46. štev. Tower, Minn., 4. novembra, 1893. Letnik I. Kateri bo: Harrison ali Cleveland ? Še par dnij in mnogoštevilni HiaeriScanski državljani bodo oddali svoj glas za jda '.rodite)jim nudi priliko in srefestva ta vzgojo. Težn|aj®o- času došli na volišče in oddali svoje glasovnico. Da raividite natančnjo avstra-lijsk volilni red, priobčujv*no ga v slovenski prestavi: Volilni sodniki dajo lia vsako Hi. Paul, Mlnn. Msgr. Satolli obiskuje ta teden st. paulsko nad-škofijo. Glej obširneji dopis na it. strani. Vročinska bolezen hudo raz-oseb®, ki ima pravici voliti, vo-j*aja v nekaterih krajih Minnesote i: I i ; »BENJAMIN HAimiEffK. ,,~Joden lamed Oshovtiih zako-' nov naše vlade je: zagotovita tta-rbdu najobširnejo osebno prostost 'V kolikor se to ujema z mirom redom v deželi. Zato me morena© odobravati ricybenih petelinih po stav, ki žalijo narodove šege in!, "avade, ako le ne nasprotujejo očitni nravnosti, nazorom dobrih državljanom in obči blaginji. ' Isto načelo tudi zahteva, da t; a j p« >zor-neje pazimo na mejo takih zadev, ki go po pravici pod državnim nadzorstvom, in takih, itaterc bi bilo bolje prepustiti roditeljem. Siljenje v šolo bi ne smele omejevati očetovskih pravic mSti deGati nasilja njegovi vesti. Dmirikratfika stranka prizoiava očitno, da se neče nikdar vtikati v dolžinske razmere. Ona vlada je slabs, ki se kaže ali nepoklicano pokroviteljico ali pa neopravičeno nad«srnico osebnih in družinskih razna-'' O isti stvari sodi Harrison tako-le: ,, Javnih šol »'smo vpeljati radi tega, da bi omejevali naravno pravico roditeljev poiskati ewc-jim otrokom drugih iaobražovali&i., da le zraven plačaj« davek za ob5ni Šolski zaklad." To je vse in še te .kratke besa le 'naravnost nasprotujejo delovan|ii njegove stranke v Illamoisu in Wk-'Cousinu, kjer skušajo republikami 8 svojimi šolskimi postavami omejiti roditeljean ono naravno pravico., o kateri govori Harrison, in Speljati tako v&ado, katero naziv-'je (Cleveland nepoklicano pokro-viteljiao in neopravičeno nadzornico osebnih in družinskih razmer. N,a .v*a druga vprašanja, ki se tičejo osebne prostosti, Harrison modro molči. Cleveland nasprotno so drzne moško in očitno nasprotovati vsem protivnikoin svojega mišljenja. Celo najhujši nasprotniki mu ne morejo predbacivatj, V' i- Hi- 'Ai<- UBOVfcU OLIiVi:i„l.\U, IStnjao sile jo, da povoVja svojo isooč, da jo .ona središče wtake sile Sij da se omejji občna .prosiost. Za aavropske .narode je morila osred-mja vlada .-.prikladna, a mam nika-Itor iie.. Amerikanski named n a d-;z o r u j e .vs'led osnovuil postav »vojcJavne služabnike. Ako jim lilni listek od vsake Vrste, kateri; so pri volitvi v rabi. — Volilec uwtta sam po svojen ukrepu na-rofliti v vrsto imena vsacega ka®.-rlSdata križec (X), ki katerega 1*9-ido glasovati, na prostor, ki je ®a (to odločen. Volihii listek nMsraš jpotem taku skqp zložiti, d« se prednja sita®nne vidi; vendar naj bodo inidijale molilnega »odmika na hrbt® vidne in ga oddaj po tem jedrnemu-sodnikov, kateri ga shrani v posdfrno omaro. Sfa to zapusti *»dlilee sobo. Ako volilec svoj litfteik-slučajno pokvari, tedaj naj gawdda-codiiiku nazaj, ki ga ohrani; meseeev sajpora; tudi ,jo doleti'oboj na kazen. Ako se glasovalec rž/ikaže, da ne zaaibrati angleščine, ali da vije d fbaičnih nezmožnost^' ne more izpolniti svoje glasovnice, ima pravico, da poklice jednega ali več volilnih sodnikov rili .že-opravi je in drugih delili Združenih držav. Iz Ely, Kinu., poroča dr. Ship-man, da ima povprečno na dan do 80 bolnikov na tej bolezni. — Na Mesabi, Minn., kjer se odpirajo novi irudniki, so bolehalo ljudje vse poletje; nekaj jih je umrlo. — V Dmlulbu, Minil, leži navadno po 40-60 be'lnikov v St. Mary's Hospital na vročinski bolezni. — V l^hpimiKg, Mich, jo zboleifc> do soflaj 128 oseb; več jih jo umrlo. Chicago, 111. Dno 1. t. an. ob polu dveh po noči je pogorello 10 Kadstropig visoko poslopje Cihicago ®ank Note Co. Poleg tega tudi še par družili hiš. Škode je baje $85.000. Chicago, 111. Vsi stroški, ki so nastali povodom Krištof Kolumbove svečanosti v Chicagi, štejejo -ee na četrt milijona dolarjev, ki se raz dele takole: $12.000 za vozov-je, $10.000 za godbo, $4.000 za znamke (stamps), $25.(000 za vojaške potrebščine. Montana. Reservacijo v obsegu l>800t000 oralov zemljišča, so odstopiti na jugu naseljeni Crow-Indir.vni. T.o. velikansko zemljišče nih, vrolilcev., ki »u.,potem listek j(. . 1Kl ra/,K),agauje državlja-spopolnijo v navzočnosti dvek. yo-! liMih sodnikov, a vender, da ho- a'eče: f>oj«Mte! — gredo; «lorito to! -—Store. Tuiimati?. dragi rojaki »označene glaviKi tcŽJsje obeh strank in obeh kandidatov. Zopet Haiui'son ali CJlovtilandi; Tako se bodete vpra-.»ali iprilio(ii|iji teden. S svojim gla-som Sbodetc-ali dovolili Harrison u že nadaljna štiri leta stanovati v ,,boL' hiši','.j ali pa bodete,g)omogli Clevelandu, da se povrne na ono mest«, kjoi je bil že predi štirimi leti. Volite,po svoji vesti; vsiljevati Vam taečemo nobenega teh dveh (kandidatov, kajti v«ak razsoden držaw]j.an bo pred izroče-njem Kvojegii glasu najbolje sam spoznal, komu naj odda svoj glas. VOLILNI RED veljaven ,8. novembra. Letošnji volilni red jo A v si r a-1 i j s k in je vpeljan po vsej Minnesota Po tem ;»edu mora narediti vsak volile« knilec za tistim itne-nom, za katerega glasuje. Aiko kedo volilni listek odda brez vsacega križca, takenaw se glasovanje ne jemlje v ozir. JSfapis na strani glasovnice določa, koliko križcev in na katerem kraj u jih je narediti. si republikanec, ravnati so ti je po Presidential Electors in kjer je raatisnjeno ime Republican Harrison, tam zaznamuj 9 križcev; ako si demokrat, ravnaj se po Democrat Cleveland in naredi 0 križcev, t. j. glasuješ za 9 volilnih mož, ki izvolijo potom predsednika po večini glasov. — Ravno tako pristavi križec, ko voliš uradnike za okraj (County) St. Louis, na pr. Reg. of Deeds Republican Amos Shephard (aedaj naredi križec X), ali Democrat Richard Long X itd. Opozarjamo Slovence-volilce, da bodo v torek 8, t. m. o pravem bana oseba volil»o;glasovnico za več .kakor tri glasovalce v jednem in ,i«tem volilnem okraju -z znamenjem (X) pregleda. Taka oselm naj »volilno glasavniao tako naredi, ilrakor mu volila« naroku je in nikakor drugače. Volil ni sodnik alikaterakoli druga .oseba, ki popol nuj o listek glasovalca, in potem katerakoli druga oseba ime katerega koli .kandidata, za katerega pooblaščeni vo-lilee-glasuje, po roža ali glasovnico drugače izpopolni, kakor imu je. volilac narekoval, je kiriv pristopita in ako dokazano, .naj se kasneje z ne manj Wt trideset [ 