^....... eicept Ssturdsj«, PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UrsdniAkl In uprsvutikl pro.tort: M67 8. U»m1sl« Av«. Offic« of Pubhcatlon: 2067 South Lanndali Av*. T*l*phono, Rockw«ll ^YKAK XXVIII- Ono lista j« »6.00 Kateri M ••ooBd-oU« ■»*, J.»u.r, 1(. IM*. .t UM 9mi offhi »t 1111 »»t«. u»4ar U« Ah of Coa.ra. u M.r«h 1. 117« CHICAGO, ILL., PONDEIJEK, 3. JUNIJA (JUNE 3). 1935. Arcaptnnco for m«il,ng at „>ecial mU of po«t«g* providsd forln^ction 1108, Act of Od. 8. 1917, suthori.rd on Jun* 14. BubscrloUon »6.00 Tsarljr. 8TE V—Nl'MBKR 107 ločna centralna vlada je cilj Rooseveltove administracije edsednik je priznal, da je federalno vrhovno lodišče uničilo "new deal" in da so v»e ekonomske in socialne reforme nemogoče, dokler bo to sodišče lahko razveljavljalo v kongresu iprejete zakone. O vprašanju centralne vlade ljudstvo izreče končno besedo. Republikanci obdolžili Roosevelta, da hoče ustanoviti diktaturo. Gibanje v kongresu za sklicanje lonvencije, ki naj bi revidirala federalno ustavo fchington. D. C., I- .i"11- — Mnik Roosevelt je na vče-konferenci s čaaopisni-da «e mji poročevalci naznani spu.-til v boj za radikalno niltd forme ameriške vla-uteno pa je tudi priznal, da rhovriu sodišče s svojimi od-ladalo smrtni udarec njemu "ik-w dealu". «\oji izjavi je povedal, da drastično omejitev suvere-lt držav, ako že ne za ponj uničenje, iti ustanovitev ne centralne vlade, ki naj bi i neomejeno kontrolo nad trijami, poljedelstvom, tr-ihi m v.semi drugimi eko-ikimi fazami. Njegov cilj g .samo nov socialni in eko-ki red, temveč tudi nov poni red. ^ojem govoru se je več-dotaknil odlokov vrhovnega Pca, - katerimi je ubilo za-o!jihi\c m drugo "nevvdeal-' zakonodajo. Rekel je, da so Idloki vrgli deželo nazaj v f, ko so vozovi, ki so jih vo-konji, predstavljali vso (sperta-ijo. "Ako sprejme-odluk«' vrhouiega sodišča z n; implikacijami, ki jih vse-ijo. potem moramo priznati, le df/.t la nahaja prav tam ►r r: prvol iiili drŽav I. 1789, D se-tavile federalno ustavo Klasju > takratnimi razme-i." ie rekel Roosevelt. "Da-je umio, ,|a -r ik držav ne f h: t r«. zediniti za reševanje l"'"Memo\, ki jih raz-pr!'.a-a na površje. Ali naj Velika porast prebivalstva v Rusiji Kampanja za otroke zaznamuje uspehe Mt*«kva, 1. jun. — Sovjetska Rusija zaznamuje večje uspehe v kampanji za otroke nego Italija in Nemčija, kjer Mussolini in Hitler neprestano kričita, da morajo ženske roditi veliko število otrok. Pravda, glasilo ko- Domače vesti Obiski Chicago.—Zadnje dni so obiskali gl. urad SNPJ Frank Česen in Martin Menton z ženo iz Detroita, Mich., Alex Cukjati z ženo iz Milvvaukeeja, Wis„ in mrs. Cukjati, Grassvalley, Calif. Srebrna poroka VVillard, Wis.—Mike in Antonija Krultz sta 19. maja slavila petindvajsetletnico svojega zakonskega življenja ob obilni u-deležbi svojih prijateljev in znancev, ki so ju presenetili na njunem farmskem domu. Nov grob v Clevelandu Cleveland.—Te dni je umrla Mary Dekleva, roj. Valenčič, stara 21 let. Tu zapušča moža, majhnega sinčka, očeta, dva brata in sestro, v starem kraju pa mater in dve sestri. Nov grob v liarbertonu Barberton, <).—Tu je umrla Angela 2agar, roj. Usnik, stara munistične stranke, pravkar po _ ______ _........ „„„,„ roča, da se je prebivalstvo so- j 35 let in doma iz Krvave peči vjetske republike povečalo za 26 na Dolenjskem. Tu zapušča mo-milijonov ljudi v zadnjih dese- in dva sinova M '! teh is držav i- "iitrolo nad eko-"••laliimii prohlc-'"O tO oblast fe-I ako oblast ima-dr/ave, ki lahko ;«vl ia jo zakone, '>•» -ociahio in e-' 11" v se dežele." |il! da je vrhovnimi odloki po-'' 11 i /. IH sepa-•'" »'konomske-■ h«nja ame-1' 1 'daril je, da '■< i/.irali vpra-,,,j morala se-drugo smer f ■ ie bila ro-1 l"ei v mo-1 a nove in-' • kononiskih .ki jih je ra/.voj. 1 I, da morali izreči v i t aln i h ■ M*, da bo •! no vlogo ■m kampa-/agovor-lade, ka-d1»n 11 i z a-i*tave, * 1 nove u- ■ ;»< in. 1 -ali. ka-i < ilj in ' ar lah-' 1 •v, toda - '"* nači- »nalna :• /4 |o jM na l»or- •i ra\ ila ' 1 'o fm" ' "krati tih letih. "Mi smo zadovoljni z rezultatom naše kampanje, a vseeno ne smemo odnehati," piše pravda. "Naš tempo mora prekositi vse rekorde tudi na tem polju. Med drugimi državami samo Sovjetska unija izkazuje hitro in stalno porast prebivalstva. Dočim se je prebivalstvo Anglije v letih 1829-1933 povečalo za 850,000, Nemčije za 1,300,000. in Francije za 650,000, znaša porast v sovjetski republiki v istih letih 11,500,000. "Kakor vse drugo v tej deželi, se tudi kampanja za več otrok vodi sistematično. Vse gre po načrtu in na podlagi druge petletke mora Rusija povečati število prebivalstva od 165,000,000 na 180,000,000. Načrt določa porast rojstev v mestih za 16 odstotkov in na deželi 6.87r." Avstrija aretirala nacijskega agenta Dunaj, 1. jun. — Kako veliko moč imajo naciji v avstrijskih vladnih departmentih kljub večkratnemu "čiščenju", kaže aretacija visokega uradnika v finančnem ministrstvu. Finančni direktor Henkovvski je bil tajno aretiran zaradi nacijskih aktivnosti in avstrijski tisk ne sme poročati o njegovi aretaciji. Henkovvski je obtožen, da je pošiljal Hitlerjevi vladi zaupna poročila o avstrijski finančni situaciji. V zvezi s to aretacijo je bila objavljena vest, da je avstrijska vlada na zahtevo Mussolinija zatrla list ".Suedtiroler", ki je po italijanski aneksiji južnih Tirol stalno kritiziral fašistično zatiranje nemškega prebivalstva. Težka obsodba meniha v Nemčiji Berlin, 1. jun. — Frančiškan Kpiphan je bil obsojen na deset let težke ječe in na plač i te V $ 1 10,(gg). Menih je bil spoznan za krivega, da je n« ukrivnem I k »sla I $160.000 v drugo državo. Ako ru» bo mogel plačati denarne kazni, bo moral ostati v zajM>ru nadaljnjih 27 mesecev. !>«-nar, ki ga je menil vtihotapil na Holandsko, je bil last samostana pri Neuviiedu v Po-renju. faritas Co., ki je »'»delovala v transakciji, je bila oIhmh jena na plač j te v $200.000, po-b g t« ga pa »<> ji avtoritete zaplenile delnice nekega nemškega koncema, ki jih je firma kupila v drugi državi in predstavljajo vrednost »18.000. Nova vlada, stari obrazi v Franciji Na programu je rešitev valute Pariz, 1. jnn.