Edini slovenski dnevnik •c ▼ Zedinjenih držtfih. :- Velja zrn vse leto. •. $3.00 < Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA =0 List slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian in the United States Issued every day except Sundays and Holidays:« mirov rnumwn: «ss7 cortlandt. U, IMS, SI tfttt Post Ofloi at York, M. Yh of Muck S. 1»71, jtelepon pisarn*: ne more trditi kaj je resnica in kaj ne. Ko so zadnjič oblegali Nemci Varšavo, se je raztrosilo med svet toliko lažnjivih poročil, da ni nikdo vedel pri čem da je. Črnogorci. London, Anglija, 18. nov. — Marconijevi družbi poročajo iz j Berlina: Po tridnevni bitki so premagali pri Prahovi Avstrijci Črnogorce. Južno od Bel grada so ^e koncentrirale tri divizije srbske armade. Rusija bo pomagala. Chicago, 111., 18. novembra. — Tukajšnji "Daily News" je dobil od svojega dopisnika v Petro-gradu sledeče poročilo: — Srbija je poslala sem posebnega odposlanca, ki je naprosil Rusije pomoči. V začetku vojne je štela srbska armada 800,000 mož, dočim jih šteje sedaj komaj 100 tisoč. Rusija je zaradi Srbije v velikih skrbeh. V slučaju, da premaga Avstrija to deželo, je v neposredni zvezi z Bulgarsko, Ru-tnunsko in Grško, katere bo z lahkoto pregovorila, da bodo li- ve Solvay Co. ob Bruegge pre-j objavilo danes sledeče poročilo Mornariški tajnik je brzojavno Kruppove nap kop u, katere so uporabljali Nem- j "»Japonska je dosedaj z vojnimi naprosil kapitana za nadaljne in-' cijsk ci kot bazo za vojaške vlake. Ne- jetniki izvrstno ravnala. Glasom i formacije. Ko je bila v Turčiji! Kanital Kri naprave so zvišale akcijski kapital. . . [formacije. Ko je bila v Turčiji| Kapital Kruppovih naprav se ka granata je zadela v vlak, v ka- verodostojnih poročil iz Hong- |napovedana sveta vojna, so po- , bo zvišalo od 70,000.000 na 250 terem so se nahajali nemški vo- konga pa se tamosnji jetniki zelo|Stali ameriški, francoski in angle-' milijonov mark in sicer "lasom [pritožujejo. Sili se jih, da snaži'- (ški podaniki v S mirni zeie raz-'predlogo v ravnateljstva. Zvišanje ! jo ceste m kanale. Poročila iz, burjeni. Obrnili so se na poslani-! kapitala se smatra kot opraviee-liarbma potrjujejo vesti o veliki (ka Morgenthau-a za pomoč. Ker no vspričo zahtev vojne in prej-bedi nemških in avstrijskih voj- se je ravno tedaj nahajala kri- snih povečanj naprav, vsled ka-mh jetnikov katere se je preved- žarka "Tennessee" v Egejsken, terih se je porabilo velike svote. lo v iztočno Sibirijo. V*i raztrga- . morju? jL je posIanik naročil, da Novo izdajo akcij bo kot pona- Varšavski governer pl. Koff se darile na Rusijo, je peljal v pondeljek zjutraj z — Položaj je zelo kritičen — avtomobilom proti mesto Kutno, pravi dopisnik, — ker imajo rus-iiisleč, da se Rusi še nahajajo v ke armade na Poljskem in Vzhod-n lest u. Toda bilo je drugače, nji Prusiji veliko opraviti. Nemci so ga namreč ponoči zav- 1 - zeli in ko se je avtomobil približal prvim hišam ga je ustavila nemška kavalerijska patrulja. Gover-nerja in njegovega adjutanta so poslali v najboljši hotel, kjer se nahaja pod strogim nadzorstvom. Med Vialo in Varto. Petrograd, Rusija, 18. noj£. — Iz velikega glavnega titana poročajo: — Med reko Vislo in Yrarto se vrše neprenehoma spo-'padnem bregu reke Maas in v o-padi z sovražnikovimi predstra- kolici St. Mihiel. iami. Nemcem se je posrečilo | Vsled naših naskokov južno od zavzeti nekoliko postojank v oko-jCirey so bili Prancozi prisiljeni lici Lenta in Orlova. V vzhodnji j zapustiti nekaj njihovih pozicij. Prusiji uspešno prodiramo: Na- Naše čete so naskočile grad Cha- Uspehi Nemcev v Argonih. Berlin, Nemčija, 18. novembra. Današnje poročilo, izdano v glavnem stanu armade, se glasi: 'Nadaljuje se z boji v zapadni Flandriji in položaj je v splošnem ne-izpremenjen. V Argonih vprizar-jamo uspešne naskoke. Odbilo se francoske izpade južno od Ver-duna. Ponesrečil se je naskok na naše čete, ki se nahajajo na za- ¥ ša artilerija izborno strelja. Samo v enem okopu smo našli po bitki več kot tristo Nemcev. V kratkem se bo začela bitka ob južni fronti, ki se razprostira od K rakova do Censtohova. V Karpatih smo zasedli nekaj prelazov in več važnih strategičnih točk. Rusi so se obupno borili. Paris, Francija, 18. novembra. Poročilo, ki ga je dobila Havas-agentura iz Petrograda. se glasi: — V bližini Soldau se bije silnd vroča bitka, kakoršna se mogoče, še ni bila na vzhodnem bojišču. Artilerija je po dnevi in ponoči v akciji. Rusi hočejo na vsak način zavzeti vse ono ozemlje, katerega so jim pred kratkim iztrgali Nemci, in se zaraditega borijo z nevrjetno hrabrostjo. Tudi Nemci še precej dobro vstrajajo, toda ruskim četam ne bodo mogli biti kos. Isti dopisnik pravi, da »Rusov popolnoma nič ne ovira sneg in slabo vreme. Boji t Bukovini. Petrognd, Rusija, 18. nov. — Iz Marmonice, mesta, ki leži na b ukovinsko-rumunski meji, poročajo, da se vrie v severnem delu Itukovine boji. v katerih Rusi zmagujejo. Zavezniki dobivajo sveže čete. Londcn, Anglija. 18. nov. — V ofieijelnein poročilu se glasi, da so vprizorili Nt-mei v okolici Arras dva naskoka na angleške čete. Naskoka se je odbilo. Na Bo,I,il' jetnikov se ne zdravi celo fronto zaveznikov so dospele sveže čete, ki so stopile na mesto starih, ki se nahajajo v okopih. Tudi pri Nemcih se vrše nepre- Predrzen ropar. Eagle Grove, Iowa., 1«. nov. V vlak Chicago & Northwestern železnice je vdrl neki ropar. Ko ga je hotel konduktor Wm. I. Revmolds prepoditi, ga je ustrelil. O predrznemu morilcu nimajo še nobenega sledu. Angleške izgube na morju. | bilo povelje za obstreljevanje Londcn. Anglija, IS. nov. — i barkase pomotoma izdano in da V poslanski zbornici je izjavil ]se dosedaj ni pripetilo še nobe- stano gibanja čet, ki kažejo, da danes prvi lord admiralitete, nemu inozemcu v Smirni ničesar __ _ 1__r i i • j • i • * \V llictnn f inifnliill Jo mioco ta i- euva interese tamošnjih inozem- videnda bo znašala 12 odstotkov cev. Turki se izgovarjajo, da je napram 14 v preteklem letu. Svarilo za naturalizirane držav-} ljane. j Washington,, D. C., 18. nov. —' Državni department je izdal dairies vnovič svarilo lig naturalizi-rane državljane. Svetuje se jim. naj ne hodijo na obisk v staro domovino, ker se tam izpostavljajo nevarnosti, da se jih utakne v vojaško suknjo. Tudi Amerika-naj bodo pre-trgovakih po- Smrt znamenitega bakteriologa. Včeraj je umrl v Al o na ko vem na Bavarskem profesor dr. Rudolf Emmerich, star 62 let. Bil je dalj časa profesor bakteriologije na uionakovskem vseučilišču. Kdo je bil zapleten v zaroto? Washington, D. C., 18. nov. — Avstrijsko poslaništvo je dobilo z Dunaja sledečo brzojavko, ka- be pomorske bitke na oba- ter<> f ^ ee se nujno prosi Znašajo namreč 875 mož ^zpolago: »Pri obravnavi proti ^ " JerJ"ai se nr »mu nride ^ n.k.kn 1000 morilcem prestolonaslednika Fra-1Vldm naJ se Pri 18. nov. tillon ter ga zasedle. Francozi izjavljajo, da je položaj neizpremenjen. Pari*, Francija, 18. novembra. Današnje oficijelno popoldansko poročilo pravi, da je položaj v splošnem neizpremenjen. Vršil se je artilerijski dvoboj in posamezne nemške naskoke se je zavrnilo. — Od Severnega morja pa do reke Lys so obstreljevali Nemci fronto zaveznikov, posebno pri Nieuport in Ypres. V bližini Bixschoote so zavzeli Zuavi z bajonetnira naskokom neki gozd. katerega so zasedli Nemci. Nadaljevalo se je z obstreljevanje mesta Rheims. Ostra k&nonada ob fronti. Pariz, Francija, 18. novembra. V oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano ob 10. uri zvečer, se glasi: — "Značilna poteza današnjega dneva je bila ostra in skoro neprestana kanonada. V okolici St. Mihiel so razstrelili Nemci zapadni del vasi Chauvancourt, ki je bil podminiran. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega." Obstreljevanje belgijske obali. London, Anglija, 18. nov. — V. poročilu iz Rotterdama na "Daily Mail" se glasi: "Angleško brodovje je dobilo povelje, vsled kojega je pričelo obstrelje-e in Zee bruegge ob bel- Isgon tujcev iz Nemčije. Berlin, Nemčija. 18. novembra. Ze porocani izgon vseli podanikov sovražnih držav iz Frankfur-ta je bil posledica odredbe generalnega načelnika nemške armade. Balkanska politika Italije. Bijn, Italija, 18. novembra. — Rumunski poslanik v Italiji, princ Ghika. se je vrnil včeraj v Rim, po enomesečnem obisku v Bukarešti. Takoj po prihodu še je posvetoval s Sonninom, ministrom za zunanje zadeve, ki je sprejel istotako nemškega, av strijskega in turškega poslanika. Sonnino je določil torek za sprejemni dan za inozemske diplomate. Značilno je da se niso oglasili zastopniki drugih držav, ki so zapletene ? boj. Dočim zagovarja Italija oživotvorjenje balkanske zveze, si vendar ne upa pričeti z inicijativo. Raditega tudi ne izvaja Italija nobenega pritiska ter le skuša varovati svoje interese. Odnošaji med Rumunsko in Italijo so kaj dobri. Nemške čete v Angoli. London, Anglija, 18. nov. — Iz Lizbone so dospela oficijelna potrdila vesti o nemški invaziji v Angolo, portugalsko posest v zapadni Afriki. Dne 17. oktobra se je završil v Quamato spopad, tekom kojega je bilo zaznamovati par izgub. Vladni uradniki se vračajo v Pariz. Paru, Francija, 18. novembra. Vsi legislativni in administrativni uradniki poslanske zbornice se vrnejo jutri iz Bordeaux-ja v Pariz. Iz tega se sklepa, da se bo tudi vlada preselila zopet v staro prestolieo. Buri v težkem boju. Kapsko mesto, Južna Afrika, 18. novembra. — Polkovnik Collier je s svojimi vojaki napadel četo ustaških Burov, ki stoje pod vodstvom generala Beyersa ter štejejo 1500 mož. Ustaši so bili boje pognani v -beg. Danes sem. dospela poročila pravijo, da se je završil boj zapadno od Bellefon-tein. Štirje ustaši so bili ubiti, kakih dvajset jih je bilo ranjenih, dočim jih je bilo sto ujetih. mož mornariških vojakov ki so Ferdinanda in njegove žene i ^^^ inozemstvo opremijo "m v Z! , ats;(| in > ^ Ja so bili v zaroto « Potnimi loi ter z drugimi do- mu \ .YiTwerpenu, a so seaaj m , , •• „ri1.. ..».kii- c »i.;.'. I naziian:ijo namen potovanja, ker Usoda križarke "Canopns" negjD-' m uradnik Grb«V- - . - • ... tova Oficijelno poročilo križarke '«t»Uivo in strup. Vse to se je "Glasgow" glede pomorske bit- zgodll° P« naročilu društva "Na-ke na obali Chile je razpršilo vse .rodna Odbrana", katere predsed-dvome glede usode križark nasvetu ameriškega poslanika je križarka od-plula izpred Stnirne in ae nahaja £ mesta so se že vršili precej vroči boji. Boji v Vzhodni in Južni Afriki. London, Anglija, 18. nov. — Angleži so poslali v Nemško Vzhodno Afriko več svojih čet, ki so se že spoprijele s taiuošnjimi Nemci in domačini. Da so bili boji znatni, je razvidno iz tega, ker je bilo samo na angleški strani 900 mož mrtvih in ranjenih. Iz Južne Afrike je sporočil Louis Botha, da je razkropil več ustaških oddelkov in jim odvzel topove, munieijo in življenske potrebščine. Obstreljevanje Libave. Petrograd, Rusija, 18. nov. — Generalni štab je izdal danes po- brzojavno zvezo z jugom. Washington,, D. C., 18. nov. — Iz tu sem došlih poročil je razvidno, da obstaja v Mehiki vojno stanje ter da je situacija zelo resna. Iz Aguas Calientes se poroča, da so se končala vsa pogajanja za kompromis med Carranzo in konventom, ki zboruje v tem mestu. Požigalci na delu. Newvorski načelnik požarne hrambe, komisar Adamson. z vso vnemo poizveduje po članih neke požigalne bande, ki zahtevajo od manjših trgovcev denar z grožnjo, da jim bodo zažgali hiso, če denarja ne dobe. Zadnji čas je bilo v našem mestu več požarov, pri katerih se nikakor ni dalo ročilo, ki se glasi: " 17. novembra dognati, kako so nastali. Komi zjutraj se je prikazal pred pristaniščem Libavo ob Baltiškem morju oddelek nemških bojnih ladij in začel obstreljevati mesto. Pozneje se je dognalo, da je bilo v neposredni bližini pristanišča 10 torpednih čolnov in 2 križarki. Nemci niso imeli takega uspeha kot so mogoče pričakovali. Poškodovali so le nekaj hiš. Proti poldnevu je začelo mesto goreti, toda vojaštvo in ognjegasci so hitro pogasili požar." Obstreljevanje Trapesunta. Isto poročilo pravi: "Včeraj je priplulo pred bojno luko Trape-zunt ob Črnem morju nekaj ruskih bojnih ladij, ki so takoj začele z obstreljevanjem mesta. U-ničena je neka vojašnica, kakor tudi postaja za brezžično brzojav-ljenje. V bližini ni bilo nobene turške bojne lad i je." Opozarjamo na oglu fMs "IQLIDMJ; sar Adamson je stopil v zvezo s policijskim komisarjem Wood-som. Potres v Canadi. Toronto, Ont., 18. nov. Seizmo-graf tukajšnje vremenske opazovalnice je zaznamoval tukaj la-hak potres. Ljudje so čutili več potresnih sunkov zaporedoma. Škode ni bilo nobene. Stavkokazi na poti. Fort Smith, Ark., 18. novembra. — Neunijske premogarje se je prevedlo danes iz Clarksville in Jimtown kemp v Bache-Den-man rove v Prairie Creek. Ti pre-mogarji bodo takoj pričeli z obratovanjem in sicer vsled povelja zveznega sodišča. Stavkokazi so izstopili v Midland, nekako tri milje od kempe Garrison, kjer so nastanjene zvezne čete. Denarje v staro domovino, Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo de« aar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose. bam, bodemo istega vrnili pošiljateljem. V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na* slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nnjn« potrebe in za enkrat ne več kt* kor 500 K. Osne: POZOR ClTATELJIl Cenjenim naročnikom nazna-fljamo, da smo ustavili pošiljanje fizta v stari kraj, ker so nam iz ve krajev pisali, da se liste sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne razmere kaj izpreme-nile, bomo zopet začeli s pošiljanjem. Onim, ki imajo naročnino plačano zanaprej, bomo pošiljali Uat po preteku vojn« toliko tea kot m ga bo zamudilo sedaj. m 6.... 