1 Leto XIV. j Štev. 161	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-«	Maribor, petek 19. ''triija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali do doSU 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. postni Čekovni račun- 11.409	Cena din 1.— |
Roosevelt sprejel kandidaturo
Kot pogoj je stavil, da se izvoli za podpredsedniškega kandidata sedanji poljedelski minister Wallace( kar je konvent takoj uresničil - V Londonu pozdravljajo zopetno Rooseveltovo kandidaturo
LONDON, 19. julija. Reuter. Zgodaj davi je prispela iz USA vest, da je pre-zident Roosevelt tretjo kandidaturo za preddenta USA sprejel. To svojo odločitev je utemeljil z dejstvom, ker si mednarodni dogodki drug drugemu tako ra-pidno sledijo in z dejstvom, da ga je konvent demokratske stranke imenoval soglasno za prezidentskega kandidata. Istočasno se izve, da je Roosevelt priporočil za mesto podprezldenta poljedelskega ministra H. Wallacea. Sprejetje svoje kandidature je Roosevelt navezal na pogoj, da demokratski konvent imenuje Walla-cea. Ta je nato Wallacea soglasno imenoval za podprezidentskega kandidata.
Velik Rooseveltov govor
LONDON, 19. julija. Globereuter (Ra-diotelegrafska služba). Davi je spregovori} prezident Roosevelt na radiu konventu demokratske stranke v Chicagu. Uvodoma je dejal, da govori z mešanimi čustvi zaradi konflikta, ki ga preživlja v svoji notranjosti med globoko osebno željo, da se umakne in med nevidno stvarjo, ki ji pravimo vest. Toda rapidni potek mednarodnih dogodkov Je vplival na njegovo odločitev, da se je Odločil kandidirati v tretje. Zahvalil se je konventu demokratske stranke, da je Imenoval Wa1lacea za podprezidentskega kandidata. Dogodki so danes zaradi nevarnosti, ki jo krijejo v sebi, taki, da izprevržejo zasebne načrte vsakega posameznika. Stojimo pred največjim svetovnim dogajanjem v človeški zgodovini.
za to, ali naj je dalje traja civiliza-c,ia, kakor Jo poznamo in cenimo mi, ali Pa naj vse to propade; ali naj še obstaja vera, ali pa /iaj se vmestl brezbožnost; ali naj še velja dana beseda, ali pa naj diktira pest; ali naj velja dostojnost, ali Pa nasilje; ali naj še cenimo pogum, povedati odkrito besedo, aH pa naj nastopi nezdrava otopelost soparnega ozračja.
Sprememba zunanjih dogodkov je naložila imperativno dolžnost do skrajnosti izvesti načrt lastne obrambe. Potrebna je edinost naroda, v času ko se zajedajo med njega špijorll iti mednarodno izdajstvo. Upoštevaje edino dobrobit naroda, v vidu teli in takih mednarodnih dogodkov, sem se končno vendarle odločil, da o svoji odločitvi glede tretje kandidature ne podam izjave, preden ne bo zbran konvent. Le prepričanje, da svojemu narodu služim, ako v takih dogodkih ne stojim ob strani, In pa soglasno imenovanje moje osebe po konventu, sta me pripravila do tega, da sem tretjo kandidaturo sprejel. Sam poziv stranke ne bi
bil zadostoval. V/basik kakršni so današnji, v času ko je ves svet zajela kriza, je vsa pozornost usmerjena na edino dejstvo, da se hoče vsega sveta polastiti °bt»rožena agresija« ki ne trpi ureditve, kakor jo poznamo ml v USA. Nihče ne more več dvomiti in sl zakrivati oči pred dejstvom, da ta vojna ni vojna v navad* nem smislu, ampak revolucija, ki je bila vsiljena s premočjo orožja In ki ograža vse človeštvo. Je to revolucija, ki ne gre za tem, da bi Hudi osvobodila, ampak za tem, da jih zasužnji. Zato pa, ker gre za to, tudi svobodni Hudje nič več ne
cer v mirnih časih. Njihova prva dolžnost je odslej* da služijo domovini na ka-^rem kcll mestu, ki jim ga določi. V tem
sthislu bom tudi jaz, t božjo pomočjo, skušal služiti narodu.
Volivna kampanija v prihodnjih mese-oili bo zatorej precej drugačna, kakor so Lile dosedanje. Dogodki zunaj v svetu si tako hitro sledijo, da bo moja dolžnost ali ostati ves Čas v Beli hiši sami. sli v njeni bližini, odhoder bo mogoče v, naiVra.ifiem času doseči Washington ter celo Fvropo in Azijo kar po telefonu. Na bo nit.i časa niti razpoloženja, da bi
se izgubljali v zgoflj strankarskih debatah.
Prehajajoč na notranjo politiko, je Roosevelt kritiziral republikansko stranko, ki je zavozila do 1. 1933, ko je bila na oblasti, finančno in gospodarsko politiko in poudaril zasluge »New deala«, ki ne dela razlike med ubogimi in bogatimi. Govoreč o socialnem in gospodarskem napredku USA v zadnjih letih, je prešel žOpet na zunanje dogodke, rekoč, da je ta razvoj v USA ogrožen zaradi razvoja dogodkov na drugih kontinentih. V Evropi je bik) mnogo narodov z diktaturo ali zasedbo primoranih, da sprejmejo oblike vladavin, ki jih nekateri imenujejo nove. Toda te oblike niso nove, je dejal Roosevelt. One so samo vrnitev v zgo-
dovino starega veka. Pravijo, da ta na novo uvedeni red jamči varnost in dejavnost. Enako varnost in dejavnost so uživali tudi zidarji, ki so zidali piramide faraonov. Toda ml v Ameriki in oni v še svobodnh demokracijah se odpovedujemo i taki varnosti 1 taki dejavnosti. Mi vztrajamo pri varnostih in dejavnostih, ki izvirajo iz pravic svobodnega človeka. Vlada USA je imela v zadnjih 7 letih pogum, da se z mirnimi sredstvi povsod zoperstavi novim metodam.
Ako bi prihodnjega januarja uprava države prešla v druge roke, trdno upamo, da se tudi ta ne bo spustila v noben polovičarski kompromis z onimi, ki strežejo demokracijam po življenju, vključno naši. Trudil sem se, da v zadnj! minuti preprečim vojno. Danes ne želim ublažiti obsodbe, ki sva jih izrekla zunanji minister Hull in jaz ob priliki vsake zasedbe. Niti ne želim prenehati z izražanjem simpatij vsem onim, ki jih je zadela pri tem nesreča, In onim, ki se še upirajo, niti ne želim, da bi jim prenehali nuditi materialno pomoč. Ne obžalujem neprestanih naporov, da zbudim narod iz sanj in mu pokažem grozečo nevarnost. Tako dolgo, dokler bom jaz pre-
zident, bo vkljub vsem naporom pete kolone ostala naša zunanja politika naša lastna. Ameriški narod bo vztrajal pri reprezentančni demokraciji z božjo pomočjo, tako da bo mogel s pogumom in zaupanjem gledati v bodočnost.
PRVI KOMENTARJI V ANGLIJI
LONDON, 19. julija. Reuter. Ves jutr-nji londonski tisk navdušeno pozdravlja Rooseveltov sklep, da v tretjič kandidira za mesto prezidenta Zedinjenih držav. »Daily Sketch« piše: »Dejstvo, da so v Ameriki prelomili s tradiclio, da eden in isti mož ne more kandidirati v tretjič za prezidenta, je siguren znak, da so se v Ameriki začeli zavedati, da USA ne morejo več stati ob strani pri ogromnem svetovnem dogajanju, ki Je v teku. USA so končno spožnale, da so prav tako ogrožene, kakor Velika Britanija. »News Chronicle« pa pravi, da javno mnenje v USA še vedno ni ustaljeno in da zato ni zdravo prehitevati še z zaključki. Nedvomno ni tajiti smeri, v katero se pomika javno mnenje v Ameriki, vendar je britanski imperij še vedno tako silen, da lahko v tej borbi računa In zaupa v lastno moč.
Churchillov govor onemogočil sporazum
V Rimu pravijo, da po zadnjem govoru angleškega ministrskega predsedn-ka ni več mogoča mirna ureditev sporov med državama osi in Veliko Britanijo in se bo vojna zato nadaljevala
RIM, 19. julija. Ass. Press. V pričakovanju nemškega napada na Anglijo objavljajo italijanski listi mnenje, da je nedavni Churchillov govor dokončno onemogočil vsako politično rešitev spora in da bo zato moralo odločati orožje. Napad na Anglijo bo izvršen z vso silo in brez vseh obzirnosti. Angleška vlada je s svojo odločitvijo izpostavila angleško prebivalstvo velikim strahotam in žrtvam, zlasti še z organiziranjem civilistov za boj proti padalcem. Za obroženo civilno prebivalstvo ne veljajo vojni predpisi in je zato usoda vsakega neuniformiranca že vnaprej določena. Obenem z napadom na samo Anglijo, ttodo pa Izvršeni tudi napadi na razne dele britanskega imperija.
BERLIN, 19. julija.. (’N). Viceadmiral
Pfeifer je objavil v glasilu nemške vojske »D i e W e h r m a c h t« članek o skorajšnjem nemškem napadu na Anglijo. Viceadmiral piše, da je vsa francoska obala spremenjena v izhodišče za ofenzivo celokupne nemške oborožene sile proti Angliji. Dunkerque, Le Havre, Brest in druga pristanišča so spremenjena v pomorska oporišča z ogromnimi nemškimi vojnimi silami. -Vsako , teh oporišč je samostojno izhodišče za napad, a vsa skupaj so vendarle povezana tako, da je zagotovljeno istočasno sodelovanje vseh. To daje Nemčiji prednost, ker Angleži ne bodo vedeli, s katere točke bo napad prišel in morajo svoje obrambne sile cepiti. To velja tudi za pomorsko akcijo, a še bolj za letalske operacije. Za napad na Anglijo je torej vse pripravljeno in
nemške vojske ne more nič več presenetiti.