—Novi premier Eernand BouiHsonJc včeraj sestavil kabinet vcčlfoma iz starih ministrov. Geslo nove vlade je: "Rešimo frank." Bouisson pravi, da mu je zagotovljena zaupnica od vseh strank v zbornici razen socialistov in komunistov. Ako je to res, bo Bouisson nadaljeval Flandinovo politiko finančne diktature. Bouissonova vlada se predstavi parlamentu v pondeljek in Bouiiaon bo zahteval diktatorično oblast v finančnih zadevah, katero je zbornica odrekla Flandinu. Ce se mu to posreči, bo poslal parlament na počitnice do jeseni, med tem bo pa nadaljeval boj za stabilizacijo franka in skušal ustaviti beg zlata iz Francije. Anglija dobila Hitlerjev načrt Načrt je sličen lokarn-skemu paktu l-jein ultimatu. Nekatere zahteve bazirajo na obdolžitvi, da Kitajska podpira "bandite", ki ogra-žajo mir in red v Mandžuriji. Kitajske avtoritete pravijo, da ne morejo razumeti, zakaj je Japonska tako nenadoma apre-menila svoje stališče, ko so pred nekaj dnevi jajsniMki vladni kro zahtevajo sklenitev dogovora z, - - . ---------------- nacijsko Nemčijo, ki naj bi kon- A<1 poudarjali svoje prijatelj stvo s Kitajsko in da ni nobenega vzroka za nove sovražnosti med obema državama. Potres v Indiji; 30,000 mrtvih Podrobnosti strašne katastrofe še niso znane Novi grobov i v starem kra ju Milvvaukee. — Mary I^nčarič je prejela žalostno vest, da je v Ljubnem v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem umrl njen oče Peter Fajgelj v starosti 84 let. Pokojnik je bival v Milvvau-keeju 15 let in v stari kraj je odšel pred 12 leti. Tu zapušča hčer in v Montani dva sinova, v starem kraju pa ženo in drugo hčer. Barberton, O. — Anton Divjak je prejel žalostno vest, da je v Pod peč i pri Preserju umrla njegova mati v starosti 97 let. Dvojna poroka Chicago. — Iz Johnstovvna, Pa., je zadnji teden prišla vest, da sta bili tamkaj hkratu civilno poročeni dve hčeri Johna Langerholca, znanega aktivnega društvenega in socialističnega delavca. Ena teh hčeri, Frances, je bila poročena z Johnom Rakom iz Chicaga, pomožnim u-pravnikom Proletarca. Obilo sreče! Smrtna nesreča Nevv Vork. — Šestnajstletni »Silvester Lanearie (Lončarič?) je sunil z nogo svojega triletnega bratca Johna tako nesrečno, da je umrl. Silvestra so zaprli. fte en grob v starem kraju Detroit. — fcena IVtra Puhka je prejela žalostno vest, da je v Novem mestu umrla njena sestra Micka Brule, roj. Erlah, v Stopičih, žena novomeškega župana, v starosti 42 let. Tam zapušča poleg moža osem otrok, tu pa dve sestri. Poljskim mestnim odbornikom preti zapor l/odz, 1. jun. — Okrog tridesetim odbornikom tega drugega največjega poljskega mesta preti za|M)rna kazen v zvezi z izgredi, ki »o izbruhnili na eni njihovih nej Nacionalistična in židovska manjšina v mestnem ave-j tu je obtožena, da je provociraJa! izgrede, v katerih je bilo sedem I odbornikov ranjenih. Javni pro ! aekutor je odredil preiskavo, ki je rezultirala v obtožbi. Ako l»o-' do obtoženci »poznani za krive. Revolta katoliških bodo obsojeni v za|»or za dve kmmtOV V Avstriii B'ilnwayo, Južna Kodesija, O ' Afrika. 1 jun Okrog .100 za-Dunaj. 1. Jun — ^katoliški morskih rudarjev v okrožju ______ ............kmetje, katerih \-»dja je Joseph bakrenih rudnikov v Severni zgorel• 27 mrtvih agrarni minister, »o »e Kodeniji, kjer je v teku velika 'uprli naredbi p»»dkancelar ia rudar ka stavka, je bilo včeraj Baku. 17SSR. 1 jun — Ruski, Starhernbergn za »a/.pust kato- aretiranih. Zadnjo »rMo no bili parnik Sovjetski I zerbajtan Je liških napadalnih čM Njih gla tamkaj krvavi jitfredi med stav. 27 maja zgorel na KanpMkem ailo "Bauernbuendler" kritizira' karji in vojaMv«»m ftest črn. morju in 27 mornarjev je izgu-, na red bo in p|še, da kmeUka «ev >e bilo ustreljenih in mnogo bilo življenje. Parnik ni ime||X%raa ne bo mket pa proti zakonu. Pričakovalo se Je, da ho sodi-šeč razdeljeno tudi, ko pride pred njega vprašanje ustavnosti Industrijskega zakona, Smatrala se je, tla Im) vsa j "levo krilo" sodišča ptaiprlt) administracijo, ker je v preteklosti v več važnih zadevah interpretiralo ustavo kot "živeč dokument," ki mora v širokih mejah služiti potrebam dežele. V tem velevalnem slučaju so se pa tudi znani liberalni sodniki pridružili hurbonakl desnici in pomagali postaviti visok plot vsem večjim reformam, katere potrebuje današnja industrijska Amerika. Na primer celo Brsn-deia in Car dozo »ta se pridružila burboiiHki izjavi, v kateri sodišče pravi, "da se ne briga za ekonomske »trani" razveljavljenega zakona. Znano je pa, da Je manjšina tega »odišča prav v slučaju žclfznlčarakega pokoj-nlnskega zakona argumentirala, da ae mora ustava smatrati /.a elastičen dokument. Isto je storila že eestokrat prej. Resnica vsekakor Je, kar tudi pokazuje ta epohalna razsodba, da je vrhovno sodišče le ogleda lo in dikbi ameriškega ka|iita-llzma. Njegova izjava, "da se ne briga /a ekonom»ke strani" NIRA, je le pretveza. Briga se močno, m lo s strani |>osedujo-čega razreda Kakor VVall »treet tako je tudi vrhovno »odišče prišlo do uverjenja, da Je industrijski zakon |>oHtal le cokla go-»|H>dar>kemu okrevanju To |>o. navijajo zadnje mesece v»i bur-boriski krogi To ln ne \juasniijf ustavnih mej j« igralo glavno vlogo pri tej razsodbi, bodisi zavestno ali podzavest no Liberalni člani sodišča so mogoče imeli v mislih nekaj drugega, namreč da » tem (»Hokortt preprečijo uzurpacijo vlade jto kakšnem fašističnem Longu ali C oughlinu Druirače je njihovo soglaAanje tc/ko tol-mačifi Pundamentalna resnica vsekakor j e, da je "i»ew tleal" do-»lužil kapitalizmu. / njim je Roosevelt vdahnil novo življenje, oziroma ga (»»tegnil iz olni-jia in večjega ka'»se, ki je pretil ob zatonu Ifoovrovega reži ma. Kakor velike so R«»»»eve| love koritradikcija, s katerimi skuša v eni »api zvišati kupno silo vsaj to je večkrat izjavil na drugi strani |*ognati cene kvišku, na tretji pa napraviti "pros|M-nteto" z relifnimi plačami od fl't /m navadne delavce v južnih državah in do 994 aa strokovno iz veži »ane delavce na mesne na severu—kljub vsem tem kontiadikcljam al j* ame- (Palj« na 9. rt rane) . PROSVETA THE ENLIGHTDfMBNT ULAIIU) IN LASTNINA SI,oVKNS»a NA»ODNI JBDNOTB Offu W MS ^ N«ltaMl »<—a»rtaO M*iW*Im u urjfem dru«. IIm« OUai| la Saaa4* tllR u i*. »IH u ^ M 91 M M 4-lrt M« . M CfciMC« i* lmn M m Ml. wtu |1h u h M«, m "»■*"■« HM >i l».«~.y1'if »i«. . fu» (im ll*il«4 ih*i« l»««|pi c■mmgm • •4 taa»4a M M prr < ...<»«• mm4 Ct€0ftj |7 M i^r »«•#. tufl*b (mt»u«i u »•»' C«m a«lMU* p» 4u«u«"r>< tUA'/vM U IUHU« M M »r»«»i«> H* '»mi liUrarM Krt*«*, KM- «mS iui , - »N*iliai»ie. M • t^Hi. A4«artM.ta« rMa >•'• H"1""' ~ M»*m*lllrU »f c««taiual> • attoiM ai.4 mrt*Um »111 IMM lM MSuruaS Otb«r MiMrn^u. M »'•»». |K«H»a. 4U.. «111 »- rftrumd Iu mfcr vi.lr »'l>y e»lf-*d4rww4 ai.4 Km!u> u ri. kar im rtih • Mala* i 1'KOMVETA Ittl it IU i-....4.I. A*«.. < M«at.. IIIImM M f MIlC M or TMR MliKRJIUli f-a*SS I iS Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Naskok na veterni mlin! Jugoslovanski komunisti v Ameriki nočejo hiti Jugoslovani. Resno, čeprav naivne razglašajo to. Kako so otročji! Kakor če bi črnec rekel, da note bih črn! In kakor da je kaj ležečega aJi od visi.