Iz naše vasice
(Pišo -e.) IV.
[m, ni ravno tako neprijetna ta toliko preklieana zima. Posebno otroci se I nirnajo čemu pritožiti. Po zimi se zbero okrog domače peči, smucajo se okrog dobre babice ali zgovornega dedeka, če ga imajo, igrajo svoje igre, zapojo si kako peseneo, pokregajo se tudi časih malo med seboj in obirajo suhe krhlje, i'azrežejo pisano jabolko in toleejo orehe ali pa lešnike.    In sv. Nikolaj, Božič
12*
—**< 188 >¦•—
jaslice, tepežen dan, — ali ni vse to po zimi? Pa bi se potem še jezili na zimo? Ees, v šolo se časih malo nerado gre, ker domača peč tako ljubeznivo greje, pa saj so skornjiee na nogah, kučraa na glavi, torba na hrbtu, in lehko stopiš tudi v največji sneg. Nu, pa kepanje, sneženi mož in potlej se še podričaj malo tam po zamrznjenem potočku, kaj ste na to pozabili? Ej tudi zima je otrokom vesel in prijeten čas!                                                                              ¦                             "
Tudi mi smo se veselili zime. Da ste nas videli, s kakim veseljem smo po-zdravljali prvi sneg in lovili zvezdičaste snežinke, nosili jih na dlani v sobo, da jih pokažemo materi, kako so lepo narezljane! Ali nagajale so nam, nagajale. Komaj smo stopili v vežo, bila je snežinka vedno manjša. Mi na vrata v sobo k materi, a na dlaoi ostala je le kapljica i"q mati ni nieesar videla. Raea cia vodi, vsaka se pa vender ne bode izpremenila v kapljico — mislili smo si, nosili jili . drugie, tretjič v sobo — ali vse zaman. Jezili sino se na nje, dokler nam in mati poredala, da se snežinke in gorkota želo sovražijo ter snežinka, da jih gorkota ne vidi, precej skrije svoja krilca, izpremenivši se v kapljico vode.
0 jeranasta, pa še zaradi nečesa druzega smo se veselili zime. Mar mislite, da zaradi ptičic, katere so prihajale po zimi vsak dan po dvakrat k nam v goste ? Da, da, tudi to nas je veselilo, ko smo delili suhe bučne-koščice, žito, konoplje in drobtine onim pouižnim taščicam, sinicam cicifiijkam, rumenim strnadom, čo-pastim skorjančkom in nadležnim vrabcem. Vender nečesa druzega* smo se veselili? Morda kepanja- in drsaDJa ? Dobro, dobro; vender tudi to še ni bilo naše največje veselje. Ali morda sv. Nikolaja in njegovih darov? Kdo pravi, da ne, pa vender — — — Toraj česa smo se veselili? Saj ne*uganete!
Nu, dedeka, našega dobrega dedeka iz Toplic. Kako, da se niste mogli tega domisliti? Vsakega leta, ko je listje odpalo ia ko je začel naletavati prvi sneg, takrat nas je obiskal naš dedek in ostal pri nas nekoliko dnij. 0 jej, to smo ga vže težko pričakovali. Oe je le nekoliko zakasnil, rže je bil križ! Saj ni obolel dedek? kaj vender dela? saj zna, da ga težko pričakujemo. Ali ne, mamica,
da pride? Morda pa vže gre-------in hajdi, teci na liribeek, od koder se je vi-    "
jielo daleč na cesto, ne korači li po njej naš dedek. Naposled smo vender ugle-dali velikega raoža z bisagarai na ramenu in z veliko palico v roci. Korakal je jednakomerno, počasi. On je! 00 je.! — vzkliknili stno in teci, teei mu naproti, da nas ne bi dohitel niti vetereek. Skoraj smo bili pri njem.
