C, C. Pastale. - Esce ogni mercoledi e venerdi. - 3 marzo 1926. Posamezna številka 25 stottnk. Izhaia: vsako sredo zjutraj in petek zlutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » 2a inozemstvo celo leto lir 40, Na naročila brez do- Poslane naročnine se ne morcmo oziruti. Odgovorni urednik: Polde Kern perle. \MaZMiZi St. 17 V Gorici, v sredo 3. marca 1926 Leto IX. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačalo v naprej. List izdaia konsorcil »GORIŠKE STRAŽE*. Tislc Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in urcdništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308, Sospodje, to ni prava pot! Dunes se morumo spei povrniti nu znana učiteljska zborovanja, ky'er so sami zastopniki šolskih ob* lastev prigovarjali, naj učiteljstvo 2<*nusti vse dosedanje zveze in Prestopi v fašistovski sindakat. Naj sledi natančno poročilo o zboro* vanju v Gorici. O ostalih zborot vanjih po drugih okrožjih bomo tnorda spregovorili kasneje. Učiteljsko nadzorništvo v Gorici h razposlalo šolskim vodstvom Uoriškega okraj,a vabilo, naj se udeleži vse učiteljstvo predavanja 0 xiini bitki, ki ga bo imel dr. Da* {el mo Tonizzo v Gorici. Okrožnica Je povdarjala, da je učiteljstvo ob? vezano, priti na predavanje. Posa; tnezni učitelji nekaterih šol, ki so bili baje že člani fašistovskega sim dakata, so prejeli tudi obvestilo, da $e bo po kmetijskem predavanju vršil ustanovni občni zbor Pokra; jinskega učiteljskega sindakata. (A, N. 1. F.) Dne 23. t. m. se je v dvorani »Angelo d' oro« zbralo krog 300 učiteljev iz goriskega, videmskega °kraja in iz Furlanije. Med njimi te bilo tudi okrog 50 slovenskih učiteljev in učiteljic. Šolski nad' z°rnik kav. Rubbia je predstavil 'nž. dr. Tonizzo in kom. Garassi* nija, ravnatelja učiteljišča v Vid* ^u. Nato je izjavil, da pričakuje, Uü vsi učitelji osttmejo ladt pvi drugem predavanju in je končal: »O&vezujem vse navzoče, da ostas nejo tudi pri drugem predavanju!« Obvezno predavanje. Ko je dr. Tonizzo zavrsil svoje sfrokovno predavanje, je nadzon nik naznanil, da da zborovalcem en cetrt ure odniora. V tern času so ^a avtomobilih prispeli zastopniki °blastev: goriški podprefekt, mesU n* komisar Bombig, odv. Caprara, Poslanec Russo, prof. Vespasiani, tsjnik sindakatov in še vet drugih. Na oder je stopil prof. Garassini ln je začel predavanje o fašizmu. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, nQto je začel z ostro kritiko vseh učiteljskih strokovnih in kulturnih Qf&anizacij. Razodel je plitkost in bfeznačelnost italijanske liberalne ^nione Magistrale«, ki se je pa zdruzila s fašistovskimi sindakati. Nato je kritiziral socialistično učU tQljsko organizacijo. Silovito je go; v°rn//c napadel udruženje it ali j ans ^i katoliških učiteljev, »Niccolö *(>mmaseo«. Trdil je, da je faku 'em uresničil katoliski šolski pro* Štarn, s tern, da je Mussolini obesil r&zpelo v šolo in uvedel obvezen ver$ki pouk v ljudskih šohih. Sled: niič je omen/7 Zvezo slovanskih lJČ*teljskih društev: res je, da je fveza delala za prosvetVenje uch *Qljev. Toda že to dejstvo, da ni sPrejemala v svoje vrste italijarn $kih učiteljev, priča, da učitelj, ki ^e državni uradnik Italije, ne sme *?iti član take organizacijef! Poskn °eli bomo, da ta slovanska or^anU %Qciju ne bo več /Avela. Ljudi, ki Zjye v Italiji in nočejo biti z Has j*i«ni v velikem fašistovskem gU ®Qnju, ne trpimo! Zoper take slot Vfinske Kajne bomo nastopili z vso Wo. (Phskanje). Čudni verski nazorL Nato je govornik v velikih pole? Xiih orisal delo fašizma. V vzneše; ?ft besedah je slavil Gentilijevo xolsko reformo. Potem se fe zaglo* &"' v filozofijo fašizma in je obšir; n° govoril o verskih nazorih fašizt ma. Fašizem je po dolgih deset; letjih spet visoko dvignil verske vrednote. Toda fašizem proglaša svobodno, idealno verstvo. Neka: teri učitelji in duhovniki si lastijo monopol na verski pouk, češ da samo veren človek more poučevati