« Ka "d tega ali oriega imena! Argument jugoslovanskih komunistov je. da "jugoslovanske narodnosti nema" in današnji režim Jugoslavije menda hoče Srbe, Hrvate in Slovence "pojugosloveniti", to je umetno iu posili stvoriti "jugoslovanski narod". Vse skupaj je smešno. Nasiv "Jugoslovani", ki izvira iz dejstva, da so na evropskem jugovzhodu južni Slovani, na evropskem severovzhodu pa severni Slovani, je obstal davno pred oficielno Jugoslavijo in davno pred svetovno vojno. Sploh nam ni znano, kdo je prvi rabil to besedo, niti ni važno. In to ime nedvomno ostane tudi potem, ko ne bo več ofici-elnega imena Jugoslavije. Evropske narodnosti tudi ni, vendar se evropski ljudje ne proti-vijo nazivu Kvropei. V isti sapi, ko jugoslovanski komunisti govore, da ni jugoslovanske narodnosti, pa naštevajo poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi Črnogorce in Macedonce. Kakšna je pa črnogorska iu macedonska narodnost? Črnogorci govore srbski jezik in Macodbnci bolgarskega. mar niso torej Srbi in Holgari po narodnosti ? Jugoslavija je kratko ime, zato je priročno in praktično. Veliko bolj praktično kakor Srbsko-hrvaško-slovenska zveza ali Hrvaško-srbsko-sloveuska zveza ali Slovensko-srbo-hrvaška zve/a uli Jtolgarsko-slovensko-arbo-brniška zveza (nihče ne bi hotel biti zadnji!). Kadar komunisti zaviudajo v Jugoslaviji, bodo najbrž dali državi ime "Srhohrvaško-slovetisko-bolgarsko - črnogorsko - macedonska sovjetska unija" — kakor klaftrski naslov siamskega kralja! Ali nimajo jugoslovanski komunisti v Ameriki nobenega resnejšega problema kakor to otročje igračkanje z imenom? (*'« se boje, da bi dali koncesijo belgrajskcmu režimu, so slepi, če ne vidijo, da niso nič prebrali. Kapitulirali so pred hrvaškimi muionalnlml šovinisti, ki tudi pljujejo na ime Jugoslovan! Kljub temu so oboji, komunisti in šovinisti, čeprav nočejo biti Jugoslovani. Prav tako bedasto, kakor je u> naskakovanje nedolžnega imena, je početje jugoslovanskega režima, ki hoče z dekreti potlačiti imena po-sameznili jugoslovanskih pokrajin kot s«> Slo-venija, Hrvatska, Srbija. Crna gora, Bosna itd Kdor ima le malo soli v gluvi, lahko ve, da stara imena kakor jeziki m razne navade se ne odpravijo z dekreti m še manj r nasilnim zatiranjem. To bo spoznal tudi divjak Mussolini, če Im. dolgo živel. Koga se pa "ključarji" boje? Naai klerikalci < koli A mer Slovenca so zadnjo imeli shod v Johnstovvnu. Pa. Na shodu mi menda imeli name zvest«- ov.iee, toda |silo-vit.. govora urednika A S j. bila posvečena xo»-ialiHt4im m Prosveti V tem govoru Je bilo n-. . no, da "slovenski socialisti, ki vladajo SMM, nv veliko IniIj bojijo enega samega cerkveneiia ključarja kak.o pa vsakega najbolj zagrizenega in delavcem sovražnega kapitalista' Ne*. to j« bilo slovesno i/ivn-no m tudi "dokazano" U pravil SNPJ kako? Tako — je rekel slavni govornik — ker je \ pravilih SN-l'J doKu.n.., tla cerkveni Mlinarji, ki mi člani SNPJ, ne morejo t*iti itvoliem \ odbore, nikjer v teh pravilih pa ni remi,., da kapitalisti iz VN ali atreeta ne smejo loti « lani SNPJ! (Gro-n ..vito pl, **«t»jr je liilo dokaa. da tam ni bilo IIuihiv SNPJ. I Pri vidnost, bratje, predno h«. |M„»tr amejali! I o m bilo prvo. da u alavni govornik lomil sulico im ključarje, ali t.. ,„,t |«. bil v i Ank lomi-tve. N.danega s«Miali»ta ..I SNPJ ni bilo travm - nmj i,i bila sramota /a ključarje, če bi bil — kljub temu je veliki gotuHiik potil kurj«i pot pred temi krvoločnimi ^»etaliati, ki bl naj raje podavdi v ar ključarji m jih j*i»e«1h * U*. ni iu kožo v red I U.*. ključarji! A im treai te m, saj imate tioltrifm "saršenta", kt va« »suva pred krvoloki! . . . Vrnimo se h k*pjtaii»t..m Pravila KSKJ nam niso znana, voadai stavimo, da v njih ni točke, ki bi immovala kapitaliste Priznajmo. dM jr nima tudi SNPJ. Kaj U di it Wg a ? |»« ioaiki gt<.OMivuika mora »Miti, d« jt SNPJ P«il»ia kapitalistov NajUHji ameriški kapita-t v saJnji Soluni.) Vesti iz vzhodnega Otita Hridgeport, O.—V soboto dne Ki. maja ob eni j*>pold«« smo ae člani klulNuega dramskega odseka odpeljali v Sharon, Pa., da zvečer uprizorimo tri eoodejan-ke—Luka in Jaka, Usten, Louis in Hans von Smasb—kakor amo ae bili dogovorili s Sharončani. Ker sem prej čital v Prosveti in Proleturcu o njih uspešni prireditvi, mi je bilo žal, da sem jih nadlegoval, ker sem ai mialil, da bo radi tega vse skupaj fiasko. V tem sem se seveda zelo motil. V Sharon smo dospeli ob petih. Najprvo so nas kuharic« i-irienitne pogostile« nato pa amo ai ogledali oder za večerno pri. redi te v, ki je bila napovedana ob osmi uri. Ampak ko je prišla o-ama ura, ni bilo ie nobenega znamenja, da bo kakšna priredila v Slovenskem narodnem domu. Spodaj je bilo res nekaj ljudi, ampak gornja dvorana je bila pojjolnoma prazna. Mene se je pričela lotevati neatrpnost. nakar mi pojasnijo mrs. Gorenc Valentinčič, fitembal in Kramar, da navadno pričnejo pozno s programom in pozno drže. To nas je nekoliko potolažilo. In res okrog devete ure je so-brat Frank Kramar stopil na o-der in naznanil program, obenem pa me predstavil, da sem spregovoril nekaj besed. Najprvo je zapel ti*i lepe pesmi pevski zboi, ki so posebno ugajale naši skupini, ker že dolgo nismo sli-J šali kakšnega slovenskega zbora, Zatern so sledile prej ome-njene igre. Kako so bile podane, ne bom opisoval, ker aem bil sam prizadet, ampak soditi po ploskanju in smehu, so bili udeleženci zadovoljni. Udeležba je bila ogromna. Po , .. .. ... . programu je bila v. podnjih pro- ' štorih taka gneča, da nisi mogel (lo^giI pmn*n*' Jf blizu. Navzoči ao bili menda vali Tem P0101" ^ tudl domačini. Caatno je bila zasto-1 *Mhvaljujemo vgem ro' pana tudi naselbina GLrard. Z ^kom *irom Zdrui«nih ln nami Je bila tudi Luzarjeva dru-,C•n•dt4• ki |,it,ttli na radio *>(>" žina iz Bridgeporta. S svojim "Ujo WORl bomo v humorjem je sobrat Louis Luzar (k>«lwincm čttsu ^^ tm takimi priredbami, ampak ko' človek vidi, da se naši ljudje zanimajo za dramatiko in podpirajo kulturno delo, je tega dela vesel. Tudi naši mladi igralci in igralke ao videli precej sveta m ae za svoj trud zabavali povsod, kjerkoli smo Nii. S tem so dobi' li tudi veselje m novo delo. Od zadnjega mojega poročila ni nič