30] in we ,več kot dvests® [200] .dolarjev; .ali z obdržanjem v okrajnejn zaporu no izpod deset [lo] in ne čez dovedeset [90] diiij, alii-oboje, denarna in zaporna kazen. Katerakoli oseba, ki bd poskušala v .volilni sobi ali v eobanah ki so w dotiki z volilno,, volilco kaj pregovarjati, se kaznuje ali z denarno kaznijo ali pa z zaporom. Ako kateri glasovalec svoj list drugemu pokaže po izpolnitvi, naj ga blagovolijo sodniki uvrstiti v shrambo. Kedor ,bi ta volilni red ne jr,az-nmil popoln una, naj se obrne na kacega zanesljivega moža, da ga pouči. Domače novice. Kandidati e za predsedniško mesto 43. Združenih držav so sledeči gg.: Sedanji predsednik Harrison, ki zastopa republikansko stranko; poprejšnji zaslužen predsednik, general Cleveland, ki zastopa demokratsko stranko; Bidwell, ki zastopa proliibitionsko stranko, t. j. stranka, ki prepoveduje pijačo in slednjič Weaver, ki voditelj kmetske stranke. Zadnji dve stranki ste še mladi in njiju upliv pri ljudstvu jo neznaten, zatorej se ni nadejati izvolitve. Vse-kako priobči v prihodnji številki ,, Amerikanski Slovenec" natančen izid volitev in doprsno sliko novega predsednika obširnih Združenih držav. tUjfiii*"'j>.y j«n.< Ui/$ivi C'tfiU $lfi>Q.xa vsak oral. Indijani imajo še vedno dovoJj prostora zsuse prihranjenega. New-York. Nadškof Corrigan je-slovosno blagoslovil ob 400let-nici krasen Krištof Kolumbov spomenik. Zbralo se je velikansko število ljudij k svečanosti. Milwaukee, Wis. Ogenj je v meetu Milwaukee 28. t. m. vpe-pelil 1 3 blokov z 500 poslopji. Požar se je pričel vsled razpočenja petrolejevega soda in ker je bil hud veter, se jo ogenj bliskoma razširjal. Vsa škoda znaša nad $6,000.000; zavarovalnina$3,000-000. 3.000 ljudij .jo brez domovanja. Kalifornija je obrodila letos sadja za $50,000.000. Gotovo lep zn ak sadj ereje! MoBell, Pa. 2G. p. m. Sta trčila vkup dva tovorna vlaka, ki sta bila popolnoma razdrobljena; pri tem je bil ubit jeden človek. Isti dan zvečer pa sta trčila zopet dva tovorna vlaka vkup, vozeča razno blago iu živino; nastal je ogenj ter zgorelo 3 vozove blaga in 4 vozove živine. Ig. Gmeiner. St. John* N. F. Vsled hudega viharja, ki je divjal 26. oktobra po tauiošnji okolici, sta se potopili dve ladiji; smrti ni odšlo tudi nekaj ljudij. Zunanje države. (Kranjsko.) Deželni predsednik kranjski Andrej baron Winkler šel ie na svojo željo v pokoj; cesar mu je podelil veliki križec f1 rane-Jožefov, reda. Novim predsednikom je imenovan bivši na-mest. svetovalec v Gradcu, Viktor baron Hain. Star je 42 let in odločni Nemec. Skoro vsi slovenski listi so lepo poslavljajo od za-služenega moža, barona Winklerja, ki 1® bil Slovencem vedno naklon- jen. Na čelu politične upravo je stal od 18. marcija 1880 pa do septembra 1. 1892. —V Idrijskem rudniku je zasul pesek dva rudo-kopa, Kavčiča in Kržišnika; prvi bil je oženjon in oče jednega otroka, drugi pa samec. — Hudo razsaja po več krajih Dolenjskega griža, veliko ljudij umre na njej. — V Goričici pri Domžalah so sezidali novo cerkev. — Dolenjsko železnico od Grosuplja do Novega Mesta marljivo grade. (Koroško.) Iz Celovškega kanala so potegnili nekega utopljenca. — Pogoreli so trije posestniki. — Prevaljski župan Mayer je predlagal pri zborovanju, da bi vlado siaprosili, da jim dovoli v slučaju kolere mrliče sežigati. Ker je bila to paganska šega, je upati, da jim vlada take neumnosti ne dovoli. (Štajersko.) Pri občinskih voiit-vahv Slatini so prvič zmagali Slovenci. — Velik strah je na Štajerskem pred laškim vinom. Mnog pa pravijo, da laško vino nema pravega okusa, in da bodo vinski trgovci še radi Štajerca kupovali, da ga laliu primešajo. Zato se vinogradnikom svetuje, naj se ne ostrašiti in naj svojega vina ne dajo preveč dober kup. (Primorsko.) Štiri mlade ljudi so v Trstu zaprli, ker so delali in metali petardo; -— Na Greti pri Trstu so;je ustanovi! nov. otroški vrt s skwcjrtskim učnim jezikom. Francija. V Caumauxuna Francoskem pričeU so rudarji štrajk. Ta štrajk, ki traja že nekaj časa, je postal zadnje dni političnega pomena, in bo dal najbrže povod ministerski krizi. Rusija in Turčija. Rusija zahteva, da se jej dovolijo olajšave za prehod ruskih ladij skozi lios-spor in čez Dardanele. Srbija. Po deželi vrše se razni izgredi. Radikalci so v Arangje-lovcu ubili liberalnega vodjo Lazarja Plačeviča. Govori se pa tudi o nekem napadu na radikalnega vodjo Pasiča. Vlada jo hotela vso stvar potlačiti, ali ni šlo, kajti dva člana radikalnega odbora sta zahtevala preiskavo. Pravosodni minister je zagotovil, da bode vso stvar preiekal član najvišjega sodišča. Italija. Italijanski kralj in kraljica praznujeta v kratkem svojo srebrno poroko. Kralj se je proti ministerskimu predsedniku izjavil, da povodom svoje srebrne poroke ne sprejme nikakih daril in želi, da bi se slavnostni dan praznoval z dobrodelnimi deli. — Zbornica se bode menda v kratkem razpustila in nove volitve razpisale za sredo novembra. Nemčija. Mej državnim kance-larjem Caprivijem in fiinančnim ministrom dr. Miquelom prišlo je do resnega prepira zaradi nove vojaške predloge. Finančni minister želi, da se predloga odloži do časa, ko se finance do dobra uravnajo, državni kancelar pa zahteva, da se vojaška predloga takoj predloži zbornici v posvetovanje. Govori se, da bo Caprivi dal ostavko, ako se ne zgodi po njegovi želji. Kitajsko. Na Kitajskem jo stopila pred kratkem čez breg.,,rumena reka". "V STORE THE m 101 CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,, Pridi in oglej si! Spoznal bodeš, da prodajamo p najnižjih cenah. P YORK CLOTHING CO Glavna zaloga sukna. N a j v a ž n o j e : hrani dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš sten škili in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju A. i* J o av «11 o r - S t o Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne, omarico od $20/—; naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z ameri-kanskimi in švicarskimi urami. TJT* ceneno, roolno in garan-tovano izvršitev pooblastil (Vollmachtcn) veljavna v vseh kra-jih Evrope, dalje za vožne listke (Tickete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za pošiljanje denarjev v Evropo, se obrni na Jos. J. Sokliča in W, T. Jamesa blagajnika elyške banke -v Ely, Minn. Ako hočeš dobro in ceneno blago dobiti, oglasi se pri John Kapš & Comp. Preselitev. Lepa in velika izbor ženskih- oprav in oblek se dobiva nadalje zraven ,,Vermi-llou Hotela". Cena je znižana pri vsakem dolarju za 20 cts. za 20 cts. TOWER - Mrs. IIOLMAN. Kje je! v Kdor bi zvedel kaj o bivanju KAROL bVIGKLJ-a je uljudno prožen, da naznani to upravniŠtvu ,,Amerik. Slov.' ali pa njegovemu očetu, Mat. 8vij?elfnu v Borovnico, Kranjsko. Zadn ji čas je bil v Illinois, Aurora, Ave «27, N. A. Louis Sletten VELIKA TRCiOVINA klobukov in kap, obleke in obuval, kulie in groceries. ZALOGA hišne oprave in kuhinjske posode. ELY - - MINN. Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Yabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo loto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali G gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z naročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BUIi Amerikanski Slovenec T o w e r St. Louis Co., Minn. IT. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenic newspaper in the United States, published ■every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00. Cena naznanil in oglasov: Jediia vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno $10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising-Rates. Per line 10 cts.; per inch $1-— per month or $10-— per year All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buh, Editor and Publisher. Cerkveni koledar. Sobota, 5. nov.: Caharija, oče J. K. Nedelja, 0. „ 22. pobink.; Lenart Evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. Ponedelj. 7. Torek, 8. Sreda, 0. Četrtek, 10. Petek, 11. Engelbert, šk.; Pr. Bogomir, šk. Božidar, m.; Orest. Andrej Av., spozn. Martin, šk. Dve in dvajseta nedelja po biu-koštih. Evangel i sv. Matevža 22, 15—21. Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, da bi Jezusa/vjeli v besedi. In pošljejo do njega svojih učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik! vemo, da si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, iii da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je poznal njih hudobo, in je rekel: Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni denar! In oni so mu podali denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Mu reko: Cesarjeva. Tedaj jim, reče: Dajte toraj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Služimo Bogu našemu Gospodu, posnemaje Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil. — Vredno sv. obhajilo sredstvo, s katerem postanemo podobni Jezusu Kristusu. Kadar gremo v cerkev molit nagega Gospoda in poslušat, razlago njegovih zapovedi, premišljujrao v svojem srcu, da je oni, kogar besede smo slišali, Sin božji, naš učitelj in Gospod, nevidno pričujoč na oltarju. Darujmo mu molitev v svojem srcu, da bi razsvetli naš um in nam dal spoznati njegovo sveto voljo. Predstavi jamo si, da govori: ,,Dajte cesarju, kr jo cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Služiti moramo JBogu, ker nas je ustvaril. Bog je ustvaril človeka, da ga spoznava, da ga ljubi, mu služi na tem svetu in da bi bil večno srečen na onem svetu. Bog je ustvaril človeka' po svoji podobi in podobnosti. To podobnosti ni v človeškem telesu. Podoben sem Bogu, ker je moja duša neumrjoča. No moremo dostikrat in globoko premišljevati o našem stvar- jenju in o dolžnostih, ki izvirajo iz stvarjenja. Kje smo bili pred sto loti? Ako se ozremo nazaj za sto let, vidimo svet z njegovimi kraljestvi, mesti in prebivalci; vidimo isto solnce, in isto zemljo, na kateri prebivamo, isto deželo, ki nas je rodila, isti rod, iz katerega izviramo. Toda mi — kje smo bili? Nič nismo bili. Toda sedaj živimo. Imamo razun, ki spoznava, telo obdarjeno s čudovitimi čuti. In kdo nam je dal življenje? Morebiti slučaj. Ne slučaj je brezumna beseda. Morebiti so nam je dali stariši. Pač ne. Oni bi odgovorili z makobejsko materjo: ,,Nisem ti dala ni diha, ni duše ni telesa; toda Stvarnik sveta-" (II. Mak. VII. 22). ,,0 Gospod, ti si me vpodobil in položil na me svojo roko. " (Ps. 138.6.). Bog ine je ustvaril, in me tako naredil naj plemenitejo stvar na svetu. Moja duša je njegova podoba, in vsemu mojemu bitju jo vtisnjen znak njegovih lastnostij. Ker nas je Vsemogočni ustvaril, moramo mu. služiti. Gospodar ima pravico do službe svojega služnika, oče ima pravico do pokorščine svojih otrok in delavec lahko stori, kar hoče z delom svojih rok;,,Kaj imaš, česar nisi prejel?" (I, Cor. IV. 7.) Imaš li kaj, kar lahko imenuješ svojo lastnino? Kaj ti ostane, ako ti Bog odvzame, kar ti je dal? Dolžan si torej rabiti vse svoje zmožnosti, vsak svoj čut v slavo božjo, ker si preijel vse, kar imaš, od Boga. Isto velja o onih bitjih, katerih prisotnost te razveseljuje, istio onih, ki ti pomagajo v življenju, isto o dogodkih, ki se tebe tičejo,kakor bogastvo, ali uboštvo, čislanje ali zaničevanje sveta, zdravje ali bolezen in nadlege. Nisi ustvaril nobenih bitij, tudi ne moreš gospodovati nad dogodki, ki se tebe tičejo; in ker je Bog izvor vseli stvari, rabiti jih moraš po njegovi volji: ,,Daj Bogu, kar je božjega." Čem večja je naša pobožnost do Boga, čem večja naša ljubezen do bližnjega, tem popolnejši smo pred njegovim obličjem. Kakor oče razveseljuje otroke, če ga časte in posnemajo njegove vzglede, tako Vsemogočni ljubi one, ki ga ljubijo in ki posnemajo njegovo svetost, njegovo dobroto in druge njegove popolnosti; toda Bog je duh, katerega ne moremo, in ni bilo lahko človeku spoznavati božje popolnosti Stvarnikov«. Zato Stvarnik sam prišel je nasvet, postal človek in živel med ljudmi, da jim razodene kreposti in popolnosti božje. In ker je Jezus Kristus prišel na svet, smatrati ga moramo kot vzor, katerega posne • majmo. Pred vsem se spominjajmo, da je naš Gospod Jezus Kristus iskal le čast svojega Očeta — tako, da je imenoval svojo hrano spoljno-vati voljo njega, ki ga je poslal. Nikdar ni iskal lastnega dopada-jenja ali hvale ljudij. Tudi mi moramo iskati čast našega Stvarnika v vSeh naših dejanjih in podjetjih; in kakor je naš Gospod prišel reševat duše, tako se moramo mi skrbno ogibati vsega, kar bi jih poliujšalo, oviralo njih svetost in zlasti svetost naših podložnikov. Vemo, da si naš Gospod ni prizanašal; da jo bilo njegovo življenje sama pokorščina, ponižnost in trpljenje;vemo, da je res prelil kri za dušo ljudi; in mi moramo tudi nositi naš križ, kakor je volja njega, ki ga nam naklada. Zlasti premi-šljujmo stanje srca Jezusovega in tako dosežemo milost posnemati ga v naših dejanjih. Premišljevanje o notranjih čednostih našega Gospoda dospel je sv. Frančišek Ša- leški do take svetosti v življenju, da je spominjal vse na svojega Stvarnika. Veliki sv. Frančišek Borgija pisal je tole o posnemanji Jezusa Kristusa. ,,Ko se zjutraj vzbudiš, spomni se blaženega trenutka, ko je bil Sin božji spočet v Marijinem telesu. Pomisli, kako zolo je celo tedaj molil svojega Očeta in