veronauk. Pa ni tako! Tudi učitelj, ki ne veruje v Bogu, more v otroku zbuditi in gojiti versko čustvo. Za: kaj nova filozofija pravi, da je glavno, prebuditi v otroški duši versko čustvo. Vseeno :e, ali otrok veruje v Budo ali Mohameda ali v Nazarenca (katoliski učitelji mn mrajo) ali pa v idealno bitje na tej ali oni zvezdi. Glavno je, da človek v nekaj veruje. ln to vero »v na kaj« more otroku vliti vsak učitelj, tudi ateist. Opomin slovenskim učiteljem. Gospod komendator se je na to obrnil na slovansko učiteljstvo. Na italijanskih tleh poučuje še več sto slov. učiteljev. Mnogo mu zaupa: mo ker mu izročamo mladino, ki mora postati italijanska in fašistov; ska. Zato mora tudi slov. učitelj' stvo vzgajati otroke v fašist. duhu. Sicer se bo nekega dne dvignila ta mladina in bo vzkriknila: Dajte nam faš. učiteljev! Nato je začel vabiti vse učitelj* stvo v sindikat in je odredil dve minuti odmora, da se sestavi odbor in se čhni vpišejo. Takrat so slot venski učiielji zapustili dvorano. Mi k vsemu temu le kratko prU pominjamo: Čudna je pot po kau teri vabijo slovensko licit el j stvo v novo zvezo. Celo med samimi njU hovimi pristaši se čuje mrmranje, da se na taK za močno organizacijo ponižujoč način vabi. Še bolj čudni so nazori in razlogi gospoda ko; mendatorja. Ali so pa gospod je le hoteli si poblizje ogledati sloven- skega učiielja, ki bi se jim upal upreti? Bo morda zato ob svoj bon ni kosec kruha? Upajmo, da šoh ska oblastva tako daleč ne pojdejo. Za danes samo foliko. Pripomnh mo r>a se, da je celo delu it ali j an* skega učiteljsfva utiajal možati na* stop njih slovenskih tovarišev in so se izrazili: «Možje mora jo odf ločne može po rimljansko pozdra* viti!« Tudi to «ospodom v premU slek. Kaj se godi po svetu? V preteklih dneh sta dva politic* na dogodka vzbujala zanimanje evrop^kege političncga sveta. « Ka- kor smo že v zadnji številki poka* zali je obisk jugoslovansketfa zu* nanjega ministra Ninčiča v Kimu povzročil raznovrstna ugibanja, kaj to pomeni, da se italijanski in ju* goslqvanski voditelj zunanje poli? tike tako na nagloma in skrivnost* no sestajata. Še bolj važno za se? danje politično razmerje med e\- ropskimi državami pa je boj v Društvu narodov za sedeže v nje= govern svetu. Oba dogodka sta pa med sabo v tesni zvezi. Nas pri* morske Slovane zanima v prvi vrsti pogovor med Mussolinijcm in Nin* čičem, zato hočemo še enkrat pre= motriti važnost sestanka med obe* ma državnikoma. Ninčič v Riniu. 25. februarja zjutraj je prišel ju- goslovanski zunanji minister s svo? jim spremstvom in tainiki v Rim. Se isti dan popoldne ie obiskal Mussolinija v palaei Chigi. Uradno obvestilo pravi, da sta razmotriva* la sedan je mednarodno stanje; pri* šla sta tudi do zakljuCka, da mora« ta obe državi še bolj cnotno in pri* jateljsko nastopati v zunanji poli- tiki kot je že to bilo domenjeno v pogodbi pred dvema letoma. Na= slednji dan popoldne sta ministra spet prišla skupaj in sta si, kakor pravi polovičarsko in suhoparno uradno obvestilo, razjasnila tiste točke, katere zahtevajo složnega so* delovanja obeh sosednjih držav. Še isti dan zvečcr je jugoslovan- skega ministra odpeljal vlak v Švi* co obiskat njegovo družnm Od tam bo bržkone šel v Pariz k fran* coskemu zunanjemu ministru Brian.du in nato v Ženevo na sejo Društva narodov. Toliko je javnost zvedcla uradnim potom. Kaj se pa govori in bere? Kakor je pa že navada iz starih časov sem ko je le višja gospoda uganjala na račun ljudstev politiko, tr.ko tudi iz omenjenih poročil ni moči razbrati dosti natančnega. List »Giornale d' Italia« pravi, da se bo tudi pravno podpisala med Italijo in Jugoslavijo nova pogodba, kjer f:c bosta obe državi zavezali za vza* }wmiio pomoč bodisi, da bi Ncrnci hoteli kaj šariti na italiiansko?av- strijski meji na Brennerju, bodisi, da bi se Avstrija hotela priključiti Nemčiji. Tržaški fašistovski dnev- nik »Popolo di Trieste« pa misli