MILANO, 19. julija. Stefani. »Popolo d'Italia« piše o kolonialnem bogastvu Velike Britanije in pravi, da je bilo to tolikšno, da ga Anglija niti vsega eksploa-tirati ni mogla. List omenja med drugim Kenijo, katere prebivalstvo je zelo inteligentno in bo imelo polne roke dela, da popravi to, kar so Angleži v deželi dolga leta zanemarili. Kenija je bogata, posebno prihaja do izraza proizvodnja kave, ki je omejena na 1,500.000 kg. Velika Britanija se ni potrudila, da bi proizvodnjo povečala. Zgodilo se pa bo drugače, ka bo Italija v znaku revanže poskrbela, da bodo Angleži pili z zadovoljstvom kavo iz Nairobija in imeli pri tem grenak občutek svojega poraza.
Napetost med Romunijo in Anglijo
RIM, 19. julija. Ass. Press. Italijanski tisk posveča veliko pozornost Balkanu in Podonavju in ugotavlja, da se v Romuniji vedno bolj opaža velika napetost v odnošajih z Anglijo. Angleški poslanik sir Reginald Hoare je hotel celo zapustiti Bukarešto v znak protesta proti Izgonu angleških državljanov In posegov v angleško petrolejsko industrijo. Vendar poslanik ni odpotoval, pač pa je poslaništvo objavilo, da ne more Izvrševati svojih
poslov, ker je obolel. Pričakovati pa je, da se bo razmerje med Romunijo in Anglijo še poslabšalo in ni Izključena prekinitev diplomatskih odnošajev. Tudi v Turčiji se baje kažejo znaki preorienta-cije nasproti Romuniji, kar je mogoče opaziti zlasti v dejstvu, da ne nasprotuje več bolgarskim aspiracijam v Do-brudži, a tudi ne nasproti Grčiji v Tra-clji.
japonska v državni krizi
LONDON, 19. julija. Reuter. Diplomatski dopisnik »Timesa« na Kitajskem poroča k spremembam v japonski vladi, da je z vladno krizo zašla Japonska v državno krizo. Zato vladna kriza verjet-
no ne bo tako hitro rešena. Dosedanji sistem dveh strank bo zamenjal sistem ene same narodne stranke. Doslej sta obstajali konservativna stranka sejukaj in liberalna minsajiRo. Princ Konoje ustanav-
lja novo edinstveno stranko, ki naj odgovarja »novi strukturi«. Konoje in trije na novo imenovani ministri pa Izdelujejo novo zunanjo politiko. Zlom Francije je izbruh krize, ki se je že dolgo najavljala, pospešil. Vojna stranka, ki želi zasesti vse evropske koncesije v Aziji, je zopet oživela. Zavzema se za naslonitev na os in za boj z zahodnimi velesilami in USA Po sklenitvi nemško-sovjetskega nenapadalnega pakta je utrpela moralen poraz. Sedaj se skuša zopet uveljaviti Toda med japonskim narodom ni nikake želje po novih vojnih zapletih. Želi »i končanje tudi vojne s Kitajsko. Dežela je zaradi te triletne vojne znatno Izčrpana. Princ Konoje je znan kot preudaren in daljnoviden politik. Tudi novi zunanji minister Micuoko je med Japonci znan kot moder mož. Vendar je vojna stranka dosegla vsaj to, kar je tudi po želji ljudstva, da se vojna na Kitajskem mora čimpreje končati. Način pa. ki si ga je Japonska izbrala ie da s ponolnim od-Nadaljevanje na 2. strani!
Vojna poročila iz Evrope in Afrike
Nemcf so zasedli angleški otok Ouessant ob francoski obali — Italijani poročajo o uspešnem prediranju v Kenijo — Angloži opisujejo svoje letalske akcije
NEMŠKO POROČILO BERLIN, 19. julija. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naše bojne ladje so zopet potopile za 30.000 tn sovražnih ladij, Na otoku QuesSantu so se izkrcale naše čete. Otok leži v bližini francoske Bretanje. Naša letala so izvršila napad na vojaško vežbaHšče v Aldershotu ter na industrijske naprave in pristanišča v iužni in srednji Angliji. Odvrgla so bombe tudi na letališče v Timbridgeu, skladišča municije v Portlandu in industrije v Eastbrooku. Končno so bombardirala še vojaške objekte v Greemvichu. Povsod so naše bombe zanetile požare in zažgale tudi nekaj ladij, katere so bombe zadele. Tekom noči so angleška letala skušala napasti Porenje, a so bila pre-gnana. Odvrgla so le nekaj bomb, toda brez škode. Nad Cherbourgom je bilo sestreljeno neko sovražno letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje izhodišče.
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 19. julija. Stefani. Glavni stan italijanske vojske je izdal včeraj sledeče poročilo: V severni Afriki so naša letala bombardirala Marsa-Matruh in napravila veliko škodo. Vsa naša letala so se vrnila na svoja letališča. V vzhodni Afriki so naši oddelki nadaljevali napredovanje iz Mojale In potisnili Sovražnika proti Buli. Ob tej priliki smo zaplenili več vojnega materiala ter nekaj tankov. Naša letala so z uspehom napadla Bajir, dočim je sovražnik brez uspeha bombardira! Agor-dat Pri tem je bilo zbito neko sovražno letalo.
ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 19. jul. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da so bila včeraj nad Kanalom sestreljena 4 nemška letala. Davi je bilo sestreljeno nad Kanalom še 1 nemško letalo. Poonči so bila nemška letala na omejenem prostoru nad se-
vernovzhodno Anglijo, niso pa metala bomb. Ministrstvo za deželno varnost je davi izdalo koumnike, po katerem je ne. kaj bomb padlo na dve škotski mesti. 4 hiše so bile razrušene. Bilo je tudi nekaj ranjenih.
LONDON, 11. jul. Reuter. Letalsko ministrstvo sinoči javlja, da so letala RAF bombardirala letališča v Belgiji in Holan. diji, zlasti Merville in Gent. Ob holandski obali so razbila večje koncentracije motornih čolnov. Bombardirala so tudi Gelsenkirchen v Porurju. Eno letalo se ni vrnilo.
BOJI V AFRIKI
NAIROBI, 19. jul. Reuter. Angleška letala so bombardirala sovražna vojaška oporišča v južni Abesiniji. Na ostalih odsekih fronte mimo. Napadena so bila letališča v Agordatu, Mojali, Asabu, El ga. biju in Tobruku.
KAH1RA, J9. jul. Reuter. Pri Capttzzi
Konference poslanika Crippsa v Moskvi
Anglija se trudi, da bi dosegla zbližanje s Sovjetsko zvezo — Razprave se na> našajo na evropska in vzhodnoazijska vprašanja
LONDON, 19. julija. Exchange Tele-g-raph. Konference angleškega veleposlanika Crippsa v Moskvi vzbujajo v Londonu veliko pokornost. Cripps je konferiral v zadnjih dneh z zunanjim ministrom Molotovom in njegovim namestnikom Lozov-sktm, a trii je tudi pri Stalinu. Angleški tisk vidi v teh konferencah možnost za Izboljšanje odnošajev med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Listi zatrjujejo, da razvoj vojne v Evropi Sovjetsko zvezo živo zamnhna, čeprav naglasa sicer vedno in povsod svojo nevtralnost. Dalje zatrjujejo tudi, da je moskovska vlada zaprosila Anglijo, naj doseže s svojim vplivom v Turčiji zaupanje do Moskve, ki nima nasproti svoji južni sosedi nobenih sovražnih namenov. V Moskvi se pa ne vodijo med Anglijo in Sovjetsko zvezo samo razgovori o evropskih, ampak tudi o vzhodnoazijskih vprašanjih. Posebno važ-
nost pripisujejo zlasti sestanku Crippsa s Stalinom. Sestanek je trajal tri cele ure. Prvi del se je nanašal na evropske probleme, ki so terjali naglo izmenjavo obojestranskih misli in pogledov. O podrobnostih in sploh meritorni vsebini tega razgovora ni bilo mogoče dobiti nobenih zanesljivih informacij, zato je vse, kar se v tej zvezi objavlja, samo ugibanje brez stvarne podlage. Nadalje je pa bilo tudi govora o Daljnem vzhodu, kjer Moskva ni zadovoljna z angleško - janposk im sporazumevanjem glede ustavitve angleških dobav orožja maršalu čangkajšku čez Birmo. V Londonu naglašajo, da Anglijo ne nastopa proti Kitajski, da bi pa bila pripravljena podpreti pravični sporazum med Kitajci in Japonci.
LONDON, 19. julija, Reuter. Londonski 'tisti z zadovoljstvom ugotavljajo angleško privolitev Japoncem glede prevoza materiala iz Birme na Kitajsko. Mnenja so, da
bo s tem prišlo do pomirjen ja med angleškimi in japonskimi interesi na Daljnem vzhodu na temelju ohranitve neodvisnosti Kitajske. Praktično bo. prepoved prevoza manjšega pomena, ker v prihodnjih treh deževnih mesecih itak ne bi šlo mnogo blaga iz Bimme na Kitajsko,
LONDON, 19. julija. Globereuter. (Tel. služba). Uradna agencija Tlass je objavila uradno poročilo, po katerem zanika, da bi se bila brintanska vlada posvetovala s sovjetsko vlado glede vprašanja zapore prometa preko Birme. Tudi ni v to obvezana po trenutnem stanju medsebojnega razmerja med Anglijo in Sovj. unijo.
LONDON, 19. julija. Reuter. Državni podtajnik za zunanje zadeve Butler je obvestil sovjetskega veleposlanika Majskega o sklepu angleške vlade o zaprtju prometa preko Birme.
so angleški oddelki uničili več sovražnih topov in borbenih voz. Italijanska letala so bombardirala mesto Witu v Keniji, t žrtev hi materialne škode ni bilo.
NOVA KRUŠNA MOKA
LONDON, 19. jul. Reuter. Minister za prehrano, lord \Voulton, je objavil, da je bil v prehranjevalnem vprašanju storjen revolucionaren korak na tem polju. Prvič bo dana v promet moka, ki ji bo primešan vitamin BI in kalcijeva sol.
ANGLEŠKI OBRAMBNI SKLAD
LONDON, 19. jul. Reuter. Prispevke v obrambni sklad je včeraj nakazala železniška družba v Keniji v znesku 100.000 funtov ter miss Barbara Hutton, poročena grofica Eeventlov, v višini 20.000 fun-tow.
SODELOVANJE AVSTRALIJE IN NOVEGA ZELANDA
AUCKLAND, 19. jul. Reuter. Včeraj sta dogovorila skupno obrambno politiko na konferenci v Aucklandu novozelandski mi nister za oborožitev in avstralski vojni minister.