—  Dedek, dober dan, ali ste .prišli?   Lakaj vas ni bilo tako dolgo?   Ste li   ^j kaj priuesli? Bili smo pridni! — hiteli smo vsi v jeden glas.                               flfl
Dedeku so se vže od daleč ustnice krožile na sraeh, ali delal se je, kakor, 1 da nas ne vidi, še le ko smo ga ulovili jeden za roko, drugi za palico, tretji za 1 bisage in mu zaprečili pot, takrat nas je pogledal ju dejal:
Nii, ali ste tu, nagajivci moji mali? Kaj pa doma, vse zdravo? Ali mislite, da gre dedek ondaj od doma, kadar se njemu potjubi? Pospravi še to in ono, pogledaj semkaj, pogledaj tjit in še vedno kaj pride. —
—  Stopite, stopite dedek raalo hitreje — prigovarjali smo zopet mi, pogle-doraje skrivaje na polne dedekove bisage.   Hm,   videli bi vže radi, kako se bode       1 ono tam notri razdelilo. —                                                                                             1
—*¦< 189 >¦•—
—  Dedek dajte,  bodemo vam mi pomagali — prosili  smo zopet in nismo preje mirovali, dokler ni dedek odložil svojih bisag, palice in druge ropotije. Meni so pripale bisage. težke so bile, ali bile so mi sladko breme.   Tolažil sein se, da ni več daleč do doma, In doma —  — —-
Prispela je naša procesija naposled blizu doma. Eoditelja, čuvši, da gre dedek, prišla sta rau naproti.
—  Niste nas pozabili, oče? —
—  To bi bilo lepo! — smijal se je dedek. — Dokler še tako-le po lnaleni krevsam, se me še vedao lehko nadjate.   Ej,  dolgo pa ne bode več tako, kaj bi tisto. —
In prišli smo počasi razgovarjaje se v sobo. Nekako ponosuo sem položil one bisago na mizo. Dedek je sedel k mizi in zaeel počasi razkladati svoje darove.
—   Toraj,  kje  vas je  kaj,   morda  se  najde  kaj  tudi  za  vas! — dejal  je, kakor, da nas ne vidi, da-si smo vsi verno upirali oči zdaj v dedeka, zdaj v bi-sage. Nasmehnil se je dedek in izvlekel uekoliko lepo rudežih jabolk ter nam jih razdelil.   Za njimi se je pokazala mala vrečica;  bile so v njej suhe češplje.   Hm, irneli smo jih tndi rai doma, ali dedekove so bile mnogo bolje, slajše. Vrecica se je zadela nekam in zaropotalo je nekaj — aha orebi iu lešniki.- Ej, ej to nas ,je 'razveselilo, ne toliko mene, kolikor moje bratee in sestrice, jaz sem se vže potoma
poučil o vsebini bisag, ker sem jib. počasi od gori do doli pretipal. To. kar se je pokazalo do zdaj iz vrečice, bilo je za zobe. Veuder pokazalo se je še nekaj. o eemer nisem vedel niti jaz ničesar. In kaj je bilo to? Bila sta dva rumena cofkii, kakeršne nosijo vojaki na rneču in to le oni, kateri so nekaj višjega. Naš dedek je oskrboval vo.jake, ki so se prihajali kopat na Toplice. in nama je ono preskrbel. Tn to ni bilo, kar si bodi! Znal sem, da se bode oni cofck prav.podal raojej lesenej sabljici in uverjen sem bil, da rae vaski otrofaji, ko se prvič povrnem med nje, izvolijo za poveljnika — in, da to niso male stvari, bodete mi sami radi priznali. Sestriei sta dobili vsaka po jedno puničko in bili sta lehko zadovoljni. To je bilo krika in npitja, smijaiija in vcselja.
Na vse zadnje privlekel je dedek tndi nokaj za oi-cta iz bisajj — bil je majhen barilček (sodeek). Povlekel je z roko jedenkrat. gori in doli ter dejal:
—  Na Ljubnein jo vzrastlo.   Tak ne bode,  kakeršen jo vaš Hrvat,  vender božji dar je. Nii, za silo človeka pa tndi malo pogrej«. Bodi za poskušnjo! —
Da se je dobila kaka. malenkost tudi za mater, ni mi treba pripovedovati. Saj je bil dober možiček ta stari naš oče — na nobenega ni pozabil.
Precej jih je irael vže na hrbtu, naš dedek, saj se je rodil takrat, ko se je pisalo tisož osemsto, nie več, ni6 manje. Ne bi mu jili toliko prisodil, največ kakih dobrih šestdeset. Lice mu je bilo res vže malo nagubano,' vendHfFj^iše vedno hodil rarao in po konci, a na glavi ni imel niti jednega sivega lasii. Pomnil je Francoze, Ornega Jurija iri lakoto na Kranjskem. Do ncdavna je grizel, kakor se je sam izraževal, tudi tisto glasbenb orodje, kateremu rckajo klarinet. Na nobem;j bolj imenitnej ženitnini niti kakej drugej slavnosti od Novpga mosta pa do Ko-('¦evskega raesta ni manjkalo njega. Takrat, so povsod vabili le topliške godce. Da, -se celo v Grnomelj je prišel koledovat. In povsod so ga spoštovali in ljubili, iu kako bi ga tudi ne, saj je bil pošten in moder iuož.