očito in piše, da je po prijateljskem sestanku Ninčiča z Mussolinijem konec Malega sporazuma in je Ju« goslavija v svoji zunanji politiki navezana na svojo močno sosedo Italijo. Italija pa je s tem utrdila svoj ugled v mednarodnih politic« nih krogih. Prej so ti računali s Francijo, od zdaj naprej pa da bo* do morali z Italijo. Italija in Jugoslaviia sta se torcj po svojih ministrih domenili, da ne sme nihče razdirati obstoiečih mi« rovnih dogovorov in mei. Ko so vprašali novinarji ministra Ninči- ča, kaj sta si pravila z Mussolini* jem, je odgovoril, da je sestanek rodil čas sam in da je moralo priti do njega. Obe državi imata dosti skupnih interesov in morata za nje tudi skupno nastopati. Izkušnja zadnjih časov da je poučila obe dr* žavi, da morata složno nastopati in predvsem braniti Avstriji, da bi se združila z Nemčijo. Vsled teh izjav so že nekateri italijanski listi pisa* li, da sta se obe državi že domenili tudi za vojaško pogodbo. Pol urad- ni rimski list »Tribuna« pa še ome- nja, da sc jc nemski minister Strc* semann v svojem odgovoru Musso* liniju postavil tudi za nekakega za- ščitnika slovanskih narodnih manj- šin, toda to je storil le vsled poli- tičnih špekulacij in ne vsled kak- šnih drugačnih nagibov. Zato je tudi bilo potrebno, da sta se oba državnika osebno pomenila, da ne bo ob njih lastnih mejah kakih za* pletljajev. Se na nekaj je treba pomisliti. Jugoslovanski in italijanski zu« nanji minister sta sklepala in tudi v glavnem sklenila prijatcljsko zvezo, prav gotovo je to za obe dr* žavi zelo koristno in dobro. Italija si pridobi mladega in čvrstega za^ veznika, ki s svojim naravnim boe gastvom in nadarjenim prebival? stvom zavzema prvo mesto na ju« govzhodu Kvrope. Jugoslavia pa se nasloni na državo s staro politic* no prcteklostjo, ki ima v medna^ rodnem svetu ugled. Toda voditelji obeh držav mora* jo pomniti eno, da pogodbe ne ve* ljajo le med ministri, ki so od ljud* stva in davkoplačevalcev oostav* Ijeni, marveč, da jc treba gledati in uvaževati voljo tcga ljudstva! Govorilo se je, da ne smejo nasta« jati na mejah držav kaki spori. To se razume samo po sebi, če hočeta biti Jugoslavia in Italija zaveznici. Sporov pa ne bo, če bo ob mejah živelo zadovoljno ljudstvo, ki bo zadovoljno tedaj, ko bo vživalo vse jezikovne in kulturne svoboščis ne. Zaveznika ne smcta več dajati drug drugemu povoda, da se bodo enkrat vršile demonstracije po Ljubljani ali Zagrebu, drugič spet kod po Padovi ali Milanu za narod* ne manjšine iste krvi. Na to dr* žavniki danes še premalo gledajo; toda zgodovina jih bo poučila, da mora biti to prvi člen pri razgovro« rih med zastopniki narodov in dr* žav. Spor v Društvu narodov. Ninčičcv obisk pri Mussoliniju pa je bil v zvezi tudi z novim spo* rom, ki je izbruhnil med udi v Društvu narodov. Tu pa ne gre le za majhen prepirček, marveč za velike politične spremembe v Ev* ropi. Ziičctkom tcga mescca sc bo otvorilo zborovanje Društva naro* dov. Najprej bodo diplomatic raz* pravljali o vstopu Nemčije v Dru* štvo narodov. Težave so pa nasta* le tik pred vstopom Nemčije, ker hočejo nekatere drugc drzave svo* jega stalnega zastopnika v Društvu narodov. Posebno odločno se za« vzema za to Poljska. Za nio so pa prisli s svojimi zahtevami še Span* ci in Brazilijanci. Bržkone ima pa še kje kak zunanji minister spisano prošnjo za stalno zastopstvo pri Društvu narodov. Ko so Nemci zvedeli za te pros* nje so pa odločno rekli ali sprej* mejo samo nje med se ali pa se oni umaknejo. Ob tcm ul* timatumu so se države razdclile v dva tabora. Angleška in Amerikan« ci pravijo, da imajo Nemci prav; večina drugih držav pa podpira ostale prošnje. Francija in Italija, posebno po zadnjem diplomatskem sporu z Nemčijo, podpirata prav navduše^ no poljske prošnje. Po zadnjem obisku v Rimu tudi Jugoslavija in deloma Čehi. Anglcški časopisi pa proti temu zclo ostro pisejo. Čuje se že, da bo angleški zunanii