Delen odpust vojakov v Nemčiji
LONDON, 19. julija. Reuter. Ob priHki včerajšnje vrnitve berlinske divizije z zahodnega bojišča v Berlin, je dejal doktor Goebbete, da vojna sicer še ni končana, da pa je v zadnji fazi. Starejši letniki bodo slekli vojaške suknje in se vrnili v službe.
Visokafunkcija Lnisa Adamiča
CLEVELAND, 19. julija. Vlada Zedinjenih držav je imenovala Slovenca Lulsa Adamiča za svetnika komisije narodne obrambe USA. (Consultant to the Ad-visory Commission oF the Conci! of National Defense). »Glas Naroda« piše ob tej priliki: »To je na j višje mesto, na katero je v zgodovini Amerike dospel kdaj koli kak Jugoslovan. Po važnosti in odgovornosti v sedanjih prilikah spada ta
vrsta službe med one, za katere je treba osebe največje zanesljivosti in sposobnosti. Adamič lahko na svojem mestu stori mongo dobrega v treh smereh: za domovino Amerik«, za Člane svoje narodnosti in za pripadnike otsalih velikih tujerodnih skupin v USA. Na imenovanje smo vsi Američani ponosni kot Adamičevi soro-jaki, vsi Slovenci, Hrvati in Srbi.«
Zakaj se Petainu mudi v Pariz
CURIH, 19. julija. Ass. Press. Kakor poročajo iz Vichyja, računajo tam, da se bo francoska vlada lahko v kratkem preselila v Pariz. Trenutno se vlada trudi, da bi uvedla čforvprej povsod novi red, kar pa je silno težko, ker je Francija razdeljena v dva dela, v zasedenega in nezasedenega. V prihodnjih dneh bo odpotoval v Pariz eden izmed članov vla-
de, da podpre prizadevanja tamkajšnjega zastopnika Leona Noela pri pogajanjih z nemškimi okupacijskimi oblastvi. Petainu se mudi v Pariz predvsem zaradi bojazni, da bi mogli njegovi nasprotniki ustanoviti tam svojo posebno vlado. Že seda} izdajajo Dorlot in njegovi prijatelji v Parizu list, ki razvija določeno propagando.
Pred panameriško konferenco
glavno mesto Zedinjenih držav s štabom 12 sodelavcev in odpotoval na paname-riško konferenco v Havano. Glede vče-
Proslava revolucije v Španiji
MADRID, 19. julija. Stefani. Vsa Španija je svečano proslavila dan zgodovinske revolucije 19. julija 1936. V Madridu je nad 100.000 delavcev nacionalističnih sindikatov korakalo pred Francom. Povsod so bili veliki govori, v katerih so poveličali Španijo kot državo, ki }e pod falangističnJm vodstvom premagala vse težave. Vsi govorniki so omenili Gibraltar, ki najbolj zavira gospodarsko življenje Španije ter zahtevali, da so luka združi z domovino. Po štiriurnem deii-lehi se je Franco umaknil v svoje prostore.
Zasega francoske trgovske mornarice
LONDON, 19. julija. Reuter. Angleška vlada je sklenila zaseči vse francosko trgovinsko brodovje v britanskih lukah. Zasega bo trajala ves čas vojne. Ob koncu vojne se bodo ladje vrnile v Francijo, oziroma se bo izplačala odškodnina. Posadkam je bilo ponujeno, da ostanejo v službi pod angleško zastavo. Mnogi so ponudbo že sprejeli.
WASHlNGTON, 19. julija. DNB. Ameriški zunanji minister Huil Je zapustil
Nadaljevanje s 1. strani!
rezanjem od sveta Kitajsko prisili na kolena. Toda Kitajska ima že znatno lastno vojno industrijo in rezerve vojnega materiala vsaj še za pol leta. Zato bo šele bodočnost pokazala, ali je Japonska na
pravi poti.
CILJ JAPONSKE POLITIKE LONDON, 19. jul. Reuter. »Niči-niči« piše, da je cilj japonske zunanje politike odstraniti angleško-francoskl vpliv iz vzhodne Azije in skleniti zvezo z Nemčijo in iUuijo.
raj objavljenega programa demokratske stranke je Hull dejal, da popolnoma odgovarja politiki USA, ki se lahko v sedanjem smislu nadaljuje. Roosevelt in Hull nista imela istih pogledov na ameriško zunanjo politiko, zato umerjena izo-lacionistična načela v strankinem programu prej slede željam Hulla, kakor Roosevelta.
KANADA POŠLJE 300 TANKOV OTTAWA, 19. julija. Reuter. Kanada bo izročila Angliji v kratkem 300 novih tankov.
Obnavljanje stikov med Francijo in Anglijo
LONDON, 19. juMja. Reuter. Znani francoski pisatelj in demokrat Paul Mo-rand je bil s strani francoske vlade v Vichyju imenovan za likvidatorja gospodarskih in finančnih interesov Francije v Angliji. Priznan mu je položaj poslanika. V kratkem ,bo tudi angleška vlada poslala v V*chy svojega zastopnika.
Sovjetska vojna mornarica
MOSKVA, 19. jul. Tass. List »Krasniji Flot« prinaša članek o gradnji sovjetske vojne mornarice in naglaša, da delo za povečanje števila vojnih ladij vedno narašča. V prvi polovici letošnjega leta se je kapaciteta v sovjetskih ladjelnicah povečala za 41%. Tudi lani je sovjetska gradnja ladij presegla določeni načrt za 40%.
ČILE PROTI FRANCOVI ŠPANIJI
SANTIAGO DE CHILE, 19. jul. DNB, Španska nota o prekinitvi odnošaje s Čilom je bila včeraj uradno objavljena, čilensko zunanje ministrstvo v tej objavi ostro napada nacionalistično špansko vte do ter pravi, da so razlogi te vlade ne. osnovani, čilenski lisk objavlja članke, v katerih ostro nastopa proti vladi gene. rala Franca.
PODELITEV PREŠERNOVE KNJIŽNE NAGRADE
LJUBLJANA, 19. julija. Letošnja Prešernova (knjižna nagrada je bHa podeljena znanemu slovenskemu književniku in pisatelju dr. Ivu Šorliju, notarju v Kranju, za njegov avtobiografični roman »Moja pot do tod!«
Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno vreme. Toplota brez znatne spremembe. Včeraj ie bite najvišja toplota 19.2, danes najnižja 82, opoldne 20. Padavin je bik) včeraj 16.5 mm.
Smrtna nesreča v Ribnici
Ribnica na Poli o c ju, 19. juiija.
V tako zvanern Robnikovetn jarku v Ribnici na Pohorju se je pripetila včeraj popoldne smrtna nesreča, katere žrtev je postal 591etni hlapec posestnika in gostilničarja Ivana Viltušnika Alojz Kotnik, dočim je drugi hlapec Anton Kušnik še pravočasno rešil življenje.
Oba hlapca sta spravljala za svojega
gospodarja tos s Pohorja. Težko naložen voz z 16 hlodi je zgrmel z ozke poti v, strugo tamkajšnjega potoka. Voz je pokopal pod seboj hlapca AJojza Kotnika ih ga popolnoma zmečkal. Bil je na mestu mrtev. Njegov tovariš je v zadnjem trenutku skočil od voza in si tako rešil življenje. O tragični nesreči je takoj obvestil gospodarja in sosede, ki so mrtvega Kotnika spravili v Ribnico.
Novice
Želje in zahteve slovenskega učiteljstva
Upravni in nadzorni odbor Jugoslov. učiteljskega udruženja sta na. seji razpravljala o položaju učiteljskega stanu.
0 sklepih je bil izdan obširen komunike, ki med drugim navaja:
Izredne razmere so letos začasno preprečile sklicanje redne banovinske skupščine, ki naj bi pregledala in ocenila delo vodstva organizacije in sprejela potrebne ukrepe za delo v nastopajočem letu. Zato sta upravni in nadzorni odbor izvršila potrebne sklepe, da se bo delo organizacije nemoteno nadaljevalo.
Upravni in nadzorni odbor ugotavljata, da mora biti ureditev razmerja med
■ JUU in SHUD najnujnejša naloga orga-~ nizacijske politike. Dokončno ureditev
vidita le v ustanovitvi Zveze učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Smatrata, da je JUU kot večja in starejša ' organizacija dolžna prevzeti iniciativno delo v svoje roke. Opozarjata na stališče Jugoslovanskega profesorskega društva, ki je v enakem položaju znalo pravilno ocenjati stanovske in državne interese.
Popolna solidarnost vseh nameščenskih . organizacij je najnujnejši predpogoj za dosego uspeha pri delu za rešitev vprašanj, ki so skupna vsem državnim in
■ samoupravnim uslužbencem. Upravni in i.nadzorni odbor zato obžalujeta, da se je
v Beogradu potrebna enotnost porušila in so se organizacije v centralnem akcijskem odboru razdvojile. Istočasno ugo-
■ f avl j ata, da je vladala v banovinskem akcijskem odboru v Ljubljani ves čas po.
, polna skladnost in harmonija in naročata . vodstvu sekcije, da stori vse, o'a ostane ohranjena harmonija tudi v bodoče kljub nesoglasju v centrali.
V. današnjih časih se zlasti čutimo dolžni posvečati ljudski šoli in njenim • nalogam vso vsojo skrb. To pa nam nalaga .tudi dolžnost, da še enkrat opozorimo na težko stanje, v katerem se nahaja-ljudsko-šolstvo na Slovenskem zaradi pomanjkanja učiteljstva. Smatramo, da 'nora biti izpopolnitev učiteljskega stale-ža prva in najnujneša naloga prosvetne uprave in prosimo, da se upoštevajo kon-i kretni predlogi, ki jih je s tem v zvezi dostavila učiteljska organizacija na odločujoča mesta.