posebnega pri nas. Rovi ao obratovali zadnje tedne po tri dni na teden. Jeklarne U. S.1 Steel korporacije pa so omejile I obrat na štiri dni v tednu. Naj- j raz vesel j i ve j ša vest je to, da je z obratom pričel rov št. 6 pri NefX*u. Ril je zaprt več lat. Največja negotovost je radi možnosti splošne rudarske stavke po 16. juniju. Ako ae bo stvar u-ravnaJa, bo to pomenilo atopnjo izboljšanja rudarskega položaja, ki bo prvo v 15 mesecih. Joaej* Snoy (13). Sijajen uapeh "Domovine" Broeklyn, N. Y. - Kakor je 'ilo poročano v. raznih sloven-kih časopisih je slovensko pevko društvo "Domovina" pelo v vlevv Yorku na veliki radio po-itaji WOR. Avdijenci, ki je po-lušala program v oddajni dvo-aui radio postaje, je petje "Do-novine" tako ugajalo, da smo norali pesem na njihovo željo >onoviti, ko je bil oficielni ra-lio program končan. Postaja VVOR je dobila toliko athvalnih pisem in brzojavov o letju "Domovine", da je podelila našemu društvu drugo nagrado, kar ste lahko slišali potom late postaje v nedeljo 19. maja. Tega uspeha se lahko tem bolj veselimo, če pomislimo, da amo peli v slovenskem jeziku med večjo množino ameriških pevcev paj i* pa najinim sinovom m hčerkama, ki ao vse teko na tihem in izvrstno izvršili. Posebno društveni člani ao ae potiho-ma organizirali, kajti po seji sera hodil okrog njih s Majskim glasom in obenem tudi agitiral za Miitvaukee in Wiaconaia Lea-der. Torej sem jim a tem le delo oteftkočil. Zabavali amo ae do belega dn^,. r- j Iskrena zahvala aa krasna darila! Pripravljena sva prijaznost vrniti pot svojih močeh. Mike in Antonla Krultz. v nedeljo napravil toliko smeha v dvorani, da bi bi!( skoraj od smeha popokali. Ga poznam že 17 let, ampak tako veselega in zabavnega ga nisem še nikdar videl. Po programu sam nisem vedel, s kom bi govoril, ker poznal sem skoraj vse. Pa tudi zavrteti se je bilo treba, ker doma nimam prilike. Pri naših priredbah sem vedno za|N>slen in ni priložnosti za ples. Ob pol treh ata me sinova prosila, da bi šla rada pat, ker sta bila od dolge vožnje utrujena, vsled česar se radio daljši program. HBov. pevMko ia dram. društvo "Domovina" v N«w Vorku. Farma rake noviee WIMard, Wi*.—Dopiai iz far-marskih naselbin so redki, in to š*? posebno (»omladi, ko je vse zaposleno z obdelovanjem zemlje. Pomlad se je tudi v VVisoon-sinu precej zakasnela, oziroma se je zakasnelo delo vsled preve-1 like moče v aprilu. Pa kakor se vidi, so farmarji vsekakor bolj zadovoljni s pre-' Priredba radničkega kluba , Ambrldge, Ha. — V petek večer dne 7. junija priredi radni-čki klub Milan Rešetar veliko zabavo s predstavo "Pobuna mornara u Ketoru" v treh dejanjih v Hrvatskem domu na 389 Merchant |t. Po igri bo ples. To slovito dramo prirede aa naš klub diletanti radničkih klubov Napredka in Bratstva iz Pittsburgha. V tej drami je prikazan upor avstrijskih mornarjev v Boki Kotorski za časa zadnje svetovne vojne in je najzanimivejša odrska snov. Ves preostanek bo šel, v korist "Radni-ka". 7jH ples bo igral tambura-ški zbor Slavu^j iz Falstona. Pričetek ob 7s30 zvečer. Vstopnina v predprodaji 25c, pri vratih »5c. b tem času ni šel skoraj še ni-'rH,i Me,itl *lvlno sto milj daleč kdo domov. Vae je rajalo in se'n» *'ver. d» j« preživeli. I*-veselilo. Nekateri so držali celojtoH*° P« Paniki briljantni. Vre-do sedmih zjutraj. I me J* zdaj že normaliziralo. Po nekaj urah spanja in o-,r>eU,,Ja Je ponekod od 20 do 24 krepčila pri Gorenjčevih smo Me P»,C€V visoka, ko to pišem—28. zjutraj zopet odpravili proti ta 1» ni bila 1. Domu. Ze od daleč sem slišal i)«-'ju,liJa niti toliko visoka, da bi I je, kar mi je dalo misliti, da J* 1,11 ,ahko "tfriznil. ima mogoče pevski zbor vaje. I Na 19. maja zvečer sta naju Dobili pa smo nekaj naših in ne- * soprogo prijetno iznenadila na kaj domačinov, program je pa najinem domu društvo št. 19« vodil sobrat L fcičkar. Kmalu SNPJ In pevski zbor k najini nato pride Ae brat l.uzar. Kaj 2ft-l<«tnici zakonskega življenja.1 še manjka? Harmonike, seveda! Prišlo je tudi mnogo drugih pri-TakoJ so šli po Okorna, ki dobro Jateljev in sosedov. Ker se ne igra, iu vemdica se je nadalje- moreva vsakemu posebej zahva- j vala! Na mestu so bile tudi ku- M. ne da bi katerega prezrla,! harice, ki so nas opoldne |H»zva- n*j 141 zahvala velja vsem sku i le na kosilo. Po kosilu je bilo treba misliti na povratek. Ob eni res odpravimo, toda rečem, .la amo se *clu težko poslovili <»d tako go-! "Udjubnih in veselih Shamnča-i uov. Njih požrteo* alnoat nas je tako pritegnila, da ne morem o-pnatl. Torej hvala v-M»m vam.' kateri ste na kakršenkoli način j pri|>oma tistim mo taklju-' Čih MUHI V Sharvnu Ta pro-i ara>n amo poatavtli na isler tri-' krat — doma. v Maynardu in Sliaroou I deležba j« bila po-velika, se vod« v S baronu > prekašala \«e. Upam, da bo-' riw» še za naprej gojili dramati-1 ie aetlaj pri p.»romamo i Koncert zbora "Jugoslovan" JohnHtown, Pa. — Koncert, ki ga je priredila "Jugoslavija" dne 26. maja v Slovenskem delavskem domti po akoraj oaemlet-nem molku, je kot pričakovano zelo dobro uspel. Jugoslavija je zapela tri pesmi v mešanem zboru—"Oj planine", "Bledi mesec" in "Oj zbogom ti planinski svet" s tenorsko soJo, katero je pela mra. Terezija Glavach. Pesmi so bile dobro izvedene, upoštevajoč dejstvo, da je bil zbor šele pred nekaj tedni obnovljen. Do male hibe je prišlo le pri zadnji, kar pa je razumljivo, ker v |>etih ali šestih vajah se ne »nore veliko storiti, in poleg tega je pri zboru nad polovica začetnikov. Take hibe vsekakor ne škodujejo, pač pa opominjajo pevce, da so v bodoče bolj pazljivi pri takih umetnih pesmih in da ostanejo v tonu. Nedvomno bo šel zbor že pri drugem nastofui preko te hibe. Hrvatski pevski zl>or "Rodo- ko ter (.»ver ne t države Georrta Tal za p.mm-te. Seveda je Uoati dela a nik NiMM»*« sili dobiti jo iz puščave same. In rea * kaaaio, da je v njenem podtalju vnk-čeprav ao morali vrtati vodnjake bine 250 m in včasih tudi 20 do *> km dov, nakar so morali te oddaljene v spet s cevmi rvezati z delavskimi tar« Sedaj, ko so dela končana, pa j« lrl" beti še ze kakšnih r»(K» delavcev ih "'"J ki nadzorujejo petridejske vode "» " stajah v puščavi. Ti imajo na ra*H* vodnjake, ki so ostali od gradnje rna. i» meni toliko vode, da lahko mirno ri*> z n|o. Dovolj ji- je za pitje, kuhanje.