mini* ster odstopil. Ves svet strmi nad tem nenad« nim prepirom v palaei v Žcnevi, kjer bi pač moral biti sedež miru med narodi, ne pa ognjišče prepi* rov in razprtij. Poglejmo malo zadaj. Boj za sedeže v Društvu na« rodov tik pred vstopom Nemčije je mednarodni politični položaj zclo zmešal. Nemci se namreč boje, da skuša Francoz. ki se po* ganja z vso vnemo za Poljake, Spance in Braziljce v Društvu na* rodov, dobiti nekako protiutež pro* ti njihovim zastopnikom. S tcm bi Nemčija imel'a precei zrs'-ezane ro* ke. Zato je razumljivo tu pa tam celo hujskaško pisanje nemških li* stov proti latinskemu francosko* italijanskemu bloku, ki zvablja v svoj objem tudi Poljake in Jugo* slovane. Nekateri listi prav očitno Stran 2. , »OORISKA STRATA« pišcjo, da naj se nemški odposlanci kar domov vrneio raje kot bi si od Francozov celo v Drustvu na* rodov pustili roke vezati. Francija in njcne zaveznice se pa boje, da bi nemški zastopnik v Društvu narodov vsak dan jemal iz torbe nove pritožbc o zatiranju nemških narodnih manjsin. Angleže pa skrbi, da se ne bi Ncmčija, kar smo že večkrat razla* gali, spet naslonila na Rusijo, če jo odbijejo od Društva. S tcm bi se anglcška štrcna v njenih preko* morskih posestvih zmešala. Ta tr* govski obzir vodi Anglijo, da na? pada Francoze in njih prcdlog, naj se pomnoži štcvilo stalnih zastop* nikov v Društvu narodov. Ameriko pa skrbi, da ne bi Nem* čija in Rusija začeli kaliti vode v Tihem oceanu in se zato trudi, da bi vključila Nemčijo v krog zapad* no evropskih držav. Kako bo ta prepir ponehal ni jasno. Vidi pa se, da se ustvarjajo nove zveze držav in da bo evrop* ska politika lahko krenila po novih potih. Najmočnejšo karto pri tem pa ima v rokah Nemcija. Na svoji strani ima Angleže razen Chamber* laina, angleškega zunanjega. mini- stra, ki se malo nagiblje na fran* cosko stran. Proti pa sc ustvarja blok latinskih in južnih držav. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo? Čeprav je naš glas v svetu šibak, vcndar poudarjamo, kakor smo vedno, ne bloki držav in politične kupčije. marvcč poštcna in možata beseda med ljudskimi zastopniki bo morala veljati. DNEVNE VESTI. Blagim srcem. V noči 24. oktobra 1925 je zgo* rela v Lokovcu hiša Bremecu Leos poldu. Nesrečnemu očetu je zgorel tudi 9sletni sin. Revež je tudi inva* lid, ki pa ne prejema pokojnine. Nesrečnež ima še tri majhne otro* ke, najstarejši ima 4 leta. Hiša ni bila zavarovana. Tem potom se obračamo do mis losrčnih in blagih ljudi, da priskos čijo revni družini s svojimi pri* spevki na pomoč. Rešimo dobro družino najhujšega stradanja. Darovi naj se pošiljajo na upra? vo »Gor. Straže« Gorizia, Via Mas meli št. 5. Za vojne invalide. Pri mestnem anagrafskem uradu (oddclck za pokojnine) je na vpo* ^led okrožnica Zveze vojnih inva* lidov, ki razjasni, kdo in kako ima invalid pravico do zdravljenja v toplicah. Invalidi morajo tozadev* ne prošnjc vložiti do 10. marca. Vse čebelarje, ki se za prcornet zanimajo, vabimo na razgovor, ki se bode vršil v ne* deljo 7. marca ob 9. uri v Gorici via Carducci 7. Predmet razgovora: Novi čeb. zakon s posebnim ozi* rom na prevažanje čebel v pašo in sestava spomenice v smislu zadnje okrožnice. Načelsivo »Slovejiske čebelarske zndruge v Gorici«. Kratka ugotovitev. Za danes samo kratko ugotavlja* mo: Tržaška »Edinost« je spet za* čela napadati naše organizacije in pristaše. V svoje politične svrhe iz* rablja celo pastirsko okrožnico prevzvišenega škofa tržaškega. V uvodnikih se postavlja na neko vrsto kulturno bojnega stališča. To dela z očividnim namcnom. da pri* morsko slovansko javnost odvrne od perečega vprašanja »Narodne* ga sveta«, ki ga je potom našega li* sta ljudstvo javno zahtevalo. »Zločinska kronika«. Nekatcri listi, žal, tudi med na* mi, imajo prav veliko veselje, da objavljajo vesti o zločinih, ropih, umorih, prešustvih, nečistovanju in podobnem. Pa naj bi žc bilo, da samo stvar