FR. ROJEC Predica ekdaj in še v moji deški dobi so se v zimskem času pridno vrteli kolovrati po kmetiških hišah na Do« lenjskem. Pri kolovTatih so sedele matere in odrasle hčere in predle niti ali tako zvano prejo iz lanenega prediva za domače platno. Po kakovosti prediva in preje so tkalci izdelovali platno tnoije vrste, in sicer tanko za boljše rjuhe, za ženska in moška spodnja oblačila in moške srajce; srednje debelcn za navadne rjuhe in moške zgornje, črno pobarvane hlače in debelo za vreče in velike rjuhe, ki so jih kmetje rabili v hlevih in na skednjih. V nekaterih gorskih krajih pa so nosili tudi stari očanci črno polbarvane hlače iz debelega platna, ki so ga imenovali »kopetjevino«. Ženske so predle podnevi in ob večerih navadno dolg«! v noč. Med delom so se pogovarjale z družinskimi člani in z vasovalci, ki so zvečer prihajali v hišo iz sosednih dcimov in posedali okrog gorke peči. Moški eo ob večerih počivali brez vsakega dela in so jim bili ti pogovori živa potreba. Za izpremembo pa so večkrat tu'di zapeli skupaj s predicami. Ko sem jaz bival še doma v rojstni hiši, je k nam ob zimskih veče« rih poigostoima prihajal v vas dober očetov znanec, naš vaški posestnik in lovec Strniša, po domače Kolar. Rad je hodil na lov tudi moj oče in zato sta se on in Strniša najrajša pogovarjala o lovu. Z veseljem smo tudi drugi poslušali njune zanimive pripolvedke o lovskih doživ* ljajih in zgodbah. Kadar pa smo bili sami domači zvečer zbrani v dru* žinski sobi, je moral na očetovo odredbo eden otr*oik glasno čitati iz Mohorjevih ali drugih pripovednih knjig, a drugi so ga poslušali. Predli sta mati in mofja starejša sestra, mlajša sestra pa je navadno šivala ali pletla nogavice, kadar ni oitala. Ko se je starejša sestra omožila, je sedla mlajša na njeno mesto h kolovratu. Jaz sem najrajši prebiral razne knjige o živalih, ki jih je izdala Mohorjeva družba. Posebno veselje sem imel za ptiče. Poiznal sem rsa* kega ptiča, ako sem ga videl, slišal ali če sem našel njegovo gnezdo. Ako mi je kdaj prišla pred oči neznana novost iz ptičjegai rodu, sem vzel v rcko Erjavčevo knjigo o domačih pticah in hitro sem zvedel za ime in vse lastnosti novega ptiča. Zgodaj v deški dobi sein se začel vaditi tudi v risanju s prerisovanjem podob v knjigah. Za tako delo so mi bile zopet najlju-bše podobe naših doimačih ptičev. Pozneje sem začel risati tudi po prirodi cvetice in razne sobne predmete. Od teh reči sem prešel z delom na žive osebe in ena mojih prvih takih podob je bila podoba dolenjske predice, ki sem jo kot dijak narisal doma po prirodi menda med božičnimi in velikonočnimi počit* 192 . . ,. " nicami leta 1887. in 1888. in sem podobnost njenega obraza dabro po* godil. Podobo predice sem narisal prvotnoi s svinčnikom, a ob straneh sem na robovih za okrasek naslikal z vodenimi barvami nekaj pomla* danskih cvetic. Zdaj pa sem tisto, že nekoliko pokvarjeno podobo prerisal in izgotovil s tušem, da jo priobčim v »Zvondku«. Tako sedaj tu vidite. Pod podobo predice sem prvotno tudi napisal tele vrstice: To moja delavna je mati.., Naj je poiet.ie, naj je zima, obilo dela vedno ima, •' nikdar ni mar ji počivati in pravi: »Saj &e bom spočila, ko smrt bo v grob me položila!« To je torej podoba moje dobre, že pred dvajset dvema letoma umrle matere, ki je bila v resnici taka in je tako živela, kakor jo tu kaže podoba in jo ob kratkem opisujejo te vrstice. Nikdar ni mogla - ¦ m-\ biti brez dela. Škoda se ji je celo zdelo pičlega časa, ki ji je bil odmerjen za nočni počitek. V poletnem času, naj je bil dan še tako vroč in dolg, se nikdar ni mtogla pred nočjo napotiti s polja) domov, da bi pravočasno skuhala1 večerjo. Namesto da bi bila prva doma, pa je bila navadno zadnja. Zaradi tega se je oče večkrat jezil in kregal, a pomagalo ni nič. Bila je tudi ja'ko dobra in prizanesljiva svojim otrokom. Mene je posebno rada imela in nikdar mi ni rekla žale in očitajoče besede. Iskreno sem želel, da bi skoraj prišel v ugoden stanovski položaj, ko bi ji mogel kaj pomagati in olajšati njeno življenje na stara leta. Toda ta želja se mi ni izpolnila, ker sem se vedno moral sam boriti in se še borim z življenskimi težavami in nadlogami. Podoibo svoje matere sein poikazal v šoli profesorju Kremingarju, ki je poučeval risanje na učiteljišču. Bila mu je tako všeč, da jo je dal v okvir s šipo in jo za dalje časa razstavil v risarski dvorani. Na Dolenjiskem so skoraj že popolnoma opustili nekdanje pride* lovanje lanu in izdelovanje damačega1 platna. Kolovrati so pozabljeni počivali v podstrešjih. Toda prišla je svetovna vojna in tako izpres menila gospodarske razmere, da se zdalj v zimskem času zopet pridno sučejo kolovrati v dolenjskih kmetiških domio^ih, Ta moj spis pa naj ohrani in poživi spomine na take sedanje in nekdanje zimske dneve!