10.... 16...« 20____ 26.... 50.... 36.... 40.... 46.... 60.... 66.... 60.... 66.... 70.... 75.... 80.... 86.... 90.... $ 1.10 *.15 3.16 '4.«0 6.20 6.26 ;7-30 8.30 9.36 10.36 11.36 18.40 14.46 15.46 16.60 17.60 18.50 K 100.... 110.... 190.... 130.... 140.... 180.... 160.... 170.... 180.... 190.... too... 260.... too.... 400..,. 460.... • • * S 20.50 22.68 24.60 26.66 28.70 30.78 32.80 34.86 36.90 38.96 41.00 51.25 61.50 71.T5 82.00 92.28 102.50 TVRDKA FRANK flAKBKR 82 Cortland 8U New York. N.T. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SKJD1 GLAS NARODA« 19. NOVEMBER Till. SlIS NARODA" Daily.) Owned and published by tin Publishing (• corporation.) W&AML SAKSFR, ■ I I JANK.O FLKŽKO, Secretary. I/1UIS BEN'EDIK, Treasurer. of the corporation and «ddi«MM of abov« officers : Cortlaodt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Mlo leto velja Hat ca Ameriko in C«na4o ........................13.00 pol leta....................... 1.50 Moumf«toN«wYork........4.00 leta ta mesto New York ... 2.00 ca leto ...........4.50 " po! leta.............2.55 " četrt leta............ 1.70 **OLAa NARODA" izhaja vsak dan tsviemlii nedelj in praznikov. -UAS NARODA" (' Voice of the People") m every da v e*c*pt Sunday« and Holiday*. 8abacnpti'«n > early $3. «50. tt on Prt tre« podpira in oeoooaeti ee ne m; b!sgovo!i pošiljati po — Money Order. id kr^jft naročnikov pro-mmc de ee nam tudi pr^jii^e NtelW'e naznani, da hitreja najdemo naslovnika. Doptaurc in poAiljatvam naredita ta oaslov: * *«IA? NARODA** I Cortfandt St., New York Qty. Te ef jo 4e87«Virt3acdt. Sveta vojna. Km proi frru> ij«» nazaj Li imelo • t«* roj ti« v Cari-trašin-jM pomen za Petro grad, London in Pariz kot pa ima danes. Takrat bi se gotovo dvignil v« s muslimanski ■vrt. Od Atlantika do Pacifika, od Maroka do Mindanao bi bilo uredne in pomembne ja, Si a m, Kgipet, Tri-unis in Alžir bi bile vere pro- opaziti ne pojave. In politanija, priče živ! roka. A ko pomeni Jehad (proglasitev ■vete vojne) v današnjih dneh manjšo neposredno nevarnost, je najti vzrok temu v mladoturški revoluciji. Daslravno je bil po-Hkus, tla s«' približa Lli/Jiji Iztok Zapadli ter uvede v otoniansko conurstvo ustavno vlado in versko strpnost, popolnoma neuspešen, je kljub temu omajal življensko silo t uri. k eg a cesarstva in ta je bila fanatizem armade. V »rasu namreč, ko je korakal komite j edinstva in napredka iz Soluna proti Carigradu, so se pobratili Žid je, kristjani in mosli-nani, Grki, Albanci in Bulgari. V turško annado se je sprejelo kristjane, ne da bi morali prestopiti k Islamu. Kljub vsem slabostim in napakam je skušal Abdul Ilaniid ohraniti v svoji armadi nekaj tradicije svojih velikih prednikov, ki so prodrli- do ozidja Dunaja ter zasužnjili skoro polovico ozemlja sedanje evropske Rusije. Mladoturki pa so vrgli med *taro Šaro ve® ta starinski verski fanatizem. Živeli so dalj časa v Parizu in poveljujoči generali so dobili izobrazb** v Berlinu ali Parizu. Zapadni cinizem je razdrl v njih vse spoštovanje do vere Mohameda. Uspehe liberabiih idej v turški armadi je bilo opaziti pri Laile Burgas in Kumanovem. Nič večni gnal armade sultana v bitko strašni impulz vere. Sli so v boj kot dragi navadni vojaki, hrabri in vat raj ni. Prodirali so in se zopet umikali, dočim so krščanski vojaki, katere se je uvrstilo v turško armado, bežali pri vsaki najboljši priliki. Po !/lt k i pri Lule Burgas je bil proglašen Jeliad, a kako je mogel uplivati na vojake, ko so bili častniki deloma še Nemci, ko je ugasnil vsled novotarij stari o«*!* j 1 Danes je situacija skoro ista. Turške Žete ne prodirajo proti ▼setn kristjanom, se ne nahajajo v vojni z vsemi plemeni, proti katerim je proglasil Mohamed sveto vojno. Avstrija in Nemčija naj sta izključeni od te svete vojne. Turške žete bodo se vedno kričale: "Allah il Allah!", povelje pa bodo dajali nemaki častniki in "meč profeta" se je izmenjalo za top is Kruppove to- ziv turškega duhovnega glavarja,'Zadnjič sem bil po opravkih v katerega ne priznavajo kot take- (Struthers, Ohio. Tudi tam so sil-ga? Ali bodo sledili pozivu, naj no slabe delavske razmere, tudi se oproste poniževalnega jarma jtam niso brez "štaparjev''. Ta-kristjanov, pri čemur bi le izme-J mošnji rojaki se lepo razumejo njali angleškega gospodarja z med seboj in so z vsakim, ki jih nemškim? Zakaj naj bi ustali vsi moha- obišče, silno . prijazni. Skoraj ne-vrjetno je, kako je razširjeno medanei, ako je poziv turškega med njimi časopisje. V eni zad-sultana le odmev povelja nemške-,njih številk A. S. sem čital pri-ga in avstrijskega cesarja? jbližno sledeče: "Glas Naroda jo- Ako bi bil ta Jehard uspešen,'ka, ko Avstrijci davijo Srbe/* bi se moral pojaviti povsod, kjer Gospod urednik A. S., pišite malo žive mohamedanei. V tem pa leži drugače, če ne, bo kmalo prišel brezuspešnost tega poskusa. Ka- čas, ko boste sami čitali svoj list! bili in Arabci iz Alžira in Maroka Kaj.vam pomaga, če držite z Av-se bore proti Nemcem v Franciji strijo, pri tem pa indirektno za- in Indijci-mohamedanci ne priznavajo turškega sultana za duhovnega vladarja, temveč perzijskega šaha. Cela stvar je namreč kampanja ene krščanske države proti drugi in ne gre se za to, da se poniža Krista in poviša Mohameda, temveč* da se poniža angleškega kralja in poviša nemškega cesarja. Sploh pa ni med mohainedan-akim svetom pravejara edinstva. Arabec, Maročan, Perzijec in večina indijskih moiiamedancev pripada sekti, ki ne priznava sultana ter zre z zaničevanjem na Osmanli-ja, ki se je polastil duševne in posvetne oblasti kalifov ter prinesel obema nečast, poraz in omalovaževanje. Iz cele zadeve lahko pride d<» tega. da se bo preobrnil celi mo-hamedan&ki svet ter da bo prišla vrhovna oblast zopet v roke naroda, ki je ponesel do Pirenej ne le koran Mohameda, temveč tudi kulturo in civilizacijo, koje priča je š,- danes Granada v Španiji. Dopisi, V Turčiji mora to zelo učinko-Tmrčije pa naravnost bodo po* Mount Kisco, N. Y. — Danes, l?4. novembra, je umrl tukaj rojak Anton Gorjanc. doma iz Postojne. Tuk«j je bival nad dvanajst let ter zapušča tukaj ženo in osem nedoraslih otrok. Spravila era je sušica. na kateri je bolehal že tri leta. S pridnostjo in ♦rdim delom si je napravil v primeroma kratkem času lepo premoženje. Bil je d<*bro znan tudi v greaternewyorški naselbini, kjer je bil svoj čas član društva sv. Frančiška K. S. K. J. Naj v miru počiva! Conemaugh, Pa. — .Štorklja z dolgim kljunom je prinesla znanemu rojaku Matiji Krebelj krepko deklico. Ob tej priliki je omenjeni priredil zadnjo nedeljo 15. nov. krst in jo in ]>o vabil slov. rojake! Zabave je bilo v izobilju, plesa in dobre postrežbe z vsakovrstno pijačo tudi ni manjkalo. Čestitamo 1 Frederickstown, Pa. — Kakor povsod, se tudi pri nas zvlo slabo dela. Tukaj imamo šest premogo-rovov, ki obratujejo po dva oziroma po tri dni na teden. Sem zaenkrat še ne svetujem nikomur hoditi. Ko se bodo razmere kaj izboljšale, bom že sporočil. Pred kratkim se je oglasila gospa štorklja pri rojaku Avg. Povali in mu pustila prav krepkega sinčka. Pozdrav! — J. Janežič. Seminole, Pa. — Ko sem pred kratkim sporočal o tukajšnjih razmerah, ste vi, gospod urednik, napravili malo pomoto. Omenil sem bil, da imamo dve društvi, vi ste pa napisali, da imamo-tri. Ta pomota pa ni dala nekemu dopisniku miru. Ilitro se je oglasil in sporočil, da sem se zmotil. V tukajšnjem premogorovu dela od 400 do 500 ljudi. Lahko rečem, da jih je najmanj polovica zapo-lenih vsak dan, dočim je dopisnik rekel, da samo Naročnik (namreč jaz) vjame kakšen šiht. V naselbini je največ Italijanov. Slovencev je pa samo šest družin. Sedaj v dolgih večerih prav radi čitamo Glas Naroda, ki prinaša vsakovrstne novice o evropskem klanju. Kamorkoli pridemo, se pogovarjamo samo o vojni. Nekateri pravi, da bosta dobili Avstrija in Nemčija, drugi zatrjujejo, da bodo zavezniki zmagalci, natančnega pa nobeden ne ve. U-pati je, da je to zadnja vojna na svetu. Pozdrav! — Tisti, ki se je zadnjič zmotil. Parrell, Pa. — Iz te naselbine ni bilo že pol leta nobenega dopisa. Je že tako, da vsak rajši bere kakor pa piše. Delavske razmere so silno slabe. Delamo samo po tri do štiri dni na teden, brezposelnih je pa vsak dan večje število. Srečen je lahko tisti, ki ima delo. Čeravno je slabo, držite ga čez zimo in si potem poiščite kaj boljšega. Saj še pregovor pravi: "Boljši je drži ga ktfkor pa lovi ga!" Na društvenem polju prav dobro napredujemo, če bi imeli malo več *rošsv, pa bi še boljše. ničujete svoj narod f Vsak pripo-zna, da so Nemci najhujši sovražniki slovenskega naroda, zakaj se je treba toraj zavzemati zanje.' Sedaj se je čedna Avstrija zvezala s Turčijo, ki menda tudi ni naša velika prijateljica. Protestant Viljem se javno norčuje iz naše vere. Kronane glave morijo v božjem imenu ljudi oziroma jih pod pretvezo, da sta vera in domovina v nevarnosti, gonijo v klavnico. Kdo je rešil Avstrijo pred Turčijo, njeno sedanjo zaveznico' Kdo drug kakor Slovani! Letos je minilo 50»> let. odkar je bil zadnji ustoličen na Gosjto-svetsketu polju v slovenskem jeziku koroški vojvoda. Mislili smo, da bomo to leto praznovali z drugačnimi občutki kot ga praznujemo. Vsa naša zgodovina j«- pisana s krvjo, toliko krvi kot letos je pa ni bilo še nikoli prelite. Žalostna je naša usoda, posebno /a-raditega. k< r narod ne sprevidi, kakšna krivica s.- mu [rodi. Pozdrav! — Fran I. Kramar. Gallup, N. Mex. — Do volit«- mi nekoliko popisati razmere v tem kraju. Tukaj in i zrlo ugaja, ker so prav dobro razumemo meri seboj. posebno smo pa prijatelji pri ječmeiiovcu. katereya nam pri maujkuje. Pred kratkim •><» in»-obiskali stari znanci: .Josip Tomšič, Fr. Podbevš<-k in š*- nekaj drugih. Imenitno smo se imeli.. Čudno se mi zdi. da ni Terbovče-vega Toneta od nikoder. V slučaju. da pride v našo naselbino, naj se oglasi v saloonu pri John Sta-heku, kjer ga bom izvrstno postregel z ječmenove* m ali pa s kako dobro kranjsko klobaso. Pozdrav vsem znancem v 1'tah, posebno pa Mike Kihnikarju in A-lojziju Kropinu. Če se ne motim, se nahajata sedaj nekje v Colo-radi. Delavske razmere so tukaj še precej dobri1, sem pa ne svetujem nikomur hoditi, k«*r s«* delo težko dobi. — Naročnik. Milko VogriH. Novela. — Spisal dr. Stojan. poprimeta Robert in Vogrin. In to bi se bilo morda tudi zgodilo, ko bi ne bil dr. Sirnik stopil med njiju, rekoč, naj bosta mirna, naj ne oskrunita gostoljubne hiše. kjer vlada mir in sprava. Sirnik prime takoj svojega prijatelja za roko ter ga potegne na stran. Vogrin je trepetal in se tresel same jeze in strasti. Robert pa je stal molče, bled kakor stena sredi sobane ter gledal ves o-sramočen v tla. dobro vedoč, da je resnica, kar mu vpričo vseh oponaša Vogrin, in da verjame tudi Olga njegovim strašnim besedam. Sreča je bila za našega rojaka, da ni bil z RoberJoin sam. Brez dvombe bi bil zadnji razžaljen potegnil sabljo ter v svoji besno-sti posekal Vogrina. To bi bil Robert tudi tu najrajši storil, ali navzočnost Olg,- in njene matere ga je zadržavala, da ni pokazal svojemu tekmecu, oholemu plebejcu, kar se pravi žaliti ogrskega plemenit a ša! Premagavši sv. {»oslovi se zdaj baron molče od gospe Skeuovske in gospiee Olge. Vogrinu pa za-žuga s prstom, rekoč: "Midva se bodeva o tem drugje zmenila! Izgovorivši pa odide naglo iz sobane na prosto. j»o stopnicah j<-z-no s sabljo rožljaje. Globoka tišina postane potem, ko j.