Spričo ogromne porasti cen prav vsem življenjskim potrebščinam, ki se kljub izdanim zakonitim predpisom še vedno dvigajo, smo pahnjeni vsi javni uslužbenci
■ y naravnost obupen položaj. Ureditev naših gmotnih razmer je danes neodložljivo socialno vprašanje, k čigar rešitvi je treba nujnO pristopiti. Z gotovostjo zato pričakujemo, da se bo zgodilo to že s sprejetjem novih proračunskih dvanajstin, -v katerih je treba predvideti dovolj-na sredstva za povišanje naših prejemkov. Obi zvedbi povišanja naj se upoštevajo naši konkretni predlogi v dosedanjih
Klub prekmurskih akademikov
Izredni občni zboe Kluba prekmurskih .akademikov v sredo dopoldne je potekel ' V popolnem soglasju, Poudarjane so bile fta njem ponovno glavne smernice, po katej-ihje .deloval klub. vsa leta svojega obstoja, sprejet je bil ponovno delovni . Progratit rednega občnega zbora in še iz-; ČOPOItjjen z nekaterimi novimi predlogi. Vložena je bila le ena lista odbornikov, ki je bila sestavljena sporazumno od vseh navzočih ter tudi soglasno sprejeta. Predsednik je Ivan Šiftar (urednik »Mladega Prekmurca«), podpredsednik Franc S e J) j a n i č, tajnika Sidonija Porš in Štefan Mesarič, blagajnik Joško Šerbec, knjižničar Ivan Šif-
1 a r’ odborniki Zoran V el nar, Stefan Cvetko, Viktor Bauko, Gustav Lu-t-h a r, Revizorja sta Stojan Šerbec in
■ Koloinan C i g ii t h. V razsodišču so Martin Žalik, Janez Hoj er in Branko Vadnal. Številna udeležba članstva ;n tudi ves potek občnega zbora samega Obeta, da bo Klub P. A. letos še povečal
i svojo aktivnost. K temu bo pripomoglo Pač, v .veliki meri tudi lepo število novih članov iz vrst letošnjih soboških maturantov.
spomenicah in resolucijah in naj se odpravijo vse razlike med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic. Istočasno z zboljšanjem naših plač naj se izdajo učinkoviti ukrepi za preprečevanja na-daljnega dviganja cen.
Ustavitev napredovanj in praksa pri njih izvajanju sta povzročila učiteljstvu v preteklih letih veliko škodo in ga navdajala z zagrenjenim odporom. Zlasti v današnjih časih aVaginje je treba zasigu. rati v državnem proračunu zadostna sredstva za tekoče reševanje za napredova. nje vloženih prošenj in odrediti vse, da se praksa zapostavljanja pri izvedbi napredovanj več ne povrne.
Odpraviti je treba tudi vse posebne pogoje za čOsego V. skupine.
Vsa prosvetna personalna politika naj stremi za enim samim smotrom: da se ustvari med učiteljstvom občutek sigurnosti in zadovoljstva. Za dosego tega je potrebno razpisovati prav vsa mesta, boljša in najboljša prav tako kakor slabša. Brez razpisa naj se ne odda nobeno mesto. Pri oddajanju naj odločajo samo pogoji, ki jih določa zakon. Pri razpisovanju in oddajanju službenih mest naj se izločijo vsi nešolski vplivi. Oddajanje
službenih mest naj vrši komisija, v kateri bo imela tudi učiteljska organizacija svojega delegiranega zastopnika. Premestitve po službeni potrebi naj prestanejo popolnoma, oziroma naj se izvajajo le v primerih, ko to nujno in neodložljivo terjajo interesi šole.
Kljub intenzivnemu prizadevanju organizacije je še vedno ostalo nerešenih veliko število premestitev iz prejšnjih let, ki jih občutijo prizadeti za krivične. Nujno je potrebno, da se vsi ti primeri repa-rirajo in da se očetje vrnejo družinam. Ravno tako je treba korigirati vse primere, kjer so bili brez krivde in preiskave razrešeni in degradirani šolski upravitelji. Izvedba gornjih zahtev bi ustvarila med učiteljstvom zadovoljstvo in pomirjenjc, kar bi ugodno vplivalo tudi na njegovo delo.
Javni in pavšalni napadi jemljejo učiteljskemu stanu ugled in avtoriteto, ki sta mu pri izvrševanju njegovih odgovornih nalog nujno potrebna. Zlasti so škodljivi ti napdi v času, ki neobhodno narekuje enotno usmerjenje duha naroda. Upravni in nadzorni odbor zato apelirata ha vsa odločujoča mesta, v. prvi vrsti pa na državno upravo in njene organe, da store vse, da v bodoče ti napadi prenehajo.
Llubllmna
Popolna medicinska fakulteta
Prosvetni minister je podpisal uredbo o postopnem odpiranju semestrov, od petega do desetega, na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. Od zimskega semestra 1940-41 pa do letnega semestra 1942-43 in zaključno vsak semester se bo •odprl po en nov semester, tako da se bo e zimskem semestru 1943-44 priče1! popoln pouk v vseh 10 semestrih. Pouk in izpiti se bodo tudi v' semestrih, ki se bodo odprli, izvajali po predpisih uredbe o medicinski fakulteti univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, pa ljubljanski medicinci ne bodo mogli polagati izpitov iz predmetov, ki se predavajo v semestrih, ki še niso odprti. — Vse klinike, ki se bodo po tej uredbi odprle, bodo začasno imele svoje prostore v ljubljanski splošni bolnišnici.
Trate v „Zvezdi"
niso namenjene v zabavo psom, tako pravi sporočilo, ki ga je poslalo mestpo poglavarstvo časopisom v objavo, in opozarja lastnike psov, da veljajo isti predpisi kakor za vse javne nasade tudi za Zvezdo: pse na vrvico! Iz tega sporočila izvemo tudi, da morala trate v Zvezdi ponoči varovati dva čuvaja, po dnevi pa en paznik, da jih ne pohodijo ljudje itd. Malo se nam čudno zdi, da bi Ljubljančani z Zvezdo, ki jim je bila vedno zelo pri srcu, zdaj po njeni takozvani preureditvi grdo ravnali. J)a bo že menda res. In sporočilo pravi tudi tole: „Paznik je uradna oseba ter bi tudi lastniki psov mo. rali vedeti, da hruljenje uradnih oseb ni pripoi-očljivo. Kaj bo Pavel ali Peter še tako mogočen ter ponosen na svojega psa, veljajo predpisi tudi za njega. S surovostjo Pavel ali Peter pač naj lepše pokaže, kakšen gospod je, saj psi ne napadajo paznikov, ko jih pode s trat, pač pa sc Pavli ali Petri zadirajo vanje ter kriče na reveža-paznika kakor na psa. Tako. se v Zvezdi lahko tudi učimo, da imajo dobro vzgojeni in dresirani psi več olike kot njihovi gospodarji.'1 — Mi bi k temu pripomnili samo to, da bi v stvari vse bolj zaleglo, če bi mestno poglavarstvo take Pavle ali Petre kratkomalo predstavilo javnosti s polnim imenom, , pa naj bodo še tako mogočni itd. Le nič se že-nirati, kdo so in kaj in na katero stran pripadajo gospodje, ki hrulijo uradne osebe, kar ni priporočljivo
a Zlato poroko bosta obhajala v nedeljo bivši krojač g. Mihael Kreč 111 njegova soproga Elizabeta, ki sta se pred 50 leti 20, julija poročila v Beljaku. Jubilanta prebivata v mestnem domu za onemogle v Japljevi ulici, kjer jima bo mestni socialni urad priredil slovesno zlato poroko.
Ccff«
e K poročilu o nevihti s lopo v celjski kotlini nam še poroča naročnik: Nevihta z ledeno šibo je prihrumela od (iriž preko vasi Sv. Križ, kjer je uničila vinograde posestnikov iz Levca, divjala vzporedno s Savinjo po polju preko znanega železniškega prelaza v Medlogu proti Jošlo-verhu mlinu čez Novino in Babno proti
Ostrožnemu. Tu je najhuje divjala. Uničila je polja med Medlogom in Ložnico. Neprizadeta je ostala Lava, Medlog, zahodni del Ostrožnega in Lopata. Dobesedno uničen je srednji in vzhodni del Ostrožnega in Babno. Vas Levec ni močno prizadeta. Pogled na opustošena polja jc grozen in izgieda, kakor bi divjala preko sovražna vojska. Potrebno bi bilo uzakonili obvezno zavarovanje proti toči, kakor ga ima že banovina Hrvatska. Po celjski kotlini najstarejši ljudje ne pomnijo tako hude toče. Pomoč obupanemu ljudsivu je nujna. — Povzročena škoda po toči in neurju se ceni na nad 10,000.000 dinarjev.
c Naročila plemenskih petelinov in jar-kic. Kr. banska uprava bo lu^i letos v jeseni oddajala plemenske, peteline in jar-kice štajerske pasme po znižani ceni. Vsak naročnik lahko naroči največ po enega petelina in dve jarkicl. Naročniki prispevajo za plemenskega petelina 20 dinj za jarkico pa po 25 din. Naročila za območje mestne občine sprejema mestno poglavarstvo, soba št. 47, kjer sc dobe tudi potrebna pojasnila, do vključno 20. avgusta.
c Reševalni avto v Celju zopet obratuje,
Reševalni oddelek gasilske čele je moral pred tedni oddati svoj reševalni avtomobil v _ Zagreb. Drugi pa se je pokvaril in ga niso mogli popraviti. Reševalni avlo „Tatta'< se je sedaj vrnil iz Zagreba in se prevozi zopet lahko vršijo.
c Dve nesreči. 28 letni dninar Martin Kolar iz Homca pri Rečici ob Savinji je prišel na splavu z levo nogo med les. Pri- tem mu jc nogo zlomilo pod kole-nom. —■ 46 letni hlapec Florijan Gobec iz Nezbiš pri Pristavi je peljal z vozom koruzo v Poljčane. Pri tem je padel pod voz. Kolesa so mu šla preko leve noge in mu jo zlomila pod kolenom. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
c Slepi požarni alarm. Včeraj dopoldne ob pol 11. so bili celjski gasilci alarmirani. Odpeljali so se na kraj „požara“ proti. Cretu. Tam pa se je izkazalo, da so v novi naselbini v gozdu nad Cretom požigali grmovje, na kar so se gasilci zopet vrnili domov.
mul
p Obnovitev kanalizacije v Majšperku.
Z julijem je okrajni cestni odbor v Ptuju pričel v Majšperku s temeljilo obnovo kanalizacije ob banovinski cesti št. 22-1 (Rogatec— Majšperk—Ptuj). Stara kanalizacija, ki izvira iz lela 1870, je doslužila in je bila ureditev cesto v Majšperku že dolgo odprlo vprašanje. Ceslo bodo preuredili v dolžini 350 111. Stroški so preračunani na 67.000 din. Delo je prevrelo gradbeno podjetje Deung iz Ptuja. Dovršeno bo v avgustu. Nekaj izmed revnejših domačinov
iskalci zlata esa Muri
Sedai, ko je Mura zelo nizka, vidimo, da so zopet na delu iskalci zlata. Navadno so iz Dolnjega Medmurja, ki prihajajo s svojimi čolni prav do meje. Iščejo primeren, pesek, ga začnejo izpirati in iskati dragoceno kovino. Seveda je to delo zelo otežkočeno in dolgotrajno, ker navadno delajo z zelo enostavnimi pripomočki. Vendar imajo ti iskalci zlata uspehe. Najdejo povsod drobna zrnca, pa tudi večje, kakor grašek debela ponekod. Saj jc že od davnine znano, da je v murskem pesku precej zlata.