—•*< 190 >¦¦—
A mi otroci smo ga slušali, rekel bi skoraj bolje, nego li roditelja, a le pre-kmalu je prišel zopet čas, da mu je bilo odriniti. — Bodete se peljali, oče! — dejala sta roditelja.
—  Tega ne,  tega, — branil se je on. — Dokler morem, bodem hodil, a kadar ne bodem mogel, me pa ne bode. — Msrao ga mogli pnsiliti, da se odpelje.
Bile so vsem solze v očeb, ko je odhajal. In kaj bi ne, saj smo ga Ijubili. Stiskali smo mu velike, koščene roke in mu govorili:
—  Pa skoraj pridite zopet, oče! —
—  Ej, k letu, ako bodem še med živimi, ako me pa ne bode, pa kaj zato, .saj se vidimo vsi jedenkrat gori. —
Spremili smo ga. Eekli smo: do rdke gremo! — a šli smo do gozda. Nismo se mogli posloviti od njega, tako nam je bil mil in drag. In ko le nismo mogli več z njim, stali smo še dolgo in gledali za odhajajočini.
—  Dedek, dedek, pridite skoraj! — zakričali smo in mu raahali z rokami. — Z Bogom ! z Bogom! —
In odšel je v božjem imenu.
Prihajal je še vee let, ker mu starost ni mogla ničesar. Vselej, ko smo se poslavljali, mislili smo, da se vidimo zadnjikrat. Pa je le še prišel. Nazadnje ga pa vender ni bilo.
Kar tara jedenkrat na vzpomlad je oslabel. Na sv. Ane dan, ko je na Toplieah velik shod, odpeljali smo se z materjo, da ga obiščemo, a izpremenil se je bil zelo. Zlezel je kar najedenkrat nekako v dve gubi, a tudi glave se je prijelo ivje. In pokašljeval je.
—   Bodete prišli, dedek, kaj ne? —
—  Ej dete, dedek je oslabel in šel bode ne doli k vam, nego pod zemljo — dejal je dedek sraijoč se.
Nisem mogel nič prav verojeti, da bode dedek umrl. Pojmil pa nisem, zakaj je bila mati mej potjo, ko smo se vračali domov, tako tiha in žalostna. Znala je ona dobro, da dedek govori resnico.
Ni mogel reč v trgatev na Ljubno, da-si je onega leta dobro obrodilo. Moral je v postelj. Slabel je od dne do dne. In ko se je zeralja zopet oblekla v belo obleko, takrat je zaspal za zmiraj. Sedem in osemdeset jeseni je preživel in mislim, da je to dosti!
Bodi mu zemljica lehka!
V.
Skoraj smo se snega naveli5ali. Nii, saj ga je pa tudi bilo, kamor si oko obrnil. Pritiskal je strehe, upogibal drevesa, pokril eesto, zagrnil vrtove in polje, povsod le 8neg, sneg, beli inrzli sneg. Pa še vedno je naletaval, izvestno vsakega dne po jedenkrat, često pa tudi po ves dan neprestano. Še solnčece se je nanj jezilo io se ni kar nič vež pokazalo.
Sv. Nikolaj je prišel in odšel. Pač izpremenljivo je to otročje srce. Sprva smo Ie po njem popraševali, šteli tedne ia dneve, ko je pa prišel in nas prav po gosposko obdaroval, ni več nobedea govoril o njem. In kako bi tudi, saj je bilo toliko dcla, a čakalo nas je novo veselje: sveti Božiž z jaslicami.
—¦¦< 191 >¦•—                                    ^^^^^^|
Nekega jutra je otresel sneg pred naširai vrati in stopil v sobo stari Ga-gelj se svojo krošnjo. Postavil je koš na klop, odložil grčasto, podkovano palico, pomencal z rokama, potem pa vanje hukuil, rekoč: ,,Dete šembraj, ali je mrzlo! Nii, mati ali bo kaj trgovine? Imam drobne in debele šivanke, pisane trakove, zapoue, glavnike in krtače, konca belega in črnega, vzeraite kar celo kolesce, dišeee milo, papirja, kakeršnega vam le srce poželi, novih pastircev, ptičjega mleka, žabjega perja in polževe krvi. Nu inati, kupite, kupite!" —
—  Ne bode nič, imamo še vsega; pa morda bi se še kaj kupilo, ali denarja ni, denarja! —
—  Kar tako pa vender ne pojdem, da bi kar nič ne trgovala. Morda se pa vender kaj tndi za vas najde, — ugovarjal je Gagelj, začel odpirati predalčke in razkladati po mizi svoje blago.