zabeležijo; toda vso stvar tako lepo popoprajo in mi* kavno orišejo, posebno kake ljube* zenske dogodovščine, da mladim in pa tudi starim bravcem oči naj* prej tja zlezejo. Koliko moralnega zla učinijo take baže »časnikarji« s svojimi zločinskimi kronikami, se niti ne zavedajo. In hočeio veljati še za resne in vzgojne! Pred leti je na tak način začel v Trstu znani židovski poulični list. Ker ie dre* zal v nizkotne človekove strasti, mu je kajpak kupčija dobro cve* tela. V severni Ameriki so vsi veliki listi, ki hočejo veljati za resne sklenili, da odpravijo iz svojih pre* dalov te zares zločinske vesti. Med majhnimi Slovenci pa to ne bo šloj. Skesanec. | Povedali smo že, da se ie rumunr ski princ Karol sprl doma in šel v Milan, kjer se je tudi odpovedal prestolu. Dejali so, da ie temu kri? va ljubezen. Nekaj je na tcm resni* ce. Šc bolj je pa res, da ni bil princ zadovoljen s strahovlado ministr* skega predsednika Bratianua. Ker bo ta zdaj bržkone moral odstopiti, bo princ preklical svoj odstop od prestola. Iz vipavskega avtomobila. Avto, ki vozi med Gorico in Vi* pavo je navadno prenapolnjcn in mora mnogo Ijudi stati. Izjcma je bila neki četrtek, ko je podučil g. Potočnika neki gospod iz Vipave, Italijan, da potniki niso živina, am« pak ljudje. Dobro bi bilo, da bi se osobje še kaj bolj naučilo vljudne* ga ravnanja s potniki. V znanje »Edinjašem«. »Obzor« v Zagrebu je priobčil v torek dne 23. fcbruarja 1926. na prvi strani v tretjem stolpcu na vr* hu slcdeeo Izjavo. V našem lisiu smo priobčili dne 13. in 17. novembra 1925. proti g. Milanoviču Boži dopise, v katerih je bil g. Mikmovič označen kot »rušitelj narodne fronfe« in kakor dertimcijant ier protinarodni člo? vek. Obžalujemo, da smo priobčili te žuljive in kvivične izjave v nušem listn na temelju nnpačnih inform macij. 'Zul nam je, da rttio s tcm škodo- vuli gosp. Mihtnoviču na časti in ugledu. Urednišivo »Obzora«. K temu pripominjamo da je ured* ništvo »Obzora« moralo nlačati za poravnavo še 2000 dinarjev sj. Mi* lanovieu, 1000 dinarjev za Mohor* jevo družbo v Istri. 1500 dinarjev za revne Istrane in 500 dinarjev za Milanovičeve^a odvetnika. Škupaj je urednišlvo »Obzora« moralo pla* čiiti dinarjev 4500. Slovenec je naredil, kakor pravi goriški umetniški krožek, doslej najboljši portret prvega ministra Mussolini* ja. To je profesor Franc Kopač, profesor slikanja na gimnaziji v Kranju. Delo je razstavljeno v tr* govini Rosolen na Korzu. Don Boscov učenec umrl. Prvega marca ob 4 uri ziutraj je umrl v Rimu kardinal Janez Ca* gliero star 88 let Bil je učenec in naslednik blaženega Bosca, ustano* vitelja salezijanskega reda. Rojen je bil kot sin revnih kmečkih star? šev. Ko je imel šest let sta mu umrla oče in mati. Sirote se je usmilil don Bosco in ga ie sprejel v svoje zavetišče v Turinu. Poleg svojih bogoslovnih in modroslov- nih naukov se je dosti zanimal za glasbo. Postal je desna roka Bosco* va in dosegel visoko kardinalsko cast. Bil je vedno na potovanjih po* sebno po južni Ameriki. Pravi apostol Indijancev. Samo prvih 25 let svojega delovanja, pravijo, je prcmeril 300.000 kilometrov Izkoriščanje delavstva. Eno najveejih kapitalističnih podjetij v Jugoslaviji je Trbovelj* sko premogokopna družba. V tcj družbi, ki bogati iz slovenskih tal in s slovenskimi žulji imajo vso be* sedo razni tujci Ncmci, Francozjc in Judi. Ta družba izkorišča delav* ce in jih odpušča, kakor se ji zlju* bi. Baje namerava vreči na cesto kar par tisoč ljudi. Delavci so vsi razburjeni. Orožniki že variejo tr* boveljske naprave. V sredo sc vrši v Ljubljani v »Unionu« protestni shod vseh delavcev brez razlike strank proti izkoriščaniu debelegä kapitalizma. Nemci v Ženevi. Na zborovanje Zveze narodov, kjer bo sprejeta nova članica Nem* čija gre ccla kopa Ncmcev; razen Strcsemanna in Luthra še 23 urad* nikov in krog 100 novinarjev. Komunistični proglas. Izvršilni odbor komunistične mednarodne