^ potrebe, kopanje In namakanje vrt« njajo nastajati okoli "vodnih vaz in drugega drobiža pridelajo lalik dovolj za avojo potrebo, za 1**1'*"" njajo o gojenju vseh mogočih "" dežev na \*eljko. Iskanje, ki ao jih imeli * tako dol>re. da izdelujejo v in Traaajordanije načrte, k globokih vodnjakov spn mei 4oel#j nerodovitne Arabske f (Dal)« i* prw listi • svetim S mi t bora vred ni SNPJ »e bodo smejali U;i ki je ploskala velikciru t-" me! rreda je tudi pnu "" Wall street slovenska ulaa. jela! Takšna je čreda in ta> nlk. Poor fiah! — Ira^a. tš l P" ji i»»f "*"*****"*"**"----rrfffrrrtmijjJ (Izvirna por®«ta is Jiupalavije.) ikofijsk^ gozdarja po-jisnj*" M-i Ucanu v gozdu na Pia-*t U obeljen letni *Svinjski dolini hm Kn-; ni v nedeljo 6. Sjili »o ga ua ijutraj mrtvega v goztta. i trupla pa *> opsrflt Rimski postavi, ki sta imeM ,iBtaB aiiebranu. Tudi so prioe • »povedale Sanj raataememlno, češ, da je fireč-ko miren fant, medtem ko je bil Gošnjak pretepač. Sodišče je Brečka obsodilo na poldrugo leto robije in nekaj globe. Samomor? — V Mariboru je pobegnil od doma 16 letni Leo Majcen. Staršem je pustil doma listek, češ, da gre v smrt in da je tega obupa kriv trgovec, pri katerem ae je fant učil. Fanta iščejo, a ga doslej še niao našli.] _no pa tudi, da je Krištof j Domnevajo, da je rea izvršil sa-jal za njima. Robnik je po- moraor. Samomor jetičnega. — V Novi „ izdal tudi svojega prijate-Joličnika. Izpovedala sta, da Jot divja lovca šla na Plani-"nad divjega petelina. Gozdar fjltof je slišal strel divjih lov r ter šel za njima. Našel ju je. fcja lovca sta začela bežati, riatof pa je streljal za njima in Robnika. Moličnik se je te-U okrenil in nameril s svojo ikona Krištofa. »Strel je zaklel, listo/ se je mrtev zgrudil na Oh aretiranca so odvedli v jegrajske zapore, zagovar-i pa st* bosta morala pred celj- todniki. Tika dejanja se stalno pojav-v velikih lovskih revirjih, jih imajo v zakupu velepo-liki, baroni in drugi bogati-Knezoškofijsko veleposestvo največja bogatija v Savinjski ilini in ima mnogo gozdov, ka- * seveda radi zahajajo divji Ki Veleposestva pa imajo svo-gozdarje in lovske čuvaje, kar rih glavna dolžnost, za katero pia ani. je. w. ki ne morejo živeti brez rske puške in lova. Ob srečar ih čuvajev in divjih lovcev ide skoraj vedno do streljanja Maj j« pač tako: Ali jaz te-lii ti mene. Tako obleži včasi 'ji lovec mrtev v gozdu, včasi lovski čuvaj. Tudi pri gozdarju Krištofu je tako. Zasačil je divja lovca, za njima in enega celo nil. nakar je drugi divji lovec »»•ril na Krištofa in ga podrl, štartna nesreča. Med tirnico if) Lescami se je smrtno •nm-il 21 letni mizar Ivan !Mruin. posestnikov sin iz Zgoš Ifrjrunjah. Nekje si je na pij izposodil motorno kdo * Speljal v Žirovnico, odko-r * je potem vračal spet do- B i« nespreten vozač, pa tiradi previdnosti vozil stal-, m <«'ste, namestu strani. Ko j, prihitel "J171 ^»vorni avto tel hotel prehiteti, ,> ta nena-redl cest«, a *> t-m treščil motocikel ob Hesmen tako hu-na glavi, d a je kma- J^r! Kriva je 1» nespret-NV M-'a -* d<> m -r.;. Mo* jf h, 1 , P" - i 1» v i.. ■ ma.ia dojaildne. pobegnil. |/ Kr-f -In,vi nena- """'l Magajnlk krške ]V' '"že Simon-zadnje čase ne-" no razrvan, '"""»cvali. ,|a je nai >be in 'k narjem vred. Hi preiska- a^ajne je |»oka-I'' /"•'MijkijtJ v " ;ka tudi vasi pri Mariboru ai je vzel življenje 29 letni trgovski pomočnik Herman Koletnik. Pognal si je kroglo v sence. Našli ao ga že umirajočega na postelji. Poklicani »dravnik je ugotovil, da je Koletniku vsaka pomoč zaman. Cez nekaj ur je Koletnik umrl. Vsel si je življenje zaradi neozdravljive bolezni: bil je je-tičen in počasnemu umiranju ae je ognil a samomorom. Aretirani štirje razmnoževal-ci in razširjevalci letakov proti vladnemu predsedniku Je vtiču in drugim bodo baje obtoženi po zakonu o zaščiti države. Areti-rance bosta baje zagovarjala odvetnika dr. Miha Krek in dr. Marko Natlačen, oba znana klerikalna voditelja. Vlak povozil otroka. — V Kri-ževski vaai pri Metliki je vlak povozil 20 mesecev Rtaro Justino, hčerkico posestnika Cajnarja. Otrok je izpred domače hiše odšel na progo in se na progi igral. Tedaj je okrog ovinka pridrvel vlak. Oče je zagledal pretečo nesrečo in skočil proti progi a že prepozno. Ko se je vlak ustavil, je pobral izpod voz krvavo kepo, mrtvega svojega o-troka. Ker dela tamkaj proga več ostrih ovinkov, so že dolgo mislili na to, da bi vse te ostre ovinke obdali z živo, gosto mejo, da dostop na progo ne bi bil otrokom mogoč. Najnovejša nesreča znova poziva, da je treba progo na takih ovinkih zavarovati. General 2ivkovič namestnik vladnega predsednika. — V Bukarešti ae je aestala Balkanska zveza, zunanji ministri držav Balkanske zveze. Na konferenco je iz Jugoslavije odpotoval vladni predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič. Ob njegovem odhodu iz države je re-gentski svet podpisal ukaz, s katerim je imenoval za namestnika vladnega predsednika generala Pera Zivkoviča, ministra za vojsko in mornarico, za namestnika zunanjega ministra pa ministra pravde dr. Kojiča. Iz Bukarešte se odpelje Jevtič v Ženevo, spotoma pa bo konferiral v Benetkah z zastopnikom italijanske vlade Sunrichem glede sprijaznjenja z Jugoslavijo. Češkoslovaški in rumunaki zunanji minister pa odpotujeta iz Bukarešte najprej na Dunaj radi tega je več sto kulturnih organizacij v Jugoslaviji brz.i-javilo zunanjemu ministiu Jev-ticu v Bettgrail, naj pri bližnjih pogajanjih z Italijo brani manjšinske pravice Slovencev in Hrvatov v Italiji ter doseže zanje kar največ ugodnosti, vsaj toliko kot jih imajo Italijani v Jugoslaviji, Čeprav je Italijanov v Jugoslaviji mnogo manj ko naših ljudi v Italiji. V rokah zunanjega ministra Jevtiča je kup podobnih brzojavk iz vse države in vsa poštena, res narodna javnost pričakuje, da bo minister pri pogajanjih vztrajal na zahtevah, ki so zahteve vse Jugoslavije. Vprašanje pa je seveda, ali se ni primorsko istrsko vprašanje obravnavalo že pri francosko-italijanskih pogajanjih in ali ni že vse zmeše-tarjeno in vsak nadaljnji napor brezupen? Ce je tako, potem bo pač težko spreminjati tako prijateljstvo francoske republike. Smrtna nesreča na njivi. — Posestnik Janez Kovačič z Brun-ka pri Radečah je s svojim bratom sadil krompir na domači njivi. Brat je pognal vole, Janez pa je pri tem tako nesrečno padel pod voz, da so šla kolesa voza čezenj. Sam se je dvignil na noge ter odšel domov, misleč, da ne bo nič hudega. Ko pa je le čutil bolečine, je legel, a bolečine niso ponehale. Moral je k zdravniku v Radeče in odtod v bolnišnico v Brežice. Ugotovili so hude notranje poškodbe, ki jim je čez nekaj dni podlegel. Star je bil 45 let, samec. Pokopali so ga v Radečah. BratomoriIca de niso našli.