Obstopili smo mater, vlekli jo za zastor (predpasnik) in roke in šepetali:
—  Mama pastircev in papirja! —
—  Ne bodite sitni, saj imate še lanjske!
—  Oj, ali ti so tako Iepi,  pogiejte jih no mama, večji so, a Ianjski so vže vsi zaprašeni. Ali ne mama, da jih kupite? — prosili smo in vlekli mater k mizi.
—   Vidite mati, še nikoli nisem imel takega blaga,  prav iz glavnega mesta sem ga dobil. Še v Metliki takih stvarij ne dobodete! —
—  Pastirce, mama, pastirce! Bodemo tako ubogali — liiteli smo.
—   Nu, koliko pa so? — vprašala je mati in jih jela ogledavati, a rai, ve-deli smo dobro, da jih bodemo dobili.
—  Po štiri novčiče jeden list! —
—  Predragi! — rekla je mati m spustila pastirce.
—  Kaj. predragi? — zagovarjal se je GiigeJj. — V Metliko pojdite in dali bode.te za-nje gi-oš. Ej, saj jih tudi jaz ne bi mogel tako dajati, da jih ne dobivam iz glavnega mesta! —
—  Kupite, kupite mama! — prosili smo.
—  Ej naj pa bode, jednega vzamem. ali pridni mi bodite! —•
—  Bodeino, bodenio, zlata mama!
—  Šembraj, pa polo papirja vendor tudi še vzamete, evo tu rudečega, ondii plavega. morda zelenega? In zlatih penic za »rehe zlatiti? —
Ni bilo drugače, morala je mati naposled tudi to kupiti, saj je Gagelj tako ponujal, a mi smo prosili, da nismo lepše inogli. In tedaj začelo se je pripravljanje za jaslice.
Ko sem popoludne prišel iz šole domov, hajdi k materi, da rai dade malo pšenične moke. Stresel sera jo v stari frep, prilil malo vode, pomesil in prilepil setn pastirce na trji papir, potem pa z njimi na peč. Da bi le mogel počakati, da se posuše, vedno sem jih hodil gledat, kedaj bodo suhi. da jih zaenem izrezovati. Tega opravila bi ne bil nikomur prepnstil, bal ssem se, da mi jih skazi in napak izreže. Bratci in sestrice so me le gledali in mi stregli pri tem opravilu, če sem kaj potreboval. Ko sem izrezal vse pastirčke, poiskal sem suho deščieo. Iz nje sino izrezali klinčke, na katere smo prievrstili pastireke, da je postavimo v mah. Vender ali mislite, da je bilo zdaj vže vse dovršeno? —
Ej, treba je bilo še mnogo, ranogo. Kaj mislite, d^e nekoliko metrov dolge verižice iz belega, plavega in rudečega papirja kar tako^apravijo? A one narezljane
- •¦< 192 >¦• —
papirnate vrečice, v katere se dene krompir ali pa repa, in ko pride Jezušček v hišo, najdeš notri pozlačeno jabolko? — — In ptički z zlatimi zvezdicami, zlati " in srebrni ježeki iz lešnikov, a na sv. Daha, kateri visi nad mizo v podobi belega goloba, na njega sem celo jaz pozabil? Potem pa hlevček z novorojemm Detetom. z Jožefom in Marijo, z osličkorn in voličkom, tudi njega je treba napraviti. Bilo je dosti delati, kaj bi tisto! —
Verižice sino delali vsi zajedno, ravno tako tudi vrečice, golbbeeka sem pre-pustil sestri — ženske se v take stvari bolje razumejo — z ježeki so se mučili moji mlajši bratei, a hlevček sem napravil zopet sam in le oče mi je nekaj malega pomagal. Sveti večer, nas ni prav nič iznenadil, bili smo pripravljeDi nanj.
Še nečesa je manjkalo.
—  Jankec — dejal je po zajutreku oče — obleei se dobro, pojdeva v gozd. Nisem poprašal po kaj, in se hitro napravil. — Odšla sva.