zveze je sklenil razpo* slati »poziv na delavstvo vsega sve* ta«. V njem nagovarja, naj delavci povsod prirejajo protestne shode proti temu, da se velesile posebno Angleži in Amerikanci vtikajo v domače boje na Kitajskem. Bržko* ne gre tu Ie za premetenost ruskih boljševiških diplomatov, ki žele, da bi se samo Rusija smela vtikati v kitajske homatije. Spominske svečanosti. Zadnji dan februarja so po vsej Nemčiji imeli žalne svečanosti za padle v vojni. Na grobove padlih so polagali evetje in vence. Vsi narodi se spominjajo svoicev, ki so padli kot žrtve v svetovni voj* ni. Le mi se ne spominiamo naših žrtev ... Minister častni doktor. Finančni minister grof Volpi je postal častni doktor prava na pa* dovanski univerzi. To cast je do* bil, ker je tako dobro vodil poga* janja z Amerikanci in Angleži. Praznik knjige. Španski ministrski svet ie ukazal, da se mora vsako leto 7. oktobra na dan Cervantesovega rojstva, največjega španskega pisatelja, praznovati ta praznik. Ta dan se mora prav povsod v delavnicah, šolah, vojašnicah, društvih. bojnih ladjah itd. prebrati kak odstavek iz ene knjige. Ministrstvo ie tudi sklenilo, da bo podpiralo književ* ne založbe. Tako hočeio Španci spet poživiti zanimanie za lepo knjigo. Bi sc ne dal tudi pri nas ta španski zgled nekoliko posneti? Poštne tarife za inozemstvo. Poštno ravnateljstvo nas obve* šča, da občinstvo še vedno neza* dostno frankira poštne pošiljke '/&. inozemstvo. Zato objavliamo nove tarifne določbe za inozemstvo: Pisma prvih 20 gr. 1.25, nadaljni grami 0.75 več. Navadne razgled* nice 0.75; s plačanim odgovoroni 1.50; le z naslovom in 5 besedami 0.25. Rokopisi do 250 gr. 1.25; za vsakih nadaljnih 50 gr. 0.25 več. Vzorci do 100 gr. 0.50; za vsakih nadaljnih 50 gr. (a samo do 500 gr.) 0.25 več. Tiskovine za vsakih 50 gr. 0.25, priporočene pošiljke 1.25. ¦ Za Avstrijo, Madžarsko, Romu* nijo in Češko: pisma do 20 gr. 1 li* ro, razglednice in dopisnice 0.60. VACLAV BENEŠ - TftEBlZSKY D\?e povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fcan Bradač. (Dalje.) Pod topolom so vsi trije izgnanci molčali; tudi oba mladeniča nista govorila. Vsi so bili v lastni domo* vini in vendar zopet kot v najnego* stoljubnejši tujini. Rojaki so se jim izogibali že od daleč in kjer se niso mo(
  • OORISKA STRATA« Zlati nauki zn ljubo zdvavje. Zdravjc ali bolezen vsakega ni samo njegova osebna zadeva, ni samo zadeva nje^ovc družine, am? pak postaja vedno bolj zadeva so? sedov in cele občine. Ljudje \ splošnem nc ljubijo samote, dm? žabna bitja so, žive blizu drug driu ge.Lja v naselbinah, vaseh, tr^ih in mestih. Ako se v vasi pojavi san.o «n slučaj nalezljive bolezni, ta slu* čaj otfroža bla^ostanje vseh članov. Vsak, kdor še ni bolezni imel, je iz? postavljen nevarnosti, da jo dobi, ako se ne drži predpisanih odredb. Cim bolj živahen je kraj in čim več prometa je v njem, tern vce ljudi je v nevarnosti, da bolezen nalezejp, ako se bolnik in njegova bližnja okolica ne zavedajo dolžnosti, ka? tere jim nala^a elqvekoljubje. Na kmetih, kjer sc peče kruh do? ma, ljudje niso izpostavljeni bo? leznim pekov in preprodajalcev kruha; dru^ače je to v mestih. Tarn se prodaja kruh v pekarnah in raz? ličnih tn'ovinah. V slučaju nalez? ljive bolezni med uslužbenci pekar? ne ali trgovjne preti nevarnost, da se bolezen širi dalje med nakupo? valcc. Zato je onravičena zahteva, da ljudje z nalezljivimi boleznimi, posebno jetieni, ne smejo biti za? posleni v pekarnah in prodajalnah Jtruha. Potrebno bi tudi bilo, da bi fcruh, ki prihaja iz pekarne v manj? Še prodajalne, bil že v pekarni za? vit v čist vošeen papir in se samo ^avit prodajal dalje. Vsako otipa? nje kruha mora biti strofo prepo? vedano, ker ie med ku~ovalci po» posto kdo nalezlüvo bolan in s po? močjo rok prenaša nevarne bole* zenske klice na kruh. Isto sc dcK'aia v mesarijah in prodajalnah drugih jestvin. Tu vse državne zdravstve? ne odredbe ne