Železniški promet
V prvih treh mesecih letos je znašalo število potnikov na naših državnih železnicah 13,773.904, dočitn je bil promet v prvem četrtletju lani 13,008.929. Predvsem jc narastel potniški promet v primeri z lanskim letom v marcu letos, ko je bilo prevoženih 5, 188.718 potnikov, t. j. 20.97%> več kot marca 1939. V mesecu februarju letos je doseglo število potnikov 4,204.302, januarja pa 4,380.904. število potnikov s popolno plačano vozno ccno je narastlo za 4.49% na 9,061.003, število potnikov z režijsk karto za 1.99% na 1,365.549 in število potnikov z ugodnostmi za 11.63% na 3;357.402. Po razredih jc število potnikov narastlo v IV. razredu od 114.704 na 153.996, torej za 34.26%, v II. razredu se je število potnikov povečalo od 210.254 na 255.588, t. j. za 21.55%, v II. pa od 8,334.073 na S milijonov 638.210, t. j. za 3.65%. število) potnikov I. razreda se je zmanjšalo za 1 odstotek na 3239.
je tu našlo priložnostni zaslužek, katerega večkrat zastonj iščejo doma ali drugod.
p Tarifa za avtoizvoščke v Pluju so sedaj sledeče: Osnovna taksa 10 din kakor do sedaj, kilometrina po dnevu in ponoči je v Ptuju po 10 din, izven kraja ]k> 6.50 din, čakalnina za vsaki 2 min. 1 din. Če so v vozu	več kot štiri	osebe brez	Šo-
ferja, se sme računali za km največ 9 din. Za povratek praznega voza pri vožnjah nad	3 km počenši	s 1 km	za	km
4,50 din. Za prtljago, ki	zavzema	sedeže
in za pse	za vso vožnjo	6.50 din.
, p Športni klub „Ptuj“ priredi lahkoatlel-ski meteling v nedeljo dopoldne na svojem igrišču ob Ormoški ccsli.
• p Pobalinstvo. Mnogi-revnejši 'Ptujčani si najamejo v bližnji okolici grede, -da sami gojijo zelenjavo. Pri tem so.se pojavili neznani zlobni škodoželjneži. ki so nekaterim porezali 'ali izpulili razne sadeže kot paradižnike in papriko. Oškodovani so tembolj prizadeti, ker v tej draginji mnogo polagajo na svoje vrtove.
v Sarajevu
Posebni tečaji angleškega jezika, ki bodo trajali tri ledne od 25. julija do 15. avgusta se prirejajo sporazumno z Britanskim svelom v Sarajevu v domu Narodne Uzdaniee, v moderni zgradbi na najlepšem mestu v srcu Jugoslavije.; Tečaji bodo v malih skupinah za začetnike in že vpeljane poselnike s posebnimi dopolnilnimi tečaji angleške književnosti in stenografije. Predavalo se bo tudi o britanski umetnosti in dajalo predelave angleške glasbe. Moški udeleženci lahko sUmujejo v domu Uzdaniee, ženski pa v spalnicah in malih sobah doma Kola srbskih sester. Skupna prehrana v domu Uzdaniee, Tenis, kopanje, izleti. Vsi učitelji so rojeni Angleži. Cena celega tečaja s hrano in stano-
vanjem 1000 din, brez hrane in stanovanja 100 din. — Pojasnila daje direktor Skole
% 1 ........‘*VV T l* V * *	j"	*
speli tajniku Angleških tečajev Narodna Uzdanica, Sarajevo, najpozneje do 22. ju-jija. V prijavi se mora navesti priimek; ime, starost, poklic in naslov ler obseg znanja angleškega jezika. Polovico cene — 500 odnosno 50 din —• se plača naprej; Denar se povrne, ako se ne prijavi zadostno število udeležencev.
Gnijoči les na
Obiskovalec našega lepega Boča, »šta jerskega Triglava«, ki se dvigne nanj ali spusti z njega čez severno pobočje pri Studenicah, hodi ves čas po senčnem gozdu. Ta senčni gozd je prijazen, a bi bil še bolj, če ne bi bil tako silovito zanemarjen, kakor je. Po vseh poteh leže navzkriž drevesa, ki jih je podrl morda vihar, sneg ali kak drug vzrok. Teh dreves je sto in sto in v njih gnije leto za letom na vagone lesa, ki bi bil zlasti v sedanjih časih, ko so se cene visoko dvignile in ko izsekavanje že ograža na-
pobočiu Boča
daljnji obstanek naših gozdov, potreben vsaj za kurjavo. Koliko družin bi si lahko oskrbelo poceni drva iz tega, sedai brez haska gnijočega lesa, lastnik pa bi dobil zanj vsaj neko odškodnino. Kdo je lastnik sicer planinci ne vemo, zdi pa se nam, da ne more biti kdo, ki bi se zavedal dolžnosti d(j narodnega gospodarstva in socialnih potreb našega revnega. ljudstva. Morda' bo kdo izmed tamkajšnjih domačinov vedel, kdo prepušča propasti na vagone in vagone lesa v času, ko nam ga primanjkuje?
Marsbor
Kaj ]e z nemškimi tekstilnimi surovinami ?
Nemčija nam bo v kratkem dobavila stare zaključke preje
Znano je, da nam je že pred vojno Nemčija dobavljala bombažno in volneno prejo. Imeli smo večje zaključke, pa nas je septembra preteklega leta prehitela evropska vojna. Takrat je bilo v zaostanku v dobavah surovin še 1000 ton bombažnega in 500 ton volnenga prediva, ki bi ga morale dobiti naše tekstilne tovarne.
Na nedavnem 9. zasedanju nemško-ju-goslovanskega odbora za dobavo tekstilnih surovin je bilo vprašanje starih zaključkov tekstilnih surovin rešeno na ta način, da nam Nemčija dobavi 175 ton prediva za industrijske svrhe. Na po-
sredovanje naših zastopnikov industrije, so nemški gospodarski krogi to količino povišali na 200 ton, zato pa so odobrili samo 50 ton volnene preje, kasneje pa so še to zmanjšali na borih 25 ton. Do tega je prišlo zaradi tga, ker so si naši industrijalci zaradi nujne potrebe nabavili mešano prejo s celulozno volno.
Zaključki dobav preje so odobreni, surovin pa od nikoder. Tekstilna industrija preživlja prav te dni hudo krizo, ki grozi industriji in tisočem delavstva ter nameščencev. Zato so naši odgovorni krogi ponovno posredovali. Kakor nam sedaj iz Beograda poročajo, so nemške
predilnice že dobile nalog, da nam stare zaključke dobavijo v najkrajšem času, kar bo morda odvrnilo od nas katastrofo tekstilne industrije, kar si vsi želimo.
V ITALIJANSKIH LUKAH 70 VAGONOV BOMBAŽA
Naši industrije! so kupili še pred vojno večje količine surovega bombaža v Ameriki. V italijanskih lukah so ladje ustavili in bombaž blokirali. Tam je okoli 70 surovega bombaža za našo
vagonov
RAZBURLJIV DOGODEK PRI GASILSKEM TEČAJU
V sredo je pri demonstriranju Miririnax aparata za gašenje na gasilskem tečaju v Gasilskem domu na Koroški cesti nekemu bodočemu industrijskemu gasilcu razneslo aparat. Nastala je strahovita detonacija, ki je povzročila pravo paniko. K sreči ni bil nihčen ranjen. Tako so se lahko tečajniki kar pri pouku prepričali, da je treba z Minimax aparatom ravnati spretno in previdno in da mora biti aparat pregledan.
m Nagic smrti jc umrl včeraj popoldne bančni uradnik g. Viktor Pertot v starosti 53 let. Pokojni je bil pred vojno pri 2iv-nostenški banki v Trstu in je po prevratu prišel v Maribor, kjer je neumorno in vestno sodeloval pri tukajšnji podružnici Ljubljanske kreditne banke. G. Pertot
 	-	,	,	,	,	jc bij izvrsten tenor in je sodeloval pri
tekstilno industrijo. Na obeh stranen so i raznjh pevskih društvih. V vseli krogih So rwiH rmtrphrti koraki, da bomo je bil zaradi svoiesa vedreea značaia in
že podvzeti potrebni koraki, da bomo čimprej dobili surovine.
Lep razvoj studenške sokolske knjižnice
KNJIŽNICA IMA 765 ČITATELJEV IN JE IZPOSODILA 69.638 KNJIG 1
Studenški Sokol ima menda največjo knjižnico v mariborski okolici. Pozna se, da deluje v delavskem predelu, kjer znajo ceniti dobro knjigo. Od ustanovitve pa do danes je studenška sokolska knjižnica izposodila skupno 69.638 knjig. Vpisanih ima 765 čitateljev. V zadnjih treh mesecih je knjižnica kupila 169 knjig, izposodila pa jih je v tem času 2690. Razpolaga z leposlovnimi, znanstvenimi in mladinskimi knjigami, nadalje
s slovenskimi, hrvatskimi, nemškimi, češkimi in ruskimi. Poudariti je treba, da sokolska knjižnica v Studencih ne preje-, ma od nikoder nikpke podpore. Posluje, samo z lastnimi, sredstvi, kupuje pa. tudi stare knjige, seveda pa je hvaležna za darovane knjige vseh vrsti
Knjižnica posluje ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 16.. do 18., ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Pomanjkljivosti na našem kolodvoru
Dopoldansko sonce drsi preko mimo stoječih vagonov, ki se svinčeno bleščijo. Po peronu škriplje voziček, potem spet dolgi žvižgi, zelo občutno treskanje vrat, kletvice in mir. Tedaj pride od nekod zavaljen možakar, za njim prisopiha postrešček pod grmado kovčegov. Pred vagonom se ustavita.