- Robert družbo zapustil. Ol-iri x> silil.- solze v oči. a mati j globoko vzdihnila, obžalujoč, da se mora kaj takega bas v njeni hiši trudili. l>r. Sirnik pa je stal molče pri svoj. ai prijatelju, ki j»j slonel na njego' i >Trani, opiraj ■ ><* nanj. Gledal je nepremično >k-./i okno, tja trori proti svojemu rojstnemu romu. Bil j.* bled kakor smrt. kolena s.j >,- mu ši nik in Vogrin k Riliardu in proti večeru sta se šele poslovila od njega. Milo je pogledovala Olga za Vogrinom, ko je odhajal potem s svojim prijateljem. Usmilil se ji je v dno srca, a sirotica mu ni mogla pomagati. Potrebovala je sama pomoči! "Jaz sem skoro do trdi prepričana", jame /.daj Olga proti materi, "da je hotel Robert po svojem slugi utopiti Vogrina. Hočem ti povedati, zakaj imam tako slabo mnenje o njem in vem. da se bodeš nad njim sama čudila."' In nato razkrije Olga svoji materi. kako se Robert zadnji četrtek obnašal proti nji. kaj je vse z njo govoril in da jih je kresno noč na onem obrežju sam zalezoval. Medtem pa korakata dr. Sirnik in Vogrin polagoma proti domu. pogovarjajoč se o današnjem razponi. Dr. Sirniku se je vse nekako čudno zdelo, kar se je bilo danes vpričo njega dogodilo. A on ni hotel svojega tovariša popra-sevati po t»-h skrivnostih in.spletkah. Vogrin pa je seveda zapazil to začudenje, zatorej reče: "Hvala ti lepa. dragi moj Sirnik. da si mi prijateljski stal danes na strani. L«- ti si me zadrža-val. da s** nisem bil še bolj spozabil. Tvoja prijaznost zaslužuje odkritosrčnega prijatelja in to i hočem biti od danes tebi tudi ja/. Zatajeval sem ti. dragi moj, do zdaj svoje svet** notranje čute. Ali danes ti odkrijem vse, da me ne bodeš krivo sodil. Ti si prvi, kater* mu zaupam skrivno, a gorečo ljubezen m -d Olgo in menoj. • uvaj to skrivnost kakor svetinjo v svojem srcu. Ona naj ti bode sveta, kakor je meni!'' Votrrin je nato dolgo govoril o svoji in Olgini ljubezni, a obenem tudi razhvžil. zakaj mu str«-/.e baron Bend a i>o življenju. Dr. S; ]]"ik -e j>j>rva čudil Vo-grinovim besedam. < >ri ni nikakor mislil, da ga Olira v resnici ljubi. Ali danes se je bil sam o tem pre- f rije. Tedaj pa plane k granati vo-'Rada bi zvedela za naslov Sil jak in z vzklikom: "Raje eden kot vsi!" dvigne granato in jo nese stran od baterije na polje. Dvajset metrov daleč leti z granato. potem jo pa vrže stran. Hitro drvi od granate, a ni še pretekel pet metrov, ko se razleti z groznim pokom granata na vse strani. Ali kakor da bi se zgodil čudež, junaški vojak je ostal živ in le mal drobec ga je ranil. Ra- VESTRA in MARIJE KLA-VORA. Nahajata se nekje v Arkansas. Prosiva cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, naj ga nama blagovoli naznaniti. ali pa naj se sama oglasita. — Anton in Marv Mrakie, Rillton, Pa. (1V-20—11 ZA B0ZICNE PRAZNIKE i Slovenci radi nabavijo obleke, ne ni niti opazil in je nadaljeval'suknje ali površnike. Če pa 1o svoje delo pri topovih, udeležil se. hočete imeti lepo po meni izdela-potem naskoka in šele ko je do-'no. morati si naročiti par tednov bil novo rano, se dal obve/.ati. !poprej. Sedaj to lahko storite pri svojem rojaku v Conemaugh, Pa.. 901etni morilec. !zraven |> >šte ter govorit,- \ „! Lercy, N. V.. IS. nov. — Tukaj venskem jeziku, s*' je ustrelil !H> letni starec IIo- Vid Rovanšek. race s. Hannum. V smrt je šel j -lov. krojač v ConeniJiieb. pa skoraj gotovo zaiaditega, ker mogel prenesti izgube ni , svojega si- ' na. ki mu je pred par i mrl. Samomorilec je bil i jega normalen. leseci u-do zad- Skcčil s prevoznega čolna v vodo. S prevoznega čolna " \Vilk»*s-l-arre" Netv Jersey Central železnice je skotil včeraj sredi reke v vodo ln-ki 30-lctui mož. Glasi se. da je imei železniški li^t.-k do Ctiea. Njegovega imena s«- «lo-sedaj š»- ni moglo ugotoviti. Pozor rojaki, ki naročate SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR! pričal in stoprav si je znal tolma- ( Nadaljevanje.) Vogrin je takoj slutil, da je baron Robert sam podšuntal svojega slugo, naj ga umori in uniči, ker se boji, da bi mu ne izneveril njegove Olge. Zdaj mu je kakor blisk rinilo v glavo, da je Robert sam dal z žvižganjem znamenje. Prepričan je bil, da se je ta baron ki zdaj tu pred njim sedi, zaklel sam proti njegovemu življenju. Le on, samo on se ga hoče izuebiti, samo on ga uničiti, a ne njegov sluga, ki je le slabo orodje svojemu brezvestnemu gospodu. In takega zločinca, takega obrekovalea naj bi imela za moža blaga Olga, njegov vzor? Tega nikdar ne, naj velja to tudi njegovo življenje! Taka strast je vzkipela v prsih našega rojaka ter se mu tudi že brala iz njegovih iskrih oči. Pozabil je v tej razburjenosti, da je v gostoljubni hiši, da je v družbi nežne gospice. Prevzela ga je to gota in strast in on vzklikne proti baronu obrnjen: "In poznate-li tega zločinca, ki je hotel meni vzeti življenje, a skoro pri tein umoril Riharda, Ol-ginega brata? Veste-li, kdo je to, gospod baron? — Ker vi molčite, hočem govoriti jaz: To je vaš — vaš sluga!7' Pri teh besedah pa skočijo vsi s svojih sedežev, kakor da bi bila strela udarila v družbo. "Kdo pravi to, gospod?" vpraša strastno Robert. "To trdim jaz, ako me poznate, nikdo drug! Tedaj .vaš rojak, ogrskega barona sluga, je oni potepuh in lopov, ki je napadel Riharda, meneč, da ubije mene samega zato, ker som ga bil odgnal izpod svoje strehe! A ne samo zato, kaj je njemu na tem, temveč zaradi tega, ker je hotel s tem ustreči — vam, svojemu gospodu! Razumete?!" Olga in j nje mati sta že trepe-tali, bojsč d* >e pri tej priči varjali. Kato bila in omahnil Iti bil. ko bi se m-naslanjal na svoje-fa prijatelja. "Potolaži se. diagi moj ". jame zdaj Sirnik. "Glej, zdaj je že odšel oni človek, ki obivkuje naše pošteno in pridno ljudstvo iti ki ga dolži zločinstvu, katero je on sam povzročil." Vogrin se ozre pri teh besedah po sobani in r*-s Roberta ni bilo več tu. Zdaj šele more prosto dihati. Stoprav zdaj zadohi zopet ono moč. da je mogel stati brez podpore. Mirno se ozira potem okoli sebe. Prvi njegov pogled zadene Olgo v oči. Neizrečeno veselje mu šine hipoma v srce, ko ga ona milo in sočutno pogleda. I/. njenih solznih oči je bral <)!-gino iskreno ljubezen do njega in pri tem pogledu Se je čulil /.opet srečnega v svoji ljubezni. Skesanega srca stopi nato k go-spej Skenovski, poljubi jej roko. proseč jo odpuščanja: "Odpustite mi, milostljiva g«>-spa ! Jaz nisem vedel, kaj sem delal tu v vaš«*j gostoljubni hiši. Spozabil sem se bil toliko in grešil sem proti vsaki dostojnosti. Žalost, srd. j<*za, sovraštvo in ljubezen, vse strasti, ki poganjajo svoje kali v človeškem srcu: vse. vse mi je tako prevzelo dušo in pamet, da nisem vedel, kaj se spodobi in kaj ne. Zatorej, milostljiva gospa, odpustite mi moje prenagljeno. nespodobno ravnanje vspričo vas in vaše ljubeznjive hčerke." "Jaz vam nimam kaj odpuščati", odgovori mirno gospa Ske-novska. "Vaše ravnanje je opravičeno, ako je to res, kar ste oči-tavali gospotlu baronu. A jaz ne morem tega verjeti. Nemogoče se mi vi»". last poslane*) Klefača prodan. —■ Mestna hranilnica je Klofača tožila na plačilo 1,4')0.IMJ0 kr-n. Dala je hotel sodnijsko ceniti. Vrednost hot-la znaša 2.7« rt M'00 Raje eden kot vsi. Bilo je pred Lježom. Nemci so naskakovali z velikim pogumom neko utrdbo, a niso je mogli o-svojiti, ker topovi iz utrdb so bruhali strašno ognjeno točo nad nje, da so padali vojaki trumo-ina. Edino artilerija je mogla priboriti uspeh. Bojno polje je bilo odprto in čisto brez kritja in tako je morala zasesti svoje pozicije nemška artilerija v največjem ognju sovražnih topov. V redu, kakor na manevrih, se je to zgodilo. Medtem pa so začele tudi nad topničarji pokati granate in JEiiirarai^ Iz Missouri. Najboljše vino v zadnjih dvajsetih lelih. CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 50c. galon. IVES črno. ELVIRA belo po GOc. galon. RIESLING belo po 70e. galon. Žganje kuhano po starokrajskem načinu. Pravi TROPiNJEVEC po $3.26 galon. JABOLCNIK po $3.00 galon. BRESKOVEC po $3.50 galon. Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjši sodi stanejo $1.00 komad. Žganje se pošilja direktno od kmčta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti FRANK GRAM, Naylor, Mo. Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-jega drevja, rož in trtja. posebro priporočam kostanj (maroni), češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah, ffiSRHffifcJ Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih, Cena 15 centov. slim o njem. Tako so se nekaj časa Se pogo-J grajata, vsak hip mora eksplodi- Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobili tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusiie, Nemčije, Fraucije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. J Naročila in denar pošljite na: Stovenic Publishing Company, I 82 Cortland! Street, New York, N. Y. i'jwaniiMmmrarai^ Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjega Gradcaimam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ $ 45.00 „ "K" trivrstna, trikrat uglačena.........$ 55.00 „ trivrstna, štirikrat uglašena........ Š «5.«>0 Štiri vrstna, dvakrat uglašena........ $60.00 „ "M** štiri vrstna, trikrat uglašena........ $ 05.00 "M" s tiri vrstna, štirikrat uglašena......$ 80.00 Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... $ 45.00 Kranjski model, trivrstna. trikrat uglašena......$ 60.00 Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena____$ »>0 00 Kranjski modet, štirivrstna, trikrat uglašena .... j 70.00 HromatiČno -uglašena harmonika................ $ 00.00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po 9 5X)0 Za natančnejši popi« harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City. dr. Sir- rati in • - - - - • • ■ IMP hate WW t r ■■ ■:■, - ^ f - GLAS NARODA, 19. NOVEMBRA, 1914. Ranjeni in mrtvi. Izkaz iz^ub šr. 21. izkazuje tu-tKa»t»l; Dehenjak Janez; Delin^ek «1» sf naslednje ranjene častnike Kdvar«l; Deug Karel; Dentseh 17 |>iAj«o!ka: Ht-urik Obereigner, j Janez; Doftnikar Jurij; Dunst Ktotnik; RuiloH' Ortner. poročnik; Frane; Kdegger Janez; Einoeder Plaeliki Karo], rez. kadet; J. {.Jožef; Erhes Karel; Finžgar Peter: Flucher Janez (13. stot.) ; Flueher Janez (15. stot.) : Fras Ignacij; Freiszmut -Alojzij ; Fre-seher .Janez: Fruehwirth Franc; Fneiis Jožef (15. Stot.) ; Fuchs Jožef (8. stot.) ; Fuchs Toinaž; Gas-ner Oton; Gerth Janez; (Jlodee Frane; Gornik Dominik; Goseh Jožef; Gasser Aloj-zij; Grabnar Oton; Grižnik Ferdinand; Haas Anton; Ilaberle Jakob; Hader Janez: Heinz Jurij; Hainz Leopold; Hal bedel Janez; Hardinger Aleksander; Haring Gottfried; Hasner Otto; Huderer Jožef; He-rtinter Jožef; Herzog Anton; Hie-bauni Jožef; Hoedl Jan«'Z; Hoelzl Anton ; Ilrasnik Julij ; Jakolie Anton; Joite Jernej; Jakos Frane; Job Karel; Jurza .Janez; Ajtl AL; Aldrian Ferdinand; Aldrian Fr.; Aldriau Janez;* Aldrian Martin; Baumann Franc; Baumann Vinko; Berglez Janez; Br»*g Franc; Bregantt Avgust; Drasg Janez; Kberhard Alojzij; Kilez Frane; Feibel Frane; Fellner Ignacij; Ferline Janez; Firpasz Jožef; F. Frieildich Frane; Fuehs Franc; Golob Alojzij; Greiner Jožef: R. Grič; Giittmaiin Anton; Heubel Anton; Heller Henrik; Hinauf Florijan: Hoelzl Janez; Jeindl Franc; Jarc Jožef; Attfhauser Vinko; HrandI Franc; Buleeič M art in; Deiitcb nann Janez; Ed-ler Janez; Eiletz Jožef. Feiertag Jožef; Flego Martin; Fried 1 Karti; Fritz Anton; (Joebel Anton; Godec Franc; eh. polka. 4. stotnija; vojak 27. dom. polk (1:1. stot.) Jožef Lipah, doma od Marije IVviee v Polju in Jinez Zu-paneir. lovski bat. st. 7. 