Težko sva gazila sneg. Jaz koraaj toliko, da seni mogel preraikati nogi v onem snegu, a vender nisem tožil, .šel sem veselo. Bila sva v smrečji.
Srnreeiea je stala pri smrečici. Vefje so se kar lesketale v sneženih biserih, a manjše se .tiho klanjafe pod rečjimi, eeš, naj jih varujejo težkega snega in hudega mraza.
—  Nu, izberi si jedno! — dejal mi je oče.
—  To le mi dajte! — pokazal sem na preeej veliko in vzraslo smrečico.
—  Ne bode dalo! — odvrnil mi je oče.   Prevelika je za nas, saj bi raoral Jezušček imeti poln voz darov s seboj, ako bi hotel tako smrečico obložiti. In vi vender- niste bili nie kaj pridni. —
Morda sem  eutil, da oče govori resnico in izbrala sva naposled jedno od manjših. Odpravljala sva se ravno proti domu. kar se spoinnim, da nania še nekaj • manjka — rnahu, katerega je treba pri jaslicah.   A kje bi dobila zdaj mahu, ko je sneg pokiival vsako stvarco?
—  Ej,  zakaj se pa nisi poprej oskrbel z mahom — zmajeval je oče z ra-mami. .— Saj si znal, da bode tudi letos Božie. Kje bodeš pa zdaj dobil mahii ? —
Nič kaj ni§em bil vesel. ..Taslice brez maliii — kake bi to bile jaslice? In kako, da postaviru zdaj pastirce? Oj, da sem to popreje vedel?
Prinesla sva smrečico domov. To so bili bratci in sestrice vesele, ko so jo zagledali: BSrarečica je vže tii, lepa zelena smrečica — zdaj pa še Jezušček pride!" —
Ko sva si otfesla z oeetoin sneg od črevljev, dejal mi je oče:
—  Stopi tja gori pod streho in prinesi doli oni zabojček v kotu!
Odšel sem in priskakal veselo doli in prinesel mahii. Bil je v zabojčku mah.
—  Ko se ne bi človek sam na vse spomnil, ničesar bi ne imeli — govoril je o6e. — Kdo bi zdaj vlekel raah izpod snega.   Priskrbi si po letu, česar ti je "treba po zimi!                                                          •
In začeli smo urejevati. Na velikem-oknn so bile jaslice. Hlevček smo po-ložili v sredo; iz trdega papirja smo napravili dva hribčka, pokrili ju z mahom in utaknili vanj pastirčke in oveiee. Ovčice so se mirno pasle po hribčeku, čuval jih je kodrasti psiček, a pastirci, ko so zvedeli veselo.novico, da se je porodil Zve-ličar sveta, hiteli so z darovi proti betlehemskemu hlevčku. Ta je uesel jagnje, oni dvoje gosij, tretji golobčeke, vsak nekaj po svojem skromnem iraetku.   Nad
¦   '                                                   —•¦< 193 >~—
»
hlevčkom je visel na tenkej nitki angeljček, a oluio je bilo okrašeno s papirnatimi verižicami. Tudi strop nad -mizo je bi! lepo nakiten.  Pokrivali so ga pozlačeni iri
Sveti večer.  .                                    .
lepo nakiteni prtiei, a doli je viselo mnogo vsakovrstnih lepih stvarij. Bila so pozlačena jabolka, posrcbrenf orelii, zlati in arebrni ježeki, verižice, papirnate vrečice, a v sredi sv. Duh v podobi golobčeka tako umetiio napeljan, da se je vselej, ko so se
—.¦< 194 >«- —
odprla vrata spustil nekoliko doli. ko so se pa zaprla, vzletel je zopet k višku proti stropu. Snirečico smo nasadili, da je čvrsto stak, nakitili jo, kar se je le naj-bolje dalo z verižiearai, pričvrstili na njene vejice vosfene svečice ter jo postavili ob mraku na mizo.
V župnein zvoniku se je oglasil zvon — Marijino pozdravljenjo. Ta večer smo odraolili kleče ,,angeljsko češčenje," da nas bode Jezušček bolje Ijubil, potem srao pa šli glasno moleč kropit m kadit naše stanovanje. Jaz sem nosil ponev z žrjavico, na katero smo vrgii nekoliko zrnec posvečenega kadila, sostra je nesla lonček z blagoslovljeno vodo, a oče je kropil iu molil naprej, a mi za njim. Vsak kotiček smo pokropili, še celo k našej liski v hlev nisrno pozabili, — da bi novo-rojeni Jezušček blagoslovil naše blago in obvaroval našo hišo vsake nesreee. Pri-šedši zopet v hišo, odmolili smo klee^ še vse tri dele sv. rožnega veuea, in potera je nastopil slovesen in vesel. trenotek. Razsvetili smo božično drevesee in jaslice. Otroci srao pokleknili pred jaslice in zapeli veselo pesenco:
,,Oj jasliee Ijube, Kak6 ste lepe i. t. d."
