobnih tal pod imenom „R*pidoi' Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. i i i i { i j i Sumih ostankov veliko v zalogi. t Ido sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGOIHL I xxxi Ljubjani x x x ^ v Spltalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. 7062 ^0345^ A:+C 6J zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Ponudbe pod „Kontoriatinja" na upravništvo „S1. Naroda"* 746—5 Urnega, solidnega ser—a črko stavca za slovenski in nemški stavek knjig in akeidenc sprejme z 10 aprilom t. J. v stalno službovanje tiskarna W. Blanke v Ptuju. Naznanilo. V zapuščino dne 2,~>. marca t. 1. v Ljubljani zamrlega gosp. Franca Isatitscha, c. kr. ravnatelja pomožnih uradov, spadajoče premičnine, kakor: pohištvo, obleka itd. se bodo prihodnji četrtek, dne 31. marca 1904 v Komenskega ulicah št. 10( dopolnilne ob 9. nri prostovoljno razproda jale. V Ljubljani, 29, marca 1004 892-2 Aleksander Hudovermk c. kr. notar kot sodni komisar. Špecialitete v kravatah. Ovratniki. Jftanšete, * POMLADNE jVtoderci. Rokavice. Trakovi in liSp vsaka vrste. NOVOSTI Čipko. 63^B Vezenine. Svilnato blago. paJEolani. predpasniki. SO DOSLE!! ERNEST SARK Stari trg št. I. * CA * Damski pasovi. Posamenterije. Čipkasti Cepiče. Stanovanje z eno sobo in kuhinjo na lepem pr štoru se takoj odda ali pa za majev termin. — Poizve se na Tržaški oesti št. 45, I. nadstropje. 876-2 Proda se „Ljubljanski Zvon 1881—1903, tudi posamezni letniki. — Prodajo posrednje le na pismena vpra sanja Ivan Bonač, trgovina s papirjem v Ljubljani. 878-2 Ob Latermanovem drevoredu. Od sobote, dne 19. marca daljo le malo časa orientalski dresurni £0j športni oirkus WW 100 /l*»IIJ: *W ponijev, opic, psov, oslov i. t. d. IVo«o: Moto: Smejal se bos in moraš se smejati! Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob n deljah in praznikih tri predstave, in sicer prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5. uri popoldne in tretja ob 7 uri zvečVr — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva oh 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer Za mnogobrojen poset prosi z vele- ep .Štovanjem H. Prechtl. Kdor hoče obraniti s ojo obutev elegantno in stanovitno naj rabi le: LOBIN najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. 855_2 PUT sag* x* p c» v •» o «1. 2 Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt-Ces., Eger i. B u Leipzig Poskusite rastlinski liker Varstvena znamka. Po okusa in zdravem učinku prvak likerjev. tovarna za kruh in pecivo J. J. KANTZ v LJUBLJANI. Naročila se sprejemaj o v Ljubljani: v tovarni Rimska cesta št. 16 in vfilijalkah: Franca Jožefa cesta šter, 1 Krakovski nasip štev. 1 <», Tržaška cesta štev. 8, Stari trg štev. 1, Spodnja Šiška štev. 2, Cesarja Jožefa trg štev. 1 1, Karlovska cesta štev. (i, Vegove ulice štev. 12. Sv. Jakoba trg štev. G. 89s-i prosi se za pravočasna naročila. Ogreva In oživlja telo, Bud) tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-72 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. ■Hi v RUDOLF KIRBISCH -H slaščičarna H-Lj ubijan a - Kongresni trg - Ljubljana priporoča za velikonočne praznike bogato zalogo pretinih goriških pino, mandljevih, orehovih, rozinovih, Čokoladnih, makovih in leinikovih potic, uajiiuejše presrvce, tituli, različni velikonočni kontakt (bonboni); dalje veliko izbero prekrasnih pirhov iz svile Žameta, slame itd. — Velikonočni zajci za napolnjevanje z bonboni in zajci iz čokolada in sladkorja. UIF° Vsa tukajšnja in zunanja naročila se točno in skrbno izvršujejo. ""^Bfc m-2 B «*• *-t* *f» *f» «t» **• m> w* m'* «p <■*» ip #• «■• Zgodovinska povest coskllt c»; 111 (ponatis iz rSlov. Naroda") WmT je izšla! ~W Ta povest je, izbajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimauje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-lc pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Iztis po K I-60, po po&ti K ISO. ZaJkolesaiJeJ^ Preden1 se kdo odloči nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naročiti cenovnlk pravih PUCHOVIH KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima — 3?ran Čuden v £j ubijani. # # # # * Pozor!!! One Častite gospode, ki se zanimajo za 635-6 motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako fino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj princi voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! ©I©l©l©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|^^ Pivovarna G. ^Suerjevi dediči v £jubljani, Uolfove ulice št. 12. Ustanowl|eita 1. 1854. Cenjenim odjemalcem naznanjamo, tla se bode točilo od dne 31. t- m. naprej v našej pivovarni izborno črno pivo kuhano na bavarski način. P. n. občinstvo uljudno prosimo, naj se blagovoli ob tej priliki prepričati, da je naša domača, slovenska pivovarna vrlo napredovala in da nudi svojim odjemalcem pošteno in dobro blago, katero more vspešno tekmovati z enakimi izdelki prujih pivovaren izven slovenskih mej. pivovarna G. r/iuerjevi dediči v £jubl]ani, lOolfove ulice št. 12. 879-3 @|@|@|©|©|©|©|©|©l@|©|©^ ■^.^ m* m m>m m, Izdajatelj in odgovorni urednik; Ur. lvau Tavčar. Laatnina in tisk „N4rodn* tiakarue". 3$%X 45 E 24 JT 26