1. stot. Inf. 17. {»»»polka. :i. *tot.. Viljem A v*fri Ivan kor|*oral 27. dom. pes|M»tka. 4. stot.. doma iz olir-ine Toniiselj. in I>aniel š*-f-man. *Vo vodja 27. dom. !»eijiolka. 12. Stot.; Jožef Siklir. pešjM»lk št. 17. in Frane Jene. dom. {K»lk it. 27. iz Itieda: Pnntar Ivan. nad rez. dom. pp. it. 27.. IG. stot.: inf Alojzij Kos. 17. fM-š|H>lk. 4. polj. ■»tot.. 1. bal.; Fran Kaj/ar. iVto-vo«lja p*-»|»olka št. 17.. stot.. in i »odd e*rt m k Janez I*av?ižar. pp. št v. 17.. 12. stot.; rezerv. 27. dou. PIL 11. stot.. Gogala Janez, podo-niače "Xovin" iz Doslovič; inf. 17. peš pol k a. 3. stot. Ivan Bizjak. V poročilih o ranjenih in bol-irkih št. 27. se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Nadporočnik Knglisch Karel, pionirski oddelek št. 2. iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju; poročnik Schulhof Ber-thold, 7. lov. bat., bolan, na Dunaju ; kadet Virnbe?-ger Jurij, 7. pp.. iz Celovca, bolan, na Dunaju; Abram Jožef, 8. polj. top. polk, iz Trsta, bolan, na Dunaju; Baldas Herman, 27, dom. p.. ranjen, na Dunaju; Bestitschek Jurij, 47. pp., ranjen, na Dunaju: Boh inec Anton, 27. dom. p., ranjen, na Dunaju; Bolenz Janez, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Bon-<-a Anton, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Bremk Mihael, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Brista-vic Janez, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Ceferin Franc, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Cesnik Jožef, 17. pp., i z, Postojne, ranjen, na Dunaju: Crzek Frane, 87. pp., ranjen na Dunaju; Fendre Mihael, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Hanuš Frane, 17. pp.. bolan, na Dunaju; Hleda Anton, 27. dom. p., ranjen, na Dunaju; Hribšek Martin, 87. pp.. iz &t. Jurija, ranjen. na Dunaju: Hutter Matija. Polz, praporščak: J. Potokar, poročnik ; Ludovik Vagaja, praporščak; Jožef Wirkuer pl. Torda, poročnik; vitez Herman Liern-feld. stotnik. — Od 84. pešpolka ranjene častnike: Paradeiser Ru-dolf; Waltenberger Jurij, rezerv, kadet : VVodieka Jožef, praporščak; Wolf Karol, major. Od tlragonskega polka štv. 5.: — Mrtvi: Gruber Janez; Se-nico Frane; Wadler Alojzij; Jeitler Alojzij: Zidarič Janez. — Ranjeni: Nadporočnik Maur pl. pl. Frevfelt; Bevc Janez; Kober Korel; Kosich Franc; Krajnc Kratic.; Stefančič Janez; Dolinar Pavel; Sulič Jakob. <>d lovskega bataljona: Do-1 i 11 še k Anton, ranjen; Majerič Jakob, od Sv. Lovrenca pri l^u-ju ranjen. V seznamku izgub štv. 22. se med drugimi nahajajo tudi sle-deči: Šireel Jožef, nadporočnik 80. pešpolka. ranjen: Bukovec Frane, 48. pp. iz komitara Zala. ranjen. Izgube potka štv. 47.: Mrtvi: Poročnik Bendl Karel; poročnik Burian Frane, poročnik Dolinšek Kdvard; [mroenik Flasclmer Ludvik: praporščak Jiulinaier Jožef; pfiroenik Kiettz G vido; stotnik Romer Km i I; praporščak ScLocn-dorfer Anton; nadpor. Wieszpei-ii« r Karel; Dobaj Jožef; Albreeli-ter Karel; Fuehs Marko; Has Fr.; Dostal Franc; <§al>en- Alojzij; Hagendorfer Janez; Berghold F.; Christian Ferdinand; Fuerbaaz Anton; Jafernie Simon; Bild V.; Arnreich Frane; Bachi Janez; B;issanese Anton: Beek Franc; Bezjak Jakob; t*ojhter Jožef; Iiiehrl Franc; Karier Jožef: Fr. Hucher; Fruehwirth Frane; Haj-den Janez; llalleek-r Herman: Hereop Rudolf; Huetterer Janez: Jarc Janez; Jauk Janez; Aldriar. Anton; Iterger Janez; Fruhmann Alojzij; <«anjrl Ferdinand; Ha jfendorfer Janez; Mainr Fet>li-nand; Ilatier Martin: Buehmann l^'o|M»bl; Danim Anton: Feier Jožef; Fuebsbofer Frane; r. t . r Ignaeij. — Ranjeni: Poroeiiik Bauiugartner V.; porointk Brandsteitter Viktor; praporščak Dobij« Jožef: stotnik I iz i m i«- Kmet; nadporočnik Kcker K»ln-rt; nad{K»ro«"nik <»ior^ieri Itei-tutrd; nadj«»rt».tiik wiei Krnil; poročnik Xa-g»'l Rudolf; major Netk Edvard; praporščak Ortner Anton; poročnik Paulin Franc; nadporočnik S«-hreil»er Oton; jiraporščak Sirk Leo: poročnik ^orli Tomaž; stot-nk Springer Herman; praporščak Taros Jožef; major Kauf-ntanu Teuchert; E. pl. Traunstein-lnirg Friderik; podpolkovnik M. Traunsteiner; Undesser Jožef; pra|M>nš«"ak Vidic Ignaeij; praporščak Weinharilt Rajmund; Fingerhut Jožef, Anders Jožef, Rohak Jožef; Rraunstein Frane; Draxler Alojzij; Dunkel Jožef; Krhart Anton, Falee Frauc; Fi-seher Janez; Fruhmann Janez, Geuser Karel, Holler Avgust; Haas Lambert; Hirschmann Karel; Ackerl Karel; Augustin Al.; Brandner Alojzij ; Ehmann Simon; Fauland Jožef; Fauster Anton; Felgič Frane; Flisehhacker Roman; Fruhmann Avgust; Jožef Fuchs; Gazetti Janez; Golob Franc; Gril Gregor; fatariČ Roman; (Vile Aleksander; Herzer Ernest ; Anion Jožef ; Amtmann Janez; llrandl Janez; Draxler Jožef; Gieszauf Jožef; Hutter Jane*; Blaeie Blaž; Črnko Henrik; Ettl Rupert; Fink Janez; Finno-ehiaro Ramero; Fuhrmann Jožef; Gerbere Janez; Gert Karel; Ha-gendorfer Avgust; Hilfstein Iz.; llirsrhmann Janez; Hofer Jožef; H«r*er Anton; Hulla Jožef; Fr. J and I; Jorh Karel; Chjrtka Bo-butnil; Hlaer Joief; Auer Pavel: Freitag Anton; Holzinann Anton; Adam Adam; Anzel Frane; As-siifal Andrej; Augustin Blaž; Au-guatin Franc; Babrie Janez; Fr. Biteek; Balam Karel; Barvic Ad.; Biumatin Matija; Beran Teo7. pp.. bolan, na Dunaju; Šuštersič Janez. 17. pp.. iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju: Szeigel Martin. 17. pp., ranjen, na Dunaju; Trattnig Baltazar. 7. pp., ranjen, na Dunaju; Vertačnik Janez, 87. pp.. ranjen, na Dunaju; Vrečar Janez. 87. pp.. Bistrica, ranjen, na Dunaju; Voš-njak Franc, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Žagar Ferdinand. 7. pp.. ranjen, na Dunaju: Zakoušek Janez. 87. pp.. ranjen, na Dunaju; Zupanič Jurij, 26. dom. p.. Spodnji Hajdin. ranjen, na Dunaju. V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 28. se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Proviantni častnik Badalič Jožef. 77. pp.. bolan, na Dunaju; poročnik Her- liael, 87. pp., bolan, v Celju; Fr. Komlane, 8. i>olj. top. jjolk. ranjen v Hart ta: Kralj Anton, 87. j p.. ranjen, v Celju; Krajuer F.. 47. pp.. ranjen, v Bartfa: Kune Jakob, 7. lov. bat., ranjen, v Sa-toraljaujhelv; Liskovec Jožef, 9. polj. tojj. polk. ranjen. v Lo-sonez; hužar Anton. 97. pp.. ranjen. v Budimpešti; Magerl Fr.. 27. dom. p., ranjen v Ljubljani; Man Adolf. 27. dom. p.. bolan, v Bartfa; Medvešek Alojzij, 97. pp. ranjen, v Bartfa; Mlinaric Martin; 87. pp.. ranjen, v Kinskun-felegvhaza; Naglič Karel. 17. p. p., ranjen. Ilomonna; Opičkal Stefan. 87. pp., bolan, v Celju; Palir. 87. pp.. ranjen, v Satora-ljaujhelv; Pegan Metod. 97. pp.. ranjen, v Bartfa; Perič Franc. 87. pp.. ranjen, v Budimpešti; Pe-če Alojzij. 17. pp.. ranjen, v Celovcu ; Pirk Štefan, 97. pp., ranjen. v Budimpešti: Ramšak Janez. 87. pp.. ranjen, v Sopronju; Rigled Anton. 17. pp.. ranjen, v Homonni; Simčič Matej. 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Slabina Jakom. 27. pp., ranjen, v Lo-sonezu: Štraus Alojzij. 87. pp.. ranjen, v Celju; Streha Janez. 17. pp.. ranjen, v Csakvar: šu-bič Engelbert. !>7. pp.. ranjen, v Bartfa: Tauber Jožef. 27. dom. p.. ranjen, v Losonezu; Toganik Arm in. 17. pp., bolan, v BuTlim- mann Rudolf. 17. j»p.. bolan, v j.-ešti; Vehovec Franc. 7. polj. T ropa v i; poročnik Lepey (ic za. 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju: Adtzman Mihael. 87. pp.. ranjen. Cagvar; A s hot h Jožef. 17. pp.. ranjen, v Budiinjtešti; Barle J.. 17. pp., ranjen, v Szekesfehervar; Borjančič Jožef. 97. pp.. ranjen, v Keszthelv; Hrce Janez. 17. pp.. j iz Sele. ranjen, v Košieah; Bres-san O vido. !«7. pp.. ranjen, v Sze-kerfehervar: Brožič Jožef. 97. pp. bolan, v Szekesfehervar: Chvalja Franc. 27. dom. p.. ranjen v Bu-dinif>ešti; Druzovič Jožef. 77. pp.. ranjen ua Ihinaju: F url an Viti. 27. pj»„ Kojsko. bolan, v j Szekesfehervar; tilotiinec Štefan. 27. f»p.. ran j.»s v Keeskemetu: jOolob Janez.'17. pp_ l>olaii. v S z»- k esfe b»- r v a r; liolniček Anton. pp„ ranjen, v Budimpešti: Grohar Jožef. 27. pp_ Itolan. v top. polk. ranjen, v Ijokouczii ; Vrnej Alojzij. 17. pp.. ranjen, v Losonezu; \Vošie Andrej, 7. pp., ranjen, v ("cloven; Žagar Frane. 17. pp.. ranjen, v Celovcu: Žužek Franc, M7. pp.. bolan, v Celju: Zveržina Jožef. 7. lov. bat., iz Stmnj, ranjen, v Losonezu. V poroeilu o ranjencih i:i bolnikih št. r{0. se med rugitui nahajajo tudi sledeči: Nadporočnik IVrles Ivan. 27. pp.. iz Ljubljane, ranjen v Budimpešti: Arh Janez. 27. dom. ranjen, v (* yon ^ vos; Babnik Franc. 17. pp.. ranjen, v (iradeu: Ralint Janez. 27. dom. j-., ranjen, v Gyongyofj; Handel: Jožef. 27. dom. p. bolan, v Gyi"*u-gyo>.; Boltar Jožef. 97. pp.. ranjen v Budimpešti: Borovee IV-t r. 2i». dom. p_ ranjen, v Orad-eti; Bračič Ferdinand. 87. pp.. ra cu; Solce Jakob, 17. pp., iz Krškega. ranjen, v Tiszafiirtd; So-lič Matija, 97. p. p., bolan, v Gvongyos; Stock Anton, 97. pp., I ranjen, v Budimpešti; Strohma-j yer Ludvik. 87. pp.. ranjen, Eg- j geuberg pri Gradcu; Suran Ja-| nez. 97. pp.. ranjen, v Tiszafiired: Težovnik Franc. 87. pp.. ranjen, j v Bartfa; Tomaž Valentin, 7. p. J p.. ranjen, v Gradcu; Travižan j Janez. 97. pp.. ranjen, v Gradcu;! Urbane Jožef. 17. pp.. ranjen, v: Poszonv; Verblac Janez. 47. pp.. J bolan. Gy<»ngy«'»es; Vogrin L., 47. i ]>p.. ranjen, v Gvongyos; Vidrih | Frauc, 87. pj>.. ranjen, v Budimpešti,- Zetinskv Jurij. 17. pp., ranjen. v Pozsonv; Zlobno Janez, 17. pp.. ranjen, v Tiszafiired; Zni-darič Alojzij. 87. pp., ranjen, v Eggenberg pri Gradcu: Zvolič Janez. 17. pp.. umrl 25. sept. 1914.. pokopali na centralnem pokopališču na Dunaju; Ježnik Jožef, 3. «lorn. p.. iz SI. Bistrice, mrtev; Pristavec Jožef. -'». dom. p.. iz To-mišlja. ranjen: Dojšek Vinko. 3. dom. i>., ranjen; Verderber Viktor, 3. il le ranjen in se nahaja v ruskem ujetništvu. Op. ur. ; stotnik Strobi Jožef. 27. p. p- ranjen: poročnik Sehwan Ri-hard. 27. p. p.. ranjen: stotnik Tisch Viljem. 27. pp.. inrtev; kadet 1'nterstab Frane. 27. pp.. mrtev; kadet Velzl Herman. 27. pp. ranjen; kadet Vinkelmaver Kr.. vladnega predsednika in vrhovnega poveljnika v Albaniji, je opozoril avtonomno epirsko vla-do na dejstvo, da so bili nekateri avtonomisti začasno zasedli Berat ter jo prosil, naj v bodoče taka gibanja preprečijo. Nato je poslal zunanji minister epirotske vlade. Karapanis, Essail paši naslednjo brzojavko: Z ozirom na Vašo ilepešo si dovoljujem Vam naznaniti, tla je vsled napada iz nasprotnega tabora en epirotski zbor res prekoračil obmejno črto. Epirotoin se je talioj poslalo povelje, da se vrnejo v svoje postojanke. Ponovni albanski napad. ki bi se bil dal opravičiti z odlašanjem, ki se je pokazalo v izvrševanju naših povelj, se je pa žal izprevrgel v naval proti ne- ob tem. glasom vseh nam došlih vesti, požgau Berat in več sosednih krščanskih vasi. Ne dvomim, ! da bodete one, ki so zakrivili to vandalstvo. podvrgli zasluženi ' kazni, da se odvrnejo represalije, ki lii bile /ii dobre sosedske od-nošaje. ki jih želimo ohraniti, nevarne. Medtem bomo odredili vse 'potrebno, da epirotske čete. ki so se umaknile na svoje prvotne postojanke. ne bodo dale nobenega povoda za k-ik spor in upamo, da boste tudi Vi s svoje strani izdali podobna povelja. Neumann in Janovitz sta bila v Trstu po izjemnem so-dišču obsojena radi goljufije v j 16-mesečno ječo. ki sta jo že pre-icLžnemu prebivalstvu ter je bil' stala v preiskovalnem zaporu. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. \\ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. (? iv - v J pp.. mrtev stotnik ^Vri:z! dom. p.., bolan, na Dtinaju; Jančič Anton. 47. pp., bolan, na Dunaju; Jelenko Jožef. 87. pp., ranjen, na DJnaju ; Katan Janez. 87. pp„ ranjen, na Dunaju; Fr. Klapseh. 47. pp.. ranjen, na Dunaju; Kovač Matej. 9. polj top. polk. iz Globasnice. bolan, na Dunaju; Kožuh Stefan, 87. pp.. ranjen, na Dunaju; Krajnc Jožef, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Kum-poč Anton, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Lončič Jožef, 87. pp., ranjen na Dunaju; T-ekezič Martin, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Majtl Ludvik, 17. pp., ranjen, na Dunaj n; Malek Jožef, 17. pp., bolan, na Dunaju; Merhar FV., 17. pp., ranjen, na Dunaju; Mi-h«lič Anton. 97. pp., iz Tolmina, P. I ngvarju; llermayer L_ 7. !or. njen. v EggenUrgu pri Gradcu; K-«t.. ranjen, v Budi.tifH-šti; Ho-[ Bratuš»-k Jurij. -"T. pp.. ranjen. j-«k Jozr-t. ],. |,j»„ kilan, v S.'