»Nate, tu imate!« pravi debeluhar in malomarno iztegne roko z denarjem, ki žvenketaje pade v postreščkov žep. Potem zgrabi prtljago m skoči na stopnice vlaka. »Gospod, pa to je premalo, saj...« zakriči prepadeno postrešček. »Saj se nisva pogodila, za koliko...« se nasmehne debelko in izgine v kupeju. Vlak pa se premakne. Kakor v omotici se stari postrešček obrne in strmi nekam. »Saj, saj to je premalo, nisem žival!« mrmra, z lica mu teče znoj. Da, temu bi se lahko dalo pomagati! Na kolodvoru bi naj visele tablice s tarifami in vsakdo bo vedel, koliko mora plačati za toliko m toliko prtljage! In ne bo odiranja, saj tak
nosač ni žival! Potniki, ki čakajo, so včasih seveda žejni;. In ko po dolgem iskanju iztaknejo »pitno« vodo, jih mihe
m Mestni župan dr. Alojz Juvan se jc
vrnil z dopusta in ; spet prevzel župaiiske pasle. '	•’	-
m Ža doktorja vsega zdravilstva je bil
na zagrebški fakulteti/. promoviran g. Joža Sekolec' iz Maribora.
m Uspela tujskopromelna propaganda. Ob: priliki * otvoritve nove ceste na Pohorje opozarjamo ljubitelje zelenega Pohorja na , prekrasne povečave posnetkov nove: ceste, ki' so razstavljeni’v veliki izložbi glavnega vhoda k ,;PUTNlK-u“.
-! m: Pri tovarni Hutter gradijo trinadstropno | avtomatično tkalnico in mizarske delavnice. Stroški znašajo 3.760.000 'din.
m Protituiberkulozni ligi v Mariboru sta darovali ge. Bobič Marija in Kozar Vera 100 din, za kar jima prav iskrena hvala!
m Ogromna šipa se-je razbila na kolesarju. Na Tržaški cesti je doživel včeraj kolesar Herbert Pcr nenavadno nesrečo. Ko se jc peljal , mimo nekega voza, je padla nanj 2x1.5 m-velika 'šipa in se na njem .razbila: -Kolesar je dobil, več poškodb.
hmtl
Indu»trij»lce, trgovce, obrtnik« in
pridobitne kroge opozarjamo na našo
posebno številko
ki bo izšla do sedaj v največji nakladi 3. avgusta 1940.
v hipu žeja. K pipi je nekdo namreč prislonil usta in zdaj se cedi slina s pipe... Nikjer pa opozorila, da se kaj takega ne sme delati.
Žaloigra treh Mariborčanov na meji
Ponoči je naš graničar zapazil na znani tihotapski poli na meji med Plačem in Št. Ujem tri moške, ki so hoteli preko meje. Graničar je po službeni dolžnosti zaklical, naj se ustavijo. Ker se niso od-
Dovoljenje za določila maksimalnih cen
Minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Andres je podpisal na osnovi čl. 3 odstavka 4 uredbe o nadzorstvu cen na predlog urada za nadzorstvo cen, da urad za nadzorstvo cen ugotovi maksimalne cene za vso državo za naslednje predmete: domače testenine, riž, jedilno olje izvzemši olje v steklenicah in litrskih kantah do 5 kg, milo izvzemši luksuzno, sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, molino amerikan tri vrste: 75 do 80 cm I., II. in III., 90 cm I., H. in III., 145 do 150 cm I., II. in III., 180 cm I., H. in III., 200 cm I., II. in III., srbsko platno dve vrsti: 42 do 45 cm, platno, bombažno, beljeno, širina od 70 do 200 cm, plavi, modri gradi dve najcenejši vrsti, kreton dve najcenejši vrsti I a in II a, bombažna prediva, sukance od 200 do 1000 jardov vse vrste razen svilenega, flanela in bar-hant za obleke, šajak in sukno, opeka in strešniki, surovi bombaž, surova juta in neporabljene vreče iz jute, surove kože, podplatno usnje (krupon), boks, cin in bela pločevina.
Ta odlok jc stopil v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, torej 16. t. m.
zvali pozivu, je graničar streljal. Enega je smrtno zadel, da je mrtev obležal. V njem so spoznali 401etnega mehanika Ivana Š o š t e r j a h Studencev pri Mariboru, ki že od leta 1922 živi v Nemčiji. Preživljal se je s tihotapljenjem naših ljudi čez mejo, za kar je dobival večje in manjše nagrade. Drugega moža so ujeli. Je to dalmatinski krošnjar Marjan M u-s t a f i č, ki je do sedanjo vojne trgoval v Nemčiji, tik pred vojno pa se je naselil v Mariboru./Ker ima v Nemčiji še precej denarja, je hotel ponj. Za tretjega neznanca še ne vedo, kdo je. Ugotovljeno pa je, da je iz Maribora.
OVIRA PHOMETA V STUDENCIH
V Studencih se dnevno vsa leta sem žc opaža, kako trpi ccstni promet pri žejez-mškem prehodu na Kralja Petra cesti zaradi premikanja železniških vagonov. V času, ko je največji promet, sc zapro zapornico in to yčasih za celc četrt ure. Ko sc potem zapornice odpro, se usuje ogromno pešcev, kolesarjev ter motornih vozil, ki so se med tem nabrali na obeh straneh prelaza, vsak v največji naglici zaradi zamujenega časa za svojim opravilom. Zaradi tega so tu prometne nesreče na dnevnem redu. Priporočati bi bilo, ker sc na tem kraju < promet vedno veča, da bi odločujoči krogi začeli misliti na podzemeljski prehod, kakor je na F ran kopa no vi ccsti v Mariboru. S tem prehodom bi se za vedno odstranila ovira promela ter razne neprijetnosti.	— vb.
m Nočna lekarniška služba: od 13. do
vldjučno 19. L m. lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalcnska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Premeščen Je iz MarilJora v Gornjo Radgono carinik Dimitrij Spirovič.
m Starka spi pod milini nebom. Na nekem dvorišču na Ruški cesti je že dva dni ležala pod inilim nebom onemogla nad 80 let stara Marija Koban od Sv. Petra pri Mariboru. Oddali so jo domovinski občini.
m Obleke ji je zažgal. Včeraj popoldne je neki F. II. iz Maribora zažgal zasebnici M. K. iz Studencev na njenem stanovanju vse njene obleke v vrednosti nad 5000 dinarjev.
m Krompir kradejo. V Studencih se razni kmetje in posestniki pritožujejo, da jim mladi tatovi kradejo krompir in druge, poljske pridelke, ki še niso dozoreli ter jim s tem povzročajo precejšnje škode.
jc bil zaradi svojega vedrega značaja in svoje družabnosti zelo priljubljen. Naj počiva v miru! Svojcem naše globoko sožalje!
m Sv. maša za planince in Izletnike bo
prihodnjo nedeljo na sledečih postojankah: pri Pohorskem domu ob 9, pri Sv. Arehu ob 10 ,na Smolniku ol) 9, na Pungartu (Koča pod Kopo) ob 11, na Uršlji gori ob 9; v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15 (pred odhodom vlakov). — Aljažev klub.
m Tatinski otroci. Trije znani tezeradvi paglavci, ki stalno beračijo po mariborsltSh ulicah, so videli, kako gostilničarka Božičeva na Teznem šteje denar. Videli so tudi, '•kam je spravila denar. Kasneje se jc ena deklica vtihotapila v sobo in odnesla 7.400 din gotovine. Orožniki, ki so bili obveščeni o drzni tatvini, so priredili lov za latinskimi otroci. Deklico so ujeli in ji odvzeli ves denar.
m Kolo je nekdo ukradel trgovcu Weissu z Aleksandrove ceste 29, kolo je znamke „Hansa“ z ev. štev. 22706.
m Karambol. Pred mestno klavnico je sinoči ncld kolesar podrl kolesarko Rutino Sončevo, ki se je vračala iz tovarne. Kolesarka je dobila poškodbe na rokah in nogah ter čuti tudi notranje bolečine.
m Tatvine v kurilnici. Zadnje dni je bilo v železniški gorderobi delavcev v kural-nici izvršenih več tatvin. Tatovi so s ponarejenimi ključi odpirali omare ter kradli obleko delavcev.
M Vsak si naj takoj kupi: Jože Glonarje-vo „Slovcnsko pesmarico'', platno 16 (Biti usnje 24 din. Tiskovna ZAdruga, Maribor,
Aleksandrova 13." Telefon 25-45.
* Le še danes, v petek, sprejema »Potnik" prijave za nedeljske izlete v Rogaško Slatino in Rimski Vrelca
i:
Kino
# Grajski kino; Samo do vkl j učno nedelje „Bel ami“. Prekrasen film. Nekdanje nočno življenje v Parizu. Olga Čehova, Willy Forst.
* Kino Union, Do vključno petka »Upornik Mafadl“, senzacionalni orientalski pu-stolovni filtri z .Tohn Wayne-jem v glavni vlogi.
* Kino Esplanade. Najlepši francoski film prekrasne vsebine »Povratek d) zori“. Poleg filma še posebni modni film: Moda 1941 ■
• Zvočni kino Pobrežje. 20. in 21. julija velefilm »4 nia§čevald“.
o Stavbenike opozarjamo na razpis natečaja za celjsko stavbo O UZD. Razpis jc bil objavljen-v Službenem listu kr. banske uprave z dne 3. julija 1940, kos 53 ”in v dnevnikih dne 4. julija 1940. Pojasnila in pripomočki se dobe ha O.UZD, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, soba 200.