bodo imele usneha, alto se prodajalec in kunovalec ne bodeta zavedala možnosti prenosa nalczljivih bolezni potom jestvin in napravila vse, da se isti preprcči. V brivskem salonu se izpostav? ljamo nevarnosti okuženja z mno? gimi boleznimi ljudi, ki so bili tarn pred nami, ako brivec in bolna ose? ba nista podvzela posebnih prepre? Čevalnih mer, kar se v naših raz? merah najde le redkokdaj. Posebno nevarne so v razširje? vanju nalezljivih bolezni pralnice, ker sprejemajo perilo od mno^ih oseb. Naj bo ena izmed teh oseb bolna. Na perilu ostancjo bolezen* ske klice. S perilom pridejo v do? tiko najprej uslužbenci pralnice, med nekaterimi se nalezljiva bole? zen lahko začne širiti. Isto perilo se pomeša s perilom dru^ih oseb in bolezenske klice se lahko razsiri? jo po vsem perilu. Ako se vodstvo pralnice ne zaveda nevarnosti in res ne napravi vsega, da uslužbenci pralnice ne prihaja jo v nenosredno dotiko s perilom nred desinfekcijo ali iskuhanjem, da ^erilo, katero prihaja iz ^ralnice. ne vsebuje bo? tezQnskih kiic,, tedaj je pralnica i^hko vzrok enidemičnega razšir? janja nalezljivih bolezni. Zdravo, dobro mleko je najbolj? ša in najbolj primerna hrana za otroke, ono je izredno koristna hrana za vsakega človeka. Zato pa jnora biti mleko brez bolezenskih \\\q. Na kmetih imajo skoro v vsa? ki hiši domače mleko in jc na ta način razdeljevanje oku/cn.ega mleka med vaščani omejeno. Nas? protno pride v mestne mlekarne mleko od vee sto kr,av in od tarn se deli dalje tjsočem odjemalccv. Ako je samo eno mleko okuženo z bolezenskimi tjlivicamile^arja, škr? latinke ali davice, ako se v enem, naha^ajo ^ovzročitelji jetike, tedaj to mleko okuži po mešanju vse mleko v mlekarni in na stotine dru? žin ie iz.postavljcno okuženju. Raz? širianje trebušnega ^gaja na ta na? txi ni redko. Znapo je namree, da vsak človek, ki je prebolel letfar, peka' časa — nefcateri celo veL let ali celo življenje — izloča z blatom pavzročitelje legarja. Ako se na? haja v eni kmetiji tak kliconosec, ki se tega bodisi ne zaveda, ker ga na to nikdo ni opozoril, ali pa se iz malomarnosti noče držati var? nostnih odredb, tedaj se mleko ja? ko lahko okuži in nevarnost bolez? ni preti vsem, ki bolezni šc niso imeli, ako mleka pred uživanjem ne dajo zavreti. Mlckarne pa so dolžne od kmetij, od katerih dobi? vajo mleko, zahtevati, da so nji? hove krave popolnoma zdrave, da so hlevi in posoda za mleko snažni, da v družini ni slučajev nalezljivih bolezni in da nikdo ni kliconosec. Potuješ po železnici in opazuješ ljudi. Iz raznih krajev so, eni zdra? vi, driiLji bolni. V vozu kraljuje slab zrak, kadi se v njem. Tarn pri oknu sedi možakar srcdnjih let, bled, kašlja. Okro« nje$'a po tleh nljunki. deloma razmazani. Nje? mu nasproti sedi mlada mati z ma? lim rdečeličnim otrokom. Otrok je zelo zaposlen: v usta si tlači z eno roko kos kruha, z drugo košček čokolade. Ves je namazan po obra? zu ip obleki. Mati ga nckaj časa pu? sti, nato ga vzame v naročje, po? tegne iz košare robec. ga oslini in začne otroka brisati po obrazu in okoli ust. »Glej #a no, packa!« ga kre.Lja. pa s*a zonet '-re^usti same? mu sebi. Začne sp pogovor s sose? dom o vremenu, o letini, o bolezni. Otroku nade košček čokolade iz rok na tla med nliunke. Mati je zato^l'ena v razgovor, ne opazi, kako se otrok snlazi na tla, nobere slaščico, notegne parkrat ž njo po obleki in jo seveda tlači zopet v usta. Pri oknu se pa še vedno raz? pravlja vprašanje jutrnjšnjega vremena. In ob takih nrizori naj bo človek tiho, naj mirno o^azuie kako je možakar ob oknu radi nemarnosti vzrok, da se zdravo dete okužire z novzročitelji jetike, naj ne opo? zori matere, ki ne pazi na otroka, naj misli, da ni niefova zadeva, ako se nalezlüve bolezni širijo vedno bolj in bolj! (Konec prih.) Darovi. Za Alojzijevišče: G. Aloizij Sir? ca, oskrbnik, ob priliki svoie 70?let? nice 10 Lir; g. Ciril Šavli, kmet. uči? telj, 50 Lir; pri