vsacega človeka posebej; in kako vneto se je daroval v smrt zato; in skušaj posnemati njegovo gorečnost in njegovo ljubezen." ,,Ko se oblačiš, spomni se belega plašča, s katerim ga je Herod ogrnil, ali pa misli o Mariji, ki ga je v hlevu povila v plenice. Ko se slačiš, predstavljaj si vojake, ki so ga slekli pred bičanjem in križanjem. Ko stopiš v cerkev, spremljaj ga v duhu v tempelj na dan, ko so ga predstavili Gospodu; misli tudi o njegovi pobožnosti, ko je hotel tja iti častiti svojega Očeta. Med molitvijo misli o nočeh, katere je prebil v molitvi. Ko si pri maši, predstavljaj si, da vidiš obednico, kjer je ustanovil zakrament sv. obhajila ali Kalvarijo, kjer je daroval krvavo, daritev svojemu Očetu. Ko ješ, mieli o prazniku, ko se je udeležil obeda v farizejevi hiši. Ko daješ miloščino, prdstavljaj si ga v puščavi delečega kruhe in ribe med množico, ko obiskuješ bolnike, spomni se, kako jih je ozdravljal. Ako te obrekujejo,misli o farizejih, ki so ga tožili, da izganja hudiče s pomočjo Belzebuba, velikega hudičev. Če si lačen, premišljuj o štiridesetdnevnem postu Gospodovem v puščavi, kakoršnekoli nadloge te tarejo, spominjaj ge, da je bilo življenje Gospodovo polno križev in nadlog. Ko se ti bliža zadnja ura, misli o besedah Gospodovih; ,,Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo." Dandanes je v Cerkvi mnogo katoličanov, ki kHžo s svojimi dejanji, da imajo duha našeg!* 'Gospoda Jezusa Kristusa. Posnemajo njega ponižnost, ljubezen in čistost, njegovo potrpežljivost v trpljenji, njegovo gorečnost za vzveličanje. Vsi smo dolžni hoditi po njegovih potili; kajti kakor smo dolžni častiti Boga, ker nas je ustvaril, tako smo dolžni storiti voljo Jezusa Kristusa, ker nas je odrešil. Nič nas bolj ne navdušuje posnemati našega Gospoda, kot zakrament sv. Rešnega telesa. Kdor obiskuje Gospoda v sv. zakramentu, gotovo ljubi Boga in bližnega, kakor ga je Jezus ljubil; kdor je pogosto in pobožno pri sv. maši, radovoljno prenaša nadloge, katere mu naklada nebeški Oče; in kdor pogosto in vredno prejema sv. obhajilo, je tako tesno združen z Jezusom Kristusom, da obrodi kreposti Gospodove v dotičnem stanju življenja. Jezus Kristus je bil Gospod aposteljnov, učitelj evangelistov, pomoč muŽenikov, lučspoznovalcev,čistost devic, kateri vsi so sedaj v nebesih. Učinki sv. obhajila- so čudoviti. Vselej posvečujejo dno,ki je vredno prej-nio, kajti sv. obhajilo jo živež dušo, ki nas tesno zveže z božjo ljubeznijo. Ko se spominjamo besed sv- evangelija: ,,Čegava podoba in čogav napis je ta?" postaviti se moramo v duhu v Jeruzalem; 1,1 ko obiščemo vrt Getzemani, steber bičanja, goro kalvarjo, vpra&am0 sej kdo je bil oni, kogar so P1'0" klinjali in kogar jo preziralo vsc ljudstvo« Kdo je bil oni, kogar obličje jo bilo omadeževano s krvjo in prahom? Kdo je bil oni, ki je šel v smrt med dvema hudodelni-koma, obtežen z brezčastnim križem? Marsikdo bi rekel, da je moral biti največji hudodelnik, kar jih jo živelo. Čegava podoba je on? Malo jih je bilo med množico, ki bi bili prav odgovorili. Rekli bi bili: Ne ozri se na njegovo telo, česar pogled je tako usmiljenja vreden; prodri v njegovo srce, kjer se učiš, da je Bog sama ljubezen, in da je z ljubezni do nas hotel trpeti in umreti. Zove se Jezus Kristus, včlovečena beseda. Tu so nam vriva spomin na grešnike sveta, bogokletniko, hinavce, nečistneže, obrekovalce, pijance in poželjivce. Čegava podoba so? Daju li cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega? Oli! Kadar je človek v grehu, tedaj liiveč prostora za misel o Bogu v njegovem umu. Njegova vo ja, njegovo nagnenje do dobrega sta izginila. Ako se iz navade prekrižava, ne misli resno delati in trpeti v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Grešil je in postal nečist. Njegove misli, žoljeso namonjene stvarem, katere v ceni bolj kot Boga. Živi samo zanje in želi jih večno vživati. Ko bi bilo dano človeku spoznati žalosten stan grešne duše, kakor je v resnici, ne mogel bi jo videti in živeti. Čegava podoba je? Podoba upornih duhov, katere je Bog zavrgel v peklensko dno; obraz človeka, ki je dolgo živel v nenravnosti ali nezmernosti, nas navdaja z žalostjo in se strahom. In vendar je bila njegova duša očiščena v studencu prerojen j a, in pri sv. obhajilu je prejemala zastava vstajenja, ki bi storila telo podobno poveličanetnu telesu Jezusa Kristusa. Molimo torej za grešnike in sku-šajmo jih dovestido spreobrnenja. Sam nebeški Očo se bode veselil, ko bode izdajalec zopet oblečen v prvo obleko; mi sami pa živimo Bogu. ,,Dajte Bogu, kar je božjega." DOPISI. St. Paul, Minil., 26. oktobra '92. Danes jo došel papežev poslanec uiil. nadškof Fr. Satolli v spremstvu nadškofa at. paulškega Ire-landa, škofa winonskega Caterja in duluškega McGolricka, ravnatelja Amerikanskega semenišča v Rimu in več duhovnov. Papež se jako zanima za razvitek sv. vere v Ameriki, zato je poslal sebi -udanega Blužabnika, da obišče vse severo-ameriške škofije in se osebno prepriča o položaju katoličanov. Opo-ludne pripeljali so se imenovani cerkveni dostojanstveniki v semenišče Sv. TomažavMerriamPark, kjer so jih pričakovali semenišč-niki in jih dostojno pozdravili. Pri obedu zapeli so latinske napit-nice papeževemu poslancu, domačemu nadškofu, škofoma iz Du-lutha in Winone, ravnatelju amer. semenišča v Rimu in vsem gostom. Takoj potem je bil koncert v prazni čuoopravl j ene j dvorani, kjer so pozdravili visokega gosta v trinajstih jezikih. Izmed slovanskih jezikov bili so češki poljski in slovenski. Slovenski nagovor (govoril č. g. A. Vilmaii) glasil se je sledeče: Prevzviteni apogtoljski. poslanec in nadvladika! Sprejmi naš prisrčon pozdrav na amerikanski h tleh. Slovenski semeniščniki kli-čej 0 sinu golnčne Italije in rojaku Krištofa Kolumba iz dna srca: Dobrodošel! Želimo Ti najboljšega vspelia v poslanstvu, zaradi kate-rega si preplul široko morje. Naša najsrčnejša želja pa je, da se do dobra prepričaš o grdem 'obrekovanju nekaterih časopisov, ki so ernili našega priljubljenega nad-vladiko in ga stavili pred nevedni HVet kot nasprotnika katoliških župnijskih šol. Sporoči Sv. Očetu, ]'(! amerikanski Lavigerie v prvi vrsti zvest ud sv. katoliške cerkve, 1,1 v dragi vrsti pa tudi udan držav- nim napravam in načelom, ki ise> podlaga amerikanske vlade in družbe. H koncu pa Ti kličemo s pesnikom: Bug čuvaj dobrotljivi Te, Bog živi Te, Bog živi Te. Satolli se je zahvalil v latinščini. Izražal je svoje popolno zadovoljstvo z vodstvom semenišča iii z napredkom semeniščnikov ter zago-tovljal, da hoče vse to pohvalno omenjati pred