Turnir za prvenstvo ŠK „V i d m a r j a"
bi lahko z eno potezo odločil partijo v svojo korist. Pa je prezrl »smehljaj sreče“ ter kmalu nato izgubil. — Z lahkoto je do-
Turnir jc tik pred zaključkom. Položaj se je precej razčistil ;če ne bo izrednih presenečenj, bo ostal lak do konca. V sinočnjem 12. kolu jc veljalo največ zanir> manja srečanju obeh glavnih favoritov za prvo mesto, partiji Gerželj—Kukovec. Partija se je razvila v izredno napeto in dramatično igro. Rila je zares borba na nož, brez sentimentalnih remis variant, na življenje in smrt. Kukovec si jc na Gerželjev e4 izbral Aljchinovo obrambo, ki jo odlično obvlada ter jc z njo lepo porazil! Gcrželja na letošnjem božičnem turnirju. Toda tokrat mu je Gerželj pripravil silovita presenečenja, ko je zaigral na napadj, ki se je sicer zdel na prvi pogled nekoliko riskanten. Sredi šahovnice jc nastala pravcata vihra. Z zamenjavo dam je Kukovec sicer odvrnil prvo neurje, koj nato pa je že moral dali kvaliteto, da za trenutek razbije matuo mrežo. Toda sledil je nov matni napad proti kateremu ni bilo obrambe ter je Kukovec v 28. potezi predal. Ta partija je menda najlepša partija lega turnirja ter je v čast obema igralcema. — Dokaj živahna jc bila tudi francoski partija med Pečejem in Marvinom. Slednji je z napadom razbil Pečejevo kraljevo krilo, vendar pa je Peče napad odbil ter sam prešel v protinapad z velikimi izgledi. Podoba je bila, da jc Marvin izgubljen. Toda Peče je ob nespretnem manevriranju zapravil vse izglede ter moral nato v končnico s figuro manj. Tndi tu sc mu jc šc enkrat nasmehnila srečaj ko.
bil Ketiš proli Helnsberficrjut, ki je v
zadnjih kolih precej izgubil interes za igro. — Lukeš B. je prav lepo zaigral proti Sonanu hoiadsko obrambo ter dosegel enakovredno pozicijo. Po stari navadi pa je sredi naj lepše igre „pustil“ na bojišču celo figuro. Te lahkomiselnosti seveda tudi z dobro obrambo ,ki jo jc nato podvzol0 ni mogel več popraviti ter jc Sonan v končnici sigurno dobil. — Damin gambit med Hvaličem in Senekovičem sc jc zgodaj razpletel v končnico dveh stolpov in kmetov, v kaleri jc Senekovič s premočjo dveh kmetov z lahkoto odločil partijo v svojo korist. — Kuster jc v precej ostrem napadu porazil «;ertnliča, ki jc vodil zelo lahkomiselno obrambo, pri kateri je colo spregledal figuro. — Partija Skralovnlk— Lukeš Fr. jc bila odigrana žc prej ter jo jc dobil Skralovnik.^ — V sredo je bila odigrana tudi preložena partija Kuster— Hvalič iz 11. kola. Nepričakovano je zmagal Hvalič ter s tein dobil svojo prvo točko. — Proti Gerželju pa je Hvalič predal U 6. kola preloženo partijo broz igre. — Zadnje kolo se igra v torek, 23. t. m.
Stanje P» 12. kolu: Gerželj 10 (1), Kukovec 10, Kuster 9, Keliš 7. Lukeš Fr. 6 in pol CD (Čcrtalič G in pol, Marvin iti Sonan, 6, Pfčc in Reinsberger 5 in pol, Skralovnik 3 in pol. Senekovič 3, LukeS B. 2 in .pol in Hvalič 1 točko,
Zanimivosti
Turčija, Rusija ter dardaneisko vprašanje
Novo ravnotežje sii južnovzhodnega Balkana pod vplivom sovjetske Rusije?
Vest tujih listov o ultimatu sovjetov glede Dardanel dn kasnejši demanti Tassa je izzval v turških listih močno reakcijo. Listi so razpravljali o statutu te morske ožine, pri katerem so sodelovale vse države črnega morja, ko so bila posvetovanja v Montreuxu. Statut je podpisala tudi sovjetska Rusija.
V »Jeni Sabahu« je napisal poslanec Husein Jalčin, da »Turčija ni ne socialistična ne komunistična, je pa iskrena prijateljica komunizma v Rusiji, to pa zato, ker komunistična Rusija vliva na-de, da ne bo imela imperialističnih na-
menov do Turčije. Pod takšnimi pogoji želi Turčija, da se ohrani stabilnost in moč sovjetske Rusije, ker vidi v tem zagotovilo za svojo lastno usodo. Turčija ni samo prijateljica sovjetske Rusije, v danem trenutku labko postane tudi njena zvesta zaveznica. Morske ožine ne morejo predstavljati za takšno državo politično vprašanje. Med Turčijo in Rusijo obstajajo skupni interesi zemljepisnega položaja, prirode in režima.«
V Turčiji zdaj ne skrivajo želje, da bi bila po posebni pogodbi čimbolj povezana s prijateljsko Rusijo. Turški tisk, tako
list »Ycnisabah« je začel prvič javno propagirati zvezo med Turčijo in sovjetsko Rusijo, češ da imajo interesi obeh držav isto smer. »Basler Nachrichten« pa poročajo, da »iščeta Turčija in Grčija z ozirom na položaj Romunije tesne naslonitve na sovjetsko Rusijo. Balkanski sporazum je po izpremembah v Romuniji izgubil svoj pomen, zato iščejo države drugod oslombe. Velik pomen dajejo posvetovanjem, ki sc vodijo med Sofijo, Ankaro in Atenami, ki jim je cilj vzpostavitev novega ravnotežja na Balkanu pod vplivom sovjetske Rusije.«
Nemčija ne bo napadla Kanade
Predsednik norveškega parlamenta, Hambro, ki biva kot begunec v tujini, je dal nedavno v Nevv Yorku novinarjem izjavo, kjer je priznal, da norveška vojna mornarica zato ni pravočasno streljala na nemške ladje, ker je pričakovala pomoč francoskih rušilcev in ker njene straže niso pravočasno dognale, ali prihajajo Francozi ali Nemci. Hambro je med drugim dejal, da izkorišča Nemčija norveške obale ne le kot bazo za napade na Anglijo, nego da namerava kasneje od tod Preko Faroerskih otokov in Islanda napasti tudi 'Kanado. Nemški odločujoči krogi po 'poročilih DNB odločno zanikajo takšne nesmiselne trditve in pravijo, da »je Hambro najprej onesrečil s svojim begom rodno zemljo. Njegova sedanja propaganda v Ameriki spominja na bivanje v Stockholmu, kjer se je zaman prizadeval, potegniti tudi Švedsko v vojno.«
163 let abstajajo USA in so v tem času dale nad stokrat vojaško pomoč tujim državam.
Dreserjeva žena: — Za vraga, Sultan, če ne boš ubogal, pojdem takoj v kletko.
Eupen in Malmedy sta dve okrožji vzhodne Belgije, ki sta po versajski pogodbi bili odtrgani od Nemčije in pripojeni Belgiji. Zdaj sta ofideino spet združeni z Nemčijo. Na sliki je pogled na mesto Eupen.
Kačja plesalka
Mavrijska plesalka Silvi Yaka-Ishad je zbujala svojčas po Berlinu ogromno senzacijo. Plesala je v družbi velikih kač. Občinstvo ni moglo odtrgati oči od lepe 20-letne plesalke, ki je na spreten način zdresirala tovarišice v plesu, mrzle kače.
Rodila se je v Ažiru. Mati je bila Američanka, oče Arabec, že kot deklica je bila vneta za obredne plese. Postala je Bajadera, trebušna in kačja plesalka. Ni pa pozabila na izobrazbo. Zahajala je v šolo kakor vsaka Evropka. Govori izvrstno arabski, francoski, angleški, italijanski, deloma španski, kitajski in nemški jezik. Je dobra slikarica in igralka na klavir. Nastopala je po Evropi in Ameriki. Vzgojila je trop kač, ki sikajo na ljudi, na vsak njen migljaj pa postanejo krotke in poslušne. Hrani jih z živimi kunci. Kače pokliče iz kletk z melodijami flavte in plazilke ji kakor začarane slede. Med plesom ji ne store ničesar, vendar jim denejo za vsak slučaj gumijaste obroče na usta. Polagoma in krotko se ovijajo velikanke okrog vitkega telesa plesalke. Najmanjšo kačo drži lepotica v zobeh in ta se zvija kakor ona sama po taktih glasbe.
Na novi železniški progi Bagdad— Istambul je vozil včeraj prvi vlak. Načrte za gradnjo te strateško zelo važne železnice so izdelali Nemci. Gradili so progo 40 let.
Strupeni med
Na Turškem nabirajo čebele tudi strupeni med rastlin, ki so podobne rododendronu in azaleenam. V Ameriki so'takšne rastline kalmije in sapindazeene. ,če uživajo ljudje tak med, se javlja bljuvanje, omaljenost, nezavest. Po nekoliko dneh
bolniki sipet ozdravijo. Značilno je, da tak med po daljšem ležanju ali segrevanju izgubi svoje strupeno svojstvo. V naših krajih takšnega medu ni.
Z novim, tajnim orožjem bodo premagali Angleže
Švicarski dopisnik lista »La Suisse« je prispeval iz svojega pogovora z nemškim častnikom v Parizu med drugim tudi naslednje izjave:
»V treh tednih bomo končali vojsko z Angleži. Vemo, da se bodo Angleži hrabro branili. Tudi Belgijci in Francozi .so bili hrabri. Angleže bomo premagali. Uporabili bomo proti njim novo, tajno orožje. Se spominjate naših magnetičnih min in padalcev? Koliko so se brili norce, iz njih. Pa kaj so v vojski dosegli. Ko je Nemčija nehala objavljati znanstvena de-
la, so začeli po svetu vpiti, da je po odhodu Židov nemška znanost umrla. Imamo mnogo tajnih odkritij, ki jih pozna samo vrhovno vodstvo. Ob pravem času jih bodo spoznali tudi Angleži. Ko bo vojna končana, bomo svetu pokazali tudi moč nemške kulture.
Anglija bo iz evropskega življenja izključena. Kakor hitro bo Francija začela lojalno razumevati Nemčijo, bosta dva naša naroda sklenila zvezo, ki bo imela takšno moč, da ji nič na svetu ne bo
kos. Ne bomo ponovili nobene neumnosti, ki so jih napravili ljudje, ko so 1919 diktirali mir v Versaillesu. Brez usmiljenja pa bomo nastopili proti onim Francozom, ki ne bodo hoteli priznati novega reda v Evropi.
Francija bo ostala verjetno to, kar je. Morda si borno priključili Alzacijo, ne bomo pa vzeli Lotaringije. Tam prebiva ljudstvo, ki ni ne dobro nemško ne dobro francosko. Mi jih ne maramo. Mogoče bomo del Ardenov priključili k Nemčiji.«
Sargiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZMEZD
Roman iz tlhotapskoga življenja na bivii poljsko-ruski meji
51
Nahrbtniki so po petinštirideset liber. Le Sonjin ima jedva trideset. Blago jc lahko: ogledalca, Škarjice, gumbi, igle, glavniki, britve, milo in podobno.