družinski slavnosti Makarovič?Mcdvešček v Bodrežu darovali gostje 50 Lir; vesela druž? ba na avtomobilski vožnji Gabrije? Sempas?Osek zbrala 50 Lir. Vsem najiskrenejša hvala! Listnica uredništva. Č. g. V. P.: Kakor vidite dopis ni romal v koš. Bilo ie le prcveč gradiva. ki je prej došlo. Želeli bi pa pri vsakem dopisu zlasti take vsebine, kar popolnoma odobrava? mo, par posebnih opazk namenje? nih uredništvu v poiasnilo. Zato smo veseli Vašega drugega pisma, ki nam jc položaj bolj raziasnil. O drugih očitkih spregovorimo mor? da še. Upamo, da nam ne zamerite. Jasnost pač mora biti. Pozdravl jeni. Listnica uprave. G. G. Zaharija & Co. Cairo: De- nar (lir 40) prejeli! Hvala! VABILO. Vodstvo Kmet. Delavske zadru? ge v Hudajužni vabi svoie člane k sestanku, ki se bo vršil dne 14. t. m. v navadnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. Dopolnilne volitve; 3. Slučajnosti. Člani, udelcžite se polnoštevilno. Odbor. RAZPIS SLUŽBE. Kmečka delavska gospodarska zadruga v Hudajužni razpisuje službo poslovodje in knjigovodje. Plača po. dogovoru. Zahteva se kav? cija in dokaz zmožnosti. Reflek? tantje naj se oglasijo pismeno do 13. t. m. aa gojrri)i naslov. Odbor. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja potom nepričakovane, boleče izgube nepozabnc, drage hčere Milene Vetrlh, 'zrekamo tern potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so izkazali nepozabni pokojnici na poslednjem potu zadnjo cast. Posebno zahvalo izrekamo preC g. župniku za podelitev sv. zakramentov obiskovanje in za tolažbo. Enako tudi gosp. šol. voditelju Bratužu, in |gospodični učiteljci Kuntih in šolski mladini z.a podaritev vencev in za govore na pokopališču. Zahvalimo se tudi prosvet- nemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Posebno se tudi zahvalimo gospodični učiteljci Velišček iz Solkana za podelitev krasnega šopka. Še enkrat se zahvalimo vsem tistim, kateri so pokojnici v njeni bolezni stregli, jo obiskovali in tolažili. Bain c, I. marca 1926. ŽaluJoCa družina. Na prodaj je časopisni papir pri Molesiniju, Via Garibaldi 5 (v poštnem poslopju.) V najem se da posestvo, obsto? ječe iz hiše in zemljišča v Podmel? cu St. 87. V najem se da tudi za več let. Natančno se izve pri Sv. Luciji štev. 51. Pozorl Popravljajo se slamniki — v lastni delavnici. — OTILIJA CALLIGARIS Gorica, Via Mameli 4 ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. --------------- _______________ji Dr. Ivan Smerchinich zdravnik radiolog v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju, izvedenec v radiologiji je začel zopet sprejemati in sicer vsak dan od 8 do I ure. ZdravljBnje z X žarhi SEMENIŠKA ULICA 24 (Baderjeva hiša.) Zdravnih za zobe in usta Dr. L03Z KRfllGHER sprejema vse dni v tcdnu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. TROPINOVEC, pristni, do bite vedno v vsaki množini pri „Zad ružni žganjekuhi" v Dornbergu Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vellho zaloga ccshego plains iz znane touarne Repncliari I Raymann, esaho- yrstno blago za poročence kahar tudi velitta izbira moShega in ženskega suhno. Blago solidno! Gene zmernel RESTAVRA.CIJA. „UNION" =¦ GORICA - VIA GARIBALDI 1O === otvorjeno 1. marca 19Z6. Popolnoma prenovljeni prostori. Velika obednica. Prostori za zborovanja. Priznana kuhinja. Doniača in tuja vina. Točna postrežba. Lastnlk : Serafln Joos in sin. PODRUZNICA Ljublpske Mine banhe u Ecrici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon številka 50 Brzojavni iiaslov: Ljubljanska banka Din! W,m000 CBfltPBlfl L3UBL3flHfl Din, lo!o00.000 Pocjružnic^: Brežice, Celje, Crnonielj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Tr3t — Agencije: Logatec. Vloge na knjiiice po 4% Vloge v tekočem računu fir ali dinarjev, (najugodncjše obrestne mere). Nakup valut. cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodncjših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.