.e-|^ pri Oradeu: lU-r- k.-^fehervar; Jaks.»tič Fra»;e. s7. j »oj Alojzij. 27. dom. p„ ranjen. pp_ l*oIan. na Dunaju: Jazb.-e|% Szaunisiijvam: Brvucel Janez. Jakob. -7. pp.. ranjen, v t VI ju;. 27. dom. p.. ranjen, v Sama^uj-Kerin Janez. 7. lov. bat., ranjen, j varu: l idri Peter. 7. polj. lop. v Ke»ztbely; Kiiajn k Franc. 27. .j'olk. ranjen, v Pozsonv; l»e;;k dom. p.. ranjen, na Dunajii; Ko-j Janez. 27. dom. p.. bolan, v (V-»tein Frane. 87. pp.. iz Telja. ra !lovcu; Doričič Anton. 97. pp.. iz njen. v Keztheh ; Kozel Franc. Klane, ranjen, v Budimpešti; Fe- rič Adalbert.. 47. pp., umrl 28. sept. 1914 in je pokopan na centralnem pokopališču na Dunavi; Jausni Viktor. 47. pp., ranjen, v Pozsonv; Klakocer Martin, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradeu; Kobič Alojzij, 7. pp., iz Beljaka, ranjen, v Celovcu; Jakob Kompla, 7. pp., ranjen, v Szamosujvar; Koren Franc, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Kovačič Janez, 27. dom. p., ranjen v Szamosujevar; Kovačič Franc, 17. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Kramar Janez, 17. pp., ranjen, v Pozsonv; Lekan Janez, 97. pp., Stari trg pri Ložu, ranjen, v Celovcu; Leveč Janez, 27. pp., ranjen, v •Tiszyfiired; Manfredo Tgnacij, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Mezcup Leopold, 27. dom. p., iz Ljublj ane, bolan, v Gyongiios; Miklaveič Franc, 17. pp., iz Pod b-ukovja, ranjen, v Celovcu; Mozetič Franc, 1. obmejni lovee, ranjen, v Mostarju; Nedoch Janez, 97. pp., bolan, v Budimpešti; Ne--sbeda J.. 87. pp.. ranjen, v Gradcu; Nigrisin H., 97. pp., bolan, v Celovcu: Novak Alojzij. 07. pp., bolan, v Celovcu; Novank Andr.. 17. pp., bolan, Gyongiios: Pack Anton, 17. pp., ranjen, v Celovcu; Papler Pavel, 17. pp., iz Ljubljane. umrl 25. sept. na Dunaju in zakopan na centralnem pokopališču ravnotam; Paulek Jožef. 17. pp., ranjen, v Olomucu; Jožef Bausch. 47. pp., ranjen, v Tiszafiired; Perein Anton, 97. pp., ranjen, v Gradcu; Planine Jožef, 5. drag, p., bolan, v Celovcu; Po-terc Franc, 47. pp.. ranjen, v Tiszafiired; Potočnik Maks, 27. dom. p., iz Ljubljane, bolan, v Celovcu; Rabič Franc, 7. pp., ranjen. Eggenberg pri Gradcu; Ra-dešič Blaž, 97. pp., ranjen, v Budimpešti ; Rajgelj Janez, 27. d. p., bolan, v Tiszafured; Režnik Franc, 27. pp., bolan, v Gyon-gyos; Simonec Ferdinand, 7? p. bolan, Eggenberg pri Grad- 27. dom. p.. ranjen, na Dunaju; Lah Rudolf. 97. pp.. iz Pulja. ranjen, v Košieah; Marinig Alojzij. 97. pp.. ranjen, na Dunaju; Mohorko Martin, 87. pp., ranjen, v Vel j u ; Ogrejnišek Martin, 87. pp., ranjen, v Celju; Ohačevič Jožef, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Perl o t Franc, 17. pp., iz Trsta, ranjen v Košieah; Pod-grajšek Jurij, 87. pp., ranjen, v Celju ; Polovič Anton, 87. pp., ranjen, v Celju: Potočnik Frane, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Pre-lec Janez, 97. pp., iz Trsta, ranjen na Dunaju; Primožič Jernej, 7. lov. bat., ranjen v Kesz-thely; Pungartnig Štefan, 47. pp. ranjen, na Dunaju; Repec Franc, 87. pp., ranjen, v Celju; Resell Karel, 3. gorski top. polk, iz Kranja, bolan, v Theresienstadtu; Ritonja Franc, 87. pp., ranjen, v Celju; Slejko Viktor. 97. pp., iz ftturij, ranjen, na Dunaju; Šenčur Karol, 17. pp., iz Loža, ranjen, na Dunaju; Valič Janez, 97. pp., ranjen, v Košieah; Vr-tačnik Vinko, 27. dom. p., ranjen, v Kiskunfelegvhaza; Zofran Iv., »7. pp.. iz Doline, ranjen, v Na-gykoros. V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 29. se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Nadporočnik K i hal i č Julij, 79. pp., ranjen, v Zagrebu; poročnik Likar Anton. 79. pp.. iz Idrije, bolan, v Zagrebu; Babic Jožef, 7. polj. top. p., ranjen, v Bartfa; Belaj Janez. 7. pp., ranjen, v Celovcu; Bratuž Franc, 87. pp.. iz Sp. Idrije, ranjen, v Kiskoros; Krastič Avgust, 7. pp.. ranjen, v Celju; Dvorsak Mihael, 47. pp., ranjen, v Kiskoros; Fabjančič Franc, 87. pp., ranjen, v Bartfa; Frankovič-Elija, 97. pp., ranjen, v Gorici; Furlan Janez, 17. pp., iz Studenega, ranjen, v Celovcu; Gantar Janez, 27. dom. p., ranjen, v Bartfa; Ga-špar Jožef, 87. pp., ranjen, v JJa-toraljaujhely; Heipeter Anton, 17. pp., ranjen, v Sopronju, J Anton. 27. pp.. mrtev; poročnik Zeli,-r Janez. 27. f p.. mrtev; Bresnik. 27. pp.. ranjen: < "ebo-l:n Martin. 27. pp.. ranjen; Kovačič Janez. 27. pp.. mrtev; Divjak Janez. 27. pp.. ranjen: -man. 27. pp_ ranjen: Marob! F.. 27. pp.. ranjen; Mil.eiin Alojzij, -i. pp.. ranjen: Ojsi rv-k Karel. 27. pp.. ranjen; Pohine Janez. 27. pp.. ranjen: Pntrek Henrik. 27. pp_ ranjen: Ričjč Anton. 27. pp.. ranjen; Žerjav Janez. 27. p p.. ranjen; Žerovnik Alojzij. 27. pp.. ranjen: Zorzin Jožef. 27. p. p.. ranjen. MOLITVENIKI: Dušna pa£a — liušna piLŠii ▼ usnje Tesano U-1"' K!ju£ nelKrških vrat —W iliixija vurlunja elegantno vtunc Jl.nu Otručka {HjLužnost — Kajski Glasovi —-40 Skrbi za Duao el«ta::tno vezano z zapono 91 40 Skrbi za. Dušo ▼ slonov o kost vezano $1.20 Sv. Ura *-l«»gTftritno v*-zan<» SI -V Sv. L'ra ♦rt'-ijaiiliio Vezano z zaporio 11-4'J Sv. l'n* v irgriii TfXIIiu z bi»no W Sv. L'ra v sluimvu koal vezajio SI -'> Vrtec nebeški — 40 POUČNE KNJIGE: A lw-<-r-'iriik n»-mSk; — Al«e» t-«ln;j£ siov»?n>kl —-■'» Ahnuv nmisko-aiigli^ikl t>.ln»a^ —W An g! slov. in slo*. sr>gl. slovar — 40 !«>rn;i "i idnvnik —S" I'umačl živin->z«lravnlk —-50 L-rupo h-nl<> — 4® Hitri ra 1'efmarlca, luigrobulc« II p.««l^deistvo — t-.^K.Ini nauk o ?rlwlar»t»6 $1 "V Prva r.en.SKa vadnira —25 RoC-nl slovensko-r.eniškl slovar —S" Srhtmpffov nemško-slovanski slovar 51 :0 S -himpffov sloven.-n-mški slovar $1 i'- tf»djer*ja v nog<.\orib — S& Slovar nirnšiiif-jlovnald (Janeili- nova izdaja »i «iiiiko>anelešfcz sU>vnJcm JI 01' K'«»verska slovnica. SI S Suveuaka p»-sm.ari'-*. L In II tr*- z»-k. VKiki |>o — f Trtr.i oš in tri ore Jm — 4® 1'nnm iiviiKrfvja — I mri km-to»ilr9 — IVliki k.it-:. .icm — 4" VnikHIri lirti — sv. [>ism* —M /J oimik. •>ar>«ii.*' T«in r-.n I-iuii<>n ti.iron Trenk Ib-le noii.... Beneška vedetev&IkA Eieraflca Boj za pravico Boži t-ni darovi Burska vojsk* Car in tesar Cerkvica na skali Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 SvezkOT. Črni bratje Cvetna borograjska Cvetke Cas je zlato Devica Orleanska . Don Kižot Doma in na tujem Dobrota In hvaležnost Dve čudopolne povesti Erazem Predjamski Evangeliji Evstahija, dobra hCl Fabiola Fra Diavolo George Stephenson, oče železnic — 40 —.15 — 25 — 20 —.15 —.20 95.00 —.20 —.40 —.20 —.25 —.30 —.20 — 20 —.60 — 20 —.20 —.50 —.20 —.35 —.25 —.25 Gorenlska knjižnica: t. zv. Ivoktnanova povest -■-.15 3. zv. Tzpokorjena romarica —.15 4. zv. Orajskt lovec —.15 5. zv. Kukelcev stan — ir. 6. zv. Šmartno pri Kranju —.1C Oozdovnik. 2. zvezka —.80 Greh in ameh —.50 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.f.O Hirlanda —.20 Hubad, pripovedke, I. In £L zvezek PO —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izdajavec —.35 Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovina —.20 Ivan Resnicoljub —.20 [zanaml, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruio —.20 Jaromll —.20 JetnSkovl otroci —.50 Kapitan Marljat «1.00 Krištof Kolumbo — 20 Krvna, osveta —.15 Knez črni Jurij —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 L&žljivi Kljukec —.20 Leban, sto beril — 20 Ljubezen n maščevanje, 102 z vez. |5 00 Maksimiljan . —.20 Marjetica —.50 Marija hči polkov* —.28 Materina *rtev —.10 Mati. aocljalen roman 11.00 hlaiuliao — .30 Mir boiji —.70 Mirko PoSteenJakovi® —.20 Mlad samotar —15 Mrtvi gosta č —.20 Miklova Zala — 30 Na različnih potih —.20 Na valovih Jufnega morja —.15 Narodne pri povesti. L, IT., m. In IV. zvezek, vsaki po —.20 Na bojlftču —.35 Na indijskih otokih —.80 Najdenček —.20 Na Jutro vem —.35 Na preriji —.20 Naseljeni d —.20 | .N'etlolinoct prefaiijana in poveltCa* na —20 Ntzeo-la na Palavaou —20 O Je tiki —U 1'aajeglavcl JI O« Cavliha Ivtnwin!, znani S. T. detektiv Pod turškim Jarmom Poroka po irufuoti l'ota ljubezni 110 zvezkov Potovanje v I.ilipat Potilednji Mub.kaije« P«jžigai eo 1'red n-vihto Prihajat? prilike, r*-kl l'ri Vrljicvrm ijruKl Prir.«.- Kv gen KavojakI Pr»t hciji Pun^ika 9 liep'iAtev Kevoluiija na PorliiKalskein KibiifV sin lUfbinzon | Kuaka Jai>onaka vojna I mw. j Sad ®reha Sanje v podobah I Seaiia | Alta. mala Hir>duatanka Skozi Sirro Indijo ! Skrivnosti srca rf prestola na raorUK« S'.afilry v Afriki Stezosledec Strahovalfi rtveh itrua. dva zvezka po Strašna ofvet« Sv. K! i z-1 be t a Pveta Genoveva ! Sveta noi Sveta X.,tt>urga I SnfolovM _M ' St«~-*na pratlka. —&® Stran na SukuUk>-m graiTu, InC zv ISuO Strela _2* Saijivl Jaka — 2« Turki pred Imnmjeai —Zrn ; Tiso." in jriiiu bu^ |7 M Tiun Ling — M Timotej in Pll*-m<>n — 2® Tr.je r "GLAS NARODA11. GLAS NARODA^ 19. NOVEMBRg, lift Kako je prišel wtirli kralj Karol na Romunsko. Leta 18G6., ko je imela izbruhniti vojna med Avstrijo in Prusi-jo, se je nahajal romunski državnik Brat ianu v Parizu, da tam po-išče kralja za Kumunijo, in gospa Corun, zaupnica Napoleona, III, mu j«? rekla: "Vzemite princa Karola Ifohenzolie nskega, ki i ji- sorodnik cesarjev. Cesar mu je naklonjen in bo zelo vzradoŠčen) nad to izbero." Brat ianu je takoj i odpotoval v Duesseldorf. kjer je i videl prinea Karola in njegovega i očeta ter ju je na pol pregovoril, j Odtod se je podal v liukarešt, | kjer je plebiscit z veliko večino j pozval prim a Karola, da kralju-1 j«- Rumuniji, ki je bila takrat še. kneževina pod turško suveren it e-to. Trebalo je dobiti še privoljenja pruskega kralja kot glavarja hohenzollerske rodovine, česar pa i/ političnih in diplomaeij-skih razlogov ni bilo labko dose-či. Toda princ Karol je vseeno odpotoval na Rumunsko. Pruski j kralj mu je pri odhodu rekel: "Bog ti pomagaj! Toda meni je1 zelo neprijetno videti, da j«' kdor-1 sihodi iz moje rodbine, čeprav j samo po imenn, podvržen Tur-: kom.'' Prine je moral odpotovati! s potnim listom navadnega za-' se bn i ka, brez sijajnega spremstva in brez prtljage, da bi ga^ avstrijska policija ne vzela "na piko" in kot pruskega častnika' ne zaprla. Princ si je dobil v Svi^. j ei z velikimi težavami potni list i na ime Karola Hettingen — po gradu Ilettingen v Ilohenzoller-| nu, ki je bil last njegovega oče-j ta. — Cez Monakovo se je peljal/ v Avstrijo. Na mejni postaji je. 1 *>ozabil, pod kakšnim imenom se vozi iu bi se kmalu zgodila nesreča. Izročil je uradniku svoj potni list. V čakalnici je bilo vee avstrijski^ častnikov, ki jih je poznal iz Scbleswig-Hollsteina. Napravil se je nevednega in skril za nek list, ki ga je temeljito proueaval. Ob odhodu ga je uradnik srepo motril. Princu se .je zdelo, da ga je spoznal in da bo vse javil na Dunaj, kjer ga potem ne čaka nič prida. Na Dunaju se je na kolodvoru zopet srečno umaknil mimo mnogih znanih generalov. Na končni postaji avstrijske železnice je moral dva dni čakati, da je dobil parnik. V oštariji je moral čuti marsikatero prerokovanje iz ust politiku-joeih urednikov. Novi knez bo ravnotako nemogoč, kakor je bil Kuzert Ne bo dolgo trajalo, pa ga Vlahi napode! itd. Končno je mogel na parnik. V drugem razredu, med tovori raznega blaga, je pisal pismo avstrijskemu cesarju, v katerem mu je naznanil, da se ravnokar inkoguito vozi po njegovi državi ter da je »prejel romunsko krono brez vsake sovražne misli proti Avstriji in da h-1 i prijateljskih razmer z mo- V Turnu-Severinu, prvem ru-muuskem mestu, se parnik ustavi. Tu je hotel izstopiti, toda kapitan ga je zadržal, češ da ima vozni list do Odese. Princ je odgovori!, da hoče le za hip stopiti na kopno. Med tem sta ga sprem-Ijevala Joan Bratianu in poročnik Lincke, rinila naprej; hitro je skočil čez inostič in pustil ladjo za seboj. Kapitan je zaklical: Boga mi! To mora biti princ ho-henzollernški! Eno samo minuto prepozno ga je spoznal. Novi knez je že stal na svoji zemlji. V Bukarešti! ga je sprejela tisoč-glava navdušena množica, nebo pa je lilo kakor iz škafov. liil je prvi dež po treh mesecih, ki je rešil setve. To je bilo v očeh Ru^ munov. po orientalski bab ji veri, dobro znamenje. In niso se motili! Sprva je sieer težko šlo. V kneževini je bodoči kralj našel žalostne razmere. Turška armada je bila zbrana pri Ruščuku, pripravljena. da vpade na Rumunsko, dežela