— Orožniki in vaščani zasledujejo in iščejo Franceta Ruparja iz Zgornje Brezovice nad Preser-jem, vendar ga doslej niso naši: ne živega ne mrtvega. Ko je u-strelil svojega brata, je od znotraj zaklenil vsa vrata, vzt mnogo denarja v žep, kakih 1000 Din pa vrgel na bratovo truplo ter nato skozi okno pobegnil v noč, rekoč hromi sestri, da si bo vzel življenje. I-skali so ga na vse strani, a ga doslej niso našli. Pretaknili so krimske gozdove, niso ga našli. Ker je vzel denar, domnevajo, da je morda pobegnil v Italijo ali pa da bo kje drugje zapravil denar ter se nato vrnil domov in v zapor ali pa se bo res ustrelil. — Truplo ustreljenega brata Toneta je zdravniška komisija obducirala. Ugotovljeno je, da so tri krogle iz revolverja 9 mm zadele Antona tako nevarno, da bi bila vsaka pomoč zaman in da so trije streli bili smrtonosni. Prvi mu je prestrelil pljuča, dva sta šla skozi vrat, četrti skoai glavo. Spori med Francetom, ki je bil gospodar, in med bratom jn materjo so bili |>ogosti, to pa zaradi tega, ker je France slabo gospodaril. Mati in brat a ta mu to očitala oz. ga opozarjala na to. Odtod sovraštvo, ki a« je končalo z zločinom, z umorom na' brata. Cleveland.—V nedelje, 16. junija, bo delavstvo iz Ohia in sosednjih držav napravilo v Can-ton, O., veliko "romanje," kjer bo proslavilo spomin na pokojnega Kugena Victorja Debaa. Ta dan bo namreč 18 let, odkar je Debs imel svoj slavni proti-vojni govor, radi katerega je bil obsojen v desetletno ječo. Slavnost, ki bo obenem anti-vojna demonstracija, so bo vršila v Nimiaiila parku, na prostoru, kjer je pred 18 leti Debs v tako živih beaedah obaodil vojno in urgiral ameriško delavstvo, naj odreče pokorščino imperialistični vladi in se upre človeški klavnioi. Nastopilo bo več najboljših socialistinih in delavskih govornikov. Pročltan bo tudi famozni Debsov antivojni govor. Svoje sodelovanje je prijavilo že več unij in drugih delavskih organizacij. V Can ton bo ta dan prišlo delavstvo iz sedmih držav. Manifeatacija bo združena s piknikom. Predvajane bodo tudi Debsove slike, ko je bil "gost" strica Sama in pozneje. To antivojno demonstracijo v spomin Debau je pozdravil tudi Max S. Hayes, urednik unijake-ga glasila Cleveland Citizen, ki je bil leta 1HuH,Mh V C,rc,ev,,,u- J* Lincoln u in j. tudi govo^k^r'^Ll^co!« ko Je vodil skupino brezposelnih v Columhus, O., kjer je »h te vala zvišanje podpore Močna centralna vlada je cilj Roosevel-tove administracije (Nadaljevanju » 1. itranL) pa ao ae preatrašili in ae ne morejo orientirati. S trani republikancev je prišla obsodba, da je Rooaeveltov namen ustanovitev diktature, katera naj bi mu o-mogočila uveljavljenje reform, ki so aapopadene v njegovem "new dealu", katerega je vrhovni tribunal strmoglavil pred nekaj dnevi. Predloženih je bilo že več au-gesti j, da ae vrhovnemu sodišču odvzame oblaat razveljavljonja v kongreau aprejetih zakonov. Ena teh je, da se aodišču odvza-; vliH«nl« me apelatna juriadikcija v alu-'^J*k J čajih, ki ae nanašajo na delavake1 p *' .. . . . mezde, delovne ure, produkcijo' „ReH° l,0,JM: " 8? J« T in kjer ta juriadikcija sega nu'*ilu, imlrVrtV,mt"' * bfl« druga polja,,na katerih bi mo- BHU*nJ?f *;*^tromu in ral "novv deal" operirati. V tem , N(u,nl, v primeru bi bila oblast vrhovne- el pred najvišje sodišče v državi Call-forniji. Njegovi odvetniki ao formalno predložili zadnji petek prošnjo za izpustitev iz zapora na podlagi dejstva, ker je bil Mooney spoznan za krivega s pomočjo kriv« prisege. Ce bo njegova prošnja ismovno zavržena, pojde Mooriey drugič pred federalno vrhovno sodišče. i k. '»Mi mogel razveljavljati zakonov. A-' ko bi se kongres v vaeh stvareh pokoril prodaedniku, kakor se je - sedanji pri sprejemanju "nevvdeulske" zakonodaje, tedaj bi postal predsednik diktator, pravijo nasprotniki Roosevelto-ve administracije. Waahlngton, D. C„ 1. jun. — V kongresu se je pojavilo gibanje, čigar cilj je sklicanje konvencije, ki naj bi sestavila novo federalno ustavo. Kongresnlk Maverlck, demokrat iz Texasa, Je že naznanil, da bo predložil to vprašnje ameriškemu ljudstvu v svojem govoru po radiu. Kongresnlk Keller, načelnik grupe, ki se navdušuje za sklicanje ustavne konvencije, je dejal, da se bodo člani te grupe sestali na posebni konferenci v prihodnjih par dneh. "Tako kakor sedaj, ko vrhovno sodišče lahko uniči v kongreau sprejeto zukonodajo, ne more iti naprej," je dejal Maverick. "Vprašanje je, ali naj uveljuvl-mo potrebne spremembo v vladi, da se zagotovi ljudstvu dostojno življenje, ali naj pustimo, da vrhovno stališče še nadu-Ije uničuje vse naše napore." Njegovo mnenje Je, da mora biti vrhovnemu sodišču odvzeta oblast razveljavljenjs zakonov ali pa jo je treba omejiti tako, da zakon, ki ga vrhovno aodišče ovrže, postane vseeno veljaven, ako ga kongrea aprejme pri ponovnem glasovanju. Ustavna konvencija se lahko skliče le, ako to zahtevajo legis-ature 36 držav. Vaako spremembi, za katero se izreče taka konvencija, morajo jH>tem odobnii tri četrtine državnih legislatur. Maverick je rekel reporier-jem, da on In t lani njegove grupe smatrajo sklicanje ustavne Pri navadnem glasovanju je Oglodalo, da je dobila večino, pri štetju glasov je pa John H. Wal-ker naštel fif) glasov proti resoluciji in IS5 za resolucijo. "Stara garda je zmagala, ker je štela glasove," Je rekel |si glasovanju neki delegat. Cika-ška federacija je že prej sprejela resolucijo proti k libijskemu davku in slično tudi mnog« druge krajevne in centralne unije. ^Soderstrom in Olander sta pa šla preko tega sentimen-ta In povrhu lopnila še po organizaciji brezposelnih, ki je pesi socialističnim vodstvom ln se Je krepko upirala zvišuriju tega davka. I •Proti kupčijskemu davku ae je izrekla tudi zadnja konvene ja Ameriške delavske federacijo v San Frnnciacu. Green j« zad njlč tudi dal navodilo vsem državnim federacijam In centralnim unijam, naj kooperlrajo VVorkers kateri je Alliance of pridružena America, lllinoiska organizacija brezposelnih. Maj najmokrejii mesec v 52 letih Chicago.—letošnji maj je bil nujmokrejši In najhladnejši -v velikem kontrastu z lanskim, ki je Pil najsohejši in najbolj vroč —od leta IHK.'I. Deževna padavina je znašala v letošniem maju 7.