Jurlinova žena Sonja šteje trideset let, a se zdi precej mlajša, v okroglem veselem obrazu ima modre oči, v bradi pa jamico. Prikupna ženska; Jurlin trdi, da Pomeni zanj višek lepote. Na tihotapskih poteh ga ne spremlja radi tega, da bi več zaslužil, ampak zategadelj, ker je silno ljubosumen ter bi za nič na svetu ne pustil žene same doma.
čestokrat segam v žep ter s slastjo otipavam hrapav držaj samokresa. Nobenemu nisem povedal, da imam s seboj orožje. Vem, tla še bojijo jemati s seboj orožje, kajti v Sovjetiji kaznujejo še posebno strogo onega tihotapca, ki ga zalotijo z orožjem. Samokres je torej moja skrivnost, ki jc nikomur ne izdani!
Rajši se bom bojeval do skrajnosti kot da bi še enkrat sedel v ječi in stradal.
Noči so sedaj že precej hladne. Zato hitimo, da v neprekinjeni hoji brez počitka čim prej dosežemo skrivališče. Naše novo skrivališče leži petindvajset kilometra od meje, severnovzhodno od Stare vasi, Ponajveč izbiramo pot skozi gozdove. Jurlin vodi krdelo zanesljivo: ne
ravna se ne po cestah, ne po kolovozih, ampak ubira naravnost proti vzhodu ...
Dan smo prebili v gozdu. Naslednji večer pa smo prišli do nekega sadovnjaka. Jurlin jc v ograji odmaknil nekaj ko-ličev. Skozi odprtino smo se splazili v sadovnjak, sredi katerega je stal velik skedenj.
Jurlin in Lord pa gresta v bližnjo hišo. Polegli smo. Sonja spi v kotu poleg moža. Z nami je tudi boječi Hirš, ki ne more zatisniti očesa ...
8
Približa! sc je avgust. Zlato obdobje nastopa. Na meji je oživelo. Tihotapci čedalje pogosteje prehajajo mejo. še vedno sem v Jurlinovem krdelu. Srečo imamo. Nekajkrat so nam že bili zeleni za petami, a niso nikogar ujeli. Krisa je prdlaga! »potezo«, toda Lord s tem ni soglašal, češ da je blago ceneno ter bi nam stvar ne vrgla velikega dobička.
Delo je bilo čedalje težje. Na poljski strani je mejo zasedla policija. Vojaške obmejne straže so odpoklicali, čim je prevzela policija nadzorstvo na meji, je prišlo do številnih nesporazumov in nevšečnosti med rdečearmcjci in policijo. Naši vojaki so pred tem živeli z rdečear-
•mejcl v najlepšem miru in slogi. Poslej pa je bilo čuti na meji strele. Zategadelj so bile straže na obeh straneh pomaknjene nekaj desetin metrov od meje. Sama meja pa je bila zaprta z bodečo žico in različnimi ovirami.
Pot čez mejo je bila čedalje težja. Straže so bile budne in čile. Izogibali smo se jih na daleč. Koncem avgusta sem šel z Jurlinovim krdelom sedmič čez mejo. Krenili smo zgodaj, do jutra bi radi dosegli skrivališče. Krdelo jc bilo popolno: Jurlin, Lord, jaz, Komet, Krisa, Sonja, Vanka Bolševik, Elegan, Cuceljček, Mladenič in Hirš. Brez težav smo prišli do meje. Noč jc bila temna. Nebo čez in čez zagrnjeno z oblaki. Na robu gozda smo dolgo prisluškovali. Nato smo se splazili tik do žične ograje. Konit in Lord sta spretno napravila čeznjo mostiček. Ko smo prekoračili ograjo, sta mostiček potegnila na drugo stran ter ga skrila v gostem protju. Srečno smo prešli obmejni gozd in reko v »drugi liniji«.
Gozd je bil čedalje redkejši. Slednjič smo prišli na ozko dobravo, ki se je zagozdila med gozdni krili. Po dobravi se je vil majhen potok. Jurlin nas je vodil ob njegovem bregu. Za silo se je zjasnilo, da sem mogel vsaj nekaj korakov pred seboj razpoznavati pokrajino. Dobrava se je širše in širše odpirala.
Nenadoma sem zaslišal droben zvok železa. Jurlin sc je ustavil. Krdelo je obstalo kot zaročeno. Zvok se je nekajkrat ponovil. Ugotovil sem, da pozvanjajo verižice na nogah konj, ki so se pasli.
Na ozkem mestu je Jurlin preskočil potok, koj nato pa zabredel v močvirje. Pod nogami se jc pričela vdirati zemlja. Morali smo sc vrniti.
Ko smo se spet ustavili na bregu ter prisluškovali v temo, sem zaslišal bližajoče sc korake. Jurlin je skokoma zavil na levo. Znenada je pred nami zabliskala svetilka. Pred seboj sem zagledal tovariše. Jurlin je spet zavil k močvirju. Z boka pa je zadonelo:
»Stoj! Stoj! Stoj!... Fantje, takoj t gozd! Bežite!«
V temo jc zabliskalo še nekaj svetilk Cepetanje z nogami, kletvice in kriki.
»Stoj! Stoj!... Stoj, za vraga, sice: streljamo!«
»Gotovo nimajo pri sebi pušk«, sem pomislil«, sicer bi že streljali!«
Bežali smo proti močvirju. Noge so se udirale globoko v blato, neznanci pa so nam bili čedalje bliže. Krisa je bežal poleg mene in klel:
»To so žrebeta! Pastirji! Fakini!«
Videl sem, da ne bomo mogli pobegniti. Hipoma sem se pognal na levo. Krisa je vpil: »Kje si?«
Potuhnil sem se in molčal. Sam. Trenutek nato pa sem že razločil v temi. kako se proti meni bližajo neznanci. Z električno svetilko sem jim posvetil v obraze, nato pa jel pritiskati na petelina. Neznanci so se spustili v divji beg. Iz bobenčka sem pometal prazne patrone ter znova nabil samokres. Z boka se mi je približevala samotna postava. Posvetil sem ter v svetlem snopu opazil Kriso.
MALI OGLASI
VAJENCI-(KE)
ŽENSKI KOTIČEK
SLUŽBO DOBI
OBRT - TRGOVINA
Iščem
SLIKARSKE, PLESKARSKE POMOČNIKE
in vajenca- Dravska 10.
5506-2
Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«.
CENE MALIM OGLASOM: V malih oclasih stane vsaka beseda 50 par. naimaniša prlstcibina za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklic! dopisovanja In ženitovaniski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din 12.—. Debelo tiskane besede se raiunajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek la male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga lo vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa do poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore clede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
VAJENEC
z malo maturo se sprejme za elektromehanično obrt. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
5499-4
UČENEC
s predpisano šolsko izorbraz-bo se sprejme v trgovini železnine Alf. Meuz> Maribor-5472-4
s koraprimirano zmesjo
pogtsitcv požarjev s specialno kemijsko zmesjo
za skloniiča proti napadom it ztaka
Izdeluje tovarna „UNI0N“, Zemun. Radnifka br. I
Telefon 37*066
LAKE. BARVE, ČOPIČE
firnež, karbolinej. pasta za tla ter vse slikarske potbreščine dobite najceneje v trgovini Hani Franjo, Orožnova 3.
5455-13
Kdor hoče imeti
STAVBIŠČE
sredi Maribora se ugodno Proda. Prevzame se lahko del hipoteke. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5468-11
vprašanja gfsde malih ogšasav
Danes
SVEŽE FORELE
gostilna »Trst«, nasproti bolnišnice	5487-1
in drugih ofeva
Znamenita
X 1L S £ Pozor!
Ktt/k	TRAJNE	KODRE
'KL #535«®* Po din 40.— izdeluje salon (Rehar Matilda, Nasipna 90, ZA VLAGANJE IPobrežje.	5302-18
SOČIVJA BREZ KUHANJA,
ZANESLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, OOBE FIŽOL I.T.D.
stil, nal pršioii
kah. Na vpra
se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na Čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečnje. Ne bodite' otožni in ne jadikujte, vse se o pravem času obrne na bolje.
F. T. KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMORC« vsak dan od 9.—12. ure in od 3.-—7. ure zvečer. Kupci knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«, imajo pravico na brezplačne nasvete.
N. B. Ostane samo par dni!
Rabim več ČEVLJARSKIH
POMOČNIKOV
za prvovrstno izdelavo šivanih in zbitih damskih čevljev Nastop takoj, delo stalno- — Šviger Jože, čevljarstvo. Trbovlje.	5493-2
KUMARCE
za vlaganje, edina trajnočvr-sta sorta. Prednaročila prevzame Josip Krempl, Radva-nie.	5416-18
Sanja brez pri-
loženih 3a- din v
O izidu sedanje vojne in preureditvi Evrope po vojni
so izšla v slovenščini. Knjigo, ki stane din 10.— dobite V trafikah in t/ri prodajalcih časopisov ter kolporterjih ali pa pišite na naslov:
4(ANC
Takoj sivrejmem MARLJIVO SLUŽKINJO
ki ]e vajena vseh hišnih del. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	5486-2
»KERAMIKA«
Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova cesta 13.	5164-18
BRIVSKI POMOČNIK
dober delavec, se takoj sprej me pri Fr- Novak, Maribor.
5481-2
Maribor
NATAKARICA
servirka, strokovno izobražena. ki ie že služila v večjih restavracijah, dobi stalno službo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	5474^2
MIZARSKI POMOČNIK
se takoj sprejme »Kfka«, mizarstvo, Frančiškanska 12.
5505-2
poštni predaK št. 32 ter priložite v pismu v znamkah din 12-— (10 din za knjigo, 2 din za odpremo in poštnino) nakar boste dobili knjigo z obr/tno pošto.
Spomnite se CMD1
Mari/a Potočnik
Nepričakovano nas je zapustil naš zvesti sodelavec, gospod
uradnik Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru
Pogreb našega tovariša bo 20. julija 1940 ob 17. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.^ Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Maribor dne 19. julija 1940.
Ravnateljstvo in nradništvo Ljubljanske kreditne banke
Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric, gospod	'	..
Viktor Pertot
Izdaja In urejnfe ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru, oe vračajo, — Uredništvo in upravas Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvo štev. 25-67 in uprave štev.
- Oglasi po ceniku - Rokopisi se Pošjot čekovni račun štev 11 409.