pa ni imela vojaštva, iii* orožja, ne streliva. Komaj nekaj polkov so imeli, a še ti so bili zelo slabo opremljeni. Trebalo je v naglici preskrbeti smodnika, v prvi vrsti iz Srbije. "Pa tudi turški vojaki", tako je nekoč pripovedoval kralj Karol sam, "so bili tako ljubeznjivi, da so nam ga sami prodajali." Oceniti zasluge kralja Karola za njegovo novo domovino bi zahtevalo cele knjige. V -prvi vrsti mu sovražniki ne morejo odreči zahvale, da je dvignil deželne zaklade, da je ustvaril mnogo z lastnim kapitalom, industrijo in da ji* zagotovil Romuniji častno mesto v zboru evropskih držav. Bitka pri Delatynu v Galiciji. Odkar so ruske čete zasedle se-vero-vzhodni del Galicije ter prodirale proti Stanislavu in Kolone ji, so začeli prebivalci mesta Delatvn (pod Karpati južno od Stanislava) in okolice bežati v Karpate in na Ogrsko. Samo tisti, ki so imeli kaj svojega posestva in so bili nekoliko pogumnejši, so še ostali doma. Med temi sem bil tudi jaz s svojo družino. Žal mi je bilo zapustiti lastno hišo z vrtom in gospodarstvom, na katero sem bil s celo dušo navezan. Pri meni stanujoči avstrijski častniki so nam svetovali, naj ne bežimo iz mesta; le če se približajo Rusi in če se začne bitka, naj se skrijemo v klet. Vsak dan smo slišali, da se bližajo Rusi in vedno več je bilo beguncev. Dne 17. septembra so se R usi od Koloneje sem že približali našemu mestu. Okoli pol-enajstih so se začull rezki streli ruskih pušk. Kmalu smo zagledali'Ruse. ki so streljaje prodirali po gričih ob obeh straneh me- mesta prodirale kozaške prednje straže in za njimi stotnija koza-kov s Častnikom na čelu. Cez par minut se je pri salinah, par sto mestrtov od župne cerkve in moje hiše, začela bitka. Sprva se je slišalo samo prasketanje pušk. Kmalu so pa Rusi začeli streljati s topovi, katerih so menda imeli pet. Prvi topovski strel je padel na glavni trg in ubil domov be-žečega meščana. Naslednji streli so bili namerjeni na salinske koče, kjer so bili naši vojaki. Na grmenje ruskih topov so odgovarjali naši topovi z nasprotnega pogorja. Nastalo je strašna grmenje topov in pušk. Jaz sem se fe ženo skril v klet. Otroci so mi v paničnem strahu objemali roke in me prosili, naj jih rešim... Bitka je trajala do ~dveh""po-poldne. Po bitki smo se vrnili iz kleti in videli, kako so se ruski vojaki umikali od salin ter svoje ranjence nosili na severni konec mesta. Nastala je globoka tišina, a nedolgo. Ob štirih popoldne so se zopet pojavili Rusi in šli proti salinam in kolodvoru. Kmalu se je začela taka bitka kakor je bila dopoldne. Kozaki so ponovno trdovratno streljali na naše ne-oborožene sanitejce. ftele ob mraku se je utihnil boj in Rusi so se zopet umaknili. Pozno zvečer smo od železniških" uradnikov zvedeli, da se naša vojska v pomnoženem številu nahaja blizu salin in da bo naslednji dan nova bitka. Ko se je ta vest raznesla po mestu, so vsi še ostali meščani sklenili zgodaj zjutraj bežati v gore proti ogrski meji. Moji otroci, napol nezavedni od strahu, so me prosili, naj zbežimo, ker ne morejo več prenašati groznega grmenja topov. V teh razmerah smo 18. septembra zjutraj zapustili dom in celo naše gospodarstvo ter zbežali v gore v bližnjo vas Dora. Ko smo prišli do vasi, smo zopet slišali grmenje topov pri Delavrtu. Nemudoma smo iz Dore bežali naprej ter prišli do Jaremča, kjer smo sedli na zadnji avstrijski vlak; peljali smo se čez gorski prelaz pri Korosmezu. Vozili smo se celih sedem dni, ne da bi kje izstopili, ter se pripeljali v Krško in Leskovec, kjer so nas tukajšnji prebivalci najprijaznejše sprejeli. Prizor z bojišča. Uničeni Lier. V malem mestecu, ki ima le no kavarno in par slaščičarn, mali poštni urad in skromni svoj hotelček, prebiva na stotine onih, ki obdajajo vojskovodjo kot so-trudniki, pomagači. izvestitelji, izvrševalci tr?r zaščitniki: referenti, prezidenti, politiki, diplomati, ordonance, garde, adjutanti, kurirji in lakaji, lajiki in duhovniki, civilisti in vojaki, generali in prostaki. Pred vsem pa avtomobilisti. Nepregledne kolone avtomobilov so že pridrdrale skozi mestece. Dežuje že več tednov, ceste so samo blato. Le avtomobili prihajajo kot vozila resno v poštev, mo-tocikli, kolesa obtičijo v blatu, vozovi, konji ne morejo naprej.. Oba nadvojvode, stanujeta zelo priprosto v vojašnici. Svoje kosilo zavživata v oficirski me-naži glavnega kvartirja. Maršal-ski mizi predseduje nadvojvoda Friderik, na levi mu sedi prestolonaslednik Kari Franc Jožef, o-stale sedeže zavzemajo gospodje operacijskega biroja. Včasih se pojavi na ulicah postava šefa generalnega štaba barona Konrada. Elastični mož v sivomodrem plašču z visoko ka-pueo je seveda vedno predmet splošne pozornosti. Naglo se skrije pred svojimi oboževatelji — v slaščičarno. Ozka in blatna glavna mestna liliea nudi pravo sliko v Galicijo premeščene metropole. Pruski generali, visoki avstrijski aristokra-ti, grofi in bankirji, častniki vseh strok, uradniki vseh dikasterij in med njimi tu pa tam pojave pro-vinctjalne demimonde — vse to se srečava in gnete na ozkem prost dru. Tu pa tam koraka kak mlad rezervni poročnik s hra-r brostnim odlikovanjem na ponosnih prsih. Pred velikim poslopjem se1 zbirajo vojaki, da se dajo cepiti proti koleri. Na oglu se je zbrala civilna množica: glasno či-ta razglas, da sta bila ustreljena dva izdajalca: grško-katoliški prošt in njegov sin akademik. Ravno prihajajo po ulici temne postave usmiljenk iz bližnje bolnice, ki čaka na nove ranjen- Neki nemški pofočevalee podaje naslednjo pretresljivo sliko uničenega belgijskega mesta Lier: Nekaj strašnega je vojna. Koliko desetletij bo treba, da se iz-nova zgradi, kar sta sedaj uničila ogenj in meč! Nobena vojna v svetovni zgodovini ni morda s tako uničujočim korakom šla skozi dežele, kakor velika usodna vojna narodov leta 1914. Posebno v Belgiji je vojna pustošila na najrazličnejši način ter deželo razdejala in uničila Mesta in vasi so zašle v sredo žarečega artilerijskega boja in bile često uničene od ognja lastnih granat. Največkrat so pa belgijski kmetje s svojim zločinskim početjen* izzvali kazen. Cvetoča mesta leže v razvalinah, iz katerih se še kadi. Mesto Lier. 26,000 prebivalcev je preje tu imelo delo in kruh. Sredi mesta je prestolovala Go-marijeva cerkev, ena najlepših in najznamenitejših cerkva v Belgiji. Celo mesto je razstreljeno. Tako popolnoma razstreljeno, kakor nobeno drugo v tej vojni. Strašen, omamljujoč prizor nudi pogled na razvaline. Celo mesto ni drugega nego ogromen kup kamenja, ki so ga nametale vkup granate. Strehe so s hiš popadale na tla; temeljno kamenje je dvignjeno iz tal in razkropljeno; cele vrste hiš so se sesedle. Stolpi so se zrušili in potegnili za sabo manjše zgradbe in jih pokopali. Iz kleti mole dimniki in ka-menite stopnice vise na visokih obžganih ostankih zidov, kakor bi jih bila premoč zavihtela in zapičila tjekaj. Pred praznimi ožganimi zidovi neke hiše ždi na širokem naslanjaču prastara ženska. Svetlo opoldansko solnce jo obseva. Gledala nas je z ugaslimi, ravnodušno mrzlimi očmi.. Na Leopoldovem trgu "Fest-zaal-Casino". Kakor bi se sesedel kupček užigalie Železni tramovi in šperovci vise v zraku kakor tenke ožgane niti. Na črnem ožganem ozidju nasproti cerkvi sv. Espirita, ki so jo vso razrile granate, dva bela goloba. Od Antwerpena dol se prebivalci zopet vračajo na svoje domove. Toda zaman je njih pot: svojih hiš ne najdejo več! Niti do razvalin svojih domov ne morejo, ker leže cele ceste zasute s k Sir J t* njll» minjal svo- bine in s vojih ljub- v ter do 2 :adnjrga u- fir v Ljubi Ijano in po- ill V Kaz bor. Se ko l kot čr n ovoji lik v »ri »poved i in sv. ob- r poziwje se ponav- ve« čas bi iižnjo sin rt. jr vršil 11. okt. ob d o vi«'u, k« - jr udele- in gospodične: Moskon Emilie z imenom S. Adela, Cvetko Terezija z imenom S. Jrma, Keršmane Jerica z imenom S. Kalista, Purič Alojzija z imenom S. Benigna. Petrovič Marija z imenom 8. Tade-'* belgijskega "ja. Pečovnik Helena z imenom S. Elizabeta, ('urin Ana z imenom S. Evstahija. Kralj Ana z imenom S. Hortulana, Grošelj Frančiška z imenom 8. Kupertina, Žepič Ivanka z imenom S. Ligvorija in Silija Elizabeta z imenom S. Izi-dora. 5Qletnica. Pri Sv. Križu tik Slatine se je 18. oktobra ob priliki oOIetniee - posvečen j a nadžupne vršila velika cerkvena slo- i poročeno hčer Stano Milovo Er cegovič. j Novi poveljnik pclka. Pod{)olkovnik Fridenik Seotti 47. pešpolka je imenovan poveljnikom pešpolka št. 27. Dosedanji poveljnik polkovnik Ktauffer je bil, kakor znano, na bojišču težko ranjen. Vojni kruh. Pod predsedstvom trgovinskega ministra Sehusterja so se zadnje dni vršila posvetovanja o uvedbi jednotue vrste kruha, takozvanega normalnega ali.eerkvf Rada bi zvedela za naslov mojega brata JANEZA RAXT. Ako kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Marijana Rant, omožena Kralj, Box 770. Black Diamond, Wash. (17-19—11) vojnega kruha. Ta kruh naj bi sejvesnost pod vodstvom lazaristov pekel iz zmesi ržene, pšenične in'iz Celja. Popoldne je bila velika (krompirjeve moke. Na ta način J procesija z Najsvetejšim za sre-i bi se doseglo, da ne nastane po- čen izid sedanje vojne. ! manjkanje žita. Dunajska posve-j Poljska služba božja. V nedeljo' Kje je MATH. LIBERŠAR? Pred nedavno ji- bil na 1005 N. Chicago St.. Joliet. ill. Prosimo rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da ga javi, ali najbolje je, da se sam oglasi.— Upravništvo "Glas Naroda''. (18-20—11) ZAHVALA. Tem potom se najsrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, imela namen, dognati j 18. oktobra se je vršila v farni f prijateljem in znancem ter pod-), tehnično in sanit ar-[cerkvi v Slivnici pri Mariboru j pornemn društvu "Franc Jožef' uo uspešnost evetuelnih sov o normalnem kruhu, se poroča, so st predpi- popoldanska služba božja za polj- Kakor jske posvetovanja >ki nu je i reko vzočo pokoj ni-'okojni je bil z •astmi pokopan, zadnji pozdrav ŠTAJERSKO. Pisma iz Belgije. Slovenski top-ničar Jožef Drolc. doma iz Pol-groba. Ob grobu jzele, piše svojim domačim izpred ril pokojniku v slovo čast-(Antwerpna: "Kadar začnemo me-ovojnik ravnatelj Robert [tati naša debela "jabolka7' iz na begunec, nastanjene v slivni-fari. Pridigo, rožni venec in litanije je imel poljski duhovnik, begunec iz Kalusza, kjer je bil katehet na poljskih ljudskih šolah. Nastanjen je v gradu pri grofu Sclionbomu. Vsi begunci občudujejo lepoto naših krajev in rodovitnost naše zemlje. Izpuščeni duhovniki. Iz graške- 'Marija Andreja, Andreja, Pcj ;.:,!! tako ginljivo, da so se I šili možnarjev, nam kar padajo vojaškega sodišča je bil izpu-: ./ i jokali. | utrdbe za utrdbo v roke. Vse se ščen Janez Razbornik, kaplan v rreša se od 27. avgusta na- pred nami zdrobi v prah. Utrdbe 'Jarenini; izpuščen je koroški du->tni rtzervist Franc Meden, Antwerpna so sedaj same razva- hovnik ilk, 1(5. stotnija. Po njem po- izveduj« njegova žena Marija .M.deti. Topol št. 2:J. p. Begunje pri i erknici. Pcgreša se vojak 87. pešpolka, M. koiupanija, Jožef šegula, ki so ga videli njegovi tovariši zadnjič din* "Jti. avgusta v hudem boju z Kusi na severnem bojišču. nj- iu povprašuje dr, J. Se_ odvetnik v Rudolfovctn. Ranjen na severnem bojišču. I Mer Modic, uradnik "Zadružue /.veze" v Ljubljani, je bil 11. okt. ranjen na severnem bojišču. Iia-ujen je bil od šrapnela v levo koleno. Leži v bolnišnici v Przemy-slu v .Galiciji. } an j eni na južnem bojišču: A-lojzij Zakrajšek, korpural, v levo roko; Martin Babic iz Trebnjega v roko in desno nogo; Ivan Košt ložef Konaš. Vsi lanvan-line. To je naše veselje! Vse za t hiški duhovniki so potemtakem vero, dom. cesarja!" — Slovenski sedaj izpuščeni, ne da bi jih bilo topničar Franc Kuster, ki je pri- deželnobrambno sodišče stavilo deljen nemškemu artilerijskemu pod obtožbo. Le župnik Fran bataljonu št. 8. 2. stotnija, av-jMurSie je obtožen po §§ 6:J. in 65. strijska motorna baterija možnar- j kazenskega zakona in se bode ob-jev, je poslal mariborskemu "SI.! ravnava v kratkem vršila. Gospodarju" izpred Antwerpna j Duhovniške vesti. Frane Lnk-Po j dopisnico s sledečo vsebino: "Sr-;»»u». dozdaj kaplan v Trbovljah, ula. j čen pozdrav na vse slovenske fan- j« dne L nov. imenovan za pri-j te. Mi smo že (j tednov v ognju digarja nemške cerkve v Celju.