Sv. Očetom. Opo-minjaje mladeniče, naj so trdno oklenejo edinozveličalnih naukov sv. katoliške vere in njenega vidnega poglavarja slavnovladajočega papeža Leoa XIII., so je poslovil od semenišča in šel obiskat st. pavelško akademijo Sv. Jožefa, kjer so ga čakale nadaljne slovesnosti. Druzegadne došel je še mil. škof Shanley. Ta in vsi prej našteti cerkveni knezi prišli so pogledat stavišče za novo semenišče st. paulške nadškofije. Zvečer bil je papeževemu poslancu na čast slavnosten obed v velikanskem hotelu Ryan v St. Paulu. Mil. nadškof Satolli bode ostal v St. Paulu do konca tega tedna. Kolumbove svečanosti v Chicagi. (Dalje in konec.) Vojaška parada. — Krasno jutro napočilo je dne 21. oktobra nad slavnostnim chicaškim mestom. Bil je to zgodovinsk dau. Kolumbov dan, dan, na kateri so se sešli zastopniki vsega sveta v naši metropoli, da proslave z blagoslov-Ijenjem razstave Kolumbovo 400-letnico. Pričetek slavnosti otvorila je danes velika vojaška parada. Že na vse zgodaj gnjetlo se je na sto-tisoče ljudstva v notranjem delu mesta, da si kolikor mogoče od blizu ogleda sprevod našega vojaštva. Glavna armada so je nastanila v Washington Parku, blizu Audi-torija stoječi oddelek artilerije je z gromenjem topov naznanil pričetek parade in od vseh strani hiteli so skupaj posamezni polki pridružit se sprevodu. Na čelu pomikala se je počasnim korakom lahka kavalerija, na to dvoje vojaških godb in za njimi poveljniki posameznih polkov in njihovi pribočniki (adjutantje). Mej častniki opazili smo uprav marcijalne prikazni, lepe paradne uniforme in iskri konji dajali so impozanten pogled. ,,Celo vojaški cesar Viljem bi jih moral biti vesel!" pripomni poleg mene stoječi German. S splošno pazljivostjo motrilo je občinstvo drug za drugim korakajoče polke iz vseh Združenih držav in celo strogi kritiki so se izrekli povoljno o nastopu moštva. Sploh pa je bil brati našim meščanom z obraza nenavaden utis, ko se je pomikalo pred njihovimi očmi na tisoče pušek in bajonetov mej bob-nečimi godbami in vihraj očimi zastavami. •— V središči sprevoda so so vozili v kočijah častni gospodje, katerih ni bilo konca. Na čelu razstavino vodstvo, potem podpredsednik Združenih držav, Morton, governerji raznih držav, drugi visoki državni uradniki, konzuli in odposlanci inozemskih vlad in potem zopet vojaški oddelki, drug za drugim s sklepnim zaključkom narodne straže. Ko so dospelo prve čete do Jackson Parka, se jd ustavil sprevod, vojaki so napravili špalir in častni gostje so se odpeljali na razstavim prostor. Tjokaj imele so ta dan pristop le osebe s posebnim vabilom. A tudi teh ni bilo majhno število. Vsi so hiteli k indu-strijalni palači, ker tukaj se je imelo vršiti ,,Blagoslovijenje raz-stavinili poslopij." Predno nadaljujem, moramVam vsaj površno opisati industrij alno palačo — to čudo sveta. V dolžini meri 1687 čevljev, v širočini '787, visoka je 236 čevljev, prostor, ki ga zavzema meri 31 akrov. Ni.mi treba še posebej omenjati, da je bilo ogromno to poslopje od vrha do tal bogato okrašeno. Po 60 in več čevljev visoke zastave plapolale so izpod strehe, grbi vseh narodov sveta so vihrali mej njimi, nad srednjim vhodom pa so se lesketale v zlatu rezane inicijale (začetnice) F & Y, Ferdinand in Iza-bela mej velikim, 80 čevljev visokim križem, krog katerega so bili upodobljeni prizori iz Kolumbovega življenja. Velikansko obsežnost tega poslopja bodete še ložje iz.pre videli, če Vam povem, da je bilo samo v glavni dvorani pripravljenih sedežev za 00.000 ljudij in vrhu tega še prostora za 35.000 stoječega občinstva — vse to pod jedno streho. Opoludne bili so vsi ti prostori do cela napolnjeni. To j,e bilo grozno! Pogled na 125.000 ljudij zbranih v jedili dvorani,, bi me skoro omamil! Odlični gostje so počasi prihajali. Ob 2. uri vstopil je podpredsednik Morton in ž njim razstavili vodja Slaviš, Palmer, Higinbotb-am in Yerkes. Topovi so zag.ro-meli in zavladala je slovesna ti-liota. 200 mož močan orkester i«' toniral je , Kolumbovo koračnico'; katero je zapelo potem 5000 pev cev. Mogočno so doneli glasovi v obširnem prostoru in napravili ve-likansk utis. — Škof Chas Fowler iz Kalifornije je opravil uvodno molitev in na to so se pričeli govori. Generalni vodja Davis je v imenu razstavinega odbora pr«ed-stavil navzoče dostojanstvenike. Washburne, chicaški župan pozdravil je goste v navdušenem, večkrat na glas odobravanem govoru. No morem si kaj, da bi objavil nekaterih misli iz njegovega govora. Dejal jo mej drugim- , ,,Danes smo izbrani tu zastopniki vesoljnega sveta, da bo znal ves svet, kako časti hvaležni naš narod spomin moža-junaka, ki je z neustrašenim pogumom prejadral nepoznato morje in čegar prva molitev na novem svetu je bil® spremljana z banderom, ki zastopa že 1900 let mir, napredek in civilizacijo, z banderom sv. križa. —' V teh lepih prostorih prepričali bodo prihodnje leto vsi narodi,. * čem da obstoji naša moč, — ne v oboroženih armadah, ne v pleni' stvu ali rodbinskih predsodkih,. i» tudi no vnaših rodovitnih dolinah, v naši trgovini in splošnem blago-1 stanji našem, ampak v prostosti I individualnega značaja in splošni izobraženosti naroda našega!. Mej vsemi velikimi svetovnimi narodi je narod Združenih drŽav najmlajši, mej vsemi metropolam' najmlajša je chicaška. Ne potrebuje govornika, ki bi slavil njen® zasluge, ne pesnika, da bi opeva* njeno slavo. Ona je znak civilizacije novega sveta in novega veka> zato po pravici vzdiguje danes sivolasi mož, ki je doživel njen rojstni dan svojega vnuka, da bi videl v njenem ozidji zbrane narode sveta." Nadalje je bila na vspored" ,Kolumbova oda', ki jo je zložil gospica Harriot Monroe in katero je gospa La Moyno s pravim čutom deklamovala. Nepozabljiv'1 mi pa zlasti ostane zadnja kitici!) katero je zapelo tisoč nežnih otroških glasov s spremi je vanj ein orkestra: ,,Along her blessed shore, One heart, one song, ono dream,. Man shall be free forever more And love shall be supreme." Potem so govorili še arhite^ Burnham, vodja Higinbothain in gospa Potter Palmer v imenu ženskega razstavinega odbora. Sedaj je T. W. Palmer, predsednik razstavi s primernim govorom izročil zal se je ravnokar potnik, gredoč proti visoki ravnini. Sodeč po njegovi zunanjosti, bil bi okoli 25 let star. Njegova, nekdaj popolnoma črna brada kaže že ■azstavina poslopja zveznemu pred-: znake starosti. Rujavi obraz mu sedniku, oziroma njegovemu namestniku. Podpredsednik Morton je v imenu Združenih držav sprejel razstavina poslopja in jih posvetil napredku sveta v umetnosti, vednosti, kmetijstvu in industriji. Pevski zbor je zapel ,Hallelujah'. Na to čuli smo še II. Wattersona. zastopnika južnih in Ch. M. De- po\v-ja, zastopnika vzhodnih držav. Oba poznata govornika sta se toplo spominjala Krištofa Kolumba, posebno pa.mi je dopal konec zadnjega govornika. Končal je blizu takole: ,,Slava Ti, Kolumb, iz-najditelj, sanjač, junak in apostol! Mi tukaj, pripadajoči vsem plemenom in narodnostim, spoznavamo obzorje, v katerem se je zrcalil tvoj genij. Glas hvaležnosti zaves blagoslov, ki je došel človeštvu po Tvojem trudu ni omejen na noben jezik, glasi se iz vseh ust. Niti marmor, niti baker Ti ne moreta dati dostojnega spomenika. Kontinenti so Tvoji monumenti, ne-brojni milijoni v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki v svoji prostosti in sreči uživajo sad Tvo- zakriva kufijeh (arabsko pokrivalo). Z velikimi črnimi očmi pogleduje pogostg proti nebu. Oblečen je orientalsko v veliko, dolgo haljo, ker pa sedi pod malim šotorom jahajoč velicega belega vel-bloda ne more se natančneje označiti tujčeva obleka. Brez dvojhe zahodna ljudstva ne morejo zabiti utiša, kterega naredi nanje velblod, obložen za daljno pot po puščavi. Bivaj tujec še toliko časa med beduini, potuj sto in stokrat po puščavi, velbloda se vendar ne more nagledati nikdar in načuditi se mu. Človeka ne mika velblodova postava sama na sebi, niti njegova tiha hoja. Kar je ladiji morje, to je velblodu puščava. V velblodu združujejo se vse puščavine tajnosti. Opazuje njega, premišljujemo ob jednem puščavine skrivnosti. To dela velbloda tako zanimivega, čudovitega. Tak je toraj velblod, ki se je ravnokar prikazal izza gorskega jarka. Barva in visokost, parklji in žilavi život, dolgi gibčni vrat, vso to spominja na labuda, a nje- jega prepričanja bodo od stoletja govo lastično gibanje znači žival do stoletja častitljivo ohranili sirske krvi. Ob čelu vise mu tem- Tvoj e ime! t" Po teh z največjim navdušenjem srebrne verižice z zvončki na kon-. govorjenih besedah zapel je kor in ceh. Ob vsaki strani visi mu ne- vse ljudstvo narodno himno: ,Star Spangled Banner' in ljudstvo pa prežena od znotraj z dragocenim ,Ilail Columbia'. Dvorana se je suknom. ■tresla gromovitih glasov. Pomi-rivši se narod, nastopil je kardinal Gibbons, nadškof baltimorski in -odmolil sklepno molitev, proseč z nebes blagoslova svečano blagoslovljeni svetovni razstavi. Še enkrat so se oglasila pevska grla s krasno Beethoven'ovo ,In Praise ■of God' in slavnost je bil i končana. Zvečer je imel odbor za svetovni kongres , World's Congress Auxiliary' v Auditorizu slavnostno sejo, katere so so pa udeležili le posebni odbrani možje učenosti izmej profesorjev, duhovnikov, juristov, zdravnikov, umetnikov, arhitektov itd. To društvo si je stavilo nalog, za časa razstave prirejati shode najodličnejših vele-Omov in zastopnikov človeškega napredka. Glavni govornik je bil nadškof Ireland iz St. Paula, ki je z njemu lastno zgovornostjo kazal, da le vera, prostost in veda so povzdignile Združene državo ame-rikansko na tako visoko stopinjo. Množica naroda pa se je mej tem zabavala s krasnimi umetnimi ognji, ki so zaključili oficijalno Kolumbovo svečanost. Zažigali so jih v Washington Parku, Lincoln Parku in Garfield Parku. V vsakem teh parkov zbralo se je do 100.000 občinstva, ki se je po pravici divilo« velikanskim pyro-tehničnim prizorom. Kaj tacega še r'i bilo videti nikdar popreje! A to so no da popisati, treba je bilo vse to le videti. jem so razteza dolina dp rno- prideš po nekaterih stopnjicah do vsprejemhe sobo, v drugem nad- Divan je imel poblazinjen prostor okolu treh stranizih pregrinjalo na tleh. Povsem jo bila v istini lična soba, dasi so bilo njene stene iz blata, pokrite z ometano' ilovico in streha iz palmovih tramov, prepredenih x nefinimi preprogami,na katerih so bile nakopičeno čevelj debele plasti iz blata. V drugem nadstropji sta bila tudi konzulov urad in spalnica. V spodnjih delih so se vratile shrambe, kuhinja in stanovanja za služabnike.. Ostanek hiše je obsegal le jedno nadstropje z balkonom, odprtim na vrt, ki je bil od vrha do tal obseričen z vinskimi preplezaj očimi ga trtami. Jedine sobo so bile obedsnea s po-blazinjenimi divani ob straneh in z zastavo avstrijskih barv v kotu; za tem moje stanovanje, ki je nadkriljevalo ozko dvorišče, na katerem sta se sprehajala dva velika štruca. Krdelo divjih gosij in divjih svinj je delalo neglasbeno ,,glasbo". Dvorišče pri vhodu jo bilo v zvezi s hlevi, ki so hranili konzulove konje, — belega žrebca čisto arabske krvi in divjega rjav-ca. Zadnjega je poslal kralj v Dar-Fur-u Leitiff paši in slednji ga jo podaril konzulu. Hejin ali udomačen dromedar, izvahredne velikosti je stal na dvorišču in pri stebru v kotu je bila priklenjena ukročena levinja. Levinja jo bila krasna in močna zver in nikoli nisem šol mimo, da bi ne pogladil njene rmeno-rjavkaste kože, dokler se mi ni dobrikala kakor mačka in lizala mojih rok. — Skozi stranska vrata smo prišli do cele raena-žerije živali j. Pod visokimi drevesi pokritimi z bujnimi grozdov tro-ski, ste stali dve zlovoljni hijeni, divji osel iz Atbara-gorovja in ab-isinska mula. Volile marabuj je korakal po vrtu, od časa do časa razkročujoč peruti ob dolgih nogah in jih zopet poravnajoč v prejšnjo lego. V dotiki s hlevi je bil prostran dvor za ovce, v katerem so bile zbrane gazele, redka plemena ovac in koza iz dežela ob Belem Nilu in visoko-rasten ,,an-tilopus leucoryx" iz Kordefana z okrivljenimi štiri čevlje dolgimi rogovi. A moj ljubljenec je bil leopard, jako krotak in domač tudi ljubek razven pri obedu. Bil je na pol dorasel in je znal vso muhe premetene mačko; večkrat jo je s skokom pomeril na me; včasih je lezel počasi proti meni ter v šali grabil moj kozolec z ostrimi zobmi. Vrt so namakali iz vodnjaka, iz katerega so zajemali vodo po čebrih, a gonil je vol vso pripravo; zato so vspevale razne vrste plodonosnega drevja. ,,Trganje" je ravno minulo, dasi sem dobil jaz tudi še nekaj polnih grozdov. Smokve so zorele od dne do dne bolj; pomarančo in lemone so bile v sadu in v cvetju. Banani (rožiči) so cveli za drugo ,,pobiranje" in kishteh ali jajčasta jabolka so se globoko uk lan j al a na vejah. Tu je bila tudi setev datoljnov in slad- ludne. Določeno- jo tudi, da ne sme v nobeni tovarni niti možici niti ženska delati, ako nima osemnajst let. To jo postava v Združenih državah,, ki čuje zdravje delavca ženske in otroka. • Poglejmo nekoliko v Evropo, v ožjo našo slovensko domovino! Kaj zapazimo tu? Tovarne natlačene so z dečki in deklicami, v za-duhlih sohah, mori se mlado življenje; pri,trguje se jim najpotrebnejše