čji kaos v industrijah. Tu pridobitev je šla po gola*, ne glede kako plehkn in po-muiijkljlva je. Kaj sedaj? Štiri milijarde, katere Jo kongres določil sa javna dola, ne bodo dosti zalegle Mlkor se gospodarskega stanja tiče VVallstreetarJi sicer pravijo, da imajo 20 milijonov pripravljenih za investiranje v nove stroje in novo tovarne. Vrhovno sodišče Jim je s tem odlokom napravilo proato pot, ker je odstranilo vse "novvdoalake" zapreka. lu v slučaju, da bi wallatroe-tarji ros napravili kaj taksgu in skušali pognati industrijsko kolesje — kar Je le bluf, ker Investirali ImhIo le takrat in tam, kjer bodo izgledi za dobičke— bodo novi stroji |mh! kapitalizmom pomenili še večjo brezposelnost in še večjo krizo. In prav nič drugegu ni na vidiku. Kapitalizmu preostaja odlna alternativa—vojna kot ishod iz krizo. Veliki mornarični manevri na Pacifiku ao znamenje, da se tudi v VVashiiigtouu tega zavedajo. Vsekakor se mrzlično pripravljajo na vojno. Kongres je prav te dni avto-riziral zgraditev nad dva tucata novih bojnih ludij. Na drugI strani je sankcioniralo milltarl-zirniije dežele tudi vrhovno aodišče, ki je sadnje čase vzdržalo vse vojne ukrepe ter potrdilo prisilno vojaško vcžhanje študentov. Vsa znamenja kažejo, da drži |»ot iz krize v vojno kot zadnja bilka bolnega kapitalizma. t. " ii « * . federacije, v katerem Je rudar-«^ ,, ..,< ^ .. . . konvencije sa potr«i»no, kur se- ./« , 4 . ir»> potlačili, « niao uajiele , \ . . ' ' 1 sk uniji Intl. Union of Mine, 1 , . , .,, 7 . dauja fodrraina ustava vik- ne ..... . ., ... . , au v konvah J«' bilo od sent No« a tekat lina tovarna, ki mov jettka vlada zgradila Azerbaijanii. odgovarja obstoječim raameram. Ako b« se ameriško ljudstvo za videlo, d« je revizija aatav* potrebna, bi ae hitro izrakki a m njo iti tako bi ustvarilo podlago za ostal** itrv novega ekonomike-ga aiatrma, nad katerim ne bi i-m*M kontrol«- privilegirani Hite-mL Staokarski izgredi v Ohiu se nadaljujejo ColumOus, O.- Vnč stavkarjev (oJumbu* Pscking Oo. in ujihovth aimpati/otkov je bilo ranjenih m Ti aretiranih v »po-padu z 200 |*oli* kupnih interesov. Brat se zanaša na brata podgooernerja lHmburry, Conn. - George M el.ee ha lan, ki Iffia tukaj dve tovarni, v katerih Je izbruhnila atavkn radi redukcije mezd za , hoče imeti direktne koristi od svojega brata, kl je državni Ijodgoveffiff. Rekel Je, da bo ignoriral governerja in ae obr-nil direktno na brata, ki naj mu |*>AIje milico za zdrobitev stavke &00 delavčevi Zastrupljeno meso za r e ve ie New Orleans, La. — Dve osebi sta že umrli in mnogo drugih trpi posledice zaradi zastrupljene govedine, s katero državna rclifna administracija nasičujo brezposelne. Neka pošiljka muaa, namenjena bednim, Je bllu tako gni-I la, da Je 20,000 koiivev eksplodiralo v nekem skladišču. Av-jtoritote no »ker hotele vati afe- Me etrada- ne goveje živila«, ki ao jo poklali v od ause prizadetih krajih. Protestni pohod kanadskih relifnih delavcev Vaneouver, II C., Kanada. I. jun. — Relifni delavci v tukaj-{šnjih taboriščih ao na meao in zaeno ao pozvali vat* brfZ|*»aelne, naj ae jim pridružijo, halje ao ae izrekli ztt nadaljevanje stavke pro. ti r>i*znoanim razmeram v talni rlš^ih Pohod ae lio pričel v pon-deljek in vodilelji upajo, da ae Jirn tio pridružilo več tiaoč brez-|*o«telfiih pretlno ImhIo dospeli v kapitol. Mak tim Gor ki: mmm MATI SOCIALEN KOMAM — Vdrugič Ka že zaprli! . . . nam« zato, ker je spoznal resnico božjo in jo odkrito se-jal, ne da bi prizanašal sebi . . . Mlad in lep deček ... in pa pameten! Časopis je zasnoval in spravil Mihajla Ivanoviča na pravo pot . . . naši je Mihajlo dvakrat starejši od njega! . . . Sedaj bodo zato sodili mojega sina in ga — obsodili ... m on uide iz Sibirije in bo nadaljeval svoje delo . . . Govorila je, in ponosno čuvstvo je raslo v njenih prsih, snovalo podobo junaka, zahtevalo zase besed in stiskalo grlo. Neobhodno se ji je zdelo uravnovesiti z nečem jarkim in razumnim vse, kar je videla ta dan in kar ji "je tlačilo glavo z nesmisftfnim strahom, z nesramno krutostjo. Nezavestno se je pokoravala tej zahtevi zdrave duše, zbirala je vae, kar je videla svetlega in čistega v en ogenj, ki jo je slepil s svojim čistim plamenom . . . Mnogo ae je že rodilo takih ljudi, vse več se jih poraja, in vsi bodo do konca svojih dni stali za svobodo ljudi, za resnico . . . Pozabila je na vso opreznoat, in dasi ni imenovala imen, je povedala vae, kar jI je bilo znanegu o tajnem delu za osvoboditev ljudstva iz suženjskih spon. Uisala je obraze, ki so bili drugi njenemu srcu, vlagala je v besede vso silo, vae izobilje svoje ljubezni, ki jo je tako pozno vzdramilo v njenih prsih življenje s svojimi nemirnimi sunki. — Po vsem svetu se vrši delo, po vseh mestih . . . sili poAtenih ljudi ni mere, ne meje, raste in narašča do našega končnega zmagoslavja . . . Glas njen je donel enakomerno, besede je nahajala z lahkoto in bistro jih je nizala kakor pestre, blesteče bisere na krepko nit svoje želje, du očisti srce od krvi in blata tega dne. Videla je, kako so se kmetje zarasli, kjer jih je zasačila njena beseda, da se ne gibljejo, da ji strme v obraz, sliAala je zadrževano dihanje ženske, ki je sedela poleg nje, in vse je poveča valo njeno vero v to, kar je govorila in obetala ljudem . . . — Vai. ki jim je živjenje težko, vsi, ki jih tlači beda in brezzakonje, kl so jih zasužnjili bogatini in njih strežaji, vsi, vae ljudstvo mora pomagati ljudem, ki ginejo zanj po ječah, ki čakajo na smrtne muke . . . Hrez dobičku razlagajo, kje je pot do sreče .za vse ljudi, brez laži kažejo težko pot in šiloma ne vlečejo nikogar za seboj, ali če se vstopiA enkrat poleg njih, jih ne pusti* nikdar več in uvidiA, du je ta pot in nobena druga! Prijetno ji je bilo, du je izpolnilu svojo davno željo, da je sama govorila ljudem o resnici! — K takimi ljudmi gre ljudstvo lahko; ne zadovolje se z malim, ne ostuvijo se, dokler ne premagajo vseh laži, vae zlobe in lakomnosti, ne dene jo križem rok, dokler m- vse ljudstvo ne zlije v eno dušo, dokler enoglasno ne reče: vladar sem jaz, samo si postavim zakone zu \ae enake! . . . Utrujenu je umolknila in se ozrlu naokolo. V prsi ji je legla mirna uverjenoat, du se njene besede ne izgube brez koristi , . . Kmetje so jo gledali pričakujoč Ae kaj. Peter je sklenil roke na prsih, namrščil oči in na njegovem pestrem obrazu je tre|>etul nasmeh. Štefan se je (»pri z eno roko ob mizo, sklonil se naprej, iztegnil vrat, kakor da bi Ae vedno poslušal Senca je ležala na njegovem obrazu, in vsled tega je izgledal izrazitejši . . . Njegova žena je sedela sklonjena |M>leg matere, poloiivši komolce na kolena in gledala pod noge, — Tako je .. . — je lašejietal Peter, zmajal z glavo in oprezno sedel na klop. Štefan se je počasi zravnal, (»ogledal na