— •n nam prav dobro gre. Vse za ve- Vojni kurat dr. Anton Jehart je! ro, dom in za cesarja! Korajža odšel na južno bojišče. — Josip j nobenemu ne manjka. Težave vse Pinter, mestni kaplan v Celju, je' sproti pozabimo ter prav veselo še samo imenovan, ne vpoklican in srečno živimo. Sovražnik kar za vojnega kurata. gleda in strmi pred našimi bom- » bami. Zato slovenski fantje kot' junaki le naprej, da se bo reklo: Sl0V€Sna ZapHSega 110" za vso pomoč za ča.sa bolezni in smrti nam ljubljenega moža oziroma očeta in brata FRANCA ANDR0JA. Iskrena hvala vsem. ki so ga spremili k večnemu počitku in okrasili s cvetlicami njegovo gomilo. Naj v miru počiva! Žalujoči ostali: soproga. Josip brat. Marija Kastelič, sestra. Shebovgan. Wis. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristnijRichter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RIC HjTER & CO., 74-80 W.shirgtaaSt., New York, N. Y. SVARILO. Ta slika kaže omoženo" Imenik padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnepa ministrstva s nosebr.im ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik -estavljm je po abecednem redu in sicer: od kje je kdo Jom*. leto rojst»», kateremu »ojce- rnu oddelka priftd* i. 1. d., tako da lahko tukaj r.ajdet« onega, za katerega bi raJi vedeli. Pri padlih navedeno ju kje padli in kje jiokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako tečnih podatkov, kakor v kniižj-ci. Cena isti je -5centov pri Felix M. Dolina r. 45 Ve»ey St. Dept. G, New Ycrk, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. Avstrija je bila od nekdaj in mo-j ra in hoče ostati od vekomaj Sr vega romunskega kralja. čen pozdrav tudi od nemških ju-Ljubljane v roko. Četo vodja 1 nakov. Z IJogoia! Na svidenje!" ° i r 1 i 11 s je obolel na revma-j Pismo iz bolnišnice. Fran Sven- ( 11. oktobra je bil slovesno na, šek. organist v Cirkovcah, piše . ustavo zaprisežen novi rumun-uredništvu "Slov. Gospodarja" ski krčil j Ferdinand I. K slavno-iz Šopronja na Ogrskem: "Na- st i so došli: metropolit in primas znanjam Vam. da sem presta! hu- Rumunske, duhovščina, ministri, de in strašne boje tamkaj ob ru-; poslanci in senatorji, visoki do-ski meji. Po božji volji se sedaj stojanstveniki in člani diploma-nahajam ranjen v tukajšnji bol- tičnega zbora in veliko občinstva, ni.šnici. Kana na nogi mi liitro Nekaj minut pred kraljem je pričeli in v par dnevih že grmi na šla v dvorano kraljica mati s dopust, da pozdravim svoje do- princem Nikolajem in princeza-mače." Težko ranjen je l>il na severnem bojišču poročnik Henrik Sel, nadučitelj v Žrečali pri Konjicah. Sedaj se zdravi doma v Žrečali. j Odlikovanje. Četovodja Martin', r za vn i Juri t. L 2: l 1« p Vcjaki umili v Ljubljani. Na gimnaziji je umrl na j M i kač, vojak !>7. peš-totllija; v Leonišču jo t si ari Karol Fogt, vo-■špolka, 11». stotnija; imel je strel v »lavi. 1'mrla sta še dva ranjena vojaka, pri katerih pa tu bilo nobenih listkov in se še lie ve, kdo sta. Ranjencev so pripeljali doslej v Ljubljano nad (kMH>. Mnogi so odšli že na dopust, mnogi nazaj v bojno črto. Vitez Pogačnik. Podpredsednik poslanske zbornice Josip vitez Pogačnik, nadporočnik v rezervi, sporoča "Straži", da je prideljen kut ordonančni častnik b. arinad-neniu zboru. Zdrav je in pozdravlja vse prijatelje in znance. "Mrtvi" se oglašajo. V uradnem izkazu je bil proglašen mrtvim Franc Andoljšek, vojak 17. pešpolka. iz Kompolj, dobrepolj-ske fare- Opravila se je zanj osmina in orožništvo je po nalogu glavarstva poizvedovalo glede preskrbe njegove družine. Te dni je pa pisal Ženi iz Rusije, kjer se nahaja v bolnišnici. Dobil je bil več krogelj. Drugo pismo je pisal •sosedu, katerega prosi, naj mu o-skrhuje čebele. V ruskem vjetništvu. Prav sredi peščene Azije se nahajajo to-časno nekateri avstrijski vojaki, ki jih je doletela usoda vjetni-štva. Te dni je sporočil nadučitelj Fran Silvester, da je došel v mesto Omsk (v jugozapadni Sibiriji) ; kmalu nato pa je prišla druga dopisnica s postnim pečatom Novouikolajevsk'znamenje, da •»re transport še naprej. Na dopisnici pristavlja sledeče: '/Ker je v Oninku prenapolnjeno, smo se peljali dalje. Ne vem, kje se ustavimo. Danes se peljemo po reki Ob proti severu. Tridnevni bojni položaj okrog Lvova me je po božji dobrotljivosti pustil brez ran. Sedanje vojno vjetništvo me trpinči bolj v telesnem oziru; sicer pa je rusko ljudstvo jako prijazno in post režij i vo, pravtako vojaštvo. Rusko učiteljstvo je o-■stalo izvečine doma. Iskren pozdrav!" Pismo je bilo oddano 23. septembra; romalo je torej tri tedne. Bilo je cenzurirano na Dunaju. Družina Oiljača, ki je bila pre-(Dalmacija) in obč. ma Elizabeto in Marijo. Ferdinanda so navdušeno pozdravljali s ploskanjem in s hu-ra-klici. Kralj je prisegel zvestobo ustavi. Po zaprisegi je govo- ROZO TURK, staro 20 let. Pobegnila je iz La Salle, III., z 2 leti starim otrokom ter pustila moža, kateremu je u-kradla Rojaki, varujte se je, da še koga drugega ne oslepa-ri! Kdor jo bo preživljal, naj mi blagovoli otroka vrniti, za katerega mi je edino žal, nezvesto tatinsko ženo pa prepustil drage-ivi-*il " i1 volje vsakemu slabiču, ki ne more ldJa dobiti pošteno slovensko dekle. John Turk, 209 C re ve Coeur St., La Salle, 111. (17-11—1-12) ril: Pozvan po Božji milosti in Hribar, 7. lovskega bataljona, do-'P° volji ljudstva prevzamem ded-ma v Slov. goricah, je bil zaradi velikega ustanovitelja, ki svoje hrabrosti pred sovražnikom »>i j« kot sveto izročilo zapustil odlikovan s srebrno hrabrostno euvstva ljubezni in zvestobe ' ce- svetinjo. Kolera se razširja po Štajerskem; več ljudi je že obolelo in umrlo. V Gradcu je te dni umrl na azijski koleri 271etni J. Bar-dutzky, ki je po nekem transportu konj v Galicijo se vrnil bolan v Gradec. Umrl je v Strassu veletržec Fr. Stift. Pokojni je imel v obmejnem Št. Ilju velika vinogradna posestva. liil je eden onih Nemcev, starega poštenega kova, ki niso sovražili Slovencev. Umrl je v Celju odvetnik dr. Josef Kovatsehitsch. star 55 let. Poročil se je okrožni logar kneza Thurn in Taxis Emilijan Mer-zer v Polzeli z gdč. Antonijo Ci-zel. Promoviral je dne 17. oktobra Emil Schlander v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva. Izpred celjskega sodišča. Celjski list "Deutsche Wacht" je prinesel po listu "Tagespost" članek, v katerem očita poslancu dr. Korošcu med raznim drugim tudi, da je ubežal v Švico. Dr. Korošec je vložil po dr. Benkoviču tožbo proti "Deutsche Wacht" in dne 8. oktobra se je vršila obravnava. toda urednik "Deutsche Wacht" ni nastopil dokaz resnice. Bil je radi zanemarjanja dolžne pozornosti obsojen na 200 K globe. Slovesnost preoblečen j a pri šolskih sestrah v Mariboru se #je vršila dne 15. oktobra na praznik sv. Terezije. Preoblečene so bile sledeče gospodične učiteljice: Eg-ger Luise z imenom S. Rapliaela; Grafenauer Jerica, hči državnega in deželnega poslanca na Koroškem, z imenom S. Bogomira; lega naroda; iz svoje ljubezni za narod zajemam moč. da nastopim brez vsakega obotavljanja pot izpolnitve svoje velike in težavne dolžnosti. On sam, ki ga vsi kakor očeta objokujemo in prepričanje, da se le z neprestanim napredkom more zagotoviti življenjska sila naroda, mi bo eelo življenje zvezda vodnica v mojih Rad bi zvedel, kje se nahaja moj prijatelj JAKOB C CZ N Ali. Pred par leti je bival na Filipinskih otokih kot vojak Združenih držav. Ako ve kdo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Kralj, Box 770, Black Diamond, Wash. (17-19—11) Spominski žepni noži s olikami avstiij-j skšli vojakov, cesarja in generalov in tudi lahko napravimo vsako sliko naročnikovo in njegovo ime. Cena Si.."tO z klinarna . in ?2 z a kilnaini. Teliko knjigo Evropska vojska dobi lahko vsak zastonj, ako na.s hoče med rojaki priporočati. Knjiga ima preko 4t'0 strani in več kakor 10" slik. Cena ji je £2. Patentirano safety ra^or britev dobi lahko vsak zastonj, kdor naroči za en ilolar knjig pri nas. Britev je vredna lepega denarja. Pišite po cenik. SLOV. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaokc, Wis. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR 1 (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJ 2 vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnje in <: nasvete v y3eh vojaških zadevah. Rojak cm. j ameriški državljanski papir, daje polrt.-bne glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izd; prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zcupr.o na nje.^a, kjer bo;-te v '.r. ■ in solit" sLP potrebne eb- dobiti formacije j je razne Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 191*3 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar j izvanredno zanimiv ter vsebuje j med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE v kateri popisuje pisatelj resnic no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg i tega je še neb roj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega efiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno nea jul našim eitateljem. Cena: 30c. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St.. New York City 'KRACKERJEV BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boieznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, vauujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Kraekeriev", znan že nad 20 let. Ako ga Va.s lekarnar a7i gostilničar nima v zalogi, se onrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitna naročila te točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 61(2-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0, NOYO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA". Popis prieetka sedanje vojne h stremljenjih za razvoj te države.'33 lepimi slikami in velikim zem Spolnjevanje te visoke dolžnosti, 1 jevidom Avstro-Ogrske. ki jo prevzamem z neomahljivo | Cisti dobiček te izdaje se bode zvestobo in ljubeznijo, mi bo sladko plačilo; če tako postopamo, jamčimo hvaležno tistemu, katerega spomin tvori najzvestej-šo vez med deželo in mojo vladarsko hišo. Med srečnim svojim vladanjem, ki tvori ponos naše zgodovine, je prvi rumunski kralj vselej, kadar so veliki dogodki' zahtevali, našel najmogočnejšo oporo v edinosti vseh Rumunov okolu prestola. Prepričan sem. da bodo Rumunei, prevevani po visokem domoljubju, tudi v bodoče edini ob prestolu in v deželi. v mislih in v dejanjih, kar edino zagotovi zdrav naroden razvoj. Vsemogočni, ki je po tolikih težkih preizkušnjah blagoslovil delo tistih, ki so se žrtvovali, dobrobit ju naroda, ne bo dopustil, da preneha, kar se je zgradilo s tako težavo in bo ščitil neumorno delo ljubezni naroda, ki jo hočem kot dober Rumunee in kot kralj posvetiti svoji zvesti deželi. Govoru so navdušeno ploskali. Zahvalil se je kralju predsed-nih obeh zbornic, nakar se je slavlje zaključilo. Za vsebino oglasov ni odgovor- oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25£. Naroča se pri: V. J. KUBELKA, 538 145. St., New York, N. T. (30-10—29-11) Iščem svojega strica VALENTINA &KOFA. Doma je iz Laz pri Planini na Notranjskem. V Združenih državah biva že nad 20 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Škof, 904 Chestnut St., Johnstown, Pa. (18-20—11) VAŽNO NAZNANILO. IT Vsi potniki, kateri so na-y mera vali potovati v staro —T* domovino ta teden ali na morava j o potov«, t prft-W hodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile sa nedoločen čas s prometom. ITadsr se sopet razmere pra aroga&jo, bodimo pravo-poročali na tem ma NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in "West Va. nazna njamo, da jih bOj obiskal naš pot aik Mr. OTTO PKZDim. kateri je pooblaščen pobirati ma ročnino za "Clai Naroda" i» ii davati pravoveljavna potrdila ii ara rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem TTnravBiSt.To Ola« NaroAa HARMONIKE -kmMsI kakorinekoll Trst« lmdelwjm in popravljam po najnlijlh cenah, m d»J< ♦i pežno In z&nesljivo. V popravo un« 6'ijlvo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 1* let tukaj v tem poslu In sedaj v sto Jem lastnem domu. V popravek Tiamecs kranjske kakor vse druge harmonik ter računam po delu kakortno kdo hteva bres na daljni h vprsJanf. JOHN WENZEL, 101T M. S«Tid S«_ OlavtJaad. Ofclr OGLAS. Cenjenim rojakom, priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 45^ gal., staro rdeče vino po 5f)t galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55£ gal. 100 proof močan tropinjevec 41/- gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g M. ZugeL Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Redka prilika ia lajn ke raznih društev, trgovce in crnge {sitaje. Za ugodno ceno se dobi Tnekaj ^rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do §60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem časujlahko v3akdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Coitlandt Street, New York, N. Y. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenmb. Delo oknsao. (zvršoje prevode v drnce jezike. Unijsko organizirana. Posebnost so drnštve&i pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki iti Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cordandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 19. NOVEMBRA, 1914. ViA yfftfffff»y>lttffftft» 9 AAA A A Doli z orožjem! HODU KVURMJA. ,h Ipieale pt Snttner. — Za "Glaa Naroda" priredil J. T. . l^HI w w A.....4, A ^ A A A A A.....A A ^ ¥ ¥ f AAA A O i i i h .'{(i (Nadaljevanje). pozno zvet-er sem tlospt-la v Kralovee. Moji spremljevalci so t> it;di na zadnji postaji. Bila sein sama — v strahu in trepetu. Kaj • i- Iti nt- Iti io dr. Brusne rja, kaj ee l»i ne mogel priti. Kam hi se ohmila. kaj hi počela? Poleg tega vplivalo name dolgo potova-iuel, ker je ohupno pogledal in dvignil obe roki k nebu. ii j«- in zdravnikovi popisi. < V hi ne hrepenela po Frideriku, hi sr /. i«-la samo Miirti. Zd<-lo s«* mi je. da I»i bilo najboljše tak«-. Ijegla hi in zaspala in so nikdar vee iih prebudila. Nikdar vee bi mi ne bilo treba misliti na te grozote. Toda živeti moram in toliko časa poizvedovati po Frideriku, da ga ne dobim. Vlak se je ustavil. S tt /avo s« rn i/.topila s prtljago v roki. Seboj sem iiuela ročni kov-«'•« ur z obleko, perilom, obvezami in nekaj malenkosti, katere »sem rabila pri toaleti. Vzela sem jih seboj misleč, tla človek ne more prestajat i brez srebrnih škatljic, mila in vode, brez krtaeic in glavnikov. Sna/.nost je prva st\ar na svetu in je ravno tako po-tn-l.na za t«-1*» kakor poštenost za ' r, Kaj naj začnetu, kam naj se obrnem. Kje je pos!ajenačelnik? — sem vprašala nekoga. Vi mislite načelnika tukajšnje bolniške postaje? Štabnega nika S.? Tam je. Misleč, da mi bo dal kako pojasnilo glede dr. Bresserja, sem i- podala v označeno smer. Slišala sem, kako je štabni zdravnik govoril z nekim gospodom : To je revščina, kaj ne? Tukaj je zaloga za vse provizorič-ne bolnišnice. Vsega imamo dovolj: perila... jedil, obvez, toda, k.:j nam pomaga? Razložiti ne moremo, sortirati... naprej poslati... Rok manjka, najmanj sto spretnih uradnikov... Ko sem hotela nagovoriti zdravnika, sem pogledala njegovega spremljevalca in---o veselje---— spoznala dr. Bresserja. i'ako sem bila razburjena, tla sem ga objela. V i ? Vi. baronica Tilling? Kaj vendar delate tukaj? Pomagat sem prišla sem. pomagat... Ali ni Friderika v Vaši bolnišnici? —- Dosedaj ga še nisem videl. Ali me .je to poročilo razočaralo, ali razveselilo?.. Ne vera... \'i ga l ilo. Mogočr j,- mrtev, mogoče je nepoškodovan. . . Doktor Br< ss. r pa tudi ni mogel videti vseh ranjencev. V vse lazarete h. potem bom šele vedela; • Kje je pa gospa Simoni Ona j.- dalj časa tukaj. Imenitna ženska. Vam rečem, ročna, pre vidna. .. Sedaj se Itavi z ranjenci, ki so v vago-Z Vede I a je, tla je tukaj v bližini potreba največja. Kmalo se »odala na pot, jaz jo bora spremljal. Tudi jaz, gospod doktor. Vzemite me seboj! Kaj vendar mislite, baronica. Marta... Takt) nežni ste, razvajeni... prehudo hi bilo za Vas to težko tlelo... Kaj naj pa delam tukaj? — sem ga prekinila. — Če ste res moj prijatelj, mi boste gotovo izpolnili željo... Vse bom storila, karkoli Itoste zahtevali... nobeno delo ne bo pretežko zame. IVedstavite me gospej Simonovi in ji rečite, da sem prostovoljno vstopila v to služlto. Vzemite me seboj... usmilite se me___ na kolenih Vas prosim___ — Dobro, naj se zgodi po Vaši volji... Ravno sedaj prihaja ta hrabra ženska... Idiva... 0111 If it r« bo Ko me je zdravnik predstavil gospej Simonovi jn ji ponovil mojo željo, je samo pokimala z glavo, potem se je pa takoj obrnila vstran in dala navzočim nekaj povelj. Premalo svetlo je bilo. da bi razločila poteze njenega obraza. IVt minut kasneje smo se že peljali proti sosednji vasi. Vozili se nismo v kočiji, arnpak v navadnem lojtrskem vozu, s katerim so bili ravnokar pripeljali ranjenee. Sedeli smo na slami, ki je bila mogoče še krvava od prejšnje vožnje. Poleg voznika je sedel vojak s svetilko v roki... Hude sanje, hude sanje... Dobro, da je brl poleg mene dr. Bress^r, ki me je bodri! in miril kot je vedel in znal. Svojo roko sein položila v njegovo in se tesno pritisnila k njem u. - Le naslonite se name... tako, da... baronica Marta... Ti ubogi otrok--je rekel nežno, Grozna je bila tista vožnja. Vajen« sem bila mehkih blazin, udobnih vozov, sedaj pa kar naenkrat ta velika ifprememba. Sedeti moram na zibajočem se lojtr-sk. in vozu, v katerem je namesto blazin kup okrvavljene slame. Toda bila sem nepoškodovana... Kako more biti pri srcu onim, ki 'Utajo zdrobljene ude, katerim se koščki kosti zapičijo z vso silo v meso, če sane I je kolo preko kamna? postala, zaspati pa nisem mogla, ker so me boleli vsi udje, ker sem bila smrtno utrujena... V svoji bolni domišljiji se je vrstila slika za sliko. V duhu sem pregledala še enkrat tiste strašne prizore, katere mi je bil opisal polkovni zdravnik. V duhu sem videla vesele grobarje, vojne hijene. slišala sem smrtni krik ranjencev, nad katerimi so razstrelili lazaret... Pri tem sem pa tudi napol slišala pogovor mojih spremljevalcev... Del pobite armade se je umaknil proti Kraljevem Gradcu — je pripovedoval dr. Bres-ser... Trdnjava je bila dobro zavarovana in posadka je začela streljati na svoje ljudi, misleč, da so Prusi... Na stotine jih je padlo v jarke in utonilo. .. Preko reke Labe je bežalo toliko vojakov. tla so se konji in vozovi sredi mostov zagozdili___Za pešee ni bilo nobenega prostora več. Na tisoče jih je padlo v Labo. . . meti njimi tudi veliko ranjencev... —Kako mora biti v Horovicah? — je pripomnila gospa Simon. — Tam ni baje nobenega prebivalca več. V podpodprtih hišah je ranjeio-c pri ranjencu. Neizrečeno se. nas bodo razveselili... Samo premalo jim prinašamo, veliko premalo... (Dalje prihodnjič.) je 'TOJ1KA WA BALUVf1 NA*I ZASTOPNIKI, katerl so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny land, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. v Salida, Colo, in okolica: Lonia Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Baf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, HI.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinac.. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kevšek in Math. Ogrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerae. Springfield, HL: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: "Yank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Vfartin Kos. Calumet, Mich, in okolieo: Pavel Phaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolieo: Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Pet rich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph tih ara bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan «>ouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Pe.shel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan PonSe. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Palls, Mont.: Math. TTrich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela rek. Little Falls, K. Y.: Prank Gregor- ca. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport. O. in okolieo: Ft Hočevar. Barbeton, O. in okolieo: Aleis Balant Oollinwood, O.: Math. Slamnik-. Lorain, Ohio in okoHee; Jefen Knmše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: M. Klarieh. Sraddock, Pa.: Ivan Gens. Bridgeville, Pa,: Rudolf Ple-terfek. Burdine, Fa. in okolieo r Joka Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonshurg, Pa.: John Kok-lieh. Bronghton, Fa. in okolieo; A. Demšar. Export, Fa. in okolica f John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Talent toči«. Franklin, Fa., in okolica: Fran R. Drašler. Grcsnsburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. in okoliao; Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Uttd«, Fa. J Stars Schultz. Moon Run, Fa. in okolieo ! is. Maček. Pittsburg, Fa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignas Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph fikerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pi«. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Wfflock, Fa.: Frank Seme In Joseph Peternel. Toele, Utah: Anton Palcic. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.; Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. in Golica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Staxnp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rieh. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. to d) <•> NAJBOLJŠA ® SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA Prirejenajzajslovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. fesa v platnnr?ezau $1.00. Eojaki ▼ derelaad, 0. Me isto ▼ podnmuci Fr. Sakser, 1604 St Our Ave^ R. L i i I t i t Po zni i cenit Amerika in Amerikand 4pUal Rev. J. A«. Trunk je*dobiti poštnine prosto sn 12.50. finjift je Te-tant t platno In m spomin jako priliČnm. Založnik je imel veliko stroškov in se mo nikakor n Izplačale, zato je cena pmiena. da ee veaj dmkmam pokrijejo veliki stroški. Dobiti j« pri i Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stmt, New Yock, If. T » i » I » i Jsled vsestranske ieJje II saao re« istiaov te kmjiflt* to 8*4*? m«j. rojmko* mm sae»#- Enjlaa l(Tcjaka mh Balkan«" MStoji is 13 pctameznih setitkov, )esegajoiih skupaj na veijem formata 1W3 strani. Delo je e-emdjeno a 2SI slikami, tikajo I« se opisa balkanskih držav in •ajvaiaejfeih spopadov- med se-vxainikL Heiitkom je prideljee mil veiji sloveaski semljevfi balkanskih driav. ^ PMunmt zveske je dohiti V lic, vseh 13 selitkov aknpaj pa itane s poitnino vred tl.8*. Ni roia se pri i ■levenle Pahlisklng 89 Cortlandt 8t.. New York PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pc. ekeli«i litnMjamo. da le ij Veliki vojni atlas vujskojotih se evropskih dr/av in pa kolonij* skih posestev vseh velesil. Obsega 11 r&inih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka strer. je 103 pri lili palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obtega.dcvcl raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 ccntov^ Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi.označen ohsegfpovršine, katero zavzemajo^posamezne države. Pošljite 25c. ali;pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m m. M. PAPIO, lit Frederick ft., Steelton, Fa^ eai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda, ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI RLOVENSKI DNEVNIK £ ZDA. DRŽAVAH. Ja fcnajdltati mjnspeinij • fte tinktur* da ■veta Alpan-tinktar« AIM&pomI« t« H jo rsfatio. nutejoTi^ •dh tad ~ bod? artraH. ____Bafao lak« ______ . ftaatik tedmlb brada b> brka. ki m bade tapadala la b« bedo »oatal* ahre. Otafca I dni popolnoma oadrsvim rrvmmtixcm. koatiboi. te-(uje po rakah. nagih in hrbtenici. Bane. opasano. bala, tare. krut« in kurja oEaaa. bndaHM. potenja noc. sobllno itd. otUtrmnfan v treh daafc. MoJa Kdisrtta ao reglatrirana ▼ Waahljwton«. snamanje. da ao čista in najbolj appaina. FBI* taka J po oonlkl PoftUcoi ca saatonj. JAKOB WAHCI0, 1099 R. Mth St. Cleveland, O N. & Onaora. UUnU mmlm atafUa ha itMa (ju .Francoska ^.parobrodna družba.) Direktni Crfa do tHane, Pariza, Švice, ioomosta ie Ljubljane Foital SMcnUct A»PKOVENCE" nMf« vijaka "LASAVOOrn, ■arfvavilaka ruientAWp •lidra fiUu "u rtuU*CE« Ttecafo", "bi TonniDe", ''Rocbambeai^in "Hiagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pwari St. fihesehrenjrh RmEdin^o Fsttnl parnikf eMajeja wis« oh rotah M prirtwiWe ifernktt m Aaerika U Amerikand. « 9. PahUshteff JO prevctla v salogo rojakov Is