za razvijanje telesa, sveži zrak in gibanje. V prvi vrsti krivi so temu stariši sami. Komaj čakajo, da dovrše njihovi otroci ljudsko šolo, ali pa da dosežejo starost, ko smejo zapustiti šolo, prej. ogosto tudi preje in že silijo v tovarno ž njimi, da prineso vsako soboto večer domu bore dvajsetice, trdo zaslužene. Seveda stariši ne pomislijo, koliko škodujejo s tem svojim otrokom na zdravji. V drugi vrsti krivi so brezvestni posestniki, ki sprejemljejo mladino v svoje tovarne, da jim dela za manjšo ceno nego odrasli. Dela jin> od ranega jutra do poznega večera za revne krajcarje, komaj da zasluži za hrano. Tovarničarji pa si sami polnijo žepe in debele trebuhe s trplenjem in žulji nedorasle mladino. Kriva je tudi država sama, da ne zabrani tega brezvestnim tovar-ničarjem. Sama sebi spodkopava trdno i podlago — zdravje podlož-nikov. Uvedla naj bi zakon, ki bi zabranjeval sprejemati nožno deco v tovarne ter ji tako spodkopavati zdravje. Kje pomrje največ ljudij za jetiko — po mestih in krajih, kjer so tovarne. Tu se sprejemljejo otroci z dvanajstimi leti, da delajo v neprezračenih sobah za stoli sključeni od ranega jutra do pozne ga večera, in si nakopujejo zgodnjo smrt ali pa nadležno starost. Stariši, država,pazite na zdravje svojih otrok, svojih podanikov! Ne pošiljajte otrok v tovarne, ampak preskrbite jim raje kako ložje opravilo, kjer imajo več gibanja in je njihovim letom prikladneje. kornega trsja in neprešteta množica okraševalnega za lepotičje nasajenega grmičevja. Dalje prihodnjič. Nekoliko o delu v tovarnah. Sodnik v Newarku proglasil je novo tovarničarska postavo države New-Jersey ustavnim ter jo kaznoval tovarničarja, ki jo je prelomil. Naj imenitnejše določbe te postave se glase: Senat in posla-niška zbornica države New-Jersey potrdila sta, da delajo od 0. julija 1892 delavci po tovarnah in' družili prostorih, kjer se izdeluje kako blago samo 55 ur na teden. Čas za delo je od 7. ure zjutraj do po-ludne, in od 1. popoludne do 6. vsak delavnik, ob sobotah se pa dela samo od 7. ure zjutraj do po- Nevrjetna odkritosrčnost. Republikanski časopisi odkritosrčno priznavajo, da bode pri prihodnji volitvi veliko ulogo igral denar. Tako poroča pittsburški ,,Dispatch" ki je glavno predsednikovo glasilo v Pennsylvaniji, da bode dobil narodni odbor ta teden okroglo število 1 milijon dobrih, okroglih dolarjev na razpolaganje. ,,Ta velikanska svota," pravi časopis, ,,je darilo tovarnarjev. Denar se bode radelil v New-Yorku z namenom, da se pridobi ta država ztiHarrisona." Pittsburška,,Post" ki razpravlja o teh nevrjetno odkritosrčnih izjavah Dispach"-ovih pravi, da bode ta denar zapel jal in preslepil masikaterega demokrata speljal v republikanski tabor. Najbolj se morano čuditi predrznosti ,,Dispatch"-ovi, ker prizna, da so ta denar zbrali tovarnarji,Harriso-novi občudovalci. Kolikor je nam znano, priznali so republikanci prvič, da je vodnik republikanske stranke in zagovorniki McKiiiley-jeve carine medsebojna zaveza. Skrbite, da ostanemo na krmilu, in upeljali bodemo carino, vsled katerih bodete lahko nastavili cene za svojo blago kakor se vam bode zl j ubilo iu ki bodo varovale vaše zaveze in samotržtvo!": Tako govore l-epulikanski ,,bossi" svojim tovarnarjem in ti so jim hvaležni. Posebno hvaležne skazali so se pri letošnji volitvi. 1 milijon dolajev ni nikaka malenkost. Dolarji razdelili 8e b0Ci0 na :ašetn jeziku. Nad 70 let imamo že pisano pravo; še vedno imamo dovolj zemlje in ravno sedaj popravljamo naša pota." i Advokat dal jo hčer v zakon T drugemu advokatu, za doto pa par zapletenih tožb. Čez leto vpraša zeta kako da je s tožbami. Prav dobro; naj bolj zapleteno teem pošteno dobil." ,, Jaz nesrečnež!" odgovori oče, ,,od to tožbe živel bi jaz celo življenje." +■ Sodnik: ,,Martin Koren, zaradi vaših hudobij obsojeni ste na smrt. Jaz upam, da vam bodo to v svarilo." Platili so sledeči gg.: Josef Putz $5.00; Jak. Grego-gorich $2.50; F rane Kozina $2.50; Primož Prelesnik §2»5.0; Anton Smole 50 ct.; Rev. Ant. Ivan Re-žek $2.50; Alois Gliha 1.25; J. Strah $2.50; George Frankovič §1.25; Marko Golobič $2.00; M. KočeVar $1.5,0; John Radovič $ J.50: John Cvetaš $2.50; John tlribernik $2.50; Nike Kolbesen $2.50; Henry Kalkman $2.50; M. Krashowetz $1.25; Peter Križan $2.50; Štefan Hočevar $2.50; Fr. Vedic $1.25; Rt. Rev. I.Mrak $2.00; P. Bezek $2.50; J.Gorišek $1.50; Math. Kraker $2.50; John Ogulili $2.50. a German Syrup" Zbrali smo dvoje ali troje pisem, katera smo baš dobili od roditeljev, ki so dajali German Svrupa svojim • otrokom v potrebi da-Davica. vice. Upati jim jo, ker došla so od poštenih, zanesljivih ljudij, ki so srečno dobili, česar pogreša toliko družin — zdravilo brez škodljivih tvarin. Zdravilo smejo dati matere svojim otrokom brez strahu v najnevarnejših trenutkih, prepričani, da jih reši. Slcorej polovica naših naročnikov so matere, ki upotrebujejo pri svojih otrocih Boscheejev German Syrup. Da zdravilo dobro deluje pri mladini, biti mora raba hitra proti strašnemu sovražniku otrok, proti nadležnemu kaši ju, difteriti in nevarnemu vnetju v grlu in v pljučah. G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. XI-1 Dne 22. septembra je odprl na drugi cesti slovensko gostilnieo JAKOB KOSCHITZ. Dobiti bodo vsaki čas gorka in mrzla jedila ter dobra pijača in zagotavlja izvrstno postrežbo svojim gostom. Vsi Slovenci so povabljeni. Jakob Koschitz. ZOPET NOVO. Novi začasni listek podeli se potnikom po „Wisconsin Central lines" v zvezi h ..Northern Pacific E. K.". Tu se nudi najlepŠH priložnost ljudem, ki namera* vajo v Chicago, bodisi od zahoda in tudi' od jutra ali juga, Najpopolneja in najhitrejši je ta pot; zavarovana je najbolje proti lopovom in drugimi nezgodami. Vlaki se ne spreminjajo ter imajo PuJ-manove vestibulne spalnice in po najnovejše okrašene jedilnične sobe. Vsakdanji brzoviaki so sklenjeni v Ohicag! z železnicami vseh stranij. Vožnji listki se dobivajo pri uradniku te železnične družbe ali pa pri JOS. C. POND, Gen. Pass, in Tic. A g. Chicago, IU. Obleke za ta čas najbolj primerne!! tggT1 V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višje. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgij ice nasproti ,,National-Bank." THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To poinenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo Uličnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. D. Murphy. vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo* pri THE BOSTON. Okusnega sadja in raznih slad- Hc (candy) Murphy. se dobi pri D. M. WEINZIERL & CO., ITrar in trgovec z veliko zalogo zlatnine, in srebrninc. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postroči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. Overalls! Povrhue hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. pod nadzorstvom sester sv. Benedikta Dulutli, Mkin. Zavod je pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolrieka, škofu v DulutUu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Fred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Plačila: Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, rinanje, godbo, izgo-varjavo (Delsarfcov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa-cih 5 mesecev $80-—. Če se hoče katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej. Zunanje učenke plačajo po starosti od na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. Dr.Kiiigora nova iznajdba. V vsaki hiši bi moralo biti. J. B. Wilson, 371 Clay St., Sharpsburg Pa., seje izrekel, da noče biti nikdar brez dr. Kingovih zdravil zoper jetiko, kašelj in pre-hlajenje; kajti ozdravila so njegovo ženo, ki je zbolela na liripi (n potem dobila plučnico. — Robert Barber iz Cooksport Pa,, pa trdi, da mu je jedino dr. Kingova nova iznajdba toliko pomagala, ko je bolehal na pljučali, da je sedaj popolnoma zdrav. Odločno pa še jedenkrat trdim, da ga ni zdravila, ki bi prekosilo dr. Kingovo novo iznajdbo. Steklenke za posknšnjo se dobe zastonj v Nels & Benso-novej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in |1. ELECTRIC BITTERS. Vspešim sredstvo. . T o, zdravilo, j e posta lo med 1 j u d-stvom tako priljubljeno, da no potrebuje posebnega priporočila. Electric Bitters ozdravi vse bolezni na jetrah in obištih ter zaceli vse ture in lhozole, ki izhajajo iz sprideno krvi,. ,Vse napade prežene in te varuje fcoper mrzlico. Vspešno sred stvo zoper glavobol, in. za želodec. Da bi bil poskus zastonj,povrnemo denar! Cena steklenke samo 50 cts. NeJg J. Benson, lekarničar. Zdravilna SJjfefelinova arnica. . Orja je «ujbolja in.gotova pa svetli m rane. snabji^njo.' mehurje. otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokano roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bodo kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Dulutli and Iron Range ŽELEZNICA. op.; čas pop. Postaje 'Stations' 13:00 prih. Duluth o rili. 3:15 10:54 , Two Harbors " 4:25 9:10 ti Mešaba " 0:04 8:23 u Tower " 0:52 7;10 odh. Elv prih. 8:05 Ni Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinjtvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven- sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. ! Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi (jšff" Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. ELY MINN. FSNSKB & LAW® prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseli kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar riaj-uljndneje priporoča ' TOWER MINN. J. B. NOBLE, M. D., ZDR AV N I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN. Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnjo listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih žolezničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pa-" cific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Puilmahovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani in Paci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti. ki se hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu. Ako se želi kedo natančneje poučiti o tem nasvetu, mu lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico g podobami ,,Woonderlancl" in "brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski. FIRST NATIONAL BA\K. Tower, Miim. G-lavnica, - $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednic. 'G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. Največjo zalog*? v mestu ima cfc K orb BRICK BLOCK, EYL - - MCSTN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Groceries ali jedilna prodajalnica i. dr. HVCE-A-T: MARKET Na prodaj frišno, sojeno in suho meso In kuretna po nizkih cenah pri IVI. Grube Tower ELY FILEWOOD & CO., prodajalec svežega in. solienega ixiesa. Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poetnein času na izbiro. TOWER MINN. MIKE »HI na našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval. Vse vrste srajce in rokovice nogpviee, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo. J. JT. MURNIK Ac CO., Towor, Minn. W. N. SHEPHARD & CO. j PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje;: kakor tudi mize, stole, omaro in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav... Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. O. XI. OPPEL Se SONS, prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. čolni in indijanski izdelki. volil*s« zaloga lie, lan ii fino Oprava za rudarje in gozdarje. E Y MINN. TOWJbili MINN. Clias, McNamara, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. JAKOB SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Yall ELY, MINN. VELIKA ZALOGA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, posteljo, onaare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rakve jogrebe. BENSON & HAffliSON. Zaloga ' peči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo. GERMAN AMERICAN MAT MA1ET. MAX SHAPIRO, mesar, prodaja vsake vrste friSno irt Soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in ff-išne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. Tie Boston Clotlg Honse. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri: lolii low. & prodaja raznovrstne e n ix r n e o m » r e, katere so varne pred ognjem in tatovi. 181 Jefferson Ave. Detroit - - • Mich. John J. Holmes ravnatelj. Brornll & Co., prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY .. _ MINN. ~-o K ITT O. o--- ZALOGA . VSAKOLETNEGA BLUA posebno .■:■•; ..'v RUDARSKE OPRAVE. ' k Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in sojeno meso, okusne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! L. M. CHRISTIAN. i CITY IvlE-A-T MARKET, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. , Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno "W". H. McOuade. CHAS, LAN^, Photograph, Tower, Min11- izdeluje: fotografije vsake vorste in velikosti, vsak čas po nizki ceni 111 delo dobro dovrši. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. prodaja izvrstno kuhano in prav čisto uležano pivo. Pivarna jo ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, 'da bo kuhala najbolje pivo z3' mesto in severozaton. fSlf" Naročilom bode ugodila vestno in točno. M. FINK, ravnatelj TOWER MINN-