A peli smo pobožno in iskreno. Oj srečni otroei, bližal se je zdaj čas, da nas obišče Jezušček in nam prinese lepih, dragoceaih darov! Pridi, oj pridi Je-zušček, ljubi! — —
Odhiteli smo zdaj otroci iz sobe, ker sta nam to velevala roditelja, le njima je dovoljeno videti Jezuščka in se z njim porazgovoriti, ker ju on vse natančoo popraša, kakšni so otroci. Gorje, če bi roditelja otroke zatožila, Jezušček bi jira prav nič ne prinesel od svojih darov, ker on ostro zahteva, da otroei svoje rodi-telje slušajo v vsem, kar jim ukažejo. Eoditelja sta torej ostala, a mi smo odšli v stransko sobo. 0 jemnasta, kako so bili dolgi oni trenotki — cela večnost. Tn pa strah, strali — če Jezušček nič* ne prinese.   Ej, ej, večkrat ni bilo vse tako.
kakor bi bilo moralo biti.-----------• Gledali smo na okno, češ, morda vidimo ka-
kega angeljeka, kateri pomaga Jezuščku darove nositi. Vender videli nismo ničesar.
Da bi le vže skoraj prišel!------:-
Ali kaj je to? — — Ni li bil to glas zvončka? To jo bil izvestuo srebrn zvonček, ker drugače bi no bil tako čisto zapel. Roditelja sta rekla, da pridemo takrat k drevescu, ko bode odliajajoči Jezušček pozvonil. Eekli smo, da bodemo bitro skočili v veliko- sobo, ko bode pozvonilo in vender zdaj — kakoi' da bi bili priklenjeni. Nek sveti strah nas je navdajal in bojeee smo se približevali dreveseu. Zagledali smo ga!
čarobno vsa izba v svetlobi žari, Krasnejše gotovo pri angeljih ni!
Prekrasen pogled! Svečice se tako lepo bleste, kakor bi bile same čiste zlate zrezdice, in poprej prazna smrečica, šibi se zdaj raznih darov. J)a, še eelo vseh dar6v držati ne more. nekoliko jih Ieži tudi po mizi. Kaj bi vam opisoval one darove, pozabil seni vže ua vsako pojerlinost, a nič zato. saj jili bodete sarni letos na sv. večer videli, ako bodete pridni in poslnšni, prijateljčki moji. Ej tudi vas obišce Jezušček se svojimi darovi.
Bil nara je sv. veeer vsem večer radosti in veselja! Prepevali smo vesele božične pesenee, eudili se krasnim darovom in poslušali razne pripovedke, katere
so pripovedovali ljudje, ki so prišli k nara v vas. Tam ob jedenajstej uri oglasili so se vaški zvonovi in vabili pobožno Ijudstvo v eerkev k polunočnicam. Mi nismo šli v cerkev, bili smo še premajheni, pa saj nas je Jezušeek obiskal doma. Kaj bi tajil, oni božični večeri so mi bili najlepši večeri v mojem življenji.
Otroci moji, srečni ste, ker dobri Jezušček k vam hodi. Ostanite vedno dobri in nedolžni, pa bode Jezušeek vedno pri vas ostal. In ko bodete letos zopet klečali pred jaslicami, tedaj prinesite tudi vi kako darilee onemu malemu Jezuščku, ki leži tam v jaslicah, saj so niu prinesli tudi oci siromašni pastirji iz betlehemske okoliee vsak svoj dar. A kaj mu bodete prinesli vi? Kaj drugega kakor vaše nedolžno srčeee. Podajte mu je tja v jasliee, vzprejel je bode rad, iii potern za-pojte veselo božično peseneo, rekoč:
,,Jezušeek, ti si naš bratee postal; V jaslih ležišče si sebi postlal; Da bi solziee nas tvoje ganile, Tvoje roeice nas k sebi vabile. 0 Jezušfiek naš, o Jezušček naš!"