že- no, razprostrl svoje roke po zraku, kakor da bi nekaj objemal . . . — Ce se človek poloti dela — je dejal za-miAljeno in tiho — potem je že treba z vso duAo . . . Peter je plaho dodal: — I)a, da . . . nazaj se ne smeA ozirati! — Široko je zasnovano ... — je nadaljeval »Štefan. — Cez vso z-emljo! ... — je zopet dostavil Peter. XVIII. Mati se je s hrbtom naslonila na steno'in poslušala njih tihe, tehtajoče besede. Tatjana je vstala, ozrlu se naokolo in zopet sedla. Njene zelene oči so blestele suho, ko je nezadovoljno in z zaničevanjem na obrazu pogledala na kmete. — Mnogo gorja ate okusili? — je dejala nemudoma materi. — Da, da! — se je odzvala mati. — Dobro govorite . . . vlečejo, srce vlečejo vaAe besede za seboj ... Pa si misliš — moj Bog, da bi le skozi špranjo videla take ljudi in tako življenje. Kako živiš . . . Kakor ovca! ... Citati znam, knjige prebiram . . . mnogo razmišljam . . . časih ne spiš celo noč . . . vsled misli. Ampak kakšen smisel ima vse to? Ce ne misliš, pogineš in prav tako pogineš, če raz-miAljaA . . . Vse je zaman . . . Kmetje tu delajo in trepečejo za košček kruha ... a vendar ni nič . . . Žalijo jih, jeze se, pijo, pretepajo se, pa spet delajo ... delajo ... Kaj je to? Nič ... Z nasmehom v očeh In v glasu je govorila, tekoče; časih pa se je ustavila, kakor da bi naenkrat kakor nitko prestrigla svoje besede . . . Kmetje so molčali. Veter je božal okna, šumel v slami na strehi in časih tiho zagodel v dimniku. Pes je lajal. 1 Nejevoljno so udarjale ob oknu redke kaplje dežja. Plamen v svetilki je trepetal, zutemnel in se čez hip zopet enakomerno in žarko razgorel. — Vaše besede sem poslušala zato torej žive ljudje! . . . Čudno — poslušam vas in vidim, da vse to že vem! Ali poprej nisem »li-sala nič takega in tudi takih misli nisem imela . . . ■— Založiti bo treba kaj malega, Tatjana, in ugasniti luč! — je dejal Štefan mrko in počasi. — Sicer opazijo ljudje, da je pri Cumakovih dolgo brlela luč. Nam je vseeno, ali za našega gosta utegne imeti zle posledice . . . Tatjana je vstala in Ala k ognjišču. — Da-a! — je pritrdil Peter s tihim nasmehom. — Sedaj, k ume. je treba napeti ušesa! Ce se pojavijo časopisi med ljudstvom . . . — Ne govorim o sebi . . . Mene če tudi za-pro, ni velike škode . . . Žena je stopila k mizi in dejala: — Umakni se . . . Vstal je, odšel vstran in gledajoč, kako Tatjana pogrinja mizo, je rekel smeje: — Po ceni smo — cel ku-p za groš, pa če jih je v kupu sto , . . Materi se je zasmilil, sedaj ji je bil bolj po godu. Po končanem govoru se je oddehnila od blatne težr minutna (Ihe. zadovoIJna je bria s" seboj in vsem je želela lepo in dobro. — Ne sodite prav! — je dejala. — Človek ne sme soglašati s ceno, ki mu jo določajo ti ljudje, ki ne potrebujejo od njega drugega nego kri. Sami se morate oceniti odznotraj, ne za sovražnike, temveč za prijatelje . . . — Kakšne prijatelje Imamo, — je tiho vzkliknil mužik. I)o prvega grižljaja . . . — A jaz pravim, da ljudstvo ima prijatelje .. . CDaUs pribeda tli.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroti (Nadaljevanja.) Vlak je sopibal čez polja in i*» A^stnaisturni voinjl sva dospe-la iz Chicaga k znancu v državi Miasouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zama-autna. du sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi ialsotnosti sva se zo|M*t znaAlu pri stari ženici v mestecu Marrelme. Tam sva se dobro umita in očedila, ienlra nama je pa (»»»tn-gln s |a>trel»-nim prigrizkom. Motela je tudi \edrti, kako sva |s»tovala in knm sva namenjena. Ko sva li vse raztolnunila, Je rekla, ako ni dovolj «V narja. >« mora človrk tudi "trempanja" oprijeti fceni* co sva zagotovila, da se ni tre l»a bati, da bi (»ostala kak-na razbojnika, čeprav sva »e jm-sluiila sa«tonj*ke volu je na to-vomih vlakih V tem kraju m-J« bilo prit« i/pr« menilo o |« j, *a. ko aem prvič t ja priAel za dr lam L 1«!1, t«. |nt snlo %#V »t- m mošnji rov alabo obratoval M no. go ljudi ne je bilo tudi i/-"lilo v drugi- kraje. Po štirih dneh odmora v Mi celin U s\a se s t odpravila na pot sa* ela sva biln v Gay Cl-I ty, okla , kjer sva izstopila in na srečo kmalu dobila drugi tovorni vlak, s katerih sva se odpeljala nazaj do proge Santa f> železnice* Tam sva vprašala za . informacije in ko sva jih dobila, sva si« n prvim tovornim vlakom odpeljala dalje (»roti /upadu. Vožnja preko knn«aAkih planot proti coloradskim hribom j« bila dolgočasna in dolga. Ilila dva k j na, lo«la vlak se je redkokdaj | ustavil. V nekem kraju sva kar (siskakala z vlaka in stekla k blifnjemu |Mitoku, da se jMišteno {tiHpijeva Male, tisla v tistem hi-| im ir pndrdral za nama neki avtomobil, it katrrega sta stopila dva policaja. Vprašala sta naju. i odkod prihajava in kam sva na-metnjena Povedala »\a jima, da »va v stiskah in Jaz sem mislil, ila liaju bosta gotovo aretirala, pa je bilo ba* naret najslabše na svetu. Najbolj znan dnevnik Je "Times": to je velesila zase, njeni dopisniki so |»oslaniki, njen sve tovni pomen |x>sebne vrste. "Times" spadajo z angleAko narodno banko in parlamentom med osnove sodobnega angleškega javnega življenja. Dolgo je bil to lahko najdražji časopis, ki se mu nI treba bati nol»ene konkurence; drži se le enega —tradicije. "Times" delajo svojo »politiko, večinoma v sporazumu z zunanjim ministrstvom, včasih tudi proti njemu. Njihova pisava je konservativna, vendar ni vezana na nolieno stranko. Uvodniki niso nikdar |x>dpi.«ani! list sam mora ohraniti avtoriteto. TKipis-niki — politični in vojni so te večkriit odločilno vplivati na e-vropsko politiko — poročevalska služIva "Timesov" je nenadkri-Ijlvn. "Morning P«*tM m "Ihillv Te- legraph" nista po zunanjosti nič AU ste naročeni na dnevnik "Prosveto" 7 Podpirajte *voj list! Pray imate — bom pa prišel!" , , * OtrnAka "Povej, dedek," vpraša zek, "kdaj si pa postal ded! "Ko si ti prišel na svet.' Janezek nekaj trenutkov mišlja. "Ce mene ne bi bilo," reči to, "torej ne bi bil jHtstal "Ne, ljubček moj!" * Razumljivo Dreta sreča Grižo na cest Pa pravi Dreta: "("'udno, lej kadar .si privoščim kak kozarček, sem drugi dan zbit." Pa meni Griža: "Vidite, ste se pa ženili!" - s Špiritistična seja Ravno so klicali duhove, dolgih brezuspešnih |»os meni medij: "Ne vem, kaj je to — ure kličem vašega inikojnegi ža, pa ga m in nt."------- "Le potrpite — moj m< natakar!" IlIfiA V NAJEM V najem se odda hisa s' bami. Oglasite sc na 1121 7th St. Milvvaukee, Wis U LOTE (STA VIII ) S A P Vsled bolezni sem primorM dati dve loti, ns ugo